/ D E S-O GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! A- k' LJUBLJANA, Tf*R*K, 13. A ” A i.! PT A i®*« . L f: T O V •'* 990 CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1959 FO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DTJŠAN BENKO j 9 m ▼ i^i i p i*y >T| Državljani ČSSR pišejo Titu Prisrčni pozdravi in želje ob obisku deleoacije ZKJ v Pragi c PRAGA. 12 avg. (Tanjug). Predsednik ZKJ Tito je v Pragi prejel nad 200 pisem j in telegramov, v katerih prisrčno pozdravljajo njegov obisk, ki je pomembna pobuda pri razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja s CSSR in Jugoslavije ter prispevek k boljšim in normalnejšim odnosom med vsemi državami na svetu. Se danes prihajajo v jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi na ime predsednika Ti ta pisma in telegrami. Predvsem jih pošiljajo delovni kolektivi- dTužbene organizacije in razne druge institucije. Večje število pisem so poslale skupine državljanov in posamezniki- Nekatere delovne organizacije in kolektivi so poslali predsedniku Titu tudi darila, razne albume, podobe ali lepo izdelana pisma na pergamentu ipd- Ker med svojim obiskom, ki je bil predvsem delovnega značaja in je bil docela izpolnjen z obveznostmi in pogovori, bi utegnil osebno odgovoriti piscem, so se predsednik Tito in ostali čla. ni delegacije danes vsem zahvalili prek češkoslovaške časopisne agencije. Nasploh bi rekli, da vsa pisma izražajo isto vsebino in da so napisana v istem tonu, vendar so opisi posamezno- © Nadaljevanje na zadnji strani Titova biografija v slovašČFni NOVI SAD. 12. avg. (Tanjug). — Založniško podjetje jugoslovanskih Slovakov »Ob-zor« iz Novega Sada je sklenilo z založniško hišo »Ta-tran« iz Bratislave načelen dogovor o tiskanju biografije Josipa Broza Tita v slo-vaščini. No-vo biografsko delo o tovarišu Titu pravkar končuje Vilko Vinterhalter; to delo je zbudilo zanimanje tudi v CSSR. Knjiga bo v slovaškem jeziku predvidoma izšla v začetku prihodnjega leta v več tisoč izvodih. Pogovori med KPČ in SED v Karlovih Varih Uradno delegaciji obravnavata bilateralne odnose, verjetno pa je govor tudi o odnosih ČSSR z Bonnom — Praški tisk še naprej posveča pozornost obisku delegacije ZKJ OD NAŠEGA POROČEVALCA PRAGA, 12. avg. (Telex). Danes je na čelu vzhodnonemške partijske delegacije prispel v Karlove Vare Wal:ter Ulbricht.. V praških krogih poudarjajo, da pri pogovorih, ki so se začeli okrog poldne, gre izključno za bilateralno izmenjavo mnenj, ki je bila dogovorjena že januarja letos. Vodstvo KPC je imelo v obdobju do bratislavskega sestanka bilateralna srečanja z vsemi partijskimi vodstvi varšavske peterice, razen z delegacijo Enotne socialistične partije Nemčije. ffanoi ostro komentira Miiona Predstavnik DRV v Parizu napadel program republikanske stranke ZDA OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, 12. avg. (Po telefonu). Predstavnik delegacije DR Vietnama na mirovnih razgovorih v Parizu ■ Nguyen Than Lee je danes ostro komentiral nekatere naj novejše izjave kandidata republikanske stranke za mesto predsednika ZDA Richarda Nixona v zvezi z Vietnamom. Menil je, da program republikanske stranke, sprejet na konvenciji v Miamiju, vsaj kar zadeva vprašanje Vietnama, ni v stanju, da bi končal agresivno vojno ZDA v Vietnamu. Nigerijci naj predlagajo svoje minimalne zahteve Pogajanja v Adis Abebi ne obljubljajo kompromisa - Lagos vojaško pritiska na Biafro ADIS ABEBA, 12. avg. (AFP, AP, UPI, Tanjug). Cesar Haile Selasie se je znova potrudil, da bi potisnil z mrtve točke pogovore o miru v Nigeriji, ki potekajo v Adis Abebi. Od obeh sprtih strani je zahteval, naj predložita minimalne zahteve, ki bi rabile za osnove sporazuma. Danes se pogajanja nadaljujejo. »Vietnamsko ljudstvo ima j jo svobodo. Ce ZDA namera že štiritisočletno tradicijo in i vajo vojno nadaljevati in ta se že deset let bori za svo- ko ljudstvo zasužnjiti, je to j prav tako. kot bi po5;kušali ... sonce prisiliti, da vzhaja na i zahodu,« je prebral vietnamski predstavnik misel iz za ključka najnovejšega 8- urad nega sporočila poveljstva cbo-| roženih sil osvobodilne Ijud-' ske armade Južnega Vietna ma, v katerem je navedenu, da. so sile FNO v zadnjih šestih mesecih onesposobile 380 000 sovražnikovih vojakov, ; od tega 133.000 ameriških in satelitskih- j Na današnji tiskovni konferenci. ki jo je predstavnik i vietnamske delegacije sklical i zato. da bi govoril o tem posebnem vojaškem sporočilu in izjavi predstavnika PNO o zakrinkanem stopnjevanju Davi ,ie cesar Habe Selas-sie že drugič sprejel šefa bia-frske delegacije dr. Enija Nyokua. Nyoku je zaprosil cesarja, naj bi s svojo osebno avtoriteto posredoval, da b: nigerijske čete prenehale obstreljevati letala, ki prinašajo pomoč v hrani biafrske-mu prebivalstvu. Nigerijska delegacija še ni Pol milijona kilogramov bomb na ozemlje DR Vietnama SAIGON, 12. avg. ( UPI >. Ameriški bombniki »B-52« so včeraj po odmoru, ki je trajal tri tedne, znova napadli Severni Vietnam. Demilitarizirano področje in področja severno od nje so bombardirali petkrat in pri tem odvrgli okoli pol milijona kilogramov bomb. V Južnem Vietnamu so bile včeraj srdite bitke v bližini velikega vojaškega oporišča Da Nanga. uradno pojasnila »minimalnih zahtev«, vendar razlagajo kot odločilno izjavo šefa delegacije Enahcra, da je federalna vlada dosegla skrajno mejo popuščanja in da mora zdaj popustiti Biafra. V britanskih krogih menijo, da dogovori o premirju v Adis Abebi ne obljubljajo kompromisa Po vesteh, ki prihajajo v britansko prestolnico, so se federalne čete pripravile na napad iz treh smeri na ostanek Biafre, z namenom, da hi zavzele ostala tri mesta in dve letališči pod nadzorstvom secesionistov. Britanska vlada naprej neprekinjeno pošilja orožje in vojaški material federalnim oblastem. Istočasno se v Britaniji nadaljuje zbiralna akcija pomoči prebivalstvu Biafre, kjer pustoši smrt od lakote. Papež Pavel VI. je danes pozval k »nujni humanitarni akciji«, da bi rešili življenja tisočev nedolžnih ljudi v nigerijski državljanski vojni v pismu, ki ga je poslal etiopskemu cesarju Hailu Selas-sieju. Petar Stambolič v Mehiki MEHIKA. 12. avg. (Tanjug). Včeraj je pozno zvečer v Mehiko dopotovala jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi Petar Stambolič. Delegacija bo na povabilo mehiškega parlamenta šest dni na uradnem obisku v tej deželi. ameriške agresije, je navedel tudi nov vojni zločin, storjen nad prebivalstvom vasi Cen- Ceausescu o ČSSR in SEM »Teze o transformaciji SEV v naddržavni organizem niso ustrezne« BUKAREŠTA, 12. avg. (Tanjug). Generalni sekretar CK RKP in predsednik državnega sveta Romunije Nicolae Ce-aucescu je v govoru na rudarskem mitingu pojasnil romunska stališča do rezultatov nedavnih pogovorov v Cierni in v Bratislavi in do odnosov med socialističnimi deželami. Posebej se je Ceau-cescu ustavil pri problemih dela Sveta za medsebojno ekonomsko pomoč. »Romunska partija je z ve- Linh. 40 km severno od Hanoja, po drugi strani pa ugotovil. da so v severnem Vietnamu v pogojih množičnih napadov ameriških bombnikov sestrelili že 3408. ameriško vojno letalo. Nguyen Than Lee je pono-vil. da morajo ZDA nemudoma prenehati z bombardiranjem na celotnem ozemlju Vietnama in končati z vsemi ostalimi vojaškimi dejanji, da morajo umakniti vse svoje in satelitske čete iz Južnega Vietnama, da morajo priznati PNO in z njo načeti vprašanja Južnega Vietnama- »To je edina pot, ki lahko vodi k mirni rešitvi vietnamskega vprašanja in tudi edina pot. po kateri ZDA lahko rešijo svojo čast, kajti sicer bodo zašle v predor brez izhoda«. Ko je načel stališča, ki jih je nedavno zavzela v zvezi z Vietnamom ameriška repu n Do sestanka je prišlo na željo vzhodnonemške strani, čeravno .je toilo v Bratislavi rečeno, da po tamkajšnjem srečanju najvišjih predstavnikov peterice in predstavnikov KPC bilateralni sestanki niso več potrebni. Kakšna je tema razgovorov? Uradno obravnavajo bilateralne odnose, predstavniki KPC pa gostom razlagajo pojanuar-ski razvojni proces v CSSR, kar je bilo sicer storjeno že v Bratislavi. Pozornost vzbujajo komentarji v današnjem ti-I sku na temo: »Potrebna je večja ofenzivnost v zunanji politiki socialističnih držav.« To navaja na misel, da ni izključeno, da Dubček in Ulbricht v Karlovih Varih govorita tudi o vprašanjih, ki zadevajo odnose z ZR Nemčijo. Predvideno je, da se bodo razgovori končali nocoj in da se bo prvi sekretar SED Ulbricht takoj nato vrnil v Berlin. Ni pa izključeno, da se bodo pogovori zavlekli in da bo vzhodnonemška delegaci- Milan Merčun novi generalni direktor RTV LJUBLJANA, 12. avg. — Ker .je bil dosedanji generalni direktor RTV Ljubljana Boris Mikoš na lastno željo razrešen dolžnosti, je republiški izvršni svet v soglasju s svetom zavoda RTV Ljubljana imenoval za novega generalnega direktorja Milana Merčuna, dosedanjega direktorja radijskega programa. ja prenočila v Karlovih Varih. Praški tisk še vedno po- • • Nadaljevanje na zadnji strani Sestanek z ZKJ je na nas pomirjevalno vplival Živahni komentarji v praškem tisku - Različno odmerjena pozornost obisku drugod PRAGA, 12. avg. (Tanjug). Vsi praški listi so se danes obširno in živahno razpisali o obisku predsednika Tita v Češkoslovaški in o rezultatih pogovorov med delegacijama ZKJ in KPC. »Rude Pravo« objavlja pod naslovom »Nadaljnji korak naprej« članek svojega urednika Alojza Volfa, ki poudarja: »Praški pogovori z voditelji ZKJ so s svojim potekom in rezultati nedvomno vnesli novo pomirjenost v razgibane dogodke zadnjih tednov. To je treba pozdraviti kot nadaljnji korak na poti utrjevanja enotnosti in strnjenosti socialističnih držav.« Zdaj uradno: pilota živa in zdrava Rešitev Ivana Sajevca in Cirila Križnarja samo še vprašanje časa LJUBLJANA, 12. avg. — Dunes ob 13,15 je predstavnik »General-eks porta« iz Beograda obvestil uredništvo »Dela«, da so mu sporočili iz državnega sekretariata za zunanje zadeve veselo novico, ki je hkrati uradna potrditev: »Pilota Ivan Sajevic in Ciril Križnar sta živa in zdrava.« teljev. kamer so jih povabili : To je hip pred tem sporočil češkoslovaški pisatelji. iz Taeza naš odpravnik po- jugoelovanski delegaciji. | slcv. •43—£3- Nadaljevanje na zadnji strani Jugoslovanski pisatelji v Pragi PRAGA, 12. avg. (Tanjug). V Prago je pripotovala delegacija jugoslovanskih pisa- Nadaljevanje na zadnji strani ki bo na Češkoslovaškem preživela sedem dni. so Ciril Kosmač, Dragan Jeiinič, Slavko Mihelič. Teme Momi-rovski in Mladen Oljača. Zdaj je samo še vprašanje časa. kdaj bo jugoslovanskim in drugim oblastem uspelo rešiti naša pilota iz ujetništva. »Prisrčen m neiormalen sprejem, ki so ga priredili gostom v Pragi, zvesto izraža „Pravda“ o dolžnosti komunistov »Za svojo politiko sp KP odgovorne bratskim socialističnim državam« MOSKVA, 12. avg. (Tanjug). »Pravda« danes ponovno opozarja komunistične in delavske partije, da so za svojo politiko odgovorne ne samo svojim delavskim razredom in svojim narodom, temveč tudi bratskim socialističnim deželam in vsem mednarodnim socialističnim silam.« Nobena socialistična dežela — navaja časopis točneje — se ne more izogniti tej odgovornosti pred komunističnim gibanjem in obveznosti do delavcev svoje dežele in vtega sveta.« V dolgem teoretičnem članku z naslovom »Sveta dolžnost vseh komunistov«, organ CK KP SZ podrobno razčlenjuje stališče, da so napori imperialistov zdaj usmerjeni v spodkopavanje enotnosti socialističnih dežel in komunističnih partij ter da komunisti nimajo boljšega orožja kakor sta proletarski intemacio-nalizsm in skupna podpora drug drugemu. »Socialistična skupnost in komunistično gibanje — piše »Pravda« — sta predvsem dosegla svoje uspehe, ker sta v boju proti imperializmu nastopila enotno, ker je vsak član te velike mednarodne družine vedel: V trenutkih resnične odnose. Težko bi tudi pričakovali, da bi bilo drugače, ne samo zato, ker to ne bi ustrezalo stvarnosti, ampak predvsem zato, ker bi bilo v nasprotju s sedanjimi interesi socializma,« je rečeno v uvodniku »Rude Prava«. »Mlada fronta« opozarja na zaupanje, ki ga je delegacija ZKJ izkazala novemu češkoslovaškemu vodstvu. »Ce se zdaj, nekaj ur po odhodu predsednika Uta, vprašamo o nagibih in značaju jugoslovanskega stališča, je po naših mislih vendarle treba ovreči neko iluzijo. Ta se izraža v naslednjem: Češkoslovaška gre po stopinjah Josipa Broza Tita, človeka, ki je uspeš- • •• Nadaljevanje na zadnji strani Nadaljevanje na zadnji strani Bralci Dela, sodelujte v nagradnem razpisu za najprizadev-nejši turistični kraj! Komisija je obiskala Domžale. Preberite reportažo na str. 3. ' 15 TASS poroča, da se je zdravstveno stanje predsednika ZAR Naserja, ki je Caltubo (70 km od črnomorske obale), zelo zboljšalo in da je čil in krepak. Zdravniki bodo v nekaj dneh odločili domov. Na sliki: sprehod po parku sanatorija. - - predsednika ZAR NASERJU GRE NA BOLJE zdravljenju v sanatoriju ali že lahko odide Telefoto: TASS Skrivnostni molk okrog trčenja Američani molče o vzrokih trčenja podmornice z našo ladjo »Sea Lady« SPLIT, 12. avg. (Tanjug). O vzrokih trčenja ameriške atomske podmornice in naše ladje »Sea Lady« še vedno ni zanesljivih in popolnejših obvestil. Iz razlogov — lahko jih samo ugibamo — prizadeti, ki bi razloge morali poznati, uporno molče. Pristojni ameriški viri še po treh dneh niso ničesar pojasnili, čeprav je očitno, da trčenje podmornice na atomski pogon in tovorne ladje ni vsakdanja stvar. V podjetju »Brodospas«, ki mu ladja pripada, so se dopoldne pogovarjali, kaj bi bilo treba storiti, vendar odločili se niso. Za zdaj leži ladja na dnu sidrišča španske luke Cadiz. Veliko važ-neje pa bi bilo zvedeti kaj več o vzrokih trčenja, da bi lahko začeli postopek za nadomestilo škode. Predstavnik »Brodospasa« v Cadizu še ni pcslal podatkov, ki so jih od njega zahtevali. Predstavnik lastnika vlačilca v Hamburgu, ki je vlekel »Sea Lady«, je takoj po trčenju odpotoval v Pariz, vendar tjidi ni posebno radodaren z informacijami. Danes ali jutri bodo verjetno morali predstavniki podjetja »Brodospas« sami odpotovati v Cadiz. Včeraj potres v Ljubljani LJUBLJANA, 12. avg. —Seizmološki aparati astronom-skogeofizikalnega observatorija Univerze v Ljubljani so zabeležili danes ob 14,55 potres z žariščem na področju Ljubljane. Epioenterska razdalja znaša okoli 20 kilometrov, jakost pa je bila med četrto in peto stopnjo. Potres ni povzročil nobene škode. m. D. Sto milijard za stanovanja Prve dni junija so v zvezni skupščini sprejeli pomemben u-krep za poživitev gradnje stanovanj in otro-škovarstvenih ustanov s tem, da temu področju zagotovimo iz hranilnih vlog in drugih bančnih virov dodatnih 100 milijard S din kreditov. V javnosti smo junija slišali kaj različne odmeve — od navdušenja pri preprostih ljudeh do dvomov, češ da so »obljubljene« milijarde že posredno tako ali drugače angažirane. Ne glede na različna mnenja lahko ukrep zvezne skupščine pozdravimo že zato, ker omogoča uspešnejše reševanje enega izmed zelo kritičnih družbenih problemov, vrh tega pa bo pospešek v stanovanjski graditvi dal nove impulze tudi industriji in zaposlovanju- Vemo, da vsako novo stanovanje potrebuje toliko in toliko različnih industrijskih izdelkov. Ob omenjeni intervenciji, ko so »zadišale« dodatne milijarde, pa so se ponekod začeli zbirati predstavniki gradbenih podjetij — seveda ne javno, pod nikakršno »zastavo«, marveč bolj na tihem — in se pogovarjati, da je zdaj primeren čas za vsesplošno zvišanje cen stanovanj. Spričo zmanjšane investicijske potrošnje so nas investitorji začeli izsiljevati in odirati — tako so menili nekateri gradbinci —■ zdaj pa lahko skozi višje cene stanovanj dobimo povrnjeno to, kar so si mnogi investitorji neupravičeno pridobili. če bi sprejeli takšno »varianto«, bi bila družbena intervencija res jalova in nesmiselna. Dodatne milijarde mobiliziramo zato, da bomo dobili več stanovanj, ne pa, da jih prelijemo v višje cene. Ob tem ne smemo pozabiti, da so v zadnjih letih cene stanovanj kar precej »poskočile« — od 131.100 S din za kvadr. meter stanovanjske površine v letu 1966 na lanskih 151.700 S din. Prav gotovo ne bi bila najboljša rešitev — kot tista pred nekaj leti — če bi dodatne milijarde delili križem kražem in vsevprek. Bolje bo, da ta denar delijo banke, seveda res preudarno in pod strogo določenimi pogoji. če že ne moremo pri stanovanjih intervenirati z uvozom, naj vsaj tokrat interveni- i rajo banke tako, da dajo kredite le najbolj razvitim gradbenim podjetjem, ki so z visoko produktivnim delom sposobna pogodbeno zagotoviti čim nižje cene in čim višjo kakovost. Skratka, spodbuditi moramo takšno moderno industrij sko proizvodu i o stanovanj, ki jo tržišče išče, hkrati pa tudi poskrbeti za racionalno opremljanje gradbenih zemljišč. Podatki namreč kažejo, da se je delež za urejanje zemljišč v ceni stanovanja povečal od leta 1963 do lani kar od 11,9 na 28 odstotkov. Samo s takšno preudarno politiko bomo uresničili poglavitni cilj intervencije — za več denarja tudi čim več novih družinskih novanj. IGOR PREŠERN 2. stran DSLO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO itovooa napetosti 4110 kii©w§itciw Eden bo speljan od hidrocentrale do Beograda, drugi pa bo povezoval borskš bazen BEOGRAD, 12. avg. (Tanjug). Združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije in »Investimport« sta sklenila dogovor o zgraditvi daljnovoda, ki bo povezal bodočo hidrocentralo »Djerdap« z jugoslovanskim energetskim sistemom. Zgradili bodo daljnovod za napetost 400 kilovoltov. To bo prvi tak daljnovod v Jugoslaviji. Priprave so že prej končali in so se že lotili gradnje. speljan od hidrocentrale do Beograda, drugi, precej krajši, pa bo povezoval hidrocentralo z borskim industrijskim bazenom. Oba kraka tega daljnovoda bodo predvidoma zgradili do začetka 1970. leta. Gradnja bo veljala okrog 260 milijonov novih dinarjev. Sredstva so v glavnem že zagotovljena. Z uvedbo 400-kilovoltnega daljnovodnega omrežja se bo, kakor trdijo strokovnjaki, precej zboljšala kakovost energije, ki jo dobavlja elek-tro gospodarstvo svojim odjemalcem. Razen tega se bo jugoslovansko elektro gospodarstvo z zgraditvijo takšnih daljnovodov lahko bolje povezalo z elektrogospodarskimi sistemi sosednjih držav in se preko njih vključilo v mednarodni elektroenergetski sistem. V naši državi smo doslej gradili daljnovode samo za napetost 110 in 220 kilovol-tov, tako da je bil tudi to eden izmed pomembnih razlogov, da ne odjemalci ne elektrogospodarska podjetja niso mogli biti zadovoljni z napetostjo v jugoslovanskem energetskem sistemu. Iz hidrocentrale »Djerdap« bodo dobavljali električno energijo odjemalcem po dveh daljnovodih napetosti 400 kilovoltov. Prvi daljnovod bo Peta izmena brigadirjev v Novem Beogradu BEOGRAD, 12. avgusta- V mladinsko naselje »Novi Beograd 68« je prispelo včeraj 11 mladinskih delovnih brigad-To je peta izmena, ki bo nadaljevala delo pri gradnji avtoceste od savskega mostu »gazele« skozi Novi Beograd-V. S. liezen v ! V la ■Hji Z c častnega konzula je bi! imenovan Vinko Bertoncelj LJUBLJANA, 12. avg. Državni sekretariat za zunanje zadeve v Beogradu je odobril ustanovitev nizozemskega konzulata v Ljubljani. Za častnega konzula je bil z dekretom nizozemske vlade imenovan kapitan dolge plovbe 57-letni Vinko Bertoncelj, direktor filiaie Jugoslovanske pomorske agencije v Ljubljani. Hkrati so tudi na Reki odprli konzulat, kjer bo častni konzul Ante Petrovič, direktor reške podružnice iste pomorske agencije. V Ljubljani bo konzulat v Gregorčičevi ulici 13 (bivši Ferontcv vrti, kjer pravkar urejajo poslovne prostore. Telefonska številka konzulata, je 21-S46, uradne ure za stranke pa 'do konzulat v kratkem obiavil v tisku in radiu. lizozemska vlada se je odit- lla, da bo cdprla kar dvoje konzulatov v naši državi predvsem zaradi velikega števila Nizozemcev, ki vsako levo kot turisti potujejo v Jugoslavijo. Vsako leto jih je v j m po predvidevanjih ni-z omskih turističnih agencij bo letos na počitnicah v Ju-g vlaviji okrog 200 tisoč nizo-z tiskih turistov. Turistom se c stikrat kaj zgodi in v veči-i primerov iščejo pomoči na s em konzulatu. Delovno področje ljubljanskega konzulata bo Slovenija, reškega pa jugoslovanska obala. Tako se bodo nizozemski turisti lahko odslej naprej obrnili na ta dva konzulata in ne bo treba več hoditi na veleposlaništvo v Beograd. Z imenovanjem novih konzulatov se bodo razširili tudi trgovinski stiki med našimi in nizozemskimi izvoznimi in uvoznimi podjetji. K. DOLENC ninskega sistema s potrebno obrazložitvi jd, se boste tudi Vi lažje izjasnili za ali proti posameznim rešitvam-Ce bo katero od Vaših sedanjih vprašanj tedaj še aktualno, pa Vam bom rad v tej ali drugačni obliki odgovoril nanj- VINKO HAFNER Nekaj vprašanj tov. M. Bauerju V Delu z dne 25- julija je Nagrada za jugoslovansko pohištvo 19F8 LJUBLJANA, 12. avgusta — Revija »Naš dom« je razoisala PRIZNANJE STROKOVNOSTI — V Kuvaitu so včeraj podpisali pogodbo za izvajanje del pri razširitvi pristanišča Suvaik v Kuvaitu. Med mnogimi ponudniki si je delo priborilo podjetje »Ivan Milutinovič« iz Beograda. Minister za javna dela kuvajtske vlade podpisuje pogodbo (na sliki). Telefoto: Tanjug za il milijonov ooiarjev Podjetje »Ivan Milutinovič« bo gradilo v kuvajtskem pristanišču Suvaik m Pisma brake v Pojasnilo tovarišici Alenki Gerlovič Spoštovana tovarišica Gerlovič! Oprostite, ker Vam zaradi svoje odsotnosti šele zdaj odgovarjam na Vaše pismo, objavljeno v »Delu« 19- julija 1968. V svojem pismu se sklicujete na moja izvajanja v televizijski oddaji 10- julija 1968 . v kateri sem iznesel nekatere predloge za izpopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja, med njimi tudi možnost izenačenja delovne dobe žena z moškimi- Ze tedaj sem poudaril, da so to le predlogi posebne delovne skupine poslancev in strokovnjakov, kateri predsedujem in ne moja i° vodje tabora tovari-osebna stališča ali uradna stališča kateregakoli odgovornega republiškega organa. Zadevno gradivo delovne skupine je bilo zaenkrat namenjeno le začetni razpravi v neposredno zainteresiranih družbenih in strokovnih organizacijah- Sele po tej razpravi bo delovna skupina oblikovala Verjetno ni treba poudariti, da ima Rožnata Marija v omenjenem članku drugoten pomen- VELJKO TROHA, profesor t Novo mesto Pripis Podobno pismo kot profesor Veljko Troha so nam poslali tudi ing. Marjan Kuhar in mladinci iz tabora. V Delu sem že napisal _ kak- bil objavljen članek novina- šen namen sem imel, ko rja tov. Mdrjana Bauerja z sem pisal o življenju v ta naslovom Zelena opojnost »Rožnate Marije«- Zdi se, da je »Rožnata Marija« prišla piscu prav, da se je lahko lotil vodje tabora na Valeti pri Portorožu. Ker je članek izredno tendenciozen in ne dovolj uetemeljen, vsebuje pa nekaj namigovanj. ki ogroža- BEOGRAD, 12. avg. (Tanjug). Podjetje za vodne poti »Ivan Milutinovič« iz Beograda je danes prejelo končni delovni nalog za velika dela v kuvajtskem pristanišču Suvaik, ki ga bodo razširili. Pogodbo o tem delu v vrednosti 27 milijonov dolarjev so podpisali v Kuvaitu predstavniki podjetja »Ivan Milutinovič« in minister za javna dela kuvajtske vlade Kalid Al-Eša Al-Salih. To je že tretje delo po vrsti, ki ga je v zadnjih letih prevzelo podjetje »Ivan Milutinovič« v Ku-letno nagrado vaitu. in hkrati naj večje — delo. ki ga je kuvajtsko ministrstvo za javna dela kdaj zaupalo tuji firmi. Beograjskemu podjetju, ki je v tem delu sveta zelo znano, zlasti po obsežnih delih, ki jih izvaja v mno- 5000 dinarjev za najuspešnejšo stvaritev kompleta pohištva ali kosovnega pohištva v letu 1968. Nagrado, ki jo bo revija podelila v času beograjskega sejma mode in pohištva, prejme oblikovalec pohištva, ki ga bo strokovna žirija, sestavljena iz strokovnjakov arhitekturne in medicinske smeri, izbrala za najboliše. Revija želi s to nagrado dati priznanje oblikovalcem, ki s svojimi stvaritvami na področju oblikovanja pohištva aktivno prispevajo k višji ravni kulture, praktičnosti in lepote našega stanovanja. Tako nagrado bo revija nodelievala vsako leto. Natančne pronozicije objavlja reviia »Naš dom« v osmi številki. t.' rtrome? MARIBOR, 12. avg. (Tanjug). Na obmejnem prehodu Šentilj je v drugem avgustovskem vikendu kljub spremenljivemu vremenu precej živahen premet. Skupaj je šlo čez mejo 90.000 potnikov. V državo jih je prišlo 42.000, odšlo pa jih je iz nje 39.000. I® zastave Podjetje »Dom« bo sprožilo postopek za zaščito ustavnosti gih krajih Indije in Pakistana, je pripadlo to delo v ostri konkurenci na mednarodni licitaciji, na kateri je sodelovalo kakih Titograd dobi novo bolnišnico TITOGRAD, 12. avg. (Tali jug ). Po večletnem pričakovanju bodo te dni v Titogradu začeli graditi novo bolnišnico, ki jo meščani m drugi prebivalci črne gore ze desetletje čakajo. Predvideno je, da jo bodo gradili v dveh iazah. Najprej bodo postavili kirurški oddelek s šest moderno urejenimi in sodobno opremljenimi dvoranami. V prvi fazi bodo zgradili tudi ortopedski, očesni in ginekološki oddelek kakor tudi oddelek za grlo, uho in nos in fizikalno terapijo. 15 podjetij iz ZDA, Velike Britanije, ZR Nemčije, Francije in drugih držav. Po tej naj novejši pogodbi se bo podjetje »Ivan Milutinovič« lotilo graditve vertikalne operativne obale v dolžini okrog 6,5 km. Med drugim bodo z bager.ji preorali vse pristanišče (izkopali bodo okrog 7,5 milijona kubičnih metrov materiala), vgradili bodo 90-tonske betonske bloke (skupaj več ko četrt milijona kubičnih metrov betona) in vzidali okrog 800 tisoč kubičnih metrov kamna. Pri razširjanju in modernizaciji pristanišča v Kuvaitu bo poleg domače delovne sile sodelovalo tudi 75 naših strokovnjakov in delavcev, od katerih jih je tretjina že tam. Hkrati z razširjanjem del bodo na gradbišče postopoma prihajali naši novi delavci in strokovnjaki, ki naj bi to veliko delo opravili v petih letih. Podjetje »Ivan Milutinovič« se uspešno uveljavlja na tujih tržiščih, tako da je že doslej sklenilo v tujini za nadaljnjih pet let pogodbe v vrednosti nad 125 milijonov dolarjev. V celoti izvaja zdaj podjetje (po vrednosti) približno polovico svojih del v tujini. drugo polovico pa doma. šice Ruže Kovačičeve, bi bilo umestno, da tov- M- Bauer odgovori na naslednja vprašanja: 1- Ce je -nameraval tov. Bauer objektivno poročati o Partizanovem taboru na boru- Se enkrat ponavljam, da sem hotel doseči, da bi debil tabor TVD partizan Nevo mesto na Valeti pravni status, da bi vodstvo tabora vodilo vsaj osnovno dokumentacijo in da bi že vendar točno odločili, kdo vse lahko tabori. To vprašanje so nekateri v Novem mestu, In to ljudje, katerih dolžnost in pravica je delo na tem področju, že večkrat odprli, vendar jim ga ni uspelo rešiti. Prepričan sem. da se bo zdaj vsaj začelo reševati-Na vprašanja, ki mi jih skega ljudstva, 22. julija, ugo-V tujino je odpotovalo 5600 j tovile, da na številnih stano-jugoslcvanskih državljanov, j vanjskih blokih, ki jih uprav-domev pa jih je prispelo i ya podjetje »Dom«, niso izve- LJUBLJANA, 12. avg. (Tanjug). Stanovanjsko podjetje »Dem« iz Ljubljane ho sprožilo postopek za zaščito ustavnosti, da se dožene, ali je razobešanje zastav ob državnih praznikih državljanska dolžnost stanovalcev ali obveznost podjetij, ki upravljajo stanovanjska poslopja. Ta nenavadni spor je nastal, ko so mestne inšpekcijske službe ob dnevu borca, 4. ; Bolnišnico gradijo na julija, in dnevu vstaje sloven- : desni obali Morače med V drugi fazi bodo zgradili interni in nevropsihiatrični m kožno-veneričm oddelek ter druge spremljajoče objekte. Ko bo no-( va bolnišnica zgrajena, bo I imela 500 postelj in bo | kompletna medicinsko-| diagnostična ustanova. 2800. Preostalo število prehodov odpade na tranzitne potnike. staro bolnišnico in otroško kliniko. Sredstva za njeno zgraditev dajejo poleg republike in občine tudi prebivalci Titograda, ki za bolnišnico, kanalizacijo in gradnjo šolskega prostora v prihodnjih petih letih plačujejo 2 odst narašča Na prvem mestu so še vedno avtomobili, zanimanje pa je tudi za razne stroje BEOGRAD, 12. avgusta. Zasebni uvoz je v letošnjem letu še vedno v porastu in lepo kaže variiranje povpraševanja po različnih vrstah blaga oziroma proizvodov. Na prvem mestu so še vedno osebni avtomobili, manjše je povpraševanje po kamionih, zato pa je večje zanimanje po raznih strojih za obrtno proizvodnjo, uvoz kmetijskih strojev za zasebnike pa spet upada. To je vsekakor znak kupne moči zasebnikov in tudi njihove naraščajoče podjetnosti, kar pa je čedalje bolj lastnost vseh naših prebivalcev. Hkrati pa to ilustrira tudi gibanje potreb po blagu, ki ga naša proizvodnja ne daje domačemu tržišču ali pa ga sploh ne proizvaja. Kot smo že omenili, je izmed vseh vrst blaga pospešilo nakup prav v prvem polletju in je torej ta rezultat izjemen. Na drugem mestu je uvoz pralnih strojev, ki so jih uvoziii 16.000 v vrednosti 40 milijonov N din, kar je za 37 odst. več kot lani. V tem času so zasebniki uvozili tudi 3700 hladilnikov in 3200 peči na nafto. Med ostalim blagom, ki ¥ manborsl Direktor ekonomskega centra Maribor 2. Praznik o gibanju proizvodnje in uvoza MARIBOR, 12. avg. Danes popoldne je direktor ekonomskega centra Maribor Zdravko Praznik, dipl. ekonomist, posredoval najnovejše podatke o gibanju industrijske proizvodnje m izvoza v občini Maribor. Vsekakor je zelo razveseljivo, da se je industrijska proizvodnja v juliju letos povečala za 7,9 odst. v primerjavi z julijem 1957, v sedmih mesecih letos pa je bila za 6,7 odst. večja kot v enakem obdobju preteklega leta. lov način Zdravko Praznik je ugodno ocenil dejstvo, da je od vseh 38 registriranih industrijskih organizacij- v Mariboru v juli- Renovirani hoteli v Beogradu BEOGRAD, 12. avg. Beograjski hoteli so stari med 25 m 60 let in jih je treba vsekakor prilagoditi zahtevam sedanjega turizma. Zaradi tega bodo vse hotele, ki ne ustrezajo več svojim kategorijam. renovirali oziroma predelali v hotele, ki bodo zadoščali vsem predpisom in potrebam. Renovtra-nje zadene tudi hotel »Moskva«, ki bo dobil »prizidek« z 250 novimi posteljami. Hotelsko-motelsko podjetje »Unija« bo renoviralo vseh svojih 12 objektov, v hotelu »Ekscelzior« bodo dozidali prostor še za 200 postelj, prilagodili pa bodo tudi hotele »Praga«, »Astoria« in »Toplice«. Večina del se začne prihodnje leto takoj z januarjem, trajala pa bedo najdalj do konca 1970. leta. (S) BERITE ju kar 26 podjetij povečalo proizvodnjo, medtem ko so le v 12 podjetjih nekoliko zmanjšali proizvodnjo. Razen proizvodnje električne energije, barvaste metalurgije (obrat Vesna) in nekovinske industrije so v vseh ostalih panogah povečali proizvodnjo-To povečanje znaša od 0,4 odst. v papirni industriji do 14.7 odst- v kovinski industriji- Izjemno povečanje je dosegla zlasti kovinska industrija. To je zelo pomembno, saj zaposluje prav ta panoga okoli 40 odstot.. vseh zaposlenih v industriji. Razen tega so skoraj vsa podjetja kovinske stroke zabeležila ugodne rezultate. Letni načrt izvoza so podjetja v 7 mesecih letes dosegla le s 47,3 odstot- in bodo morala vložiti vse sile za izpolnitev letnega izvoznega načrta. Kljub temu pa je bil izvoz v sedmih mesecih letos za 4-6 odst- višji kot lani v tem obdobju- Ugodno presenečajo rezultati industrijskega izvoza v juliju, saj je bil izvoz v tem mesecu za tretjino večji kot lani. V sedmih mesecih letos so industrijska podjetja mariborske občine izvozila za 13.530 000 dolarjev., od tega pa samo v juliju za okoli 2,3 milijona dolarjev M- KOS sili zastav. Uredba mestnega sveta Ljubljane predpisuje, da so »delovne m druge organizacije ter stanovanjska podjetja, lastniki in upravite- .________ , .. .. 1 ji poslopij dolžni ob držav- od svojih dohodkov, nih ali republiških praznikih ali na poziv pristojnega organa razobesiti zastave na poslovnih in stanovanjskih po-j slopjih«. Podjetje »Dom« za-| dene moralna in materialna odgovornost. Po uredbi mestnega sveta so delo-me organizacije, ki zanemarjajo to obveznost, lahko kaznovane s 100 do 1000 dinarji globe. »Predvsem je državljanska dolžnost, stanovalcev, da razobešajo zastave.« trdiio v »Domu« in poudarjajo, da za tako obsežno delo ni ne ljudi ne sredstev, »če bi prevzeli to obveznost, pa bi si bilo mogoče to razlagati tudi kot izraz nezaupanja v stanovanjsko samoupravo in družbenopolitične faktorje,« pravijo v »Domu« . Sklep o tem, da pošljejo pritožbo ustavnemu sodišču, je sprejel delavski svet stanovanjskega podjetja. uvoz avtomobilov za za- | ga potrebujejo in ki vse-sebnike še vedno na.jmoč- kakor kaže naraščanje nejši. V letošnjem pollct- I standarda zasebnikov, je ju je bilo uvoženih 14.500 ; tudi nekaj uvoza orožja osebnih avtomobilov v vrednosti 200 milijonov N dinarjev. Ves zasebni uvoz pa kaže vrednost 320 milijonov N dinarjev. oziroma revolverjev, kar hudomušneži ocenjujejo kot normalno, češ da je treba standard vsekakor varovati. Kmetje in obrtniki pa se dobro oborožujejo z obdelovalnimi stroji. Nakupili so 480 traktorjev, | 750 motornih kosilnic, 780 i mešalcev betona, 70 kom- Nasproti letoma 1964 in 1965 je uvoz osebnih avtomobilov za 13 odst- večji, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa je za skoraj 20 odst. manjši, i nresorjev, 65 strojev za Toda lam so bili posebni | Riariolfiri itd. Meri nh pogoji, kajti napovedano povečanje carinske stopnje od 35 na 50 odst. je Strokovnjaka »Metalne« iz Maribora sta projektirala novo napravo ! Toča uničuje | pridelke - sladoled itd- Med obrtnimi stroji in orodji so tudi stružnice za obdelavo lesa in stroji za obdelavo plastike, pa likalni stroji in tako dalje. v. š: Valeti, zakaj ni iskal injor- zastavlja prof. Troha, pa macij tudi pri vodji tabo- prav rad odgovorim- Ko ra? sem se en dan mudil v ta- ____ ____,___ ___________ 2- Ker novinar pozna oči- boru, sem predlagal tova- svoje definitivne predloge tke drugih na račun tovari- rišici Kovačičevi, da bi rad nekaj napisal o taboru, vendar me je prav na hitro mii!Hiuuminiiiiniiiinwi'jHinim!i!tiniiiiuuwHHi>iiiuutiiiuuiiHiuii( r,Pisma bralcev" so vaša tribuna SODELUJTE odpravila, češ da oni ne bi bili zainteresirani, da se o taboru piše- Razen tega je »Delo« objavilo neokrnjeno izjavo vodstva tabora, potemtakem je imelo vodstvo tabora priložnost povedati svoje mnenje. Tovariš profesor Troha, če • sem prav razumel njegovo pismo, oči tno priznava, da je pri’delu z mladino moralo priti do nekaterih napak- Nisem sto-ril drugega, kot da sem nekatere skušal prikazati. Tokrat nisem pisal o tem, kaj določeni človek pomeni za društvo, organizacijo in podobno, ampak sem se omejil na napake. Glede intervjuvancev naj ponovno zapišem samo to. da sem njihove izjave vestno posredoval. To potrjuje tudi to, da še nihče ni preklical svojih izjav, čeprav je vprašanje tabora na Valeti dvignilo precej prahu-Naj zaključim s starim pregovorom — kjer je ogenj, je tudi dim- Videti je. da sem zelo mnogo za krivil, ker sem pokazal na dim- MARJAN BAUER republiški skupščini s priporočilom. da jih da v javno razpravo in jih nato posreduje zvezni skupščini. Zagotovljen je torej postopek. ki omogoča, da se bo lahko vsak delovni človek in strokovnjak izjasnil o po- nosti predočil sameznih predlogih in da Kovačičevi in v bodo sprejete odloči ve dobro premišljene in v resnično korist delovnim ljudem. To še zlasti velja za kakršnokoli odločitev o delovni dobi, ki je ena bistvenih sestavin pokojninskega zavarovanja in zato mora bili predmet najširšega družbenega sporazuma. Obseg te rubrike mi ne dovoljuje, da bi obširneje odgovoril na nekatera .konkretna vprašanja in mnenja, zapisana v Vašem pismu v zvezi z izenačenjem ženske delovne dobe z moško- O tem tudi ni mogoče smotrno razpravljati ločeno od celotnega kompleksa pokojninskega zavarovanja-Zato bo delovna skupina tudi v primeru, če njen definitivni predlog za izpopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja ne bo več vseboval možnosti izenačenja delovne dobe obširneje pojasnila javnosti, kakšni racionalni motivi so jo vodili do takega razmišljanja-S tem bodo zagotovo odstranjene mnoge nejasnosti, nesporazumi ih očitki, ki izhajajo iz sedanje parcialne in enostransko usmerjene razprave. Za zdaj Vam lahko zagotovim le to. da delovna skupina pri svojem opredeljevanju glede izenačevanja delovne dobe ni zasledovala te finančnih koristi od take rešitve, temveč je imela v vidu tudi mnoge socialne in druge probleme, ki se z njo odpirajo in ki jih tudi Vi omenjate v obeh svojih pismih »Delu«- Zato s svojimi predlogi o posebnih pokojninskih ugodnostih za zaposlene matere ni niti najmanj poskušala zavijati v staniol papir nekatere neprijetne resnice o finančnem stanju pokojninskih skladov kot ji očitate v svojem pismu- Celotno gradivo delovne skupine namreč posem realno in brez olepšav prikazuje^ stanje pokojninskega zavarovanja, kot tudi ekonomske šice Kovačičeve, bi bilo prav, da bi vodjo tabora z njimi seznanil in slišal tudi njeno mnenje. Zakaj tega ni storil? 3- Novinar je verjetno bil v taboru. Zakaj ni nepravil-tovarišici reportaži omenil tudi njeno stališče? Vprašanj je seveda še več-Po vsem sodeč tov- Bauerju v omenjenem članku ni šlo za to, da bi s kritiko pripomogel, da se življenje v taboru izboljša, pač pa je verjetno imel kak bolj osebni cilj. Ta vprašanja postavljam, ker tovarišico Ružo Kovačičevo poznam kot neutrudljivo delavko na področju splošne telesne vzgoje, kot tako pa jo poznajo tudi mnogi Novomeščani- Ker tovarišica Kovačičeva veliko dela z mladino, je verjetno. da dela tudi napake-Toda kadar pišemo o napakah, je najmanj, kar smo dolžni, to, da povemo, kaj določeni človek pomeni za društvo, organizacijo itd. Tega tovariš novinar ni storil, in to mu bo marsikdo zameril- Obsodbo zasluži tudi dokaj neodgovorna izjava tovariša predsednika Partizanamed drugim govori o avtomobilu ki se ustavlja pred vrati vodjinega stanovanja'.i— taka izjava, če ni obrazložena, pa meče sum na poštenost omenjene tovarišice Resno pa dvomim v to, da so intervjuvanci zares izjavili to, o čemer je pisal tov■ Bauer. Zagotovo vem. da skupščina občine Novo mesto ni obravnavala problematike v zvezi s Partizanovim taborom na Valeti, pač pa je svet za kulturo in prosveto razpravljal o uporabi prostora na Valeti in sicer zatot ker ga uporablja več interesentov- Prav gotovo odnosi med telesnovzgojnimi organizacijami in njihovimi člani niso v redu. to potrjujejo tudi izjave posameznih intervjuvancev- Zvaliti pa vso krivdo na enega človeka in mu v isti sapi ne pustiti, da se brani, je nepošteno. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi kdorkoli z neodgovornimi izjavami in reportažami, ki imajo namen in socialne posledice posa- ljudi zabavati tako sodil o mesnih odločitev. ljudeh, ki trdo delajo pred- Prosim, da se za zdaj za- vsem zato, da bi bilo dru-dovoljile s tem pojasnilom, gim bolje-Ko bo izdelan in posredo- In takih ljudi ni tako ve. van javnosti definitivni pre- liko, da bi z njimi pome-dlog za izpopolnitev pokoj- tali- MARIBOR. 12. avg. (Tan- I rT^^)UJ^)^'C'G^gh toča je včeraj popoldne padala v številnih vaseh v ob- Novi hidrokrilni ladji SPLIT, 12. avg. (Tanjug). Predstavniki letališkega podjetja »Split« so danes odpotovali v sovjetsko ladjedelnico »Poti« na črnem morju, kjer bodo prevzeli dve od štirih novih hidrokrilnih ladij tipa »Komet«. To so sodobno opremljena, zelo hitra plovila. Imajo prostora za sto potnikov in razvijejo hitrost 37 morskih milj na uro. Nove ladje, ki bodo vozile med večjimi jadranskimi kraji in sosednjimi otoki, bodo nosile imena: »Krila Istre«, »Krila Dalmacije«, »Krila Dubrovnika« in »Krila Boke«. Vozile bodo ob vsej jadranski obali. V Vojvodini manj traktorjev NOVI SAD, 12. avg. (Tanjug). V vojvodinskih zadrugah je opaziti težnjo po zmanjševanju števila traktorjev Samo lani se je na primer strojni park zmanjšal za 722 traktorjev oziroma za 10,5 odst. Tempo zmanjševanja števila zadružnih traktorjev v tem letu, kot menijo, ni nič manjši. jug). Strokovnj aka ne« iz Maribora inž. Jože Treven in inž. A.vgust Doric sta projektirala novo napravo na serijsko proizvodnjo kokilnih odlitkov. V primerjavi s klasičnim načinom proizvodnje poveča ta naprava proizvodnost za okrog 60 odstotkov Proizvodni stroški pa somanjši za o'- g 40 odstotkov. Naprava popolnoma mehanizira in avtomatizira delo, od ulivanja pa do končnega odlivka. Upravlja jo en sam delavec. Stroj so izdelali na podlagi najsodobnejših dosežkov livarsko-strojne tehnike. V celoti deluje po principu hidravlike in elektrotehnike. Napravo so projektirali po tehnološki zamisli strokovnjakov vzhodnonemške firme VEG Eisenhammerwerke v Dresdenu, s katero ima »Metalna« dolgoročno pogodbo o kooperaciji. Po pogodbi bo »Metalna« nastopila kot projektant in proizvajalec. Vzhodnonemška firma DIA Invest-Export se je doslej pogodba za nakup osmih takih strojev v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev kakor tudi za odkup prototipa Poleg omenjenih ekon Omskih prednosti se bodo z uvedbo tega stroja zboljšale sedanje težavne delovne razmere v livarnah in se bodo nrecei zmanjšali investicijski stroški pri graditvi novih livarn. cinah Rekovac, Svetozarevo, Knič in Kragujevac ter napravila veliko škodo na polju. Po prvih cenitvah je toča uničila 80 odstotkov koruze, sadja in grozdja- Največ škode so pretrpeli kmetje v Donji Sabanti, kjer je Viča tako sklestila koruzišča in vmograde, da se bo po mnenju strokovnjakov to po-znalo še tri leta V nekaterih vaseh svetozarevske občine je toča razbila okenske šipe. močan veter pa je odnesel strehe z nekaterih hiš- Številne prijave za zagrebški velesejem ZAGREB, 12. avg. (Tan jug). Skoraj 5000 tujih in 1200 domačih razstavljavcev se je doslej prijavilo za so delovanje na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki se bo začel 12. septembra. Poleg razstavljavcev iz skoraj vseh evropskih držav bodo na velesejmu sodelovale gospodarske panoge in podjetja iz ZDA in Južne Amerike, Azije in Afrike. Od afriških in azijskih držav so se doslej prijavile Indija. Indonezija, Ciper, Gana. Libanon, Kenija, Pakistan, ZAR. Maroko, Alžirija, Malgaška republika in Sudan kakor tudi nekateri individualni razstavljavci iz Japonske. PREJ ZVIJEZOA margarina ZDRAVA . OKUSNA. KALORIČNA, VITAM IN IZ IRANA RAVNO TAKO TODA BOLJ SODOBNO IN PRAKTI EMBALIRANO na vprašanja Denarna pomoč P. M-_ L j- — Ste študentka- Paš mož. ki je tudi študent, je odšel na odslužitev vojaškega roka- Ali ste upravičeni do denarne pomoči? Odgovor: Do denarne po-poči hi bili upravičeni le, če bi vas mož do odhoda v obvezno vojaško službo preživljal in če bi bili pridobitno popolnoma nezmo žni. Torek. 13. avgusta 1068 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO S DELO ir stran 3 Odmevi dejansko kriv? Pojasnilo občinskega Javnega pravobranilstva Murske Sobote Prosimo, da objavite na- i slednje pojasnilo k članku j »Kdo je dejansko kriv«; ob- j javljenem v »Delu« z dne 6- 8 1968 na strani 3. Po zakonu o prometu z zemljišči in stavbami smejo delovne organizacije kmetijska zemljišča, ki so jim dana v uporabo, prodajati občanom s tem. da morajo dobljeno kupnino uporabiti za nakup drugih zemljišč. Kakih zakonitih omejitev, po katerih bi delovne organizacije določena v uporabo jim dana kmetijska zemljišča ne smele prodajati in kakih omejitev, po katerih bi kmetijskih zemljišč določenim občanom ne smele prodajati, ni. O prodaji kmetijskih zemljišč odločajo delovne organizacije samostojno. Ne spada v pristojnost javnega pravobranilstva, da bi take pogodbe potrjevalo. Tudi ni stvar javnega pravobranilstva. da presoja, ali so rake pogodbe smotrne in ali bi mogle biti politično neopor-t.une. Da se take pogodbe preprečijo, je stvar drugih faktorjev, katere more javno pravobranilstvo na to samo opozoriti, če smatra to za potrebno, Javno pravobranilstvo more na predlog delovne or- mSejo pSvniP°S^ost1! Fo9ovor z dr. Dušanom Misom o mednarodnem tečaju o javnem zdravstvu KRATEK POČITEK GOZDNIH DELAVCEV NA HRUŠICI Foto: šelhaus ozitivno ocenjujejo ravstvene službe takih pogodb. Samo če je po- j Trije zdravniki iz Jugoslavije, med njimi dr. Dušan dana pravna osnova za izpod- j p/TiS iz Slovenije, so se od februarja do junija udeleže- bijanje takih pogodb, jih more pristojno javno pravobranilstvo izpodbijati. Vsa zemljišča, ki jih je doslej Kmetijski kombinat r.or- vali mednarodnega tečaja o javnem zdravstvu v Amsterdamu. V okviru svojega rednega programa tehnične pomoči državam v razvoju prirejata tak tečaj vsako leto skupno Nizozemska in Belgija, izmenoma v n s Rac.gona proda! obča- Antverpnu in Amsterdamu. Dr. Dušana Miša smo pro- --- . .. sili, da bi nam posredoval nekaj vtisov in mnenj iz sodelovanja na tem tečaju. nom in glede katerih nam je predložil pogodbe, da podamo svoje mnenje o njihovi pravni veljavnosti, so bile prodane najmanj za cenilno se prek mnogih vmesnih veznih členov in stopenj kot je npr. specialistična izvenbol-nišnična dejavnost, zaključi v vrhunski medicinski, pedagoški in raziskovalni dejavno- Vprašanje: Kakšne pt-alele bi lahko predočili v odnosu na položaj pri nas? Odgovor: Ocena poznaval- cev o položaju pri nas je bi-sti. Tej strukturi skušajo pri- , la na .teča-)u xl° Pohvalna lasaiati sisteme financiranja !n lzrazena v ™enju, da je Vprašanje: Katera spozna- i Vprašanje: Omenili ste, da n ja se zde osnovna in' vodilna se dežele ne glede na stopnjo vredno-'. .;: jo je precin >ano : pri nadaljnjem usmerjanju j razvoja bore s podobnimi te-u; " 'v',a cenUna Ko.vi.sija, ka- javnega zdravstva v svetu? • šavami, ko skušajo premagati C,erf: 1 c Glide 'na višmocT- : Odgovor: Osnovno izhodišče, : navzkrižje med teoretičnimi ,,C te P 'C,bP n,so bUe l°- ^ ?* medicine in možnostmi lagajati sisteme financiranja in tudi poiskati odgovor na ! večno prisotno vprašanje: ka 1 | ko najbolj sm tmo »selekci- | Jugoslavija v zdravstvenem varstvu napravila silovit skok in dosegla zavidljive uspehe, onirati« v diagnostičnem po- Nasa udeležba je dala v raz-stopku tiste bolnike, ki jim : pravah in na seminarjih s je treba zagotoviti dražje in vedno bolj diferencirane oblike obdelave, zdravljenja in rehabilitacije v najdražjih in ha- 1 najbolje strokovno in eko- kršne jim nudi praksa. V j nomsko organiziranih bolniš-kakšni smeri so bili nakazani [ nicah in njihovih specializi- izhodi iz takega položaja? ranih enotah. Nova pivovarna v Osijeku izpodbojne. Ko tudi ka- i m Potek tečaja, je bilo v kih drugih okolnosii, zaradi | kratkem tole: zdravstveno var-ka: ■•.■rih bi bile dutične po- stvo in zdravstveno službo je godbe neveljavne ni bilo : treoa pojmovati kot funk- snv.» mogli izjaviti, da proti • ciJ° gospodarskega in družbe-! Odgovor: Kot sem že dejal, prpMd veljavnosti dotičnihpo- nega razvoja. Pri tem velja os- ! osvaja ves svet načelo, da je godb nimamo pc::n:slekov. novno načelo, da mora biti sle-• treba ocenjevati zdravstvene Tudi kolikor bi b:!o res, ka- herni program zdravstvenega | probleme in načrtovati de-k r to trdi tov. Vresnik, da varstva v vsem svojem ob- i javnost zdravstvene službe v so posamezni kupci uvedli se»u iu dejavnosti stvar sir- j najširšem družbenem smislu. ; izdelava idejnega projekta n“ kupljenih parcelah Oni- še družbene usmeritve in od- j Zdravstvo je povezano z vse- : za gradnio nove"-pivovarne v carske odnese, tega takrat. loclt‘e- nikakor pa ne le ožje , mi gibali družbe, odvisno od i osiip-ku «re v zaključno fazo ko smo dali svoje mnenje o ; stroke. Na tem tečaju, ki se | razvoja vseh področij in v ! ^ bo ortšlo do nerredvh pravn: veljavnosti dotičnihpo- ;t« ’e udeležilo okrog 30 stro- težnji za napredkom ne more dpnjh ,,vjr br. k ‘ t godb. nismo mogli predv.de- ltovnjakov iz 15 različnih de j nastopati izolirano v svoji oz-i 107i " že Poiri« nrn<7vnHn«a v vati in na to pristojnih fak žel, od Kanade do Filipinov, ki stroki. Na tečaju smo ime- ‘ ' P - .1- furjev nismo mogli opozori- smo ponovno ugotavljali, da ! ii priložnost primerjati mož-ii Ce pa danes taki viničar- sc tako najbogatejše kot naj- j nosti in sisteme posameznih sic: odnos: res obstajajo je revne;, e dežele — vsaka v dežel. Iz celotne atmosfere po zakonitih predpisih vsak 1 kviru svoje faze razvoja — in izvajanj je bilo razvidno, čas možno dotične vinograde ubadajo s podobnimi težava- da je sodobna pot. iz zagate! lastnikom odvzet:. >mi. kajti znanstveni in teh- i ki jo predstavlja naraščajoče Ničesar se torej našemu ncloški napredek medicine je j navzkrižje med teoretičnimi pravobranilstvu ne more oči- j po vsem svetu daleč pred j in znanstvenimi možnostmi *--------• — — - — tali. če je o pogodbah, o ka- | organiziranostjo in možnostmi j medicine ter prakso v orea- I °Prem° veljala okrog 6 miili-terih je govor v navedenem 1 katerekoli družbe nizaciji in izvajanju zdrav- ! iard 8 ho lahko letno nevi pivovarni v Osijeku, ki bo ena izmed največjih pivovarn pri nas. Stara osiješka pivovarna, ki stoji sredi me- sta in nima nikakršnih po- j prikazovanjem in primerjanjem naših izkušenj hogato dopolnitev vsebine tečaja. Potrdili so nam in drugim priporočali kot najbolj pravilno usmeritev, ki vključuje splošne zdravnike v dispanzerske metode aktivnega varstva. Razvoj dispanzerske dejavnosti se namreč v svetu ocenjuje kot najbolj primerna in učinkovita oblika dela za doseganje največjih uspehov pri varovanju zdravja ljudi v njihovem življenjskem In delovnem okolju. Odpirajo pa se pri tem številna vprašanja o urejanju odnosov med splošno specialistično in bolnišnično dejavnostjo. Ob koncu bi rad poudaril, da smo ob splošnem vtisu I glede filozofije in vsebine te- ga tečaja lahko ponosni, da go jev, da bi jo razširili, daje I Sra doseženega razvoja — v I varna opremljena s sodobni- lov tov Vresnika, »da smo 'med njimi tudi mnogi izve- takem struktuiranju zdrav-' vneli slabo in za socialistih- \ denci svetovne zdravstvene i stvene službe, ki ima široko ne družbene odnose neobčut- organizacije, so pogostokrat in močno strokovno bazo. Za t) v pravobranilstvo«, je to- i poudarjali, da so tudi pri i ponazoritev sodobne organi-re.i brez vsake osnove. njih in prav tako v gospodar- ; zacijske strukture si lahko Občinsko javno . sko in zdravstveno najbolj ra- j predstavljamo piramido, ka-pravobranilstvo j zvitih deželah še v marsičem tere temelj predstavlja os-Murska Sobota« | nerazviti. ! novna zdravstvena služba ki derne tehnološke procese, vrh tega pa bo 'nela tudi velike kleti za shranjevanje svojih proizvc-’;-v. Največ kreditov za novo osiješko povevarno-bo zagotovilo zagrebško podjetje »Mašinobiro«. zagrebške štamparjeve šole, ki si je pridobila velik ugled in priznanje v svet.u. Tako smo tudi v Sloveniji začeli z organizacijo podiplomskega izobraževanja zdravnikov na zdravstva in organizacije zdravstvene službe, zvesto sledeč načelu, da predstavljata zdravnik in zdravstvena služba družbeno funkcijo v najširšem pomenu. MARIJA NAMORS Drugih petindvajset let KOBARID, začetek avgusta. -- Nedeljsko popoldne v kar svojevrstnem mestecu nad Sočo; med vrhovoma, ki se sicer ne utegneta ogledati v prenaglem teku soških voda. a s svojo mogočno prisojnostjo polnita vso dolino. Krn in Matajur! Ogledala nebeške sinjine so obrnjena tako, da domala vsa svetloba, kar jo premore svetli dan, lije n:; dno doline, kjer se belijo zidovi in rdečijo strehe mesta, za katero je beseda »lepo in prijazno« le del resnice. Cveto kobariški oleandri, zeleni se njegova namočena okolica, po cesti pa se pretaka nedeljska ruka .izledii-kov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega; pa še kak ' Kranjec ali Korošec kane j vmes, I Polne so gostilne, gneča je ! pred bencinsko črpalko, me- | njalnico kar oblegajo; ves ' mali trg pod lipo med majhnim Volaričem in visokim Gregorčičem pa je prepolna ! avtomobilov. Pravi direndaj, ! pa čeprav je le navadna ne- I delja in sploh nikakršno žeg- j nanje. Ni čudno da so Tol | minci malce jezni — seveda ' čisto skrivaj in zasebno - na | Kobaridce. ko jim je sekira j turizma tako rekoč, sama zle- i zla v med in to ne morda I zaradi česa drugega, kakor j zgolj zaradi priročne obmejne lege. Kobarid je bližnji sosed Čedadu. do koder je skozi ro bi.jski mejni prehod kak meter manj kakor trideset ki- | I lometrov! Lep kos onostran-l ske Beneške Slovenije in fur-I lanskih dolin pod njo se I oskrbuje naprimer z rne-I som in bencinom v Kobari | du, Kobaridci in ljudje ;z ! vasi okrog njega pa predob-! ro vedo. kje se kaj dobi v I Čedadu ali Vidmu. Jc pač ta-| ko; odprta meja najprej zbli j ža .potrošnike iri prodajalce. Pogovarjal sem sc v Koba- j ridu s fanti in možmi o vsem | ! *m, kar danes imenujemo ; in razumemo pod »svei. ob ! j meji« ali »odprta meja«. Na; j I se zdijo na oko in na prvi ! | pogled lake razmere čisto na- 1 vadne in vsakdanje, pa jc 1 vendarle zanimiv in hvalevreden pojav, bodisi za naše, ka- j kor tudi za evropske politične razsežnosti. »Pojdite pogledat«, mi je j pravil mlad učitelj s koba ! riškega kota, »kako žive ijud- j .je v Breginju!« čeprav bo-ste površni, ker drugače že ne more biti ob mimoidočem i in kratkem obisku, ter boste v mnenju široko zanihali med: ne žive slabo —- i ne žive predobro . . . Kaj io j pomeni? Na tradicionalno rev- ! ščino, kateri ni nov čas ni- I česar odvzel in malo dodal, ! je v zadnjih letih prileplje- I no nekaj, kar so lahko le »nalepke«. V hišah vidite ovoje italijanskih izdelkov, italijansko kolo, tu in tam italijanski pralni stroj, pa nože, pa posodo, pa perilo . . . Vse to naredi vtis, da je vendarle živ- a kaj potem? 'l.ienje tu boljše kakor na primer No pa poiščimo primer; najdimo vas nekje na drugem koncu Slovenije, a prav tako odmaknjeno od domačih krajev in poti. Saj bi jo morda težko našli! »Enakovredne« bi bile morda 'e goričke vasi. Drugače tolčejo revščino, drugače ss ubadajo s »tradicijo« in če bi ne bilo v zadnjih letih množičnega (delovnega) odhajanja iz Prekmurja na avstrijsko stran, bi bila tamkajšnja revščina in odmaknjenost tudi brez vsakršnih »nalepk« . Človek ob meji živi »po svoje« • predvsem če je me ja odprta. Belokranjec si na primer z romanja na Višar.ie prinese »šaro«, katero ,je kupil na trbiškem »bazarju« m ki se v domu »sveti«, dokler se ne obrabi. Z Breginjcem ali Kobarid cem pa ni tako. njemu niso dovolj le kupljeni predmeti, da bi se le »svetili«, on sku ša biti enak tistemu tam INVESTICIJSKI BIROJI | TRBOVLJE ENGINEERING čez, predvsem, če se mu zdi, da tisti kakorkoli živi bolje ali udobneje od njega. In kakor se prebivalci z onstran meje zgledujejo v marsičem pri nas, tako se mi v mn žgočem zgledujemo pri njih. Predolg bi bil seznam vseh drobnih, prevsakdanjih - a skupaj zloženih kar precejšnjih vzgledov! »Potem pa govoričijo razni modrijani,« mi govori mladi učitelj naprej, da se odtu-jujemo, da se navdajamo tujega .zlata', da — na pri mer — celo ko krasimo niše, gremo cvetlice kupit v Italijo, da se ravnamo po njih pri gradnji hiš, pri opremi stanovanj, pri igranju kart, pri nakupu avtomobilov Itd. Sicer pa prav tisti, ki včasih kje celo zapišejo, da smo Primorci bojda komaj še Slovenci, pozabljajo ' na druge dele Slovenije. Mar se Gorenjci, še bolj pa Štajerci ne zgledujejo prav močno pri svojih severnih sosedih? Vzgledi pač vlečejo in zakaj naj bi se jih- ne na-vzemali, če so koristni,« Razgovorni jezik v kobariški gostilni je bil vse popoldne skoraj bolj italijanski kakor pa slovenski, to pa za tegadelj, ker so izletniki z one strani meje zasedli vse prazne prostorčke zasebnega in družbenega gostinstva. Opaziti pa je bilo, da se je Pri vsakem »italijanskem« omizju najpogosteje našel nekdo, ki je naročal (in pla- čeval) po slovensko, pa naj se je natakarica kar dovolj sposobno ubadala z italijanščino. Sami niti niso več med razgovorom prav dobro opazili, ali se pogovarjajo mecl seboj v tem ali v drugem jeziku. Pač stvar, ki Kobaridce sploh ne »gane« več in jo opazijo, tako pravijo, le nedomačim; Kranjci, ki ta koj zatarnajo in spustijo solzo na račun zanemarjenega slovenstva . . . »Pustite jih, naj govore po svoje,« mi pravi sogovornik. »Ko stopimo v čedadsko gostilno, se tudi nihče ne jezi, ko z družbo govorimo po slovensko, razen seveda kakega jeznoriteža. Pa tudi naročamo tam po slovensko, če ravno nanese, saj nas z vsakim dnem bolje razumejo . . .« To je vzdušje ali bolje; 1 začetek vzdušja ob meji! Ce | v gostilni tostran ali onstran meje razumejo obe govorici ip so jim dinarji skoraj ravno toliko pri srcu kakor lire, je to nekaj; začetek nečesa, kar bo morda iz današnjega sodelovanja sčasoma preraslo v — sožitje. Slednje utegne kdaj biti več kakor le prijateljstvo, gledano skozi d,-nar ali liro, temveč pred vsem medsebojno in vestran-sko spoštovanje. Morda smo, tako upajo skoraj vsi, ki žive ob Sioči, na najboljši poti, da to kdaj celo dosežemo. DRAGO KRALJ Kdo zavira integracijo elektro gospodarstva? Nekateri ignorirajo priporočilo skupščine SR Slovenije o tem vprašanju Pred kratkim je delavski svet Savskih elektrarn obravnaval poročilo članov delovnih skupin, ki sodelujejo pri izdelavi elaborata o integraciji eleiktro gospodarstva v Sloveniji. Na tej seji je delavski svet med drugim ugotovil, da so priprave za integracijo slovenskega elektro gospodarstva v zaostanku. Delovne skupine, ki so jih imenovale delovne organizacije iz elektro gospodarstva, še niso pripravile niti potrebnega osnovnega gradiva, ki bi bilo potrebno za izdelavo elaborata. Zaradi tega se kaj lahko zgodi, da integracije ne bo mogoče opraviti niti do konca leta in bo tako priporočilo skupščine SR Slovenije ostalo neuresničeno. Delavski svet podjetja ugotavlja, da je na svojih sejah že od leta 1965 naprej večkrat obravnaval zadevno problematiko in sprejel več sklepov, s katerimi se je zavzel za intergracijo elektrogospodarstva SRS v eno podjetje. Svojega stališča, ki ga je v pismeni obliki posredoval IS že v fazi razbiranja do tedaj enotnega elektro gospodarstva Slovenije. DS tudi do danes ni izpremenil. DS meni. da so osnovni razlogi, ki zavirajo delo glede integracije elektro gospodarstva, v tem. da nekatera podjetja elektro gospodarstva že v naprej .odklanjajo možnost integracije elektro gospodarstva v enotno podjetje, ne pošiljajo svojih predstavnikov, ki so jih imenovali. na seje delovnih skupin, ki so zadolžene za izdelavo integracijskega elaborata. ne dostavljajo pravočasno potrebnih podatkov, ki pogojujejo delo delovnih skupin in podobno. Nadalje DS meni. da so vzroki takega zavlačevanja tudi v tem, ker se predstavniki zaintere- siranih podjetij v delovnih skupinah ne morejo zediniti niti glede osnovnih načelnih vprašanj, kot n.pr., ali naj se elektro gospodarstvo integrira v eno »enotno« ali pa v združeno podjetje; ali naj se v okviru integracije opravi tudi določena reorganizacija sedanjih podjetij ali pa mora biti izhodišče za integracijo sedanja organizacijska oblika podjetij; ali naj se integrira tudi distribucija s proizvodnoprenosno sfero ali pa naj se integracija teh opravi ločeno in podobno. Navedeno dokazuje, da prizadeta podjetja različno gledajo na cilje in potrebe integracije in da zaradi tega, ker gslede tega ni enotnosti, vse delo praktično skoraj stoji na mrtvi točki oz. se na večini sestavkov diskusija zreducira na takorekoč začetna vprašanja- Poleg tega nekatera podjetja elektrogospodarstva. zaradi sedaj relativno ugodnega ekonomskega položaja in nekaterih drugih razlogov praktično vztrajajo na tem, da ohranijo status quo, sicer pa formalno in le navidezno deklarirajo, da so za integracijo — ki pa razmljivo zahteva temeljite spremembe sed njega stanja. Da je temu tako, dokazuje tudi dejstvo, da nekatera podjetja že nače la- njajo sklenitev kolektivne pogodbe, s katero naj bi vsa proizvodnoprenosna in proizvodna podjetja elektro gospodarstva Slovenije po enotnih načelih ugotavljala in obračunavala dohodek, in prav tako odklanjajo podpis kolektivnega sporazuma o osebnih dohodkih. Ti pogodbi bi predstavljali po našem mnenju korak naprej k inte- 1 graciji in obenem dokazali, da so resnično za integracijo in da se ta dejansko opravi. DS obsoja, tako egoistična in separatistična stališča nekaterih podjetij, ker meni, da l sedanje stanje in neopravljena integracija dejansko povzročajo škodo elektro gospodarstvu kot celoti, s tem pa tudi škodo interesom družbene skupnosti. Tako ravnanje pomeni tud: ignoriranje priporočila republiške skupščine SRS. to je najvišjega predstavnika naše ožje družbene skupnosti, kar bi moralo, po našem mnenju, imeti za posledico ustrezne družbene in politične sankcije pri odgovornih delavcih teh podjetij. DS podjetja Savske elektrarne ponovno ugotavlja, da je podjetje Savske elektrarne za čim prejšnjo integracijo vseh proizvodnih in pro-izvodnoprenosnih podjetij v enotno podjetje elektro go- spodarstva SRS in v naslednji fazi tudi za vključitev distribucije, ker je prepričan, ds. je taka oblika organizacije in ureditve odnosov v enem podjetju edini najboljši način, da se rešijo vsi nastali problemi elektro gospodarstva in ki omogoča, da ta panoga doseže tak način poslovanja in položaj elektro gospodarstva kot ga od nje družba zahteva in pričakuje. Zaradi vsega navedenega DS in delovna skupnost podjetja Savske elektrarne odklanjata vso odgovornost za škodo in posledice, ki hi zaradi neuresničitve priporočila skupščina SRS utegnile nastati za elektro gospodarstvo, kakor tudi za interese slovenskega gospodarstva in družbe nasploh. Še en hotel na Hvaru Hotelsko podjetje »Hvar« je te dni odprlo na Hvaru nov hotel, k: ima v 32 sobah 64 ležišč. Novi hotel »Galeb« je sodobno opremljen, saj ima vsaka soba kopalnico in balkon, v pritličju pa je. v zaprtih prostorih in na prostem restavracija z 220 sedeži. Hotel ima ob morski obali tudi lastno plažo. 2e prve dni so hotel napolnili gostje iz ZR Nemčije, Italije, Avstrije in drugih dežel. Gostinsko podjetje »Hvar« pa financira še gradnjo dveh objektov, v katerih bo skupno 580 ležišč. Oba hotela morata biti usposobljena do prihodnje turistične sezone. Sodelujte v nagradnem natečaju 1231 4 Nimajo turističnih ambicij? Velikopotezni načrti — jezero, vikendi, hotel in še eno jezero Takoj za bencinsko črpalko ob glavni cesti — prav tam, kjer asfalt zavije proti domžalskemu mestu — stoji skromen bife »Turist«, čeprav ni dolgo tega, kar se je rodil, je postal čisto navadna in ne ravno preveč ugledna pivnica. . . Skrbna roka, ki ga je postavila na to mesto zato, da bi se vanj zatekali predvsem tuji in domači gostje po informacije in na kozarček osvežilne pijače, je — vsaj zdi se tako — prekmalu omagala. Takšen je prvi vtis. Mesto ga žal ne popravi. Domžale so pravzaprav mlado, novo mesto, z najvišjim narodnim dohodkom na prebivalca v Jugoslaviji — vsaj do nedavna. Na levo in desno v mestu se ponujajo očem nove, ponosne zgradbe, le cvetja med njimi je bore malo, pa tudi zelenja bi bilo lahko več. So pa častne izjeme, vendar le bolj ob glavni cesti, ki seka to industrijsko mesto na dve polovici. Obledeli (ne prepogostni) kažipoti kažejo pot proti kampin-gu. To je skromen prostor ob sicer ograjenem bazenu — v športnem parku. Sredi dopoldneva nismo naleteli v njem, ne v njegovi bližnji okolici, na živo dušo. Kakor da se Domžalčani sramujejo svojega kampinga . . . Gostinski lokali v mestu še zdaleč niso taki, da bi se tujci tepli za stole v njih. Izjema bi morda bil sicer nekoliko načičkani »Florijan ex-press« oziroma Whyski bar, kakor ga oznanjata napisa na pročelju hiše, nedaleč od železniške postaje. Kakor hitro v Domžalah pogledate malo po stranskih ulicah, ne morete biti več navdušeni nad mladim mestom. Samo s krepko akcijo se bodo tudi stranske ulice »približale« osrednji cesti. Na občini pravijo nekako takole: Do reforme jc prevladovalo mnenje, da je za nas edino donosna industrija, čeprav leži mesto ob pomembni mednarodni cesti. Ko pa je v naši predelovalni industriji začelo škripati, smo spoznali, da turizma ne moremo več puščati ob strani. Občina premore 218 tujskih sob, ki pa so bolj ali manj prazne . . . V bifeju »Turist«, za bencinsko črpalko, so še prpd nedavnim oddajali turistične sobe, zdaj pa jih ne, ker so to službo »certralizirali« v gostišču »Fošta« sredi mesta. ( Turistično društvo je namreč svojega »Turista« za bencinsko črpalko prepustilo gostincem. Tako zdaj dobršen del avtomobilskih gostov obrne Domžalčanom hrbet. Imajo pa Domžalčani velike načrte. V bližnji prihodnosti nameravajo zgraditi svoje rekreacijsko središče na Kolovcu (tam za Radomljami). Občinska skupščina je že sprejela zazidalni načrt, ki predvideva prostor za 120 vikend hišic, hotel B kategorije (100 postelj), šest hektarov razsežno umetno jezero, avtomobilski kamping, športni park in parkirni prostor ter še eno jezero. Vse to naj bi po začrtanem programu uresničili v dveh krajših obdobjih. Uresničitev prvega dela tako široke zamisli bi veljala 2 milijardi 200 milijonov S din. Investitorja za vse to iščejo v Dalmaciji, ker menijo, da bi ljudje, ki stalno žive ob morju, kaj radi preživljali počitnice na svežem zraku pod gorami. No, pa tudi letališče Brnik ni daleč. Od načrtov in besed do dejanj ponavadi ni kratka pot, toda ambicije so pred nami, zato ni, da bi jih kar na kratko zavračali. Do arboretuma v Volčjem potoku pridejo le tisti ljudje, ki pot poznajo, ali pa samo izredni ljubitelji izbranih dreves, rožic in drugih rastlin. En smerokaz so morali pred kratkim odstraniti, ker ga je preveč oglodala rja, drugega pa bodo morali vsak čas poslati za njim . . . Vstopnine v sicer lepo gojeni park ni. Zakaj — ne ve povedati nihče. Ob vsem ter, kar smo zapisali ne preveč spodbudnega za Domžale (mesto!), pa je spodbudno, da so domačini vendarle spoznali, kako pomemben je turizem za naše gospodarstvo — ne pa samo industrija, kakor so bili prepričani še do predvčerajšnjim. NIKO LAPAJNE alatnica Industrija preciznega orodja BEOGRAD Miloša Savkoviča št. 4—(j izdeluje v svojih modernih obratih vse vrste specializiranega orodja za popravljanje avtomobilov. TAM-4500 DV TAM-4500 TAM-5000 TAM-5500 TAM-3000 A TAM-3500 A Sodobna tehnologija popravljanja avtomobilov zahteva moderno orodje, ki pri razstavljanju, sestavljanju itd. ne poškoduje posameznih delov. Orodje je iz kakovostnega jekla, tehnično obdelano in zaščiteno pred korozijo! Izdelovalec jamči za kakovost in funkcionalno uporabo. Podrobnejša pojasnila dobite po tel. 611-676, prodajni oddelek. 4. stran DELO ZUNANJA POLITIKA Okviri polemike čeprav je preteklo le malo vode, odkar je bila podpisana izjava šestih v Bratislavi, se že kopičijo znaki, ki kažejo, da bo njena usoda podobna usodi večine podobnih izjav: vsak vidi in poudarja v njej le tisto, kar mu je všeč in koristno. To so potrdili že prvi komentarji v tisku držav podpisnic, zdaj pa spet kažejo na to številni teoretični članki. Tako na primer sovjetski tisk zadnje dni objavlja številne članke, v katerih svari pred pretirano demokratizacijo, poudarja pomen vodilne vloge partije, enotnosti socialističnih držav itd. Ton člankov je tak. da ni dvoma, da so opozorila v njih namenjena češkoslovaški. Podobno je tudi s poljskim in vzhodnonemškim tiskom. Spet drugače razlagajo bratislavsko izjavo v Budimpešti. Za Madžare je postala osnova, na-kateri spet lahko izražajo podporo in simpatije za razvoj na češkoslovaškem. Takšna ocena je bila na Madžarskem ves čas prisotna, vendar so v času najostrejše krize po varšavskem sestanku morali plačati davek splošni gonji peterice proti ČSSR. Kljub različnim razlagam in uporabam pa je bratislavska izjava vendarle prinesla tudi pozitivne novosti v odnose med socialističnimi državami. Zdaj je že splošno znano, da so razlike v stališčih in ocenah ostale kljub Bratislavi, vendar pa sedanji razvoj polemike kaže, da velja sporazum, po katerem so se odrekli ostrim in nekorektnim oblikam medsebojnega obtoževanja. podtikanja in zlonamernega pačenja dejstev. Če torej bratislavske izjave ne jemljemo dobesedno, ampak po tem, kakšne oblike razčiščevanja je vnesla v odnose med šesterico, potem je njen učinek doslej pozitiven. Pozitivno je tudi to. da povsod priznavajo, da so raz- msm SLAVOLOK ZMAGE Plemenske svaje v J. Jemenu Upor je posledica ostrih notranjih nasprotij in plemenske razcepljenosti POSEBEN TANJUGOV DOPIS ADEN, avgusta. Upor nekaterih plemen v drugem in četrtem guverneratu, ki je zajel tudi del vojske in varnostne sile, povzroča precej skrbi mladi republiki Južni Jemen. Ne glede na to, da imajo v sedanjih nemirih svoj delež tudi domača reakcija in zunanji dejavniki, pa sodijo predvsem med notranje zadeve Južnega Jeme.ia in so rezultat nakopičenih nasprotij, predvsem pa plemenske razcepljenosti. »Ali bom kdaj korakal skozenj?« »Die Presse«, Dunaj Korenine za notranja nasprotja v Južnem Jemenu je treba iskati v rodovni in plemenski struk-; turi družbe- K temu so pripomogli Angieži za i časa dolgoletne kolonial-I ne vladavine. Tud-i razvoj i narodnoosvobodilnega bo-; ja ljudstva v Južnem Je-| menu in polarizacija naprednih sil, ki je poteka-! la med bojem, sodita prav i tako med tiste dejavnike, ' s katerimi je mogoče po-| jasniti sedanjo krizo v tej | mladi arabski republiki, i Razcep med narodnoosvobodilno fronto (NLF) in fronto za osvoboditev Južnega Jemena (FLOSY) je imel tragične posledice za trdnost revolucije v državi. Fronta predsednika El ariz: dialog „nemih“ še traja Tudi po 16. sestanku med predstavniki ZDA in DRV ni nobenega napredka Toda razgovori se vendar nadaljujejo: prihodnjo sredo ! se bodo člani obeh delegacij znova sestali. »Dokler se pa like ostale in da ne skušajo j pogajanja nadaljujejo, je že vsiliti videz fiktivne enoglas- i to samo po sebi v nečem nosti v vseh vprašanjih Po- j vzpodbudno.« mi je dejal lemika je pač lahko samo po- i eden izmed ameriških pred-zitivna, če bo res ostalo samo stavnikov; skoraj bi nasploh pri polemiki in če nesoglasja \ zapisal, da imajo Američani ne bodo vplivala na normal- \ v tem trenutku več interesa ne odnose in sodelovanje s \ za to, da bi javnosti lahko CSSR in če ne bodo povzro- I sporočili vsaj delen premik čila novih poskusov pritiska. ! v pogajanjih. Toda v seda-Ce bo uspelo nesoglasja za- njem še vedno trajajočem držati v mejah korektne po- \ dialogu mutastih, Vietnamci lemike in tudi kritike, bo to \ še kar naprej vztrajno in tu-r odnose med socialističnimi i di upravičeno ponavljajo svo državami prineslo pomembno novo kvaliteto. J. STANIČ Francoska vrzel OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, avgusta. Tudi po šestnajsti plenarni seji uradnih delegacij ZDA in DR Vietnama v Dvorani mednarodnih konferenc na aveniji Kleber v Parizu smo morali z razočaranjem zapisati, da so ostali mirovni razgovori brez konkretnega rezultata in da sta obe delegacija ostali na svojih izhodiščnih, močno nasprotujočih si stališčih. stitev njihovih pilotov, je iz razlogov diplomatske kuruoa-zije vendar treba razumeti, da sta si obe delegaciji v pogledu tega humanega drobiža zdaj spet bot. Američani namreč gotovo ne bi želeli, da bi vietnamsko uslugo z izpustitvijo ameriških pilotov kdo utegnil že tolmačiti kot zadostno dejanje recipročnosti pred ustavitvijo bombardiranja. Predstavnik hanojske delegacije v Parizu Nguyen Than Lee je, tako kot celotna delegacija že med uradno sejo, na tiskovni konferenci sicer šel zelo bežno in hladno preko tega sporočila, poudarjajoč obratno, da »hanojska vlada že dolgo zahteva, da ZDA izpustijo vse nezakonito zadrževane vietnamske civilne ali vojaške osebe«. Toda Če bi krizni prepad, ki ga j Francija skuša premostiti po j pretresih v maju in juniju, skušali izmeriti s proračun- jo zahtevo, da Američani takoj brezpogojno prenehajo bombardirati ozemlje Vietnama in ustavijo vsa ostala vojna dejanja zoper DRV; Američani pa nasprotno ta osnovni pogoj za začetek razpravljanja o ostalih zadevah, ki bi zanimali obe stranki, kljubovalno poskušajo povezati z neko recipročnostjo, predvsem, kot trdijo, z ustavitvijo sevemovietnamskega vmešavanja v zadeve Južnega Vietnama. V splošnem zastoju glede velikih vprašanj miru pa sta jeli obe stranki iz- menjavati vsaj drobiž dobre ,, . . ■’ j volje: osvobojene ujetnike. S s em vatlom, bi lahko dejali, J j j da ie globok štirinajst mili- i te? P*, "aJbrz ,tudi aejansko jard irankor. Tako na široko * “Medtem^ so Severni Vi- - surz \«— *-“*,ri idovah naftowod mhQdnje ! pridetemmpahpravP-;ako tri! V pUŠČavi NegeV tu so se odnosi le precej odtajali. Dogovor med obema delegacijama o načinu vrnitve izpuščenih ameriških pilotov, ki so lahko uporabili neposredno civilno letalsko zvezo, je bil dejansko prvi formalno doseženi sporazum v Parizu. Ker je zdaj Averell Hariman izročil seznam pred dvemi leti zajetih severnovi-etnamskih mornarjev, ki jih Komandosi poško- proračunsko leto. Predsednik vlade Couve de I Murville ima tokrat zares dol-go in vroče poletje in si pri ; iskanju denarja, s katerim bi zamašili to vrzel, ter med nenehnimi posvetovanji z ministri in predstavniki gospodarstva morda kdaj zaželi, da bi imel pri roki kakšnega finančnega čarodeja, kakršna sta bila. svoje dni Hjalmar Schacht ali pozneie Ludivig Erhard. Toda tudi ko bi mu manjkalo hladnega realizma, ki mu ga ne, in ko bi si res želel česa takega, mu zadostitev tc Zelje ne bi dosti pomagala. Majsko-junijska kriza namreč ni samo zmešala štren, ne da bi se dotaknila same volne; zaostrila je in pognala na višjo in vidnejšo raven notranje strukturne slabosti francoskega gospodarstva ter razgalila francoske zaostanke za, postavimo, za- j hodnonemško konkurenco: Evropska gospodarska skup. nost, ki je 1. julija brez fanfar podrla zadnje ostanke notranjih carinskih pregrad, je skupaj z ZDA in še nekaterimi mednarodnimi gospodarskimi centri izpričala precejšnjo mero meddržavne in. kar recimo, tudi razredne solidarnosti s Francijo. Toda moratorij, obljube o finančnem in konkurenčnem fair playu ter celo kreditna podpora so časovno izrazito omejene reči. Preden čas poteče, bi francoska vlada rada opravila velike reči hkrati: na primer držala tuji kapital na svojem ozemlju in frank na trdnih nogah z visokimi obrestnimi merami. a hkrati bistveno pospešila industrijsko proizvodnjo: ali. pa. po drugi plati, čim bolj koncentrirala zasebna in držama podietia. a se hkrati ognila novim socialnim nemirom. o katerih je že slišati napovedi, da se utegnejo jeseni ponoviti Zaradi vsega tega bo razvoj v francoskem gospodarstvu najbrž še precej časa ostal med magneti, ki pritegujejo ne samo platonično pozornost. D. DOLINAR poudarjajoč, da so bili ti letaku sicer vojni pirati, da pa jih vračajo njihovim družinam v znamenju človečnosti. Podobno je poudaril humani značaj odločitve tudi šef ameriške delegacije Averell Har-rimsn, ko je na zadnji, šestnajsti seji obeli delegacij sporočil, da bodo ZDA izpustile 13 severnovietnamskih mornarjev. čeravno so Američani pri tem naglasili, da tega ni treba smatrati kot povračilno dejanje za prejšnjo izpu BEJRUT — Palestinska os vobodilna organizacija »Al Fatnh« je sporočila, da so njeni komandosi opravili 8. avgusta na izraelskem ozemlju diverzantsko akcijo. V sporočilu je tudi rečeno, da so komandosi razstrelili del naftovoda v puščavi Negcv. Ta naftovod povezuje pristanišče Elat ob Rdečem morju s sredozemskim pristaniščem Hailo. Vsi udeleženci diverzantske akcije so se oporišče- bo ameriško poveljstvo izpustilo, se je s trenutnim šefom vietnamske delegacije Ha Van Laojem dogovoril o podobnem postopku, ki ga bodo uporabili, brž ko bo Hanoj odgovoril, kje in kako želi prevzeti svoje rojake. Američani so v tem vprašanju sploh dokaj osebno prizadeti in kot mi je eden izmed članov njihove delegacije pravil, se trudijo, da bi izvedeli vsaj za natančno število ameriških pilotov v vietnamskem ujetništvu ter njihovo usodo. Sami računajo na najmanj 250 oseb. Harri-man je. kolikor se je dalo izvedeti, tudi na minuli seji sploh izrazil željo, da bi načeli vprašanje čim popolnejše izmenjave ujetnikov. Američani so vsekakor doslej na Jugu zajete severnovietnam-ske vojake v glavnem prepuščali južnovietnamskim kola-boracionističnim oblastem, da bi dokazali »vmešavanje« Severa v zadeve Južnega Vietnama. Toliko bolj značilna je torej ponudba, ki jo je dal predstavnik saigonske vlade pri mednarodnem Rdečem križu v Ženevi, češ da bi radi tudi oni izpustil: 40 ujetih severnovietnamskih vojakov. Medtem ko je ameriško delegacijo na šestnajstem ple-narnem sestanku vodil veleposlanik Harriman osebno — njegov nomočnik Cvrus Vanče je bil na ponovnem posvetovanju v Washingtonu — pa je bil njegov partner na vietnamski strani zelene mize spet polkovnik Ha Van Lao, ki ga tiskovni predstavnik delegacije vse bolj imenuje enako za »veleposlanika« in ki zaradi še vedno trajajoče bolezni ministra Xuana Thuva vsai začasno zaseda stol št. 1. čeprav je predstavnik delegacije na vprašanje, če je treba tolmačit: Thuyevo bolezen — politično v smislu izenače-vania ranga obeh partnerjev, to zanikal in novinarju svetoval. na.i se glede tega obrne kar na Xuan Thuyevega zdravnika, vendar ni izključiti misli, da skuša vietnamska delegacija s tem tudi protestirati zaradi tega, ker ameriški partnerji ne pristanejo na pr-vrnili v I vi pogoj, zaradi katerega so | sploh v Pariz prišli, da pre- nehajo z bombardiranjem. Nejasna a hkrati tudi upanje vzbujajoča, ostaja končno tudi odsotnost vodilnega člana centralnega komiteja vietnamske delavske partije Le Duc Thoja, ki je prispel v Pariz kot posebni svetovalec in ki je že po eni sami seji odpotoval v začetku julija za nedoločen čas nazaj v Hanoi. »Edino, kar lahko ugotovim, je to, da se bo vrnil znova na konferenco,« nam je na vztrajna vprašanja odgovoril tiskovni predstavnik Nguyen j m 1—. — T — — — - n*.^• —— n m on i Than Lee v zvezi z nameni Le Duc Thoja; zato mnogi menijo, da bi njegov dejanski povratek v Pariz utegnil napovedovati, da se bedo takrat glavne zadeve na konferenci premaknile. Zaenkrat je tudi minulo srečanje, ki je trajalo tri ure, vključno pol ure, med katero so pili kavo in se pomenkovali dalje, poteklo v znamenju vzajemnih obtožb. Harri-ma.n je zlasti komentiral nedavne izjave predsednika Johnsona in državnega sekretarja Deana Ruska, pri čemer je — v skladu s temi agresivnimi izjavami — po eni strani cčital Hanoju, da je poslal v Južni Vietnam več.ia oiačcnja, kod kdajkoli, in da FNO po odkritih dokumentih pripravlja novo ofenzivo zoper Sai-gon; po drugi strani pa je previdno le zabeležil neko večje zatišje na Jugu, samo da, »odgovor na ponudbo predsednika Johnsona le ni bil tolikšen, da bi si lahko privoščil dodatno tveganje s popolno prekinitvijo bombardiranja.« Ha Van Lao je v svojem odgovoru nasprotno ameriški vladi očital kljubovalni militarizem. kaki Saabija, ki je prišel na oblast, ni podedovala le starih nasprotij, ampak je proti njej nastala tudi močna opozicija. Zaradi tega si je moral poiskati pomoči pri vojski, ki so jo ustvarili Britanci. Današnji režim je v devetih mesecih svojega obstoja večkrat poizkusil okrepiti svoj položaj in zmanjšati vpliv vojske. Najprej je skušal okrepiti varnostne sile, kot protiutež armadi. Ko so varnostne sile začele delovati samostojno, kot nevaren partner, se je režim odločil okrepiti nacionalne garde, ki jih sestavljajo pripadniki in simpatizerji fronte, Vendar pa je ta poskus naletel na nasprotovanje armade in varnostnih sil. Razcep v vodstvu fronte, ki je nastal marca letos, je pripomogel k še večjim težavam in je osla-! bil položaj fronte. Vsemu temu so sledile velike gospodarske težave. Ne smemo pozabiti tudi na nenehen pritisk s strani. Domača reakcija, ki jo vodijo šejki in sultani, se je povezala s tujo in nenehno pritiska na režim. Domača in tuja reakcija imata tudi brez dvoma svoj delež v sedanjih nemirih. Režim, ki se je soočil s takšno razpodelitvijo notranjih političnih sil, je bil prisiljen dati armadi določene koncesije, kar je vojska skušala izrabiti-Najbolj tragično pa je, da tudi vojski ni prizane-! sla plemenska in rodovni-razcepljenost. Vod- Pravi upor nekaterih plemen je izbruhnil 27. julija. Vlada je ukazala vojski, naj ga zatre. Nekateri pripadniki vojske in varnostnih sil so odpovedali pokorščino- Prišlo je do direktnih spopadov med nekaterimi enotami armade in varnostnimi silami. Uporne pripadnike vojske in varnostnih sil so začeli zapirati. Nekateri so se z orožjem postavili po robu enotam armade in varnostnim silam, ki so ostale zveste vladi, drugi pa so se pridružili svojim ločno izjavili, da se bodo pridružili svojim plemenom. Tudi vodstvo FLOSY, ki je v Taezu, podobno ocenjuje vzroke za sedanjo krizo. Zatrjuje, da doslej ni bilo opaziti direktnega zunanjega Afera »Mercedes« v Indoneziji nja, če pa bo do tega zares prišlo, bodo enote FLOSY vkorakale v Južni Jemen, da bi branile republiko. Razmere v Južnem Jemenu so sedaj — če jih pretresemo v celoti — do-in skrivajo volj resne in skrivajo v plemenom. Skupina 20 j sebi precejšnjo nevarnost, oficirjev, ki sta jo vodila Mnogi menijo DJAKARTA — Tukajšnje oblasti, ki nadzorujejo uvoz tujega blaga, so pred kratkim »odkrile« večje število uvoženih avtomobilov »Mer-cedes-250 S«. O tem so obvestili tudi generala Suharta, ker so ugotovili, da so avtomobile uvozili s pomočjo ponarejenih listin, ki so jih izdale carinske oblasti. Kot je znano, je pred ne-vmešava- davnim začel veljati odlok, ki prepoveduje uvoz avtomobilov, dražjih od 2000 ameriških dolarjev. Zdi se, da se je poslovnim ljudem in bogatašem posrečilo prelisičiti predpise, pri tem pa so jim pomagali podkupljeni cariniki. dva polkovnika — načel pik obveščevalne službe v vojski in policijski komisar, je skupaj s sto vojaki in policisti pobegnila v Severni Jemen. V Taez so se pripeljali z devetimi džipi in oboroženi. Ko smo jih vprašali, zakaj so pobegnili v Severni Jemen. so odgovorili, da se ne strinjajo z vladno politiko. predvsem pa ne z vodstvom armade in varnostnih sil, ki se ravnajo oo plemenskem ključu. Na vprašanje o njihovih nadaljnjih načrtih so od- da tudi z dušenjem uporov ni mogoče razrešiti nakopičenih problemov, ki bodo postali zaradi tega še globlji in bodo še bolj zaostrili medplemenske spopade. Opazovalci menijo, da je edini izhod iz sedanje krize v nacionalni pomiritvi, vseh naprednih sil in v tem, da bi ustanovili koalicijsko fronto vseh naprednih sil. Smatrajo, da je mogoče le tako zmanjšati vmešavanje od zunaj in vzpostaviti nekako notranje ravnotežje- VAŠA MAGDESKI Švedska objavila belo knjigo o nevtralnosti Uradna politika skuša v vetnamskem spopadu »razumeti« obe vojskujoči se strani POSEBEN DOPIS ZA »DELO« STOCKHOLM, avgusta. — 24. julija je vlada v Stockholmu izdala belo knjigo z naslovom »švedska in vietnamsko vprašanje«. Knjiga vsebuje 42 različnih izjav in govorov premiera Erlanderja, zunanjega ministra Nilsona in ministra za prosveto Palmeja od 1. maja 1965 do 12. junija letos. Razen tega vsebuje bela knjiga še devet izjav švedske vlade in 17 različnih dokumentov o vietnamski vojni (ženevski sporazum iz leta 1954, letošnjo Johnsonovo poslanico narodu itd.). stvo armade, katere jedro sestavljajo kadri iz centralnega in vzhodnega območja, je začelo dajati prednost pripadnikom svojega plemena. Zaradi tega je nastalo nezadovoljstvo med delom vojske in med pripadniki drugih plemen. Zdi se, da je podoben proces potekal tudi v varnostnih silah. Vlada se je zavedala nevarnosti, da lahko nezaupanje nekaterih olemen orivede do takih razmer, in v začetku julija ie skušala s pogajanji odoraviti snor med njimi. Na ta območja ie odpotovala delegacija. ki io je vodil no-tranii minister. Ko se ie delegacija vrnila v Aden, ie trlada sklenila, da bo z ocUočrnm’ ukreni zatrla v«ak no°k"s. ki bi imel ^orv»o*-> vic; + yaT*it?H npuprlo t-po-a je nri^lo (io -ugn —* ~ v VOicki 1*1 co V»$1i 7-q o^loone ll^rono rlrno-i to io foV"< rlpn-iori. r>P, SO proti vmešavanju vojske. insunove iti ie. - . . ■ »popolnoma jasno kažejo,; mB tfCJOVSicl da ameriška vlada nima namena končati vojno v Vietnamu, ampak nasprotno nadaljevati in stopnjevati«. Tiskovni predstavnik Nguyen Than Lee je po seji Johnsonove in Ruskove izjave označil za »delo nerodnih obrtnikov, ki sta izgubila ig:lo«, zaradi česar jih je bilo tudi Averellu Harrimanu. »kot izkušenemu diplomatu težko zagovarjati«. BOGDAN POGAČNIK s socialističnimi državami MANILA. — Predsednik Ferdinand Marccs je izjavil, da bi lahko Filipini navezali trgovinske odnose s socialističnimi državami in si tako poiskali nova tržišča za svoje izdelke. Dejal je, da zaradi tega s temi državami ni treba navezati diplomatskih odnosov. Javnost je pričakovala, da bo vlada v svoji beli knjigi razkrila podrobnosti o tem, kako je posredovala izmenjavo sporočil med \Vashingto-nom, Hanojem in vietnamsko FNO. Prazni upi. Ker v knjigi ni ničesar, kar ne bi bilo znano že od prej, ji je švedski tisk posvetil sorazmerno malo prostora. Vendar to še ne pomeni, da objavljeni teksti niso deležni javne pozornosti. Nasprotno, stališče do vietnamske vojne v okviru švedske nevtralnosti je v zadnjem letu spodbujalo silovite parlamentarne in javne polemike. V tej zvezi je pričujoča bela knjiga pomembna zato. ker je švedska vlada z njo do- ! ločila novo koncepcijo državne nevtralnosti. Uradna politika skuša v vietnamskem spopadu »razumeti« obe strani. V beli knjigi zato zaman iščemo odlomke, ki bi nam namigovali, na čigavi strani stoji švedska vlada. Kljub tej meglenosti pa je uradna politika za skandinavske razmere dokaj drzna. Javno mnenje večinoma obsoja ameriško intervencijo in v vladajoči socialno demokratski stranki se krepi radikalno krilo, katero zahteva odkrito obsodbo ZDA. Ko je imel minister Palme februarja letos v Stockholmu svoj prot-iameriški govor, je meščanska opozicija zagnala velik vik in krik, češ da Pal-iVie ne snip mešati osebnih mnenj v uradno zunajo politiko. Duhovi so se zlasti razvneli potem, ko je ameriški veleposlanik v Stockholmu demonstrativno za mesec dni zapustil švedsko in so se odnosi z ZDA poslabšali. Toda v bistvu so se takrat mnenja kresala med drugim že samo zaradi nesporazuma: meščanske stranke so tolmačile vladno (tj. socialno demokratsko) stališče kot proti-ameriško, namesto kot neameriško. Predsednik vlade Erlander je pogosto poudaril, da nevtralnost. še ne pomeni, da se bo vlada vzdrževala vsakršnih političnih vrednotenj, tekočih dogodkov. Pahne je s svojim obsojanjem ameri- Španiia bš rada dobila podporo Maroka ALŽIR, avgusta — Španska vlada si močno prizadeva, da bi si pridobila podporo Maroka glede Gibraltarja, te pomembne strateške točke, ki jo imajo že stoletja v rokah Angleži. Maročani, zlasti najbolj vplivna partija »Istiklal«, stavljajo kot pogoj za morebitno sodelovanje pri izpodrivanju Britancev iz Gibraltarja odločno izvajanje sklepov OZN; teh sklepov na.i bi se držal Madrid glede kolonizacije maroškega ozemlja Ifni-a ter tako imenovane španske Sahare (Rio de Oro). Do novih zapletov v odnosih med obema državama pa je prišlo pri pogaia-niih o skupnem izkoriščanju velikih naftnih ležišč v bližini .iužnomaroške obale ob Atlantiku, pri čemer bi sodelovale tudi ameriške družbe. španski načrti, da bi investirali 10 milijard pe-zet v izkoriščanje fosfata na spornem ozemlju Rio de Oro, pa so naleteli na odpor Maroka. Rabat ie opozoril Francovo vlado, da naftnih raziskav na maroškem zasedenem ozemlju ne morejo pričeti prej, preden se med seboj ne sporazumeta obe vladi. Maroko pa čaka, da se bodo španske kolonialne oblasti in čete kmalu umaknile iz Ifnija in Ria de Oro- Afriški vrh v Afžiru bo 23. septembra KAIRO — »Al Ahram« “poroča, da ee bo 13. septembra ške vietnamske politike prav- i fčela v A1fžiru ^ zaprav pokazal - —- terenca sefov afrIsfch drz£'v da nevtralnost ne izključuje svobode in neodvisnosti politične kri- | tike. A tudi to v bistvu ni nobena revolucionarna novost, saj švedska vlada de faeto že dalj časa obsoja, recimo, apartheid v Južni AIriki in diktaturo v Grčiji. Po februarskem Palmeje-vem govoru pa se je marsikaj spremenilo. Pozicije ameriških sil v Vietnamu so se poslabšale, v Parizu so se začela vietnamska pogajanja in ameriško javno mnenje je okrepilo svoje proteste proti politiki Bele Irše do Vietnama. Zato pomeni objava švedske bele knjige o Vietnamu dogodek. ki izpričuje transformacijo notranje politične osnove za zunanje politično nevtralnost. Ne nazadnje pa je k tej spremembi pripomoglo tudi dejstvo, da bo vprašanje državnega stališča do Vietnama ena oc! kart, na katero bodo igrale politične stranke v kampanji za parlamentarne volitve, določene za 15. september. MITJA JERMOL William Shirer: Pot v Munchen rer zaleze v precej Z vseh strani same slabe novice za berlinske načrte V predsedstvu vlade so Hitlerja čakale nove slabe novice — tokrat iz tujine. Iz Budimpešte je prišlo sporočilo, po katerem sta Jugoslavija in Romunija obvestili Madžarsko, da se bosta z njo vojaško spoprijeli, če bo napadla Češkoslovaško. Vojna bi se tako razširila na Balkan, Hitler pa tega ni maral. Iz Pariza je prišla še resnejša novica. Nemški vojaški ataše je poslal »zelo nujno« brzojavko, ki ni bila naslovljena samo na zunanje ministrstvo temveč tudi na OKW in generalni štab. Sporočal je, da francoska delna mobilizacija močno spominja na popolno. »Računam, da bodo šest dni po mobilizaciji ob meji z Nemčijo že razporedili prvih 65 divizij.« Hitler je vedel, da imajo Nemci proti tolikšni sili samo ducat divizij, med temi pa je polovica rezervnih, katerih bojna vrednost je dvomljiva. Nemški vojaški ataše je razen tega sporočil, da »kaže, da bo ob kakšnih bojevitih ukrepih Nemčije . . . prišlo do takojšnjega napada, po vsej verjetnosti iz spodnje Alzacije in iz Lorene v smeri proti Mainzu.« Ta nemški častnik je Berlin naposled obvestil še o tem, da Italijani na meji s Francijo ne počno prav nič takega, kar bi priklenilo francoske čete na to področje, j Videti je bilo, da vrli zavez- 1 nik Mussolini pušča Nemčijo v hudi uri na cedilu. Tedaj sta udarila vmes še predsednik Združenih držav in švedski kralj. Roosvelt je j dan prej, šestindvajsetega | septembra, pozval Hitlerja, 11|| naj pomaga ohraniti mir. Hitler mu je prej kot v štiriindvajsetih urah odgovoril, da je usoda miru odvisna samo od Cehov. V sredo, sedemindvajsetega septembra, pa je ameriški predsednik poslal novo sporočilo in predlagal, da bi nemudoma sklicali konferenco vseh prizadetih držav, hkrati pa namignil, da bi svet odgovornost za izbruh vojne nalagal Hitlerju. Kralj švedske, trden prijatelj Nemčije, kar je dokazal že v letih 1914—18, je spregovoril bolj odkrito. Popoldne je prispelo v Berlin po- ročilo nemškega poslanika v Stockholmu. Kralj ga je bil naglo poklical k sebi in mu rekel, da bo v primeru, če Hitler ne bo podaljšal svojega roka za deset dni po pr- vem oktobru, neogibno izbruhnila svetovna vojna, ki je bo kriva samo Nemčija, razen tega pa bo »ob sedanji kombinaciji sil« še poražena. V hladnem, nevtralnem stockholmskem okolju je pronicljivi kralj ocenil vsaj vojaške razmere bolje kot vladni voditelji v Berlinu, Londonu in Parizu. Predsednik Roosevelt je svoja mirovna poziva oslabil z zatrdilom, da se Združene države ne bodo vmešale v vojno in da tudi »ob sedanjih pogajanjih« ne bodo pre- vzele nikakršnih obveznosti. To je nemara moral storiti zaradi ameriškega čustvovanja. Nemški veleposlanik v Washingtonu Hans Dieckhoff pa je le menil, da mora odposlati v Berlin »zelo nujno« brzojavko. Svaril je, da bodo Združene države, če se Hitler zateče k sili in se mu Britanija upre, »z vso težo pritisnile na britansko stran tehtnice«. Veleposlanik, ki je bil pred Fiiiirerjem navadno zelo pohleven, je tokrat dodal: »Mislim, da mi dolžnost veleva, da to močno poudarim.« Ni namreč maral, da bi se RESNO SVARILO IZ PARIZA Nemški vojaški ataše v brzojavki: »Francija mobilizira. Računam, da bodo šest dni po mobilizaciji razporedih ob meji .z Nemčijo prvih 65 divizij.« Zgoraj; francoski rezervisti se zgrinjajo na panski Gare de l’Est. Foto: arhiv »Dela« Nemčija zazibavala v podobno zmotne ocene o Ameriki kot leta 1914. Pa Praga? Je tam kaj znamenj, da popuščajo? Zvečer je prišla v OKW brzojavka polkovnika Toussamta, nemškega vojaškega atašeja: »V Pragi mirno. Opravljeni zadnji mobilizacijski ukrepi . . . Cenim, da so vpoklicali milijon: sile, ki so zmožne neposrednega vojskovanja, štejejo 800.000 . . .« To se pravi, da je imela Češkoslovaška za eno fronto prav toliko izurjenih vojakov kot Nemčija za dve. j Cehi in Francozi skupaj pa I so imeli skoraj dvakrat toli- ! ko mož kot Nemci. - Hitler se je znašel med vsemi temi dejstvi in dogodki. Hkrati se je gotovo spominjal, kaj je bil rekel Wil-son ob odhodu, in se zavedal, kakšen je Chamberlainov značaj in kolikšen je njegov siloviti strah pred vojno. 27. septembra zgodaj zvečer je torej sedel in začel narekovati pismo za ministrskega predsednika. Dr. Smidthu, ki so ga poklicali, da bi pismo prevedel v angleščino, se je zazdelo, da je diktator »pred skrajnim korakom« obstal. Ni mogoče ugotoviti, ali je Hitler vedel ali ne, da je isti večer izšel ukaz za mobilizacijo britanske vojne mornarice. Admiral Raeder je prosil, da bi ga Hitler sprejel ob desetih zvečer. Možno je, da je nemška mornarica zvedela za britansko potezo, do katere je prišlo ob osmih zvečer, ter da je Raeder o Poroča tudi o tem, da je alžirski predsednik Boumedien povabil voditelje 38 držav — članic afriške enotnosti. Pred pričetkom konference se bodo sestali zunanji ministri afriških držav; na sestankih ki bodo od 4. do 11. septembra, bodo razpravljali o predlogu za dnevni red konference, pa tudi o drugih predlogih, ki jih bodo stavili na tem zborovanju. »Al Ahram« tudi piše, da bodo na konferenci izvolili novega generalnega sekretarja organizacije afriške enotnosti (OAE). ker bo sedanjemu sekretarju Dianllu Telliju potekel triletni mandat. V Mehiki gradijo največjo hšdro-cesitralo na celini MENICO — V prihodnjih petih letih bo Mehika viožila v elektrifikaciiska dela v državi 1,6 milijarde pezosov (pezos ie en novi dinar). Elektroindustrijo so v Mehiki nacionalizirali pred sedmimi leti, po sklepu tedanjega predsednika Lo-peza Ivlateosa. Medtem so se zmogljivosti povečale za dvakrat; trenutno gra- lem po telefonu obvestil Hitlerja. Tako ali drugače, admiral je potem prišel k Fii-hrerju in ga prosil, naj se ne podaja v vojno. Pač pa je Hitler tisti trenutek vedel, da Praga kiju- I dijo največjo hidrocentra- buje, Pariz naglo mobilizira, London nudi vse trši odpor! da je nemško' ljudstvo apatično, da so vodilni generali proti njemu in da bo njegov godesberški ultimat potekel naslednjega dne ob 14.00. Pismo je lepo preračunal na to, da bi zvabil Chamber laina. Besede so zvenele skromno; zanikal je, da bi njegovi predlogi »iztrgali Češkoslovaški iz rok sleherno zagotovilo za obstoj« in da se njegove čete ne bi ustavile na razmejitvenih črtah. Voljan je pogajati se s Cehi o podrobnostih: voljan je »uradno zagotoviti obstoj preostalega dela Češkoslovaške«. Cehi se upirajo preprosto zato, ker upajo, da se jim bo ob britanski in francoski podpori posrečilo zanetiti evropsko vojno. On pa zadnjim mirovnim upom nikakor ne zapira vrat. Zdaj moram prepustiti Vaši presoji vprašanje, ali se spričo teh dejstev splača še dalje truditi... da bi preprečili uspeh teh manevrov in v zadnjem trenutku spravili praško vlado k pameti. lo v Latinski Ameriki, ki bo dajala nad milijon kilovatov, zgrajena pa bo ob reki Chiatas pri jezu v Malpasu. Novi petletni plan o razvoju elektroindustrije predvideva, da bodo napeljali električni tok v več kot 30 odstotkov mehiških naselij, zgradili pa naj bi tudi temelje za hitreiši industrijski razvoj. Mehika je že sedaj glede na proizvodnjo in potrošnjo električnega toka na prvem mestu med latinskoameriškimi- državami. Jutri; Chamberlaina le zbode ZAVAROVALNICA MARIBOR razpisuje JAVNO LICITACIJO karamboliranega vozila škoda MB 1000 CE 220-56 (reg. št.) letnik 1968 prevoženih 1200 km Licitacija bo dne 15. 8. 1968 ob 17. uri v prostorih podjetja AGROSTROJ Ljubljana, Draga 41. Tu si vozilo lahko tudi ogledate. 7636 < t \ Novice LJUBLJANA: končano gostovanje AFS Franceta Marolta — Akademska folklorna skupina France Marolt se je v uetek, 9. avgusta, vrnila iz Tunizije. Tam je bila gost mesta Sousse, ki je pobrateno mesto Ljubljane in Centralnega komiteja tuniške mladine. Skupina je pred tem nastopala v nekaterih deželah zahodne Evrope, kamor je odpotovala 2. julija. To je njena doslej najdaljša turneja. NOVO MESTO: tretja situia — Poročali smo že, da to pri razkrivanju ilirske gomile na Znančevih njivah naleteli na izredno bogat grob ilirskega vojskovodje - plemiča. Takrat smo poročali, da je grob poleg orožja in nakita vseboval bronasto posodo-cisto, bronasto čelado ter konjsko opremo. Zdaj pa so ugotovili, da je med pri-' dat ki plemičevega groba tudi bronasta vedrica-situla in še ena bronasta posoda. Zaenkrat ni mogoče točneje poročati o teh najdbah evropskega pomena, ker morajo grobne dodatke najprej restavrirati. Spričo pomembnosti najdb bodo to opravili v Mainzu. Šele čez kakšno leto bomo zvedeli, kaj krije mešanica zemlje in brona, ki so jo restavratorji obdali z mavčnimi ovoji in jo poslali restavratorju. Vse najdbe z Znančevih njiv bodo po restavriranju razstavili v Dolenjskem muzeju. Ker z izkopavanji nadaljujejo, ni izključeno, da bi doživeli še kakšno arheološko presenečenje. MARIBOR: razstava vedut — kustos mariborske umetnostne galerije Andrej Ujčič pripravlja v sodelovanju s celjskim pokrajinskim muzejem razstavo vedut slovenje-stajerskih krajev 19. stoletja. Na razstavi bodo prikazali naše kraje in njihov razvoj v 19. stoletju. Na celjskem ;u mariborskem območju so že zbrali precej gradiva za to razstavo. Računajo, da bodo razstavo odprli novembra ali decembra v mariborski umetnostni galeriji in jo pozneje premestili v Celje. MARIBOR: Munchove grafike — Ravnatelj umetnostne galerije prof. Branko Rudolf si prizadeva, da bi organiziral razstavo Munchovih grafik iz Osla. Izvedeli smo, da je organiziranje te razstave v Mariboru ogroženo zaradi previsokih stroškov za zavarovalnino, ki jih mariborska umetnostna galerija sama ne zmore. MARIBOR: skupina kulturnih delavcev odpotovala v .■S7i>mbathely - Iz Maribora je včeraj odpotovala skupina mariborskih kulturnih delavcev v Szombathely, kjer se bo udeležila prireditev Savaria, ki jih vsako leto organizirajo v tem madžarskem mestu. Letošnje prireditve se bodo zvrstile od 12. do 25. avgusta. Pripravili bodo razne operne n gledališke prireditve, koncerte in slikovit zgodovinski uTneval. Na programu so tudi številna predavanja o zgo-. vinskih spomenikih Szombathelyja in drugih mest v •tolici. Predvideni’ so tudi obiski nekaterih zgodovinskih , aciov in nekaterih kulturnih prireditev. SLATINA RADENCI: festival komorne glasbe V zdravilišču Slatina Radenci bo od 21. do 22. septembra festival sodobne komorne glasbe. Na programu letoš-iega tradicionalnega festivala so nastopi ansambla »Trio orenz« in ansambla komorne glasbe »Slavko Osterc« iz iubljane. češkoslovaškega ansambla »Quartet Talic Praha« r basbarilonista VVT.lterja Raningerja s pianistom Rol-m Maedela, oba iz Salzburga. LJUTOMER: razstava o boju Ljutomera za slovensko : 'rodnost - Pokrajinski arhiv v Mariboru bo od 29. sep-ubra do 13. oktobra organiziral v Ljutomeru zanimivo . stavo »Ljutomer v boju za slovensko narodnost 1848— 18«. Na razstavi bedo prikazali dokumente o razvoju ovenske narodne zavesti na ljutomerskem območju, slovenskega tabora in o nadaljnjem razvoju slovenskega svobodilnega gibanja do leta 1918. LJUTOMER: simpozij slovenskih zgodovinarjev — Vče i je zastopnik zgodovinskega društva Maribor posredoval datke o simpoziju slovenskih zgodovinarjev, ki ga bo dovinsko društvo Maribor organiziralo — po pooblači u zgodovinskega društva za Slovenijo — v sodelovanju občinsko skupščino Ljutomer 3. in 4. oktobra v Ljuto-eru v okviru proslave 1. slovenskega tabora. O labor-^kem času na Slovenskem bodo na simpoziju predavali ir. Vasilij Melik, Viktor Vrbnjak, dr. Tone Zorn, Branko Marušič in Franc sabjanič. O zgodovinkih vprašanjih Lju-foinera in okolice bodo predavali Stanko Pahič, dr. Borut '"iec, magister Jože Koporec, dr. Sergej Vrišer, dr. Tone fene in Antoša Leskovec. Na simpoziju pričakujejo di udeležbo drugih vodilnih slovenskih zgodovinarjev. SPLIT: nagrade festivala zabavne glasbe — Skladba dele Jusiča »Dalmatinski lero« je osvojila prvo mesto >. osmem mednarodnem festivalu zabavne glasbe »Split '«■ Tej pesmi, ki so jo interpretirali »Dubrovniški tru-a dur ji« in luksemburška skupina »Le Formule Trois«, žirija dodelila zlati grb mesta Splita. Drugo mesto srebrni grb je dobila »Dalmatinska elegija« Zvonka lisica (Vice Vukov, Terez Harangozo-Madžarska), tretje esto in bronasti grb Splita pa skladba Nikice Kalodjere ioje solze« (Tereza Kesovija in Quy Bonnet-Francija;. ati grb je podelila žirija, srebrnega in bronastega pa pu-:a. Zanimivo je. da je bil »Dalmatinski lero« na listi oblike šele na tretjem mestu s 76 glasovi, medtem ko največ glasov (108) zbrala »Dalmatinska elegija«. Po ceni kritikov je letošnji splitski festival napravil velik crak naprej k mednarodni alirmaciji naše popevke. POLETNA RAZPRODAJA Križanke Bosonogi ples na odru Alvin Ailey Dance Theatre drugič v Ljubljani ELVIN AILEY DANCE THEATRE — ČUDOVITI GOSTJE LJUBLJANSKIH KRIŽANK Likovna umetnost 1 ^ 1 1 "R ovensKi Uarbizo Ost razstavi del članov i. Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki Čeprav se zdi, da čas in razvoj sodobne likovne umetnosti nista več naklonjena slikanju v naravi, pa moramo vselej znova ugotoviti, da je zamisel o slikarski koloniji, kakršno jc priredila lani prvič Škofja Loka, vendarle koristna. Njeno obeležje — priredili so jo ob stoletnici rojstva našega velikega impresionista Ivana Groharja in jo po njem tudi imenovali — je vsebinsko manj pomembno; ob skoraj popolni prevladi ateljejskega slikarstva, pretežno razumskega, psihološkega — čustvenega ali fantastičnega, pa je ponovno srečanje in soočenje z naravo, povezano z živo izmenjavo izkušenj med udeleženci tista kvaliteta, ki spodbudno vpliva na umetnikovo delo v poznejšem dalj- šem obdobju. To jc bilo tudi lepo videti na razstavi del članov I. Groharjeve slikarske kolonije v galeriji škofjeloškega gradu. Trinajst, udeležencev — slikarjev se je na sprejete vtise različno odzvalo. Nekateri z deli. nastalimi neposredno pred motivom, izbranim izrezom iz narave v štirinajstih dneh bivanja lani poleti v j Školji Loki. drugi s podoživetimi in preoblikovanimi vtisi ali pobudami teh vtisov, slikarsko poustvarjenimi pozneje, v letu dni, ki so minili odtlej. Maksim Sedej starejši in Dore Klemenčič-Maj sodita med prve. Sedejeve mehke, lirično nadahnjene in slikovite, včasih za spoznanje z barvo poudarjene risbe so očitno nastajale neposredno in njihov problem se omejuje na čustven In čisto slikarski odnos slikarja do upodobljenega izreza iz narave. Klemenčičeve risbe so bolj dokumentarne, realistične in umerjene, vendar z opaznimi zmernimi stilizacijami posameznih elementov. Opazne osebne razlike med deli Ivana Seljaka-Copiča, Marjana Dovjaka, Toneta Leskovška in Milana Rijavca vendar niso tolikšne, da bi zabrisale nekatere osnovne skupne . težnje, ki povezujejo te slikarje v posebno skupino. Gradnja slik s posebnim spoštovanjem posameznih gmot, ponekod bolj grafično omejenih in poudarjenih, drugod predvsem barvno utemeljenih, I spominja na nekatera izhodi- Sevnica rreoDHKovaiec naravnih JL Inf P« razstavi likovnega amaterja Petra Veneta \ seviljski osnovni šoli ..Slavo Kladnik" Si Nogavice od 5.50 6S dalje Bluze od 60.- oS dalje Srajce od rn - r:-i o J&p* POM CELOVEC Dfi.-ARTHUFt-LEMISCH-PI.ATZ (Obstplatz) .... LATA MEDALJI^? mirnim feekfea «itil Mednarodni sejemtjlT Viria. ž^anih pijač Jr . ihaadnifiapkovee-^ ‘ ' [PETO Vi A Y*/et. - -'V, - ■- . j Ce ni drugače, je lahko tudi šolski hodnik — galerija. To je dokazala občinska zveza kulturnih in prosvetnih organizacij v Sevnici, ki je v moderni osnovni šoli »Slov-ko Kladnik« priredila razstavo likovnega amaterja, domačina Fetra Veneta. Razstavo skulptur, lesenih in kamnitih. Sokol, Nimfa III., Uho, Ranjeni hepiit. Rock’n roli. Gnezdo. Apokalipsa, Eva, žena z vrčem, Hirošima . . . Peter Venet, ki je po poklicu električar, je po vse dneve na terenu. Tu je, verjetno slučajno, prišel do spo-znaija, da skriva narava neverjetno imenitno oblikovane stare korenine, veje, panje, kamenje. Domišlijsko razgibanemu človeku ni bilo težke osmisliti takih »stvaritev« in jih poimenovati tako. da je približal svojo predstavo o njih najširšemu krogu ljudi. Peter Venet pa le redko predstavlja zbrane lesene in kamnite »skulpture« nedotaknjene — torej take, kakršne je odkril v naravi. Dopolnjuje jih, ali pa jim kaj odvzema, če se mu zdi, da je bila narava premalo prepričljivo ustvarjalna. Skulpture, ki so povečini abstraktne, »brusi« po svoje tako, da jih včasih | »osenči«, ožge, drugič zgladi ! — vselej pa ostaia skoraj do- j ■ i PETER VENET, EVA sledno zvest prvotni osnovni linij'.. Včasih skuša tudi iz več »skulptur« skomponirati novo, vendar počne to preveč nasilno in neskladno. Venetovo razstavo si je ogledalo precej ljudi. Sodeč po bežnih vtisih, ki so jih obiskovalci zaupali razstavni knjigi, so mnenja o Venetu oziroma njegovem delu različna. Nekdo je celo rahlo zlobno pripomnil, cla ne ve, če sme Veneta imenovati avtorja teh skulptur, ker bi najbrž s tem užalil naravo... Naj bo tako ali drugače: Venetu je vendar treba priznati. da ima tenak posluh za izbor naravno oblikovanega, da je uspešen sooblikovalec, kdajpakdaj < čeprav bolj poredko) pa tudi prepričljiv ustvarjalec novega. Med njegovimi najboljšimi skulpturami so: Svečenica. Vietnam, New York, Eva in žena z vrčem. Samo še to: razstavni prostor ni bil najbolj posrečeno Izbran. Za tolikšno število skulptur bi bil šolski razred bolj primeren od slabo razsvetljenega in ozkega hodnika. kjer so bile skulpture zgnetene na ozkem prostoru. N. R. šča zgodnjega kubizma, iz katerih vsak izmed naštetih slikarjev razvija svojo osebno različico slikarske vizije danega motiva. Komajda poce-zanovski kubizem je zanimal pri nekaterih upodobitvah škofje Loke tudi Marijana Tršarja, ki je očitno naslikal razstavljene podobe pozneje, teoretično preštudirane, dosledno stilizirane in pregnetene. Preprosta, nekoliko slikovito realistična risba skorajda narodopisnega izreza iz stare mestne arhitekture Miloša Požarja ni povsem zadovoljila, zato jo je vpraskal v amal-gamsko prevleko zrcala in tako dobil nove učinke, o katerih je mogoče soditi pač različno s stališč različnih okusov. Zdi se, da so pozneje v ateljeju nastala tudi tri olja Andreja Jemca, v katerih je združil nekatere sodobne slikarske težnje, pogojene v po-partu, stripnaturalizmu in no-vosecesijski barvitosti, zaradi česar so v oblikovnem smislu gotovo najbolj moderna. Cita Potokar je v dveh oljih, ubranih na učinkoviti ekspresionistični zven, znova dokazala, da je gotovo ena najbolj temperamentnih slovenskih slikark. Štirje gvaši — pogledi na Škofjo Loko — Otona Polaka so nam predstavili tega mariborskega slikarja kot mojstra transpozicije, barvne, oblikovne in kompozicijske, čeprav jih je naslikal v nekoliko manj predelanem slogu kot sicer svoja z grafizmi pretkana dela na zadnjih razstavah. Nikolaj Omersa ni zatajil svoje zmožnosti neposrednega, čistega slikarskega odnosa do izoranega izreza; njegova olja so sveža, barvita in polna nekakšnega prijetnega optimizma. Edini tuji gost kolonije, češki slikar Han Minaf-ik, se je odzval novim vidnim vtisom s pretanjšano poetično pcustvaritvijo v slogu barvitega primitivizma ali morda kar naivnega slikarstva. J. MESESNEL Cma plesna družina velikega ameriškega koreografa in umetniškega vodje ALVIN A AILEYA je ponovno zaplesala na odru naših Križank in s svojim obiskom prinesla praznik v naše Poletne kulturne prireditve. Mislim, da ni dvoma; obisk ALVIN AILEY DANCE THEATRE predstavlja višek letošnjega plesnega dogajanja Križank in njihovo plesno srce in radost in očiščenje. Med nemirom izrednb plesnih instrumentov, ritmov, čudno dekorativnih rok, ki so vedno začetek in izzven plesne pripovedi in izpovedi in predvsem elementarne nujnosti gibanja; med skoki in plavanji se sprehaja plesna resnica, ki oblikuje prostor in ga preliva z barvami, se zaletava in umika, raste in se tisa in gledalca polni in prevzema in nosi s seboj v obred, ki se mu pravi plesni teater. Bose plesne noge plešejo po odru z raliniranostjo najbolj elementarne celovitosti in publika reagira na ples, kot. bi bila soudeleženec v njem. Ploskanje je enako ploskanju v plesu; ne pohvala za spektakel, ki je minil. Pet plesnih točk, ki jih je predstavil ansambel črnega, vendar nesegregiranega plesnega teatra, je koreografsko gostovanje petih koreografov Amerike; tudi njihov izbor je nesegregiran. In izhodišče vodje ansambla Alvina Aileya je prav tako univerzalno. Čeprav prihaja iz ameriškega modernega plesa, je zanj danes ples že prešel meje in se povezal v skupni tok, kjer je klasičen balet postal moderen in moderen ples klasičen balet. TOCCATA (glasba Dizzi Gillespie, koreografija Talley Beauty) je radosti in plesne dinamike polno plesno doživetje brez zgodbe, vizualizacija glasbenega časa s plesnimi sredstvi prostora, lirike in ritma. JOURNEY (glasba Charles Ives, koreografija Joyce Tris-ler) je čudovit beli soloples, detajl večje koreografske stvaritve. ICARUS ( glasba Shin-ichi Matsushitre, koreografija Lu- cas Hoving) nas seli po prijemu in ritualnem stilu v tradicijo Azije in je med vsemi plesi najbližji plesu Marte Grahamove, ki je izhodišče in matica vsega modernega plesa in vsega nebaletnega plesa Amerike, človek med dvema božanstvoma, od katerih je eno svečenik in drugo sonce, nam je sredi ceremoniala blizu v gibanju in obstoju. PRODIGAL PRINC — zgubljeni princ (glasba in koreografija Geo£frey Holder) je druga plesna pripoved o človeku med dvema božanstvoma sredi afriške barvitosti plesa, ki jo slika koreograf, ki je tudi kostumograf in scenograf, z barvitostjo totalnega teatra. Sugestivna slikovitost; kot ogrlica nanizano gibanje in neprestana presenečenja plesa, ki niso domislice ampak arhitektura lepote; neznani svetovi, ki potujemo skoznje. Plesna stvaritev je tokrat drugič pri nas in jo postopoma sprejemamo tudi v zavest. Postaja nam prijatelj, ne več samo lepi tujec kot prvič, ko smo jo videli. RELEVATIONS — odkritja (glasba tradicionalna, koreografija Alvin Ailey> so tretji del večera in predstave; v njih se spet ponovno srečamo z umetniško interpretacijo črnskih starih pesmi, duhovnih pesmi. V njej živimo s plesalci tako, kot s pesmijo, ki jo vidimo. Silovito, lirično, vedno estetsko dinamično grajeno, da je delo petih stavkov simfonija in celota. Lepota in še bolj resnica. Ples iz prve roke in vendar ples, ki je do kraja zavesten. Plesni instrumenti so kontrolirani do zadnje mišice. če pomislimo, da se ta kom. p 2 ni j a plesalcev kot vsaka druga v Ameriki sestaja in razhaja, da se plesalci ločijo in znajdejo v novih plesnih krogih in spet vračajo ali ne vračajo; iščemo med njimi tisto, kar je stalno. Za nas, ki ne živimo sredi takega dogajanja, ampak ga srečujemo samo ob obiskih, je to mogoče opredeliti v primerjavi npr. Paula Taylorja skupine. Ob takem primerjanju najdemo, da je ta plesna skupnost obredno stilna, poglobljena, bolj svečana in neizmerno člove-ško topla. Manj antibaletna ' in bolj svojsko uglašena v nenavadno harmoničnost. Obisk, ki si ga še želimo. MARIJA VOGELNIK Gostovanje zbora Cantus minuli Od 3. do 6. avgusta je imel Učiteljski pevski zbor E. Adamič v gosteh mešani pevski zbor Cantus-" mundi jz Leverkusna, znanega mesta po Bayerjevi tovarni zdravil. Zbor je v Ljubljani nastopil v okviru Ljubljanskega festivala in priredil 5. avgusta v viteški dvorani celovečerni koncert- Zaradi mednarodnega programa, pesmi narodov vsega sveta, ki ga je izvajal v različnih jezikih in pod vodstvom slepega dirigenta Heinza Ltittgena, je požslzhor od poslušalcev iskreno priznanje. Med pesmimi raznih narodov je zbor presenetil tudi s Pahorjevo »Pa se sliš« in z Makedonsko humoresko, za kateri so mu poslušalci izkazali še prav posebno pohvalo. Zaradi prijateljskih stikov, ki jil navezujeta naša Ljub- EDEN IZMED NASTOPOV ZBORA CANTUS MUNDI NA NJEGOVEM GOSTOVANJU V SLOVENIJI ljana in mesto Leverkusen, je pevce sprejel podpredsednik mestnega sveta ing. Ljubo Levstik. Zbor mu je izročil pozdravno pismo in Dla-keto mesta Leverkusen. V mali akustični dvorani magistrata so pevci izvedli tudi kratek koncert. Člani zbora Cantus mundi so zaposleni v tovarni zdravil Bayer, ki vzdržuje poslovne odnose tudi z našima tovarnama zdravil »Krka« in »Lek«. Predvsem sodeluje.;o v proizvodnem in raziskovalnem smislu z Bayerjevo tovarno naša »Krka« iz Novega mesta. Zato sta pevski zbor Cantus mundi sprejeli delovni skupnosti obeh tovarn. »Lek« jih je po kratkem koncertu za svoje delavce obdaril s spominskimi darili, jih popepal na Bled in v novo gostišče Podvin. Prav tako so pevci tega zbora priredili celovečerni koncert tudi delavcem Krke v domu JLA v Novem mestu; gostitelj pa jih je popeljal na Otočec. Oh tej priložnosti je pevcem kolektiv »Krke« izročil sliko Novega mesta. delo akademskega slikarja Božidarja Jakca. Tudi zbor je našima kolektivoma prinesel pozdrave svojega mesta in tovarne ter izročil lepe kolekcije kopii umetniških slik iz svojih mestnih galerij. Zadnji dan bivanja v Sloveniji je zbor obiska! še Postojnsko jamo — tam zapel tudi dve pesmi; nato si je ogledal tudi slovensko obalo od Kopra do Pirana. H. PEČNIK čilo slovenske gimnazije cil; » 9 "37 Popravek V članku »Silovita sinteza« (DELO, 10. avg., 2- stran) se začetek prvega stavka pravilno glasi: Ne vem. čemu je treba ameriško umetnost še posebej ograjevati od družbenega in političnega zla Amerike • . . Letno poročilo državne gimnazije za Slovence na Koroškem za šolsko leto 1967/68 je že 11. po vrstnem redu in je vsebinsko zelo bogato. Gimnazija je letos proslavila že svojo 6. maturo s popolnim osmim razredem. Iz statističnih podatkov poročila je razvidno, da dobiva ta celovška gimnazija vsako leto viden prirastek dijakov. Naj omenim samo podatke od prve maturo dalje: V š. 1. 1332/63 — 297 učencev, 1963-64 — 322. v 1. 1934/65 — 363 učencev: 1965 66 — 376-1966/67 — 397 in v šol. letu 1967/68 — 407 dijakov. Vsako leto priredi gimnazija svojo šolsko akademijo z zelo bogatim dramatskim in glasbenim sporedom. Letos so dijaki višjih razredov pripravili prizor iz igre »DRABOSENJAK«, ob dvestoletnici rojstva bukovnika Andreja Schusterja-Drabosnja- ka; dijaki so tako seznanili širšo javnost z eno največjih dragocenosti koroških Slovencev. Šolske akademije se udeleže vse vidne osebnosti upravnega in kulturnega življenja v Celovcu, med njimi tudi naš generalni konzul v Celovcu. V letnem poročilu je poseben sestavek ob slovesu prvega ravnatelja gimnazije dvor. svetnika dr. Joška Ti-schlerja, ki je bil priznan ekspert za dvojezično šolstvo na Koroškem, in bil pobudnik za slov. gimnazijo v Celovcu ter jo je skrbno spremljal skozi dobo 10 let. Vladne in šolske osebnost; so mu ob ganljivem slovesu želele zdravja in plodnega dela. Ravno tako je poseben odstavek posvečen ob izročitvi dekreta deželnega glavarja Sime novemu ravnatelju slovenske gimnazije dr. Pavlu Zablat-niku. \ Irk Kinder Sol zrn ji< in V lanskem letnem poročilu se seznanjamo z lepimi sestavki, kakor »Pomen študija klasičnih jezikov«, pa tudi »Slovenske revije na Koroškem«. V letošnjem poročilu pa beremo še »Nekaj iz pevske kronike«, »Stare in nove koroške pesmi« ter »Ivan Cankar — ob 50. obletnici njegove smrti«. V njem je še več drugih važnih sestavkov. Naj poudarim, da se domače nemško časopisje zelo laskavo izraža o uspehih gimnazije, posebej pa še o poteku vsakoletne šolske akademije. Poseben odstavek v poročilu je tudi »Državna gimnazija za Slovence potrebuje lastno šolsko poslopje«. H koncu naj še omenim, da se vsakoletnega maturitetnega slavja udeleže tudi starši dijakov. Oni tudi delno prispevajo stroške za tisk in izdajo letnega poročila. S. SKOČIR S14 A POMLAJA IN ZDRAVI Tl iininilBimil'11'IHIIII'llillllllilMHIi' [MU . Ilil lliiiiiiiii:|llill!l!ill!iiili!' V ■ i. i.. ':i!ll!llillllHli!lliilllllliil!,’l:ll,lilll|lil!|||i:;i;i 68. nadaljevanje Vsi delavci so bili neznani, mladi. Neki fant v varilskem suknjiču iz grobega platna, s krili na plečih, se je ustavil in gledal vanj. Zakaj je tako gledal? Morda je on našel? »Slišiš, fant, imaš morda vžigalice?« je vprašal Rušanov. »Saj ti ne kadiš,« je odvrnil varilec. (Vse vedo! Odkod vedo?) »Potrebujem vžigalice za nekaj drugega.« »Za kaj drugega?« je zasliševal varilec. Saj res, kako neumno je odgovoril. To je tipičen odgovor diverzanta. Lahko ga zadržijo — in medtem se bo našel papir. Vžigalice oa je potreboval zato — da bi zažgal tisti papir. Fant se mu je bližal in bližal — in Rttsanov se je zelo prestrašil, sluti! je. Fant ga je pogledal v oči in rekel jasno, razločno: »Po tem, da mi je Eljčanska na neki način zapustila svo.jo hčer, sklepam, da se čuti krivo' in pričakuje aretacijo.« Rusanova je streslo v »Odkod veste?« (Vprašal je, čeprav je bilo jasno, da je fant pravkar prebral njegovo ovadbo: besede so bile natančno od tam! > Toda varilec ni odgovoril, ampak je odšel svojo pot. Rušanov je poskočil! Očitno njegova ovaaba lezi tu nekje v bližini in treba je hiteti, Metal se je med nekakšnimi stenami, zavijal okrog vogalov, srce je hitelo naprej, noge pa ga mso dohajale, zelo počasi so se premikale, obupno! Naenkrat je zagledal papir! Takoj je pomislil, da je prav tisti. Hotel je steči k njemu, toda noge se niso premaknile. Tedaj se je spustil na vse štiri in se, poganjajoč se ž rokami, plazil k papirju. Da ga le ne bi kdo prej zgrabil! Da ga le ne bi prehiteli, vzeli! Bliže, bliže .. . Končno je zgrabil papir! Pravi! Toda ce'o v prstih ni bilo več moči. da bi trgal. Legel je na trebuh, da bi si oddahnil, papir ie stisnil podse. Tedaj ga je nekdo potrepljal po ramenih' Sklenil je, da se ne bo oprl in da ne bo izpustil papirja. Toda dotik je bil mehak, bila ie ženska roka in Rušanov je uganil, da je bila sama Eljčanska. »Prijatelj moj!« ga je mehko spraševala in se gotovo sklanjala prav nad njegovo uho. »Prijatelj moj! Povejte, kje je moja hči? Kam ste io dali?« »Na dobrem kraju ie, Jelena Fedorovna, ne skrbite!« ie odvrnil Rušanov, toda glave ni obrnil k njej. »Na kakšnem kraju?« »V of^škom coreipmališču « »V katarem otroškem sprejemališču?« Ni zasliševala, njen glas je zvenel' žalostno. »Vidite, res ne morem povedati.« Iskreno ji je želel odgovoriti, toda niti sam ni vedel: ni je sam izročal in lahko, da so jo iz tistega kraja poslali drugam. »Pa je — pod mojim priimkom?« Skoraj nežno so zvenela za hrbtom njena vprašanja. »Ne.« je sočustvoval Rušanov. »Tak je red-priimek spremenijo. Jaz nisem kriv, tak je red.« Ležal je in se spominjal, da je oba Eljčanska imel skoraj rad. Ničesar ni imel proti njima. In če je bilo treba Ovaditi starca, je bilo to samo zato, ker je nrosil Cuhnenko. katerega ie Eličanski oviral pri delu. Ko so zaprli moža je Rušanov iskreno skrbel za ženo in hčerko in tedaj mu ie poverila hčer km- je pričakovala aretacijo. Kako se je zgodilo, da je tudi nanio napisal ovadbo — tega se ni mogel snomniti. Zdaj se je obrnil na tleh, da bi jo pogledal toda ni je bilo, sploh je ni bilo (sai io vendar že umrla, kako naj bi bila), namesto tega na ga ie hudo zbodlo v vratu, na desni strani Zmv nal je glavo in snet obležal. Moral si ie ndd°h. niti — bil je tako utrujen kot še nikoli' Vse telo ga je bolelo. Krai. kjer le ležal, je bil ne1^)--"-! rudniški rov, jašek, toda oči so se že nrivadile teme in zraven sebe na zemlji je opazil telefon, zasut z drobnim antracitom. To ga je zelo oresene-— odkod se ie mogel vzeti mestni aparat? Je morda priključen? Tedaj' bi lahko telefoniral da bi mu prinesli piti. In snlob ^ Bi odoe bali v bolnišnico. Snel je slušalko, toda namesto znaka je zaslišal veder, posloven glas: »Tovariš Rušanov?« »Da, da,« se je Rušanov živo dvignil. (Takoj je bilo čutiti, da je ta glas — od zgoraj, ne od spodaj.) »Pridite v vrhovno sodišče « »V vrhovno sodišče? Da! Takoj! Dobro!« In /.e je odlagal slušalko, ko se je spomnil: »Da oprostite, v kakšno vrhovno sodišče — staro ali’ novo.« »Novo,« je bil hladen odgovor »Pohitite « Na drugi strani so položili slušalko. Spomni! se je vsega o zamenjavi sodišča in m-eklel samega sebe, da je prvi snel slušalko, i.-atulevica ni bilo . . . Klopova ni bilo' Da tudi Beri.ie ni bilo! Kakšni časi! Vseeno, treba je bilo iti. Sam ne bi imel moči vstati, toda ker so ga poklicali — se je bdo t~eba dvigniti. Nanenial ie vse štiri ude vstajal in padal, kot. teliček, ki se še ni naučii hoditi. Resda mu niso odredili točnega časa, toda rekli so: »Pohitite!« Končno je. opirajoč se ob steno, stopil na noge. Tn poda! se 'je na oslabljenih, negotovih no^ah. ves čas se držeč : tene. Kdo ve, zakaj ga je tudi vr?t bolel' na i’oonj strani /j’'-'1 je, ni razmišljal: menda mu vendar ne bodo sodili? Mar je mogoča tolikšna krutost-soditi mu, ko je minilo že toliko let? Ah, ta zamenjava sodišča! Nič dobrega ne pomeni to! No, kai bi, pri vsem njegovem spoštovanju do Naivišje Sodne Inštance, mu ne ostane drugega. kot da se tudj tam hreri. Drgnil se bo braniti / 6. stran — X. -&■ DELO IZ NAŠIH KOMUN — KRONIKA Otroci na počitnicah — kateri te vaš P Starši, obkrožite glavico vašega otroka, iz-režite sliko in nam .jo pošljite tio 20. avgusta z naslednjimi podatki: vaš priimek in ime, točen naslov, poklic obeli staršev, ime in starost otroka, razred in šola. ki jo obiskuje. Naš naslov: Uredništvo »Dela«. Ljubljana, Tomšičeva 3. — »Otroci na počitnicah«. Meri poslanimi kuvertami bomo v sredo 21. avgusta, izbrali peto družino, ki bo dobila prispevek uredništva »Dela« za otrokovo šolanje v znesku 5000 dinarjev. Dvajset cicibanov in 43 pionirjev z Jesenic, Koroške Bele in Javornika, ki so svoje počitnice preživeli v Novemgradu, nam je poslalo skupno pismo, v katerem so zapisali tudi kako so obiskali Lipico in kakšno doživetje je bilo to zanje. Zdaj so že doma, pa vendar niso pozabili na lične hišice v taboru društva prijateljev mladine, v katerih so prebivali kot majhne družine. »Za nekaj časa smo pobegnili prahu in plinu iz naše železarne in prišli smo k morju, da bi se naužili sonca m svežega zraka.« Pisali so nam tudi o proslavi 22. julija, ki so jo pripravili in je lepo uspela, to pa »zato, ker je za njimi z Gorenjske prišlo slabo vreme in so tako imeli več časa za prireditev«. Zapisali so še. da je bil tabor njihov drugi dom, da pa so se vseeno veselili vrnitve domov na Jesenice, Koroško Belo in Javornik. V nekaj vrstah MARIBOR ltekisn..tnikcija tmarnc tt .tcniii —- V podjetju Inles so U čili, da b >do preuredila in modernizirali svojo to-vpr'■•> testenin v Melju. V ta namen so že kupili novo sodobno opremo. Pri lej rekonstrukciji bodo opravili le n . manjša gradbena dela. Težišče modernizacije bo ...... . rojili opremi, ki so jo uvozili iz Italije. Predvidi vat'. da b do v proizvodnji uvedli tudi avtomatsko K računajo, bo celotna rekonstrukcija to-eljala okoli sedem milijonov novih din. Vt-ncij-ieu — Pohorska vzpenjača .je prepeljala v soboto in nedeljo Kf.14 potnikov, to je bil v zadnjem mesecu največji obisk. % pianine — Planinsko društvo Maribor-matica bo od 1 j. do :>(!. avgusta organiziralo izlet v Savinjske Alpe. bodo obiskali Logarsko dolino. Okrešelj, Olševo i se čez Cn > na Koroškem vrnili domov. St i-i»!. ovna kurzi,ja Društvo ekonomistov v Mariboru bo r • i redilo i d 7. do 14. septembra strokovno ekskurzijo v Zaiti dno Nemčijo. Udeleženci bodo obiskali nekatera večja podjetja. rr-roke — V soboto se je na mariborskem matičnem uradu poročilo 20 parov. CRN A NA KOROŠKEM Turistični teden — Turistično društvo črna na Koroškem prireja tradicionalen koroški turistični teden, ki bo traja! do 18. t. m. Ves teden se bodo vrstile zanimive priredi-, n. Tako so v nedeljo prikazali štehvanje, v sredo pa avljajo kmečko ohcet. V četrtek bodo predvajali Inin im ic:).:.:ive .-- poti Slovenskih planin, v petek pa 1 id erami bukovniški večer in nastop pevskega zbora. gro P «, ki bo v sporedu v soboto zvečer, i d • zt jui ili kulturni del turističnega tedna. Razen lin bo še več drugih manjših prireditev. JESENICE Priprave na stoletnico — V jeseniški železarni bodo pri-i ... k. proslavili 100-letnico obstoja tovarne. Na ta dovod so že začeli pripravljati. Med drugim nameniva jo izdati knjigo o zgodovinskem razvoju železarne, posebno publikacijo o proizvodnem napredku podjetja 1 ■ - r novi katalog vseh izdelkov. Izdali bodo tudi jubilejni znak, :er velik stenski koledar. Velike zaloge v Kolektiv lendavskega podjetja se trudi, da bi Trije poglavitni problemi tarejo edinega proizvajalca ogrodja za dežnike v Jugoslaviji: preveč dolžnikov, malo obratnih sredstev in velike zaloge. Kupci dolgujejo podjetju 3-19 milijonov Sdin, medtem ko ima »Mehanika« do dobaviteljev 126 milijonov Sdin obveznosti. Zanimalo nas je od kod težave, ki so prizadele do nedavna dobro idoče podjetje. Želji je vodstvo podjetja rade volje ustreglo. Končane prireditve občinskega praznika PTUJ. 12- avg. Včeraj popoldne so se končale prireditve občinskega praznika Ptuj, ki ga prebivalci praznujejo v spomin na 8. avgust 1942, ko 'je zaradi izdajstva v Mostju izkrvavela sloven-skogoriška četa- Na domačiji prvoborca in komandirja slo-venskegoriške čete Franca Osojnika so položili vence k spominski plošči na pročelju hiše. v kateri je Osojnik preživel večino svojega življenja. M. Težave dežnikarske industrije so prizadele tudi »Mehaniko«. ki izdeluje ogrodja za dežnike. Težave imajo tu-z nabavo paragomske žice, ker domači proizvajalec kljub temu, da proda 50 odstotkov proizvodnje »Mehaniki«, ne proizvede dovolj. Zato morajo uvozili do 200 ton tovrstne žice, ki je letos prišla pod drug režim (kontin-gentirano blago). Prav tako je z nabavo cevi za dežnike, ki jih morajo tudi uvoziti. Lanskoletna modernizacija omogoča podjetju. da bi Ir’-ko krilo vse potrebe jugoslovanskega tržišča, še več, pripravljeni so izvažati. Za ogrodja se zanimajo kupci iz Italije in Madžarske. Vendar radi nepravilnih oz. nelogičnih carinskih ukrepov »Mehanika« ne more izvažati. V čem je torej problem? Italijanski kupec mora plačati 30 odstotkov, madžarski pa celo 50 odstotkov izvozne carine. Ce pa naši proizvajalci dežnikov uvažajo ogrodja, plačajo samo 18 odstotkov. Z Madžarsko je bila celo dogovorjena količina, vendar do realizacije ni prišlo, ker »Mehanika« ni mogla toliko znižati cene. da bi bila konkurenčna na madžarskem tržišču, kljub dosti boljši kakovosti. Ob tem naj navedemo še drug problem: uvožena para- gonska žica je kontingira-no blago, ogrodje pa, ki ga MURSKA SOBOTA Srečanje mladih Občinski komite Zveze mladine v Soboti in občinski svet ljudske tehnike pripravljata za mladino soboške in lendavske občine srečanje mladih na Bukovniškem jezeru. Prireditev naj bi bila konec avgusta ali v prvi polovici prihc ' jega meseca. Sodelovale bodo vse sekcije in krožki ljudske tehnike, ki bo izkoristila to srečanje za te- ' kmovanje mladih tehnikov. Najmočneje bodo zastopani brodarski modelarji, ki bodo sodelovali s petimi ekipami, sodelovali pa bodo tudi člani avtomoto sekcije, mladi člani radio kluba in taborniki. Večja skupina mladih iz soboške občine se bo odpeljala na Bukovniško jezero s kolesi. Spotoma bodi obiskali domačij,; pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani, kjer bo kulturna skupina mladih Sobočanov pripravila svojim gostiteljem kratek k ul turi .i program. Organizatorji so k sodelcvanju povabili tudi starše, ki naj bi preživeli prijeten dan s svojimi otroki v prijetnem okolju idiličnega Bukovniškega jezera- MK. čirnprej odpravil težave uvaža naša dežnikarska. industrija, ne spada pod ta režim. Vse -to vpliva na prodajo. Velike .-zaloge izdelkov so nastale zaradi težav v industriji dežnikov. Ta se namreč, kar je razumljivo, hoče rešiti starih zaleg in kupuje dosti manj kot je bilo pri-I čakovati. To je seveda velik izpad za »Mehaniko« in ob tem nastaja vprašanje, če ni bila bruto realizacija za milijardo dvesto milijonov starih dinarjev preoptimistično postavljena. »Mehanika« je vezana na dobavitelje, ki zahtevajo plačilo takoj, nekateri celo vnaprej, sama pa mora kreditirati kupce svojih izdelkov celo do 5 'mesecev. Zakaj tako? Prevaranti in naivneži Posedel sem v gostilni sredi Središča ob Dravi. Zunaj se je ustavil fiat 2300. V gostilno le najprej prišel visok dečko, za njim pa pri drugih vratih še dva izletnika. Dva domačina sta sedela pri mizi, visoki dečko pa je brž našel stik z njima. Prisedel je in ni trajalo dolgo, ko je med živahnim čvekanjem privlekel na mizo igralne karte. K igri je povabil tudi onadva, ki sta se j delala, kot da ne spadata v njegovo družbo. Začela se je stavo.. »Ni črno, ni belo.« je besedičil dečko v žargonu kramarjev in polagal kupčke kart na mizo. »Za koliko kdo stavi?« Njegova pajdaša sta takoj navila ceno na pet tisočakov. In io je pritegnilo še domačina, da je položil pet tisočakov in jih seveda pri naslednji rundi takoj izgubil. Seveda sla dvakrat zapored izgubila tudi njegova pajdaša. Ampak to je šlo navsezadnje samo iz žepa v žep. »Fosodi mi pet tisočakov.« je zaklical domačin natakarici. »Se bom stavil . . .« Ker ni bilo pri domačinih denarja, so se visoki dečko in njegova pajdaša dvignili, da nadaljujejo turnejo. Pet tisočakov v minuti igre navsezadnje ni slab dohodek. Videti je bilo. da je bilo takih komercialno ugodno izrabljenih minut. Se precej, saj je visoki dečko mašil v žep kup tisočakov. Naivneži torej nasedajo na geslo: ni črno. ni belo . . .« Slavijo in izgubljajo. Prevarantska trojka pa brzi dalje in išče po gostilnah svoje naivne žrtve. V gostilni so opazili prevaro šele potem, ko je trojka, ki se je dotlej delala, kot da se med seboj ne pozna, zložno sedla v avto in odbrzela iz trga. »Saj ti delajo skupaj! Sc reče. da onadva sploh nista izgubila?!« Sele tedaj je menda domačin, ki je izgubil pet tisočakov, doumel, da je pri vsej tej igri samo »črno« . . . in da se dobiti sploh ne da. In ko je človek, takole gledal ves prizor, se ni mogel načuditi. koliko naivnežev je še med nami. naivnežev, ki redijo brezobzirne prevarante. D. VRESNIK V treh dneh v Sloveniji pet mrtvih Med vikendom je bilo 86 prometnih nesreč LJUBLJANA, 12. avg. — Zaradi izsiljevanja prednosti se je v času vikenda na naših cestah pripetilo 15 prometnih nesreč. Ostali vzroki so še bili nepazljivost, vinjenost, neprimerna hitrost itd. Zaradi teh in tudi drugih vzrokov se je zadnje tri dni zgodilo 86 nesreč, v katerih je 5 oseb izgubilo življenje, 54 jih je bilo huje in 58 lažje ranjenih. 12 nesreč so povzročili inozemci, kar kaže, da niso navajeni naših cest, 6 nesreč pa je bilo zaradi nepazljivosti otrok. Materialne škode na vseh vozilih je bilo za okoli 150.000 N dinarjev. V. G. Usodni padec CELJE, 12. avg. — V nedeljo dopoldne se je na avtobusni postaji na Dečkovi cesti v Celju smrtno ponesrečila 86-letna Marija Strašek iz Ce-, lja. Potem ko je v spremstvu nečakinje stopila iz lokalnega avtobusa in je avtobus odpeljal, sta obe padli. Voznik je to opazil in avtobus takoj ustavil. Ker je bila Straškova še pri življenju, so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, vendar je takoj po prevozu umrla. Komisija kakih znakov poškodb ni ugotovila, zato domnevajo, da jo je zade’a kan. dhr Vlamljali so v aftomobile V Mariboru teče preiskava zoper skupino vlomilcev in tatov Na upravi javne varnosti v Mariboru so nas opozorili na preiskavo, Iti teče zoper skupino ljudi, kr so vlamljali v osebne avtomobile in si prilaščali tuje predmete. Podrobnejše informacije pa je, na našo prošnjo, posredoval Božidar Boezio, preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča, ki vodi preiskavo zoper 22-letnega Nikolaja Urneka, priučenega strojnega ključavničarja brez zaposlitve, predkaznovanega, 20-letnega Vinka Jauševca predkaznovanega, priučenega ključavničarja, brez zaposlitve, 23-letnega Marjana Avguština, predkaznovanega, kovinostrugarja, 23-letnega Andrijo Kokotiča, priučenega peka brez zaposlitve, 25-letnega Jožefa Žoharja, nekvalificiranega delavca brez zaposlitve in 26-letnega Franca Repiča, predkaz-novaneza, pekovskega pomočnika brez zaposlitve, vsi iz Maribora. Dosedanja preiskava linem r>r* ku m ari ‘d rožnega na preiskovalnem oddelku mariborskega ok-sodišča kaže ne. sum, da storili več kaznivih dejanj. Začelo se je tako. da so Urneka, Kokotiča in Jaušovca prijeli 18. maja na bencinski črpa.ki v Portorožu. Fri njih so našli nekatere predmete, ki so izvirali is avtomobilskih vlomov v Portorožu. V preiskavi pa so ugotovili da bi naj imeli na vesti pred lem še nekatere druge vlome na območju mariborskega okrožnega sodišča. Zato so jih premestili v mariborske zapore. Preiskava je ugotovi-— Avguštin. Umek. Jau- la. da _ . . Sovec in Repič sporazumeli, da znike ccl- Pri Umeku obstaja sum, da .1« poskušal vlomiti pred gostiščem »Kolišče bobrov« v neki Taunus, vendar ga je lastnik pri tem zalotil. Odpeljali so ga v Mursko Soboto, kjer ga je preiskovalni sodnik po zaslišanju izpustil, ker pri njem niso našli ukradenih predmetov. Umek in Kokot id bi naj tudi ▼ Mariboru vlomila v osebna avtomobila, ki sta bila parkirana Ob jarku in na Slomškovem trgu. Pri enem od teh vlomov bi si naj prisvojila razne predmete v vrednosti 3545 novih din. V Mari bost a Umek in Ko kočič osumljeni ka-vzeia na. da bi naj gospodinji, pri teri je stanoval Kokot ič, odv To je le. del težav, s katerimi se srečuje kolektiv, ki zaposluje 367 delavcev, večina mladih ljudi. Povprečni osebni dohodki ne presegajo 55.000 starih din, z izplačilom pa so v zaostanku za en mesec- Glede na tako stanje so v zadnjem času sprejeli nekaj pomembnih ukrepov: neka- tera vodilna delovna mesta i naj hi zasedli strokovno boljši delavci, še posebej ca naj bi posvetili pozornost nabavni in prodajni službi; tudi tehnični ~ktor naj bi v najkrajšem času okrepili. A. GERENČAR Kučnico bodo regulirali Vodna skupnost za porečje Drave in Mure je v glavnem že opravila dela pri melioraciji Pesniške doline, sedaj se že pripravljajo na regulacijo Kučnice v radgonskem trikotniku. Sedaj potekajo potrebne meritve in kot kaže, bo treba nekoliko spremeniti strugo tega, za povodnji precej nevarnega potoka. S tem pa bi morali tudi delno zamenjati zemljišča med našo državo in Avstrijo. Nujno regulacijo pa terja tudi Ščavnica, ki povzroča ob nenadnem naraščanju voda veliko škodo. X. P. PTUJ S 1. septembrom nov delovni čas Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine Ptuj so odborniki potrdili tudi odlok o prehodu na novi delovni čas, ki ga uvajajo s 1. sep tembrom v vseh uradih skupščine, 1'tiien tistih, ki morajo zaradi specifičnosti dela delati drugačen delovni čas. V Ptuju so se kljub temu, da še ni povsem urejeno tako glede otroškega varstva, prometnih zvez in družbene pre-j V lendavski občini Še ta 1 hrane, odločili, da bodo de- I ____ ; lali po novem. Med uslužben- ! P1®86.0 no„v mOS*’ nova j ci so predtem razpisali tu-sola in asfaltirana cesta (ji anketo, ki je pokazala, _ , , . . , .. , : da je večina zaposlenih za noti Lendavi in soseanji hrva- ; sipinimi Vsekakor bo ški občini so sredi priprav na otvoritev novega mostu na Muri pri Murskem središču, i ki ga bodo dogradili do 25. | avgusta. Program za otvorit- ■ veno slavnost pripravljajo ; bedo za prvomajske praži šli v Kadence, kjer so pričakovali I 700 novih din. mnogo tuiih gostov. Tam so ho- l Značilno je tudi to. da teli vlamljati in tako priti do cie- i č’rn: druščine pred naria. Za' to potovanje so si raz- : Slovensko Primorje delili »delo«: Umek in Jaušovec i nekim odkupovalcem — njegov,, bi naj vlamljala v osebne avto- ; ime' hi znano — iz Maribora, ki mobile, medtem ko bi naj Repič so odhodom dogovorili kot »soeciaist« za žepne tatvine poskuša! priti do denarja pri gostih v gostilnah. Obstaja sum, da je Umek v Ormožu 2. maja vlomil v osebni avto in iz njega ukradel iotoapa-rat, aktovko, očala, dve hranilni knjižici 2318 DM. :’.O0 novih din in nekatere druge predmete, še istega večera sta se odpeljala Jaušovec in Umek z avtomobilom. ki je bil izposojen v Mariboru, na vožnjo v okolico Kadenc. Jaušovec ni imel vozniškega izpita in je zaradi tega zavozil s ceste in vozilo poškodoval. Da bi se izognil plačilu škode je Avguštin lažno ovadil, da mu je bil avto ukraden na parkirnem prostoru v Radencih in da mu ga je neznanec poškodoval. V prazničnih dneh so se odpeljali na razne zabave. V Vinskem vrhu je Repič izmaknil neki ženski denar iz torbice. Preiskava je pokazala, da je Repič pokazal še pred odhodom na avtobusni postaji na Glavnem trgu v Mariboru svoje spretnosti. Tako je izmaknil denar nekemu moškemu in ga vtaknil v žep Umeku tako. da ta sploh ni vedel zn to. S tem se je hotel izkazati pred pajdaši in opravičiti ime, saj so ga v družbi klicali »super šef«. jim je obljubil, da jim bo za ukradene stvari pošiljal denar. Umek in še dva člana skupine so osumljeni, da so tudi pred hotelom Siavija poskušali vlomiti v osebni avto tujega državljana Umek je z diamantnim rezilom poskušal odrezati zadnje okno, vendar dejanja ni mogel dokončati zaradi prihoda nočnega vaje. Tako preiskava postopoma ugotavlja nova in nova kazniva dejanja. M i vi delovni čas. Vsekakor bo v zvezi s prehodom na delje-i ni čas zaposlitve potrebno še ; marsikaj urediti. F. HOVNIK CESTA PRI VERŽEJU UREJENA — Na cesti tretjega reda, ki povezuje Ljutomer čez Veržej s severno magistralo pri M. Soboti, so pred dnevi končali z asfaltiranjem zadnjega odseka te zelo prometne poti. Cesto so kmalu za mostom čez Muro speljali po novi trasi, ki pelje mimo Veržeja, kar je za to veliko in gosto naseljeno ravninsko vas prav zelo pomembno. Na sliki: delavci mariborskega cestnega podjetja končujejo z asfaltiranjem zadnjega odseka ceste Ljutomer — Murska Sobota. Foto: Boro Borovič družbenopolitične organizacije obeh občin, ki sta sodelovali tudi kot soinvestitorja v tej, več kot 200 milijonski naložbi. Otvoritvena slovesnost bo 25. avgusta dopoldne v Murskem Središču, kjer bodo v prisotnosti številnih občanov in uglednih gostov iz Slovenije in Hrvaške izročili most v uporabo. Po tej slovesnosti se bodo vsi udeleženci udeležili slavja ob otvoritvi nove osemletke v Lendavi, ki sodi | med največje in najbolj so-| dobno urejene šolske objekte ! Pomurja. I že 24. avgusta pa bodo v i lendavski občini slovesno od-I prli tudi več kilometrov dol-j go asfaltirano cesto. V Lendavi povedo, da so samo v zadnjih dveh letih vložil v gostinstvo, turizem in trgovino skupaj okoli dva milijona S din, več sto milijonov investicij pa napovedujejo za prihodnja leta. Med drugim bodo urejali rekreacijski center s termalnim kopališčem pri Lendavi. M. KRANER LOGAROVC1 Srečanje borcev in ilegalcev V Logarevcih. veliki ravninski vasi v ljutomerski občini, kjer so se leta 1944 spopadli partizani s krvoločnimi vlasovci, že več let prirejajo partizanska taborjenja, ki se ga razen domačinov in številnih gostov od blizu in daleč udeležujejo tudi nekdanji borci in ilegalci ljutomerske in sosednjih občin. Tokrat je bilo partizansko taborjenje v gozdu pri Logarevcih v nedeljo, 11-avg Krajevna organizacija ZB Križevci pri Ljutomeru, ki je organizirala taborjenja, je povabila k sodelovanju borčevske organizacije v ljutomerski in radgonski občini, v pripravah na to lepo spominsko slovesnost pa je sodelovala tudi mladina iz Logarovec in okoliških vasi. Ob velikem tabornem ognju so borci obujali spomine na najtežje dni naše zgodovine. M. K. se je zalete v tovornjak Trije potniki mrtvi, dvajset so jih zadržali v bolnišnici VALJEVO, 12. avg. (Tanjug) — Na sedmem kilometru od Valjeva proti Beogradu je prišlo danes zjutraj do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje dva potnika, več kakor trideset pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ko sta trčila avtobus valjevske »Strele«, poln potnikov, ki vozi med Valjevom in Topolo, in tovornjak zasebnega prevoz nika iz okolice Ljiga. Vsi poškodovani potniki so prepeljani v valjevsko bolnišnico. Eden izmed smrtno ponesrečenih potnikov je Pan-telija Dragojlovič, delavec va-ljevskega »Progresa«, dočim ime drugega še ni ugotovljeno. Ob 16. uri je umrl v valjev-ski bolnišnici tudi voznik »Strelinega« avtobusa Drago-je Radovanovič. Tako se je število smrtnih žrtev povzpelo na tri. Po najnovejših vesteh je bilo v bolnišnici zadržano 20 poškodovanih, katerih življenja pa so izven nevarnosti. j nik vozil avto v vinjenem sta- Z avtom v beton- nJu ski vodnjak MURSKA SOBOTA. 12. avgusta — Sinoči ob 21. uri se je v Prosenjakovcih pri Murski Soboti huje ponesrečil voznik osebnega avtomobila Franc Žnidar (53) iz Ljubljane. Na strmem klancu je Žnidarja zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste čez obcestni _ _ jarek, kjer je z vso silo trčil v j bilo okoli 4000 novih’ din. Nezna-betonski vodnjak. Voznik k sre- • nec je trikrat streljal. Preiskava * .-i i— škode na vozi- ............ KOflcI se fe prevrnila v prepad Smrtna nesreča bolgarskih zakoncev MOSTAR, 12. avg. (Tanjug) — Sinoči je na cesti Sara ji' vo—Mostar prišlo do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje bolgarska državljana Vasil Dinge rov in njegova žena Donka iz Elhova. Domnevajo, da je do nesreče prišlo v trenutku ko ja voznik Tahir Ljaljevič v »Fi atu 750«. sarajevske registracije Sa 183—78, pri preš tevanju več vozil, opazil, tla mu iz smeri Mostarja prihaja nasproti tovorno vozilo-Voznik »Fiata« se je sku izogniti trčenju in je nag i zavil v desno. Pri tem je sunil »Škodo«, v kateri sta Sila bolgarska državljana v kanjon Neretve, globok tirov- V nesreči jo bil tudi A poškodovan voznik »F:. < Ljaljevič, ter odpeljan v starsko bolnišnico. Njegov > življenje je izven nevarnost: Vinjen veznik CELJU, 12. avgusta. - V n? del jo zvečer se je v Pristavi pri Dobrni pripetila prometna r.r-s r e-a Voznik osebnega avtomobilu Vinko Sentočnik iz Gorice (Šmartno v Rožni dolini), ki je z Dobrne peljal proti Vojniku ' nenadoma zavozil na levo 'Oran ceste in se zaletel v nasproti vu zeči avtomobil Emila Obreza w, Celja. Pri tem je bila Obrezova okoli 5. ure je" neznanec vdrl v ; sopotnica Marija Grajžl telesno prostore grajske restavracije v posredovana in so jo orepe.v Ptuju v trenutku, ko so tri nato- I v celjsko bolnišnico, rutko s. karice štele izkupiček. Na mizi je I točni!; je bil vinjen, na avtoma- ........... ‘ - -- - bil ih ie za kakih 6.000 din sitodr. dnr Sopotnica je v kritičnem stanju MURSKA SOBOTA, 12. avg. — Zjutraj ob 2.15 se je zgodila huda prometna nesreča v Krogu pri Murski Soboti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Alojz Smej (30) iz Murske Sobote, začasno za.poslen v ZRN, je pripeljal z novim mercedesom z neprimerno hitrostjo v desni pregledni ovinek, od koder ga je zaneslo s ceste v električni drog. Pri tem so se odprla zadnja vrata avtomobila. Sopotnica Terezija Bencak je tedaj padla iz avtomobila in se hudo poškodovala. Po-nesrečenko so v kritičnem stanju pripeljali v soboško bolnišnico, kjer ji poskušajo rešiti življenje, škodo na avtomobilu so ocenili na pol drugi milijon SD. Prometni organi so ugotovili, da je voz- B B. S pSašiiko nad natakarice PTUJ. 12. avgusta. — Včeraj či ni bil ranjen, škode na vozilu pa je za več kot 1 milijon SD. B. B. Poškodba tujega državljana AJDOVŠČINA. 12. avgusta — Na cesti I. reda Ajdovščina—Nova Gorica pri vasi Cesta je prišlo danes okoli 7.40 do prometne nesreče v kateri je težje poškodovan sirijski državljan Ahmed Mohamed Nowme. Lado Batič iz Nove Gorice je vozil z osebnim avtomobilom proti Ajdovščini. Za njim je z osebnim avtomobilom vozi] v prekratki varnostni razdalji sirijski državljan Adib Chre-itan. V preglednem desnem ovinku se je tuj državljan s svojim vozilom zaletel v Batičev avtomobil. .Pri trčenju je sopotnik Ahmed Mohamed Nowme dobil težje poškodbe. ŠUCUR je pokazala, da je streljal s pla- w silno pištolo. Ena od natakarici Ča r\ -{hporfOtrlEES je bila prisebna in je zagrabila! U irdycU*|! Snodniih Vrtičah pa nncVll« VfttVJ oli «»o f/a Ho Io I *• •' MARIBOR, 12. avg. — Poročali smo že o družinski tragediji, ki se ie včeraj pripetila v Spodnjih Vrtičah pri Zgornji Kungoti, ko je Anton Holar z nožem dvakrat zabodel svojo ženo in potem sebi odvzel življenje. Izvedeli smo, da je žena izven življenjske nevarnosti. Ugotovili so, da je bil pokojni Holar izredno živčen in razburljiv. Dejanje je storil v trenutni razburjenosti. že prej je večkrat grozil, da bo ubil ženo in sebe. poskus ropa ali sa to. da je neznanec hotel preplašiti natakarice. Po dejanju je pobegnil. Div slej niso mogli ugotoviti, kdo bi naj to storil. Goljufinja na delu MARIBOR, 12. avg. Na stanovanje Marije Omejec na Ruški cesti v Mariboru jc prišla neznanka in ji natvezila. da dela v mariborski splošni bolnišnici in da potrebuje 100 novih din. Oškodovanka ji je verjela in ji izročila zahtevani denar. Po goljufiji je neznanka še nekaj časa ostala pri oškodovanki in potem odšla neznano kam. Goljufinja je stara okoli 25 let, srednje postave in lepo oblečena. Priporočamo vam odlično specialiteto -na soncu in zraku sušeno KRAŠKO BUDJOLO stalno v zalogi v vseh delikatesnih oddelkih naših trgovin engros prodaja: Prehrana, centralna skladišča, Šmartinska 100 2E LETOS POUK V NOVI ŠOLI — V Lendavi bo nova osnovna šola sprejela prve dni septembra okoli sedemsto učencev. Z zgraditvijo te šole se je lendavska občina, ki ima zvečine dvojezične osnovnošolske zavode, uvrstila po urejenosti šol med najbolj vzorna območja v naši republiki. Tu imajo namreč okoli sedemdeset odstotkov novih šolskih poslopij, ki so jih zgradili v zadnjih letih. Novo šolo v Lendavi bodo gradili v treh etapah. Po ureditvi glavnega šolskega objekta bodo dozidali telovadnico in še en trakt za učilnicami, tako da bo celotna investicija znašala okoli 600 milijonov Sdin. šolo gradi lendavsko podjetje »Gradbenik«, ki bo objekt v dogovoru z lendavsko občino do prihodnjega leta tudi financiral. Načrte za šolo je pripravil soboški projektivni biro. Foto: B. Borovič Torek, 13. avgusta 19€8 KRONIKA — REPORTAŽA — PODLISTEK DELO ir stran 7 / NEDELJA ZJUTRAJ (ob 4.» — Švicarski in italijanski reševalci opazujejo polet helikopterja z južnega platoja Pic Badila izpred »Capa-no Gianetti«, s katerim so se prepeljali v dolino rešena alpinista, trojica reševalcev in inž. Rado Rakuša. V v Se o reševanju zakoncev Sčetinin Za človeka je vredno tvegati Še nekaj vtisov z reševalne akcije v steni Pic Badille — Sčetinina obujata spomine »Cassinova smer« v severovzhodni steni Pic Badile je bila preteklo soboto zvečer znova premagana. Ne sicer tako, kot. je običaj med alpinisti — s samostojnim vzponom plezalcev, ki so jo nameravali premagati — temveč drugače, pomembnejše in dragocenejše. Pogumni in požrtvovalni gorski reševalci iz Engadina in Bonda v Švici ter italijanskega Vaimasina so zahrbtni granitni steni zadnji hip iztrgali mladi življenji slovenskih alpinistov Barbke in Petra ščetnina. Bila je to res pomembna zmaga. tovo ne! In vendar ima človek ce.no in še kakšno. To sem dodobra spoznal, ko smo se po uspeli akciji pogovarjali z vodijo reševalcev iz Bonda Dinom Salisem: »Zakaj so reševalci spet toliko tvegali, kot so naši fantje preteklo soboto v Pic Ba-dillu? Tako vprašanje sem že večkrat slišal in vedno znova mi ga zastavljajo. Toda odgovor nanj je preprost: človek j je vreden toliko — čeprav je neznanec — da moramo ljudje tvegati zanj tudi svoja življenja, pa čeprav je za rešitev ponesrečenca v steni zelo malo možnosti!« Preprost odgovor preprostega človeka. Vzlic temu pa tako tehten, da ne prenese ugovora. t. •Si. S* fiCBOTA ZJUTRAJ — Slabe novice je sporočil iz koče »Capano Gianetti« na južnem pobočju Pic Badile italijanski reševalec Giulio Fioreli vodji gorskih vodnikov iz Vaimasina Veri Cenini. (Na sliki skupaj s slovenskim alpinistom Sandijem Blazino). Dobre pol ure js bil obraz nekdanje alpinistke nasmejan: v steni so našli bivak Sčetinina. Kaj premišljuje alpinist ujet v steni? šest dni in pet noči sta bila Barbka in Peter Sčetinin v steni. Zadnjo noč sta že močno zrla smrti v oči. Bila sta i že povsem izčrpana. Nič čud-1 nega, saj jima je hrana v nahrbtniku hitro pošla. Tisto kar jima je ostalo, sta porazdelila tako. da sta dnevno pojedla le kocko sladkorja in dva centimetra mlečne čokolade. »Zanimiv« in »obilen« menu, ki sta ga poživila s koščki ledu. Pičla hrana pa je bila vendarle dovolj, saj je bila umno razporejena, da sta vztrajala toliko časa v steni in naposled pričakala rešitev. V trenutkih osamljenosti, nrepuščen naravnim silam, da delajo s človekom kar hočejo, pa se mu nehote porodijo j številne misli. Tudi s ščeti- j nini je bilo tako. Peter je si- i cer skušal napol spati, napol bedeti v luknji skopani v sneg, vendar je zelo rad kramljal z ženo ... o hrani. »Ko se bova vrnila v dolino — tako sva si dopovedovala — bova kupil? za tovornjak breskev in jedla, jedla, jedla do iznemoglosti,« je v nedeljo opoldan pripovedovala Barbka Sčetinin. Zelja po vrnitvi se ji je izpolnila, toda žlahtni sadež je lahko samo j i okusila. Tako je pač zahteval j zdravnik. »Mraz je bilo, stopnjevala i , pa ga je tudi vlaga, ki je ne- | j usmiljeno prodirala skozi pre- NEDELJA ZVEČER — Pred svojo gostilno v Bondu | močeno opremo. Kaj naj si j (Švica) sta kramljala brata Dino (desno) in Adolfo i v takih trenutkih želi človek, Saiis. Frvi je vodil švicarske reševalce iz doline, dru- j če nf gi pa je bil z drugimi vodniki na Fic Bad.iiu. Utrujenost je minila. Skoraj petdnevni napori za rešitev Ščetininov niso bili zaman. dolino. Hip nato je sedmerica mož resnih obrazov stopila v helikopter in se odpeljala proti koči na italijanski strani alpskega velikana. Potem je stekel dobro vpeljan stroj in zaključna akcija se je začela. Vodniki dobro poznajo svoje delo in vsak svoje mesto v sedemčlanski ekipi, ki sta ji na pomoč priskočila še dva italijanska financarja. Reševanje je napredovalo brez zastoja, kot bi gledali dobro uvežbano četo vojakov na paradi . . . Splet stoterih činiteljev je omogočil Barbki in Petru Šče-tininu, da sta se živa vrnila v dolino, in še to brez večje pomoči drugih. Zdaj, ko se je vse srečno končalo, pa spet premišljujem, kaj neki tako povezuje mlade ljudi različne ; narodnosti. Zakaj sta nenra- j doma prihitela v Bondo za- j konca Buscani, čim sta zve- j dela za nesrečo ščetininov. | Zgolj zaradi bežnega prija- j teljstva iz gora? Ne! Spet i sem prišel na be=čde Bina ! Salisa: »Človek je vreden toliko, da I je zani vredno tvegati tudi j lastno življenje . . .« Ko bi tako vedno in pov-] sod mislili ljudje . . . MATIJA DERMASTIA % " ' Grob za grobom se vrsti Edinstvena arheološka odkritja na Znančevih njivah pri Novem mestu mesto, prestolnica Dolenjske, mesto z nekaj več kot deset tisoč prebivalci, je svoj največji razcvet doživelo pred kakšnimi 2400 leti. Jasno je, da se tedaj ni imenovalo Novo mesto, pač pa je bilo na kraju, kjer sedaj stoji rpesto, središče predzgodovinskih Ilirov, tu je bilo gradišče njihovega mogočnega kneza. NEDELJA ZJUTRAJ — Herman Fischer se je v soboto popoldan spustil do ujetnikov. Knez je s podložniki prebival z,a močno "utrjenimi, okopi gradišča na Marofu, ali pa morda tudi na Kapitlju. Po-gradišča so bila na Do-še v šmarjeti, Stični, na Magdalenski gori, pri Šmarju in drugod. V teh davnih tisočletjih je bila Dolenjska važen del tedanje Evrope in čeprav se ne sliši verjetno, veliko bolj pomembna je bila, kot je sedaj. Kaj je ostalo od veličine — v dobi svojega naj-razcveta, kmetje, pa-i vojaki — so se naseljevali na gričih v močno utrjenih gradiščih. Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo in rudarstvom. To zadnje je zelo pomembno. Pridobivanje rude omogoči kovanje orožja in orožje v razboritih rokah pomeni oblast nad vsemi, ki imajo slabše orožje. Ilirskemu orožju iz brona in železa je uspelo ohraniti oblast nekaj stoletij, dokler si jih niso podredili bolj bojeviti Kelti. Blišč ilirskega življenja je ohranjen v grobovih. Na stotine teh grobov je raztresenih po Dolenjskem in njihovi kovinski in keramični pridatki govore o njihovi veličini in moči. Z odpiranjem grobov arheologi bolj in bolj prodirajo v življenje teh davnih prebivalcev. Prvi arheolog-kmet 5 plugom Novomeški Iliri, če jih tako lahko imenujemo, so mrtve v vsem njihovem zemeljskem blišču pokopavali na desnem bregu Krke »in na Marofu. Nastale so značilne ilirske gomile, povrh, v krogu ležečih grobov, so nasuli zemljo in včasih ta krog obdali z vencem kamenja. Ze tedaj so bili bogati in revni, tako lahko zdaj najdemo na robu gomile reveža z enim ali dvema majhnima lončenima posodama, v katere so mu dali jedi in pijače za na pot v večnost, drugi spet pa je pokopan z okrasjem iz brona in jantarja, z orožjem ter bronastimi posodami, ki si jih je pridobil v športnih tekmah. Celo v preprosto leseno krsto so ga položili. V tisočletjih se je vse pozabilo. Grobove je prerasla trava in revni dolenjski kmet se je pri oranju svoje rahlo zaobljene njive neznansko čudil, ko je lemež pluga, ki so ga vlekli voliči, prinesel na dan drobce lončenih posod, delce brona in železa, gotovo pa je včasih kateri naletel tudi na kaj bolj dragocenega. Razširile so se bajke o ajdovskih deklicah, zlatem teletu in bajnih zakladih, ki se pogreznejo, če jih začneš kopati. Kako gradbeništvo pospešuje znanost Kot trdijo znanstveniki, je bilo na desnem bregu Krke, na območju Znančevih njiv in Kristanove ulice, šest ilirskih gomil. Dve sta že uničeni, v eni od njih so našli edinstveni knežji halštatski bronasti oklep in trinožnik, ostale štiri pa odkopavajo, ali pa so jih že odkopavali, še dolga leta bi ležale gomile neodkopane in še dolgo ne bi prišlo do novih arheoloških odkritij, če se ne bi urbanisti sporazumeli, da bedo na najstarejšem novomeškem pokopališču zrasli stolpiči. Ni bilo zaman — če šli so in pri grobovih so ostali samo še kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez, arheologinja Pika, študentki arheologije Mija in Lih in jaz, ki me je na ta kraj privlekla poklicna dolžnost. Vsi grobovi, razen enega, na neuglednem zahodnem robu gomile, so že odprti. Vsebovali so lepe najdbe, toda vsem roji po glavi misel, kdo je izropal osrednji grob gomile, ki je gotovo, vsaj po velikosti in legi sodeč, vseboval bogate pridatke. Lotimo se poslednjega, na videz neuglednega groba in ne traja dolgo, ko pod »špoht-lom« zadenem na nekaj trdega in ko odkrijem še bolj previdno zemljo se nam zasveti nasproti zeleni bron. Fibula, pomislimo vsi. Tako imenujejo arheologi sponko s katero so si Iliri spenjali obleko. Toda brona je vedno več, pristopi kustos Knez in bolj zašepeta kot reče: »Situla«. Prva situla, ki jo je izkopal v življenju in prva tudi za nas. Situle so bronaste vedrice, ki so jih posedovali samo bogati ilirski sloji, safno plemiči, in taka najdba situle dokazuje, da je pred nami grob ILIRSKO BRONASTO OROŽJE, ORODJE IN NAKIT kot laiki 1 a k d tako rečemo — odkritja so presenetila celo večno skeptične in hladne znanstvenike. In po kabinetih mož, ki se v Evropi ukvarjajo s halštatskim obdobjem in kulturo, se je razširila vest, da so pri Novem mestu odkrili nekaj pomembnega, nekaj kar bo omogočilo znanosti stopiti korak naprej. Za začetek: presenečenje na koncu Delavci so končali z grobimi deli na tretji gomili. Od- Ko sem poleg radijskega j hote spraševal, koliko je vred-sprejemnika vsakih četrt, ure no človekovo življenje. Mar pričakoval novih poročil z sploh moremo ocenjevati to vrha Pic Badille, sem se ne- i največjo vrednoto? Prav go- - , , -i :;ii:«iiinii!iuilliuii.!ii;;>iiiu - (imuuuimi je povzel besedo Peter. »Sklenila sva. da bova po rešitvi iz ledenega ujetništva odšla na Budvo. Tamkaj je vedno toplo in tudi breskev za Barb-ko bo dovolj.« NEDELJA POPOLDNE — Preden so ju odpeljali v bolnišnico v promoncognu sta se Barbka in Peter Sčetinin fotografirala z zakoncema Rakuša pred njihovo počitniško hišico v Bondu. bogataša. Se previdneje kopljemo dalje in naletimo na drugo bronasto posodo. Ni sicer situla, toda nekaj decimetrov dalje nas čaka novo presenečenje: druga za drugo se odkrivajo pred nami težke bronaste zapestnice, ni jim konca ne kraja, osem jih naštejemo. V ilovici ležijo tako, kot jih je na prekrižanih otrdelih rokah držala mrtva ilirska plemkinja, ko so jo pokrili z desko in zastrli z zemljo. Kosti se namreč v gomilah na Znančevih njivah niso ohranile. Zemlja je preveč kisla. Samo okvir temnejše zemlje v obliki grobovega pravokotnika daje arheologom slutiti, da imajo opraviti z najdiščem. Zemlja je drugačne barve zaradi razkrojenih organskih snovi in zaradi mešanja plasti pri pokopu. Nato naletimo na jantar, na stotero jatarjevih kroglic, ki j jih je plemkinja imela obeše-ne okoli vratu. Zlato v laseh ilirske kneginje Vest o najdbi se je bliskovito razširila po arheoloških krogih, prebivalci prihajajo na izkopavanja in naše sodobnice ženskega spola smelo trdijo, da so bile ženske nekoč bolj lišpave kot. danes. Morda s kančkom zavisti. Arheologi začno z delom na drugi gomili. Spet presenečenje. Tik pod površino, če bi kmetje že pred leti orali s traktorji, nadjbe ne bi bilo, spet naletijo na grob plemkinje. še bogatejši od prvega je. Tudi njej so k nogam položili situlo in lončene posode s hrano za na pot v večno temo, njen vrat so okrasili z množico jantarjevih in steklenih perl, na rokah bronaste zapestnice in nanožnice, v laseh pa zlato, čisto, suho zlato, ki je po tisočletju in pol spet zasijalo v žarkih opoldanskega sonca. Spet presenečenje v arheoloških krogih. Prihajajo nem-,ški, italijanski in vodilni domači arheologi. Novo mesto roma na grob ilirske plemkinje in očanec s čedro in brki po modi Franca Jožefa razda«-ga vsem, ki ga hočejo poslušati, da je on vedno trdil, da mora tu ležati zlato tele. Vsi težko čakajo kaj bo pokazal največji grob v gomili. Velik pravokotnik zemlje druge barve daje slutiti, da so tu pokopali velikaša. Ali bo tudi ta že izropan? Seveda se delo na ostalih, revnejših, grobovih nadaljuje z isto natančnostjo. Arheologom n: do senzacij, vsaka najmanjša malenkost nekaj pomeni v sklopu celote. Seveda, pa se ne branijo presenečenj. Naša ljudska, laična radovednost, je hitro potešena, njih pa čakajo še leta in leta dela. Grob ni bil izropan V četrtek začnejo z deli na največjem grobu v gomili. Odkrivamo plast za plastjo. Samo črepinje lončenih posod. Tako kot pri izropanem grobu v sosednji gomili. Nenadoma naletimo na ost, železno ost. Ne ve se kakšnemu orožju je pripadala. Nato pa eno za drugim: samo presenečenja. Železna ost je bila dolga ilirska sulica. Ob njej še neko drugo železno orožje. Preparatorji bodo poskrbeli, da bo moč ugotoviti kaj je bilo. Nato bronasta zapestnica, nizi jantarja in iz Grčije uvoženih pisanoraznobarvmh perl. Spet dve zapestnici, železna sulica in sekira. Nato pa bron. Patinirani bron, ki se zaradi zaščitne plasti oksida tako zeleno blešči. Bronasta pasna spona z bronastimi obeski. Nekoliko dalje široka površina debelega. brona. Vsi navdušeno pomislimo: »Oklep«. Pa ni bil, pač pa je bronasta čelada. Nekoliko je zmečkana, spet tisoč domnev zakaj, pa ni časa premišljevati. Neumorni arheološki »špohtli« nalete na dva bronasta ročaja, kustos Knez je navdušen. Cista, bronasta posoda z dvojnim ročajem in telesom v obliki harmonike. Italijanski arheologi, ki prisostvujejo odkrivanju kot nejeverni Tomaži odkimavajo z glavami. Za hip so kot otroci, ki so našli čudovito igračko. Glave pa se ustavijo, ko -stari mojster izkopavanj tovariš Gojkovič iz Ptuja ponovno naleti na bron, nakar vodilni slovenski arheolog za to obdobje dr. Gabrovec ugotovi, da je pred nami tretja situla. Pa še ni vsega konec. Spet bronasta posoda in nato pri nogah ilirskega velikaša konjska oprema. Zdi se celo, da se je nekaj močnih konjskih zob uspešno uprlo tisočletnim vplivom zemeljskih kislin in da bo to prišlo prav za analizo z ogljikovim C14. S to metodo namreč ugotavljajo, med drugim seveda, starost predmetov. Zaenkrat smo še vseeno prikrajšani Konec. Vse je pred nami. številni Novomeščani so prileteli na kraj počitka Ilirov, ker se je po Novem mestu razširila vest, da so izkopali zlato čelado s smaragdi. Pa kljub temu, da se to resnično ni zgodilo, niso prikrajšani. Pravzaprav pa smo. Grob ilirskega plemiča, ki je po izjavah znanstvenikov, kot ostali dve najdbi, resnično najdba evropskega pomena, ki bo citirana v vsaki strokovni literaturi, ne nudi vsega. šele v muzeju, v Dolenjskem muzeju, bomo lahko občudovali popolno lepoto najdb. Zaenkrat je vse skupaj samo kup zemlje, brona, jantarja in železa. Posamezne kose so namreč obdali z mavcem. ki preprečujejo, da bi se najdbe poškodovale. Več kot leto bo minilo, da bodo strokovnjaki v Mainzu končali z dolgotrajnimi, dragimi in natančnimi deli in potem bo grob ilirskega plemiča na voljo radovednim očem znanstvenikov in laikov. Zvedeli smo, da bodo bogate grobne pridatke razstavili najprej v Mainzu. Nemčija je polna hal-štatskih grobišč in bogatih grobov in zato dejstvo, da ga hočejo razstaviti, mogoče najbolje priča kako pomembna je ta najdba z Znančevih njiv pri Novem mestu. MARJAN BAUER Stanovanjska zadruga POBEDA Beograd, Jug Bogdanova 5 tel.: 6:15-328. 620-013, 629-012 oglaša prodajo LOKALA s poslovnimi m kletnimi prostori, površine 213,11 m , v Birčaninovi ul. 33 v Beogradu — »Slavi ja«. Prostori bodo dograjeni do 30. dec. 1968. Zainteresirane delovne organizacije naj pošljejo ponudbe do vključno 30. avgusta 1968 do 14. ure v zaprti ovojnici z oznako »Ponuda za lokal«. Stanovanjski zadrugi »Pobeda« — Beograd, Jug Bogdanova 5. Informacije vam nudi zadruga vsak delavnik razen sobote od 7. do 15. ure. 7626 Reševalci kot vojaki Gorski reševalci so pravi ljudje. Takoj pustijo vsako delo in se podajo na pot, čim zvejo za človeka v nesreči. Tudi tokrat je bilo tako. Sloviti vodnik iz Engedina Toni Spienas je takoj, čim je zvedel za nesrečo, sestavil ekipo sedmih mož in prihitel z njo pod steno Pic Badille. Toda njihova hitrost je bila zaman. Narava je bila močnejša od še tako jeklenih mož. Med sneženjem, ko se med vršaci ni videlo za prst pred nos. niso mogli v steno, kajti vsako tveganje bi bilo odveč. Za bivak ščetininov sploh niso vedeli kje je. Dovoli pa je bilo, da so oskrbnik koče na zahodnem delu platoja pod severno steno Pic Badille in pilota helikopterja iz Bonda ter letala iz Engadina določili mesto bivaka v steni, že je Spienas začel ukrepati. Letalca sta med iskanjem delala prave vratolomije tik ob granitni steni, teda ne zaman. Določila sta položaj bivaka in ga sporočila Spienasu v NEDELJA ZJLTRAJ V ozadju Pic Badile. Reševalna akcija je končana. Helikopter švicarske armade pelje prvo skupino v Bondo. * Vsi posnetki: Joco Žnidaršič NOV STRIP ROMAN SMRT IZ ZASEDE gGUNCA^flTTTs^^AGLIcTTaEŽALA PRI VSEH PRODA!«' Cl» ČASOPISOV! Si S Kaj je pokazalo atletsko prvenstvo Jugoslavije v Celju Jugoslovanska moška atletika je v zastoju in zdaj na nizki mednarodni ravni, medtem ko ženska atletika pri nas čedalje bolj napreduje in vse več pomeni tudi v svetovni areni. To je nedvoumno pokazalo tudi XXIV. državno atletsko prvenstvo v Celju, ki je bilo vsekakor uspelo tekmovanje. In kaj pomeni Celje za atletiko v Sloveniji? Tretjina osvojenih državnih naslovov bi utegnilo zapeljati k zadovoljstvu, ki pa ne bi bilo na mestu. V že tako slabi konkurenci moški atleti iz slovenskih klubov — z dokaj redkimi izjemami — ne pomenijo dosti, med ženskami pa je delež Slovenk večji. In taka je sodba tudi, če jemljemo podobo — perspektivno. Vse to pa seveda ne pomeni, da je vse »črno«, kajti tudi v Celju je vrsta atletov (tudi slovenskih) zabeležila svoje osebne rekorde in letošnje najboljše dosežke, a vse to v absolutnem smislu seveda ni dosti, če je raven nasploh nizka . .. Bera rekordov en izenačen), pa so dekleta kar v osmih disciplinah (od 131 bila boljša kot kdajkoli prej. Že samo ta .podatek pravzaprav pove vse! In koliko tekmovalcev in tekmovalk je obranilo lanske naslove? Pri moških (Kre-mer na 400 m, Ajanovič na 110 m ovire, Milek v skoku v višino, Njaradi v troskoku, Arapovič s palico, šuker s kroglo, Štiglic s kladivom in štafeta C. zvezde 4x100 m), pri ženskah pa kar osmerica (Lubej trikrat, Maričič na 400 m, Hrepevnikova v skoku v višino, obe štafeti Mladosti in Nikoličev?, v metu diska1. ' Na lestvici najuspešnejših tekmovalcev in tekmovalk vseh časov ni prišlo do večjih premikov. Med fanti je Celjsko prvenstvo bo šlo v I še vedno prvi Lorger s 15 na-zgodovino kot eno najbolj 1 slovi pred Miha.icem 14, Ra-osvoboditvi. Ve- ! dcše.vičem 12 in Cerajem 10, uspelih po deti je namreč treba, da na tekmah za nove naslove doslej ni bilo kdo ve kolikšne bere rekordov, tokrat pa celo državnih znamk ni manjkalo. Zboljšani so bili trije državni rekordi (Lubejeva v teku na 100 m — 11.5, Lubejeva v teku na 200 m — 23.8 in Babič v skoku v daljavo — 763 štafeta 4 x 400 m Olimpije, med dekleti pa peteroboj ka Pečetova. Sezona se nadaljuje Seveda pa državno prvenstvo posameznikov ni bila zadnja velika letošnja preizkušnja naših atletov. Sezona se s daj nadaljuje z vrsto pomembnih tekmovanj. Mladinski reprezentanci se še ta teden pomerita z italijanskima (fantje v Livornu — še Poljaki, dekleta pa na Reki), naslednji teden bodo II. evropske mladinske igre v Leipzigu, v začetku septembra balkanske igre v Atenah, nato ženski dvoboj SFRJ : Italija v Pistoi — da naštejemo I samo mednarodna tekmova-j nja. že za sredo septembra I pa je predviden odhod oltm-j pij cev v Mehiko. Olimpijski izbor ! A propos — olimpijci! Izvršni odbor AZJ je v Celju tudi sklepal o atletih in atletinjah, ki jih bo predlagal za odhod v Mehiko. Odločili so se za 10 imen — 5 moških in 5 deklet. Vprašanje je zdaj, kako bo ta predlog sprejel jugoslovanski olimpijski komite. Po našem mnenju sedmerica potnikov ne bi smela biti dvomljiva (Niko-ličeva, Urbančiče va, Lube jeva, Fcčičeva, Milek. Todosi-jevič in Farčič), medtem ko so sporni — glede na njihov plasma na svetovnih lestvi- | NAMIZNI TENIS______________| Zmagi in poraz LENINGRAD, 12. avgusta — V športni dvorani »jubilejna« se je dopoldne začelo ekipno evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince. Start Jugoslovanov je bil neuspešen. V prvem dvoboju _ je SZ—»A« odpravila našo ekipo 5:0, . medtem ko* je v ženski konkuren-I ci Jugoslavija premagala Avstrijo) ' 3:0. Drugi rezultati I. kola. mladinci. I. skupina: Poljska—Finska 5:3; TI. skupina: Madžarska—Danska 5:C, Romunija—Francija 5:2; III. skupina: Belgija—Bolgarija 5:4. Švedska—NDR 5:0; mladinke I, skupina: CSSR—Anglija 3:0. Fran-cij a—Poljska 3:1; II. skupina: SZ—»A«—Bolgarija 3:1. NDR—Finska 3:0; IV. skupina: Romunija— Danska 3:0. V 2. kolu je ženska ekipa Ju^ goslevije premagala B ekipo SZ 3:0. Drugi rezultati v tej konkurenci: CSSR—Poljska 3:0. Anglija— Francija 3:0. SZ—»A«—Finska 3:0, Bolgarija—NDR 3:1, Avstrija— Švedska 3:1. Romunija—Madžarska 3:0. ZRN—Danska 3:0. Predfsem trenerji Prvenstvo članov na Bledu je vsekakor bolj zadovoljilo strokovnjake kakor prvenstvo vrhunskih veslačev. Med njimi je bilo več dobrih mladih tekmovalcev, ki bi ob strokovni in sistematični obdelavi lahko postali kaj kmalu dobri kvalitetni veslači. To lahko rečemo za blejske fante iz 'četverca brez krmarja, osmerec Arga iz Izole in Veslanje še razne čolne iz Zagreba in Beograda. Seveda pa je vprašanje, ali bedo prišli vsi v , prave roke, da bi temeljito j nadaljevali začeto delo. Med i vrhunskimi tekmovalci je le peščica, ki pomeni danes vr- | hunsko veslanje v Jugoslaviji. Od teh jih je približno pet v Zagrebu, prav toliko v Splitu in še dva v Beogradu. To so starejši, že izkušeni veslači, ki so veslali kar po trikrat in še zmagovali. Vendar niso dosegli zaželenega časa (osmerec) čas 6,10 res ni več primeren za evropske razmere. Strokovnjaki pa so bili mnenja. da iz peščice vrhunskih veslačev še vedno lahko dobimo kvaliteten četverec, ki bi bil s časom 6,30 udeležen na olimpijskih igrah. Vendar pa nam ne manjka toliko veslačev kot kvalitetnih trenerjev in če jih ne bomo mogli vzgojiti sami, jih borno morali poiskati v tujini. Slej ko prej bo ta problem treba rešiti. ;. BENEDIK TENIS Slovanke ?n Srbi FO DRAMATIČNEM BOJU — V središču pokornosti je bil v Celju skok v višino, v katerem so se pomerili trije enakovredni skakalci. Lento prvaka je osvojil Kranjčan Folde Milek, Siladjiiu pa je uspelo premagati rekorderja Todorijeviea (najboljši z leve proti desni). Foto: šelhaus centimetrov), ob njih pa še ! IO* Babovičeva. Radosavljevi vrsta republiških in nekaj I čeva in Starnej čičeva 9, Ge-mladinskih. Značilna je tudi j re-Puličeva 8 itd. bilanca porušenih rekordov j Izmed atletov iz SRS so v prvenstev. Medtem ko jih je | Celju prvič postali državni bilo pri moških malo (2 in ! prvaki špilar, Kocuvan in Važič pa je z zmago na 1500 metrov v Celju zdaj dohitel Gubijana in z njim s po 8 osvojenimi naslovi deli 5.—6. mesto. Pri dekletih se je Lubejeva s tremi novimi zmagami že povzpela na drugo mesto vseh časov. Lestvica je zdaj taka: Sikovec-Luncer- ! cah — Medjimurec, Siladji in Hrepevnikova. Ne bi pa bilo napak, če bi dobili »da« za olimpijsko vozovnico tudi slednji. V škodo jugoslovanski atletiki prav gotovo ne bi bilo. E. BERGANT BOROVO, 12. avgusta — Pcpol. dne je bilo končano tekmovanje mladinskih republiških reprezentanc v tenisu za pokal Jugoslavije. Prikazane igre v celoti so bile na zadovoljivi ravni. Posebno so se izkazale- mlad:nke Slovenije, ki so vseh pet srečanj dobile brez težav. PO DOMAČIH KRAJIH KORČULA — Ssmkaj je dopotovala 14-č.anr.ka vaterpolska ekipa Avstralije, ki se bo na kopališču KPK pripravljala za olimpijske igre. Med pripravami bodo Avstralci’ tudi Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela tovarna Tomos ia Kopra. H. U. ci odigrali tudi več prijateljskih tekem z našimi klubi. ORNA NA KOROŠKEM — V okviru XII. koroškega turističnega tedna bo v Črni tudi precej V zadnjem odločilnem srečanju 1 športnih prireditev. Danes pepoi-rriladincev ie Srbija premagala j dan bo velik medklubski šahovski Hrvatsko 3:2. j turnir, drevi pa propagandni na- Kcnčni vrstni red. mladinke: 1. i stop naših najboljših namiznoteni-Sloveniia. 2. Hrvatska. 3. Srbi- l ških igralcev, ki so ta čas na pn-ia. 4. Vojvodina. 5. BiH. 6. Ma- ! pravah na Rgvnah. V četrtek bo kadorr.ia; mladinci: 1. S-biia. 2. I skupina alpinistov Koroškega ai-Hrvatska. 3. Slovenija 4 Voivodi- i pmističnega odseka plezala v ste. ŠPORTNA NAPOVED Danes začetek plavalnega dvoboja z Madžarsko KRŠKO, 12. avgusta. Popolna plavalna reprezentanca sivo m zato bo vodstvo lahko tudi Jugoslavije je sinoči odpotovala na krajšo turnejo, na I p*c*J,£L°i,skal0 kateri se bo že dimpešti z ekipo Madžarske, v soboto in nedeljo pa bo i rezultati iz' Budimpešte, v Bratislavi nastopila proti reprezentanci CSSR na,, 3. Makedonija, 6. BiH. H^ILcANJE __________ ._, , - S p’—'«ia na morle ! amap**! ssam&rrž Dr-smučaniu ne dbista, v nedeljo pa so pripravili streljanje na glinaste golobe, odbojkarski turnir ter nogometno srečanje Črna — Ljubno. Za vse prireditve je veliko zanimanje. J. P. se p eselili na mor.ie, kjer PO vr- ! pcd vodstvom zveznega kapeta- j bodo Dosvetill kondicijskim pri- nitvi iz Itaiije so se najboljši plavalci :n plavalke ne- j S« dJfvte" te Nfedved-žaveSeveln pravam in smučanju na vodi. - * | —- —. - --------------------- Aloski tekmovalci, ki so prejšnji kaj dni pripravljali V toplem krškem bazenu, oričako- ! trenerjev Barbieri.iu. Tudorja. Mir- | teden končali trening na mesu na - kovica in Pandurja so odpotovali , Kredarici, nato pa sodelovali na van.ia pred obema dvobojema pa so pcvsc.n raz ma. Hoja in maraton zadnji disciplini atletskega prvenstva SFRJ CELJE, 12. avg. V najtežjih pogojih, v hudem nalivu in neprestanem dežju, sta bili zadnji dve disciplini letošnjega atletskega prvenstva. Organizacija današnje prireditve je bila prav tako kot prejšnja dneva brezhibna, tekmovalce in prireditelje pa je močno motil dež. Morda je bilo hladno vreme za tekmovalce ugodnejše. 2.35,49.14. 3. Ivančič (Maribor) 2.36:28.20, 4. Krstič (CZ) 2:45.03, 3. Metič (Radnički Kragujevac) 2.45:12.4, 6. Ibisi (Trepča) 2:46.53, 7. Starek ‘Dinamo) 2:55.19. K. J. Madžari sodijo med najmočnejše plavalne sile v Evropi in skoraj ni pričakovati, da bi jim naša reprezentanca ogrozila ekipno zmago. Zato se je naše vodstvo odločilo za drugačne cilje. Znano je, da je budimpeštanski olimpijski bazen na Marget Szigetu eden »najhitrej&ih« v Evropi in zato bodo največ pozornosti posvetili predvsem razultatom posameznikov . Torej lahko v Budimpešti pričakujemo vsaj nekaj rekordnih rezultatov. Pristaše plavanja v Sloveniji še posebej zanima nastop slovenskih reprezentantov Vrbovška. Daneva, Čarga in Kostanjška. Plavalci bodo razporejeni po disciplinah tako, dj bodo lahko osvojili kar največ točk, kajti p-i tem ne bo toliko pomemben rezultat, temveč predvsem uvrstitev. Odpotovalo je namreč š‘cvilno zasteo. na turnejo plavalci Vrbovšek. Da- \ drugem poletnem prvenstvu Slo-neu. Čargo. Kostanjšek, Rogošič. ; venije v slalomu in veleslomu. so Kuridja, Kurbanovid, Clekovic, i danes odšli v Rovinj, kjer bodo Klemen. S*oi:rič. Pogorelič in Mi- | nod vodstvom zveznega, trenerja iakovid ter plavalke Segrt. Bjedov. Boben. Gašparae. Filič, Radetič, ... ' '•nvir Z- lire v, 2vanu‘. Čovič, černjar, St ucrli. Dominik in Nadramija. Hoja 20 lun: Kot smo pričakovali.. je zmaga med osmimi tekmovalci pripadla članu Kladivar-ja Rudiju Meletu, ki je dosegel doslej v tej disciplini najboljši rezultat v Jugoslaviji. 2e na celjskih ulicah je imel veliko prednost, ki jo je močno povečeval do Laškega, na cilj pa je prišel z več kot 3 minutami prednosti, pred nevarnim tekmecem Stefanovičem iz Sarajeva. Pri 3. kilometru je imel Male pred Stefanovičem 1,44 minute naskoka, pri 10 _______ __________ kiiGir.etru 3,10 minute, nato je ne- ■ -je dosegel osebni rekord, njegov koliko popustil saj je imel pri 15 trener pa je naš znani atlet Mi- Mladinsko prvenstvo 1 SRS v Celju je zagrabil krč. tako da ga je v j Vse do pretekle nedelje ni bi-zadnjem polkilometru te napor- i lo znano kje bo letošnje posamične discipline prehitel Rakovič iz ! no mladinsko prvenstvo Sloveni-Indžije. Kljub temu pomeni na- i je v Atletiki. Kandidat za orga-stop Ivančiča in njegov čas, ki je i nizatorja je bila Nova Gorica, doslej najboljši od vseh sloven- j vendar so zaradi motornih dirk skih maratoncev, izreden podvig, i kandidaturo umaknili. Sedaj je. Fistrid. ki je bil dve tretjini pro- organizacijo dokončno sprejel crlj-ge med vodilnimi, je pri 37 km I «it» Kinriivni- ri« i»o nrven- io fimg ko s mm\ Končano plsvnino prvenstvo SRS za pionirje CELJE, 11. avg Na Ljud- in Keber, na odlično peto mesto ° T,{ Mozirju povsem svež. Na cuju maloštevilni gledalci toplo pozdravili s ploskanjem na stadionu »Borisa Kidriča« pa je prehodil še častni krog, kjer je biiO da- | ner tekališče prekrito z vodo. Rezultati: 1. Male (Klad) 1:39. 1 08. 2. Stefanovič (Sarajevo) 1:42, i 29,8. 3. Hesgi (C. zvezda) 1:46.13. i 4. covič (Spartak) 1:53,45, 5. Ko-ptuovič (Spar) 2:02.53. 6. SlaJ- , mer (Er) 2:09,12. i LJUBLJANA, 12. avgusta - Da- j Jože Kopitar (met kopja), Janez j V zadnji disciplini državnega , ne-, popoldne so v »Gozdni šoli Gabršek (teki na srednje in dolge , prvenstva je v maratonu nastopi- j Partizana Slovenije« v Mozirju za- i proge) pomagal pa jc tudi Martin lo 13 tekmovalcev. Proga jc vo- i ključili prvi del letošnje mladim | Štajner. cula po mestnih ulicah Celja, sko- ske atletske šole, ki jo je organi- V razgovoru z atletinjami smo | zi Laško do Rimskih Toplic in i zijala Atletska zveza Slovenil je. j zvedeli, da so zadovoljne z biva- j nazaj v Celje, kjer je bil cilj na : Poleg klubskih trenerjev, ki so v i njem v zelo prijetnem okolju ta- j stadionu. Do obr-.a na polovici šoli izpopolnjevali znanje, je mla- ‘ bora PS v Mozirju in če ne bi l*7b 1 i i- cl m ioni -7:. . '. — 7. '. 0(5 ml.. —-.1.—.141-— -.I.r... i n ’ uromo bil H. KUSSEL 100 m hrbtno: 1. Preden (Deli) i dinci — 1. Šibenik 1.363,90. 2. Ili 1:20.0, 2. Herzog (Il-Sl) 1:20,6. 3. j rija-Slavija 1.341,50, 3 Ljubljana Švare (Tr) 1:27,5; 100 m delfin: | 830,65; člani: 1. Ilinja-Slavija ša reprezentanca lahko osvoji dra- ! L T. Slavec (Tr) 1:20.3, 2. T. ; 3.-BO,95, 2. Medveščak 2.667,50, 3. gcceno mednarodno zmago in za- : Kramberger (Ko) 1:22,4, 3. Turk LjueMana 1.834,35. to ho tudi taktika prot! CSSR či . ‘Celulozen 1:22,4; 100 m era v/l: 1 sto drugačna kot v Budimpešti, j 1- Potočnik 1:07,5. 2. Goršek (oba j _ ! Il-Sl) 1:11,4, 3. Pavlič (Lj> 1:12.0; , I i 4x100 m mešano: 1. Ilirija-SJa- I i | vij a 5:30,8, 2. Triglav I. 5:32,2, 3. i j ^ b j Ljubljana I. 5:45,0; pionirke -- ! ~ --- --------- | i00*™ PrsncL „1 J ’ ! PRETIRAVANJE IN SE VEC : ... -ajtnar (obe Tr) 1:32,2. 3. tov • Ne ’ . la.Trs.ii študent. G V n n Tur- ! (^ 1 • : n r je lastnik novega nevm-srine- Jenkote (Cel) 1:24,1, 2. Bajc (Fu) ; r-:l sv-tevnega rekord?.. Z? šahov- 42.789 din za enajstico V 32. kolu »športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 213.989 din, od tega v Sloveniji 1C.053 din. Ker je bilo veliko presenečenj, nihče nima dvanajstice. enajstica pa je samo ena; srečnež bo dobil 42.789 din. Desetk je 19, dobitek pa je 3378,75 din. V Sloveniji ni nobenega dobitka. V 32. kolu »Športne napovedi« z 9 tekmovalnim: pari je bilo vplačanih 107.979 din, od tega v Sloveniji 5115 din. Devet zadetkov imata samo dva igralca, dobila pa bo.t:t3 po 26.994.50 din. V Sloveniji r.i nobenega zadetka. Pari za 33. kolo (18. t. m.) »velike športne napovedi«: 1. C. zvezda — Velež 1 2. Sarajevo — Rijeka 1 3. Radnički — Maribor 1 4. Dinamo — Čelik 1.0 5. Bor — Zagreb 1.0 6. Hajduk — Beograd 1 7. Vardar — Vojvodina I. p. 0.1 8. Vardar — Vojvodina k. r. 1 9. Olimpija — Zeljezničar I. p. 0.2 10. Olimpija — Zeljezničar k. r. n.l fter — Partizan I. p. 0.2 Partizan k. r. 2,0 11. Proleter 12. Proleter ROKOMET proge so se držali še v strnjeni ipini teka« i n sič, Dimič, Gajič in Fietrič. Presenetljivo se jim je p- družil Ivančič iz Maribora. V d/’ m polovici proge se je Pesič odlepil od drugih tekmovalcev, povečal naskok in prišel na stadion s prednostjo nad dve minuti pred drugimi. Ivančič je v drugi polovici proge napravil velik podvig. »Odlepil« se je od Dimiča in Gajiča ter Fistriča in vse do celj kega kolodvora, dobrih 800 m pred ciljem bil drugi. Tedaj ga I S MI Vse pri starem SLOVENJ GRADEC — Rezultati 9. kola državnega šahovskega Hulak : Jovanovič 1:0, Idjuški : j Vujačič 0:1. Zivanovič : Ljubo je- 1 vid 0:1. Perovič : Kržišnik prek., Kovačevič : Cukič remi, čekro : . Radulovič remi, Evrosimovski : i Barle remi, Jakovijevski : Kosano-vič 1:0. V prekinjenih partijah 8. kola je Zivanovič premagal Vujačiča, Jakovljevski pa Cukiča. Vrstni red: Ljubojevič 7,5, Vu-jačič in Jakovljevski 6,5, Hulak 6, Kržišnik 5,5 d), Evrosimovski 5.5. Idjuški in Barle 5, . . . Kosa-novič 3. Eašee dohitel Pšariirsca LJUBLJANA, 12. avgusta — V j nadaljevanju prekinjenih partij na I republiškem šahovskem prvenstvu ‘ ie' Bajec zmagal četrtič zapored. T c krat je v nadaljevanju nadigral Ačka in povsem nadoknadil zelo slab začetek. Mihevc in Osterman nis*a izkoristila majhnih prednosti z Ivačičem oziroma Cudermanom in sta remiz:rala. Penko pa je uveljavil materialno premoč in premagal Ivačiča. Vrstni red po 7. kolu: Longer 6. Planinc in Bajec 5. Jelen in Cuderman 4. Penko 3.5. Mihevc, Bratko 3, Ivačič in Osterman 2,5. Saradjen 2, Ačko 1,5. dinsko šolo obiskovalo 26 mla- j nekoliko nagajalo vreme dink iz 8 klubov. Največ jih j«.* ! uspeh šole popoln. Večina mladih I bilo iz celjskega Klačttvarja — 7. ! atletinj, predvsem o.ne iz manj- ! nato iz AK Novo mesto in AK j ših klubov, je šele sedaj zvedela, i s.t.van i Lj i p • ijubljan- kakšen mora l'-<: sodoben tre- j ske Olimpije. A KJesenic in Par- 1 ning, ua se dusežejo vrhunski re- 1 tizana Kidričevo po 9 ter po ena ! zultati. Samo vzorno ogrevanje j iz AK Koper in AK Velenje. j <:s;k, razgibalne va.ie itd.) traja j V šoli so bile poleg mlajših at- 45 minul. Žal v Mozirju še ni i letinj iz klubov, ki nimajo spe- ! vseh atletskih naprav, ki bi do- i cializiranih trenerjev za posamez- i puščale specializiran trening (ska- j ne skupine atletskih disciplin, tu. j kališča, metališča), toda navzlic , di nekatere že kvalitetne tekmo- j temu je prvi poizkus AZS, da valke —- članice mladinske reprt*- najde primerne ukrepe za napre-zentance Slovenije kot n. pr. C- j dek nazadujočih disciplin, popcl-rankarjeva, Zupančeva in Pavšer * noma uspel. jeva (Kl», Jurčičeva . j šole AZS se bo pričel danes 13. Vargazonov?. (Kp). Kot trenerji : i m. popoldne, ko se bodo 5cia.-__.......... ___________ .. . ___. . odatkjh bo v drurem liskovalo mladinsko šolo mladincev. .p). Kot trenerji f m. popoldne, ko se boe specialisti so imeli predavanja o ! Mozirju zbrali mladinci. Po ~ posameznih skupinah disciplin pri- uolnih nr : znani strokovnjaki kor prof. L ju- j d?lu obis n .' ; bo Novak (za teke z ovirami) ing. okoli 3C : V Madrid ga vleče . . . r\i n kcion a r j i ko Sarka r skega kluba Zadar, ki so pred kratkim gostovali v Italiji, so po prihodu povedali med drugim, da jim jr šele sedaj jasno, zakaj se je njihov »upornik« Cosič tako vztrajno prepiral in zahteval izpisnico črš. da bi rad odšel v drug klub. V Italiji so namreč zvedeli, da je imel Cosič resen namen oditi k Realu v Madrid. Med bivanjem v Italiji se je namreč trener Reala Fer-nadiz pogovarjal z vodstvom Zadranov in se zanimal zn možnosti, da bi Cosič odšel v Španijo. Dejal je, da so bili zastopniki Reala v stiku s Oosičem že na festivalu košarke v Beogradu in da so pripravljeni odšteti Zadru lepe denarje. Iz te moke seveda ne bo kruha, kajti predpisi ne dopuščajo. da bi bilo igralcu njegovih let dovoljeno oditi v tujino. o ion je zdržal nad 62 ur in pri tem odigral 485 partij. Njegov 1:33,9, 3. Šavel (Ko) 1:35.1; 100 m crawl: 1 Kraljič (Tr) 1:15,6. 2. ^ » Savel (Ko) » crvj nasprotnik je po 48 urah od 1:19.4; 4 x 100 m mešano: 1 Tri- i nShal in js nato Turner igral 14 glav^ I.. ^.-».54,6. ^Ljubljana 6:16,4. ur t,e z drugim nasprotnikom Celu.lozar 6:34,5. Končni vrstni red: Triglav 19.206. 2. Ljubljana 11.895, 3. lii-rija-Skivija 9.371. 4. Koper 6.152, ; S Npnliin Neptun 4.761, fi. Colu.iozar 4.523. 7. Fužinar 4.489, 8. Bicd 1.861, 9. Delfin 1.626, 10 Fartikan- jvm uui{c Prebold 564. 11. Jesenice 335, 12. i gov nodvig je do 13. Radovljica in Fartizan-Rn soč turistov, denci brez točk. K. JUG NAD SEDEM UR V VODI - | Naš znani maratonski plavalce • Eimbilovski je dosegel na Prespan- I skem jezeru enkraten rekord. V metuljčkovem slogu je preplaval 18 km dolgo progo v 7:20,00. Nje-pozdravilo več ti- j Ma vrhu — veterani i ZADAR. 11 .avg. — Za konec dr-i žavnega prvenstva v sitokih v vo-j do so se spopri.icU v giavnem veterani. V skokih z deske je nastopilo kar 35 skakalcev, 12 najboljših pa se je uvrstilo v finale. Po razburljivem finalu je zmagal Zagrebčan Novak, za njim pa so se zvrstili Obšt9»ai, Dumič ITALIJANI BODO SPET DIRKALI — Ferrari se namerava v prihodnjem letu z novimi prototipi spet udeležiti vztrajnostnih in hitrostnih avtomobilskih te.kmovanj. VISOKA PREMIJA Ce bodo nogomet??: argentinskega kluba Ertudiantes iz River Plate osvojili naslov svetovnega klubskega n veko z Manchestrom U., bodo debili vsak po 2500 dolarjev. Prva tekma bo 25. septembra v Argentini. Cilj - obdržati se v ligi ILIRSKA BISTRICA — Rokometni kiub Topo! iz Ilirske Bistrice je razen dobrih tekmoval, n ih dosežkov uspel tudi v množičnosti. Največ zaslug za to ima Ive Vrčon, ki je pred startom v prvi slovenski rokometni ligi povedal: »Kot novinci se bomo mo. rali boriti za obstanek v ligi in sem zato moral krog igralcev precej razširiti. RK Topol je tako postal ena najmnožičnejših športnih organizacij v Ilirski Bistrici. Vsi novi igralci že pridno trenirajo in vse kaže. da bomo tekmovanje v slovenski ligi začeli dobro pripravljeni. P. N. RUGBY VENDARLE NORMA? — Dani Vrhovš&k si bo na Mar-get Szigetu poskušal zagotoviti nastop v Mehiki. Foto: Svabič SFRJ tretja V okviru 9. svetovnega festivala mladine in študentov v Sofiji je bil organiziran tudi turnir v rugbyju. Na turnirju so sodelo\ reprezentance Romunije, Bolgari ? in Jugoslavije. Ce bi sodeloval: na tem turnirju še reprezentanca Francije, ki je bila povabljena. bi bil ta turnir nedvomno najelit* nejša letošnja prireditev v rug-byiu na stari celini. V prvi tekmi sta se pomerili reprezentanci Romunije in Jugos]a-vije. Jugoslovani so v prvem polčasu preveč spoštovali renomira-nega nasprotnika, dočim so bili v drugem polčasu popolnoma enakovredni. V drugi tekmi so Bolgari z lahkoto premagali utrujeno Jugoslovane. Na tej tekmi ni igral najboljši branilec Stagličič, ki je bii tež.ie poškodovan na tekmi z Romunijo. V reprezentanci Jugoslavije i« igral tudi član »Ljubljane« Alujevič. ki je bil eden najboljših serum igralcev na tem turnirju. Od Ljubljančanov se je turnirja udeležil šc Seme. in sicer kot zdravnik reprezentance. j Jugoslovanska reprezentanca ie i na ta turnir odpotovala močno os-. labijena. Manjkali so trije njeni naiboljši igralci: Kesič, Bjelano- vič in Dekleva (Lj.). Rezultati: Romunija : Jugoslavija 11:3 (8:0). Bolgarija : Jugoslavija 29:6 <20:0» Romun:ia : BoL gjmiia 25:3 (11:3). I Končni vrstni red: Romunija, Bolgarija, Jugoslavija. I M. S. | KQl.ESAF.STVO Br^težar 15. v ČSSR BRATISLAVA, 12. avgusta — V sedmi, zadnji etapi mednarodne kolesarske dirke po Slovaški je bil najhitrejši domačin Illadik, pred rojakoma Bugnerjem in Mar-t inkovičem. V skupni uvrstitvi je zmagal Hrazdira (CSSR) 30:26,57. na naslednji mesti pa sta se uvrstila prav tako domačina Svorada m Souček. V ekipi Odreda, ki je za-topala Jugoslavijo je bil najboljši Boltežar. ki se je s časom 30:40.22 uvrstil na 15. mesto. Hvasti ie bil 46. Kalan 47.. Fabjan pa 50. KARVINA — Na prijateljskem rokometnem srečanju je ekipa sve. t , premagala reprezentanco CSSR 24:21 (13:6). V izbranem moštvu najboljših sta bila tudi jugoslovanski vratar Tomaševič in napadalec Horvat. Tekmo so odigrali v počastitev 50-letnice rokometa v CSSR. Zapiski z mednarodnega seminarja v Eindhovenu V Eindhovenu na Nizozemskem je bil nedavno mednarodni seminar o vprašanjih športa in prostega časa. Program seminarja je obsegal razne oglede, predvsem pa referate in razprave o telesni , sposobnosti (Physical — Fit-ness), testiranju telesne zrno- parka, smo bili presenečeni: same prostrane trate z vzorno negovano angleško trato, 42 teniških igrišč itd. Prav tako smo bili presenečeni naslednjega dne, ko nam je predstavnik tovarne Philips razkazoval vse tisto, kar je namenjeno kulturi in razvedrilu ljudi o prostem času. , gljivosti, športu v drugi polo- j vici življenja, sodobnih va.di- Zgradili so 19 dvoran, ki so ščih in podobnem. Seminar \ namenjene amaterskim pev-j ie -priredila stalna komisija za j skim zborom, gledališkim j šport in prosti čas, ki deluje j družinam, športnim klubom pri Mednarodnem svetu za te- j itd. V reprezentančni športni lesno vzgojo in šport. Med udeleženci sta bila tudi profesorja J. Leskošek iz Beograda in D. Ulaga iz Ljubljane. Nizozemska slovi po dobri organizaciji športne rekreacije prav posebej pa še po skrbnem planiranju pri gradnji javnih vadišč. Arhitekti, ki ] sodelujejo pri regionalnem planiranju, skušajo uveljaviti stališče, da morajo biti vadi-! šča za vsak dan »pred hišnim pragom«, športni pa-rki za vikend v primerni bližini nase-j lij, naravni parki za letni dopust pa naj bedo razvrščeni po regijah. Načrti so nedvomno dobri, uresničujejo pa jih hali imajo lahko velike prireditve, v glavnem pa jo koristijo čez dan in v večernih urah za košarko, rokomet, tenis, boks in druge športne panoge. Med dvoranami naj omenimo še dve telovadnici, opremljeni s klasičnim in modernim telovadnim orodjem. Pri tovarni Philips, ki zaposluje 30.000 delavcev, imajo tudi 3 profesionalne športne učitelje. Vadišča so na voljo vsem, tudi šolam, vendar proti odškodnini. Pokrajinski naravni park »Beekse Bergen« so nam pokazali kot vzorec rekreacijskega centra za letni dopust. zaradi pomanjkanja finančnih I številna vadišča za nogomet, sredstev postopno. Se to naj : košarko, odbojko, golf itd. so dodamo, da se Nizozemci od- j posejana med gozdovi in t-rav-likujejo pri vodenju ljudske j niki, v sklopu pa-rka je tudi športne rekreacije po smotrni | jezero s čolni za veslanje, koordinaciji pristojnih mini- | Vmes so asfaltirane poti, ka- ŠE EN REKORD V ARHIV — Po dolgih letih je končno Milerjev rekord v skoku v daljino doživel izboljšavo. Sarajevčan Babič (na sliki) je s 763 cm novi rekorder. Foto: šelhaus strstev, občin in družbenih organizacij. Že prvi večer, ko nas je župan Eindhovena povabil na večerjo v paviljon športnega terih dolžina znaša 4 km. V tem centru imajo dom s 120 posteljami, delno za tečajnike, ki jih izobražujejo za športne animatorje, delno pa za goste. Tokrat so bile v ! gosteh družine prosvetnih delavcev. Med drugim so nam ; pokazali »stezo za potenje«, | ki so jo uredili po finskih izkušnjah. »Beekse Bergen« je tudi deželno središče za raziskovalno delo. Tu je poseben de! parka, v katerem proučujejo gojitev angleške trate z-a razne vrste športa. Eksperi- ; mentalno proučujejo tudi vprašanje elastičnosti atletskih tekališč in zaletišč. Tako : so nam pokazali kar osem ; vrst tekališč, posutih z razni- ' mi mešanicami. Posebno omembo zasluži sloviti otroški park »De Efte-iing«. Tu je približno vse, kar privlačuje otroke: živalski vrt, travniki, gozdovi, otroška železnica, igrišča, vrtiljaki, ja-hališče s 40 poniji, kopališče, jezero z 90 kanuji in 20 navadnimi čolni in podobno. Razen številnih ogledov in doživljanja pravljičnega sveta v miniaturnih gradovih in drugih domovanjih pravljičnih bitij imajo otroci v parku De Efteling bogate možnosti za igre na planem in za športne aktivnosti. Povedali so nam, da znaša včasih dnevni obisk tudi do 30.000. Tiste dni so imeli v Nijme-genunad vse zanimivo tradicionalno prireditev: finale štiridnevnega pohoda, katerega se je udeležilo 16.000 ljubiteljev tekmovanja v hoji. O tem tekmovanju, o stezi za potenje in o referatih pa še prihodnjič kaj. D. ULAGA ZA SONČENJE KREMA, MLEKO, SPRAV OLJE, SPRAV PENA KRKA — Novo mesto V SODELOVANJU Z BAYER LEVERKUSEN Torek, 13. avgusta 1S63 V Z VSEH STRANI DELO ir stran 9 Vrtimo globus WASHINGTON — Število roparskih napadov na banke in vlomnih tatvin se je lani zvišalo v ZDA za 240 odstotkov v primerjavi z letom 1960. V letu 1967 je bilo na območju ZDA nad 2500 bančnih ropov. pri katerih je bilo 23 ljudi mrtvih, 61 bančnih nameščencev pa je dobilo hude telesne poškodbe. NEW YORK — Po zaslugi novih vremenoslovnih satelitov bo mogoče v začetku sep-■embra napovedovati vreme za štiri ali celo pet dni vnaprej. Gre za tri satelite ATS, ki bodo v višini okoli 36,000 km posredovali vremenoslov-ne podatke po vsem svetu. RIO DE JANEIRO — Kdor bi se rad v Riu de Janeiro peljal s taksijem, mora pred nastopom vožnje povedati številko svoje osebne izkaznice in cilj poti. To zapiše šofer hkrati s svojo številko, z uro n s krajem potnikovega vsto-na na poseben obrazec, ki ga ■usti pri prometniku ali pa na bencinski črpalki. Šoferji •aksijev v Riu — vseh je okoli 1.000 — so se odločili za za-š itni ukrep spričo dejstva, da bilo letos ubitih in oropa-:h že osemnajst njihovih poklicnih kolegov. »KOMETA« PCD TOtVERSKIM MOSTOM — Posnetek kaže sovjetski hidrogiiser Londonu tik ob Tower Bridgeu. Ladja z bočnimi krilci ima sto potniških sedežev. »Kometa« na Temzi v Telefoto: UPI ERLANGEN — Na univer-:erni kliniki v Erlangenu majo televizijsko kamero, ki renaša barvne posnetke iz ielodca na zaslon. Drobceno kamero pritrdijo na cev iz - eklenih vlaken in jo spra-o v človeški želodec. n spor v rudarski vasi Sence katastrofe v Aberfanu so daljše in temnejše, kot se STOCKHOLM — Neka sto-' /bolniška veleblagovnica je premila kabino, v kateri la-ko kupec zaupa magnetofonskemu traku svoje nezadovolj- j v-.-o s tem ali onim v proda- j vini. Ce pove tudi svoj na- i - iv. mu uprava veleblagovni- i i e v nekaj dneh odgovori po j uošti. LONDON — Ne more se umiriti Aberfan, siva in nevesela rudarska vas v Walesu. Takrat, pred skoraj dvema letoma, ko je na velike kupe nasuta jalovina zgrmela v dolino in med drugim pokopala šolo — bilo je 144 smrtnih žrtev — je vse okoliško prebivalstvo sočustvovalo s prizadetimi družinami v nemi žalosti. Zdaj je Aberfan razdeljen na dvoje zaradi strahu pred novim plazom jalovine, ki se dviga za vasjo v vzpetinah do sto metrov visoko, in zaradi denarja, ki ga je človeško sočutje zbralo z vseh koncev sveta. BERLIN — V dolžini 300 ' ur so položili med Rostovom in Berlinom debelo vo-■vodno cev za transport irskih rib Ribje potovanje no tej cevi traja samo pet ur. DUNAJ — V avstrijskem »vnem mestu gradijo lii-nad ropno bolnišnico, ki bo ime. okoli tisoč bolniških polij. Upajo, da bodo s tem Htno ublažili sedanjo stisko a prostor v bolnišnicah. DijSSELDORF —- Na univerzitetni zobni kliniki v Dii--eldorfu imajo »idealnega cienta«. Na lutki z umetni zobovjem se lahko šlu-1 entje vadijo po mili volji "ez nevarnosti, da bodo na-•avili napako s posledicami. Spletke, nezaupanje in raz- v našo občino končno vrnil prave brez konca obremenju- mir.« jejo aberfansko vsakdanjost. Župan se je zmotil. Neaa-Sence nesreče, ki se je pripe- doma se je pokazalo, da ne tila 21. oktobra 1966, so dalj-gre samo za strah, temveč tuše in temnejše, kot bi kdo di za denar, za približno 1,7 pričakoval. j milijona funtov, za vsoto, ki 2e trideset let živi Aberfan j je revno rudarsko naselje čez s svojimi umazani hribci. ki ' noč spremenila v eno najpre-zcžujejo obzorje in so neza- ! močnejših mestec v IValesu. želeni, hkrati pa neizogibni | Aberfan ni postal srečnejši za-sosedje. Odkar se je eden iz- ; radi denarja, ki naj bi ubla-med dozdevno mrtvih hribov i žil stisko in pomagal pozabiti spremenil v energijo, ki je v ! na gorje. Skoraj dve leti je ' rhcu, dolini sejala smrt. Aberfan :ie 1 bilo s tem denarjem precej I vlc,ez mara teh svojih vzpetin. Ne ■ težav, zakaj mnogi se niso da-zaupa jim, zato javno zahteva, li potolažiti s cvenkom. »Ne maramo, da bi se reklo, da nam je množična smrt naših otrok prinesla blaginjo,« so dejali. šolarske počitnice, za spomenik in za plavalni bazen. V skladu je še približno milijon funtov, polovica te vsote je namenjena za graditev občinskega središča, naselje nam- Uboj zaradi pasje hrane? Prvi podatki o zločinu ARNHEIM — S policijo so prišli navzkriž trije dečki 'tarosti 5—-7 let, ker so predobro dresirali svojega ! sa. Kužek je po njihovem j »ročilu hodil v samopostrež- | prodajalno in tam kradel ! edvsern vrečke z bonboni. ; i ih je nosil dečkom. Sle i gladko, dokler ni eden iz- \ ned prodajalcev zalotil nena- | adnega »kupca«. LEIPZIG — Nemški kemiki j * ' sestavili zdravju neškodl.j ] i tekočino, s katero .ie mo- ; e čistiti krompir, peso in /ne druge vrtnine. Ta teko ■ a odstranjuje tudi lupino, nravi, da ni potrebno sicer v mudno lupljenje krompirja. AUSTIN - vleci 35.000 vc>-.]. kolikor jih je na vežba-ih Ford Hond v Teksasu, j i vsaj 34 odstotkov kadi ma-uuano. Vsa j tako je na za--an.ju trdil eden izmed u.je-prekupčevalcev. Nekateri 1 poki zbirajo med terenskimi j mami razna zelišča s podob- j :m učinkom, kot ga ima ina- j ' huana. SYDNEY Avstralka iz j i usta Adelaide obsodi svoje- j • moža na denarno kazen i akikrat, kadar pride pijan i ■ umov. S tistim denarjem je j 'uila žena postaviti na doma- i ' ‘ ■ n vrtu kolibo, v kateri se j ora mož' zadrževati, dokler i r ne strezni, šele potem sme j - hišo. DALLAS — Ponarejevalec >tnih listov in drugih listov | iuhn Sherman .je pomagal v j ui/.nilniški kartoteki. Ponudi- j ui se mu je priložnost, v svo- i ie:n spisu je tako popravil j ‘uitum nastopa zaporne kazni, j ukor da je prišel dve leti j vej. S tem si je podaril 730 . Izpustili so ga. Ko so ] :■ krili goljufijo, ga ni bilo ni- j - ;er, odpotoval je menda v j lužno Ameriko. LIVERPOOL — de bi kdo : ■ moči Uk ob vaši postelji de- j ■ni s pnevmatičnim kladivom, j irav gotovo poklicali poli- j 1 jo. Najdejo se smrčači, ki c glede hrupa lahko merijo pnevmatičnim kladivom, ;>ravi angleški specialist za ; rlo dr. Robin. Po njegovih i 'ohkih je zaradi smrčanja nevarnosti poldrugi milijon ; ikonskih zvez v Veliki Brita- j niji. LONDON V tednu pro-metne vzgoje so objavljali londonski listi doživljaje svo- j lih bralcev. Eden izmed njih: ! "Bližal sem se kolesarju. Za- i vil sem, on tudi, pa na dru- j so stran, on prav tako. Nadrl t »ie je, češ naj ustavim. Ra v- j bal sem se po njegovih bese- ! dali. naslednji trenutek me je povozil.« i naj jih odstranijo. Britansko združenje za premog skuša pregnati strah. Več mesecev so strokovnjaki proučevali ustroj in trdnost tisi ih vzpetin. Sporočili so, da ni več nevarnosti. Aoerfanci pa se ne dajo prepričati. Wa-leški minister Thomas je izjavil po posvetu z izvedenci: »Zanesljivo vemo, da se katastrofa ne bo ponovila.« Aber-lanci so bili jezni in so ministru s.etovali, naj se ne kaže več v njihovi vasi. V vladi je prišlo do odločitve, ki je pomenila olajšanje za. Aberfan. Minister je teden Odvoz mogočnih kupov .jalovine je zamudno delo in hkrati finančni problem. Stroški ; so ocenjeni približno na mili-! jon funtov, štiristo tisoč fun-I tov bi dala vlada, 350.000 nacionalno združenje za. premog, 1 preostalega četrt milijona pa j naj bi prispeval Aberfan iz : jbčinskega sklada. Proti temu sc je oglasila večina aber-fanskih prebivalcev. »To po-j meni. da moramo povsem spremeniti program,« je izja- c'ni k a-".it' 'G spremenil prvot- 1 vil eden izmed upraviteljev mnenje s sporoeilon dž j sklada. Doslej so razdelili bodo nasuto jalovino odpre- | 600.000 funtov prizadetim dru-nlli. Aberfane* so ga potem | čina m, 40.000 ' funtov pa so p: vabi!: ne slu-. na krite-mn j dobili otroci ki so ušli kata-1® izjavil župan: »Zdaj sc bo siroti Nekaj ie sklad dal za ^OMAGAJ S! SAM !Nf£m® BO POMAGAL PARIZ — Spor med zakoncema zaradi izdatkov za pasjo hrano je bil povsem videzu povod za zločin, ki ga je pred dnevi odkrila francoska policija. Oseminštirideset, letni Jean Chanoine je že priznal, da je sredi julija ubil svojo ženo Marie-Clair- Moki je skušal zbuditi da je žena napravila samomor, je policija prišla na sled v glavnem zato, ker se je tudi sam odločil za prostovoljno smrt. a so mu to preprečili- Morilec, bivši polkovnik francoskih padalcev, je skušal na zasliševanju prikazati zločin kot dejanje v trenutni neprištevnosti, priče pa trdijo. da gre za uboj s premislekom. Ko se je Marie—Ciaire 15-iulija vrnila domov, sta se zakonca sprla, ker Chanoinu. k: je znan kot zelo varčen človek, ni bilo prav, ker je žena pripeljala domov psa brez gospodarja Sporekla sta se zaradi pasje hrane, Chanoine je ubil najprej psa, na to pa ženo. Skušal je zbuditi vtis. ko da gre za samomor, ženino truplo je odpeljal v bližino ’'ile njenih staršev, ki živijo j kakih 50 km od Pariza- Ob-' težil je truplo in ga vrgel v reko Oise, ki teče mimo vile. Sosed je povedal, da ,js videl Chanoina, ki se je pripeljal s tujim avtomobilom Ker so ugotovili, da je bil bivši polkovnik najel tisti avto že dopoldne pred zločinom, pajo, da gre za premišljen umor je zdelo osrednje upravne reč nima stavbe Aberfanci so mnenja, da je dolžan poravnati stroške za odvoz nezaželene jalovine tisti, ki jo je dal nasuti, torej združenje premogovnikov. Po-setana delegacija je premiera Wilsonu obrazložila aberfan-ske skrbi in nezadovoljstvo. Zadeva pa je bolj zapletena, ket se zdi prebivalcem rudarskega naselja. Ne samo okoli Aberfana, po vsem Walesu se dvigajo kupi jalovine, kakršna je predlansko jesen povzročila katastrofo. Kaj bo, če zajame tak strah tudi draga radarska naselja, ki se bodo sklicevala na aberfanski primer in prav tako zahtevala odvoz jalovine? Z odvozom nasutih vzpetin ne bo mogoče v celoti zbrisati posledic aberfanske katastrofe. Nekdanja spokojnost se bo vrnila šele, ko bo odstranjena nevidna gora nezaupanja, strahu in nesoglasij, ki še vedno težijo nesrečni kraj v rudarskem Walesu. Žrtev mamil Najdba na Ažurni obati NICA — Blizu Frejusa v južni Franciji so našli sprehajalci golo žensko truplo. O kakih 30 let. stari ženski, katere truplo je nekdo po vsej verjetnosti vrgel iz avtomobila v obcestni jarek, policija še ni ugotovila nič določenega: ni znano niti njeno ime niti vzrok smrti. Po izjavi neke druge ženske sodijo, da gre za 30-ietno medicinsko sestro in mater treh otrok iz Antibesa. Medicinsko sestro, katere opis se natanko ujema z značilnostmi najdenega trupla, so pogrešali od prvih dni avgusta. Njena prijateljica je na policiji vložila prijavo. Potem so začeli kriminalisti zasliševati bivšega moža medicinske sestre in njene ožje znance, da bi zbrali podrobnosti. Med obdukcijo niso mogli zanesljivo ugotoviti vzroka smrti. Prvotno so domnevali, da se je pokojnica zadušila, potem pa je med zdravniki bolj in bolj prevladovalo mnenje, da je neznanka umrla za srčno kapjo. Malo pred smrtjo je vzela mamilo. Spričo tega policija ne izključuje možnosti, da je ženska v neki vili ob Ažurni obali zaužila preveliko količino mamila. Domneva se ujema z dejstvom, da so truplo našli v obcestnem jarku, ker so morda lastnik tiste vile in drugi gostje skušali preprečiti, di ba jih kdo zaoletel v zadevo. i*m«k ire«! ooeraciio Večina žensk ne ve, kaj pomeni razmeroma pogosto potrebna odstranitev maternice. Mislijo, da je od tega odvisna njihova ženskost, nekatere imajo zaradi tega hude depresije. Dr. Elizabeth Tylden z londonske univerze je zato pozvala ginekologe, naj s pacientkami poprej govorijo o nujnosti operacije in njenih posledicah. Mnoge poročene žene se po takšni operaciji počutijo celo bolje kot prej — pravi dr. Tvldenova — ker seksualnih odnosov ne spremljajo več bolečine in krvavitve. T&oma- L . ' B ; * OGLAŠUJTE V DMFVNlKU II K 1.0 68. nadaljevanje tiiwuuiiiiiniiiiiiiuiinmniiiiiu!iii:i!iu Na privozu je bil parkiran dostavni avto in ko je tako stal ob pločniku, je opazil mladega italijanskega fanta v čistih športnih hlačah in srajci, ki je prišel izza hiše in stopil proti avtomobilu. Dick je počasi odpeljal dalje. Cez čas ga je dostavni avto prehitel s hrumečim motorjem. Dick je videl na vratih s črnimi - črkami napisano: GINO BLANCO — VRTNAR. Gotovo je prišel po plačilo, si je mislil Dick. Pa ni nikogar doma. Doma si je ocvrl dve jajci in si skuhal kavo, nato pa je poskušal delati v svoji sobi. Poklical je mater Stevensonovo. Bili sta doma, toda Evelyn je bila že v postelji. Voščil je tašči lahko noč, spil še malo kave, potem pa se je spet lotil dela. Ob pol enajstih je klical Blake 0’Brien. »Spet sem tu v Crudsvillu,« je rekel Blake. »Ne vem, ali se tokrat sploh splača priti. Zvedel sem, da imajo ti trije odvetnike in da so odvetniki že na poti, zato morda sploh ne bova imela priložnosti, da bi jih pozdravila.« »Takoj pridem,« je odgovoril Dick. »Policijska postaja v Crudsvillu?« »Tako je.« Cez tri četrt ure je bil pred policijsko postajo. Blake ga je na pol spe čakal v svojem avtu. »Izmuznili so se nama,« je rekel Blake. »žal mi je, da ste prišli tako daleč.« »Ali ste sploh kaj zvedeli?« »Nič,« je odgovoril Blake. Cez čas je nadaljeval: »žal mi je. Dovolili ste mi, da poskusim, jaz pa sem vse skupaj, saj veste kaj. To je bila zadnja skupina, šef. Zdaj pa ne vem, kaj naj še storim.« »Nič ne de,« je rekel Dick. »Dobro ste se odrezali. Pojdite spat. Jutri se lahko pogovoriva — samo pozno.« »Ja — pozno,« je pokimal Blake. Vzravnal se je, prižgal motor in odpeljal. Dick je čakal, da je izginil za vogalom, potem pa se je še sam odpeljal r dolgo vožnjo proti domu. ■ Ko je v ponedeljek dopoldne poklical I Evelyn iz pisarne, se mu je zdelo, da je ■ boljše volje kot vse dni, odkar je bila od- ■ šla. Toda bila je še vedno zadržana in ne-I gotova. Sklenil je, da bo prepustil odloči- ■ tev njej in da je ne bo ničesar prosil. m »Ali se je Edith že vrnila?« jo je zani-I malo. ■ »Ne, rekel sem ji, naj ostane, dokler se ■ ji zahoče.« I »Ah, tako.« ■ »Ali se imaš dobro, si se sprostila?« ■ »Oh, ne — samo počivam in uživam v 9 miru.« ■ »To je dobro.« ■ »Z Blakom 0’Brienom sva nadaljevala 9 tisto preiskavo o trgovini z mamili. Noč ™ in dan sva bila na nogah.« a »Oh. Kako pa gre?« I »Za zdaj nimamo še ničesar, vendar bo ■ že bolje.« »Donna Forester je zapustila moža,« je rekla. »Ali že veš?« »Da. Po naključju sem slišal v klubu.« »A.« Ni se mu zdelo vredno, da bi ji še naprej pripovedoval, kaj se je zgodilo v klubu. »No, hvala, da si poklical,« je rekla. »Pazi nase,« ji je svetoval. Opoldne je Ida prinesla zapisnik z dopoldanskega zasedanja v Drugem oddelku in Dick je prebral sklepno besedo obtožbe in obrambe. Ali Levy je bil trd, varčen in po Dickovem mnenju učinkovit. Gideon je bil bolj čustven, vendar negotov. Mora) bi dokazati, da je njegova stranka dovolj zdrava in normalna, da ne ogroža družbe, hkrati pa dovolj lahkomiselna (ali pa morda dovolj nekontrolirana), da je spolno napadla dekle med običajnim ljubkovanjem. To je bila nehvaležna naloga. Sodnik Harris je začel svoj nagovor poroti še pred opoldanskim odmorom, zato je vse kazalo, da bo porota odšla že popoldne na razmišljanje. Dick je olajšano vzdihnil. Do štirih popoldne je Dick izmenoma delal in se pogovarjal z Blakom 0’Brie-nom. V pisarni je vladalo ponedeljsko zatišje — nobenih pomembnejših telefonskih pozivov ni bilo in nobenih presenečenj. Ob štirih je šel v pisarno Blaka 0’Brie-na. Blaka ni bilo, pač pa je na zofi v predsobi ležal Al Levy. Dick je sedel. Al ga ie čez čas pogledal, se naglo vzravnal, potem pa je nekaj zagodel in spet legel. »Dobro sklepno besedo ste imeli,« je rekel Dick. »Hvala. Približno pred eno uro je šla porota na posvet. Mislil sem, da se bom lahko malo naspal.« »Kar spite.« »Ah, saj nisem zaspan.« Spet se je zravnal in sedel, tokrat bolj počasi. »Zelo nenavadno se počutim.« je rekel. »Zdi se mi, da imamo zadevo že v žepu, hkrati pa se mi še vedno zdi. da lahko izgubimo.« »O takih primerih govori tisti stari pregovor.« »Ja. vem.« Al je vstal in spil kozarec vode. Zagnal je papirnati kozarec proč in spet sedel. »Kako pa vi uspevate med tistimi zmešanimi glavami?« je vprašal. »Nikamor še nismo prišli,« je odvrnil Dick. »Taka stvar zahteva potrpljenje,« je menil Al. Dick je mislil, da bi moral oditi in pu stiti Ala, da počiva, toda bilo je tako pri jetno in pomirjajoče sedeti tam kot gost, daleč od vsakdanjih napetosti, ki so bile postale že skoraj del njegovega živčevja, tako da ni bil več čisto gotov, ali se on dogaja okolju ali se okolje dogaja njemu »Ali vas smem vprašati nekaj čisto privatnega?« je rekel Al. »Ce nočete, vam ni treba . . .« »Kar vprašajte.« »Ali nameravate kandidirati za senat?« Dick se je obotavljal, vendar le za hip Imm zaledenitev Antarktike Nove ugotovitve spreminjajo predstavo o razvoju podnebja NEW YORK — Kljub obsežnim raziskavam v minulih desetih letih je Antarktika še vedno skrivnostna celina. Ali se je držala Indije, Avstralije, Južne Afrike in Južne Amerike, ko so te sestavljale skupno pracelino? Ali se je kot subtrc-psko pragozdno področje odtrgala pred 250 ah 300 milijoni let? Na ta vprašanja je skušala z raziskavami ugotoviti skupina znanstvenikov s Floride. Za dobro voijo »Neverjetno! Tvoj brsec bi moral odpeljati že pred desetimi minutami!« Po nekaterih najdbah se zdi, j da se je Antarktika odtrgala. I Pred leti so naleteli na oka-i menele kosti »pramočerada«. Za zdaj ni zanesljivega odgovora na vprašanje, od kdaj pokriva to celino večni led. Doslej so sodili o ledu na Grenlandiji in na Antarktiki, da je star kvečjemu poldrugi milijon let. Zanesljive dokaže za mnogo starejšo, čez ledeno dobo v skle ' davnino segajočo zaledenitev so zbrali ameriški raziskovalci v zdaj kopni dolini ob zalivu McMurdo. Tam so sledovi ogn.ieniških izbruhov, za katerimi sta ostala lava in pepel. Po radiološkem postopku so ugotovili starost otrdele lave: 2.7 milijona let. Lava je I Po nekaterih znamenjih sklepajo raziskovalci celo o zaledenitvi antarktičnega področja pred 50 milijoni let. To bi bila najstarejša doslej spoznavna sled hladnega podnebja na določenem prostora. Domneva je zasnovana na ugotovitvah dveh ameriških mineralogov, ki sta zasledila pod elektronskim mikroskopom na kremenčevih zrnih An-an gre k Chi-chi Poskus z medvedi panda »Druga, k večerji pridem malo kasneje! V ordinaciji imam zelo zanimiv primer.. .« \0|>(JRAY\0: I popularna llizetova opera. 7. \ sla motornega Kolosa, 13. glasbeni interval, It. mesto v severni Italiji / močno ai lomni)!Iško industrijo. 15. preprost pim- Ki. medicinski i/ra/ •40II. zrelo. 17. nemški idealistični filo/ol začetnik krilice.tm-* (Im-mamrcl) IS naša najdaljša reka. IM. igralna karta. 22. planina ■» Srbiji .jugovzhodno od K ruševca. 2-1. kratica /.a »izvršni svet«, o/rk kos Idaet. T.. ie/.ero \ severozahodni Škotski. I. i«-r ha ir »sira bila tekla po že zaledeneli do- LONDON — V vlogi že lini, zakaj pod njo so odkrili , nitnih posredovalcev1 sta , od ledenikov zbrušene kam- I spet ravnatelja živalskih nine. Ledena odeja je bila ta- ; vrtov v Moskvi in Londo-; krat znatno daljša, zakaj 85 ~ I km dolga Taylorjeva dolina je zdaj brez ledu. Kolikor je znano, se je začela ledena doba na severni polobli in na drugih celinah pred kvečjemu dvema milijonoma let. Sledovi ledenikov pod strjeno lavo so precej starejši. V raziskovalnih vrtinah nedaleč od antarktičnih obal so našli tipično glacialne, pod učinkom ledu nastale kamnine, stare okoli 12 milijonov let. Očitno je to ledeniška j groblja, ki je hkrati s kosi i ledu drsela v morje, kjer je ) padla na morsko dno, ko se je stajal led. Križanka ogromna vodna mi pegami. X*. rozahodtii škotski, kjer baje »straši« pošast. :•(> repata dvoživka s č.no kožo in rumeni-•inilo. naj/namcnitejSi grški .junak pred Trojo, nogometni Muh iv: Trcbin.ja. slovenski glasbenik in Tolklo list (kranče). '’»7 Verdijeva oper,, po Hugo.jevj drami. VAVPIC | um o/.Havid«ko otočje med otočjem Tonga in Ta'm- ti.jem. 2. glavno mesto Gane 5. premogovnik in gora istega imena \ vzhodni Srbiji, 1 mešanica peska, apna in vode. začimba ljubljanske tovarne /i\il Kolinske, (i. predlog. 7 / besedami izra- ženi misel. H. druga najvišja go a « Jugoslaviji. M. švicarski prakau-ton. 10. ime hrvaškega pesnika l jeviea. J! enojim. 12. angleški nulami razi?/ »»valet ki je odkril Viktorijino zeml jo in vulkan Kr.-hus (James. 1X00—lX(jM). 10 merska rnola za električno kapaciteto. IX. močno čustvo, sla. 21. al Ih i an.jc orožja. 22. negativno naelek. Iren ion 25 slovenski pevec zabavne glasbe (Krenit), 21. muslimanski duhovnik. 25. kip. slalua. 2X poklic, socialni položaj. 2!J. indijska zenska obleka. 31. gnojna bula, tvor. 32. moško ime 33. katran. 35. samo. zgolj. RKSITKV PKKJSNJK KRIŽANKI. VOIU »RAVNO: I. Zorman. 7. ilalik. 13. Aniene. M. šolana 15. grla 10 Hales. —i 17. Rita. IX. Ktirsk, IM. di. 20. Elo. 21. punca 22. Pia 23. BI.. 21. saldo. 25. Kant. —e. 20. Split. 27 Kasai, 2x! Arto s. 30 korund, 31. njorka. 32. presta ,3 t 5 'L 6 ' 7 8 9 1“0~ Ti 12—• f13 H 15 m IB 17 9 " ■ ■ 19 —J 20 I21 22 23 1 r 25 ■ ■ 2B ■ 27 26 29 30 31 32 ■ 33 31 35 Jb 37 — nu. V živalskem vrtu sovjetskega glavnega mesta imajo samca iz medvedjega rodu panda An-ana, v londonskem pa samico Chi-chi. Več poskusov je že spodletelo,zdaj pripravljajo nov sestanek medveda in medvedke v londonskem živalskem vrtu. Mogoče bo Chi-chi v domačem okolju dovzetnejša za An anovo ljubeznivost. Moskovski živalski vrt se ubada z mislijo na primerno letalo, s katerim bi se An-an peljal k svoji londoski nevesti. Potreben bo dovolj velik zaboj za udobno potovanje. Ko se je bila Chi-chi spomladi 1966 peljala v Moskvo k ženinu, so zaradi nje preuredili oddelek v posebnem potniškem letalu. Tam, v moskovskem živalskem vrtu, je medvedka Chi-chi takoj pokazala, da ne mara ženina, ki so ji ga namenili. Medveda sta bila v sosednjih kletkah, da bi se navadila drug na drugega. Trajalo je skoraj pol leta. Nekajkrat so ju spravili v skupno kletko, vendar ni prišlo do zbližanja. ki bi dalo zaželeni naraščaj. Če je postal An-an nekoliko smelejši, ga je Chi-chi opraskala. Zdaj je izjavil ravnatelj londonskega živalskega vrta Desmond Morris, da bo Chi-chi morda prijaznejša, če bo sprejela ženina v svoji I kletki. površinske strukture, po njuni presoji značilne za delovanje mraza. Podobno zrnce so našli trije floridski znanstveniki v vzorcu kamnin iz globoke raziskovalne vrtine. Sloji kremenčevih zrnc so bili 13 m globoko v morskem dnu, njihovo starost so ocenili na 45 milijonov let. Torej so iz zgodnjega terciarja, iz tako imenovanega eocena, tj. iz geološke dobe, ki je doslej veljala za toplo obdobje na vsem planetu in v kateri je mnoge dele sedanjega zmernega pasu pokrivalo tropsko rastlinstvo, kjer so se plazile velike kače in so prežali krokodili. Vrtino je napravila skupina znanstvenikov na raziskovalni ladji »Eltanin«, in sicer na področju, ki je pod neposrednim vplivom antarktične celine. Te ugotovitve spreminjajo malone vse dosedanje predstave o razvoju podnebja na našem planetu in o preteklosti Antarktike. Vprašanje pa je, kdaj se je začela zaledenitev na celini ob južnem tečaju in kako je prišlo v zgodnjem terciarju do otoplitev na zemljepisnih širinah z zdaj zmernim podnebjem. Na vse to še ni odgovora. Tudi dvojčki na sejmu Posebnosti v Celovcu CELOVEC — Prireditelji celovškega velesejma, ki bo odprt do prihodnje nedelje, so pripravili tudi nekaj posebnih razstav, ki naj bi še zlasti privabljale obiskovalce, med drugim v paviljonu koroške trgovske zbornice razstavo »Denar, nakit in dragi kamni«. Celovška mestna podjetja so posvetila letošnjo posebno razstavo plinu in njegovi mnogo-stranski uporabnosti. V klubski dvorani sejemske restavracije prirejajo znana podjetja stalne modne revije,, ki si iih lahko obiskovalci sejma ogledajo brezplačno. Med posebnosti letošnjega celovškega sejma sodi re-oublika San Marino s prikazom keramičnih izdelkov in pisemskih znamk. Zabaviščni park je nri-pravil marsikatero presenečenje. Med drugim je napovedano množično srečanje dvojčkov. Posebna komisija bo izbrala in nagradila dvojčke, ki so si najbolj oodobni. Nagrajence čakajo zlatniki in srebrniki. ZANIMIVA SLIKOVNA REPORTAŽA S PULJSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA NA ŠESTIH STRANEH NOVO MESTO, KOT GA JE PESNIK DOŽIVLJAL NEKDAJ IN KOT GA VIDI DANES SMRT DEŽURA NA NAŠIH CESTAH IN PROGAH - V ENEM TEDNU TEŽKI NESRFCI PRI VRHNIKI IN LOGATCU NE ZAMUDITE TORKOVEGA SESTANKA S SVOJO TEDENSKO REVIJO! .....................III.. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO posreduje javno licitacijo karamboliranih vozil: i 1. osebni avtomobil NSU 110 letnik 1967, prevoženih 3320 km, izklicna cena Ndin 15.000,00 2. dostavni avtomobil volksvvagen — kombi letnik 1966, prevoženih 54.000 km, izklicna cena Ndin 6.000,00 Licitacija bo v soboto, dne 17. 8. 1968 v prostorih Zavarovalnice v Novem mestu ob 10. uri. Ogled avtomobilov je možen vsak dan v mehanični delavnici Zavoda za požarno varnost Novo mesto. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo 10 odst. od izklicne cene, kupci pa morajo po končani licitaciji plačati kupnino v go-tovini. 7650 MOŠKA VOlftA POMLAJA IN ZDRAVI TOREK, 13. avgusta 1968 RTV Ljubljana SPORED ZA TOREK 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! Za. Četek oddaje in prva jutranja poročila — vmes ob 4.45 Informativna oddaja: 5.C0 Vremenska napoved — poročila — Dokler ne kupite časopisa — Dnevni koledar; 5.30 Vremenska napoved — Svetujemo vam; 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranji radijski dnevnik — Napotki za turiste; 6.30 Informativna oddaja- 6.50 Danes za vas: 7.00 Poročila, vremenska napoved in telesna vzgoja; 7.25—8.00 Informativna oddaja: 8.00 Poročila: 3.08 Operna matineja; 9.00 Fo-čitniško popotovanje cd štreni do .strani — Anto Staničič: Bingo — VII: 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — Otroški zbor RTV Zagreb p. v. Dinka Fia: 9.30 Pol ure s tremi operetnimi skladatelji; 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik: 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današnji den; 12.10 Druga slika 3. dejanja opere Razuzdančeva usoda Igorja Stravinskega: 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dare Bemot: Priprava sadja za trg; 12.40 Iz kraja v kraj; 13.00 Poročila, vremenska napoved. prireditve dneva in objava dnevnega sporeda: 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporo- čajo vam . . .; 14.00 Poročila- 14.05 Koncert za oddih in zabavo; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ejubljana; 15.00 Popoldanski radijski dnevnik: poročila, komentarji, glose vremenska napoved in obvestila; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.4o V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana; 18.00 Poročila — Aktualnost: doma in po svetu; 18.15 Iz naših studiov; 18.50 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s pevko Eldo Viler; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 2C.00 Radijska igra — Dimitrij Plichta: Obračun: 21.08 Glasbena medigra: 21.15 Parada popevk; 22.00 Poročilo. vremenska napoved in pregled snoreda za naslednji dan; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT — Studio Zagreb — Jugoslovanska glasba; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno: Be-ene: Lairska pošta; 23.15 Konec oddaje. SPORED ZA TOREK 18.35 VREMENOSLOVEC. KAKO RAVNAŠ S PETELINOM. PRI URARJU — risanke — (Ljubljana) 18.50 PLESNI ORKESTER RTV ETUBLJANA IN CECILY FORDE (Ljubljanal 19.15 PREDVOLILNI VRTILJAK V ZDA — oddaja iz cikla Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.40 LAHKO NOC, ODVETNIK — italijanski film (Ljubljana) 21.55 PORTRET IZUMITELJA JOSIPA RESSLA (ponovitev) (Ljubljana) 22.10 NASTOP MOŠKEGA ZBORA IZ RIBNICE — oddaja iz cikla Naši zbori (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) 22 40 VATERPOLO JADRAN (Split) : MLADOST (Split) (Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje na kanalu 9 17.20 TERRA 1NCOGNITA (Zagreb) 17.45 RISANKE (Skopje) 18.00 POROČILA tZagreb) 18.05 TEDENSKA KRONIKA — Sarajevo (Zagreb) 18.20 TELESPORT (Zagreb) 19.00 BISERI GLASBENE LITERATURE (Skopje) 19.15 OD ZORE DO MRAKA (Beograd) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 20.35 HALO MCNCHEN — dokumentarni film < Beogi-ad) 20.50 JOVYTA — poljski film — (Zagreb) 22.20 VČERAJ. DANES. JUTRI (Zagreb) Kino SPORED ZA TOREK LETNI KINO KRIŽANKE: ob 20. uri amer. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ. Eden od najboljših filmov iz dogodkov druge svetovne vojne, nosilec 27 mednarodnih nagrad. Režija: David Lea n. igrajo: Alec Guinness, V/illiam Ho1 den. Jack Hawkins, Sessue Havakawa in drugi. Predaja vstopnic uro pred pred. stavo. KINO UNION: amer. barv. zabavni film KAJ JE NOVEGA. MUCKA? Tednik FN 32. Predstave ob 16.30. 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja soan. barv. pust. CS filma JASTREB IZ KASTILIJE. Samo danes! KINO SLOGA: angl. barv. krim. film SHER- 1 LOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARAČU. Predstave ob 15. * 17 19 in 21. uri. KINO VIČ: ital barv westem SEDEM POGUMNIH ŽENSK. Tednik FN 30 Predstave ob 16. 18.15 in 20.3C. Predvidoma zadnjič! KINO SISKA: nem. CS kriminalka. ČAKALNICA SMRTI Tednik FN 3!. Pred. stave ob 16. 18.15 in 20.30. Predvidoma zadnjič! FPODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13 30 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: n remi era nem barv. x>ust. filma BOBNI TABUJA Predstava ob 20. uri. Prodaia vstoonic uro pred začetkom predstave. KINO SOČA: nem. barv glas. kom. LJUBE- ZEN NA KRIŽIŠČU, ob 10, 17 in 19.30. KINO SAVA: zahodnonem. film SOBA 13, ob 10. 17 in 19.30. LETNI KINO JLA: franc krim. film v barvah FAN- I TOMASOVA VRNITEV, ob 20. uri. Igrata: Jean Marais. Louis de Funes. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. KINO TRIGLAV: nem. krim. SKRIVNOST BARA LOLITA (po romanu Edgarja WsPaceja), ob 18. in 20. uri. Pr o ir ;a vstopnic od 17. ure dalje. KINO RADOMLJE: amer. CS film SVETIŠČE GREHA. ob 20. uri. POTI JOČI DOMŽALE: Hal. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV, gostovanje v Moravčah, ob 20. uri. KINO KRKA. NOVO MESTO: amer. barv film ŠARADA, ob 18. in 20. uri. KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: jug. film NASPROTJA, ob 20. uri. KINO ČRNOMELJ: amer. CS barv. film TAJNI AGENT FLINT, ob 17 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: z-ihcdnonem. krim. film SEDMA ŽRTEV, ob 20. uri. KINO CENTER. KRANJ: amer barv. v/est. ŠERIF IZ nODGE CITYJA. ob 16, 18 in 20. uri. K*NO STORŽIČ. KRANJ: franc. barv. krim. film PROTI GANGSTERSKA BRIGADA. ob 16 in 18. uri. Premiera amer barv. CS kom. HOTEL RAJ. ob 20. uri. KINO RADIO. JESENICE: amer. barv. film OPERACIJA OPIJ. ob 19. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: amer. barv. CS film JESEN CHEVENNA, ob 20. uri. j KINO ČRNOMELJ: amer. film NENAVADNI MENIH. ob 20. uri. KINO DELAVSKI DOM. Trbovlje: ital. VV film GOSPE IN GO SPODJE. ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA II. TRBOVLJE: franc. pust. CS film CILJ 500 MILIJONOV, cb 17. in 19. uri KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. CS western ZLATA MRZLICA, ob 17 in 20 uri. KINO SOČA. NOVA GORICA: ital. barv. film POD ZELENIMI ZASTAVAMI, ob 18. in 20.15 KINO SVOBODA. ŠEMPETER PRI GORICI: angl. barv. film TRAPER, ob 18. in 20.15. MARIBOR KINO UNION: ob 15.30. 17.45 in 20. uri ital. barv. CS western POSLEDNJI SPOPAD. KINO P/^TIZAN: ob 15. uri predstava za upokojence s franc. barv. filmom -SINOVA TARAS BUL.7BE. Ob 17.45 in ?n uri jug. film ČFTFTT SOPOTNIK. KINO UDARNIK: ob 15.30, 17.45 in 20. uri ang! barv CS thriller QUILLERJEVO POROČILO KINO POBREŽJE: ob 17. in 10. uri nem. b*rv CS nust. film VFLTKA KAČA. LETNI KINO ŠOLA: ob 20.15 amer. barv westem PRERIJA Č-VSTT. V glavni vlogi: James Ste\vart. Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotničniku«. II. nadstr., soba 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih, in to vsak dan od 19. do 7. ure nasVdnjega dne. ob nedeljah in praznikih pa ves dan. LJUBLJANA Lekarna Miklošič. MARIBOR Dežurna lekarna 13. 8. 19C3: Melje, Meljska cesta 2. Dežurne službe LJUBLJANA Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne primere na domu od 19. do 7. ure. ob nedeljah in | praznikih ves dan in v naslednjih enotah: Bežigrad: Kržičeva ulica 10, telefon 310-533 Center: Miklošičeva cesta 2, telefon 313-063 Moste: Prvomajska ulica 5, telefon 314-527 Šentvid: Šentvid št. 94, telefon 51-531. 51-534 šiška: Derčeva ulica, telefon štev. 55-644, 55-221 Vič: Postojnska ulica 24, telefon 61- 121 Služba stalne pripravljenosti je na območju Grosuplja, Ivančne Gorice, Medvod in Velikih Lašč. MAZDA CESTNA LEPOTICA DALJNEGA VZHODA Idealni avtomobil za vsakogar, ki ima rad zanesljivost, eleganco, udobnost, kakovost in ekonomičnost. TODA PREDVSEM ZA TISTE RAFINIRANE, K! ŽELIJO VOZITI NEKAJ POSEBNEGA 33 EKSTRA - brez povečanja cen: — grelec s tribr/inskim ventilatorjem — (> usmernikov za topli in sveži zrak — brisalec stekla z Z brzinama in električna črpalka za pranje stekla — dekorativna električna ura — vžigalnik za cigarete — premični sedeži — priključki za varnostne pasove — 1 tč za vzvratno vožnjo — priključek za prenosno luč — laminiruna sprednja vetrobranska slekla — vsa stekla rahlo obarvana — gume z belim robom — diskaste zavore ■1 cilindri. odmična gred motorja, 5 ležajev na gredi% 1490 ccm, 78 KS pri 5500 obratih v minuti, kompresija 8,2, menjalnik na podu, brzina 160 km/h. poraba ca. 9 litrov/100 km. 4 vrata, 5 sedežev Specializirani MAZDA SERVISI so Vsi rezervni deli so zagotovljeni. širom po Jugoslaviji. OKNA 15 It KZ KONKURENCE ZA TAKO ODLIČNO KAKOVOST: MAZDA UJCE SKIJAN. 78 KS s 1.145 + din 17.600 MAZDA LUČK ESTATE. 78 KS S’ 1.223 + din 18.130 MAZDA I.UCE ŠPORT SEDAN, 8« KS S 1.22« + din 18.850 (V dinarskih zneskih so vključeni transportni stroški, carina in davek.) ROK DOBAVE: MESEC DNI OD DNEVA VPLAČILA.) Generalni zastopnik za Jugoslavijo BKOGKAD, STRAHINJIČA BANA 1 — tel. «24-740. IŠČEM osebo za 4-umo dopoldansko varstvo otroka. Plačam dobro. Ponudbe pod »Rudnik — Rakovnik«. 18624-1 Dne 8. avgusta okrog 18. ure sem izgubila briljantni prstan pred glavno pošto ali v avli pošte. Ker mi je drag spomin, prosi mpošte. nega najditelja, da se oglasi pri vratarju »Dela« Tomšičeva 3. Dan« visoko nagrado. JOGI rumen smo izgubili v soboto. Prosim najditelja, da ga vrne za nagrado. Šerbec, Rožna aol. cesta XV-13. Imam priče. 19065-8 Izgubil se je v Lj. Šentvidu črno Le! psiček — foks. Javite prosim za nagrado: Vila Sever, Sojerjeva 4, Trnovo, tel. 21-340. 19066-8 UPOKOJENKA pazi na otroke za hrano in stanovanje. Ponudbe ped »Avgust«. 19C52-6 KUHARICO — dobro gospodinjo, čisto, sposobno. pošt:no in zdra-vo, iščs jugoslovanska družna v žsnzvi. če je že delala v naših predstavništvih v inozemstvu. naj to v ponudbi omeni Ponudbe pod »500 švicarskih frankov«. 19067-1 ZAMENJAMO 2-sobno stanovanje, komfortno, z veliko sončno teraso n • Ježici, za 1-sobno s kabinetom in centralno kurjavo. Ponudbe pod »Menjava stanova, nja«. 19009-6 PRODAMO rabljen kombiniran italijanski voziček. Telefon 311-621 po 14. uri. 19036-4 DVE sestri iščeta sobo s peseb, nim vhodom. možnost kuhe. Plačava dobro. Ponudbe pod »Center^ Trnovo«. 19028-6 GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe sprejmem. Marko Lokar. Ljubljana. Hradeckega c 45. telefon 315-425. 18992-1 STRUŽENJE, lakiranje parketa opravim hitro. Parketarstvo Peter Skitek, tel. 317-760 od 8. do 10 ure. 18719 8 PLASTIČNE pode vseh vrst položim hitro. Peter Skitek. te! 317-760 cd 8,—10. ure. 18720-8 PRODAM avto taunus IG M delu>:.-1966 — nujno. Inf. tel. 316-934 int. 6 do 13. ure. 19081-3 MFjADO dek e išče sobo s posebnim vhodom in možnost5o ku hanja v Centru ali Mostah. Po. nudbe ped »Takoj«. I832C-6 PRODAM rabljeno sn?In'co. šprin-ger. Ljubljana. Celovška 149. blok. 19073-4 V NEDELJO 11. 8. 1938 popoldan cem našla na oaritirnem pr ostenj ori gostilni »Cirman« avtomobilske ključe. Dvignite jih do-r.oldne na Miklošičevi 10. soba 316. 19072-8 IF'.'UBILA se ie psica, nemška kre.tkod'aka pfičarka. Ivan Kru-šič, Bezenškova 11, telefon 313-414, 317-442. 19071-8 ll'!lli!lllllllilllllllililllli!lllllllliilllilllllliililillllll!!llil!!!!i!lllll!!!:!!!i!!iii!iii.i:ii,iiiiiMi) T " i: odinistvu. inštruirava. Naslov: Mira Marže!. Bukovska vas 24. Dravograd. 19119.6 V \ petkrat tedensko dopoldansko pomoč v gospodinjstvu zc Bežigradom, dobi stanovanje in hrano, vestno, oošteno dekle. Informacije: telefon št. 313-861. 19113-6 (‘MDAMO senčno sobo opremljeno s kopaln:co in posebni vhod. solidnemu moškemu ali študentu. Predplačilo za pol leta vna-orej. Jarška 77 19111-6 IŠČEMO žen'••ko z.j varstvo dveh otrok na domu. izmenično en teden dopoldne, en teden ponči dne. za 4 ure. Ponudbe ood »Savsko naselje«. 19116-1 Ospnvna šo!p PIVKA razpisuje delovno mesto UČITELJA »a nemški jezik PRU ali P. 7644 OBRAČUNPROMETNEGA DAVKA NA NOVEM OBRAZCU PP DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE obvešča vse delovne organizacije, da bo še ta teden naprodaj nov obrazec PP — OBRAČUN PROMETNEGA DAVKA (obr. DZS 7,24) Obrazec je predpisan s pravilnikom v Uradnem listu SFRJ št. 29/68. \* • . Naročila sprejemajo vse knjigarne in papirnice v Sloveniji ter DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Industrijsko gradbeno montažno podjetje MONTER« AVOGRAD opisuje dela v inozemstvu naslednja delovna ta: VK in KV elektro in avtogenih ilcev :estom I A za varjenje visokotlačnih ce-idov, VK in KV cevarjev — ■aiaterjev - ključavničarjev avarska dela — z znanjem avtogenega in o varjenja z atestom, VK in KV konstrukcijskih jčavničarjev več VK in KV strugarjev Pismene ponudbe z vsemi podatki in življenjepisom, dokazilom o kvalifikaciji, atesti za varilce, zdravstvenim spričevalom, potrdilom o nekaznova nju in potrdilom o regulirani vojni obveznosti poš ljite čimprej na gornji naslov. Odhod v inozemstvo je predviden postopno v av-gustu in septembru. Po proučitvi prošenj bo podjetje vsakega prosilca pismeno seznanilo s pogoji dela in osebnimi dohodki. 7622 HOTEL! S - sončna peščina | O - prepričajte se j L - lov, ribolov A - arhitektura mediterana R - reklamni penzion 48 din I - izlet v okolico S - sonce Jadrana Rezervacije te!. 33-44 Š i B E N ! K FAN AMERIČANOV DRUŽINSKI POPUST ZA POTOVANJE V ZDA Družinski popust PAN AMERIČANA vam omogoča obisk New Yorka, Philadelphie, Washingtona, Kalifornije ali kateregakoli ameriškega mesta. Mož plača normalno povratno karto, žena in otroci od 12. do 22. leta pa imajo popust celo do 47 °o (računano za relacijo Beograd—New York), odvisno od sezone potovanja in razreda. Podrobnejše informacije o družinskem popustu in posebni legitimaciji »Obiščite ZDA«, ki vam v Ameriki zagotavlja 10 do 50 °/o popusta, nudijo poslovalnice JAT in vse jugoslovanske turistične agencije ter pisarna PAN AMERICAN. Beograd, hotel Slavi-ja, tel. 48-487. a- 'Šfj *• najbolj izkušena letalska družba na svetu N. Interpublic — Beograd — 8652 Potovanje z letali PAN AMERT CAN je pravi uži tek IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA I, TELEFON 21-896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21 DO 6.30 TELEFON 23-526 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRU2 BENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO. telefon dežurnega urednika 20-646 f 1200 RAZSTAVLJAVCEV IZ 30 DRŽAV - VEČ KOT ČETRT MILIJONA OBISKOVALCEV 17. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM - CELOVŠKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA 1968 ZRAVEN VELIK SPLOŠNI SEJEM SMRTNO STA SE PONESREČILA NASA PREDRAGA TONE IN MARIČKA a POGREB BO V SREDO, 14. AVGUSTA 1968 OB 18. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH. HČERKI NUŠKA IN JELKA, SIN BOJAN TEK DRUŽINE BRECELJ. SFILIGOJ, BALOH, BEŽEK. STANOVNIK, KOCJAN, DERGANC, GALE LJUBLJANA, 11. AVGUSTA 1968 i SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE V PROMETNI NESREČI IZGUBILA ŽIVLJENJE NASA SODELAVKA MARIJA RRECE1 DIPL. BIOLOG — VODJA KNJIŽNICE PRIZADEVNO SODELAVKO BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU NUKLEARNI INSTITUT »JOŽEF »STEFAN« Z žalostjo sporočamo, da nas je sredi raziskovalnega dela nenadoma zapustil naš tovariš EMIL KOCMUR višji strokovni sodelavec član Sveta Inštituta in predsednik Sindikalne podružnice K zadnjemu počitku ga bomo spremili v sredo, 14. avgusta 1968, ob 16.15 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah Kolektiv Inštituta za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani V Ljubljani, 12. avgusta 1968 Vsem sorodnikom prijateljem jn znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš najdražji mož, oče, sin in brat OSKAR OBERSNEL Na zadn.li poti smo ga pospremil] v soboto, 10. avgusta ob 16. uri. Iskrena zahvala vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje n nam ob bridki izgubi izrazili sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo družini profesorja doktorja Vargazona, doktorju Milanu Kolbetu, profesorju doktorju Petru Karunu vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani, ki mu je v zadnjih dneh lajšalo trpljenje. Prav tako se zahvaljujemo družim Jeršetovih in vsem drugim, ki so nam v teh dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem Oskarjevim stanovskim tovarišem m prijateljem iz Službe družbenega knjigovodstva, Narodne banke, Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, družbeno-političnim organizacijam in športnim organizacijam, zlasti nogometni zvezi Slovenije, ki so počastili njegov spomin, še posebej pa tovarišema Drnovšku in Vrhovniku za ganljive poslovilne besede. Vsi njegovi: žena Marija, sin Jože, hčerka Alenka, mama Albina, brat Milan z družino in sorodstvo Ljubljana, Maribor, Rijeka, Struge, Trst, Sežana, Celovec, Sycamore ZDA, Kočevje, Ribnica TRAGIČNO JE PREMINIL NAŠ SODELAVEC .iur. ANTON RRECELJ DIREKTOR PREDSTAVNIŠTVA IBT V BELGIJI VESTNEGA IN DELOVNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. POGREB POKOJNIKA BO V SREDO, 14. AVGUSTA 1968 OB 18. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. KOLEKTIV, AKTIV ZVEZE KOMUNISTOV, SINDIKALNA PODRUŽNICA IBT — INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE Umrla je naša draga mama, stara mama m teta Albina Bregar iz Gabrovšca pri Krki Pogreb iz hiše žalosti bo v torek, 13. avgusta ob 16. uri na pokopališče na Krki. Žalujoči: mož Rudolf, sinova Peter in Miha z družinama ter drugo sorodstvo Krka, Ljubljana, Pivka, Muljava Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila skrbna žena, zlata mamica, hčerka in sestra Olga Kastelic roj. BOJI Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 14. avgusta ob 16. uri iz pred hiše žalosti v Jerovi vasi na pokopališče v Grosuplje. Neutolažljivi: mož Tone. otroci Vinko, Zvonko in Andrejček, mati, sestra in bratje z družinami ter drugo sorodstvo Jcrova vas, Cikava, Zg. Slivnica, ZDA, 12. avgusta 1968 Nenadoma me je zapustil moj naj dražji mož, brat, stric in svak Stanko ieršar upokojenec Spremljali smo ga na njegovi zadnji poti 12. avgusta 1968, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Hrpeljah Žalujoči: žena Marica, bratje Karlo, Franc, Albin in Janko, sestri Draga in Koza ter drugo sorodstvo Koper, Trst, Firence, Grosseto Dotrpela je naša draga liana, babica in prababica Bilja Kondjudja Pokopali smo jo v petek, 9. avgusta 1968 na Zalah. Najiskrenejša hvala vsem tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerki Julka Popovič in Paulina Bernik ter drugo sorodstvo Prizren, Ljubljana, 12. avgusta 1968 Razpisna komisija podjetja AVTO KOČEVJE razpisuje (na podlagi določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah prosto delovno mesto glavnega DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarski organizaciji, ali 2. da ima srednjo strokovno izobrazbo in 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarski organizaciji. Poleg pogojev pod točko 1. in 2. mora kandidat imeti še .organizacijske in druge sposobnosti za aspešno opravljanje dolžnosti direktorja in ustrezne moralne politične kvalitete. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov »AVTO-KOČEVJE«. Kočevje, Ljubljanska c. 6 z označbo »za razpisno komisijo«. 7577 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAŠ SODELAVEC Alojz Okoren MIZAR OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU. DELOVNI KOLEKTIV LESNI KOS1BINAT LJUBLJANA ZAPUSTIL NAS JE NAŠ DRAGI MOŽ IN ATA Karel Korenčan UPOKOJENEC POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SREDO, 14. AVGUSTA 1968, OB 15.30 IZ PETROVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH NEUTOLAŽLJIVI: ŽENA MARIJA IN HČERKA ŠTEFKA Z DRUŽINO LJUBLJANA, 12. AVGUSTA 1968 Sporočamo žalostno vest, da je preminil večletni odbornik in častni član naše zadruge Ivan Letnar slikarski mojster Od dragega pokojnika se bomo poslovili v torek, dne 13. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne iz Krišto-love mrliške vežice na Žalah. ONPZ. NOVOFLESK — LJUBLJANA V globoki žalosti sporočava, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in zlati očka V VISOKI STAROSTI NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL BIVŠI SODELAVEC EMIL KOCMUR uslužbenec Instituta za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani IVAN ŠETINC Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 14. avgusta 1968, ob 16.15 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU Žalujoči: žena Mimica s hčerko Margo, družine Kocmur, Jugovar, dr. Lanegger, Praznik, Vozelj ter drugo sorodstvo SPLOŠNA BOLNICA JESENICE IN ZDRAVSTVENI DOM JESENICE Ljubljana, Hrastnik, Postojna, Essen, Zagorje ob Savi, Rogaška Slatina, 12. avgusta 1968 JESENICE, 12. AVGUSTA 1968 Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem sporočamo, da nam je umrl naš preljubi oče IVAN LETNAR soboslikarski mojster v pokoju Pogreb našega dragega pokojnika bo v torek, 13. avgusta 1968, ob 11. uri iz Krištofove mrliške vežice na Žalah Žalujoče družine: Letnar, Tavčar, Glibota Ljubljana, 11. avgusta 1968 ZAHVALA Ob smrti našega dragega dr. JOŽETA BEŽKA izrekamo globoko hvaležnost in zahvalo vsem ustanovam, organizacijam, kolektivom in posameznikom za . izraženo sožalje, za darovano cvetje za spremstvo na njegovi zadnji poti govornikoma za poslovilne besede in vseni. k: so počastili njegov spomin Hvaležni smo zdravnikom in bolniškemu osebju ki so se trudili, da bi ga nam ohranili. Naše besede so le skromni izrazi resnično globokega občutja hvaležnosti. Žena Vera s sinom in‘ hčerko Kranj, dne 6. avgusta 1963 JUŽNGJEMENSKI VOJAKI — Namesto da bi se mlada južnojemenska država posvetila boju za napredek, mora zdaj vse sile usmeriti v bratsko vojno, da bi zatrla upor nekaterih plemen, ki so se jim pridružile tudi sile organizacije FLOSY. Ta se je bila prej skupaj z NLF, (zdaj na oblasti), borila za neodvisnost. Na sliki: vladni vojaki na območju pogorja Radian, kjer leži tudi mesto Said, ki smo ga zadnje dni večkrat omenjali v zvezi z našima pilotoma Križnarjem in Sajovicem. UPI POLITIK IN PLESALKA — Kandidati za predsedniške kandidate si morajo v svojih volilnih kampanjah prizadevati, da hi v javnosti zbudili čim več pozornosti in s tem pridobiti tudi čim več glasov. Humphrey si je za reklamo izbral tudi ples z mehiško plesalko Rosito Fernandez. Telefoto: UPI RQRY CALHOUN IN RICHARD CONTE V LJUBLJANI — Pred tremi dnevi sta pripotovala v Ljubljano znana ameriška filmska igralca Rory Calhoun in Richard Conte. Pri nas bosta snemala film »Operacija prekrižanih orlov« v koprodukciji z ljubljanskim Triglav filmom. Producent filma je Ika Panajatovič, nekdanji jugoslovanski šampion v tenisu. Na sliki: slavna igralca v hotelu Union. Foto: K. Dolenc /V:.'.’,; a s prve strani Državljani ČSSR psšejo Titu sti, načini izražanja zadovoljstva nad predsednikovim obiskom in želje za uspešne po-govore v Pragi popolnoma različni- Poglavitno v vseh pismih in telegramih so izrazi iskrenega zadovoljstva nad pred sodnikovim obiskom v Pragi in njegovimi pogovori z naj imi češ k imi voditelji, potem hvaležnosti češkoslovaški] državljanov Titu osebno, pa tudi ZK in Jugoslaviji za iasnj in nedvoumno pomoč v sedanjem češkoslovaškem procesu in novemu vodstvu. Pisma izražajo upanje, da h i .i načela, za katera se je Jugoslavija bojevala dve de sedet ji, zmagala in da jih V clo lahko uporabili tudi na češkoslovaškem. šhoviln", pisma jasno izr a ii: prepričanje njihovih pisce'. . cia je oseonost. pTcdsed n ika Ta zagotovilo za zmago takih načel za katera se predsednik Tito in Jugosluvi-ja dosledno bojujejo. Posebno ganljiva so pisma posameznik:.-.. ki izražajo . . ,, nje ečine ljudi te dežele- Pripomniti je treba, rta se v pismih očitno kaže samo listo- kar je v skladu s splošnim socialističnim razvojem le dežele in njenimi naprednimi težnjami- V tem smislu pozdravljajo predsednikov obisk mnogi državljani v želji po še tesnejšem sodelovanju /■ Jugoslavijo in ZK Pisma so poslale tudi mnoge organizacije nekdanjih borcev iz. Prage in ostalih krajev- «?llanskim zdravmkom, pisne agencije, ki poroča, da j udeležencev posvetovanja v j .llU(*° ranjeno dekle prejo jugoslovanska delegacija j Bratislavi in da so podpora, • Pel.ial v Zadar, od koder oj po pogovorih s češkoslovaški- j krepitev in obramba sociali- * mora^a nadaljevati v . mi voditelji odpotovala iz 1 stičnih pridobitev, ki jih je i blJano 7 letalom. Popoldne j Prage v Beograd in da sr. o S vsak narod dosegel s 'heroj- j g I JLiuie ra,:nr p::govorih objavil: sporočilo; i skinu napori m samopozrtvo- to sporočilo poudarja, da so ! valnostijo, dolžnost socialistič- ! nih dežel.« potekali pogovori v tovariškem ozračju in v duhu med-oviralo ! sebojnega razumevanja. NEW YORK. 12. avg. (Tam svet danes ni bilo v ljubljanski bol- ; nadaljuje razpravo o napadu nišnici. V tem času je zapu- j izraelskega letalstva 4- avgu-stil ZD Karlobag tudi Bojan ’ sta na mesto Salt, v bližini Sodeč po tonu in argumen- j ki Je po nesreči * ! S : sodelovanje med CSSR in drugimi socialističnimi deželami. Ob. tej priložnosti je bilo poudarjeno, da ne prihaja v poštev obnovitev pogodbe o priiatel.j- Podobno sta na kratko poročala o koncu obiska tudi taciji članka »Pravda« ne naslavlja tega opozorila samo j Kot pripovedujejo očividci, imperialistom, temveč tudi j se je nesreča zgodila na bla-sofijska lista »Rabotničesko j vsem, ki bi utegnili drugače ; gem ovinku nedaleč od Kar-delo« in »Narodna mladež«. j ocenjevati, kaj je pravzaprav Madžarska lista »Magyar Hir- j proletarski internaoionalizem lap« in »Heftoei Hirek« pa . in do kakšne meje segata su šivu in medsebojni raomo- j objavljata danes odlomke iz j verenost in neodvisnost pošali- Jugoslavija nima take | češkoslovaško-jugoslovanskega ! pogodbe z nobeno državo sporočila o ozračju, v kakr.š-kei' bi bil sporazum take nem so potekali pogovori, o vrste v nasnrotiu z jugo- j zadovoljstvu, ki ga izražajo slovansko politiko neuvr- - spričo dobrih odnosov med ščenosti. . češkoslovaško in Jugoslavijo, Rude Pravo v svojem i in o vsebini pogovorov, komentarju poudarja, da Glasilo romunske sociali-ZKJ pozitivno ocenjuje j stične partije »Scinteia« in rezultate iz Cierne in Bra-j mladinski list »Scinteia Tineti slave, da je odločno pro- ; retului« sta danes objavila siti vsakemu dramatizirane- ; roke odlomke iz sporočila, mu razpravljanju o spor- j poročata pa tudi o slovesu od j nih vprašanjih in da brez- j predsednika Tita v Pragi, in kompromisno vztraja pri j o njegovem prihodu v Pulj. stališču, da ima vsaka ko- i Ameriški tisk je s poudar-munistična in delavska j eno pozornostjo poročal o partija pravice do neod- j Titovem obisku v Pragi. Po-visne poti. Iti upošteva na- ; mermbno se mu zdi pred- meznih socialističnih dežel. Hanoi ostro komentira Nixona likanska stranka, je ugotovil, da program republikanske stranke sicer priznava pereči značaj vietnamskega vprašanja za ZDA. da pa ni upošteval zakonitih zahtev vietnamskega ljudstva- Ustavil varnostnega sveta je mipad obsodilo ustrezno. Toda ostalo je samo pri tem. Zahteva, da bi odločitev sveta odložili. izraža / namero nekaterih dežel, da ' bi se z »zavlačevanjem« tudi sama akcija čimbolj lobaga. kjer je bilo že pre cej nesreč. Po izjavah očividcev sklepajo tudi. da je taunus belgijske registracije (v ! sveta petnajsterice katerem so bili Brecljevi) z j ublažila, veliko hitrostjo prehiteval ne- ; Največ govore o tem, da ki drug avto, čeprav ni bilo bodo ponoviH zahtevo za dovolj prostora. Začelo ga I ustavitev cernja je zanašati sem ter tja in : “ ___ .- treščil je skupaj s prikolico, j Dnevnik »Al ' - na kateri je bil motorni čoln. j danes v uvodniku, a s P proti morju, kjer je — glo- ! _ na Srednjem 10 boko spodaj v skalah obtičal, j približuje, kritični točki, m B S i če krize ne bodo hitro rešili, do nove ek- cionalne, kulturne in zgodovinske posebnosti. MIRAN ŠUŠTAR ffi 9 <9 Sestanek ZKJ še na pas pomirjevalno vplival vsem, da Jugoslavijo in češkoslovaško veže privrženost zunanji neodvisnosti in notranji liberalizaciji. Ves francoski tisk objavlja danes pod velikimi naslovi in na prvih straneh odlomke iz skupnega jugoslovamsko-če-škoslovaškega sporočila in cino kljuboval močnemu sovjet- ; tira iz izjav jugoslovanskega skemu pritisku; pri tem je Predsednika na tiskovni kon-Jugoslavija ohranila svoj lik terer>ci v Pragi, in lastno pot v socializem; češkoslovaška gre po njegovih stopinjah ->- če je treba — vse do tod do koder je prišel Tito po usodni resoluciji Informbiroja; jugoslovanski prijatelji nas bodo na tej poti podpirali za vsako ceno in v vseh okoliščinah — prav v tem tiči omenjena iluzija. Stvarnost pa je nekoliko drugačna. Med varšavskim srečanjem so nam izražali vso podporo, hkrati pa tudi želeli, da bi svoj spor s .peterico' • ••• Csausescu o ČSSR in SEV likim nemirom spremljala nesporazum v odnosih nekaterih socialističnih dežel in češkoslovaške in je z zadovoljstvom pozdravila sporazum v Čiemi in Bratislavi,« je izjavil Ceaucescu. Po njegovih besedah to dokazuje, da strpnost, in medsebojno razumevanje v diskusijah lati- se je ob Nixonovi izjavi, češ, | da ne namerava razprodati Vietnama, in ugotovil, da je Nixon »šel v svoji nesramnosti tako daleč, da je govoril o Južnem Vietnamu kot o svoji zasebni posesti«. Nixo-nova izjava tudi kaže. da bi želel spremeniti delitev Vietnama v nekaj trajnega in spremeniti Južni Vietnam v ameriško vojaško oporišče. Nguyen Than Lee je opozoril tudi na to novico, ki se je po objavi v ameriškem listu »Miami Herald« pojavila da nes tudi v britanskem »Ob serverju«. češ da je Nixon v pogovoru s skupino republikanskih delegatov dopustil celo možnost, »da spravi Hanoi na kolena, če treba tudi z atomsko bombo« »Vsekakor moramo biti bu dni,« je v odgovoru poudaril predstavnik Vietnama- Na poznejša vprašanja ameriških novinarjev, kaj pa meni o demokratskih kandidatih za predsednika ZDA. pa je menil, da bo to komentiral, ko bo stvar ob njihovi konven- Lagos zavrača zahtevo mednarodi.ega RK LAGOS, 12. avg. (AP). — Predstavnik mednarodnega Rdečega križa je danes izjavil, da je federalna nigerijska viada odbila zahtevo te organizacije, naj ne streljajo na letala RK, s katerimi dovažajo hrano prebivalstvu ob- j legane Biafre. čeprav z nji- /yžjrjja mi ne prevažajo vojaškega materiala. Letala vzletajo z otoka Fernand Poo in prele-tajo nigerijsko področje, da bi pristali v Biafri. bi lahko prišlo splozije. Fo člankih v tem časopisu se kažejo znaki povečane napetosti tudi v množičnem izganjanju Palestincev iz Gaze in z okupiranega področja zahodnega Jordana, v depor-tiranju prebivalstva kakor tudi v napadih na Jordan, od katerih je zadnji bombadira-: nje majhnega mesta. El Sal-I ta. Peking včeraj brez časopisov PEKING, 12. avg. (Tanjug) — Danes ni bilo v Pekingu v prodaji nobenega kitajskega osrednjega dnevnika. To se je zgodilo prvič, odkar traja »kulturna revolucija«. Nocoj do polnoči po pekinškem času ni prispel niti en časopis do naročnika. izročila letalo družbe »El-A!« ALŽIR, 12. avg (Tanjug). Po intervenciji generalnega sekretarja ZN U Tanta in groženj s sankcijami Mednarodnega združenja pilotov in delavcev civilnega letalstva pričakujejo, da se bo v če-tetek alžirska vlada izrekla o izpustitvi izraelskega »Boeing 707, last dražbe »El Al«, njegove posadke in potnikov To so izraelski državljani, ki so tu že deset dni, potem ko so palestinski komandosi prisilili letalo, da je pristalo v Alžiru. — »Včeraj so se zaključili pogovori med delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo je vodil tovariš Tito. Pogovarjali smo se v duhu tradicionalnega prijateljstva, ki je potrdilo soglasje obeh partij. Razgovori so znova potrdili, da naši jugoslovanski prijatelji razumejo in podpirajo naše napore. Med obiskom delegacije ZKJ so se rodili tudi novi konkretni predlogi za razvoj sodelovanja med obema državama.« O rezultatih razgovorov med delegacijama KPČ in ZKJ so danes govorili tudi nekateri člani češkoslovaške delegacije: sekretar CK Lenart, ambasador CSSR v Beogradu ši-movič in načelnik za mednarodne stike Kaderca. — »Josip Broz Tito in vsa jugoslovanska partijska delegacija,« je kot poroča CTK, ugotovil Jozel Lenart, »ie izrazila tople simpatije novemu vodstvu KPC, njegovi politiki in programu ter celotnemu procesu demokratizacije v CSSR.« Lenart pa je dejal, da jugoslovanska delegacija ne dramatizira situacije v Češkoslovaški, temveč trezno ocenjuje tudi negativne pojave, obenem pa meni, da bo vodstvo KPC uspešno premagalo tako svoje notranje kot zunanje težave. — »Jugoslovanski tovariši ne želijo, da čvrsto sodelovanje s KPC in vzajemni meddržavni odnosi nasprotujejo če ? ko- iovaško-sovjetskemu sodelovanju ter našim odnosom z drugimi socialističnimi državami,« podčrtuje agencija CTK. »Nasprotno, oni so pokazali velik interes za sodelovanje vseh socialističnih držav in v tem smislu pozitivno ocenili napore Dubčka in njegovih sodelavcev za pomnjenje odnosov med partijami. Sporna vprašanja med socialističnimi državami m njihovimi komunističnimi partijami naj se v bodoče razčiščujejo z razumnimi in enakopravnimi sporazumi.« Lenart in ambasador pa sta spregovorila tudi o velikem številu predlogov za tesnejše in širše politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med CSSR in Jugoslavijo. Obisk predsednika Tita v CSSR ima tudi danes centralno mesto v italijanskem tisku. Posebno pozornost časniki posvečajo tiskovni konferenci, na kateri je predsednik Razstava slovenskih umetnikov v Pragi PRAGA, 12. avg. (CTK L V Pragi so včeraj odprli razstavo del 34 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Predsednik združenja slovenskih likovnih umetnikov Miha Maleš je ob otvoritvi izjavil, da bi slovenska kulturna javnost pozdravila tudi podobne raestave čeških in slovenskih umetnikov v Sloveniji. Maleš je eden izmed številnih slovenskih umetnikov, ki so se šolali na Ceškoslo va škem. Na Javi zaprli ali ubili nad 100 komunistov DJAKARTA, 12. avg. (Tanjug). V Djakarti je davi zasedal indonezijski kabinet, na katerem so sodelovali vsi komandanti oboroženih sil s predsednikom Suhartom na čelu. Medtem so sporočili, da so povsod po Javi in na severni Sumatri znova zapirali komuniste. Na vzhodni Javi so zaprli ali ubili čez 100 ljudi. Tito spregovoril o najbolj perečih in aktualnih mednarodnih problemih, mednarodnem delavskem gibanju, jugoslo-vansko-češkoslovaških odnosih itd. Demokrščanski Ust »Popo-10« piše, da se z obiskom predsednika Tita »krepi nova smer« in poudarja, da se bo po razgovorih v Pragi okrepilo ekonomsko sodelovanje med CSSR in Jugoslavijo in sodelovanje med obema partijama. List »Mesagiero«, naklonjen vladi piše, da so Tita sprejeU v Pragi kot heroja, glasilo KP Italije »Unita« pa v obširnem poročUu poudarja pozitivno oceno predsednika Tita o bratislavskem sestanku. »Unita« piše predvsem o odgovorih predsednika Tita na vprašanja o bratislavskem sestanku, o neudeležbi Romunije in Jugosiavije na sestanku šestih partij ter o moskovskem sestanku komunističnih in delavskih partij. O končnih razgovorili obeh partijskih delegacij so danes poročali tudi britanski časniki »Sunday times«, »Obser-ver« in »Sunday Exspress«. Objavili so predvsem izjave, ki jih je predsednik Tito dal na tiskovni konferenci. Romunska delegacija bo odpotovala v Prago PRAGA, 11. avg. (Tanjug). — Romunska državno partijska delegacija, ki jo bo vodil generalni sekretar CK RKP in predsednik državnega sveta Nicolae Ceausescu bo odpotovala v Prago 15. avgusta. Delegacija bo v CSSR dva dni. Ob tem obisku bodo razen obojestranskih pogovorov, ki sodijo v okvir sedanjih prizadevanj Prage, da se z mnogimi predstavniki komunističnih in delavskih partij izmenjajo gledišča in nove spodbude za nadaljnje sodelovanje, podpisali tudi novo pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomočil Varšavski manevri končani MOSKVA, 11. avg. (TASS). Na južnih območjih Poljske in Nemške demokratične republike ter zahodne Ukrajine so se danes začeli skupni manevri enot za zvezo oboroženih sil varšavskega sporazuma. Manevrov so se udeležili operativni štabi sovjetske, poljske in vzhodnonemške vojske. Med manevri bodo preizkusili in uporabili najbolj sodobna tehnična sredstva, ki omogočajo poveljnikom enot in štabov, da lahko opravijo tudi najbolj zapletene vojaške naloge. Kot je pozno zvečer sporočila agencija TASS, je štab enot za zveze v Minsku objavil sporočilo, da so se končali manevri enot za zvezo, imenovani »N.jemen«. Na sestanku, kjer so analizirali, kako so manevri potekali, je komandant enot za zvezo in namestnik sovjetskega obrambnega ministra, general armije Marjahin dejal, d.a so manevri pokazali sposobnost teh enot in služb, ki lahko omogočijo neovirano preskr-bovanje enot v še tako zapleteni situaciji. Pri analizi manevrov so bili navzoči tudi: »sovjetski obrambni minister maršal Greč-ko, namestnik obrambnega ministra NDR in komandant enot za zvezo general-leutnant Walter Allenstein in namestnik komandanta enot za zvezo Poljske general brigade Boleslav Szcerba. Telegrami JUGOSLOVANSKO-SINGAPURSKl ODNOSI — DJAKARTA. Jugoslovanski veleposlanik v republiki Singapur Budimir Lončar je obiskal zunanjega ministra Radža-ratmana in se pogovarjal z njim o mednarodnih problemih in posebej o odnosih med Jugoslavijo in Singa-purom. ŽE EN KONZULAT NDR — KAIRO. Uradno so napovedali, da ho NDR odprla še en konzulat v Kairu, kjer že ima generalni konzulat. AZIKIVE V LIBERIJI — MONROVIA. Bivši predsednik nigerijske federacije Namdi Azikive je prispel v Monro\'io kot posebni svetovalec biafrske vlade, da bi ga sprejel predsednik Tubman. LOPEZ KRITIZIRA ONGANIO — CORDOBA. Argentinski general Adolfo Lopez je ponovno kritiziral vlado generala Onganie in zahteval od nje, naj odobri delo političnim strankam in naj ob podpori ljudstva uresniči program družbenogospodarskih in političnih reform. ABA EBA.N NA TURNEJI — DAKAR. Izraelski zunanji minister Aba Eban potuje v Slonokoščeno obalo na sestanek z izraelskimi veleposlaniki v 11 afriških državah. Na svoji poti je včeraj prispel v glavno mesto Senegala Dakar. DEMANTI — PARIZ. Bivši grški premier Karamanlis je zavrnil kot »popolonma neresnične« trditve, da se namerava vrniti v deželo in prevzeti vodstvo nove vlade. INDIJA OBTOŽUJE PAKISTAN — NEW DELHI. Obrambno ministrstvo je danes objavilo sporočilo, v katerem obtožuje Pakistan, da pospešeno »krepi svojo vojaško zmogljivost«. Ministrstvo demantira govorice o indijskih vojaških pripravah in trdi, da si Pakistan »prizadeva najti izgovor za nov napad na Indijo«. BOJI V RODEZIJI —- SALISBURY. Rodezijske »varnostne sile« so se zapletle v nove boje s pripadniki osvobodilnega gibanja Zimbabve. Trdijo, da so v zadnjih bojih v dolini reke Zambezi ubili še štiri gverilce. HOBSON LAHKO ODIDE — LONDON. Kitajske oblasti so po šestt.edenskem zavlačevanju odobrile odpravniku poslov britanskega predstavništva v Pekingu sin Donaldu Hobsonu, da lahko odide iz dežele. Več tanskih diplomatov in članov njihovih družin pa še na dovoljenje za odhod. MANEVRI V AFRIKI DAR-ES-SALAAM. Sile Ju ncafriške republike so v pokrajini Traversal začele v -jaške vaje, ki potekajo v okviru največjih vojaških manevrov v zgodovini Afrike; vzdeli so jim ime »Sibasa«. Gre za vežbanje taktike boja proti gverilcem. Na manevrih sodeluje 5000 vojakov. POVEČAN TURIZEM V ITALIJI - ■ RIM. V prvih šestih mesecih letos je obiskalo Italijo 10,152.000 turistov ali 7,5 odstotkov več kot v istem času lani. Največ (14 odstotkov) je bilo Zahodnih Nemcev. Pa še to: PROSPEKT, KI JE IN NI ZASTAREL — V tako imenovanem hotelu v Mojstrani delijo včasih gostom lep barvast prospekt z naslovom: »Dovje-Mojstrana-Jugoslavija«. Prospekt je in ni zastarel: na njem piše, da je Mojstrana v Dravski banovini in da ima precej več gostišč, kot jih (danes) v resnici ima; cene pa niso zastarele, čeprav so zapisane v starih dinarjih . . . Vreme 12. avgusta 1968 ob 13. uri sončno delno oblačno <& oblatno *** ^nevihte * v —- megla 'm. mm mpi<> m Temperatura 07 13 Ljubljana 16 22 Planica 12 18 Brnik 15 22 Maribor 16 23 Slovenj Gradec 13 21 Celje 15 24 Novo mesto 16 20 Koper 19 24 Kredarica 3 — Reka 20 22 Pulj 18 19 Split 22 21 Dubrovnik 21 25 Zagreb 15 25 Beograd 17 26 Sarajevo 14 24 Titograd 19 27 Skopje 18 26 Celovec — — Gradec. 14 — Dunaj 18 — Milano 16 24 Genova 19 24 Munchen 14 17 Ziirich 14 18 Benetke — 18 Prognoza VREMENSKA SLIKA: Frontalni valovi potujejo od Skandinavije proti Črnemu morju in povzročajo nestalno vreme tudi pri nas. Od zahoda doteka proti Alpam toplejši zrak in lahko pričakujemo, da bodo nevihte postopoma prenehale. NAPOVED ZA TOREK: SLOVENIJA: Jutri bo deloma sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo. popoldne še posamezne nevihte. v Primorju precej sončno. Najriižje nočne temperature od 8 do 13. v Primorju 16, naj višje dnevne od 21 do 26. JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno, v notranjosti. predvsem popoldne krajevne plohe ali npvihtp. V konjski občini letos manjša proizvodnja Gospodarski rezultati konjičke industrije v prvi polovici leta n-iso bili najbolj zadovoljivi. Medtem ko so v republiškem povprečju zabeležili 3,8 Odstotno zviša-4nje, je bila industrijska proizvodnja v konjiški občini kar za 8,1 odstotka nižja kot v prvem polletju lani. Manjši kot lani — za 14,5 odstotka — je tudi izvoz, toda letošnji plan so presegli za 1,9 odstotka. Zanimivi šo tudi podatki o . 1' ' gibanju osebnih dohodkov. Indeks višine osebnih dohod- |( J I kov v prvih petih mesecih je | || 0|| Qg|0|| v primerjavi z enakim obdobjem lani 99,3 medtem ko _, n je republiško povprečje 107. V OlOVGlllIf V konjiški občini so najniž- " je osebne dohodke zabeležil; _ _ X a. *| v gostinstvu, - 605 ND, v I10T 1)111 VI11 NA HUDINJI RASTEJO LEPE STANOVANJSKE HIŠE Foto: Milan Breči Otroci na počitnicah — kateri ie vaš? Starši, obkrožite glavico vašega otroka, izrežite sliko in nam jo pošljite do 20. avgusta z naslednjimi podatki: vaš priimek in ime, točen naslov, poklic obeh staršev, ime in starost otroka, razred in šola. ki jo obiskuje. Naš naslov: Uredništvo »Dela«. Ljubljana, Tomšičeva 3. — »Otroci na počitnicah«. Med poslanimi kuvertami bomo v sredo 21. avgusta, izbrali peto družino, ki bo dobila prispevek uredništva »Dela« za otrokovo šolanje v znesku 500(1 dinarjev. Dvajset cicibanov in 43 pionirjev z Jesenic, Koroške Bele in Javornika, ki so svoje počitnice preživeli v Novemgradu, nam je poslalo skupno pismo, v katerem so zapisali tudi kako so obiskali Lipico in kakšno doživetje je bilo to zanje. Zdaj so že doma, pa vendar niso pozabili na lične hišice v taboru društva prijateljev mladine, v katerih so prebivali kot majhne družine. »Za nekaj časa smo pobegnili prahu in plinu iz naše železarne in prišli smo k morju, da bi se naužili sonca m svežega zraka.« Pisali so nam tudi o proslavi 22. julija, ki so jo pripravili in je lepo uspela, to pa »zato. ker je za njimi z Gorenjske prišlo slabo vre. me in so tako imeli več časA za prireditev«. Zapisali so še, da je bii tabor njihov drugi dom, da pa so se vseeno veselih vrnitve domov na Jesenice, Koroško Belo in Javornik. V nekaj vrstah CELJE Nova črpalka — Sc ta teden bodo ob Ljubljanski cesti v Celju odprli novo bencinsko črpalko, ki jo je zgradila, poslovna enota ljubljanskega Petrola. To je že 11. črpalka tega podjetja na širšem celjskem območju. Podjetje, ki je' vložilo v gradnjo okoli 800 tisoč din, namerava v kratkem zgraditi novo črpalko tudi nasproti sedanje ob Mariborski cesti. Razen tega pripravlja Petrol še načrte za bencinske črpalke v Šmarju, Žalcu, Mozirju in Ljubnem. Na celjskem območju prodajo namreč na dan okoli 100 ton goriva in maziv. ŠENTJUR PRI CELJU Gospodinjska šola — V Šentjurju pri Celju pripravljajo na kmetijski šoli otvoritev gospodinjske šole. Tu se bodo slušatelj ice učile vse tiste predmete, ki jih potrebuje sodobna kmečka žena v svojem gospodinjstvu. ROGAŠKA SLATINA Razstava Ferda Maver,ja — V novi pivnici ponovno razstavlja akademski slikar Ferdo Mayer iz Kamnika. Razstavlja v glavnem samo najnovejša dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Med občinstvom je za razstavo veliko zanimanje. Razstavo je tako kot. vse prejšnje ponovno pripravila Delavska univerza iz Šmarja, MARIBOR Rekonstrukcija tovarne testenin — V podjetju Intes so se odločili, da bodo preuredili in modernizirali svojo tovarno testenin v Melju. V ta namen šo že kupili novo sodobno opremo. Pri tej rekonstrukciji bodo opravili le nekatera manjša gradbena dela. Težišče modernizacije bo na novi strojni opremi, ki so jo uvozili iz Italije. Predvidevajo, da bodo v proizvodnji uvedli tudi avtomatsko pakiranje. Kot računajo, bo celotna rekonstrukcija tovarne testenin veljala okoli sedem milijonov novih din. ČRNA NA KOROŠKEM Turistični teden — Turistično društvo Črna na Koroškem prireja tradicionalen koroški turistični teden, ki bo trajal do 18. t. m. Ves teden se bodo vrstile zanimive prireditve. Tako so v nedeljo prikazali štehvanje, v sredo pa pripravljajo kmečko ohcet. V četrtek bodo predvajali barvne diapozitive s poti Slovenskih planin, v petek pa bo literarni bukovniški večer in nastop pevskega zbora. Z igro »Pernjakovi«, ki bo v sporedu v soboto zvečer, bodo zaključili kulturni del turističnega tedna. Razen teh bo še več drugih manjših prireditev. JESENICE Priprave na stoletnico — V jeseniški železarni bodo prihodnje leto proslavili 100-letnico obstoja tovarne. Na ta dogodek so se že začeli pripravljati. Med drugim nameravajo izdati knjigo o zgodovinskem razvoju železarne, posebno publikacijo o proizvodnem napredku podjetja ter novi katalog vseh izdelkov. Izdali bodo tudi jubilejni znak, ter velik stenski koledar. Skupen program - skupna akcija Odslej boljša povezanost družbe nopolitičnih dejavnikov v Celju V Celju pripravljajo te dni akcijski program dela družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine. Gre za skupni dogovor vseh teh dejavnikov o najpomembnejših nalogah, ki jih bodo reševali v naslednjem obdobju. Gre pa hkrati tudi za bistveno razliko od dosedanjega programiranja, ko je vsaka organizacija sama zase sestavila svoj delovni načrt in so nato le ob redkejših priložnostih usklajevali pobude ter akcije. Zato je bilo v delu družbenopolitičnih organizacij in tudi občinske skupščine mar- sikdaj precej dvotirnosti, pa tudi uspehi so bili manjši. Nov način programiranja naj Vedno več turistov Drugo polletje v Rogaški Slatini boljše od prvega Prva polovica letošnjega leta je za nami. Ce primerjamo obisk tujih in domačih turistov v prvem polletju letošnjega leta z lanskim, lahko ugotovimo, da je j stema delitve in nagrajevanja bilo pri tujih gostih za 1200 manj nočitev, pri domačih j po delu ter-«končno še priza-pa za okoli 800. bi to riapako odpravil. V skupnem akcijskem programu naj bi, kar se da podrobno ramejili dolžnosti posameznih družbenopolitičnih dejavnikov, posebej pa poudarili tiste zadeve, ki se jih bo treba lotiti skupno. čeprav -je pred nami šele osnutek takega skupnega delovnega načrta, pa vendar lahko predvidevamo, da bodo družbenopolitične organizacije ter občinska skupščina i usmerile svojo dejavnost v | nasiednja področja: poživitev | delovanja samoupravnih in j političnih “organizmov, krepi-j tev občinske samouprave, na-j daljnje Uresničevanje smernic gospodarske in družbene j reforme, izpopolnjevanje ' : rezultati Vlamljali so v avtomobile letos manjša proizvodnja industrije v prvi polo-Medtem ko so v odstotno zviša-konjiški občini Precej boljše pa je bilo v juliju in prvih dneh avgusta, saj so zabeležili nekaj sto nočitev več kot lani v začetku drugega polletja. Trenutno je v Rogaški Slatini okoli 1200 gostov, od toga jih je največ iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, pri Jugoslovanih pa prevladujejo predvsem gostje iz južnih republik. ti-na je že priključena na avtomatični telefon, uredili pa so tudi okolico okoli centralnega parka in asfaltirali cesto v dolžini 1700 metrov okoli zdravilišča. Turistično društvo skupaj z zainteresiranimi faktorji zbira sredstva za gradnjo novega vodovoda, ki bo povečal vodne kapacitete v samem kraju. Gostom je na voljo tudi čitalnica, v .rovi v de-v kme 681 ND. Tudi zaposlenost je letos manjša kot je bila lani- To pa ne velja za kovaško industrijo Zreče, kjer je letos 1,7 odstotka več zaposlenih. Nekatere večje delovne organizacije v konjiški občini bremenijo tudi velike zaloge. To še zlasti velja za LIP in KONUS, kjer ostaja predvsem tehnično usnje. Gospodarski rezultati iz prvega polletja narekujejo torej industriji iz Slovenskih Konjic velike obveznosti. Zato bo o njih razpravljala tudi občinska skupščina, ki se bo — kot povsod drugod - -verjetno spet sestala že v prvih dneh po poletnih počitnicah. I. B. Slovenske Konjice: nove štipendije Akcija komisije za štipendiranje temeljne izobraževalne skupnosti v Slov. Konjicah. da bi zbrali čimveč sredstev, s katerimi bi omogočili nadaljnje šolanje dijakom srednjih ter študentom višjih in visokih šol, lepo napreduje. Večina delovnih organizacij v konjiški občini je že sporočila, kolikšne zneske bodo prispevali v sklad. Tako že lahko računajo na več kot milijon starih dinarjev dodatnih sredstev. To pa je razen že zbranega denarja toliko, da bedo jeseni verjetno lahko razpisali kakih 25 do 30 štipendij. Ce upoštevamo, da je konjiška občina majhna in gospodarsko ni najbolj močna ter da so prejšnja leta štipendirali samo pet ali šest študentov, oz. dijakov, je to vsekakor lep napredek. I. B. VELENJE Če doma ni dela. ga je treba poiskati Ce bi velenjsko gradbeno podjetje »Vegrad« mirno in prekrižanih rok čakalo, kdaj ! bodo v pisarno prišli investi-i torji z raznimi naročili, bi j kolektiv že davno razpadel. V j Velenju tudi letos skoraj ni i več nobenega dela za gradbena podjetja, niti na industrij- Letos je tudi precej bolje I pivnici pa delavska univerza DANES V CELJU Radio tcl*: Union: amer. barv. film »Dva jezdeca«. Metropol: franc. barv. film »Krvoločne igre«. Letni: angl. barv. film »Gold-finger«. Poleg čestitk, celjske kroni-ke in zabavnega globusa še torkova reportaža — »Radarska akcija«. Dežurna lekarna Lekarna »Center«, Vodnikova X. poskrbljeno za zabavo gostov. ki pridejo za nekaj tednov na zdravljenje v Rogaško Slatino. Turistično društvo prireja vsakodnevne koncerte, ki jih zlasti radi poslušajo tujci. Pred začetkom turistične sezone je go stovalo več godb na pihala iz j Avstrije, podobna gostovanja pa bodo pripravili tudi po končani turistični sezoni, športa željni gostje lahko igrajo na novem igrišču mi-nigolf ali pa podirajo keglje na avtomatičnem kegljišču. V novem športnem parku bodo do prihodnje turistične sezone po vsej verjetnosti zgradili še strelišče in igrišče za tenis. To bo vsekakor velika pridobitev za turiste. Vendar to niso edine novosti. ki so letos prvič na razpolago gostom. Rogaška Sla- iz Šmarja stalno prireja razstave domačih in tujih slikarjev. V Rogaški Slatini si prizadevajo, da bi z novimi športnimi objekti, zabavnimi prireditvami in s solidnim zdravstvenimi storitvami dali gostom tisto, po kar so v zdravilišče prišli: zdravje in razvedrilo. V tem trenutku kar dobro uspevajo. T. VRABL ! devanja za večjo učinkovitost dela družbenopolitičnih organizacij. Podobno kot. na občinskem nivoju bodo skupne delovne programe sestavili tudi v delovnih organizacijah. Tudi j , .. ... . . , tu naj bi se ne zgodilo več, ! ?“». mt* "a stanovanjskih obda bi samoupravni organi in N.e“lh-. Zato je vodstvo pod-... jetja ze lani začelo iskati de- druzoene organizem,e v ko- !o v d ih mestih in ga je lektivu najsi skupna sta lisca m našlo naši repUbliki sole terfer,ko kje zaškriplje. < ,ma letos >>Vegrad« angažira-Dober delovni načrt je goto- ^ le še 16 odstotkov svojih -.-o e-,-n rri pomembnejših po- } kapacJtet) vse druge pa so za-gojev za dobro delo. žaro ta- im v Zagrebu. Karlovcu, kega prog^imranja m.mogo- Beogradu in drugih krajih ce podcenjevati. Kljub omenjenim težavam pa Računajo, da bo celjski po- v podjetju upajo, da bodo le-litični aktiv o programu raz- tos dosegli okrog 3,6 milijard pravljal že septembra, nate S din bruto dohodka. V Beo-pa ga bodo obravnavale še gradu, kjer se je »Vegrad« an-posameznef družbenopolitične 1 gaziral kot član slovenskega organizacije. Za september je poslovnega združenja IMOS napovedana tudi že seja ob- ! pri gradnji naselja »Julijino činske kapfernce Zveze ko- brdo« z več kot 600 stanova-munistov. j nji. ima podjetje perspektive I. BURNIK I tudi za prihodnje leto. P. EMO za svo-e delavce §i Za štiristo milijonov S dinarjev novih stanovanj na Hudinji Čeprav je v Celju stanovanjsko pogljefje, ima nekaj delovnih organizacij tudi svoje stanovanjske enote. Tako je po sprejetju zakona o stanovanjski reformi tudi tovarna EMO 1965. leta ustanovila svojo stanovanjsko enoto. Enota je od leta 1965 zgradila s svojimi sredstvi in s pomočjo tovarne štiri stol te po priključitvi tovarne j TOBI k tovarni EMO. Letni dotok iz tovarniških virov je ' za investiranje v nova stanovanja, ampak vso gradnjo tudi tehnično nadzoruje. Izkazalo se je, da je to dobro, kajti sedaj je mnogo manj kritike na račun slabe izdelave stanovanj. MILAN BRECL pice na Hudinji z 80 eno m i okrog 300 milijonov starih MED KONCERTOM V ROGAŠKI SLATINI Foto: T. Vrabl dvosobnimi stanovanji. Zanje so porabili več kot 450 milijonov starih dinarjev. Prihodnje leto nameravajo izročiti delavcem EMO ključe od 6 stanovanj v stolpnici in stolpiču. Oba objekta gradita celjska »Obnova« in velenjski »Vegrad« i a Hudnji in j bosta vredna 400 milijonov I starih dinarjev. Graditi na-i meravajo še dvajset stano-i vanjski stolpič in blok z 80 stanovanji. Na Hudinji tako ne bo več prostora za nove gradnje in bodo morali v naslednjih letih 11115111? na drug prostor. Stanovanjska enota v tovarni EMO v tem času upravlja 610 stanovanj v Celju in 50 v Mariboru. Teh 50 stanovanj je prišlo pod upravo eno- dinarjev. Ta denar delijo na blokovno in individualno gradnjo. Od stanarin, ki jih pobira enota, dajejo na leto 25 milijonov dinarjev tovarni za. amortizacijo stanovanj, vendar ta sredstva tovarna pozneje spet nakaže za novogradnje. V tem letu so porušili pet hiš z osemnajstimi stanovanji, zaradi razširitve tovarniških prostorov. Prihodnje leto bodo podrli še 40 stanovanj. Vse stanovalce iz teh hiš bodo preselili v nova stanovanja. V tovarni menijo, da je stanovanjska enota zanje velikega pomena, čeprav so v njej zaposleni samo trije. Prav zaradi lastne enote gradijo več družbenih stanovanj. Enota pa ne skrbi samo SUPERMARKET Priporočamo vam odlično specialiteto -na soncu in zraku sušeno KRAŠKO BUDJOLO stalno v zalogi v vseh delikatesnih oddelkih naših trgovin engros prodaja: Prehrana, centralna skladišča, Šmartinska 100 V treh dneh v Sloveniji pet mrtvih Med vikendom je bilo 86 prometnih nesreč LJUBLJANA, 12. avg.— Zaradi izsiljevanja prednosti se je v času vikenda na naših cestah pripetilo 15 prometnih nesreč. Ostali vzroki so še bili nepazljivost, vinjenost, neprimerna hitrost itd. Zaradi teh in tudi drugih vzrokov se je zadnje tri dni zgodilo 86 nesreč, v katerih je 5 oseb izgubilo življenje, 54 ika, 18. Dosedanja preiskava na preiskovalnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča kaže na sum, da so storili več kaznivih dejanj. Začelo se je tako. da so Umek; Kokotida in Jaušovca prijeli maja na bencinski črpalki v Portorožu. Pri njih so našli nekatere predmete, ki so izvirali iz avtomobilskih vlomov v Portorožu. V preiskavi pa so ugotovili da bi naj imeli na vesti pred tem še nekatere druge vlome na območju mariborskega okrožnega sodišča. Zato so jih premestili v mariborske zapore. Preiskava je ugotovila. da so Avguštin, Umek. Jaušovec in Repič sporazumeli, da bodo za prvomajske praznike odšli v Radence, kjer so pričakovali jih je bilo huje in 58 lažje ra- j mnogo tujih gostov. Tam so ho-nienih. 12 nesreč so povzro- J teii vlamljati in tako priti do de-..... . . , , - j . nar ja. Za to potovanje so si ran- čih mozemci, kar kaze, da ni- , ejelili »delo«: Umek in Jaušovec so navajeni naših cest, 6 ne- f bi naj vlamljala v osebne avto-sreč pa je bilo zaradi nepaz- ! rnobilc. meatem ko bi naj Repič ... '! , , , . . , kot »speciaist« za žepne tatvine l.jivosti otrok. Materialne sko* t poskušal priti do denarja pri gostih v gostilnah. Obstaja sum, da jo Umek v Ormožu 2. maja vlomil v osebni avt.o in iz njega ukradel fotoaparat. aktovko, očala, dve hranilni knjižici 2318 DM, 300 clovih din in nekatere druge predmete, še istega večera sta se odpeljala Jaušovec in Umek z avtomobilom. ki je bil izposojen v Mariboru. na vožnjo v okolico Ra dene. Jaušovec ni imel vozniškega izpita in je zaradi tega zavozil s ceste in vozilo poškodoval. Da bi se izognil plačilu škode je Avguštin lažno ovadil, da mu je bil avto ukraden na parkirnem prostoru v Radencih in da mu ga je neznanec poškodoval. V prazničnih dneli so se odpeljali na razne zabave. V Vinskem vrhu je Repič izmaknil neki ženski denar iz torbice. Preiskava je pokazala, da je Repič pokazal še pred odhodom na avtobusni postaji na Glavnem trgu v Mariboru svoje spretnosti. Tako je izmaknil denar nekemu moškemu in ga vtaknil v žep Umeku tako. da ta sploh ni vedel za to. S tem se je hotel izkazati pred pajdaši in opravičiti ime. saj so ga v družbi klicali »super šef«. de na vseh vozilih je bilo za okoli 350.000 N dinarjev. V. G. Usodni padec CELJE, 12. avg. — V nedeljo dopoldne se je na avtobusni postaji na Dečkovi cesti v Celju smrtno ponesrečila 86-let.na Marija Strašek iz Celja. Potem ko je v spremstvu nečakinje stopila iz lokalnega avtobusa in je avtobus odpeljal, sta obe padli. Voznik je to opazil in avtobus takoj ustavil. Ker je bila Straškova še pri življenju, so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, vendar je takoj po prevozu umrla. Komisija kakih znakov poškodb ni ugotovila, zato domnevajo, da jo je zadela kap. dhr Avtobus se je zaletel v tovornjak Trije potniki mrtvi, dvajset so jih zadržali v bolnišnici VALJEVO, 12. avg. (Tanjug) — Na sedmem kilometru od Valjeva proti Beogradu je prišlo danes zjutraj do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje dva potnika, več kakor trideset pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ko sta trčila avtobus valjevske »Strele«, poln potnikov, ki vozi med Valjevom in Topolo, in tovornjak zasebnega prevoznika iz okolice Ljiga. Vsi poškodovani potniki so prepeljani v valjevsko bolnišnico. Eden izmed smrtno ponesrečenih potnikov je Pan-telija Dragojlovič, delavec va-ljevskega »Progresa«, dočim ime drugega še ni ugotovljeno. Ob 16. uri je umrl v valjev-ski bolnišnici tudi voznik »Strelinega« avtobusa Drago-je Radovanovič. Tako se je število smrtnih žrtev povzpelo na tri. Po najnovejših vesteh je bilo v bolnišnici zadržano 20 poškodovanih, katerih življenja pa so izven nevarnosti. Z avtom v betonski vodnjak MURSKA SOBOTA, 12. avgusta — Sinoči ob 21. uri se je v Prosenjakovcih pri Murski Soboti huje ponesrečil voznik osebnega avtomobila Franc Žnidar (53) iz Ljubljane. Na strmem klancu je Žnidarja zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste čez obcestni jarek, kjer je z vso silo trčil v betonski vodnjak. Voznik k sreči ni bil ranjen, škode na vozilu pa je za več kot 1 milijon SD. B B. V Mariboru teče preiskava zoper skupino vlomilcev in tatov Na upravi javne varnosti v Mariboru so nas opozorili na preiskavo, ki teče zoper skupino ljudi, ki so vlamljali v osebne avtomobile in si prilaščali tuje predmete. Podrobnejše informacije pa je, na našo prošnjo, posredoval Božidar Boezio, preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča, ki vodi preiskavo zoper 22-letnega Nikolaja Umeka, priučenega strojnega ključavničarja brez zaposlitve, predkaznovanega, 20-ietnega Vinka Jaušovca predkaznovanega, priučenega ključavničarja, brez zaposlitve, 23-letnega Marjana Avguština, predkaznovanega, kovinostrugarja, 23-letnega Andrijo Kokotiča, priučenega peka brez zaposlitve, 25-letnega Jožefa Žoharja, nekvalificiranega delavca brez zaposlitve in 26-letnega Franca Repiča, predkaznovanega, pekovskega pomočnika brez zaposlitve, vsi iz Maribora. Pri Umeku obstaja sum, da .ie poskušal vlomiti pred gostiščem »Kolišče bobrov« v neki Taunus, vendar ga je lastnik pri tem zalotil. Odpeljali so ga v Mursko Soboto, kjer ga je preiskovalni sodnik po zaslišanju izpustil, ker pri njem niso našli ukradenih predmetov. Umek in Kokotič bi naj tudi ▼ Mariboru vlomila v osebna avtomobila, ki sta bila parkirana Ob jarku in na Slomškovem trgu Pn enem od teh vlomov bi si naj prisvojila razne predmete v vrednosti 3545 novih din. V Mariboru sta Umek in Kokotič osumi je-na. da bi naj gospodinji, pri kateri je stanoval Kokotič, odvzela 700 novih din. Značilno je tudi to, da so se člani druščine pred odhodom v Slovensko Primorje dogovorili z nekim odkupovalcem — njegovo ime ni znano — iz Maribora, ki jim je obljubil, da jim bo za ukradene stvari pošiljal denar. Umek in še dva člana skupine so osumljeni, da so tudi pred hotelom Slavija poskušali vlomiti v osebni avto tujega državljana Umek je z diamantnim rezilom poskušal odrezati zadnje okno. vendar dejanja ni mogel dokončati zaradi prihoda nočnega ču vaja. Tako preiskava postopoma ugotavlja nova in nova kazniva dejanja. M Vinjen voznik CELJE, 12. avgusta. — V ne deljo zvečer se je v Pristavi pri Dobrni pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vinko Sentočnik iz Gorice (Šmartno v Rožni dolini), ki je iz Dobrne peljal proti Vojniku je nenadoma zavozil na levo stran ceste in se zaletel v nasproti vozeči avtomobil Emila Obreza iz Celja. Pri tem je bila Obrezova sopotnica Marija Grajžl telesno poškodovana in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Vinko Sentočnik je bil vinjen, na avtomobilih je za kakih 6.000 din škode. dhr „Škoda“ se je prevrnila v prepad Smrtna nesreča bolgarskih zakoncev MOSTAR, 12- avg. (Tanjug! — Sinoči .je na cesti Saraje vo—Mostar prišlo do težke prometne nesreče, v kate:i sta izgubila življenje bolgarska državljana Vasil Dinge-rov in njegova žena Dtr.ka iz Elhova. Domnevajo, da je do nesreče prišlo v trenutku ko e voznik Tahir Ljaljevič v »Fiatu 750«, sarajevske registracije Sa 183—78. pri prehitevanju več vozil, opazil, da mu iz smeri Mostarja prihaja nasproti tovorno vozilo. Voznik »Fiata« .se je skušal izogniti trčenju in je naglo zavil v desno. Pri tem je sunil »škodo«, v kateri sta bila bolgarska državljana v ka-njori Neretve, globok 85 metrov- V nesreči je bil tudi težje poškodovan voznik »Fiata« Ljaljevič. ter odpeljan v mostarsko bolnišnico- Njegovo življenje je izven nevarnosti- ! Še o tragediji v Spodnjih Vrtičah MARIBOR. 12. avg. - Poročali smo že o družinski tragediji, ki se je včeraj pripetila v Spodnjih Vrtičah pri Zgornji Kungoti, ko je Anton Holar z nožem dvakrat zabodel svojo ženo m potem sebi odvzel življenje. Izvedeli smo, da je žena izven življenjske nevarnosti. Ugotovili so, da je bil pokojni Holar izredno živčen in razburljiv. Dejanje je storil v trenutni razburjenosti. Že prej je večkrat grozil, da bo ubil ženo in sebe. Sopotnica je v kritičnem stanju MURSKA SOBOTA, 12. avg. — Zjutraj ob 2.'5 se je zgodila huda prometna nesreča v Krogu pri Murski Soboti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Alojz Smej (30) iz Murske Sobote, začasno za-poslen v ZRN, je pripeljal z novim- mercedesom z neprimerno hitrostjo v desni pregledni ovinek, od koder ga je zaneslo s ceste v električni drog.'Pri tem so se odprla zadnja vrata avtomobila. Sopotnica Terezija Bencak je tedaj padla iz avtomobila in se hudo poškodovala. Po-nesrečenko so v kritičnem stanju pripeljali v soboško bolnišnico, kjer ji poskušajo rešiti življenje, škodo na avtomobilu so ocenili na pol drugi milijon SD. Prometni organi so ugotovili, da je voznik vozil avto v vinjenem stanju. B. B. Poškodba tujega državljana AJDOVŠČINA. 12. avgusta — Na cesti I. reda Ajdovščina—Nova Gorica pri vasi Cesta je prišlo danes okoli 7.40 do prometne nesreče v kateri je težje poškodovan sirijski državljan Ahmed Mohamed Nowme. Lado Batič iz No. ve Gorice je vozil z osebnim avtomobilom proti Ajdovščini. Za njim je proti Ajdovščini, osebnim avtomobilom vozi] v prekratki varnostni razda- . lji sirijski državljan Adib Chre-itan. V preglednem desnem ovinku se je tuj državljan s svojim vozilom zaletel v Batičev avtomobil. Pri trčenju je sopotnik Ahmed Mohamed Nowme dobil težje poškodbe ŠUCUR Goljufinja na delu MARIBOR. 12. avg. Na stanovanje Marije Omejec na Ruški cesti v Mariboru ie prišla neznanka in ji natvezila, da dela v mariborski splošni bolnišnici in da potrebuje 1B0 novih din. Oškodovanka ji je verjela in ji izročila zahtevani denar. Po goljufiji je neznanka še nekaj časa ostala pri oškodovanki in potem odšla neznano kam. Goljufinja je stara okoli 25 let. srednje postave in lepo oblečena. Otroci na počitnicah — kateri ie vaš? Starši, obkrožite glavico vašega otroka, izrežite siiko in nam ,io pošljite do 20. avgusta z naslednjimi podatki: vaš priimek in ime, točen naslov, poklic obeh staršev, ime in starost otroka, razred in šola. ki jo obiskuje. Naš naslov: Uredništvo »Dela«. Ljubljana. Tomšičeva 3. — »Otroci na počitnicah«. Med poslanimi kuvertami bomo v sredo 21. avgusta, izbrali peto družino, ki bo dobila prispevek uredništva »Dela« za otrokovo šolanje v znesku 5000 dinarjev. Dvajset cicibanov in 43 pionirjev z Jesenic, Koroške Bele in Javornika, ki so svoje počitnice preživeli v Novemgradu, nam je poslalo skupno pismo, v katerem so zapisali tud! kako so obiskali Lipico in kakšno doživetje je bilo to zanje. Zdaj so že doma. pa vendar niso pozabili na lične hišice v taboru društva prijateljev mladine, v katerih so prebivali kot majhne družine. »Za nekaj časa smo pobegnili prahu in plinu iz naše železarne in prišli smo k morju, da bi se naužili sonca m svežega zraka.« Pisali so nam tudi o proslavi 22. julija, ki so jo pripravili in je lepo uspela, to pa »zato. ker je za njimi z Gorenjske jjjjiSlo slabo vreme in so tako imeli več časa, za prireditev« Zapisali so še, da je bil tabor njihov drugi dom, da pa so se vseeno veselili vrnitve domov na Jesenice, Koroško Belo in Javornik. V nekaj vrstah TREBNJE Neredni plačniki — Avtoprevozniki so v trebanjski občini med najbolj nerednimi plačniki družbenih prispevkov. Ob kcncu prvega polletja je 82 obrtnikov dolgovalo skoraj 40 milijonov Sdin. Med obrtniki je 18 takih, ki so bili v zaostanku za več kot eno leto. Med temi je 10 avtoprevoznikov in 8 gostilničarjev. NOVO MESTO Kje naj obrača avtobus? — Mestni avtobus v Novem mestu obrača na Glavnem trgu; to pa je vedno teže. saj premet zelo hitro narašča. Cimprej bo treba poiskati za obračanje avtobusa drug prostor. Spet gobe — Tje dni je ob cestah, zlasti ob cest.i Novo mesto—Bela krajina precej otrok, ki mimoidočim ponujajo gibe, med njimi prav lepe jurčke. Kot vse kaže, bodo dolenjski gobarji letos prišli na svoj račun, saj se glavna gobarska sezona še ni začela. Največ gob je navadno takrat, ko zori ajda. BREŽICE Ocene za gasilska društva — Občinska gasilska zveza v Brežicah .je ocenila delovanje vseh svojih gasilskih enot, k' jih je 31. Ocenjevali so poslovanje, operativne akcije, tekmovanja in druge nastope. Prvo mesto je dobilo prostovoljno gasilsko društvo Skopice, drugo Brežice, Veliki Obrež pa tretje. Zatem so ocenili še sedem društev. MARIBOR Rekonstrukcija tovarne testenin — V podjetju Intes so se odločili, da bodo preuredili in modernizirali svojo tovarno testenin v Melju. V ta namen so že kupili novo sodobno opremo. Pri tej rekonstrukciji bodo opravili le nekatera manjša gradbena dela. Težišče modernizacije bo na novi strojni opremi, ki so jo uvozili iz Italije. Predvidevajo. da bodo v proizvodnji uvedli tudi avtomatsko pakiranje. Kot računajo, bo celotna, rekonstrukcija tovarne testenin veljala okoli sedem milijonov novih din. ČRNA NA KOROŠKEM Turistični teden — Turistično društvo Črna na Koroškem prireja tradicionalen koroški turistični teden, ki bo trajal do 18. t. m. Ves teden se bodo vrstile zanimive prireditve. Tako so v nedeljo prikazali štehvanje, v sredo pa pripravljajo kmečko ohcet. V četrtek bodo predvajali barvne diapozitive s poti Slovenskih planin, v petek pa bo literarni bukovniški večer in nastop pevskega zbora. Z igro »Pemjakovi«, ki bo v sporedu v soboto zvečer, bodo zaključili kulturni del turističnega tedna. Razen teh bo še več drugih manjših prireditev. JESENICE Priprave na stoletnico — V jeseniški železarni bodo prihodnje !e o proslavili 100-letnico obstoja tovarne. Na ta dogodek so se že začeli pripravljati. Med drugim nameravajo izdat: knjigo o zgodovinskem razvoju železarne, posebno publikacijo o proizvodnem napredku podjetja ter novi katalog vseh izdelkov. Izdali bodo tudi jubilejni znak, ter velik stenski koledar. Koliko otr V Novem mestu je nujno razširiti varstvene ustanove - Nove prošnje Otroškovarstvena ustanova v Novem mestu, ki ima svoje oddelke kar na štirih mestih — v Kandiji, Novo-teksu, na Ljubljanski cesti in Mestnih njivah, je imela letos v oskrbi 187 predšolskih otrok. Cd teh jih bo jeseni šlo v šolo 45.. Po prijavi staršev pa lahko sklepamo, da bo »pritisk« za sprejem v ustanovo velik. Starši so prijavili že zdaj 88 malčkov. Možnosti za sprejem večjega števila varovancev, so V kočevski občini 289 nezaposlenih Ob koncu prvega polletja letošnjega leta je bilo pri službi za zaposlovanje v kočevski občini prijavljenih 289 nezaposlenih oseb- Delo so iskale 203 ženske ali 70,2 odstotka celotnega števila nezaposlenih- Podatki kažejo, da se je nezaposlenost v ju n,iju znižala za 3,3 odstotka. Četudi je po podatkih videti. da se nezaposlenost znižuje. vendar tega vprašanja le ne bodo tako kmalu rešili- saj delovne organizacije nimajo večjih potreb za zaposlitev novih delavcev- Precej pa je zlasti težav z zaposlovanjem predvsem ženske mladine. V- D. praktično minimalne. Največja težava bo v Kandiji. kjer gre v šolo največ otrok, pa tudi največ se jih je vpisalo; kar 40. Ker so starši še na letnih dopustih, pričakujejo, da se bo številka novih »kandidatov« povzpela jeseni precej čez 100. Raounica kaže, da bo več kot 50 otrok ostalo brez varstva, prepuščenih cesti. Kaj storiti? Stanje je videti brezupno. Morda obstaja kakšna možnost v novem stanovanjskem naselju na Znančevih njivah? Slišati je, da so delovne organizacije pripravljene pomagati. Vse pa kaže, da je reševanje tega problema prepuščeno v glavnem vzgojno varstveni ustanovi. Dejavniki, ki skrbijo za tovrstno dejavnost, se za to premalo zavzemajo. še ie čas, da se vsaj nekaj uredi. Kajti problem, ki bo jeseni bolj pereč, kot je zdaj, bo imel drugačen odmev. Š. D. RIBNICA Neurejene gradnje naselij Pospešena gradnja naselij, objektov, cest in zlasti v zadnjih treh letih pospešena gradnja zasebnih družinskih stanovanjskih hiš, ki je zajela širši razmah v okolici Dolenje vasi, Sodražice in Ribnice močno posega v kmetijsko obdelovalne površine. V prizadevanju, da se bi v prihodnje ohranilo čimvečje po. vršine kmetijsko obdelovalnih površin .se kmetijska strokovna služba in številni zasebni kmal.ftya.lci ,na ob-. mečju te zavzemajo zato, da se naj bi gradnje izvajale bolj strnjeno. Menijo. da bi bilo nujno potrebno to vprašanje podrobneje proučiti v republiškem merilu, kajti ta problem ni značilen samo za območje te občine temveč tudi za območja mnogih drugih občin- KOČEVJE Nov tržni red Svet. Krajevne skupnosti | Kočevje — mesto je razprav-Ijal o prodaji kmetijskih in i drugih proizvodov na tržnem i prostoru v Kočevju. Ugotovil j je. da prepisi sprejeti pred I leti, ki urejujejo vprašanja j prometa blaga ne odgovarja- : jo sedanjim pogojem. Zato i so se odločiti, za nov tržni : red. ki odreja s kakšnimi j pogoji lahko posamezniki i prodajajo svoje proizvode in izdelke. Občinski skupščini Kocev- i je so predložili osnutek odloka o potrditvi tržnega reda s pripombo, da naj v ta Dred-pis vnesejo tudi kazenske sankcije, ki jih je mogoče določiti po predpisih blagovnega prometa. Pri obravnavanju prometa blaga na tržnem prostoru v Kočevju, so se zavzeli zato, da je nujno potrebno čim-preje izvesti obnovitvena dela na kočevski tržnici. Končne rešitve niso sprejeli temveč so predlagali, da se naj bi problem tržnice in tržnega prostora rešil v sodelovanju z zainteresiranimi delovnimi organizacijami in občinsko skupščino. V. D. V Novem mestu urejajo trgovine V kmetijski zadrugi Novo mesto so se odločili, da bodo po svojih močeh skušali prodati potrošnikom čimveč svojih pridelkov- V ta namen imajo že kar dobro urejeno trgovsko mrežo za prodajo na drobno. Ker pa želijo to obliko še bolj pospešiti, so se odločili za ureditev kioska na Trdinovi cesti v Novem mestu, kjer bodo prodajali sadje, zelenjavo, mleko, kruh, perutnino in drugo. Kiosk bodo uredili do sredine septembra. Razen tega bodo preuredili trgovine v Škocjanu kjer bodo usposobili lokal z mešanim blagom. Uredili bodo tudi oddelek za prodajo kmetijskih pripomočkov. V programu je še preureditev zadružnega doma v Bršlinu. Uredili bodo sodobno trgovino, v kateri bodo v glavnem prodajali svoje lastne pridelke. V bližnji prihodnosti čakata na preureditev še trgovini v Stopičah in Mirni peči. S. D. Modernizacija zadnjega dela ceste Novo mesto—Črnomelj—Vinica dobro napreduje. Prve dni avgusta so asfalt položili že do vtisi Mali Nerajec, kar je približno polovica odseka, ki ga bodo modernizirali letos. Splošno zadovoljstvo prebivalcev ob cesti, ker bodo tako še letos dobili sodobno cestno povezavo, je res veliko. Dela izvaja Cestno podjetje Novo mesto in to največ s sodobnimi stroji, zato gre delo hitro od rok. Na sliki: del asfaltirane ceste med Kvasico ,in Draga-tušem pri spomeniku partizanske zmage nad fašisti v septembru 1942. Foto: P. Romanič SUPERMARKET Priporočamo vam odlično specialiteto — na soncu in zraku sušeno KRAŠKO BUDJOLO stalno v zalogi v vseh delikatesnih oddelkih naših trgovin engros prodaja: Prehrana, centralna skladišča, Šmartinska 100 Na Dolenjskem je dozorel 1 ^ 'X hudi Obeta se dober pridelek Hmeljarji se bojijo dežja NOVO MESTO, 12. avg-— Na hmeljišču kmetijske zadruge Črnomelj so danes začeli obirati hmelj. Do konca tedna ga bodo začeli obirati še v drugih krajih na Dolenjskem in sicer v Kostanjevici, Šentjerneju, na posestvu kmetijske šole Grm, v Sevnici in drugod. Strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnji pridelek hmelja na Dolenjskem po kakovosti precej boljši kot lani, po količini na hektar pa približno enak, oziroma nekoliko večji. Ponekod je povzročila precej škode poletna suša, vendar bo, po izjavah poznavalcev, boljši kot lani. Hmeljarji skušajo najeti čimveč obiralcev, da bi pravočasno pospravili pridelek tudi zaradi dežja, ki jim že zdaj povzroča veliko skrbi. Nabiralcem plačujejo letos 1,80 din za škaf, domala povsod pa bodo organizirali prevoz in prehrano za obiralce iz oddaljenih krajev. Kmetijski kombinat Zasavje v Sevnici, ki je največji pridelovalec hmelja na tem območju, va je za obiranje hmelja nabavil tudi dva obiralna stroja. P. ROMANI C Spomin na začetek upora v Seli krajini ČRNOMELJ, 12. avg. — Sledeč pozivu KPJ so belokranjski prvoborci v noči od 11. na 12. avgust 1941 izvedli prvi oboroženi napad na okupatorjev vlak. Glavni napad je bil predviden nad železniškim nadvozom pri Vranovi-čih, kjer je progo ščitila posebna sovražnikova enota. Vojaška akcija ni v celoti uspela, imela pa je izreden politični pomen. To je bil dejansko začetek oborožene vstaje v Beli krajini, ki je postala kmalu nato množična in je zajela domala vse prebivalstvo. Po tej akciji so odšli v hribe prvi belokranjski partizani. V spomin na ta dogodek praznuje občina Črnomelj 12. avgusta svoj praznik. V čast praznika je bilo sinoči na kraju takratnega napada pri vranoviškem nadvozu spominsko zborovanje, na katerem je govoril predsednik združenja borcev NOV občine Črnomelj, Janez Vitkovič, ki se je predvsem spominjal tega dogodka in njegovega pomena za množičen razmah oboroženega boja belokranjskega ljudstva in njegov delež v NOB in ljudski revoluciji. Na zborovanju je predsednik občinske skupščine Črnomelj Tone Dvojmoč podelil štirim rezervnim oficirjem odlikovanja, s katerimi jih je za vojaške zasluge odlikoval predsednik republike. Istočasno so podelili tudi priznanja petim najbolj prizadevnim članom društva prijateljev mladine v občini. V mraku, ko je mimo pripeljal potniški vlak, so pripadniki JLA in predvojaške vzgoje v enaki zasnovi kot partizani pred 27 leti izvedli improvizirani napad na vlak. P. R. Prebivalci ob Kolpi želijo boljše ceste Kolpska dolina, ki se razteza od Papežev pri Osilnici do Dola pri Predgradu v kočevski občini, je bila še pred dobrimi dvajsetimi leti polna življenja in prešernega smeha. Danes postaja pusta in dolgočasna, kajti mladina in mnoge posamezne družine se vsako leto izseljujejo in si iščejo lažj'i in trajneši zaslužek v raznih industrijskih središčih doma in v tujini- Osilničani, Prifarci, Poljanci. Kostanjci in drugi prebivalci te doline, ki ni mogla nikoli preživljati vseh, so si iskali dodatni in občasni zaslužek s krošnjarjenjem, potujočo obrtjo, sezonskim delom doma in v tujini. Razlika je bila tedaj ta, da -so družine ostale doma in so na delo odhajali moški, ki so se ob posameznih letnih časih vračali. V zadnjem času jih najbolj zanima, kako bo z obnovitvijo in dograditvijo ceste od Livolda do Broda na Kolpi in potem do Delnic. Pogovori krajevnih druž-beno-političnih organizacij v Osilnici, Vasi — Pari, Boslji- vi Loki, Kuži ju in drugod so pokazali, da je sleherni prebivalec zaiteresiran za čimprejšnjo dograditev te ceste in ceste od Broda na Kolpi do Osilnice in dalje proti Cabru. Sodobno urejene ceste bi omogočile hitrejšo gospodarsko rast teh krajev, zlasti pa bi pripomogle k razvoju gostinstva in turizma, ki sedaj navzlic prirodnim lepotam raivno zaradi izredno slabih cest močno nazaduje. Z zgradivijo cest pa bi ti kraji dobili hitrejšo in boljšo povezavo s kraji Gorskega Kotorja, severnega Jadrana, s Kočevjem in Ljubljano. VIKTOR DRAGOŠ V treh dneh v Sloveniji pet mrtvili Med vikendom )e bilo 86 prometnih nesreč v LJUBLJANA, 12. avg. — Zaradi izsiljevanja prednosti se je v času vikenda na naših cestah pripetilo 15 prometnih nesreč. Ostali vzroki so še bili nepazljivost, vinjenost, neprimerna hitrost itd. Zaradi teh in tudi drugih vzrokov se je zadnje tri dni zgodilo 86 nesreč, v katerih je 5 oseb izgubilo življenje, 54 jih je bilo huje in, 58 lažje ranjenih. 12 nesreč so povzročili inozemci, kar kaže, da ni so navajeni naših cest, 6 nesreč pa je bilo zaradi nepazljivosti otrok. Materialne škode na vseh vozilih je bilo za okoli 350.000 N dinarjev. V. G. Pripeljal po levi strani LJUBLJANA 12. avg. — Na ce-.sti v Toškem čelu sta včeraj ob 16.15 trčila osebni avtomobil fiat 750, ki ga je vozil Roman Toš. njak in mopedist Stane Podrebršek. Ko je Podrebršek pri Toškem čelu pripeljal v desni ovinek, je z nasprotne strani pripeljal mopedist po levi strani. Pri trčenju je Podrebršek pade! po cesti in se hudo ranil. Komisija je ugotovila. da sta bila oba brez vozniških dovoljenj. V. G. Vlamljali so v avtomobile V Mariboru teče preiskava zoper skupino vlomilcev in tatov Na upravi javne varnosti v Mariboru so nas opozorili na preiskavo, ki teče zoper skupino ljudi, ki so vlamljali v osebne avtomobile in si prilaščali tuje predmete. Podrobnejše informacije pa je, na našo prošnjo, posredoval Božidar Boezio, preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča, ki vodi preiskavo zoper 22-letnega Nikolaja Umeka, priučenega strojnega ključavničarja brez zaposlitve, predkaznovanega, 20-letnega Vinka Jaušovca predkaznovanega, priučenega ključavničarja, brez zaposlitve, 23-letnega Marjana Avguština, predkaznovanega, kovinostrugarja, 23-letnega Andrijo Kokotiča, priučenega peka brez zaposlitve, *25-letnega Jožefa Žoharja, nekvalificiranega delavca brez zaposlitve in 26-letnega Franca Repiča, predkaznovanega, pekovskega pomočnika brez zaposlitve, vsi iz Maribora. LOŠKA VAS PRI DOL. TOPLICAH V skupnih prizadevanjih je uspeh Po vaseh je vse Večja želja po napredku, skromna sredstva pa pogosto niso dovolj za vse potrebe. Marsikje pa so si s skupno zavzetostjo pomagali do izboljšav. Potrditev tega je nedvomno v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer so si štirje gospodarji sami zgradili vodovod. Ko se je v Loško vas priselil Henrik Kocjančič je sosed Valentin Zajc pravkar izkopal jamo za vodnjak. Med sosedi se je začel pogovor, kako bi dobili pitno vodo na dom iz izvira pod vasjo. Zamislili so si rezervoar na hribu, kamor bi gnala vodo električna črpalka, od tam pa bi voda prosto padala k uporabnikom. Po pogovoru so začeli uresničevati to zamisel. Pri tem pa so želeli, da bi v akcijo vključili čimveč gospodarjev, žal pa so se dogovora oprijeli le štirje od njih — Henrik Kocjančič, Valentin Zajc, Karel Kumelj in Jože Bradač. S skupnimi napori so potegnili vodo od izvira v hrib. kjer so zgradili rezervoar z avtomatično električno črpalko, od tam pa jo napeljali v svoje domove. Vsa gradnja jih je veljala okoli dva in pol milijona starih dinarjev, priključki pa še vsakega posebej. Za vse so sami prispevali, prav tako so tudi sami delali. M. S. Pripombe o vlogi medobčinskega sveta ZKS Na seji občinske konference ZKS v Trebnjem so sicer sprejeli sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS za štiri občine in tudi izvolili štiri člane v ta svet, niso pa glasovali o sprejemu poslovnika sveta ker so menili. da je slabo pripravljen. Na splošno so imeli več pomislekov o umestnosti ustanovitve tega organa. Menili so, da to ne bi bila nekakšna nadgradnja občinskih organizacij ZK ali podaljšana roka CK. Krajevna organizacija ZK Trebnje je predlagala, naj bi bil to le posvetovalni organ brez profesionalnega delavca. Predvsem pa so menili, da ta organ ne bi smel zmanjkati neposrednih vezi med CK in občinsko organizacijo ZK. Kot posvetovalni in usklajevalni organ pa bi imel svet lahko pozitivno vlogo. P. ROMANIc Ureditev planinske postojanke pri Jelenovem studencu Poglavitna skrb kočevskega planinskega društva doslej je bila ureditev planinske postojanke pri Jelenovem studencu pod Mestnim vrhom. Člani društva so s prostovoljnim delom opravili več del v vrednosti nekaj nad 2.000 dinarjev. Za tekoče in investicijsko vzdrževanje so porabili okoli 12.000 din. Da bi omogočili ljubiteljem gora nemoten obisk, so člani društva uredili več markacij. Za naprej pa nameravajo urediti kažipote in planinska turistična znamenja. Društvo šteje okoli 190 članov, od tega 11 mladincev in 13 pionirjev V. D. OGLAŠUJTE V DELU Dosedanja preiskava na preiskovalnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča kaže na sum, da so storili več kaznivih dejanj. Začelo se je tako, da so Umeka, Kokotiča in Jaušovca prijeli 18. maja na bencinski črpalki v Portorožu. Pri njih so našli nekatere predmete, ki so izvirali iz avtomobilskih vlomov v Portorožu. V preiskavi pa so ugotovili da bi naj imeli na vesti pred tem še nekatere druge vlome na območju mariborskega okrožnega sodišča. Zato so jih premestili v mariborske zapore. Preiskava je ugotovila, da so Avguštin. Umek. Jaušovec in Repič sporazumeli, da bodo za prvomajske praznike odšli v Radence, kjer so pričakovali mnogo tujih gostov. Tam so ho-.teli vlamljati in tako priti do denarja. Za to potovanje so si razdelili »delo«: Umek in Jaušovec bi naj vlamljala v osebne avtomobile. medtem ko bi naj Repič kot »speciaist« za žepne tatvine poskušal priti do denarja pri gostih v gostilnah. Obstaja sum, da je Umek v Ormožu 2. maja vlomil v osebni avto in iz njega ukradel fotoaparat, aktovko, očala, dve hranilni knjižici 2318 DM. 300 dovih din in nekatere druge predmete, še istega večera sta se odpeljala Jaušovec in Umek z avtomobilom. ki je bil izposojen v Mariboru. na vožnjo v okolico Ra-denc. Jaušovec ni imel vozniškega izpita in je zaradi tega zavozil s ceste in vozilo poškodoval. Da bi se izognil plačilu škode je Avguštin lažno ovadil, da mu je bil avto ukraden na parkirnem prostoru v Radencih in da mu ga je neznanec poškodoval. V prazničnih dneh so se odpeljali na razne zabave. V Vinskem vrhu je Repič izmaknil neki ženski denar iz torbice. Preiskava je pokazala, da je Repič pokazal še pred odhodom na avtobusni postaji na Glavnem trgu v Mariboru svoje spretnosti. Tako je izmaknil denar nekemu moškemu in ga vtaknil v žep Umeku tako, da ta sploh ni vedel za to. S tem se je hotel izkazati pred pajdaši in opravičiti ime, saj so ga v družbi klicali »super šef«. Mrtva zakonca iz Bologne PODVIN, 12. avg. — Popold ne ob 15.15 uri se je na cesti I. reda med Peračico in Pod vinom pripetila huda promet na nesreča, pri kateri sta iz gubila življenje zakonca Zan garini iz Bologne Italijanski voznik Oddone Zangarini, z osebnim avtolobilom italijanske registracije, je med vožnjo proti Kranju^ prehiteval tovornjak ter pri* tem'' zašel v »škarje«. Zaletel. .se je v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil Martin Logar. Trčenje je bilo silovito. Voznik Zangarini je bil takoj mrtev, njegova žena Zorka pa je umrla med prevozom v jeseniško bolnišnico. M. S. Sopotnica je v kritičnem stanju MURSKA SOBOTA. 12. avg. — Zjutraj ob 2.15 se je zgodila huda prometna nesreča v Krogu pri Murski Soboti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Alojz Smej (30) iz Murske Sobote, začasno zaposlen v ZRN, je pripeljal z novim mercedesom z neprimerno hitrostjo v desni pregledni ovinek, od koder ga je zaneslo s ceste v električni drog. Pri tem so se odprla zadnja vrata avtomobila. Sopotnica Terezija Bencak je tedaj padla iz avtomobila in se hudo poškodovala. Po-nesrečenko so v kritičnem stanju pripeljali v soboško bolnišnico, kjer ji poskušajo rešiti življenje, škodo na avtomobilu so ocenili na pol drugi milijon SD. Prometni organi so ugotovili, da je voznik vozil avto v vinjenem stanju. B. B. Avtobus se je zaletel v tovornjak Trije potniki mrtvi, dvajset so jih zadržali v bolnišnici VALJEVO, 12. avg. (Tanjug) — Na sedmem kilometru od Valjeva proti Beogradu je prišlo danes zjutraj do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila" življenje dva potnika, več kakor trideset pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ko sta trčila avtobus valjevske »Strele«, poln potnikov, ki vozi med Valjevom in Topol o, in tovornjak zasebnega prevoznika iz okolice Ljiga. Vsi poškodovani potniki so prepeljani v valjevsko bolnišnico. Eden izmed smrtno ponesrečenih potnikov je Pan telija Dragojlovič, delavec va-Ijevskega »Progresa«, dočim ime drugega še ni ugotovljeno. Ob 16. uri je umrl v valjev-ski bolnišnici tudi voznik »Strelinega« avtobusa Drago-je Radovanovič. Tako se je število smrtnih žrtev povzpelo na tri. Po najnovejših vesteh je bilo v bolnišnici zadržano 20 poškodovanih, katerih življenja pa so izven nevarnosti. Pri Umeku obstaja sum, da je poskušal vlomiti pred gostiščem »Kolišče bobrov« v neki Taunus, vendar ga je lastnik pri tem zalotil. Odpeljali so ga v Mursko Soboto, kjer ga je preiskovalni sodnik po zaslišanju izpustil, ker pri njem- niso našli ukradenih predmetov. Umek in Kokotič bi naj tudi ▼ Mariboru vlomila v osebna avtomobila, ki sta bila parkirana Ob jarku in na Slomškovem trgu. Pri enem od teh vlomov bi si naj prisvojila razne predmete v vrednosti 3545 novih din. V Mariboru sta Umek in Kokotič osumljena, da bi naj gospodinji, pri kateri je stanoval Kokotič, odvzela 700 novih din Značilno je tudi to. da so se člani druščine pred odhodom v Slovensko Primorje dogovorili z nekirp odkupovalcem — njegovo ime ni znano — iz Maribora, ki jim je obljubil, da jim bo za ukradene stvari pošiljal denar. Umek in še dva člana skupine so osumljeni, da so tudi pred hotelom Slavi ja poskušali vlomiti v osebni avto tujega državljana. Umek je z diamantnim rezilom poskušal odrezati zadnje okno, vendar dejanja ni mogel dokončati zaradi prihoda nočnega čuvaja. Tako preiskava postopoma ugotavlja nova in nova kazniv? dejanja. P Vinjen voznik CELJE. 12 avgusta. — V nedeljo zvečer se je v Pristavi pri Dobrni pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vinko Sentočnik iz Gorice (Šmartno v Rožni dolini), ki je iz Dobrne peljal proti Vojniku je nenadoma zavozil na levo stran ceste in se zaletel v nasproti vozeči avtomobil Emila Obreza iz Celja Pri tem je bila Obrezova sopotnica Marija Grajžl telesno poškodovana in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Vinko Sentočnik je bil vinjen, na avtomo bilih je za kakih 6.000 din škode. dhr „Škoda“ se je prevrnila v prepad Smrtna nesreča bolgarskih zakoncev MOSTAR, 12- avg. (Tanjug) — Sinoči je na cesti Saraje vo—Mostar prišlo do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje bolgarska državljana Vasil D nge-rov in njegova žena D iz Elhova. Domnevajo, da je do ni-te če prišlo v trenuLku ko " voznik Tahir Ljaljevič v »Fiatu 750«. sarajevske registracije Sa 183—78_ pri prehitevanju več vozil, opazil, da mu Iz smeri Mostarja prihaja nasproti tovorno vozilo-Voznik »Fiata« se je skušal izogniti trčenju in je naglo zavil v desno. Pri tem je sunil »Škodo«, v kateri sta bila bolgarska državljana v kanjon Neretve, globok 85 metrov- V nesreči je bil tudi težje poškodovan voznik »Fiata« Ljaljevič. ter odpeljan v mostarsko bolnišnico- Njegovo življenje je izven nevarnosti- Še o tragediji v Spodnjih Vrtičah MARIBOR, 12. avg. — Poročali smo že o družinski tragediji, ki se je včeraj pripetila v Spodnjih Vrtičah pri Zgornji Kungoti, ko je Anton Holar z nožem dvakrat zabodel svojo ženo in potem sebi odvzel življenje. Izvedeli smo, da je žena izven življenjske nevarnosti. Ugotovili so, da je bil pokojni Holar izredno živčen in razburljiv. Dejanje je storil v trenutni razburjenosti. 2e prej je večkrat grozil, da bo ubil ženo in sebe. Mopedista sta trčila KAMNIK, 12. avgusta — V vasi Podhruška sta včeraj ob 13.35 trčila mopedista Dominik Pestot-nik in Rozalija Sveti. Mopedistka se je peljala proti cesti Kamnik —Ločica. Takrat pa je iz nasprot. ne strani ceste pripeljal Pestot-nik in se zaletel v nio. Pri tem sta oba padla in se hudo ranila. V. G. Poškodba tujega državljana AJDOVŠČINA. 12. avgusta — Na cesti I. reda Ajdovščina—Nova Gorica pri vasi Cesta je prišlo danes okoli 7.40 do prometne nesreče v kateri je težje poškodovan sirijski državljan Ahmed Mohamed Nowme. Lado Batič iz No. ve Gorice je vozil z osebnim avtomobilom proti Ajdovščini. Za njim je z osebnim avtomobilom vozi] v prekratki varnostni razdalji sirijski državljan Adib Chre-itan. V preglednem desnem ovinku se je tuj državljan s svojim vozilom zaletel v Batičev avtomobil. Pri trčenju je sopotnik Ahmed Mohamed Nowme dobil težje poškodbe SUCUR Goljufinja na delu MARIBOR 12. avg. Na stanovanje Marije Omejec na Ruški cesti v Mariboru je prišla neznanka m ji natvezila, da dela v mariborski splošni bolnišnici in da potrebuje 100 novih din. Oškodovanka ji je verjela in ji izročila zahtevani denar. Po goljufiji je neznanka še nekaj časa ostala pri oškodovanki in potem odšla neznano kam. Goljufinja je stara okolij 25 let, srednje postave in tepo oblečena. Otroci na počitnicah — kateri ie vaš? Starši, obkrožite glavico vašega otroka, iz. režite sliko in nam .jo pošljite do 20. avgusta z naslednjimi podatki: vaš priimek in ime, točpn naslov, poklic obeh staršev, ime in starost otroka, razred in šola. ki jo obiskuje. Maš naslov: Uredništvo »Dela«. Ljubljana Tomšičeva 3. — »Otroci na počitnicah«. Med poslanimi kuvertami bomo v sredo 21. avgusta. izbrali peto družino, ki ho dobila prispevek uredništva »Dela« za otrokovo šolanje v znesku 5000 dinar,jev. Dvajset cicibanov in 43 pionirjev z Jesenic, Koroške Bele in Javornika, ki so svoje počitnice preživeli v Novemgradu, nam je poslalo skupno pismo, v katerem so zapisali tudi kako so obiskali Lipico in kakšno doživetje je bilo to zanje. Zdaj so že doma, pa vendar niso pozabili na lične hišice v taboru društva prijateljev mladine, v katerih so prebivali kot majhne družine, »Za nekaj časa smo pobegnili prahu in plinu iz naše železarne in prišli smo k morju, da bi se naužili sonca in svežega zraka« Pisali so nam tudi o proslavi 22. julija, ki so jo pripravili in je lepo uspela, to pa »zato, ker je za njimi z Gorenjske prišlo slabo vreme in so tako imeli več časa za prireditev« Zapisali so še, da je bil tabor njihov drugi. dom, da pa so se vseeno veselili vrnitve domov na Jesenice, Koroško Belo in Javornik. V nekaj vrstah IZOLA Nova avtopralnica — V Izoli so odprli novo avtopralnico med Kosovelovo ulico in delavnico AMD Izola. Lokal obsega preko RO kvadratnih metrov delovne površine. Opremljen je s kompletno opremo tovarne »Grada« iz Bologne. AJDOVŠČINA Priprave za slikarsko razstavo —- Vojaški klub vojašnice »Srečko Kosovel« v Ajdovščini pripravlja razstavo grafičnih de! akademskega slikarja Franceta Anžela. Umetnik v vojaški suknji bo razstavil okoli 30 del iz svoje osemletne ustvarjalne dobe. Razstava bo v čitalnici vojašnice in bo dostopna tudi mladini. Nov priliv članstva — V' pripravah na «5. letnico ustanovitve planinskega društva .so priredili že šest množičnih izletov. V jubilarnem letu se je v društvo '.-pisalo RO novih članov, predvsem mladincev, za 8. september pa so se namenili na izlet v Vintgar pri Bledu. SEŽANA Adaptacija stanovanjskih hiš — Stanovanjsko podjetje v Sežani je prispevalo sredstva za adaptacijo nekaterih hiš, ki v glavnem ležijo v središču mesta. Predvsem urejajo pročelja. Pravkar so obnovili zunanjost zgradbe, kjer imajo sedež družbenopolitične organizacije. Upravljajo tudi pločnike. Tako bo irnela Sežana, skozi katero potuje veliko domačih in tujih gostov, lepši videz. KOBARID Nova šola najkasneje 15. septembra — Dela pri novi osnovni šoli v Kobaridu uspešno napredujejo. Predvideno je, da bo nova šola pripravljena za pouk najkasneje 15. septembra. Zanimivo je. da je osnovna šola V Kobaridu kot prva v Sloveniji, zgrajena tudi proti potresu. MARIBOR Rekonstrukcija tovarne testenin — V podjetju Intes so se odločili, da bodo preuredili in modernizirali svojo tovarno testenin v Melju. V ta namen so že kupili novo sečobno opremo. Pri tej rekonstrukciji bodo opravili le nekatera manjša gradbena dela. Težišče modernizacije bo na novi strojni opremi, ki so jo uvozili iz Italije. Predvidevajo. da bodo v proizvodnji uvedli tudi avtomatsko pakiranje. Kot računajo, bo celotna rekonstrukcija tovarne testenin veljala okoli sedem milijonov novih din. ČRNA NA KOROŠKEM Turistični teden — Turistično društvo Črna na Koroškem prireja tradicionalen koroški turistični teden, ki bo trajal do 18. t. m. Ves teden se bodo vrstile zanimive prireditve. Tako so v nedeljo prikazali štehvanje, v sredo pa pripravljajo kmečko ohcet. V četrtek bodo predvajali barvne diapozitive s poti Slovenskih planin, v petek pa bo literarni bukovniški večer in nastop pevskega zbora. Z igro »Pernjakovi«, ki bo v sporedu v soboto zvečer, bedo zaključili kulturni del turističnega, tedna. Razen teh bo še več drugih manjših prireditev. JESENICE Priprave na stoletnico — V jeseniški železarni bodo prihodnje leto proslavili 100-letnico obstoja tovarne. Na ta dogodek so se že začeli pripravljati. Med drugim nameravajo izdati knjigo o zgodovinskem razvoju železarne, posebno publikacijo o proizvodnem napredku podjetja ter novi katalog vseh izdelkov. Izdali bodo tudi jubilejni znak, ter velik stenski koledar. Še enkrat „Pivo Union" tretje na svetu Ugotovitve tržnega in sanitarnega inšpektorja v Tolminu V Delu z dne 21. julija 1963 je bilo pod naslovom »Pi- sredniki (delavci) precej ne-vo Union« — tretje na svetu objavljeno, da je ljub- godovanja, ker so morali pivo ljanska pivovarna na svetovni pivovarski razstavi dobila priznanje za kakovost piva. V tekmovanju je dobila diplomo »tretjega najboljšega piva na svetu«. Tako pivo bi morala pivovarna dajati v promet. Sanitarni in tržni inšpektor skupščine občine Tolmin sta glede kakovosti unionskega piva drugačnega mnenja. Pri ugotavljanju kakovosti sta v zadnjih letih, zlasti v času turistične sezone, prepovedala prodajo v gostinstvu in trgovini večje količine piva. Tako sta samo v letošnjem letu iz- JESENICE Folkloristi v Italiji JESENICE, 12- avgusta. — To nedeljo je ansambel narodnih pesmi in plesov pri DPD Svoboda »Tone Čufar« ponovno nastopil v Italiji. To pot v Dolini pri Trstu na tradicionalnem tridnevnem festivalu »Dela«, glasila KP Italije za slovensko narodno manjšino. Kulturniki z Jesenic so sicer pred tem že trikrat na stopili na podobnem festivalu na Doberdobu. Dvakrat , ansambel in enkrat javomi- ! Pre“ dobavo. Navedem pravil-ška godba na pihala. Nedelj- ! nik Pa določa, da mora pivo ski nastop pa je bil prvi na- ! v normalnih razmerah hram-stop jeseniških kulturnikov v Dolini. Plesalci, pevci in instrumentalisti so s prikazom folklornega bogastva vseh narodov Jugoslavije navdušili okoli 2 000 gledalcev, večinoma tamkajšnjih Slovencev. Po nastopu ansambla sta deželni svetovalec Dušan Lo-j vriha in senator Paolo Seme j govorila o težavah tržaških ! delavcev v borbi za svoje I pravice, predvsem pa poudarila zahtevo po zaposlitvi. LIPICAR ločila iz prometa nad 7000 steklenic svetlega nepasterizi-ranega piva. Precejšnje količine takega piva so zavrnili dobaviteljem tudi sami trgovci in gostinci. Vse to pivo so dobavitelji prevzemali ter vrnili proizvajalcu. Z organoleptično ter laboratorijsko analizo je bilo za izločeno pivo dokazano, da je to vsebovalo bele kosmičaste vsedline in zato ni ustrezalo zahtevi 1. točke 60. člena pravilnika o kakovosti alkoholnih in brezalkoholnih pijač (Uradni list. FLRJ, št. 31/63). Pivo v prometu mora biti bistro in brez vsedline. Izločeno • pivo je bilo polnjeno v pivovarni Union ter v polnilnici Vino Gorica v Novi Gorici. Povedati je treba, da so v pivu nastale vsedline — kvasovke — že osem dni pred polnjenjem, v večini primerov pa skoro vedno osem dni be oz. skladiščenja (svetlo), ohraniti R dni svo e prvotne kakovostne lastnosti. vračati in nositi posledice. Inšpektorja sta s posebnim pismom obvestila o njunih ugotovitvah pivovarno Union in Vino Gorica. Trenutno se je kvaliteta piva izboljšala, v promet, prihaja zvečine pasterizirano. P. V. KOPER . V Tomosu so kaznovali -bivšega direktorja Na zadnji seji tovarniškega komiteja ZK v koprski tovarni TOMOS so prisotni obravnavali položaj tovarne v sedanjem obdobju in analizirali poročilo občinske komisije za proučevanje razmer v kolektivu Ugotovili so, da se položaj podjetja žbolj-šuje in je upravičen optimizem ki vlada med zaposlenimi, hkrati pa -se strinja, da so bili direktor podjetja in vedje sektorjev v marsičem krivi za nastali polažaj pred meseci. Obalni komite ZK je predlaga' naj zaradi neodgovornosti, ki so jo pokazali pri svojem delu kgznujejo direktorja. bivš" predsednika de-If oke-a sveta,-x:'n upravnega '‘— — 'Vtorja tovarni- škega komiteja Z) -- ■ ^ V)-,* «.4 Res je, da niso povsod po- p “. e ssyn4 strinjal v vsem normalni pogoji hram- j celoti - pripori-čilem obalne-be. ni se pa pivo kakovostno j Sa komiteja ampak je kaz-ohranilo niti tam. kjer so bili »oval z izključitvijo iz ZK le ti pogoji primerni. , bivšega direktorja Poudariti je treba, da po- Mirana Mariniča, odložili pa so za- samezni prodajalci niso bili ! časno obravnavo kaznovanja dovolj pozorni na kakovost piva in so nato postali pozornejši šele po ukrepih inšpekcije. Zaradi dajanja v promet takega blaga, je bilo med po- preti bivšemu namestniku direktorja Miru Benedejčiču, ker ni blo dokazano, da je prejel vabilo za sestanek- k A' P' ' 22 Zamrla prosvetna dejavnost v Lokvah na Krasu Mladi ljudje naj bi ohranili društvo pri življenju še pred leti je veljalo prosvetno društvo Tabor iz Lokve za zelo aktivno- Nedvomno je bilo eno izmed najbolj dejavnih v sežanski občini-Razen ijevskega zbora, ki je imel dolgoletno tradicijo in je bil znan daleč naokoli, je delovala v okviru društva tudi igralska skupina- Ta je uprizorila več dramskih del, med njimi naj omenimo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Igralska skupina je gostovala tudi po okoliških vaseh in celo onstran meje v Bazovici- Tudi vaščani so vedno napolnili dvorano, ko je nastopila na domačem odru. Nekatera dela je morala doma celo dvakrat uprizoriti, tolikšno je bilo zanimanje ljudi. V zadnjih letih pa je. žal, dejavnost društva zamrla Pevski zbor se ne sestaja več. le starejši pevci . so ostali zvesti lepi pesmi in ob nekaterih priložnostih zapojejo-Prav tako tudi ne deluje več igralska skupina- Kazalo bi poiskati vzroke za pasivnost. Nekateri menijo, da je vzrok v odhajanju mladine iz vasi-To pa bržčas ne bo držalo, saj šteje vas približno tisoč ljudi in je v njej nedvomno zadosti mladih in sposobnih ljudi, ki bi lahko ohranili društvo pri življenju. Omeniti je tudi. da so v Lokvi dani pogoji za prosvetno dejavnost, saj imajo na razpolago lepo dvorano v zadružnem domu, mladina pa ima v stari trdnjavi Taboru. po katerem nosi društvo svoje ime, svoj kotiček, ki je še zlasti primeren za prosvetno dejavnost- D M IDRIJA Nove šolske stavbe V idrijski ebomi je stanje šolskih stavb skrajno slabo. Posebno na podeželju. Na Vojskem, prav sedaj obnavljajo streho na šolski stavbi; potrebna pa bi bila tudi druga popravila. Večjega popravila sta potrebni šoli v Ledinah in na Vrsniku. Na Bukovem pa se šole ne splača več popravljati. Tu bi .bilo treba rešiti problem šolskih prostorov s postavitvijo montažne stavbe, kot je že v Kanj em dolu in Zakojci. Skrajno slabe so tudi stavbe osemletk na Črnem vrhu in Cerknem; premajhne pa v Idriji in Sp. Idriji. V Sp. Idriji bo nova šolska stavba končana do prihodnje, zime, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev šola ne bo imela predvidene in potrebne telovadnice. Za tem bodo prišle na vrsto šole v Cerknem in Črnem vrhu. Za novo šolsko poslopje v Idriji pa še ni določena lokacija. Sredstva, ki se stekajo od samoprispevka občanov v sklad za gradnjo in popravilo šol, bodo zadostovala komaj za popravilo; za nove gradnje pa bo potrebno iskati finančna sredstva drugod. Le tako bo mogoče rešiti ta problem v doglednem času. Vlamljali so v avtomobile V Mariboru teče preiskava zoper skupino vlomilcev in tatov Na upravi javne varnosti v Mariboru so nas opozorili na preiskavo, ki teče zoper skupino ljudi, ki so vlamljali v osebne avtomobile in si prilaščali tuje predmete. Podrobnejše informacije pa je, na našo prošnjo, posredoval Božidar Boezio, preiskovalni sodnik mariborskega ‘ okrožnega sodišča, ki vodi preiskavo zoper 22-letnega Nikolaja Umeka, priučenega strojnega ključavničarja brez zaposlitve, predkaznovanega, 20-letnega Vinka Jaušovca predkaznovanega, priučenega ključavničarja, brez zaposlitve, 23-letnega Marjana Avguština, predkaznovanega, kovinostrugarja, 23-letnega Andrijo Kokotiča, priučenega peka brez zaposlitve, 25-letnega Jožefa Žoharja, nekvalificiranega delavca brez zaposlitve in 26-letnega Franca Repiča, predkaznovanega, pekovskega pomočnika brez zaposlitve, vsi iž Maribora. V treh dneh v Sloveniji pet mrtvih Med vikendom je bilo •6 prometnih nesreč LJUBLJANA, 12. avg. — Zaradi izsiljevanja prednosti' se -je v času vikenda na naših cestah pripetilo 15 prometnih nesreč. Ostali vzroki so še bili nepazljivost, vinjenost, neprimerna hitrost itd. Zaradi teh in tudi drugih vzrokov se je zadnje tri dni zgodilo 86 nesreč, v katerih je 5 oseb izgubilo življenje, 54 jih je bilo huje in 58 lažje ranjenih. 12 nesreč sq- povzročili inozemci, kar kaže, da niso navajeni naših cest, 6 nesreč pa je bilo zaradi nepazljivosti otrok. Materialne škode na vseh vozilih je bilo za okoli 350.000 N dinarjev. V. G. Pripeljal po levi strani * LJUBLJANA 12. avg. — Na ce- ----- w .sti v Toškem čelu sta včeraj ob Zato so jih premestili v maribor-16.15 trčila osebni avtomobil fiat ske zapore. Preiskava je ugotovila, da so Avguštin, Umek. Jaušovec in Repič sporazumeli, da Dosedanja preiskava na preiskovalnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča kaže na sum, da so storili več kaznivih dejanj. Začelo se .je tako, da so Umeka, Kokotiča in Jaušovca prijeli 18. maja na bencinski črpalki v Portorožu. Pri njih so našli nekatere predmete, ki so izvirali iz avtomobilskih viomov v Portorožu. V preiskavi pa so ugotovili da bi naj imeli na vesti pred tem še nekatere druge vlome na območju mariborskega okrožnega sodišča. 750, ki ga je vozil Roman Toš. njak in mopedist Stane Podrebr- i šek. Ko je Podrebršek pri To-škem čelu pripeljal v desni ovinek, je z nasprotne strani pripeljal mopedist po levi strani. Pri trčenju je Podrebršek padel po cesti in se hudo ranil. Komisija je ugotovila. da sta T " brez vozniških dovoljenj. bodo za prvomajske praznike od šli v Radence, kjer so pričakovali mnogo tujih gostov. Tam so hoteli vlamljati in tako priti do denarja. Za to potovanje so si razr-delili »delo«: Umek in Jaušovec sija je ugotovila. da sta bila oba bi vlamljala v osebne avto- t—- _____j__________.f,;__i v r j vnobile, medtem ko bi naj Repic j kot »sp&ciaist« za žepne tatvine ..... poskušal priti do denarja pri gostili v gostilnah. Obstaja sum, da je Umek v Ormožu 2. maja vlomil v osebni avto in iz njega ukradel fotoaparat.. aktovko, očala, dve hranilni knjižici 2318 DM. 300 -dovih din in nekatere druge predmete. Sc istega večera sta se odpeljala Jaušovec in Umek z avtomobilom, ki je bil izposojen v Mariboru. na vožnjo v okolico Ra-denc. Jaušovec ni imel vozniškega izpita in je zaradi tega zavozil s ceste in vozilo poškodoval. Da bi sc izognil plačilu škode je Avguštin lažno ovadil, da mu je bil avto ukraden na parkirnem prostoru v Radencih in da mu ga je neznanec poškodoval. V prazničnih dneh so se odpeljali na razne zabave. V Vinskem vrhu je Repič izmaknil neki ženski denar iz torbice. Preiskava je pokazala da je Repič pokazal še pred odhodom na avtobusni postaji na Glavnem trgu v Mariboru svoje spretnosti. Tako je izmaknil denar nekemu moškemu in ga vtaknil v žep Umeku tako, da ta sploh ni vedel za to. S tem se jc hotel izkazati pred pajdaši in opravičiti ime, saj so ga v družbi klicali »super šef«. J. J. Jahalni turnir bo 13. avgusta Jahalni turnir, ki ga vsako leto organizira v svetovno znani kobilarni Lipica na Krasu tamkajšnji konjeniški klub »Srečko Kosovel«, je vedno dobro obiskan. Se posebej velja poudariti, da si ga je vselej ogledalo veliko število tujih turistov. Tudi za letos so v Lipici pripravili to svojevrstno zanimivost. Jahalni turnir bo 18. avgusta. Na njeni bodo sodelovali konjeniški klubi iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Osijeka, Maribora, Celja in Lipice. Tekmovalci se bodo pomerili v raznih disciplinah konjskega športa. D. M. OGLAŠUJTE V DELU LOGAROVCI Srečanje borcev in ilegalcev V Logarevcih. veliki rav- j ninski vasi v ljutomerski občini, kjer so se leta 1944 spopadli partizani s krvoločnimi vlasovci, že več let prirejajo partizanska taborjenja, ki se ga razen domačinov in številnih gostov od blizu in daleč udeležujejo tudi nekdanji borci in ilegalci ljutomerske in sosednjih občin. Tokrat je bilo partizansko taborjenje v gozdu pri Logarevcih v nedeljo, 11. avg- Kra jevna organizacija ZB Križevci pri Ljutomeru, ki je organizirala taborjenja, je povabila k sodelovanju borčevske organizacije v ljutomerski in radgonski občini, v pripravah na to lepo spominsko slovesnost pa je sodelovala tudi mladina iz Logarovec in okoliških vasi. Ob velikem tabornem ognju so borci obu iali spomine na najtežje dni naše zgodovine. M. K. Z vlakom na proslavo Pri obalni konferenci SZDL v Kopru so ustanovili poseben odbor, ki bo skrbel, da bi čim več ljudi z obalnega območja obiskalo osrednjo proslavo 25-letnice splošne vstaje primorskega ljudstva, I ki bo 15. septembra v Novi Gorici. Odbor se bo povezal z gospodarskimi organizacijami in prevozniškimi podjetji, da bi lete omogočile čim večjemu številu ljudi s slovenske obale, da bi se udeležili proslave. Zagotovljeno je tudi, da bo na sam dan proslave odpeljal iz Kopra v Novo Gorico poseben vlak. S. K. SEŽANA PUJSKE SO PELJALI DOMOV — Ondan, ko je bila huda vročina, so kmetje iz Šempasa, Vrtojbe in drugih krajev na živinskem sejmu v Novi Gorici zastonj čakali kupce za svoje, 5 do 6 tednov stare pujske, čeprav so jih ponujali po 7000 in 7500 starih tisočakov. Od sto pujskov, kolikor jih je bilo naprodaj, so jih kmetje prodali le nekaj. Kmetje tokrat niso 'bili zadovoljni s kupčijo, nasploh pa niso zadovoljni tudi z živinskim .sejmom, kjer navadno prodajajo ob sredah mlade pujske, pa tudi krompir. Sejmišče je pravzaprav za marsikoga kaj uporaben prostor: tu je mlatilnica v sezoni nekaj dni mlatila žito, tu se ustavlja cirkus z vrtiljakom. Sedaj gradijo tod novo cesto. Kmetje si želijo, da bi bilo sejmišče čimprej urejeno ter opremljeno s sanitarijami in tekočo vodo. Kot smo zvedeli, da bodo začasno sejmišče uredili v bližini odkupne postaje KZ Nova Gorica v Kromberku. Foto: J. Perat SUPERMARKET Priporočamo vam odlično specialiteto -na soncu in zraku sušeno KRAŠKO BUDJOLO stalno v zalogi v vseh delikatesnih oddelkih naših trgovin engros prodaja: Prehrana, centralna skladišča, Šmartinska 100 Nova stanovanjska stolpnica Gradbeno podjetje Kraški zidar v Sežani dokončuje te dni večjo stanovanjsko stolpnico, v kateri bo več kot dvajset stanovanj. Ta zgradba sodi po urbanističnem načrtu v sklop štirih stanovanjskih stolpnic, zgrajenih na območju pod bolnišnico v Sežani. Hkrati izvajalec gradbenih del tudi že urejuje okolico vseh štirih stanovanjskih zgradb. Menijo, da bo nova stolpnica bistveno prispevala k omilitvi stanovanjskega problema v Sežani. D. M. Po asfaltnem traku na Kras Prijetno je sedaj voziti iz Nove Gorice, po Spodnjevi-pavski dolini preko Mirna na Goriški Kras Cestno podjetje Gorica je že potegnilo asfaltni trak do Kostanjevice. Od tu ga stroji polagajo v smeri Vojščice do meje cestnega podjetja. Asfaltirali bodo tudi 3 km dolgo cesto še do Temnice in prekrili z asfaltno preprogo tudi osnovne vaške prometne ulice, ter mejni prehod pri Lokvici. Skupna dolžina asfaltiranih kraških cest bo okoli 17,5 km in bo rekonstrukcija veljala približno 193 milijonov Sdin, za kar je tudi skupščina občine Nova Gorica prispevala dobršen del sredstev. Razen skozi naselja bo cestišče široko okoli 6 m. Deloma so razširili in modernizirali tudi ovinke na cesti Miren—Opatje selo, ki je bila zgrajena po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, da bi Goriški Kras dobil povezavo s svojim zaledjem in Novo Gorico, ki so jo tedaj pričeli graditi. Na.j omenimo, da Kras obiskujejo tudi številni turisti iz Trsta in Gorice, saj je to nijhovo najbližje zaledje, primerno za krajše izlete, ki slovi tudi po svojem pršutu in teranu. Mimo tega se nad Lipo na Krasu dviga razgledni Trstelj s svojo planinsko postojanko s pogledi na morje in Alpe v ozadju. Modernizacija ceste bo nedvomno pripomogla k povečanemu turističnemu prometu in nadaljnjemu gospodarskemu razvoju Krasa nasploh. Ob tem bo treba razmisliti tudi o boljši ureditvi gostišč v kraškem stilu in ne nazadnje tudi o popravilu okrog 3 km dolge ceste Temnica— planinska postojanka Trstelj, ki je v dokaj slabem stanju. -JP Novi direktorji V obrtnem podjetju »Standard« v Idriji je s 1. avgustom letos nastopil službo novi direktor Dolenc Janez, gradbeni tehnik; prejšnjemu direktorju je namreč potekla mandatna doba. Podjetje »Standard« se je v zadnjem času specializiralo v pečarski, pleskarski in mizarski stroki. Delovni kolektiv tega podjetja šteje 51 članov in je bilo letos v prvem polletju prvič poslovno aktivno. Obrtne usluge pa izvršuje tudi izven idrijske občine. Podjetje namerava razširiti svojo dejavnost in sprejeti še okrog 20 delavcev. V trgovskem podjetju »Univerzal« v Idriji odhaja v pokoj dosedanji direktor Gantar Franc, ki je stopil v trgovsko stroko kot vajenec 1. decembra 1925 ter je v tej stroki ostal do upokojitve, razen dobe partizanstva, ko je bil član gospodarske komisije NOV. Za novega direktorja trgovskega podjetja »Uni verzal« je imenovan dosedanji pomočnik direktorja tov. Skok Franc. Na razpis sta se javila dva kandidata, pogoje pa izpolnjuje imenovani. J. J. Razstava v Portorožu V portoroški mali galeriji razstavlja v teh dneh koprski slikar Zvest Apo-lonlo. Na razstavi, ki bo odprta do vključno 15. avgusta je razstavljenih skupaj 23 del in to 17 grafik, 4 akvareli in 2 olji. Dela prikazujejo motive Pirana in Portoroža. Obenem s to razstavo je v tem prostoru tudi prodajna razstava društva likovnih oblikovalcev Slovenije. Na njej sodeluje 25 avtorjev, ki prikazujejo svoja dela iz lesa, keramike. bakra in tekstila. Z. D Mrtva zakonca iz Bologne PODVIN, 12. avg. — Popold ne ob 15.15 uri se je na cest I. reda med Peračico in Pod vinom pripetila huda promet na nesreča, pri kateri sta iz gubila življenje zakonca Zan garini iz Bologne Italijanski voznik Oddone Zangarini, z osebnim avtolobilom italijanske registracije, je med vožnjo proti Kranju prehiteval tovornjak ter pri tem zašel »škarje«. Zalete) se je v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil Martin Logar. Trčenje je bilo silovito. Voznik Zangarini je bil takoj mrtev, njegova žena Zorka pa je umrla med prevozom v jeseniško bolnišnico. M. S. Sopotnica je v kritičnem stanju MURSKA SOBOTA, 12. avg. Zjutraj ob 2.15 se je zgodila huda prometna nesreča v Krogu pri Murski Soboti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Alojz Smej (30) iz Murske Sobote, začasno zaposlen v ZRN, je pripeljal z novim mercedesom z neprimerno hitrostjo v desni pregledni ovinek, od koder ga je zaneslo s ceste v električni drog. Pri tem so se odprla zadnja vrata avtomobila. Sopotnica Terezija Bencak je tedaj padla iz avtomobila in se hudo poškodovala. Po-nesrečenko so v kritičnem stanju pripeljali v soboško bolnišnico, kjer ji poskušajo rešiti življenje, škodo na avtomobilu so ocenili na pol drugi milijon SD Prometni organi so ugotovili, da je voznik vozil avto v vinjenem stanju. B. B. Avtobus se je zaletel v tovornjak Trije potniki mrtvi, dvajset so jih zadržali v bolnišnici VALJEVO, 12. avg. (Tan-jug) — Na sedmem kilometru od Valjeva proti Beogradu je prišlo danes zjutraj do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje dva potnika, več kakor trideset pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ko sta trčila avtobus valjevske »Strele«, poln potnikov, ki vozi med Valjevom in Topolo, in tovornjak zasebnega prevoznika iz okolice Ljiga. Vsi poškodovani potniki so prepeljani v valjevsko bolnišnico. Eden izmed smrtno ponesrečenih potnikov je Pan-telija Dragojlovič, delavec va-Ljevskega »Progresa«, dočim ime drugega še ni ugotovljeno. Ob 16. uri je umrl v valjev-ski bolnišnici tudi voznik »Sfcrelinega« avtobusa Drago-je Radovanovič. Tako se je število smrtnih žrtev povzpelo na tri. Po najnovejših . vesteh je bilo v bolnišnici zadržano 20 poškodovanih, katerih življenja pa so izven nevarnosti. Pri Umeku obstaja sum, da je poskušal vlomiti pred gostiščem »Kolišče bobrov« v neki Taunus, vendar ga je lastnik pri tem zalotil. Odpeljali so ga v Mursko Soboto, kjer ga je preiskovalni sodnik po zaslišanju izpustil, ker pri njem niso našli ukradenih predmetov. Umek in Kokotič bi naj tudi v Mariboru vlomila v osebna avtomobila. ki sta bila parkirana Ob jarku in na Slomškovem trgu. Pri enem od teh vlomov bi si naj prisvojila razne predmete v vrednosti 3545 novih din. V Mariboru sta Umek in Kokotič osumljena. da bi naj gospodinji, pri kateri je stanoval Kokotič, odvzela 700 novih din Značilno je tudi to, da so se člani druščine pred odhodom v Slovensko Primorje dogovorili z nekim odkupovalcem — njegovo ime ni znano — iz Maribora, ki iim je. obljubil, da jim bo za ukradene stvari pošiljal denar. Umek in še dva člana skupine so osumljeni, da so tudi pred hotelom Slavija poskušali vlomiti v osebni avto tujega državljana. Umek je z diamantnim rezilom poskušal odrezati zadnje okno, vendar dejanja ni mogel dokončati zaradi prihoda nočnega čuvaja. Tako preiskava postopomA ugotavlja nova in nova kazniva dejanja. M Vinjen voznik CELJE, 12. avgusta. — V nedeljo zvečer se je v Pristavi pri Dobrni pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vinko Sentočnik iz Gorice (Šmartno v Rožni dolini), ki je iz Dobrne peljal proti Vojniku je nenadoma zavozil na levo stran ceste in se zaletel v nasproti vozeči avtomobil Emila Obreza iz Celja. Pri tem je bila Obrezova sopotnica Marija Grajžl telesno poškodovana in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Vinko Sentočnik je bil vinjen, na avtomobilih je za kakih 6.000 din škode. dhr „Škoda“ se je prevrnila v prepad Smrtna nesreča bolgarskih zakoncev MOSTAR, 12. avg. (Tanjug) — Sinoči je na cesti Sara je. vo—Mostar prišlo do težke prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje bolgarska državljana Vasil Dinge-rov in njegova žena Donka iz Elhova. Domnevajo, da je do nesreče prišlo v trenutku ko 'e voznik Tahir Ljaljevič v »Fiatu 750«. sarajevske registracije Sa 183—78. pri prehitevanju več vozil, opazil, da mu iz smeri Mostarja prihaja nasproti tovorno vozilo-Voznik »Fiata« se je skušal izogniti trčenju in je naglo zavil v desno. Pri tem je suni! »škodo«, v kateri sta bi-la bolgarska državljana v ka-njon Neretve, globok 85 metrov V nesreči je bil tudi težje poškodovan voznik »Fiata« Ljaljevič. ter odpeljan v mostarsko bolnišnico. Njegovo življenje je izven nevarnosti- Še o tragediji v Spodnjih Vrtičah MARIBOR. 12. avg. - Poročali smo že o družinski tragediji, ki se je včeraj pripetila v Spodnjih Vrtičah pri Zgornji Kungoti, ko je Anton Holar z nožem dvakrat zabodel svojo ženo in potem sebi odvzel življenje. Izvedeli smo, da je žena izven življenjske nevarnosti. Ugotovili so, da je bil pokojni Holar izredno živčen in razburljiv. Dejanje je storil v trenutni razburjenosti. 2e prej je večkrat grozil, da bo ubil ženo in sebe. Mopedista sta trčila KAMNIK, 12. avgusta — V vasi Podhruška sta včeraj ob 13.35 trčila mopedista Dominik Petstot-nik in Rozalija Sveti. Mopedistka se je peljala proti cesti Kamnik —Ločica. Takrat pa je iz nasprot. ne strani ceste pripeljal Pestot-nik in se zaletel v njo. Pri tem sta oba padla in se hudo ranila. V G. Poškodba tujega državljana AJDOVŠČINA. 12. avgusta — Na cesti I. reda Ajdovščina—Nova Gorica pri vasi Cesta je prišlo danes okoli 7.40 do prometne nesreče v kateri je težje poškodovan sirijski državljan Ahmed Mohamed Nowme. Lado Batič iz No. ve Gorice je vozil z osebnim avtomobilom proti Ajdovščini Za njim je z osebnim avtomobilom vozil v prekratki varnostni razdalji sirijski državljan Adib Chre-itan. V preglednem desnem ovinku se je tuj državljan s svojim vozilom zaletel v Batičev avtomobil. Pri trčenju je sopotnik Ahmed Mohamed Nowme dobil' težje poškodbe SUCUR Goljufinja na delu MARIBOR 12. avg. Na stanovanje Marije Omejec na Ruški cesti v Mariboru je prišla neznanka in ji natvezila, da dela v mariborski splošni bolnišnici in da potrebuje 100 novih din Oškodovanka ji je verjela in ji izročila zahtevani denar. Po goljufiji je neznanka še nekaj časa ostala pri oškodovanki in potem odšla neznano kam. Goljufinja je stara okoli 25 iet. srednje postave in 'epo oblečena