383. ittfflkL
t mm t mi*, m.
xun.M>.
Lredciltvs: Is
><1)SMj   pctef«&t4>f>r^  \t-ut vrsta j.* enkrat po 14 vin   lm dvakrat po 12 vin. za trikrat alt i .krat po 1i>    ,   en većim aaKsvuah po dogovoru.
Irtaviostvu naj m potO*^ a». rc.Jai^a«.!*   .n^crati itd.
k> je ssnansvtiaii. ne srvari
* j pomeri r<?rc»ciui tntz t<-iMMtoc vrr**lai\c naročnine se na ozira. 1 zrsttna t statva  tefen si. M.
ccio teto . sal leta .
četrt leta. na mesec
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
j  celo leto.......K 2S—
za Ameriko in vse drujze dežele:
K 25 -
. 13 . 650
230   1   celo leto
K 30- —
Vprašanjem ftede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka CeravnU!TO: ■»aflova nlica it S, (spodaj, dvorišče levo), teleta a $1- 3S
la Ho imelo ljubili valil ne
Minister HSrtl in novi
IliiMianskl volilni red.
Iz ilopisa. ki ga je minister flaertl poslal kranjskemu deželnemu
• i boro. je spoznati t aaeelno s«al:šrV. .i katero se je \Ia«ia |«*tavila plede nemembe ljubljanskega obein»kea;a
lilnega reda. Vlada zahteva v nse-' rnem ozira aarao preme in bo ti-ib določb, katerim so \ roje i. ker bi znale nekoliko
;lrr»ve žepe. z vsemi   di ogiaai rbnaai I« ara vtdi'nega reda pa ^e
proti doftoeoi. «ia se smejo rmi aseMa t adi prati valji
i »brine priklopiti kaset%kr vaai in nič
' mi a proti določb ansko mesto snu
• -**.
Za nas ni nobenega dvoma, dn vira v*adno postopanje a;lede pre-: -*uil>e ljubljanskega nln" iiipfce ga to-fnega reda samo iz političare a nasprotja napram mesta tn «la mu je
tt n   iztrgati ne4 »; v s. ki je po veliki večini :ii naprednega mišljenja.
ok in aatatns prebivalstvo }m tlaeiti pod škornje posavskih in dragih okoliških kmetov.
Vladno stališče glede ljubijac--v. 2J obt in^keca volilnega mas it ▼ kriverem nasprotja % stališčem, ki ga v t ada doslej načeloma zastopala r •<:n*kih M vare h. Poglavitni prin-na katerem sloni občinska ured-vendar int< re*m. za-;«a^tvo. t.puost interesov je nterodajna pri knovitvi. pri zložit vi in razdelitvi m. A pri ljubljanskem statutu in em občinskem volilnem redu ho-vlada samo sebe po zobeh udariti načelo o skupnosti   interesov na ; j\o postavili.    *amu da bi ►-stu ljubljanskemu kolikor .  hud udar«-.
Ko se je svoj čas -k le pa! v po--lanski zborniei nor volilni red za ♦eda j -o klerikalei in li stališče,   da nimajo na Kranjskem razven aih |«osehnih interesov, mesta združili * kmet-inii občinam;. Ljubljani pa. ki so priznali svoje p«nebne interese, pa
• dali tudi posebno zastopstvo. Da-
pa hočejo eelo v ljubljanski ob-
-J u
zbor.
/.a*«« so
•   v abiti i ste rt vit.* sast«*,*«.! v •»
niskim. |«oswvskim    in štepanjeva-dat;  m»M*. odločevati o Ji ljublj.iti^k * li' 8» vse bolj nečuveno, kakor r
trm «srtra. pa je r«*>m.»pmnje vlade in klerik «!.-e\ etadr — \'li»?»;h • ' KS^^ikalesos niti toliko m* za merimo njih početja. Klerikalei paw- vedo. da potom poete nega in pra-»lAnear.i v<»ttlaen?a r«-«!.. - »«*• m«>-ie>: nik>»li priti «lo kak*- veljave v ljubljanski obrtni in zato »i »kosajo l->mairat? * »ilo. z zvijaeti in z prolju-fijo. «aj izbtreni v tVojili sredstvih niso nikoh bili. Ali da je vlada apre-
uaert. <la
u*x v kada p^majcaU |#ri taki nezaslišani krivicu to je ir»»rosta^i»o.
Podlaara razdelitvi volilnih razredov je Javrk iu uav>-k zahteva, «la uvedejo »tirjt- \olilni rmrre«!!. To
podlaari *o tudi urejeni vm novi občinski volilni redi. kar jih je v veljavi. Vasi kserikak-i ao sv*. iK»«*-rt /n ljubljanski v*»lilni red posneli po volilnem redu za mesto Line*. A r I n<-u ; - ki* rt kalni deželni zbor vendar uvedel Otlri volilne i snel QJ in ne tri. kakor jih hoeeja z vladno uvesti klerikalei za Lj uhlja-volilni redi na Pre-k!enki«h-em v a lzajled. A tikli na klerikalei uvedli za po štiri \ o!line razrede in
ilavkov    ne   plaeujejo in tj par   tueatov volilnih
uprav iretvev, te imajo samo tri vo-
Povand ae je prinonmaio. da zahteva nneelo ii.ter-*.-. »jza 7a>i"iMva vanj Miri volilne razr»fle. polno jo kmetskih občin, v katerih *e je to ■veljnvilo. *»amo dežHnn stolno »lo Ljubljana naj ho d« t; rad'rano na ^t.Tli-ire zadnje knset-kr .»lune na I**r» darKkem. rno v ph^' - ini ljubljanski, ki bo čez par let imela j »-trie-*-T tNČ prebivaleev. ne upajo klerikalei v zveai z \ lad*» in ^peeijal-r • !. metrom Ha**rtlofn prevrniti norelo interesnega zastopstva in pri ne i p. ,|a je davek razde lit vi volilrev.
Perfidno«*!  v<»iilne tekni tej dolorbi nov-eara Ijubljan^V ira vo-lilnesra r**da drw*zla   »roj najvišji trium.   Mrei primere je   ta slučaj, hi kaj podobo« »ra isK • 1 i |*o
\-»-m -\**tt«     0«lkr\ *» Ih^Ii tudi pri-ti•'    tllk«lai   n»-iii*» ti.'^ii i   «la m* Imi vlada  irh**h   razdelit v •>  volilnih raz-paabo  udala    i»m al«*Mi,   \ik<i.ir' /. nnjtelalsii -iueaj smo mislili,   da bo
vlada k\«.....> tn h« d«'h*n .i u>'re|r-
la klerikaleeri' pr!(k«l« pril lopljenja ans«'1^kii    mIm   u. .;,.!•   in   bij*- \
9braz amčela o latr-re-r. rm xa.stop-stvau a da ko vlada akc-eanirasa ra/
-i! ■ \    \ olilt i       \    laki-m   li,, stu. ka
nor je Ljiihljnna. na tri razrede, leca hi ?ie hil .i •'• verjeli ZstimIiI«* m* je veudč.r iu zrr«»dil • je po /.a-i.^. niiu«>«ra lla»*rtla. \ tem liejiitiju «lu-nojjeke vinih' >.tl kake l« »•*lei: . ima uroti Ljuhliaiii in na-r. .*n«s - napredni stranki in naravne pnniadic*e tepra ne bo*!<. i /...-f.* i.• Klin s Ivinom. , m ostane /alravjj načelo. __
Sam1.] u! poiad! o sociolno-deniotiratsRl ilitM.
Soaali.udeiTiokratska stranka kaj rada naglasa, da vlada njenih vrstah jeklena disciplina, da se »>i njeni pristani z isto vnemo hojtijejo . .>re principe. Će pa nekoliko natančneje Gledamo to ><Ki4laodemok:ai>.o naraante. tedaj vid*aK>. aa je v«a ta i:na odvisna od najNrjsega ab-Mantizrna. Adler in Bebel sta tista poveljnika, katerima sleuc vse tiste rano-gostevilne \TStc socialnodemokraLskih pristašev. Priznati inorarno, da se je precej časa obdržala ta pohnka. da se ie niso pojavih tis1! razkrajalni ajajaptorni. ki M zajedo v vsako politično stranko. Toda s tem pa še ni rečeno, da je socialnodemokratska I n ranka popolnoma nedes;« pna leni marastićnim pojavom. Prej ali slej mora pnti no te^a, ker zahteva to takorekoč nar.n ni zakon poln' nec i /jvijenja. Da do zdaj <o nt pr^io do razkrajalnega procesa, je pač glavni vzrok ta, da je socialnodemokratska stranka do zdaj delovala le bolj orjja-mzatorično m da >e se ni toliko ude-• jla poht '-:r-.i in n<vcialne^a boia v raznih akonod.nmh m upravnih Sele pred nedavnim ea-om je ta stranka \ ^tonila javne zastopniške oracijr ter tvorila tam faktor, kalnega se je moralo vpostevati. Danes T o /astopniki socialnodemokratske stranke v avstrijskem in nemškem državnem  zboru  močno frakcijo, od
katere je zelo odvisno parlamentarno delovanje.
fn tako se torej tudi jte«-demokrat^ka stranka ni mog*a i*, u onim marashćnim pozivom, kaier.n j/t podvrž' na » saka po?rti*>i.i straaki Se^ veda hočejo *u rcaahi deaiokrah uv*-jin. Trd* riarnrev, da ti !>v aLakx ne more»o skoefovati enoir?05ti fooaiz^-demokratske stranke .n * . ? • ;aL£ burna debate ceio t.*y» ^-le crjBinj in razvoj stranke. Seveda £ pa to ie pritajevanje in zakrivanje taktičnega razkrajalne^a procesa, ki polagoma razjeda telo socialno - demokratske stranke čeprav je? jekleno. Vsi tisti ooji, » katerimi j.ulc interpretirati m revidirati program stranke, zasekava jo strank: težke, globoke rane, katerih se ne bo moglo tako hitro popolnoma ZaCji
Znan je boj, ki sc bije v Avstriji med nemško in češko sodalnodemo-kratsko stranko. V tem slučaju se ni šlo za politično zadevo, tudi ne za gospodarsko ali finančno ali kulturelno vprašanje splošnega pomena, temveč za nacionalno zadevo Cehi so zahtevali, da naj tudi nemški sodalni demokrati glasujejo v proračunskem odseku za Stanekovo resolucijo, da naj češke šole društva Korner.sk v na Dunaju podpira država. Nemški soc. demokrati so na povelje dr. Adlerja odrekli ,-vojim reškim sodrugom svojo podporo. Ta zadeva je prišla tudi na dnevni red mednarodnega socialno-demc kratskega kongresa, ki se je vršil v Kodanj«. Z vsemi pripomočki so poskušali zaceliti rano, ki se je pojavila v organizaciji avstrijske socialno demokratske stranke. Posrečilo se pa to ni. Čehi so se že skorai popolnoma odrek"; dunsjskenKi vodstvu ter ustanavljalo celo svojo lastno strokovno organ In  če   bo  zopet začel
zborovati državni zbor, se bo ravno v tem slučaju pokazalo, kako ra^krajaino in razdiralno moč ima ravno narodnostno vprašanje, in pa. da je narodnostna zavest mnogo hujša nego razredna ali stanovska na mednarodni podlagi.
Toda ne le v narodnostnih vprašanjih se pojavljajo v socialnodemo-kratski stranki najhujša nasprotja, temveč tudt v najvažnejših principih programa. Ta nasprotja pa obstoje že leta in leta — in vendar se ni posrečilo stranki, da bi jih zadušila. Leta in leta se bojuje boj med rcvizionisti in anti-revizionisti, med intelektualci in pra-
vimi delavci. In na strankarskem zborovanju nemške soeiaine demokracije je prišlo do izbruha. Nič več se niso mogli izogniti važnemu vprašanju, ki se tiče predvsem strankinega programa. Pred strankinim sodiščem so stali ba-denski sodrugi, ki so napravili ta zločin, da so glasovali v badenskem parlamentu za proračun, kar direktno nasprotuje strankinemu programu. Ostre besede so padle, vendar so se pa končno — čeprav je sam Bebel to postopanje označil kot „izdajstvo* — zadovoljili z ostro grajalno resolucijo. Zbali so se razpora, ko je dr. Frank s svojimi južnonemškimi sodrugi, sedemdeset po številu, zapustil posvetovalno dvorano. Tudi za zdaj hočejo na vsak način zakriti velika programa-tična nasprotja. In sociainodemokraiski li>ti že trdijo, da ta slučaj ne bo imel nikakršnih posledic in če meščansko časopisje naznanja razkol stranke, tedaj je to neumnost. Socialnidemokrati trdijo sicer, da je slo edino le za vprašanje taktike in ne za prrncipiair.o programatično vprašanje. Če je biio le taktično vprašanje, tedaj bi pač ne bilo treba delati takega hrupa in vri-šča. Izgovori so sicer jako dobri, toda ne bodo pa pomagali stranki, da bi se je ne polastila tista epidemija, ki -e prej ali slej polasti \<ake politične stranke.
Dogodki na devinstan zborovanju socialnodemokratske stanke so dokazali, da postaja revizionizem v vistak nemške sociainodemokratske stranke od dne do dne močnejši. Pokazalo se je pa tudi, da gre tu za nasprotja, ki so principialna in katerih se ne more kar meni nič tebi nič s s sveta spraviti. In ravno ker so ta nasprotja principialna, je prišlo na de-vinskem zborovanju do tako burnih nastopov, ki so mogoči samo pri najhujših političnih nasprotnikih. In naj razni socialnodemokratski Irsti še tako poudarjajo, da je njihova stranka pravi v/or discipline in soirdaritete, vendar je pa dobro, da se že zdaj, po teh dogodkih, sprijaznijo z misnjo, da je so-cialnodemokratska stranka ravnotako kakor vsaka drmjra politična stranka podvržena izpremembam časa.
»Slovenski JfaroB" izhaja dnevno dvakrat.
LISTEK.
Sentimentalna rsmanco,
Spiral K e r d o.
V tistem ea*u je bilo,   ko so «** rezi   v   železnih oklepih živeli po r in so trubadurji prepevali ki
a hijene pesmi pod okni svojih Iju-•• v lepih noćeh-     V tistih eaoin je hilo.   ko je prišla pomlad v deveto
'.«*xe!o.
je evetel«.. \ -a deveta dolra. široka dolina — je bila po-•   -     etj« m « arohen duh je v *t.i-al iz dišeeik livad in v sonenatih ga. nli   »o   prepevali slavci pesmi življenja.
Bila je pomlad.
In v pomladi      vabndi najraje jubezen. tnkns tssl sem-natim dreveni na skriti klopiei. Pomlad je mati inbeni Kakor zemlja, tako zakip-."•aMi <r«a. in neka notranja si raV, da nekaj izvrši.     Takrat jo t U- malo bolj toplega ponJeda iti •  *vek ae zaljubi.
Tako je bilo tudi 7. vitezom, eiarar r»*jTeat vam bom povedal.
De*et let že ni bilo viteza Matije doma* Deset dolgih, težkih )r\ je hodil po širnih cestah sveta in je iskal i pora. A nikjer ga ni mogel najti.
i... priAt t      vse se je pokorilo
• kL >     u a|      hi taku je i \ r**>\ al ke i me, katerih >e nikoli ni nih<-e
dovršil  Tn pa tam .je prijel v deveto • •♦•     ./ * .cm   . n> 11 a;la>     Vit r Mauja je / arohrni    rokami zadavil leva. *'    M-o ja je pobil fdav n*-
gn   junaka   iz   daljne   deaoie an r»rjem.
Tako jr pridobival \ itey, Matija lia^led v «»voji domovini in leta je bila j* no*»na nan i.
fbdaj ^e je j*a -tožilo ^lavnemu junaku po domu nt naznani! jedomov svojo vrnitev. Tak-»     jr« mislil:
Kaj  hi  -e  klatil  f»o sveta, ko imam    -v*ij dom.    \*elik dom imam. lep j**, ko kraljev, jaz pa i«eeni v tu-n l"i»ora.    K*   m*- Imi kdo \ pra.šal. ali naeel Ipor, dejal boni. da ara
/a m« t-ploh ni. Tako ls»m lahkn mirno preživel svoja leta.«
V deveti deželi pa je zavrelo, kakor v panju, ako ca poireses.
\ it* / Matij« K«, pri-^l   I>e.-#t l*-t sra ni bilo in ^dnj j»rid**. kakor tri iimta*"'    ff * r i   * I Im» *l*»riM»\ . med svoje r    .»^•    ki ni^» vrlini, da mu poa*le #ia     v .Vjekova deia! Storil je...«,
im znova »*o naštevali vsa njefrova junaška dela.
.M od rovke done  r«a ***» >e zbrale pn marmornatem vrnlujaka »>redi devete  dežele   v   *eaei   eveUK-ih   p* »no« ranč In so čebljale med seboj:
KiA^* n more hiti      vit«'/ Ma i   lieset let ar:< ze ni bilo in nilne ?*e ga ze ver ne SMUiunja! I*a so ngi1 \'i**ok   ml.Kh-t!  •  bo,    -*o dejale at»-r»-.      'iit ■) lm ktnlraste. |»la>
• (-»•.    U-p,  bled.  nekoliko mebinlndi-
• a i»l»r«*z in velike, kaUor n«*l»«» modre h*|M' (mi. Imel im> srebrn oklep, «•«* I nr«» brn>< i>< >ab|j«» m j«vdil ImmU« iskr»'i!;> vranea i/. daljnih. Sirnili arabskih pnšeav.
I>rt'jre pa 111%«» bile zadovoljne s Ic'ikim jiinakoiu. I -Ivane >o >.i ga po svojem okusu;
»Viftoke )hk>tav4' 1n> /«',- so «ie-jale. a rriiiK k«MlrM«*tih la-v ki b»sh» |irr«lr/nn ^ihl? na \ iM»kn «-elo i7.pc>ii I k»/lae^ne. bleMeee «e i-elade; dalje ho /i|ra^«» AJijrorelefra nbraza. kak«»r n«w- temnih, i>kre«*ih se «m*i in junaških, velikih brk pod orhivsfco-zakriv ljenitn no#*om. \jeppi»v oklep ho i/ /lata. tla se bode - veti I Um kor -<»!i»e«-. in nabrusila »-ablja mu bo visela ?>.♦ i . -m iz *.krlala. Srebme ostro«** mu ImuIo zvenele na eevljlll lil j. /«f i Im.-U-lca pfvlnokrvneara.'
Tako x» s«» prepirale luotlrook** do»ie med ****Im».i in vsaka zase je imela svoj okus. Samo mlada dona Mara se ni \m.*>avala \ take pnarovoee. Mislila je vedno -ama in nikdar nt izrazila svojih misli v besedah, t 'e so jo lahkožive mla«lenke vprašale, kaj misli o vitezu Matiji, pa je dejala:
»Jaz   ima in   sama   zase svoje
I »ona Mam jo bila cvetka čudo t ne devete <Ic/*ole. Kakor jutranja /arja, oh«)aiia / ro/.uato-rosnini saloni. taAo jf t>astopala iiumI svojimi to-« arišieami. VHeaa Matij*» je vzljubi >.-i, predno ira je v ideia. Predstavljala si tra je kot \ i>okeaa. vitkega n oža. z nežnim smehljajem na ustnih in v oeeh. z i erno brado. tMieleaa v haljo ljuliezni. Njegov po-jrlt>rt je smatrala za ono moč, s katero je izvrševal junaške eine, ker je ' »-fino mislila, da pride elovek, ki bofle imel tako mile in obenem tako ostre oči. da *e bode vsak zajtledal vanje in bo odšel v tihi ljubezni od njena . . .
To b«m!e moj junak, moj ljubljeni mož!« tako je šepetala dona Mara v tihih nejeeh. ko se j«« brez M>anu premetavala po svilnatih pernicah. Pod njenim oknom pa je zaman vzdihoval in pel zaljubljen trubadur v topbi noč ...
Bila je pomlad. !<<epo jntr«> se je vzbudilo nad pri-nMlo in z. rosnimi očmi se je oziralo po ššroki «*ndoviti dolini. Vse se je lesketalo in svetilo, kakor bi bilo posuto z <lra#ru)ji. Smaraadno-zelena triiva je valovala v- lahnem zefir ju, ter otresa biserno roso, spremi-
njajočo se v opalnih barvah. Xebo je hilo čisto, temnomodro. le tuiiatam je prijadral Jiel oblaček. Dolga cesta se je bliščala v srebrnikasti megli, in po tej t>eli cesti je jevdil vitez Matija v hladnem jutru. Počaasi je jezdil iu pregrleuVval okolico. Nič več ni videl starih bivališč. Vse je bilo nov,., vse krasno čudovito.
>^Ej domov ina«, je mrmral .-am s >«U>j, »ej domovina, čudosa so -orili s teboj. Kako si vstala iz projino na v ne zastarelosti. Vsa pomlajena in krasna, kakor hajka, mi prožiš roko v pozdrav.«
Srce velikega junaka je hala pol-l o spoštovanja in ljubezni. Mehko mu je postalo pri srcu, da bi zaplaval.
»Otrok sem. o domovina, ki se je vrnil k tebi. Otrok nehvaležni, ki 13 je zapustil v času bridkosti in slabo-5ti, ne da bi skrbel za te. Ti si pa vstala tačao. kakor vila iz mokrih šepetajoeili valov in me sprejela z vso krasoto. Pozabila si moto krivdo, kakor pozabi mati bolest hrepeuja, kadar se vrne njen sin. Pozabila U svojo bridkost, ko si zapnšrena samevala v težkih dnevih preporoda. V temnih, mračnih urah življenja si vzdihovala — a tvoj sin te je zapustil. Kako krasna si, o doumvinu. kako lepa!«
Vitez Matija je povesil ajravo in vraaoc pod njim je zareegetai.
V daljavi so se za blestel i zidovi
Dr. Alojzij K o k u l j. XXV.
* črt u pri teh
Pn1 nvaaje.
hitov »amljrrfh *t
Kasni vo dej
L * «i oni storilec, ki tujo »tvar, katero je kdo do— gtl po kaznivem dejanju, njeno iskupilo, ali z njo zame* njano. ali nakupljeno stvar na kvar upraviosnra pridobi, vzame v zasnovo, ali skrije, in nadalje oni storilec, ki drugemu, ki je tujo stvar dobil v roke po kaznivem dejanju, pomaga
m /nota vit i. pn sla t i ali skriti. — Kazen za to kaznivo dejanje je lahka
a do 6 mesecev. S to kaznijo se pa srne združiti še denarna kazen do 3008 k. Kdor ae pn ravnokar opisanega dejanja okrivi glede stvari, ki jo je mladinski grešnik pridobil t roke po kaznivem dejanju, zapade kazni lahke ječe od - tednov do - let tedaj, če presega vrednost stvari vsoto 25 k. Kazen lahke ječe od 4 te« i no v do 3 let je pn tedaj izreči, če -  - /•• večkrai raarrea i t<< »la-
janje in če presega \ rednost stvari vsoto 100 k. Ako je pa storilec že «»brtouia nevaren tuji imovini in če , r • -ega vrednost stvari vsoto 50O k. '■j »e ga pa kaznuje s težko ječo od I do 5 let. ali pa z lahko ječo od l\ mesecev do 5 let. Poleg kazni na pr--t«—ti se mu pa sme v vseh slučajih pri-soditi še denarna kazen do IOjOOO k.
Kazniva dejanje pospeševanja pa smatra načrt tedaj f*odano. kadar je Morilec zagrešil prikrivanje zgolj v namenu, da bi iz dejanja dosegi i dolu ček« zagotovil onemu, ki je dejanje
ril. Kazen za to »lejanje je lahka ječa. ali zapor do 6 mev^ev.
Nrkazaivost jn i r.*ri vanju in t ;s—\aiija an more nastopit? v •fveh slučajih. Prvi slučaj je oni. nko je Morilec eno ali drugo izmed teh •iveh dejanj zakrivil glede take stva-i i. ki je bila zavržena. I>rngi slučaj je pa oni. ako je storilec jedel živila, katera je pridobila po kaznivem dejanju taka oseba, ki živi ž njim pod »kupno streho tv skupnem gospodarstvu i in ki gn je zavezana preživljati.
Kazniveca   dejanja pridobitve
sum I jI v ih stvari se pa okrivi oni Morilec, ki pridobi t njo stvar, vzame v zastavo, ali sodeluje pri prodaji ali a-tavi. čeprav je moral iz danih i-kolnosti snnmiti, da je bila stvar pri-
• ' I jena pn kazni v«-rn dejanju Takega storilca je obsoditi v kazen lahke
ali zapor do 3 mesecev, ali pn v •lenamo kazen do IOmm K. Ako je pa -lorilec to dejanje že večkrat zagre--i!. naj se tra pn kaznuje z lahko ječo t> mesecev. I Vi vseh teh treh kaznivih deja-l jih  prikrivanja.   pospeševanju in »bitve   sumljivih stvari pa pn> greiaamo •mloeilo. kaj naj se zgodi z i tujo stvarjo, ki je predmet enega teh kaznivih dejanj ali z njenim iz-k m lom. ali z ono stvarjo, ki je sto-mla potom zamenjave, ali nakupa na ♦-no mesto in sirer v onem slučaju,
• - ie pran lastnik, -z. roma oškodovanec ne maa Ali naj to tujo stvar,
• eno izkupilo ali na njeno mesto sto-I %s*» novo stvar obdrži storilec! Te-ilj se upira naš pravni čut. ker bi se - tem nekako sankeijoniralo prid*»-b rve iz kaznivih d«-janj. Nasprotno >aht*»va naš pravni čnt. fla naj le-to *»• poštenim potom pridobljeno tujo •tvar,    njeno tzkupilo   aH na njeno
- opivšsi novo izaruhi ~?o-
rilec ali z dragimi besedami, da ima
nov npaeno, nisniji as m prodno j h
Kot pa
li<*ert
% od nji
11» Pa-
pa oo-ohrata, v pred
i prav, a
ja%nega «>brata. moteitje pomoči pri »plošni nevarnosti, krčenje dobavnih dolžnosti   pri splošni   sili   in stiski.
'rav ja no živilih ali no-ih predmetih, razsi r je v aaje hole* ni med ljudmi in razsi rje v aoje rastlinskih škodljivec v ali /ivakkih kužnih bakini. T z tega opisa trn posnamemo, da posna naš načrt prav lepo število oboenev ar m h kaznivih dejanj.
O prvem nbčenevarnem kaznivem dejanju zažiga je pn tedaj mogoče govoriti, ako je kdo provzroči! ogenj na tuji stvari in tedaj, ako je kdo nota no lil nevarnost za življenje tujih ljudi ali v večjem obsegu za tu-imovino s tem. da je zaagal svojo stvar ali pa tujo stvar z lastnikovim d voljenjem. Zažigalca po zadene ks-7en težke ječe ali lahke ječe od 1 do lO let.
Kaznivo srjssje asrroecaja z ognjem pa nem in —ti je pa tedaj poro1 m • ako kdo nen tr» al nam til ogenj na tuji stvari ali pa iz ne mantts!, ustanovil u«\aru»st za /:\ ljenje turiii ljudi ali v večjem obse m rji tr - tem. da jo mv
igz ~. j > aj- ali pa lujo -tvar z I not pihne i m dovoljenjem. K i /en za to kaznivo dejanje je pa lahka ječa od 1 tedna do 1 leta ali p* od 50 do 4tOi K. Definicijo tega kaznivega dejanja smo na
da prepričamo svoje čitatelje o res-: Los»ti svojanja, u voglom nas*- razprave izrečenega očitka, da se naš načrt po nepotrebnem ponavlja in da bi se lahko brez kvara njegovi jasno-*ti. temveč še celo \ njegov prid nekoliko okrajšal in ntesnil.
Kaznivo dejanje ost oženja po razstrelilih je pn tedaj storjeno, kadar je kdo ustanovil nevarnost 7a življenje tujih ljudi ali v večjem obsegu za tujo imovino s tem. da .;o pr^vzročil. da se je vnelo razstrelilo. Takega storilca naj se kaznuje < težko ah lahko ječo od 1 do 10 let. Kdor je pa isto nevarnost ustanovil s tem,
bi, pošiljatvi ali up • ..i ra7**n lila. zapade kazni lahke ječe nI i zapora od 1 tMna do 1 leta ali pa denarni kazni od 50 do 4Am K Tudi tuka- n> napo nepotrebnem ponavlja eele stavke. Ako je pa k«kn iz nemarnosti provzToeil. da je prišlo razstrelilo v toke neupravičeni osebi, naj se gn obsodi v kasen lahke ječe ali zapora f d 11 dni do 6 mesecev ali pa v danar-uo rlobo od 30 do *H*no K
O pripravi zločina s ponsočja razstrelil pa tedaj možno govoriti, če ar je kdo z drugim dogovoril, dn bonu) z za pa le nje m razstrelila povzročil revamost za življenje tujih Ijisdi ali v večjem obf egn za t a jo imovin ali r i r radi izvršitve takeara dejanja izdela ali pridobi raz-trelilo ali nje-tf,\f> -*sta\ ine. S*-->rilea se kamnu je s težko ječo od 1 do T» let ali z lah k . je-•     .1 mewxeev do o h*»t_
Kdor pa ze večkrat   opisano ne-
jo od
v ie i vaga
V
se krtvon kaannja a ječo od 1 do 16 Int. v pa z lahko ječo na do 1 lota ali a denarno k< 50 do 4600 K
Nadnlnsfi kaznivo dejanje te pa (tgraaemjjn po hrnranjn omrata. To ks/ ni v 4» <lejaBvje je pa t od a j podano, a k«. kd»> povaroei za večkrat oosajeuo i.»varnost uamenoma ali iz aamnrno-sti s tam, da moti in krsi z elemen-taruo ali mehanično silo proizvajani obrat v rndokopu ali pa pri kaki sra-. <i spadaj« h. napravi Ak< ie storil krive«- lo uamtiioma. na.i g.i di v kazen labfce ali telke >eee nd 1
00 10 let: ako je j»h storil to le iz nemarnosti, naj se ga pa kaznuje le z lahko jeeo ah zaporom od 1 todna do
1 let>< ah pa / denarno kaznijo od Ml d.* 14»m K \ na« rt tudi i>n tem kaznivem dejanj.i prav po nepotreh nem / pet in natanko opisuje nevarnost, katero mora povzročiti storilec, nadalje pa istotako po nepotrebnem ponavlja pr m marnem ogrozenju dobesedno zor>»*t i*elo lrt*sedilo pofirej
p* l»*io* definicije, kar le moti in po ne| »tu razbhiiuj**   obseg naše-
ga n te rt *• I parno, da se bode pri boflem redakeln odstranilo te ned>>-statke.
Isto ponavljanje najdemo tudi pri bodoet-m U 1711) \ •in dejanju obče-iic«arnrc« «»crož«-iij«, ki je tedaj po-t«auo. ee .1»* K.l » IkkJj^i namenoma, ali h t anariM-ft i.>:,u). vil p<m! |n,^-1)Uo nevarnimi okolnostmi nevarnost za življenje tujih lju.ii < e je kn\ei- >tu ril to namenoma, naj H pa kaznuje s težko ali lahko ječo od 1 do 10 let. i e je pa to Mori! le iz nemarnosti, j>a . lahko jei • • ali za|Mir< m od I tedna tlo 1 leta ali z denarno kaznijo od 00 do -PMi K
Pri ti priliki opozarjamo tudi, iia so kazni za vsa doslej obravnavana kazniva dejanja obče nevarnega ■■ naj i z malimi izjeman.i vedno enu in ista. vsle.. ••• -r»r hi po našem mnenju kazalo, da hi m> v izogih vodnemu ponavljanju napravil za vsa ta kazniva dejanja le • i enoten kazenski stavek za hudobna ogronenja in tavnotako en enoten kazenski stavek za nemarna ogroženja. To bi bilo le kol'jati lo našemu načrtu in n tegovi janjno^i. za eno ga pa tudi nekoliko utesnilo.
Xaš načrt pa našteva pri kaznivih d»*janjir ir-< in o?rroženja p> raz^Tr^ltlih, po povodnji in po krše-njn obrata in pri kaznivem dejai
■ enevarnega ogroženja tudi znat-povišane kazni, ki naj v posebni h sln-« ajih zadenejo krivca.   ĆV   je imelo namreč eno ravnokar na tetih dejaTi1 za posledien težko   telesno poškodb r.li težko okvaro na zdravju, naj -krivca kaznuje s težko ječo od J d l."> let. t e se je eno teh dejanj izvili v namenu, da bi se z njim i - an- v Ijeno priložnost unornbilo za :z\r-i
ev umora, tatvine ah ropa. ee se jr dejamji ■ nmj anlo več ljudi ali če je imelo za posledico človeško smrt, a'i
•e je končno Morilce ze enkrat zagrešil to dejanje. |m»tem naj ^e mu pa prisodi težka jrča °^ 0 do 20 le* an pa dosmrtna ječu.
Ako se je pn ono poprej ornenj« -rili kaznivih dejanj storilo iz ne mar-t >ti >^ «•»■ j. irn< lo za posledien te-/-ko t« !»sno poško<]l»o ali težko okvar«« na zdravju, piilrm naj pa kriv,-a za-flsme kasen lahke ječe ali zapora od
' tednov do dveh let. ( * je pa dejanja provzroči lo človeško smrt iiotem naj se pa izreče kazen lahke joče nI i /apora od 1 tednov do 3 let. V obeh
ie vzporedna do 5000 K. (Dslje prtSosajič )
»SMren trsu
mam.
V nodaljo, dno 18. t. m. se je vršil v Starom   trgu pri Kočevju lepo < hinkau vohkeri shod narod n- nap redne straante lh> kakih 200 voliloev -je narnlo aa dvorišču g. Majerleta li to v kiju h prizadevanjem tamosojegs župnika, ki je na   prižniei   agitira 1 proti našem n shodu. Belokranjci so pač pametni in trezni ljudje, ki se tudi od kakega duhovnika ne dndo več za nos voditi. Samo j*»vsod naj bi bik; vsaj nekaj tega belokranjskega ponosa, pa bi prav kmalu odklenka-io nečuveaeuiu terorizmu, ki ga uganja duhovščina na    Kranjskem. — Kaudioal Gangl je v enotirnem govoru razvijal svoj lepi program in neprestani medklici in vzkliki navdušenja so nam pričali, da    govori tu mož, ki tudi zai>-s pozaia. želje in po-trebe ljudstva, zlasti pa svojih ožjih rojakov, da hoče koristi ljudstva tudi brezobzirno zastopati. Voli le i so z napeto pozornostjo sledili krasnemu govoru fer.  kaudidata, ki je v pravem po'uenu beseda slehernega ganil do solz. Med drugim je g. kandidat tudi primerno ožigosal pisavo »Domoljuba«, ki mu podtika stvari, ki jih nikoh govoril in zagovarjal   ni. Kot najhujši greh se mu podtika, da je za razporoko. To se mu drznejo očitati oni klerikalci, ki sami kar najmanj spoštujejo sveti zakon. Učitelja Or-m«-ka so prestavili v Krašnjo, njegovo zeno pa so kot učiteljico pusti li v Komendi  Moža      odtrgali od svoje /ene, samo da >♦ nad njim maščujejo. Ali se ne pravi to zakon ločiti, ali ni to pač razporoka v prak-i * Dalj^ 3c mu    "i. da je za svobodno šolo in za nove da1, ne. ua m se učiteljem plače zvišale. On j° za tako šolo. ki se vestno drži zakona, ki nam predpisuje verami - n ravno vzgojo. Pač pa se mora ta šola oprostiti vseh lajiških vplivov, naj pridejo že od te ali one strani. Tako šolo razumeva   on pod -voljodno šolo. Kar se pa tiče učiteljskih plač. bo pa zini raj brezobzirno 'astopal stališče, da se ueitel;stvo po-drzavi ter se tako   šolska brem 7valijo na državo, ki hoče sedaj nad -olstvom samo komandirati, pa zanj noče nič plačevati. V državi pa '.vrha pred vsem pravične politik* koncu so je eovomik obrnil še prot podlemu zavijanju staretrškega / • nika, ki je isti dan s prižnice zhrar vernikom pripovedoval, da je na-* lil kandidat na shodu v Draga' -T»rofi mul it v i. V Dragatušn ie i k moli in delaj!" Molitev treba dru/it' . delom. In delo je najlepša molitev :<°r t delom in v delu najlepše moii -»o in poveličujemo svojega stvarniki. 'Živahno odobravanje.'* To ir snV • .:ir»*2-a ' n ni govoril    na drae-ai m shodu. Ako pa mu    župnik v >   trem trgu kaj drugega očita mu podtika, da hoče odpraviti mol' tev. potem je pač na svetem me-4 grilo lagal.      Pri teh besedah p. k.° didata naj bi bil župnik stopil ir»r voje farane. pa hi pri drugi pril*^ gotovo bolje znal brzdati svoj ol r jiri .jezik . . .
Po   govoru g. kandidata Gnr.gh s*a   potem govorila se veleposestnik g. Juli Mazelle in pa tajnik i/vr--evalnoga odbora $r. Mrak. Zlas11 THvslednji govornik karaktoriziral no doslednost in iieznat-ajnost klerikalizma, kričeče nasprotje med besed," i;i dejanji klerikalcev. Klerikalci •majo pri vsaki primerni in n^pr:-rnorni priliki polna usta sladkih be *ed,   sploh *e v besedah kar eei
i
ljubazni do svojega dobrega, nepokvarjenega, katoliškega, patrijotičnega, avstrijskega in   ne vem še kakšnega ljudstva, in
človek, ki bi sodil samo po njih besedah, bi      »ral biti pač pi^ričan, da ga pod   ožjim solncem res nima poštenejšega ljudskega prijatelja od naših klerikalcev. In vendar nam dan na dan z dejanji dokazujejo, da ne poznajo druge koristi, kot pa koristi svoje   stranke   in njenih voditeljev. Xjih strankarska sebičnost gre tako daleč, da so pripravljeni pogaziti tudi   najprimi t i vuejše ljud&ke pravice v istem trenotku. ko se jim odpira le najmanjše upanje, da si za. svoje izdajstvo izbi jejo kako hipno strankarsko korist. Poudariti hočemo en moment, ki je posebno značilen za prakso in moralo   SLS.". Pri vsaki priliki  poudarjajo svoj  .skrajni deino-kratizem, večjih  demokratov, ka-kor so klerikalci, sploh ni:   samo oni so zagovorniki  ljudskih  koristi. kmet, delavce, sploh ljudstvo, to jim je vse in sploh drugega ne poznajo. Mi v«L drujri smo sleparji, goljufi, brezverci in ne vem, kaj še vse. Kdor pa pozna bistvo klerikalizma, bo drrrgače sodi!   in   vedel, da klerikalizem splou demokratičen biti ne more. Predaleč bi zašel, če hi hotel navajati le največje    in najsramotnejše oskrrrmbe. ki jih je klerikalizem že zagrešil na demokratičnem  načelu. Zgodovina m nogo. m nogo crovori.    Vprašam samo: kdo je učil slovenskega kmeta pasje   pokorščine   tedaj,   ko   se je obupno    upiral    krutem nemškemu graočaJcu? In kdo je učil. da so oblasti od boga postavljene, tifete oblasti, ki    so   uničile svobodo sloveti, ljudstva? Ali niso bili to zastopniki rimskega klerikalizma?     Pa pustimo to zgodovino in oglejmo si samo en slučaj v najbiižji preteklosti, ki nam v pravi luči kaže klerikalni demokra-tizem. Občinska samouprava bi nam morala   biti   politična svetinja; na a jej bi moralo biti zgrajeno V9e naše javno politično življenje.   In vendar so naši klerikalni demokratje to na-Čelo prekršili. Nastopili so proti potrditvi    Ijubijanskesa    župana, da^i ga je ljustvo -vobodno izvolilo in bi inoral sleherni demokrat to pravic«* l.iuo>tva spoštovati. Klerikalci svoje dejanje   sicer   taje in navidezno iz ^rahu pred ljudstvom markirajo nekako neodobravanje nad tem činom v] »de. Vendar pa se iz vsega njihove-ra postopanja bolj in bolj pokazu;r> konjsko kopito klerikalnih intrig, in . nes je vsak pameten človek prr*-"rieaiK da je padec ljubljanskega župana sad klerikalnih mahinacij. To klerikalni demokratizem, ki ga si-t-LT   vsakemu vsiljujejo, kakor čifut ?vojo umazano robo. Vlada si je dovolila   na   ljubo klerikalcem kruto Vršenje     najpriprostejših ustavnih prarvie in proti »e an bi mu tli v^i za - > demokratični Slovenci kot en moz pn^t-estirati. Tudi ta volitev naj bi se izvršila   v*   znamenju protesta pr takim    oskrumbam demokratične?a načela ljudskih pravic.Zato boste naj-. -e obsodili vladno nasilje in kh"-nlno   zahrhtnost s tem, da boste ra dan volitev zapisali na listek:
ENGELBERT BANBL deželni poslanec* v Idriji.
(Ploskanje   in glasno odobrava-njo.J — Predsjednik shoda.   g. Malic, je dal kandidaturo poslane: tasgia   se formalno na glasovanje ■n je bila med gromovitimi živio-kliri Dgiasno sprejeta.
Kupujte jutranjo izdajo „ Slovenskega Naroda**.
-t* »I nega mesta, sveti: in v solne a se
iskreči v svoji deviški,   mramorna* i
barvi. Množice so   hitele    -lav nem i
omakn nasproti   in ko jih   je   le-ta
i s gledal so zapustile vse žalostne mi
-I i njegovejra srca.
Glej jih«-, si   je   .ni«lil. -kako
i rihajajo. da me pozdravijo. Vendar
r*i«*em brez zaslug . . .* s s
\ \ ;-oki pila« i done Mare se je vitez Matija odpočil od dolge jeie. Komaj jo je namreč zar I eda 1 med »tevojkami. ki so mu pri-le nasproM. at je pristopil k njej. In ona je uprla - anj svoje lepe velike oči. RazemeU sta se in sta biln srečna ...
Namesto na svoj dom je šel vitez Matija k doni Mari. Kakor some, ki ga vrini spomladi v k i pečo zemljo, tako je ob prvem Marinem pogledu vzklila v junakovem srcu ljubezen.
Sedela sta pri mramorna t i mizici in on ji je govoril o svoji ljubezni: Slutil sem v domovini *rečn. Kakor se lahen spev nevidno dotakne tihe duše. tako je dotaknila vesela slutnja mojega -rra Nekaj me je gnalo domov. Tebe. o Mara sem slutil v- bojih z divjimi narodi in div jimi zvermi. Tebe, Mara. sem s»util, ko sem jezdil čez vroee puščave in neizmerne planje, tebe. Mara sem slutil ko sem stopal preko strmih gorskih potov in ko sem se vozil v lahni ladji preko sinjih neskončnih voda ... Ko pa sem prišel domov, sem
r ..šel kad r . 7    *>. pn undaut* !a \
• . - ^ - ; . i »o mladi S« predno sem te ponnal. sem hrepenel po tebi in še predno sem te videl, sem te ljuv
l,il...«
Dona Mara je zardela v vsej svoji deviški eistre*ti ;n |tovesila svilnate trepalmee, kakor bi se črna noč poltiho plahutajo- spustila na zemljo.
V.«tA7 Matija na se je sklonil k njej. položil ji roko okoli vitkega pasu in ji zašepetal:
»Ah ti lepo, mlada dona. ti ..rana Mara, Ijnhsš li — kaj tvojega.. a
Tu je slavnemu junakn zastala U -eda v grlu in je umolknil. Le dono M aro je pri vil tesneje k sebi. Ona pat je zasepetala komaj slišno:
»Se predno sem te v idela, m-m te ljubila,«
Tiho je puntalo v sobi. Solnem žarki so se lomili mavričasto v kristalnih posodah, kjer so plavale zlate ribice. V nevidnem ob je t ju so drhtele cvetlice v opalni vazi in drobni ti-e-ek v srebrni khtki je začudeno gledal po sobi.
Dona Mara pa je zamižala tisti
• a- od sladkosti, ker je začutila vroč poljub na svojih rubinastih ustnih . . .
V >enei de h teč ih oleandrov pa so med tem sedele modroo'ce done.
Ki — vitez Matija - po našem okusa«, je dejala dona Marta. In nadaljevala je:
Cilejte! Nima kodrastih, plavil: las. nima h pega. bledega, nekoliko melanholičnega obraza »n ne velikih, kakor neb» modrih lepih oči. Nima -rebrnega oklepa, brušene sablje in ne jezdi i-kntra \ ranca ir. daljnih širnih, arabskih puščav, kakor sem jaz ugibala. Pa tudi nima črnih, kodrastih las. ki bi predrzno silili na visoko čelo izpod pozlačene, blesteče se čelade, nima zdravo zagorelega obraza, kakor noe temnih iskrečih se oči in 'iinaških.velikih brk pod orlovsko zakrivljenim nosom. Nima zlatega oklepa, ki hi se svetil kakor solnce. nima brušene sablje, ki bi mu visela na pasu iz škrlata. Srebrne ostroge mu pr zvene na čevljih in ne jezdi 1m lea polnokrvnega, kakor ste ve dejale.
Visok vitek mož je, z nežnim smehljajem na ustnih in v očeh. Dolgo črno brado ima in odet je v haljo ljubezni. Njegov pogled je tako mil in olenem tako oster, da *mo se vse zagledale v njegove oči in odšle v tihi ljubezni od njega . . .«
Dona Marta je sklonila zlatolaso glavo. Tiha. ljubezni polna misel je poletela k vitezu Matiji, ki je tisti čas poljubil dono Maro. In misel se je vrnila vsa žalostna in otožna in dona Marta je zaslutila zlo . ..
•     • •
Vsak dan se je sprehajal vitez Matija z dono Maro po gajn. In vsak dan ss je večala njuna ljubav.
V gaju pa je stanovala Pomlad. Ko je videla viteza Matijo se je zaljubila vanj. Kadar je prišel v njen tlom, je posipala njegovo pot z gozd-rimi cvetkami, da je dehtelo vse naokrog. Ptiči po vejah so prepevali najslajše pe^mi. da se je človeku sree topilo od prevelikega krasa.
•Po noči pa je blodila Pomlad v gozdiču, kakor lahna, bela megliea, drhteča v mesečini in je plakala, t'e-lo dolgo noe s > plakali z njo slavei.
Nekoč pa je prišel vitez Matija saui v gaj. Ponosnih korakov je prišel, kakor kralj, nepremagljiv, nedosežen. Smehljaj sreče mu je igral okoli usten.
Tedaj pa se je zgodilo čudo ljubezni. Pomlad je razgrnila svoj plašč pred slavnim junakom, svoj edini nlašr in vitez Matija je videl čuda, ki jih še ni spoznalo človeško oko.
Cveti tree so dehtele čarobno, mamljivo, da je nekaj sladkega spre-letelo jnnakovo dušo. Drevesa so bila posuta z najkrasnejšiin cvetjem in ptiči so ped* najlepše pesmi. Kakor začaran gaj, zaklet od čarovnice lepote, tako se je zdelo vitezu Matiji. Od vsepovsod se mu je smehljala več-nokrasna Pomlad.
In vitez Matija je umrl, ker ni usojeno, da bi spoznanje narave bilo življenje...
Koman; spi-a; A. 1'. Rusi c, (Dalje.)
V.
Naslednje jutro je bila Mina trudna. Glava ji je bila težka, oči medle in spominjčUa se je prejšnjega dne z nekakim gnusom. Spomin na ples in na omote nos t vsled pijače in dima jo je le težil. Začutila je bolečine v nogah, naposled po vsem telesu. Kakor megla se je vlekla po obljudeni cesti. Cesta je postala živa in pestra. Delavci raznih strok so hiteli na delo. Tupatam je stopical med i .iiiui človek v obleki boljšega kroj* in s krvjo podplutimi očmi. Ozrl se je radoveden za Mino. ki se je zibala od utrujenosti po račje. Mlad človek, še neprespan in s šopkom ovenelih rož na prsih, jo je nenadoma prijel za roko.
»Ah — kako vas ljubim!« la smejal se je po satansko. RazžaloM jo je pijanec in pahnila ga je od sebe. Pospešila je korak in rdeča v lice in nekoliko potna je prišla v tovarno. Naposled jo je omamil spomin na Treba rja. Spomnila se je, kako gorko jo je sinoči pri v i jal k sobi in jo polju bo val. Čutila je še njegovo vročo, gorko roko, s katero jo je pobotal po licih. Pričakovala je, da bo se odločni niti pniitesilg
Dnevne vesti.
+ Kraajaki sVselni zkor »e sni
de dne 5. oktobra. Toda prva seja bo namenjena izključno mamo ceaarjevi oaeatdeset letate i. Po tej seji nastopi večdnevna pa v za in šele potem as začne redno delovanje deželnega zbora. Med prvimi stvarmi, ki jih hoče klerikalna stranka kar mogoče hitro -praviti pod streho, je novi mestni statut ljubljanski. Klerikalcem je namreč silno veliko na tem. da bi nov« volitve vodil vladni komisar.
\ ladz in klerikalci. Sicer odpirajo klerikal« i se \edno na stežaj >je čeljusti in vpijejo zoper dunaj-<~ko vlado, ali vsa  znamenja kažejo, da se pripravlja velika sprava med i lado in med klerikalci. Ze je :;ačela \ tada dajati klerikalcem plačila na 'un te sprave. Prvo plačilo ie bila potrditev bivšega ljubljanskega žu nnna. Kmalu potem so poslali klen ■> ilci Š u k 1 j e t a na Ounaj k mnu *rstvu kot meaetarja. In izmesetarii novi ljubljanski mestni statut in dilni red. Se pred nekaj me*«eet je luaajska  \ tada Mala stališču, da
ie ta staiat in ta volilni red nesprejemljiv, zlasti da sta nesprejemljivi ■ hiebi slede priklopi jenja kmetskih občin in glede razdelitve volilnih ras. redov. Zdaj je pa dunajska vlada kar n enkrat spremenila svoje stališče in .oče akceptirati to. kar je še pred •»kaj nseaeei odklanjala,   snsno dn -treže klerikalcem.   To je pač tudi
♦ itno plačilo na račun m klerikalci -o ž njim jako zadovoljni, tako zado-
djni. da bo sprava   med vlado in Vrikalci kmalu zagotovljena in da -nno na jesen brez dvoma ze iposst d>li klerikalce kot e. kr. štifelpu-. • rje v državnem zboru.
Ljubljanski   nemškutarji in »teini predsednik baron Schwarz. Z o ljubeznijo skrbi baron Schwarz
♦ v "»o kranjsko ne-mškrntari jo. Kar je
. rgtiče;  \ «•»   «»tori  n« rnškutarjem. . vendar niso ž njim   zadovoljni. V ojem glasilu priVjaio eelo danes. ■ !a ni smodnika iznašel. Vzrok temu čitanja je. ker je deželni šolski svet -eni telovadnim društvom, ne sam > **• »kolom in Čokom nego tudi Turnar-em vzel nnriščs\ Ker -e za turnarje -   napravila iz jen! a. so nemškntarji •*di in trgajo barona Sehwarza po ' *»ih. Nemškutarji hočejo vedno ime-zase izjeme in če se jim ne narodu i e prizanašajo niti tako zvestim in vnetim služabnikom nemštva. kakor jr baron Schararz.
Obravnava   o tnzM   dr. Tnv. carja iu dr. Trillerja proti Bihoikar-m. Deželni predsednik bar. Sehwarz t je odpovedal pričevanju, češ. de *nu uradna tajnost brani izpovedati :»red #jcdi*čcm. Vsled tega ne«š» sodno redsedništvo dovcliti.   da Hi se ob-,ava vršila v porotni dvorani.
/.ariasi 1«• gled*» belokranjske že-niee je v železniških kroarih vzbudi rnebe«.ne» vo>elo-.r.  Kaj takega ni bilo. Saj «e vlade večkrat iz različnih zadreg z v ^ako-:;mi izjavami in pr.jasnili. a ne-
tako  prazneča, eelo    - danja .da Ae ni izdala. Od dobro poduče--trani čnjemo. tla je to izjavieo iz* prosil deželni glavar Šnklje. ko je bil adnjič na Dunaju. Vlada je to izjavo dala. ker se boji. da bi se v dezel--m zhorn kranjskem    vnele ostre -azprave zaradi belokranjske SSSSO-iee in ker ji je bilo zaarrorz.no. da klerikalci v delegaciji sitnosti
p red *t ojeeo
I !■ lulu h vssmsi ne priskoči na poaaoe. Vladi bi bila seveda vsaka debata o belokranjski železniei v deželnem zboru in v delegaciji jako neprijetna, ada j namreč, ko *a š*» vrše pogajanja z ogrsko vlado in vlada še rana »e ve, kaj ho i belo. kranjako železnico. Pnievno je i»»rej, da j izdala svoji* izjavo a kdor to izjavo stvarno preisee, Ih. spoznal, da je t stalno biripamrsnbua
I« Bele krajiae. Meseea avgusta klerikalci ustanovili ob priliki Jarčev ega bivanj«* v Senilen - v ojo ^Stražo-   Mih.e       takrat |h.udarja
li, koliko jim je za slovenski narod, ker so hoteli pokazati Jarca kot vzor narodnjaka. Im takemu m siienemu govoričonju f:.s4ii-. verjeli, -e ttak ra 7ume. ker poznam«•   njihov o hi-ago narodnost    Toda menili smo, da -bodo v?»aj tolik«, časa mah* gibali, dokler ne minejo volitve; n motili smo se tudi o tem   Ljudstvu «• klerikalni "straži« sploh ničesar   znanega ni dasi bi imela rav jim leto?* priliko za narod matm storiti, ker ravno lesna so Nemci hudo pritisnili na sem iako občino   N'ič manj kot 'J5 iberi petindvajseti  -lovenskib otrok je i*«gra bil nenasitni moloh s svojimi ostrimi kremplji ter jih odnesel v nenasitno zrelo ponemčevanja. da naredi iz njih ja ni čar je proti lastnim bratom. Se v« da se klerikalcem uboge   reve v *o-vraznem objemu prav nič ne -milijo, ker si      *   •..       1»« —• le nam dobro godi!.       \o. od takih ljudi, kakršni so v semisai »Stra/      no že itak ni-ee-ar pričakovati ne moremo   « Mbor je konstituiran deloma iz lenih, deloma na popolnoma nes|»«»sobnih ljudi in člane tvori par devie. ki se najbolje počutijo pri kakem kaplanu ali fajmoštru. in ker .ie baje že slučaj ta-kn nanese I. prid rži m o devieaam k«.t člana še kakega urnoholnetra. kateremu gotovo ni gosposka nos'a\ >|a var-ha radi duševne prosvitljenosti. Taka tr»rei so dew*\ i    K^^^-ileen ni za
>j hum
Ali pokažimo jim pri prmsmsvjik volitvah, »la smo jih že do grla siti in tožen ino jih i R<     k rajaš**!
- Petdc^tletnira poslanca dr. Kramara. Mladočeški akcijski odsek je sklenil proslaviti .VNetnico poslan-ea dr. Kramara. Zbere naj se fond aa ustanovitev politične šole. Nadalje na* se izda popularen spis o dr. Kramaru in njegove izbrane spise in govore. Priredili bodo tudi v Pragi kakor tudi po deželi slavnostna zbr.ro-van ja.
- Javni shodi. Štajerska narod-: i ranka priredi jutri štiri shode in nmnf v Središču. Trbovljah. I>ru/. mirju in Kostrivnici. Dnevni red: C instrukcija v štajersk- <*m zboru in ^po^Inještajerski Slovenci.
- Marekhi mod raje V Sloven--k: Bistrici je imel klepetov i posla-nee Marckhl slabo ohsnkcn shod. kje*-
navadi otrobe. Po i i prav nič no vera. Obredni i s» je tod. ob : v^eučili-k«» vprašuje ter n*r»vedaJ. da je odločen nasprotnik te slovenske zahteve. Teara mu pač ni ?reba prav iti. ker ga še nikdar ni nihče prosil, naj zaa*o\aria na--) zahtevo. Povedal . da je na-protnik ols*trok^ije v dežndnem in državnem zbora — seveda edino iz tegra vzrr»ka. ker slučajno -am ne * bstruira. Sicer nas jm ta nemška k»i*a'-itet^ prav nič ne moti in na> tudi ne ovira pr   našem |«oho.ln. ki
iti do ki
Prenarx»lnjene slov en šole
Jse nikdar kakor leto   ni bil
rt -
e ven*ke
aki
?a braniti. In -ed
na   in m a^ala ni
o jo je sred: lih tovarišic
s
Ječa.   da ji vsakdo   bere s čela in vso njeno ve**rujjsnjo pretek-Naposled jo je premagal glavo-tn dan se ji je vlekel v veenotd. Ko ae je pod noe vrnila domov, pominjala so je TreKarja   kakor r aajah. •-eprav je bi In nehote v milih ves ljubi dan pri njem.
Gospa Lena je porani hodilo po »nhinjt in jef »m v noara
likala nerv ,zm» scmin
je rev Oba ta r velike
podla lien m stola poleg ♦no na
Katinka je n barve Sedem je . glavo risalo je mol in rb-dala Ko je p risa I domov s izhoda tudi Trebor. je bil npegov az prav Ink kot prejšnji dan. le aru bs-i le v posmeh 1 ji v
Kako je » Usmstfa je vprašal tsseje Mino. so sklonil naprej in j« rledal v hmiueeni. a lepi obraz. Njo pretresal mraz po vnem te le-u in e le zmismila z rameni. On pn m je k hrrzmaselno -mehljal. tolkel s im 'ieo no mizi is se kom? no v sedel proti Puranovi, js prieei pri povedo vs ti. kaj «o mn js ponoći. Sanjalo se mu je. da js trpel g rosne bolesti in končno je t adi umrl. Ko je tako ležal mrtev, polnszl mn je nekdo roko na čelo ks odprl je sopet oei. rVleg njega je stav
!a visoka, kr ki je torej
vživaj!
bujna n lenkc. Im r   si. to t osivela.   Živi in n   pa je poslušal i
brezbrinno, Mini no je poštah, v r««*-e. ko se je pri zadnjih besedah Trebor rzr| po nji in asaočil svoje ostre oč. naravnost v njene. Ker pa nihče ni r.iče*ar prip^rmnil. je bila Mina v sa-dregi in nevede se je igrala z nam is
Ko je prišla še Nežika z molit v en i kom pod pazduho, so si mizo in molče večerjale
P • večerji je poklieal Mirni v svoja sssosmo s*J»m-o. Cma ar je eftdila. a napo*led Ja sna vendar na i jim Trebor ji je r • oril šepeta je in sr pri^iljetio »mejal. Pnfmsovs je bila znepana iu se ni brirala za njijn. Nežika sr je v avojem kotu obrnila zid. pokleknila in aneela opravljat, ssmrtaje svojo dolgo večerno molitev, s Heerlaska je sode In na ssssji po-drlji in zrla ▼ strop. Ko je odšla Mina s Tre barjem, s« je pričela gibati s svojim o v um ♦.•le**«,m 7«iaj na U vo. zdaj aa desno. Nekaj Ijnhoonm-r.era je bilo v njL čemu iu zakaj, sani vedels. S Trelwir>-m ni obče ve«- kakor ljudje, ki - » pri-'ljeni na občevanje n ta jim elov*skom Skočila je s poatelje in lw»sa. kakršna je ravno bila, se je splazila k vrstom in očividno poslušala taje beeiedV
»Dsmes ste bili rotovo nel<diko bolebni!« se je pošalil Tre bar.
O. ne. nič nisem bila zmačkana!« se je lagala Mina.
velik. V Ciril Metodaoo šolo pri »v. Jakobu in ulici Aonuerdoto je bilo sprejetih okroglo lanu) drekov hi neki le. Z žalostjo moramo konstatirati, o.t je Lilo radi ahtsolutnn premajhne ga pre štora mik bat jeni h mnogo priglasim i h ottok Z žalostno dušo in solznimi očmi so odhajali ubogi starši » svojimi otroci, ker jih pr* majhni šolski prostori niso mogli Vee spreleti pod s\oj, okrilje Istotako j, pre-napoliuena pripravnica, kjer poočav jejo 4 učiteljski- mori. A v se polno naših otrok se nahaja v nemških Ijuibkih šolah v ulici Fontana in Tla/ i Lipsia \ /lic tem dejstvom krior v enotner naši narodni so vragi, da nam ne pritiče dovenska sola v T.-t u iu vzlic tej kričeči krivici noče nasii vlada storiti kmiee tem sramotnim in abnormalnim razmeram!
«1 strankarski zagrizenosti piše idrijski -Slovencev novičar, ko p i .se o komertu Strun«* dne 7 t. m. K« Tire rt nima najbrže s stranko po-|<olnoina m«* opravili, in namen kon-rta je bil v se drugo prej, kakor strankarski obžalujemo, da je bila udeležba -dah**, a kolikor je je bilo, je bila od narodno napredne strani, t »o k !• rikaloev js prišel edino nad .-krbnik IVnko, ki pa je tudi prišel samo spijomrat. da .je mo^r«! hitro |M»roea!i -ve um bratcem v Didn-e vem stihclcu . saj je že pri drugi b*Č-ki odšid koncerta Idrijsko nansl-lio napredno ohemstvo zlasti v delavskih slojih ima toliko narodnega in strankinega .iavka. kakor nikjer dru-^ro<l . j.;« je umevno da ni prini-relo v tolikem številu na koncert, kak u hi bilo to seteti z ozirom na kra-«n >|h.r**d in dobrodelen namen rahljati slabo iidekezbo proti stranki, e mojroee samo klerikal*'* mu hn.*veii Strankarsko za-pHzenost ob tej firiliki očitati, prav dobro priMoja onim ljudem, ki v ^voji strnnkanmti zagrizenosti na-irajaj • in oln ntno šk diij>*j i uapred ni oInmiii 1«* * noeemo iiikakega -tika •/ hi - , !hi klerikalci, ki s<» ^- /.♦• ne štetokrat |h»kea, kaki prijat« ljudstva so Kdor pa čuti potrebo Ih. njihovi družbi, na.i -e kar k njim podn. čim ho!; daleč je tak človek od stranke, i- n bolje z-a napredno stvar.
Tolažimo   - ..... malo
ljudi v  ^voji -tranki. ki - :prav-o«:ati  ^voja  nanKlna in na-na načela iz golega egoizma, posrest van hssn povedal.
Kaj *m* ^ ^e nr domovi i pt»tuiku
a.   i!i/ii> /'ieznici!    Ko >4»       v nede-
> izletniki s sokol-k. vose lice v Ilir^'w liistriei z večernim brzovlak  ra.  je   -prevodnik zahtevaj od  njih   ie  \   nemškem jeziku vozne Izletniki ni?M» lioteli razu-
meti nemili iti tudi niso j>okazali vodnih li-tkov. le eden. ki se je vozil do Ljubljane, je dal -prevodniku .-v.. li-tek. Sprevodnik, ki je bil vi-uji-ri. .e ves jezen kričal, da je iv. m-sč*ina slu; heni jezik in da jim bo ze pokazal in odšel. V Pos4ojni so izletnik« iz-topili. izvzemšj onega, ki s>> je vo/il \ Ljiibljano. Ko je ta stopil iz vo/n. mu stopita nasproti sprevodnik / mestnim redarjem, češ. da ni hotel dati prešeipniti voznega listka. Potnik j \» - ogorčen /.aklical spre-v<Nlniku v oliraz. da l;vže in jh.kazal p.re luknja ni li-tek. kar je tako vplivalo, da jo je sprevodnik naghli nog odkiiril. Stražniku pa tudi ni bilo tn-ha |sisre«lo\ ati. Nemška nesramno-' pr-seg.i pae \ -e meje. Južna žele rnea nastavlja na progi p«» sloven-o/# ■ i 11 j i j od Trsta do Maribora
ta
noanake ziigri/enee.
|   v" svoji
lj neprijetnosti in sitnosti. Kdaj neki se vendar izpametuje uprava južne železnice! Treba je pa tudi, dn sačne občinstvo energično postopati. aVi dovorj, da se spravljajo take •Ivan v časopise. Treba je taka ujsluzlMmce naznaniti naravnost di-sekciji na Dunaju. Cun več bo ovadb, toliko prej bo nastal red. kajti kar *e zdaj godi na železnicah, kaj si Slasti gotovi kondukter j i že vse dovoljujejo napram plaču jočem u ob-utnstvu. to preeiega časih res vse me-Jr. Slučaji, tla so železniški službenci pijani v službi in z občinstvom sirovo posToj>ajo. bc primerijo pogosto-ma >kor- na \saki iiostaji je videti, kako neki uslužbenci letajo od vlakov v restavracije in se zalivajo, dasi jim to ni dovoljeno. Oličinstvo je sedanjih razmer do grla sito, vedno je polno pritožb, a treba je, da se take pritožbe ne pošiljajo samo listom, marveč naj se pošiljajo direkciji, pa bo kmalu drugače.
- Iz finančne službe. Premeščeni so finančni komisar Franc Golli o.< o k raj mira *rla va r-t v :i v Litiji k okrajnemu glavarstvu v Logatec iu fm.oMM komisar Maks vitez I^aschan o<i finančne direkcije v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Litiji, oba kot davčna referenta; davčni asi-Ment Ismiinik Dereani od davčnega referata okrajnega glavarstva v Logatcu k tamkajšnji davkariji in davč-
praktikant Matej Habe od davkarije v Logatcu k tamkajšnjemu davč-nemu referatu \ voinienovani finančni konceptni praktikant Robert Tomšič je do^leljen uradu za odmero I ristojbin v Ljubljani. Iz finančne -inžhesta izstopila finančni koneept-i.i praktikant Maksimilijan Doba j. ki ;e prestopil v justično službo, in i!avčni t>raktikant Fran Vrtovec. V -IužIh. je sprejet absolvent geodetie-. . j fw->Tv>hl .Turan kot elev
... i   . laja davčnega katastra v Ljubljani.
I »tiri je v Velikeii L«»šinju gos{M-Ml Anton Verhunc. mnogo-h t ni poslov ' d ja ljubljanske tvrdke T. C. Maver. Pokojnik je bil vedno vnet nannlnjak in zvest pri-*a- na-rodno-nap: stranke.    Deloval je
nogo let kot odbornik narodne čitalnice in pri raznih drugih slovenskih društvih. Dosege! je starost tfo let. Truplo l* do jirefsdjali v Ljablja-
. Pokojnik je zapustil vdovo, šina ki je nadiHiročnik pri domačem ]>es-wdkti št, 17 in hčer Fani, om »ženo iplel, ki je operna pevka v Vra-tislavi na N» n-kem. Hodi vrlemu in ljubeznivemu rodoljiibti ohranjen blag spomin.
- Romanje v Jeruzalem. Srečno aa se vrnile vrle   kuharice in drug joho/iia bitja iz Jeruzalema. Videl so svet«- kraje,   videle jeruzalemsko umazanost in mnogo   drugih <tvari in izdale toliko bakšišn. «la l>odo mo rale eela leta šteiliti. predno pokrijejo svoje izdatke. A kaj na tem, ko se gre vendar za  izveličanje duš! Polovan*   'e bilo prijetno. Za dušno hrn no je bilo bolje -krhljeno.    kakor za telesno, v.n kar gre zahvala prečasti ti duhovščini. Že oh j^ol 4. zjutraj so začeli na Hdii maševati in maševali so in ma-ev.Mli    kar s,» je dalo. kajti na ladji      bilo kakih Sil duhovnikov in \-i so hoteli maševati.   že ker jih je videl škof in maševali s<i ^ndi. če jih je popadla morska bolezen. Škofova goreč m s-  je v s,- razvnela, nek primorski duhovnik   je bil tako na v dušen.    da je zbranim kuharicam zaklical: Naj bo že Anton Bonaven
tura   ali Iti
l-ki
»tir
feist
no!   je m verjetno odki-
\o
Včeraj -te biti nadl Treborju se je zazdelo, da mn je nekdo ner ,ulor   ( zlil * ar.-k mrzle vo de za v rat. T .da svoj«i tm/At^^^ je za kril s spretnimi gestami. Tišje reče:
Zaradi r»o|jtiba: vendar jaz sam i.t-eni zakriv il
Mtna je Ali to j.- bilo d bro in ne ^lah«
Zakaj lja -- bi m vas. Mina!- ji reče napet on s j tat osna*, ki je bil p rep r i
Ne|M»boljšljiv i ^te' »h|\rne Mi-l.a v še v »V* j i zadri gi in zardi še halj. Te*|aj je pri |m>lzaprtih vratili ms i /arojtsdssn n> ajganilo CMm sta umolknila Trubarja se je indotila -trast Potisnil je Mino na stol m se tmli nam v -^ss*l tako. da • s»> gledala raravno*-* \ * -bra/ S»slij šele. se mu je zdelo, k- v ob*' s., kr«-«»tM njenean bujnega telesa, njene razv it» prsi in okrogle, močne roke. Naslonil ie no n " '•■ ■ o,, , irlav «• n 7 rokami okle. i . e pasu Hranila fce gn - , r- ? n 1 "i 1» retn inim. tinla -tem .s   1 bolj    |M>džigala njegovo
s* rast Treb.ir -e je ta trenotek zde: . n * bi otr»MU >n slnlvoten naprant tej neznatni /»»tiski. Ona \m je med t"?n ai»adla sladki omotici, ki jo je povsem zadovoljevala. Ona. še ne-dav no povsem zavrženo bitje, čutila s* je ta trenotek enakopravna * tem gladko i Niče-m i m. skrbno oblečenim možem. To ji je prijalo in budilo an-
v es.t hunj hnae. jionosne na čast in tiio«-. ki .je zvezana s tem. In v tej -ladki omotici jo bila brezbrižna ter je dovoljevala, da j«» je poljnboval neprestano.
Tedaj pa je pri vratih zaropotale zelo močno. Prestrašena se je Mi-ta iztrgala iz Trebarjev hjemov n si > naglic |svpravi?a zmeden1 las4^. On jv bil ves rdeč in sjx>dnja ustnica se mu je p-d*evi!n. Z eno ri>ko. k' s«« je nekoliko tnv-la. jo je še ved no objemal okrog pasu Tedaj se jo zavedla in stopila v drugo sobo.
Gospa Lee,a j> pri slabi svetilki čitala iz stare knjige z velikimi črkami, rdečelaska -e je pripogibala j»ri svoji poslelji in je oči vidno bila v zadregi Ne :ka .«•■ -e v .-dno klečala » - v ojem kotu in molila.
Mini se je zazdelo ta hip. da ji je \c/ika sovražnica. Tega čustva si ni na In ra7lagati. Ni razumela, da nje-io odh>čno stremljenje jv> življenju in ljultezni ne more prenašati velikega sa možata j*1 v anja. k t ga je gojila tako vztrajno Nežika. Ko je šla mimo Pnčanove. ki je globoko smrčeča ležala vznak na postelji, sta se starka in Katinka začudeni ozrli za njo. Mina se je delala, kakor da tega ne vidi in z glavo pokonci, s fanatičnim ponosom lepe žene, se je pričela spravljati k počitku.
Strastna, plamteča ljubezen do Trebor ja je gorela v njeni mladi dusi.
(Dalj* prisodajie.)
fant so pa vender. Kaj čuda, da «e jr ta verska gorečnost polastila tudi kuharic. Dasi jih je škof svaril pred mornarji, češ, da so večinoma deni ljudje, so se kuharice vfn~r lotile mornarjev, da bi jih spreobrnile. In posrečilo se jim je res, da so nekega zakrknjenega mornarja ta-to temeljito spreobrnile, da je šel k maši in k spovedi, pri kateri že 20 let ni bil in da je hotel kar z njimi v Jeruzalem. A brezsrčni in brez verski kapitan mu tega ni dovolil. Spokorjeni mornar je moral ostati na ladji in se bo med ls>ridenimi tovariši zopet izgubil. Na sodni dan 1m> pa kapitan poklican na odgovor za to pogubljeno dušo. V Jassv so se romarji izkrcali. Tam se je tudi že začela gonja za baksiš. Vse hoče denar imeti. I*mazan i capini so se trkali na prsa in vpili: vive Austria — trinksgeld — katoliko — bakšis — vive Austria
_ trinksgeld.   —   Naše kuharice so
štedljive ženske, a taki nasilnosti niso bile kos. Sploh j<  bilo povsod dajati hakšiš.   V sveti deželi hoče vse imeti bakšis. In ta strašna vnebovpi-joča krivica.  Pri l>ožjem grobu imajo vsake vrste krivoverei več govoriti,   kakor katoličani.   Pri rKržjem grobu so bili gregovski romarji prvi, na Kalvariji   pa ruski — na^i so pa morali čakati.   Sploh imajo Grki in Rosi in luterajnarji v sveti deieli veliko več pravic, kakor katoličani. 55i čuda, da so bile naše r omarice hudo ;a z žaljene,   zlauti   ker je božji grob silno zanemarjen in ker   hočejo celo pri božjem grobu vsi le denar in denar m zopet denar. Naravnost nezaslišano pa je.   da imajo še Turki več pravic pri božjem grobu, kakor kri--tjani. Turki imajo tudi -voj rK*seoeu kot. kamor kristjan sploh ne smo storiti.   Neki turški   fnjmoster je četo -treljal   na dve Američanki,   ki sta -■topili v tisti kot. — Tudi v Jeriho so šle naše romariee. da bi molile na grobu kralja Davida, a pri-    je nek grdogledi turški vojak in je romariee « palico pregnal. Zverina je tolkei kakor hi hi) ohscdeii in celo po blagoslovljenem hrbtu je pela njegov« batina.   Različne   kuharice so se tudi kopale v Mrtvem morju   in   v reki Jordan. Vodil jih je ha vas — imeniten fant. Rd^če hlače j«  imel in prav prijazen je bil. A naza.lje se je ven-ear pokazalo,   da nima prave veJr* kajti   tndi on je hotel imeti baksiš. Pri Mrtvem morju so pile romariee limonado in so morale plačati zanjo nekatere po — dva go Id i n a rja, inec.-da zato. ker jim jo je prodajal človek, ki je rekel, da je Kranj' e. A rouiari-ce niso v sveti   deželi   samo molile. Tudi nekaj veselja so užile. Za to je bilo veselje   gledati iskre A radarje, menda so bili Beduini. Marsikatera romariea je zavzdihnila,    ah. ali so to fantje-. V Jeruzalemu so nekatere goreče tercijalke dobile   kostume —■ arabske   kali — in se dale tako na--emarjene fotografirati. Eno teh fotografij dobi tudi škof. Največje veselje pa so romariee imele s tem, da so dobile podobice s slovenskim besedilom.   E. Benediktinci se razumejo na kšeft!
— Pometanje ljubljanskih ulic« l radno glasilo komisarja Laschana v Slovenec* pravi, da so t nest ni pometači doslej pričeli pometati ljubljanske ulice okoli sedme ure zjutraj. Te dni je šele zaradi tega sklical La-schan mestne pometače ter jih vprašal, ako bi ne mogli s pometanjem pričeti nekoliko prej. Zdi se nam, da so gospodje okoli »Slovenca« veliki zaspanci, kajti sicer bi ne mogli pisati take neresnice. Dejstvo je namreč, da se je za časa župana Hribarja začelo s pometanjem poleti ob šti-»ih. pozimi pa ob petih zjutraj. 'Dega, dejstva nam ni treba dokazati. Ce po hočejo gospodje okoli Slovenca*; v sceno imeti dokaze za to. naj se obav ne na vse tiste svoje prijateljice, ki hodijo okoli štirih zjutraj v frančiškansko ali senklavško cerkev.
— Cerele franco - illvrien. Francoski knrzi se prično začetkom prihodnjega meseca. Poučeval bo profesor francoskega in laškega jezika na dekliškem liceju v Ljubljani gospod Jos. Berce. Pod robne jši podatki se objavijo v kratkem.
—- Umrl je v Badenu pri Dunaju r»rofef»or na ljubljanski realki dr. Maksimiljan M a n d 1 . star 59 let.
— Prememba posesti. G. Anton Dečman prodal je g. dr. Callatia polovico tretje skupine zemljišča ležeee*-ga ob Klizabetni-Streliški-Kuhnovi in projektovani dr. Valentin Zarnik-ovi ulici v obsegu 4500 kvadratnih metrov za skupni znesek 102.000 K; na tem stavbišču sezidal bode gospod dr. Gallatia velik moderno oprenjjjo-ni sanatorij* kakor tudi za lastno porabo lepo enonadstropno vilo.
Pasji kontumae. Pes posestnika Josipa Jegliča v Zgornji Šiški je, kakor se je uradno dognalo, imel steklino. Vsled tega je okrajno glavarstvo razglasilo za občino Zgor. Šiško pa^ji kontumae do preklica.
Občinske volitve v Kranju so razpisane 28. in 29. t. m. Tretji razred ima 490, drugi 31 in prvi 54 voli lce v.
Iz Rakitne se nam piše: Dne 21. t. m. je pri nas grozovito snežilo, dn* so je po osli ntiiki dolini prijel snoa;
\a
iih v ta1smmnm   okraju mm ja zelo ar varno okrni revi I delatrr Juri f nrman Sfitra v kimdniikem radnika.
ra Hrastnika poročajo: Radarja Juri
Ptar ia Joarf Rcbcršsk, ki stanujeta v deiav^k koloniji v Hrastnika, sta delala v jami ter popravljal* neko oporo     Kar 11 mm k rat m»
upora podere ter »bije Ranmmkn kramp iz roke. ki je zadel polen; eto-ječega rVnca v trebuh tor gn tonam noakodoval.     t kipel jal i ao ga v bol-
Hrib aa Sssveore. Te dni se ja mami v Celju g. Lahovie, veleiracr m Belgradu. ter je obiskal tudi celjski »Narodni dom«. Pri ti priliki je daroval ra celjskega Sokola _J k m an »Oljsko pevsko društvo* 22 K.
Nameščena sta na slovenski gimnaziji v Olju kot -u»lenta are 1 ran M ra vijak od \ntonn na Pohorju in Karei 1 i k hi Zreč pri Konjicah. Oba g - hjs Ma naredila poletje na dunajski univerzi A izpit
Tatvina aa pošti. 22. t. m je izginila pri postnem uradu v Pesnič-kem Dvoru pri Mariboru postna vreča, v kateri je bilo IJUU kron Rotooi-nr in dve rekoma nd i ran i pismi Storilec jr -1 letni |*» možni postni ael. rram- W e i n g c r I. Tat je ušel na kolesu, katerega si je izposodil od mojega prej-njeg. - M^karja, poštarja.
Tat   na   zabav urin potovanju.
uHctni hlapec Franc H a u m a n is Frankovcev v ptujskem okraju je ukradel svojemu bivšemu gospodar -jn. posestniku Matiji Vosjrinu v Co-getincih 12- junija t. I. 750 kron gotovine. Na to je ušel ter potoval no Ogrskem iti Priui*»r-»kcm. Na »vojvui /aoavneni potov.-vuju je prišel tudi v tiradec. kjer ga je pa zagrabila roka pravice. Stražniku se js zdel »umljiv in ga je aretiral. (Kidali -o ira okrožnemu sodišču.
Najdena h ra it i i na knjižica. Te dni > našel rudar Josip Lipa pošt no hranilnično knjižico, ime Štefan Velikog od pošt do-hraniin ienega urada pri >\ Luciji. Na knji/ieo. ki je vredna -4** K. jo bito že dvignjeno v Tolmi-inu. Inoiuostu. A -j h-rii i in v Gradcu.
Tb js
ana-
kron nagrade za ntpankrta
umri h-a. Kriminalna policija v Kurnbergu razpihuje 600 kron nagrade za onega, ki bi prijel roparskega morilca Henrika D i c k a. Morilec -e baje potika ; •» Štajerskem: vi-ileli so ga baje v okolici Ljubnn.
Krvav pretep. V občini Sv. Krištof pri Laškem na Štajerskem je pri-do v sredo med Andrejem in T«-ma/.ein Vidmarje ni ter Antonom V r c č k o ni star. io mlajšim do hu tiega pretepa. Andrej Vidmar je zadal Vreeku mlajšemu z nožem nevarno po-»k *Jbo na glavo. Tomaž Vidmar je udaril Vrečka alar. s kamnom po glavi. Na to sta Jakob Golub in Vrečk" in i. s količ: ako pretepla Andreja Vidmarja, da je na mestu obležal in mu je kri tekla iz nosa iu iz nse*». Vrečko star. je na to naložil Vidmarja na vuz ter ga odpeljal aa njegov dom. Boja se je udeležil tudi Prane L a h . ki je že na tleh ležečega Vidmarja z nožem ranil na roki. Andrej Vidmar je smrtno poškodovan: ubito ima lobanjo. Poškodovani eo bili vsi udeležen« i tepeža.
Nova   afera l\ K. Krtdrichs iz
Pet rove. Pod tem naslovom pise Narodni Imevuik •led.-če: Ljubljanek rn g ras ki I a—r t s*, priobčili novico, da Y. K. FVidrieh ni porabil j »odpor, katere je dobil i*1 štajerske hranilnice, za šolski kuhinji v Petrovčah in Li-nojnb. Po naših mforrnaeijah pn to poročilo ne odgovarja resnici, ker se še ne ve, kako r*e je denar poenoti. Teče pn že l*»jda toandevna preiskava.
Pameten s.rt    Nemcem. Neki
baron L. se v petkovi '-Tagespošti* pritožuje, ker ueu.Mvo \ Južni Tirolski rapitino propada Kljub \seui naporom raznih • I rum on i h nemških društev ne more priti leuistvo d'i veljave. Temu |»a In bilo po mnenju baruna I*, prav lahko • «dpofii«>čt. ia <weer - -orano. Zato kliče Ne*u< Zidajte nemške s* de. toda nemške stroke! Za kaj bi svoje .stroške poučevali v tuje otroke, ki «>biskujejo nemške v astme šole ia nemško mladin ia/*-n
škik vasokik solsh dobe ti tujci »e najprej poučevali v nessofini s pomočjo nemškega «le na rja veselje do bojs proti svojim    lastnim kavama učiteljem. Ti ljudje rodno pozabijo d t so nam dolžni hvaležnosti za vzgo-j«   ki smo jim jo nekdaj mi dali Na dragi strani pn napravite, dn so bo na vsaki nemški šoli dajal nemškiui kom obligateu fiouk v slo varnih i io in italijanščini  Otroci, ki se teh jezikov najbolj pridno uce, naj
Tajen pa srna m snsnauzjn sol' m pa m f trn nasvet,
Bsssnot prnv amsooo no sadi, kajti oe bi se nemstvo s Cl ne lunošilo, bi »r -»ploh ne usoajlo v /d r a* i.
In askap g—ti lun hi trgovin, vaiikih ia manjmk. se nudi lepo prilika: 1. V tekem \ecjeiti kraju blizu Maribora je na prodaj Totakii gostilna z dvema drugima hišama. V do • •eeui proauetu ob državni csati Ihi-naj Trst. V »lika., uo v lazidana gtaspii-»:«.--ka p«»si«»pja, ameriška ledenica, kvgl *»< e \ >a |N.*|,»pja so \ dobrem slanju. Cola koncesija, žganje toč, kotel za kuhanje tajanja, trafiko po sta v hiši. Za prevažanje poste dobi na leto 14<*» K. Kmalu se vpelje mod to gostilno in Mariborom avtomo-bilni omnibna. Prsotmri aa trgovino I poljskimi pridelki, sssmnm, lesom in zn mesarijo. Rodov 11 nega sveta ob cesti H oralov. Cona 49.000 K. plačati takoj le psinviss. — | Tik Celja so 4 gostilne Cen. -jOtiiakt K 4n\000 k. 2&60§ K in UjOHO K. — \ \ .. o k eni delu Koroške ajo «tilna » trgovin*, trafiko in lepo kmetijo. Pošta v biki 4. V obmejnem kraju Koroške gostilna , dvema hišama, trgovina in 6 oralov -< , *« t'« na -*_' <vii) K. — 5. Eeatav racija ob \ rbskeiu jc emuiadstrv»pni hi-
N.eta 13 oralov.      ti (m**nliia ^» trgovino in trafiko ob državni ce»ti na Koroškem. \jry** g«^|iislars»tv> S orali šteta, t ena samo 1 .inm K 7. Gostilna s pekari jo v Kanalski dolini. Proecj »veta  t >ua 14 tali K. takoj plačati le jmm K Stara trgovina s špeeerijo. manufakturo, iad. r velikem trgu p« ■r i".,    ^.  Gmva 'wm»ii, k plačati x ireba le kakih K m um K ~- 9. Za trgovino pripravna hiša r nekem mešanem mestu na Spodnjem ^t-; --1«■ n   i   r ie -iske tr-
govine, a jo   Isvssn i komaj pričakujejo. — Dvoje    velep. - >r. \ blizu Maribora. Pri enem je   *Ji*» oralov starega smrek os sms gozda Vsa potrebna pojasnim   daje potovalni iteji Ante Beg v Ljubljani. Reklamni in anončni slepar. I /t 'no sodišče v * •   o «u zasleduje nekega Ivana Schnabia. ki je zakrivi) vse reklamnih in anončni »i sleparij-t M me v   i i al i janskega   v a uda I i z-\i dne 4. s«-ptemhra v Trstu. P \ dom   vandaličnih    nVmonMraeij v Trstu, o priliki iikiin puljskih Hrvs-I v. je bilo srct.ranih H4 o*eb, <h! katerih so bile tri izpuščene, s 31 jih j« • oddanih deželnemu ^»dišen, kjer se jim bo zagovarjati radi hudodelstev: zlobne poškodbe tuje lastnine, javnega nasilstva. napadanja posameznih oseb in šcu vanjo.   — Med aretiranei je tudi nekaj regnicolov «italijanskih podanikov)  in celo «t - Nemec. — Po značaju so aretira i «i f»rav mešana    družba: privatn uradniki, trgovski agenti, studenti - -arji itd   Med to en.i
no družbo      nahaja tudi -Tletni ži-nozdravnik Te^b.r f«<>bba, ki je bil ai*ačen  pri  metanju  kamenja. Na domn aretiran cev je bila izvršena haama preiskava,   ki   je nrunnsla n ■*!'• za obtožence    mnogo    < Ice/. valnega materijala.      Konfisciran i \ j*» bilo več kompromitujočih   d< ku-• en tov in pi^-m, Oaribaldijeve um forme, kakor tudi  razni dekreti, katerimi je bil ta ah oni ma// noe imonuian rasnim amranun v rebitni Garihaldiievi armadi. .\ rane i gotovo ne uidejo zaslužen: ni. ali pravih krivcev j usti ca \« le a ima v svojih rokah, nsmnreč < I i ~o pravzaprav izgrede in vai #-rr   pnevzro«-ili.       To so razni -kači v in izven  uredništev *Picc*» la", »lndip*-n«lentija" itd., kakor ludi drugi hujskači a Ia stari,   s* \y ;«ametni hujskač dr   Spadoni Ti -^o  pravzaprav   krivi   vneli luinparij nndalizma dne 4. septembra in l< tem se \ »odo imeli are t i ranci zahvaliti za sle posledice, katere j i h eaknj<< vsled »tr.rjenega vandalizma.
|»r» /us|h nho »tanje.  Ko je pri šel včeraj zjutraj tržaški trgovec Iv (»odnik v  -vojr. pro«lajalno. je tak«.j opazil, da je inrd pono< i n« po\aleij« ne go-»te.   Trgovske knjige m ra/ii papirji so lešali rartre-**ni |h. trg-vini. Ko j#  pogle«lal na blagajno, je takoj 'pa/ii  /vrtano    hiknj*».    ki je imela v premem  Idizu  10 en. Trud se pa vlomilcem ni izplačal, kajti v blagajni ni bilo niti vinarja Storilci
\ " »jei 11 i   tnUK-ej^eri   k<»^  šv ic;,r»di« -ir.s.drug .blago m. |ia primim pusti li. tioflaikn je nekdo ie pred več dnevi pravil, da bodo   tatovi obiskali
g * v •» trgovino, zato je tudi vsak ve/jer pobral ves denar.   Godni k do tične »amebe noeo ima morati
Kolera se širi. Kolers je že pre koračila južno «#grsko mejo in prišla v Slavonijo. V Vukovaru js neki koči jaz z imenom Knežek /a kolero umrl. Kazši rje van ja kolere je mnogo kriva ljudska nevednost. Mohacs je vsndar nisaio, n prebivalstvo je stra-ino nevedno m zanikrni* Med pri -prostimi ljudmi vlada prepričanje, da zdravniki boie*t u airijo iu zdrav-
ija
et ; . a * da i nih, ali nuj
skrivajo in utnjnjejs sls šjnja kolere    Izonraaem meščani so vsmd toga sastavili noluiko ligo; rln ni Is lige obiskujejo vso kise in zašle dajejo, če se ni zgodil kak slučaj kolere. Obče pa vlada usod nevednim ljudstvom mnenje,   da so vodnjaki zastrupljeni in da se vsled tega širi kolera. Ze je vlada poslala nad 200 orožnikov v Mohacs, da vzdržujejo mir in red.
Emktrorsdiagraf »Idealu, zraven glavno poste ima od sobote, dne L'4 ae.ptembrs do torka, dne 27. »ep te m br t »ledeči &|M»red: Vinski duhovi. (V barvah i Plav I jen je leaa in žage na Švedskem    (Naraven  posnetek i Se strdka hubezeii     (Drama t Ločilno pisano. (Komično.) Lov na bivole v Indo Kim   (V barvah) Fifine |* tar •le   (Komično i Zadsja predstava se on lepem vremenu vrsi aa prostem.
iNidalek k aadajima dvema predstavama ob 7. ia pol S.: Pijance v ič bi ael rad veu.   • Komično.) Nes pravi ji v o sovraštvo. (Drama.) S|x»rtne »lav-oot»ti  tn i* kino valne v. »/nje na Tiberi, lizvireu posnetek » Zdravilni na 4-iu proti mikrobom. iK-im» nn.i \ sai torek ia petek «»d ti. do 10. sodeluje   »Isv. > Slovenska Kilhari
/dr« v m v eno »tanje aie»lae ne ljubljanske od 11.        17. septembra. Rodilo ss je ID otrok; umrlo je II ostdi. Med umrlimi je 9ft sVmiači nov. I mrh so: 1 za skrlatico, .'v za le garje m. 1 za vrstico, ;t za jetiko in za raz lični m i boleznimi. Cioreti je začelo v eeraj do] v stanovanju hišne |s»se»>tiiice na
iiitro oftaziii, tor ga a pomočjo dru-gib strank v hiši pogasili, dn ni bilo treba obveščati prostovoljnega ga -i I nega društva  Zgorelo, oziroma pokvarilo »e je vec lejiega. >koro po-
»dnoina iMtvoga pohištva.
«Mp«ljai '»četkom meseca sop-'euibra na Notranjskem nek   doua-
rci-^ki dopustnik neko 201etno dekle. Za zaljubljenim parčkom je uvedeno zasledovanje.
Pretep v zganja rij i. Te dui so si
Tieki tukajšnji žganjanji skočili 4 prijatelji jeruza v lase in se dodobra -poprijeli. Kden je jM>tegnil iz žepa nož in dva svoja nasprotnika na ro->«ih znatno ranil. Poklicani stražnik relo četvorico od vedel na magistrat, kjer s4» jo vtaknili v zapor. — Unega, ki se je br»nl z nožem, so oddali okrajnemu sodišču, drugi so bili oa policijsko kaznovani.
\ lom v  barako. Pred 14. dnevi e bilo vlomljeno v neko barako ob iruberjevem   prekopu,  ki  jo rabijo kuhinjo. Tat je odnesel iz nje ve< • Ikorja. kave in 13 lileb<*ev kruha. •redv*«-eraj>njini s« • pa zasačili v do-eni baraki nekega tujca in ga odda-' stražniku. Legitimiral s»» je za 21-letnega    brezposelnega krojaškega ril-     ( -     r- e n   f.ireina. rod-'v Zlatarja  na  Hrvaškem.     Ker je Turčin poleg te tatvin*  sumljiv tudi tatvine lo krampov, ki so izginili v
* ki drugi baraki, so ga izročili de elnemu   -mlišču   v   preiskovalni za
* - r
Tatvina. Nekemu delavcu, ki je ;ipos.. j,     ori     delu   \   < i rul>crjeve? reknpn.  -ta   te  dni   na Poljanidneni -ipn ukradla dva njegova tovariš.; JJ K obleke. Nfimljiv grešnik.    Ko je te dni 'lekega večera frančiškanski eerkov lik nameraval  zapreti    vrata  in je preje še prei*kal cerkev, je dobil v .povedniei  nekega °01etnegs fanta. kmier^tcti je potem  izročil stražniku Ko s.» ga legitimirali, so dognali, da t .     rtnarski   |»omo«*iiik.  ro«lom / resujssmgs     Kekel j«*, da je šel v . • rkev vedrit.    Ker s4' mu ni moglo lokazati ,e lta  kaznivega ileja-
• ia. -<» ga po zaslišanju zo|sd i/putili
Pasja kont umaci ja. K^r ^ je rri nekem |»sii v Zgornji l^iški urad-» konstatirala steklina, je c. kr. U rajno glavarstvo v Ljubljani od redilo z razglasom 7 dne 17 septembra, «t % Jts* /a občine S|>o<lnja in Zgornja Stskn m St \ td nad Ljub Ijano pasji, kontumacijo.
Pri tatvini krompirja sta bili včeraj zasaeene na ljubljanskem po-'ju dve delavki. Nabrali Ma ga bile že okoli 20M kg. katerega so jim i\/e|i in bodeta zaraili tega morali zagovarjati precl sodiščem.
Delavsko ribanje. \"čeraj se je
• južnega kfdodvora odpeljalo v A meri ko U'\ Maktnloncev. 52 Slovencev in 6*2 Hrvatov. 20 Hrvatov se je 1*.vrnilo od dela v Zagreb. 10 Lahov pa v Kormin.
Izgubljeno in Mjdeoo. Dijsk Herman Honig je izgubil bankovec za 10 K. Delavec Robert Karl-bauer je izgubil densmico. v kateri je imel 11 K denarja. Antonija Petri če v s je izgubila denurnien z manjšo vsoto denarja. — Neka post rožnica je izgubila zastavni listek. -Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden dežnik, vreča obleke, blazinico, sprehajalna palica, ftlsmnik, potno čepien in 90 citron.
mm V notek popoldne je bila izgurdjs no rrna ovratnica z zlato iglo s črkama »4 &V.« — Prosi se, da se jo odda proti nagradi v »Narodni tiskarni«.
lamam Jun dežnik. Dotična oseba, ki je v sredo zvečer vzela v kavarni »Evropa x tuj dežnik, naj ga blagovoli ravnotja vrniti.
Uradne vesti. Dne 7. novembra bo pri okrajnem oodišču na Brdu dražba posestva vi. St. 65 k. o. Selo, <d»stoječega iz hiše v Zajelšah št. 13, mlina za prstene barve v vrednosti 'JU fKiO K, vodne moči, vredne 3900 kron iu različnih zemljiških parcel, vrednih o*15 K, s pritiklino pri mlinu, vredno 3351 K in pri zemljišču a71* K. Najmanjši pouudek znaša 23.012 K. — Dne 12. oktobra bo pri okrajni sodniji v Kranjski Gori dražba zemljišča vi. št. S&ft k. o. Dovje, obstoječega iz hiše in vrta. Zemljišče je cenjeno K Najmanjši po-undek zna^a 2800 K.
Draitvena naznanila.
Med zle? ne tekme Slovenske Sokolske Zveze. J a tri stopi slovensko Sokolslvo s svojimi vrstami prvi« pred narod; kakor doslej še nikdar, se bodo pokazali pri tej priliki sado-v i neumornega, nossošenega »okol-.-kt ga dela, sadovi sokolske energije. i>olZBost na- Slovencev je, da prisostvujemo lem prireditvam; z mnogobrojnim poeeioui pokažimo, da vemo ceniti zasluge, katere si je priborilo
n-Mi SokoUtvo na oarodneiii j* -lju. Natančni spored objavljen jc v • lauasnriii li«tu na drugem mestu. Za gotovo je, da se bode že na kon-erte t. |>ol U. zviter povesim naznanil / id tekme. Kdor euti - Sokolst v oni udeležil se bo ten priredi;Tev.
Slov. pevsko društvo »Ljubijan-»ki g v ii. Opozarja tem potom še « n, lat, redio tu piiupuin« člane na občni zbor, kateri se vrši d ti nos uvečer ob 8. v restavracijskih proasoeih Narodnega doma. 1 de ležite ss mnogobrojno. Odbor.
Plesne vaje i>ev skega društva *SIa\. < »e prično v nedeljo, dne *J. t ktobra v društvenih prostoiih v Narodnem domu, prvo nadstropje levo. Vr-e ^ vstiko nedeljo ia pr*-'/:..-. « d o. popoldne do 7. zvečer. Pri:?top ajo društveni člani, njih rodbin^, gospodje in povabljene gospice. Go-^pi4•e,   katere žele na novo pohajati
I desne vaje.   naj javijo odboru svoj popoln nask)v.   da se jim vabilo do pošlje.   Gospodom ni potrebno se izkazati z vabili.
Slovensko trgovsko društvo Merkur < opozarja gg. člane, kat-r: nameravajo obiskati laški učni tečaj v letošnji zimski sezoni, da naznanilo !«vojo udeležbo vsaj do 1. okto'1 t. 1. in sicer pismeno ali pa osebno v Iruštveni pisarni.
Zadruga krojače v.   krojačic itd. v 1 jahljani naznanja tem potom cenjenim članicam odlok c. kr. ministrstva za javna dela. s katerimi -načelstvu naroča, obvestiti člane . druge, da so tudi vajenke obvezane o?»iekovati obrtne-p.adaljevalne šobe ki se prično dne 2. oktobra t. 1. Vpi-v anje vajenk in vajencev se pričrc \-  nedeljo, dne 25. septembra dopoldne in nadaljuje v ponedeljek, tore1, in sredo 26.. '27. :n _>  sept. od 6. do rvečer v TTT. mestni šoli. Erjavčeva eesta št. '21.. pritlično. Obenem -laje na znanje, da se vrši pribodn; prei7k usnja   za   vajenke    in vajence Ine 5. oktobra t. 1. v obrtni šoli. Pr«^ šnje za pripustitev k skušnji je vlo--113 pravočasno pri načelstvn zadru-cre. g- Fran .leločniku.
Čevljarska zadruga   v IJnbljani opozarja svoje g- člane, da blagovol. to zapisati svoje vajence in >vvajenke v obrtno-nadaljevalno   šolo    za let 1010 HM 1 v nedeljo, dne 2."v. septembra dopoldne in pa v ponedeljek. * rek in sredo, dne 2b\. 27. in *2š olt ^. stih <lo sedmih zvečer   na Erjavčevi cesti št .21. pritlično.
Za -Sokolski dom« v Domžalah: G. Fr. Majdič po g. dr. Krantu v Kamniku pravdna izravnava 20 K. br. Fr. Habjan v Stobu 10 K, brat Kircher nabral pri Kuharju v Domžalah 5 K, v Kamniški Bistrici na brano 6 K, g. Praksler v Kam ni k. i 10 K, Narodna tiskarna v Ljubljani 50 K, g. Trojanšek v Trstu 2 K, br. Vidmar v Domžalah 4 K 80 v. br. Kralj in br. Ferk naorala v Ameriki o5 K. tarok isti pri Bevcu v Lukovici 4 K. stava med br. Jenčičem in Majzlom 2 K, cr. Sadnikar v Kamniku 5 K. gdč. Vrataričeva v Mengša nabrala % K. Iz nabiralnikov: pri Kuharju 29 K.   pri »Ruskem caru
II K, pri Kuharju 21 K 50 v, -Na novi postu v Domžalah 21 K. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala in krepek «Na zdar!«
Dol. podružnica »Prosvete« i Novem mestu je imela pri svoji veselici dne 10. t. m. 405 K 54 v čistega dobička. Od tega je poslala dij. podp. društvu »Radogoj« 100 K in družbi sv. Cirila in Metoda 50 K kot prvi delež za kamen.
Politična društvo »Enakopravnost« v Idriji ima v četrtek 29 t. m. rb pol 9. zvečer v prostorih Delav-skeaja bralnega društva  svoj redni
sneni zbor. Člane vabi k polnoštevil-ni«neVs4ožbi odbor.
I it snovni občni zbor odseka > Prosvete« v Idriji se je vršil 17. t. in. oh obili udeležbi v prostorih idrijske »Čitalnice«. Šteje obilo podpor-rih in 15 rednih članov; v njegov delokrog spadata za sedaj sodnijska okraja Idrija in Logatec. Na lepem večeru se je govorilo natančno o ufi-logah in najbližnern delu odseka, kar še ne spada v javnost. — Prvo predavanje se vrši v *redo 28. t. m. ob H. zvečer v realki. Predava gospod dr. Dragotin Lončar: »Novodobni politični razvoj slovenski«. Z ozirorn ns aktualno snov pričakujemo obilic udeležbe.
Javna   telovadba Sokola   v Tt-l»ovljah. Nekdaj tako narodno mla< ni kraj Trbovlje je praznoval v nedeljo, dne 18. t. m. trlumf narodne zavednost i. — Brez reklame se je na bralo okroglo 100 Sokolov ki so bili, korakajoč po dolini, burno pozdravljeni od občinstva in obsipani s cvetjem.   Tu se vidi,  kaj stori Sokol, če stremi   za svojim   ciljem — v tat Vratkem easo je obudil   narodno n vest pri nižjih slojih in s tem pokazal, da ima kot narodni čuvar v teni oziru neizbrisljive   zasluge.   —   P > t-prevodu se je vršila na travniku g. Forteta javna telovadba. Nastopile so Sokoliće iz Litije s prostimi vami, s kiji so pokazale, da imajo resn voljo delati na sokolskem polju, kar jim kličemo: le vstrajno na prt.! Naravnost smo -e morali čuditi r.a-stopu   naraščaja ^Trboveljskega Sokola«,   proste vaje so bile tudi jaka povoljne: skupine, katere so delali, so bile tudi jako dobre. Tu se vidi, da je Sokol izbral hvaležno delo. da narodno prohuja svojo deco ter krepi duha in telo. Nato je izvajalo 44 telovadcev proste vaje. ki so tudi v največje zadovoljstvo obcin-tva izpadle, z^a tem na-topijo 4 vrste telovadce-, na  :**       dve. ena na bradlji in na skok. Opazili smo na drogii neki. hib — ki bi drugače   lahko izostai* — kajti poznamo   telovadce,   da so drugače sigurni.   Vrsta   na bradlji, katero je vodil brat K u k e e , je že la vse-transko priznanje. Telovadbi je prisostvovalo približno 2000 ljudi, ki so reeš z zanimanjem sledili v jam   telovadcev.   Nato se ie razi neprisiljena zabava v dvorani g. For-te.   Omenili bi, naj bi &e drugič po-skrl»elo za boljo poštreabo. kajti r.a gostov-tujeev >i je morala sami servirati. Upamo, da nam g. Forte te opomnje ne bode štel v zlo, saj veni", da ni on kriv. Zvečer, ko so se vra čali gostje Sokoli,   so   bili   zoper > rudniških hiš jako burno in nav d -eno pozdravljeni. Tu se vidi kakšne razlika je med Trbovljami in Zar >m.   V Zagorju   so   bili   ob prilik tvori t ve 8 -ga doma Sokoli
Heik-klici izzivani.   a v Trbovljah -o jim delevri-rtidarji polni narodnf zavednos~ti klicali   T'obro došli^. : Na dar« in »2ivjo». — Delo katero de a S-^kol v Trbovljah je narodno. Li :ako naprej,   cilj tvoj bodeš dc^ec:
Podružnica :>Prosvete<:  v Celju Na ustanovnem   občnem zboru iTi.e. novane podružnice &e je izvolil sit Čl odbor:   cand. med. M. V. Brezo ^.ik,    predsednik:   stud.    inr. Ka/ 3renčič.   tajnik:   stud.   iur. S:ar<}v< Stor. blagajnik: stud. iur. Fran 7\ šck, knjižničrr; slik. akad. Josip 7..
ar. nrm m1 ■ tsnV . stud. iur. Stanko Vi rant. preglednik.
— Ban dr. Tomašlc v Osjeku Kakor smo že poročali, bo ban dr Tomašič na povabilo bivšega poslane dr. Pinteroviča jutri v nedeljo na javnem shodu v Osjeku razvil svoj program. Osjeski listi pozivajo messanstvo, naj bana slovesno sprejme in svoje hiše okrasi z zastavami. Ban dr. Nikola pl. Tomašić dospe v Osjek dants zvečer ob 10. Spremljala ga bosta pod-ban Chavrak in oddelni preds: za nauk in bogočastje dr. Amruš. Na kolodvoru ga bo korporativno sprejel mestni občinski svet. V imenu mesta ga bo pozdravil podžupan dr. Neuman. Sprejema se udeleže tudi vse oblasti in veteransko društvo s svojo godbo. Po ofidalnem sprejemu bodo pevska društva zapela banu na east več pesmi. V nedeljo zvečer bo na čast banu slavnostna predstava v gledališču.
— Obnovitev ^velelzdajniškega'* procesa? Učitelja Petra Petroviča, ki je bil obtožen „veleizdaje* in na to drugimi vred izpuščen, je bil, kakor smo že poročali, znova aretiran ter prepeljan v zapore zagrebškega sod-šča. Ta aretacija je izzvala v vsi hrvatski javnosti veliko senzacijo in nastala je govorica, da se namerava znam »veleizdajniški* proces obnoviti. V koliko odgovarja ta govorica resnici, se seveda sedaj še ne da kontrolirati. Znano je, da stol sedmorice na pritožbe zagovornikov v »veleizdajniškem* procesu obtožencev ni oprostil, marveč
j je odredil, da se ima proces postaviti v stanje preiskave. Zagovornika, dr. Hinkovič in dr. Srgjan Budisavljević sta takoj včeraj vložila pritožbo proti tej aretaciji na stol sedmorice*
OhtJunaJ svet v V mesta Samoto mm so pri zadnjih občinskih vomvnh
zmagali socialisti. Bolgarski vladi je btto to tem bol) nepri|etno, ker je častni meJčan Samokova car Ferumasui som. Vlada bi bila rada volitve razveljavila, a jih ni mogla, ker so se vršile popolnoma pravilno. Te dni je bila v oh lev župana. Za župana je btl izvoljen socialist Gcorgi Zujbarov. Nov mestni občinski svet je sprejel program, ki obsega st-le glavne točka: pobu občinska samouprava, pravica zakonodajalne iniciative nsetčanov v občinskem svetu, aktivna in pasivna volilna pravica za ženske, izdajanje občinskega lista, ki ga dobivajo vsi občinarji brezplačno itd. Nadalje se je >, da se imajo obetm vrniti vsa in posestva, ki so ji presoji občinski sveti komu prodali ali po* klonili. Ta sklep je v pni vrsti naperjen proti carju, ki mu je Jliijinip občinski svet poklonil -tko občinsko posestvo. Oočtnski list, k* ga dobivajo brezplačno ni občani, je le jel uhajati. Imenuje se .Sanickovska komuna"
?o slovonsKem svetu
Novi ruski tiskovni zakon. Dumi
je bil predložen novi t: fkovni zakon, ki je skozi in skozi reakcionaren. Novo
določilo uvaja zakon s tem, da se zaradi tiskovnih pregreskov ne kliče na odgovor odgovorni urednik Časopisa, temveč pisatelj inkriminiranega članka in pi urednik, ki časopis faktično urejuje. Po novem tiskovnem zakonu spa-tiskovni pregreški le v judikaturo * šča.  Vsled tega so pa za te pre-<e določene mnogo visie in ostrejše kužni nego doslej.
Od ssmsTnn ni un*
SdjrpnVi
jeU
naj se ga na podlaci te plačevanja Ko je li o tem izvedela, je Pataki PKka kazenskemu soosftru Kazensko sosnsče je nato asnsiskrn Paiaki-Pvcka zaradi ptegreksa goljufije v tn mesec zapora m na 20 kron Je nar ne glob*.
iUU stiot
1
Presveti
Javna skušnja dramatične fole . wU. dex. ^i^oaii^^a »e v »si v torek, jnc 27. t. m. ob 8. zvečer v areni \-Lrodnega doma. Uprizore se slika v eni dejanju   9Pijanec*, spisala o tka Jelovskova, burka v enem de-.Takele so!*, spisal Rud. Ja-. odlomek iz žaioigre •Razbojniki'", spisal Frid. Schilier in giuma t ern de;anju .Damoklejev meč*, -pisal Pudiz.   Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor gojencev. Vstopnina 30 vinarjev.
Gleda-1 s d ruši v o na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 25. septembra 1910 v dvorani pri Jelenu na Savi burko v st:nh dejanjih .Ugrabljene Sabmke. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor jeseniškega .Sokola*. Začetek točno ob po; o i mi uri.
Slovensko ^leilaMiče  v Mariboru. Dre 2. oktobra se otvori se-: 1910 U z .Rezerv tstovo svatbo*, veliko burko v 4. dejanjih. Ta burka je igrala že po vseh večjih odrih ikim  uspehom.  — Dramiucno - o misli resno na spopolnitev in občinstvu že prt prvi predstavi -ekaj dobrega in lepega. Upamo, e občinstvo to tudi upoštevalo, predstave je ob pciu 8. un er; blagajna se odpre ob polu 7. prodaja vstopnic pri e. *rz vat, Zgornja gosposka
htm sodišča.
Dne 26. junija L 1. se je Tomažu enietcu, gostilničarju v Spod. Šiški itrgala ura z verižico, vsled česar je i   med   njim   in   njegovo ženo ranasko Kmetcc ter v gostilni nav-::mi vojaki 7. topu. polka do raz-- enega prepira. Častniški sluga Kari -pri je vsled tega oba tožil radi ta časti. Pri obravnavi, k: se je i  dne 23. t m. pa je obtožbo akml, ker sta Tomaž in Frančiška ec izjavila, da so se njune v raz-i />*i izgovorjene besede le po-otoma razumele kot očitanje tatvine da obžalujeta, da je vsled temi do sodnega postopanja. Kari np9 se je s to izjavo zadovoljil, ".akur sta bila obtožena Tomaž in ć-^ka Kmetec oproščena. Obsojen župnik.  Pred deželnim • cm v Landshutu je bil obsojen upnik Mihael Stoger iz Hebertsfeldna i nnajst dni zapora, ker je vsled nemarnosti zakrivil smrt druge Župnik je kot predstojnik o krbe oznib povzročil ?mrt neke slaboumne ikinje s tem, ker ni zadostno nadziral oskrbe. Kakor so se izjavili zdravniki, je žena umrla vsled lakote, a prava krsčan-ka Ijub^en?
s'odi se vsak dan, da se kdo poganja i ljubezen svoje žene, od katere je
cn. Juvelir Moric Pataki Pick je etično dvoril svoji ženi Tereziji ro« Landstein, od katere je bil sodmjsko ocen. Vendar pa tega m delal iz ljubezni, temveč iz nizkih, dooičkažeijmh motivov. Sodišče je njegovi ženi namreč priznalo mesečno alimentacijo tndesetih kron. PaUki Pkk se je hotel oprostiti 'etra bremena. Približeval se je svoji ženi ter igral vlogo nežnega zaljub--  ,   Omfaml k smuk s\i jo
oče vzeti zopet k sebi ter jo je peljal a ksoljrvcinu notarju, kjer je podpirala
* Dr. ( rlsman in nm Le Novo, Preiskava proti obema obtoiencema w- koiuana l>r tnppru in njegova ijuhua pri dr t a preti porta no <«>dsšt*%
* Aretacija treh brstov. V New Vorka so kili aretirani bratje Karel, Anton in Kurt Angelini, ki so na hi ima I jat i rami a vi povodom požara pokradli sa •Ki.ikal frankov ur.
* V viko je bezal, ime 25. julija je ukradel postni uvisjček Ivan Ti-b : a c v |H»štnvm uradu > Liacu 'M) tisoč kron. Te dni so in osa aretirali v t urihu. kamor je bil pobegnil a -..s rad t* ni ni denarjem. Pri njem »o dobili se 30.000 kron. Fabian pravi, da je teh 2U.0OO k zadel v loteriji.
* K ralrk proces. V meMu Tampi, v dr/avi Florida v Severni Ameriki, so aretirali dva italijanska delavca, ki sta <»»umljena, da sta meti štrajkom v tamkajšnji   tobačni tovarni
relila nekega knjigovodjo. Med aretacijo je ljutistvo iztrgalo delaven policiji ii rok. ui odgnalo v gozd trr na nckeui drevesu osmsilo.
* Napačni rad konjar nemškega cesarja. Ko je bil nemški cesar v Budimpešti, je prišel v r -ki noči uslužbenec hotela Hungsris« k ravnatelju ogrskih državnih železnic Ivanu
mu - da tah*
. r ajsn m -«*r;.* vitjema groi A i ->hen, naj bi takoj prišel k nje-v hotel, ker bi se rad nekaj važnega ž njim pogrovori!. Ravnatelj as je takoj odpravil v kotel. Tu »e je pa dognalo, da goepod. ki hoee ž njim govor*.ti. ni sssmrja* smnsmnjar. p.ar-to pivov-arnar \Vyckhiiller iz ki je nenadoma zblaznel. Pivovarnarja. ki je hotel biti po vsi mIi Viljemov Radkonja«-. sv -pravili v neki sanatorij bliza Berrdina.
* Velikanski honorarji pevcev v Ameriki. Nr»ki ara*-n«»ki i.-* nedavno objavil, kako velikanske letne plaće imajo najugledneji (k»vci iaj povke na nesrvorški operi. Prvi je se-veda znani tenorist Taru^o. ki ima na leto okolu 6o0.0fl0 nemških mark. Bonei dobiva 300.0fH> mark. Tet raz-sini zaslnži 3U0-000 mark. Pevke Famr. Mar t.arden in msmnk prejena leto vsaka po 24O.00I1 mark.
Gad-ki zasluži na leto 2taXMt mark. Dal moren nad 190.000. Zena tello 180.000 in str and 1^»««^». Lina Cavnlieri. I šestina in Seotti vsaka po 120.000 mark. potem pridejo CV-ment. Jom. Burrian in Sammarco. ki dobiva v* na leto okroglo l*ni.f«ui
Moji Ho-1** umetnikov in umetnic dobiva torej na leto nad o1 2 milijonov mark.
M*au pri fralmlineju na čast neinćken i sssaarji je bil r,.i^!er|nji: p.taare Vietoria. P*tit^ - ffles en surprise. - Filets de hran/ no a la manniere. — I*iec* de \* • »t no i z de veno. — Sopreme de j> ilar-des k la valeneienns. — 1 l»-.n l«sml«erti So r bet. — Fa- r«» tis, salade. eompote. — Fonda <V ar-tiebauta et t^tits nots. — Pnin un> Imits I-a \ alliere. - Treme *!. for-snnjre.      f>lace> varions. — Deaeort.
< hampogne Moet S! Chandon i ni perial.
* Za otrsske *-ohe je po soglasni — -ilo za lakiranje [»oda najboljša dandanes t splošno znana obl. varovana     pristna Ki<»en*tadterjeva
1 urls-ine- , I ako v a barva za pod, popolnoma brez duha, neomejene stanovitnosti in ki iako hitro suši. Dobiva so v vsaki vonji trgovini s materijalnim, špecerijskim in barvnim biagom - Mini izdelovalec: Tvornica lakov Brstje Kisenstadter. I hi naj IV71. Pazite natančno na varnostno znamko »telesni vitez«, vp«»dobljeno na vsaki šk«tIji.
Telefonska h kzom porodit.
_Kolera na Dunaju. _
Dunaj, J4  septembra. Dan* s po-
noei sna bili prenošeni v rsolimo bol nieo zopet dve osebi, ki sto oboleli na sumljivih zaakih kolere.   Obe osebi - na   neki podonavski
ladji.
Koti terene a nemški k
cev sa reškem
Praga, 1\. septembra.   Donos si; vrši tukaj aborovanje   nosuakih po-»Une» v \ »-eškero deoelnem sboru pfsi predsedstvom jioslaajca Pacherja. Na d m
enake in U
deželnem
vka no h>ki.
24. septembra. Desna*-i pe rafinerij so priseli stavke ti. iS tali stib so se jim tadi delavei v tovorni sa torpedo v ke m ladjedelm ce "Imnubiua^. Delodajalci so se do-t.eaili aa al očaj, ako stavka ne pooe ba, likljueiti od dela* delavce. Da pes ponooi ao bili odmiHr-^ni iz i»et rr Ujakib tovarn vsi delavei.
ntska, -A neptemiiru Doeedaj ki a vka odno«nn jc isključenih od dela okrosjlo 30tai delavcev
i  re>olex*ijoaavrjL
^4. septembra. Vojno dnme v tmlunu je obsodilo radi revo lucijonaruega gil»auja \ < »raj arhi-TfiaodriU Alek^tndra u* s let, opati, samostana Osan na 4 leta in ravnatelja grške šole Dioreoa ua 7 let težke jseo.
ProtHlclsvsku gibanje. Cottbas,   24. septembra. Zveza deloitajalcev  luzieaii^ki!. >uknjarn je sklenila,   odpustiti s 5. oktobrom iz -vojih tovarn l!r>.tUUi delaveev.
Turški veliki vezir llakki-nasa se vrnil v Carigrad.
Tarlgrad, *J4. .>ev»teinbr:i. Veliki vesir Hakki-pa^* >^ >•   ^ieil poziva tukajšne vlade vrnil iz Pariza v Ca rigrad.
Najetje turškega postijila.
Pariz. '.M   septembra. \*>a i>riza oevanja tur>ke vlade Tiaieti za Tur eijo na Francoskem   sli Angleškem l»oaojilo so bila doseilaj bresmmonns Kakor se t*oroca   iz Angleškega, je •urška vlada   po   i > ^ii
C assella sedaj pridobila na Nemškem tinančno skupino, ki je pripravljena dati Turčiji i*»ojilo ter to jiosojilo tekom 8—10 mesecev razdeliti meti prebivalstvu M» d tem easom pa naj l»i turška nacijimalna l»anka dal^ •nr*ki vladi na razpolago 50—70 milijonov frankov.
Izmobrni odpotoval iz Reroliaa.
Berelin, L4 - k« mh-a. Ruski minister zunanjih zadev I z wo ls k i je včeraj »večer iiiiusosaii odpotoval v Pariz.
FrancofJii «Mwija!i«t Jaur*^ t> bud-e«*tih.
Brrolin, 24. septembm. >I»ksl-anzeig»T ' ^»roča. On •** "** nemški so-e i jal ni tlemukisUs ohrnili na voditelja
vprašanja.   Jaurcs jim je odgovoril. ia morajo socijalni demokrati glasovati za proračun, ako je to v j>«>dj>oro napredne vla«le.
\ ujaška konvencija med Rumunsko ia Turčijo.
London. .     - Atenski
p<»roeevnle« Tino - lavlja, da je ru-munski zunanji minister Bratianu 4 septembra -;N»n*eil tuiS-kemn poslaniku v Bukare>tu, da je rumun-*»ka vlada |»ri|»rav I jena v > lučaju konflikta med Turško m Bolgarsko mobilizirati svojo ann;:d«» proti B«>l-gsr-K !-n korespondent jH»ro<n iz \te» da se misli v grških političnih krogih no osjo a*sao med (trško m Bolgarsko.
Železniške nesn*» e.
<tradee. *J4. septembra. Xek strokovnjak -»e je izrazil gbnie železniške nesreče, pri Rotteninannu. da nesreče ni kriv snano stroje v.       p. »n» ^r«>
i »-m-ga vlaka, teinvee d;i s^» soknvi tudi aprevtalniki, ki x» imeli dolž-nost, k< s4. videli, da j< strojevodja pozabil ustaviti vlak. iztegniti vaeuuiii - zavirslniee. Ta strokovnjak ilolši tudi upravo državnih železnic- nesreče, ker je dopustila, da je vodil brsovlnk strojev«wljs. ki je že /d.i\F»a d«tM'ge| svoja fH-nzijska leta in je bi) torej ze lahk » p*»/ald.|iv in oslabel.
rlavton, -4. septembra. Nek vlak islandska šeleznire, ki je vozil po orogi m hitrostjo brzovlaka, je lin* I peljati oea uiost. Ko je prišel do mi>*ta, je strojevodja pre|»ozno zape /al. da je most po« i rt, in ni mogel radi lega več vlaka ustaviti. Cel vlak je Ailreal \ gloU>ko reko. — Dosedaj so lmuegmi: iz reke 20 mrtvih.
Rostov odi Danu. 24. septembra. Tukajšnji vlak vladi kavkaske železnice je skočil s tira. Mnogo oseb je mrtvih, mnogo težko ranjenih.
Naš dttnmjski urednik dr* Albert Kranier
VU/aV
*r. 16, 1, n/lt* tor mod o, oo 7. po.
v   vseh lista so ansVvnjnalh
v za
In H. do nol 12.
Tvrdka Geo. H. Mac Faddeu 6 Bro., Filndolfljn, je za svoja podjetja v Trstu poverila zastopstvo za Avstro-Ograko edino m naključno importiii tvrdki za bombaž Aleksander Neumnim «k Ko. na Dunaju.
— Velika licitacija lasa v Bosni. Mesec* oktober bo za vso avstro-ogr-ako lesno trgovino velikega pomena. Na Hrvaškem in v Slavoniji bodo prodajali velike mnoaine stoječega Imkovesra lasa, ki se nahaja v gozdovih erar j a in raznih občin. Tudi Poganska vlada, ki se sedem let ni dala na licitacijo sekanja lesa v svojih gozdovih, ss je odločila, meaeca oktobru oddati licitacijskim potom sekanje velikanskih gozdnih parcel. Večinoma gre za smrekove gozdove. Za eksploatiranje teh gozdov je pa treba večje vsote investirati. Dne 20. oktobra bodo licitirali sekanje v gozdovih v okrajih Javorniiia in Ravna Planina v premeru tfJO.OUO kubičnih metrov, dne oktobra v gozdov ih okraja Tajnice v premeru •ifHJ.000 kubičnih metrov v okolici Klevca in dne 29. oktobra '2 milijona kubičnih metrov v okolici fisnja-loke.
— Dogovor tovarn za barve glede embalaže. Najvažnejše avstriisk« in ogr.-ke tovarne za izdelovanje barve so imele pred kratkim časom, kakor poroča "Vegvesseti Lapok«. na Ihinaju konferenco, na kateri so z ozirom na trajno niz-ke prodajne cene, sklenile embalažo zaračunati kupcu, kakor je to tudi v in</ ~rvu navada. Dogovorili s,, ^ tudi prste-i.e l,arv« , kakor tdi takozvane avivi-rane barve pod ceno v znesku 30 K prodajiiii bruto za neto Dogovor je stopil že v veljavo.
Srbska zunanja trgovina. Kakor iM>roea srbsko tinančno ministrstvo, je znašala vrednost srbskega uvoz;; v prv.ii četrtletju t. 1. l7.Jfo.5tn dinarjev fan 3.404.664 dinarjev več. nego v isti dobi 1. 1909*.
1 'd t»-za pripada na Nemčijo 7.704 6Vnasa Avstro-Ogrsko 3.534.917 na Angleško .'1.005.910 in na Italijo 9M.*"*»♦/. i)stanek so uvozile Francoska. Švica. Turčija. Belgija in Rusija. Vrednost izvoza je znašala v tej dobi 23.165.744 dinar, (za 6.091.431 dinarjev več. nego lansko leto. l Izvi /.ili «o blaga v ?o zi 4.^74.751 dinarjev. v Avstro - Ogrsko za j.#'rt4.:t46. v Vemeiio za o.355-439 Ital ijo za 1.629.S14 dinarjev in l.:sJ5.o>7 v Belgijo.
— Dohodki Srbije iz državnih rudnikov. Iz Belgrada poročajo: Dr-
h\n jo do zdaj dobivala od v najem danih rudnikov 102.612 dinarjev dohodkov in - - od dveh cementnih podjetij    71 treli premofrokopov
<*l bakrenih rudnikov v Bom ~ ♦ in od zlatega rudnika pri reki inarjev. De»hodki iz pre-mogokopa Dobre, bakrenega rudokopa Majdan jeka in svinčenega rudokopa Krn panja še niso znani. In ti so najbogatejši rudokopi.
— Latilundije prejšnjega turškega sultana hočejo dati v zakup. Iz Carigrada poročajo: Vlada hoče na podlagi v zadnjem zasedanju zbornice sprejetega sklepa, v zakup dati obsežne latifur.diie prejšnjega sultana v vilajeti h Mossul, Bajrdad. Bassorah, Aleppo. Beirut in Svria za petinsedemdeset let nek: podjetniški družbi, katero zastopa nek Svrijec. Družba namerava dati vladi posojilo v znesku 100 milijonov frankov in sicer pod cenejšimi pogoji nego ga je dobila doslej. To posojilo se bo vračalo iz doneskov prodanih latifundij. Kakor poroča .Sabah\ je državni svet v tem oziru predložil ugodno poročilo.
— Novo bolgarsko posojilo. Iz Pariza poročajo: Kakor se govori v finančnih krogih, je zajamčeno, da bodo pariške velike banke izvedle 150 mi-Ijonsko posojilo Bolgarije in da bo to posojilo kotirano na pariški borzi. Obenem bodo izpeljali konverzijo 6 odstotnega posojila.
— Zvišanje švicarskega bančnega diskonta. Iz Cunha poročajo: Švicarska nacijonalna banka je zvišala diskont od 3l 2 na 4 odstotke.
— Industrijska banka za Galicijo. V četrtek je začela poslovati ga-hška industrijska banka, katero je ustanovila gališka dežela skupno z nižje-avstrijsko eskomptno družbo. S tem je galtška industrija prišla v veliko odvisnost od nemškega kapitala. Ta nepremišljeni čin bodo Poljaki morda še bridko obžalovali.
— Južna železnica: Z Dunaja poročajo: Upravni svet južne železnice je v svoji zadnji seji kooptiral ravnatelja avstrijskega kreditnega zavoda dr. Spitzmullerja, namesto tajnega svetnika Emerika pl. Josi povi ca pa grofa Kulmerja.
Naprednjak!,
IfctaktM ton« Ssu^v« Su^kslskc 2»tcZs>
v nsnmje, 26. ssotento 191«
t OgMfaai, n tekiHifi
(ob slabem vremenu v telovaonsci ljubljanskega Sokola v »Narodnem domu«).
Dopoldne od & do pol 12.: Tokio«' vrst in posamesnikov v višjem in nižjem oddelku: 1. v prostih vajah; 2. na bradlji; 3. na drog«; 4. na konju na sir; 5. v skoku v višino in 6. V teku.
Ob pol 12. dopoldne: Skušnja za nastop in proste vaje za popoldansko javno telovadbo.
Po skušnji: Do vrnitev tekem.
Vstopnina 30 vinarjev.
Popoldne ob treh
JAVNA TELOVADBA na dirkališča.
J. Nastop k prostim vajam.
"2. Proste vaje vseh tekmovalcev.
3. Vaje na orodju vseh tekmovalcev.
4. Francoski boks^ izvaja vadi-teljski zbor ljubljanskega »Sokola«.
Vstomslna: 40 vin. stojišča, sedeži 1 K.
Ob >labeni vremenu se vrši telovadba v telovadnici ljubljanskega »Sokola«, ter izvedejo proste vaje in vaje na orodju radi nedostatka prostora samo tekmovalci višjega od« delka.
m
Zvečer ob 8. v primeru, da bo mogoče še ta dan dovršiti štetje točk: Razglasitev uspehov medi letni h tekem v telovadnici v »Narodnem domu«. — I sto tam:
SOKOLSKI Vl^CER,
Sodeluje sokolski pevski oktet, ter popolni orkester ^Slovenske Filharmonije« pod osebnim vodstvom roveea kapelnika gosp. Alfreda Ca-janeka.
Vstopnina 40 vinarjev.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
-Slovenska Sokolska Zvena«.
Tekmovalni red »S. S. Z.« je dobiti pri blagajni na dan tekme, hUis 50 vin.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rastn Pustoslemšek.
Poslano,
Vedno
ve- a r "v?'2.;evanja po ^RoC-ovem fras> coskesi igax;u in scU" dikazujejo usesp-ri vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoce, dobro znane antirevma-tičr.o mazilo. V steklenicah po E t-OO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar JL afOLL, c. in kr. dvomi založnik na Dnnalu, Tachlanhen S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov prenannV zaznamovan z varnostno znamko ia pod-đisom 4 29
Sviia za neveste
xl 1 K 35 vin. meter naprej v vsak barvan. Pranko  ir   ie   «»c» pitij eno  m poSitta
ca dom. Bogata ishira vaeroav m bk • prvo pcito Ta % ar h s so svilo Hm« JLurteti. 3 62
Priporočamo najtin rodbinam
kolinsko cikorijo.
lii ste ži tioffji bi tali imbcn?
Včeraj navidezno na smrt bolan: neskončen kašelj, pomanjkanje sape, bolečine v vratu in požiralniku. In ww danes? Vse proč, stran In kako? ^%^x Enaedina škatljica Fayevih pristnih 5K5S soclensl<in mineralnih pastilj, ki se 2n£^n£ P° ^ 1 ^5 dobivajo po lekarnah ia /vv^i drogerijah, je napravila ves ta čudež. Generalno zastopst\o za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c ia ki. dvorni založnik. Dunaj. IV 1, Grosse Neugasse 17.
2% kg
tehta
pisalni stroj iz ataminija. Ima vse moderne vrline, solinna konstrukcijsv Cena nizka. Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja oi aaos
as_u
vam ma w
Ljabljau, Tw1«iju tr(4, U.
Izborno varstveno sredstvo
prati
• nfekctfskif«!
Pri
i**»r-» i« fcftsSs tranltn«
^janan pretit
» I T I K O
t  O t
NflJMjM on
sedanjosti:
z isti, irtbm tali sikzUusti h kiiiM k doti sam m
H. SUTTNER
LlaDljonc, Mestni trs.
Lastna tov ur ¥ Švici.
m
I K O
f      I f
I K O
1
s*
Proti
ttlili IO lini Z8t
■ xbomo 6t\-3\» dobro
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utro? nHesac »a
oepripiao v« no ti aut.
! steklenica a navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Liuniiaai, ae*:|e^a centa ssrr. I
nstef Franc Jniefnvefa jntilejnega
Melasiae-astna ia lofcaa
Sonja, Hrvaško.  22   februarja 1908. Btat> gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet
tri steklenice Va*e izborao delujoče
vode, t re--..*-s:; vc «redstvi
zoper zob oboi. utrja dlesno ki od-stranja  neprijetno   «apo iz tast Za
o h ran jen je zob is vsakomur aai
Spoštovanjem
Mato KasnaovK, kr pošte
Dober tek je
stvar.
Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak sms.
Ako v živa*
yajboljsi želodčni liker!
Sladki in grenki.
liter K
Basov ta asronm: ,nosjasr. Ljnnijnsi
1 trn		SE 72 |a		S 1		Nab*
23 • ?4	t pop t av	7»o 737 s 7394	12 1 10 1 P4	sr rjv*n m. rmi		*
lir Padavine v 24 srak o 7 snu
planino
■Vmmm na v
v hod nnmsmssl
(skoro man) se c
it a. L
3101
novo mcblovan*
Prodajalka
mešane stroke z triletno prakso žali svojo olsiaVnso) p»r onstomrti, — Ponudbe pod rPa-odajalka it. 1910*, soitas leteče glavna aoita, Ljubljana. 3 ,
as
mivd.
Četrt are od zTaormce. soief ceste, ki vodi sa Red. ne pod unjodmnv. poboji proda tona. nevi kita it esftva   l;       13 n«.
pravna za
vsako obrt.  Cena so dogovora   Već pove
V I P-
3222
Zamaške
11 platovi-e. •. seh
OVOSti
raiesaeie
prva praška tvornica platovise
ZUCKERMANN & LOBL
Fraf a, Pottć »ter. 2*. m*
3JJJJ Cenovanki gratis in franko ^sXX>J
ktasVia* Učltellica
lm I d   1 F ■   I       inte privatne sinite. Vstop takoj.
3217
se po nizki ceni
amf prttfiot Oj
▼ trgovino na deseti  laća gospod ^na 1  d  razredi in   že urko :<o izvežha na v »rgovim   —   Poru^ >e   e po-.a 1 pod ni^aJin\avaatiaiaM na upravu:-tmj
»Slov Naroča« 52J">
Kurjač
vr". T^zen / ^ ih—rr.i .zpnćevali, ma sprejme takoj za sesalni stroj prt obćinsaem mlinu v Sredi .'-f u 3224 Ponudbe z nav* Tr-^fn^ p.a^p na županstvo trga Središče, Štajersko.
Naprodaj je >po, rod*.v -no
posestvo
Poslopje je ▼ prsv dobrem tanju, hlev m druge pri tik lase so se skoraj nove. Zraven je 2 oraia vrta. na^ien^ga z lepim sadnim drevjem, ♦ako pripada tudi lep travnik is en gozd k posestvu. Redi se 6 —7 $jlav živine m ne poseje 15 do 30 mernikov
Pni7»«»   se   pri   jj >^p  Jmn^ntajnn JUjančaču, Žaganja renj oko.
Priporočilo.9
Podpisani najnanjam glavnomu d n. občinstvu, da jem ijročil v ho-tmlu „*}vli€~um" vsa instalacijska dela jo tirnic trična jvonca in tal*fon*
tvrdki 2\faksSartory>
J?oyna ulica £tmv. t5.
'afero mi /e -acmljavo napravila v r ajmodmrnmjšam jio&ru, fino m jalco ceno tmr u mojo najuačjo jadoool/nost.
Zato tmmnovano tvrdio vsakomur najtapimja priporočam.
2 odličnim spoštovanjem
Alojzij Zaje,
Zenitna ponudba!
H >ni posestnik in go>ulničar, vaovtc, 38 let star v Trstu, se želi seznaniti ▼ svrho že-nuve z žensko v starosti od 3=> 40 Irt >lovanske na-r. dno-T), ki bi znala voditi hiso Zeli se nekoliko premoženja. 3209 Le   re>nc   ponudbe p«>d
, Ivan", postu restaate Trat, %ia SUntiOm, - dne
10 oktobra.
knjigovez
vešč vseh modernih del in ki ne razume na vezanje in ravnanje * stroji. 2313 Kje.   pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«
Gostilna
w mes.u ali na deželi M Sprejme tautel na ranam. Istotam a« prama
gramofon
nov, malo rabljen Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3159
Vinsk* trgovci in kremarji
POZOR!
Kadar kupujete vino, grozdje aH tro-ptnsko žganje, se priporočam, da se obrnete name. Obrnite se osebno ali pismeno, anmnm pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovana z zlato krono, medaljo in kri2«;em ter častno diplomo. Tržim
tudi s krompirjem Na razpolago je več pohvalnih pisem v moji pisa mu tega dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da vina v mo;: klefi niso naravna in pridna 100C K. Z slona vins t Porećn, alica UraaSe št 318 in 320 (Istra). — Se priporočam vdani
Martin Srebot.
.14
Trrd5ia L C« M«yer javlja mžn ve-:,
da je njen mnogoletni. z\e^ti in za»iu-žui sotrudnik, pospod
Anton Verhunc
dne t* m v Velikem Lošinju po doJ^i. rnucni bolezni prem in' 1
< **> p<»jrrrba pokojnika sc pozneje naznani.
R.oli mu bl;ifr spomin
V Ljubljani, dne 24. septembra 1910.
3091
T0RLEY
= TALISMAN = = CRSINO ~ RESERVE =
krasna umetniška reprodukcija e wtA
■umi a h ti Grokarteve sUks •-.
Primoža Truborio
ustanovitelja slovenske književnosti
ian mf mm as nmrmna M mm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša is najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
UMnt 1^
late priTatme lUla. Vstop takoj.
Najraje gr* na deželo.
Naslov   pove   upravništvo »j>lov. Naroda«. 3174
Osuta se m L ■aiiikiami t L
nad 40 let obstoječa, dobroidoča
pekarija
s stanovanjem v Kranju. — Pojasnila daje Ignac Fock v Kranju. 3140
Mlad fanti
poštenih staršev teli vstopiti kat ▼ajenec v trgovino z manufakturnim
blagom event. tudi z mešanim blagom v kakem večjem trgu. — Ponudbe na poštno ležeče štev. „10©", pO šla So.
Anton v Slov. goricah, btajei sko.
Starcem,   ki   nimajo otrok  se OtMn vesela in zdrava enoletna
Mlicu za svolo
Vprašaoja na naslov : Poste
stante 198, Ljubljana. 316&
urednika
upraviteljici
išče slovenske dnevnik.
Prednost imaj d ponudniki, vešči slovensl: in nemške stenografije, strojepisja ter l2Ščnv Ponudbe do SS. septembra pod A. r. 15. X.
na upravništvo „Slov. Naroda4*. 322*^1
Prodaja.
Kmetijska podrainiea v Be-
gunisJl Gorenjsko) bo predala ? ! nedeljo, dne 2. oktobra ob 3. sir■ j popoldan  mar- dr a t učnim potna
na licu mesta svoje 317S
posestvo
z Todso oapravo, prikladno za kako ocr
Prisnu kranjski
lanenooljnali ftrnež
Oljnate barve
v posodicah pa Vi> t kg kakor tndi v Fevjlk
fasadne barve
a hiš«, po vzorcih.
Slikarski vzorci
tc papir a tzorce.
£aki
prisnu angleški n vozove, a pohištva ti a pote.
Steklarski klej
mu
prve
vrste
■alkSia
Karbolinej jKlavec (gips)
u umanji ia O stavbe.
Čopiči
283
n zidarje ta a vsaka ofcrt
fMj Jtonp taaiui
V Dnns%mfl
1784^8
zrnu lestnft.
pa«lour.
Zaisisk
2en>ke so se ««J nekdaj rade ba
-rile * politiko. Že Arirtofaneo je to očital Aten«-artkan X.-o*ke m» t«« tudi ž> pokazale, da imajo talent za politiko.    Pokazale so to kot vladarire.
kakor Sem i ram i*. Kle«t>o»rii. Kliza-h*»ta. Katarina II in Marija Terezija; a bile so ženck«-. ki niso bile kraljice, pač no so vladale kralje; tako je imel Numa svojo Kameri jo. IV ri k les *v©jo As*pnz:j*>. Liliik XV. svojo lV»m-Ta na«-ia vladatija \m je bil amo v «aaih despot tzinn: ti« .i okra« ij;t >• to iiui-«iia in ako hotV ženska priti d » no-litičnepra x pliva, ji pri te tu n- morejo poniaarati njeni 1e*«e*ni m ilu^evui ćori, nefro snmo n> na j*no^»bn**4 in vztrajua aniVarija. Najptvj in«*ra Tfn*tvo uničiti privilearij. ki pra inia-:noški. ki so se polastili rakono-tlajstra in uprave. Ženske si n#orajo pridobiti \olilno pravico in podale so le odločno na to d*U». Pemlanašnje žensko gibanj • iuma -ak.»r mnoaje d rune pridobitve *voj izvor v fran«-oeki revoloriji. K*** «la s> se ae prej. fH»*«-hn-» na ansrlt-^ktlt tleh, pojavili za«-* tki borbe ra politične prava-e it-netva. toda «*tale so t rez praktični h |»o*ledi«'. Zanimivo je. fin. ja bilo tudi na Frane lakesa žensko politično piWanj»% osnej ena revolucije, a da je notens r.oota zaspalo .n *e je icle v najno-' • jeeni ča*u z veliko težavo zoanm prebudilo. Mart-^l Prevo»: op«*uje to dejstvo, da r rancortnja ni f»oliti-čarka; v raanmrjenib rosik da se uto-navdustti za revolucijo, i upnet Brljati življenje in imetje snosnssti. d t t j rima M»i»*la za v*akdanie liorbe radroone politike. To je najbolje potrdil dosedanji razvoj francoskesju zenskf^sra sribe* V za«Vtt;
»Ta****1* or» a*>r*r<k
ke is ■ slnvijr
rr^r«] \'nbr.
j«*ni «aii*» nt utorke, a kmalu so zaV-ele ženske tekmo-> ati t tem   oz:m z moikirui.   *aj so ' i!e navajene, razpravljati v svojih -j lovi i h o vsem niosrocem. pa tudi o t*>Iitiki. S *^m *«» bili preinaarari! nazori oretckSoMi. Znano ie. da je kralja   Ludvika XIII. spovednik Dinet ori neki priliki rekel, da je   bosr iz Vdamo vepra te!e*»a vrel   rebro in ne koa jezika ali kak d ruci občutljivejši del telesa, da tako žen>tvo onnzori na naravo ko-*ti.   ki ne poroti in ne roti.   Tudi Rousseau je ud v ori I. da znajo ženske človeka snmo nenrovati in mučiti. Voditelji revolucije ie mislili niso na to.   da bi ženskam dali T akršnekoli ?«ditične  ncsviee. Selo Condoreet. ki je imel vrlo ženo, se je 1        zavzel za žemdvo in je znhu-i al.   naj se ženskam da aktivna in : a>ivna volilna praviea. »Ako pri-'uerja — je pisal — število žen-*k. ki najo dobro vzarojo. z onim molkih z bro vzgojo,     mora priznali, da je rditev o ženski   zaostal*n^no-ana . In šaljivo je dostavil; Bojim la me bod«« sov razi le. kadar pre-.o ta članek. k«*r rovorim samo o »vi ravnopravnosti in n*» o ciibo-. sro« I ndstv :j    L**ta 17S0. je t »a ps--ai:      Ali   nima noben individuum oravie. ali na imajo vsi enake. Pernica je. da ?en~k ne vodi um njihovih mož. nesro !a»tni. in za /enske j*» ravno tako nmljivo. da se boviio z olop--anjem ^voje os<»bnosti.   kakor je to bilo ze TVnK^^ona. da «e uei roror enia in kre*eoi. Zakaj jim odrM>kari rrsvice. ki >l jih m«~ški ni<»o pr^ toni1 i * svojim spolom, m^zro s svojo zmož-- rr^t jo mišljenja,   ki   j«»   imajo tndi ženske?« T«»da z las f*^n«V»rt-^tov se je zsmbil v \ ihri revolucije, t
ic na.  r«***^- Ansruške 7»   žensko pravo izjavljajo, da je ponoinonia   absurdna nuvadn. ne loei oiiinšcne ženske r^J ncomo--nih s tem, tla si jih nazivlje z »sm-ozir* ms ^sro^podir-no*'. Klara
• ■ a 1 i e b t o n . ena najen*»rsrienejsih
lir»jevilih bori'k za žen-k- praviec. f.ravi: Moški hočejo v tem zapo--avljanjeni •«.-onn»ž^nih šfnnk tudi r? zunaj p>'kazati -\...-» sr*»*t«odstvo. ?4 n^kami se naj in -c mora v vsa-v^m   oziru ru\ notako post«»pati. ka-
•■r /. za^t«;pmki ni««čnejse|nt spola, katere se ve«lno «>nako osrovarja. vsa j veinlar n«> pravi * sro^pod« in »sto-^oidie« sli pa mo*> in »moiieek Zakaj bi morale potem ženske kot raznoli«no   blanv*    limiti raznoliene
tiketa! Zakaj bi se danes nenaziv-Ijak? vse zono kot »zeo**T - -. Kakor »i«». se je tudi v Avstriji, posebno
.«   v   Nemčiji, razpravljalo o tem
• o risanju.
♦ Zea-k* kot varukiaje /j dWt let imajo ženske v Nemčiji pravico, ^a so varuhinja. Povatal jim kaj radi pomarnjo varstveni sodniki in si-rotinski sveti. Nekateri Mr«»tinski sveti jeml»» ženske za varuhinje.po-snlsna tiri majhnih otrocih, nesro mo-„e Ženske varuhinje so nsvsdno zelo skrbne v izpolnjevanju svoje** posla in se skrbno zavzemajo za za u-ione jim varovance in njih matere. Iz lastne hrkusnje v svoji rodbini v«*-do, kako se mora otroku streči. Ole-de druajih obveznosti varuha, zako-
nitapn lastspaffa onroenncav urodi t-ve shszontaoijake tonuo in dr. njihove izJLii»aje< niai tako dobre. Zalibošt^ je ite%*vio varuhinj še poenssjhno. V vsi Noaseiji obstoje v 134 mestih uo-<!ruzniee > Zveze zcitski* \arii ►tvo*. \ Hatnhiif k'.i .te kakih 140 varuhinj, v lKvai\i in Weisseseeju okoli 100. v Koblenzu okoli 90. Naj-^eč jih je \ Hendinu. kjer šteje Z\eza za žensko varuM\o J.Vl «le lavnih elanic.
* tnusks — ravnatHjtea banke. Kakor poročajo varšavski I isti, je bila \   irla\r»ui      vernijalnem me-
i Uadosnu na Koske m Poljskem imenovana srospodnna Zoffiju l*rzy-jak«»wska za ravnateljico ondotne »Vzajemne kreditne banke- Do zdaj je bila prva knjisjovodkinja. To je prva haneua ra\ itateljna \ Kvr«»pi.
* Strajk pariških šivilj. Pariške vmidi nettes«, kakor imenujejo oi-vilje. mi pri svojem štrajku vedno drznejie. Preteceno ne skijo so napravile delavke mestnega skladiM-a Reaumur v bUanjih cestah demon stmcijski oMmsI Nekateri delavski voditelji s*» |todpirali to demonstra cijo. ki so na ta način \»ostale precej ftla^tse. aflada «lekleta je »kusala polletja nazaj potšsstšli, toska to se ji ni tako Ishko posre« ih». ker s<» ^- dekleta postavila enersjično v bran. Prišlo je d«» konfliktov. Nekatere mauife--tantmje tiilkle s solučuiki po policajih, drup so jih zopet zbodale z iarlami. • katerii mv U- pripete klobuke. Več demoost ran t in j je bilo
- *       • I 1 x i  j h »I icaja stij l»ila
aaj živi!., IV*«! par dnevi iki Htoekholina po —t iT t svoje sovnriae t atodanju. Kakor znano, imajo i»a \  K ■ ..nju, ki kor tudi  v   Stoekholmu. ženske i»b-čii ske zastopnike. Pri banketu, kate-resja    , priredili danski mestni oč*'t je in mestne matere na čast ssrojim
« >dll \ «*st* 1
sanlsvj Med nek«« dansko in neko »vedski*   !i . - je pršilo
n»etl neko napitnieo do prepira za-rndi ▼pmaunja. ali je umestna, da nssonne m natre slave mostne očete s napitni«*o: M'»/. naj živi! . ali ni morda pametnejše napiti nadaljneiuu •■- -*}rvanju    /* n-kea*a    eieiu<*sss1 I
Najpi a-o-ativna »ssostna mati« iz 8tockholma j - na dr. phil. Malfrietia P a 1 m m r e n o v a . ki je trdila, da ien-ki mestni zastopniki ' >». kak«»r nj:li<»v: ?ii<--ki tovariši. Govorila >» za slož.nost in skupno delovanje obeh »r>«l \ v ••- . - a:'i« ntu    ter    k sssnsl
ivoj p \or z vsklikom: Mož naj živi! Temu vsklikn s«» pa pritrjevali samo — snoški iue^;n! ^r.iki. do-
ći n: «o danske m«*stne matere ener-jri« no zoper to prsinstirnle. Danska /n»topniea. xr*'*p«Kiiena C rone. je me«l splošno zmešnjavo imela t«mp--rametiten \ katerem j»- met\
dr^jrim izvajala: lK»<im *te v mest-■ ♦ • • i  v Si »rkholiijii sinn
dve ženski m« «1 M<» zastopniki, nas je v Kodanju osem n;k-prr.r tj moškim, v •■:*«» taisunfjnw kakor usožje; mi kna^nnso tn«Ii nekaj /;« s« Pr««dvsem hočemo 7K»nn»^/.i* i na— ^levilo, naj-rajtje tvcnnti prdo\ ie«» me-tn«'jra parlamenta l»«.li^4, p«il»\i«-o • av-kliei pri mestnih očetih! . . .) Pijmo na z«iravje mestu i li mater!« Le par mi usnih r*«*-«'t«»v se j «m1/v;i-
konzervativna mestna mati Ko«la-nja. ipospn S a 1 i e a t h , posr "dovati t^r je nv»vorila o ziati sredi i p.ti in o pravični |*»razilolit \ i u <i no**l ma "pnissns. Toda to pr< e«iova-BVe* •* ni i*>-r<i il«» in pr» r ol«#*h prvih av»v«»rnie j«* ostal nerazrešen...
fizike. Nek statistik se bovi v raso P - .    Pad - t# it . .J.i počenjaaje
/aljnbljenca in za ljubljenke pri priznanju ljubezni m-»tema t ično klasifi-i.Zakljiteki teh strudijso sledečuin sicer predvsem pri moškemu: 36 osV ssotk«'v pritisne k sebi ljubljeno ustje v trenotku priznanja. 24 «*lst«.t kov konca važn«* pri/nanje s p« »I ju bi na ustuieali. t tsNtotki |s»ljul*ujrjo \ tem tremdku ljubljenki lase. dva «mI-ssotka rok»- riva <«dstotka padeta tia kolena. JO ••dsUdkov mrzlieno prati ra sline. Hi «*M«»tkov ?k-rv /n«« o«!|ura in zapira usta. ne da l*i rnoarli pri nasn hnnov«»riti <am«» en«» h***u*«!«». d\a odstotka pa tvorijo tisti, ki pri svoje m priznanju stoje na eni rtosri . . . Zdaj pa ženske: od«dotko\ immIs brez vsake lies^d«- v nar<«čje svojesra r,U.w  atelja.   na t»nznan.t« j*«
bila že |m*poln«»ma pripravljena. 151 odst«»tko\ za rdi in skriva obličje, en f-d-totek f«adc na divan '.medl«»vM-o. 4 <rf|~totki poslušajo s pravim prese-ne«Vnj«'iii besede zaljohtjen« a 14 od--ti.tko\ srleda nemo ljubčku v oči. en odsSsOek po nide z mesta. š# pridno je Ijubcek svoje pn/nanj«- ^končal, da more to novic* ie sjorko sporočiti -\r»jini prijateljnam.
I Most!
feMllatSI.OalilM
A. KUMST
Velika zaloga obu val
aarotHa st iivrisKjs tstss ia i teši Vse asrc ss skrssjs|ejs n sr|s. — rri snsmji bsvsčssb ssj se SUkf*«*4i visrce »satan. 40
S Fr. P. Zajec
t 0- ,
LJndeTtt BoroTiilk
pn*ksjt» « Bnrovliah (F lisch) mm Koroikem.
oea v izdetovan|e
za lovce ia strelce po najnovejtib pod pop oku m jamstvom Tudi pro-okresnice, sprejessa vsako-ser Jih točno  Ia dobro se pajke so aa c kr. presruae-ta od mene preuntusene — |n vam ooofSJ iMt»n).
V Ameriko in Kanado
Cunard Line.
Josip Stupica
Pannonia, 27 sestembra 1910. Ultonia. 11. oktobra 1910.
Iz U t sv psa ta; 1515
Največji in nallepši parniki sveta.
anta 8. oktobra. 5. novembra in 17. at.emora 1910 Maurctania 1 oktobra, 29. oktobra. 19 novem bra. 10. decembra 1910. Pojasnila in vezne karte pri
jermc nar in sedlar
v Ljobljaai, Slomškova ulica št. 6.
Pritsrstsn svs>s »Sfats zalsfa sajrailičaejhn
konjskii% oprav
hikor tudi krasno spreatljsas
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalo?!, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb -scins k«kor tudi že obrabljena vosov* in konjska npratt.
fini Kreči
fjobljana, Vozova ti. št. 5.
pj p-»<» a >rojo bodalo xalOfJ# nai»odemc;*lh, Brjfincislh
klobukov
slamnikov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča snspnsjriln prsti na m»/ji ceni. Kapojc tudi vsakovrstne karto s* is jih najbolje plačuje.
v Mskliaai, slsontnovs ulica itsv. 25,
poiez certerc Srca jezusovesa.
Vozna cena Trst-Nevv Vork III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
lzmtii prilika u utiran
Ameriko
$U;o ceno ia solitao.
vsUkaal
Cleventad
Vtctsria. 25.
• • .2
M
. . .
• .   . 20,
• •   • 29.
• 20.
fr.seunTg
IJubUana,
Mlssvsrska sika št 28.
m snosjsss takoj na
dobro domačo hrano.
Naslov se izve pri upravniStvu »slovenskega Naroda«. 2023
creme milo puder
so dandanes na torišču negovanja lepote najboljši. Po njih rabi izginejo vse nečistosti obraza in rok: dosežemo mladostno izgle-danje. Dobiva se povsod, kjer nc\ se obrnite na izdelovalca S. slittolauseh, lekarna „Salvatsr" in arasjerija, Zagreli, aela-čtcev trs; 2. 1778
pozor!
msnr-   r;ainovej>i in najtinejši 'sJaV
pletilni stroj
sn |opice9 nof arice, in drage ple-
fanina   nudi  v-akomur  brez razlike
trajen ia ieker zaslužek.
Glavno zastopstvo  in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578
Franc Kos
mehanična   iaanistri|n pletenin sMsbie konfekcije
v Ljubljani. Mn M štev.].
Prospekti in ceniki brezplačno.
! Vinko jtfajdič
?1
(Kranjsko).
Naivečja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 u L|ubljsai: Pos*gradu, Trnovem, Kočevja, Trsta norici, Sel ovcu, Beljaka, BolcanSs Inomosra, Tri-dsatra, Zadru, Spi je tu, Zrceenovera, Kotam, Sarajevu in Pulju.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj-
Ceno posteljno perje!
Najsslj«i reski sskusai vir. 2815
Kg sivega, dobrega, puljeaega 2 K; boljšega 2'43 K: prima polbelega  2 80 K; belega* 4 K: belega puhastega  510 K; tkg  vleiinega sne-io^bcJega, pulje-nefr*. 64o K. 8 K: kg puha, siTe^a    k. 7 K, beiega, rinega 10 K. na>aaeišt pisni puh 12 K. *sr#rila sd    k; asa rej frseku.
Zfofavijeiie pesteUe
drega. br^-'i ali rum enega naokicga, pernica ISO cm daJga, i20 cm liroka, z dvema zgtavsicaoia, 80 est dlg. pO cm sir, polnjena t sovini, sivim, prav stanovitnim puhastim perem 16 K; napol puh 20 K; puh :* K; poaaaaeane pernice 10 K, 1 i K, 14 K, 16 K, »glavnice S K, 3 50. 4 K. Pernica, 200 cm do'ra, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, <*0 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradia. 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80 Raspoinja se po pavsesjo. od 12 K aaprei naoko. Lahko se frank« tasnenja za neogaiaicce ve vrne denar. Natančni ceaovmki gratis ia franko.
S. latak. nato $t 387. Čeike'
Milko Krape!
arar in trgovec
rjOtjaa, Jsr&ttv trg i\vt. 3.
i Ustanovljeno leta 1852. «vai
Ceoj. občinstvo  priporočam svojo
1954
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta, namenil sem se^jjrodajati
r
I «64
v Ljubljani,
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piv*
Ravnateljstvo v Latt
trgu,
Vsakovrstna mina dela ii nanjo ntnjaL
Preiil iskanja, vezenje oa roko i o stroj, montiranje, plmranje itd Vezenje praporov in društvenih trakov. Zunanjim naročilom ne MStrojatal o en tato in
M. DRENIK
•t■
njnOi onji tananil ma io santili pntnnlL
kakor: telovadne hlače, majice, čevlji, čepice, rdeče srajce, znaki, pasovi, trobke, vrvice itd.
vestno in točno.
Vprri rrstl s
tisti. O
to in
3Ti
^•2
i Mi.
sitni zavod.
vzgojo in pouk o c ar. srednte
> se tS»kjPrnr»-
MSpTTK-
ravnateljstvo.
0
4 SO do 24 srnom, a
zavri vatr ielcinato niso a kino tokarja P1ccsU-la v Ljak-
lfani Inevmrrt datkotn IS OiMa-rjU".
mesto kina ieieznatega sina, ki ne vsebuje već želeta ot navadno risa in ko e~a b» mo-
r»'i - - ■• eden do pet U trn v na naum, oa tn
dovedh organizmu potrebno mcož.no železa, kar bt pa bilo radi al* - *0dijiV0.
1, I tteV« Piccolijevega ieieznatrza risa 2 K. —
Dobivajo sc povsoi
nudi metni
so vendar najboljši!
KontorUt
veŠČ slovenskega in nemškega jezika ▼ govoru in pisari, stenc-graiije, strojepisja ter enotnega knjigovodstva gg lite z« veletrgovino v mestu na Gorenjskem. — Prosilci, ki so veSči žeiezmnske stroke imajo prednost.
Ponudbe pod l9Merksrc< na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. 3177
Dobivajo se povsod.
Zahvala in priporočilo.
Dne IS. avgusta 1910. L Je uničil požar podpisaaema posestniku tri poslop|a iu vse premičnine. Zavarovan sem Ml pri naii ie dobro znani 3»»
Nedosežno
Najnovejša ■
aieftka \imM +
■Igifettako fant s sto blago 12
Po rab no zta leta. B 4*60. Čez 2 mil jota kosov prodanih v kratkem easa. Elgijenako gumasto blago sa tennksu
Varstvo žensk) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta K Z ■OS, Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštafrfe prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
i
K. AUER
tvornica za gumasto *^lago. IX 2, Ifusaaet€ersfc^
+
J
9
93
SODI tT2S^TS2		
	SODE	
a .* «:		
* o * a = 8	vinske sode kra*ni tsneiek.  :2 bel*ea •rpc—n., pepour.     * '"»v iz . anK špirita /a au %aint	ot o S ■ mi mM
— ^ a	rabijne za kar te usno. oona v venuosu po 300. pjQ 500- 000 TfjO A j I00O	£? ss ££
<a	iraojie po prav soskktnt — • l_     S      S■ IMMM. MM ■     - -    « -  * — n.Lnrnun nafta Avg. Tomažič, ^ IsftjaanritTrciitasi^	1
CENE fSSft*		a
c kr. priv. avstr. zavarovalni družbi
DUNAV" na Dunaju,
ki ml Je izplačala paino zavarovalno svoto K 1.500*— vkljnb temo, da za tekoče leto se nisem plačal doteklo zavarovalnine.
Za ta čin izvanredne kclsntnosti izrekam najtoplejšo zahvslo zgoraj imenovani dražbi, kakor tndi njeneaa glav« nemo zastopnika gespoća
Rudolfu SC^ka.j v Kranju,
ter iz lastne izkušnje priporočam na'tenleje vsem posestnikom
c. kr. priv. avstr. zavarovalne Jmžbo „Dnnava.
Sv. Ana pri Trži'u, dne 1. septembra 1010.
V Vodicah
nova hift«
t kateri se r. z nsC2-tr«$5-> poslopja ki stoji ob cesti, kjer je veiik promet je pripravno Za tlfJUflLC* 3lSf>
V Laii^ tčfth
la i piiii pBipji
in 2 velika lesena poda.
Kupci naj se zglasiio pri Tastuifrj Franc A^sLrotu .■JgžutCR*, Ka« hovče, p. Kemeađa pri EanssilsttT.
$1
- Andrej Naprei
^varovanec po meni.
Ivan AaU lc i. r.
priča
Jane rraas
pr»Ca.
mineralni in animalni, najpreiz-kuseoejše,   najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino za vse vrsto zemSje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največ^ donos.
Za spoialadnjo setev ncutroljivo.
Dalje
ac!3i!ii2!icYi telip iir solitrovil
supeB*fosfatia
Dobavljajo jin vse tvornice za.snettn gao-ji'a. Smeti jSke drulbe la dx*Jtrt«(
Pisama: praga, mm V-
J Ljubljanska kreditna banka v Lja«bi|e^ic
aama■ »i*»-»c» k j,*ge.ooc. Stritarjeva ulica atev. 2. »—'nii.ni fondi 4&o.ooa kron.
Podružnice v Splieta, Celovca, Trsta ta sarafoia.
S?rej«»a tl«p u Injmct a u tekoči racat ter p 1| 01     Isstjc is srokp srečka is tuSBOsrnt ?amrjs vseli ml
•tresrije a tac vltft fo tista Jj|>   |2 jO P° 8aevten korza.
mek k trehaahi S. ■■pliait-i t L po S 5-30, k lirtaij i SSitdk srsčk t. eStobra L L po S 8*—.
I
I
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno rauCTetljavo in preTaJanie električne sile. Električni obrat vseh vrst. VeatUatoi*tL Te-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-Ioćatica in iamice vseh vrst
ElektrotedDiška AHta
preje nostai in dr.
2377
Vodne tarfUZio vseh sestavov (Francis. Peltoo). Točna, cena io hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki k Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih, livsnania r. (Za SSUr foi malo oflntt^
M SWtL
Nemške kolonije v je, na ne im Nemeije trn atrato-7 i enih ozirov izdatno podpira nem ^ka kolonizacija v juax»zapadDem delu Rusije. — Napeljevanje Nemcev v Rusije je pričelo za rano ruake en-riee Katarine II.. a v 60. letih mino-lena stoletja se je Mino ojaeilo. Ko no je leta 1882. Trsilo popisovanje zem*kih naseljencev, se je i; da je t treh zapadnih gro hernija h. in sicer v kijevski. podolski in voh u »ki 93.108 naseljencev, ki so zavzemali W2 707 desetin zemljišča, n v nami volinski guberniji. da je $7.730 naseljencev z 330.963 desetinami. To na-jrlo in silno naraacanje tujih kolonistov v obmejnih sni hernija h je obrnilo nase pozorni**\ ruskih oblasti in .-•v ■ Inuipj j.- pričela tajeaevati tuji naval. Leta 1^7. je bil izdan zakon,
- katerim se tujcem zabranjuje kupovati zemljišča v 21 srubernijah zapadne Rudije. No, ta zakon je naperjen proti inooemcem v-obče. a nc posebej proti opasnim nemškim kolopletom.   Ti   so   obali zakon   s tem,
\ -;»!■■.].";   rusko  • I r.**\ Ijaust v ... n kakor taki «*o se -    '»"<!n«» sirili v apadni Rusiji.  Na  ta način je nji-..»vo število na rani o do leta 1H90 na • -«.   to   je   za   128 odstotkov. Nemški naseljenci so poplavili zlasti "tinsko sruhernijo. — To naraščanje rajema prebivalstva    je vznemirilo usko vlado, ki je izdala leta 1*92.
- rojre odredbe pn»ti naseljevanju v ."iherniji. No, te odredbe so bile v ve I javi samo tri leta. a potem so Nemci
.►grli zopet kupovati v onem kraju »^inljišča. ali le z dovoljenjem jru-► rnijske obla-ti.    No. tudi to dovo-. pje   je bilo leta 190T> odpravljeno takoj je zatVlo rasti število nemških naseljencev. V treh letih so nakupili Nemci v tej aruberniji rUvOOrt
N? desetin, tako. da imajo sedaj \em«n v volumski jruherniji 700.000
- t m. to je vse i z ven mestno zem--«*e razun 12 o^lstotkov.     To je v
resnici žalostna slika za ruske raz-uere! Ruskim kmetom preti resna varnost, da jih nemški kolonisti -nejo iz evropske Rusije v Sibirijo, kakor priznava tudi samo vlad-
ki raztolmačenje zakoi4-k»jra načrta. Ti kolonisti so ostali čisti Nemcu prezirajo Rane in so pijonirji srerman->kejra pohoda na iztok. Zato dobivajo izdatne i »omot-i iz Nemčije. Znano je, da dajejo ne znake banke tem NVm-t-em posojila z 2'' za nakupovanje zemljišča v Rusijo. Nemške naselbi-raztezajo ob meji Pruske in ob
*elt važnejših stratesričnih točkah •hkr*»žujejo ruske trdnjave, na prim. Ihibno in Kovno. Novi zakon jemlje
• nizkim naseljencem v kijevski, po-
-ki in volinaki aruherniji pravico, 'a kupujejo zemljišča ali j iti jemljejo nakup. S tem -e bržkone zaustavi •'varno   prodiranje   Nemcev v za-' Rusijo. Ni tako. Mlada dama se je ne-io poaknatla v nevrvorškem hote-Astor z revolverjem usmrtiti. Ta a;«-fek je prin»-*el malo spremembe ^uhofkaarnost vsakdanjega življenja, ^tmomor je bil dobro i usekni ran in -traj dobro izvoljen: damski salon v dhenem hotelu. Kaj je treba se več? rw>bro pripravljena in ve^tnooreje-tna pisma      bila interesantno be-Ivo. Ameriško «'*a*opi%ie se precej obširno bavi s tem preskočenim umo-om. Temu pa je vzrok to, kar je sav nomorilka zapustila   već   pisem, a
- V rt m i je objavila krive in rjnsrursne azore. Poaruhno je. če v pismih trna - • v V -   •   - -     !• i '•- n.- '»•• r»
^oaeno preživeti. To ni resnično in
- mora obonjati. ker tak* r»-~o> pripravne vplivati   pofrubno na
-tahotne in nemisleee o-ohe, pok varnim po služijo le za tzarovorinopra-leevanje. l*wnen'' izjave samomo Ike so   hude   razžalitve   za tisoče *nsk.   ki si   pošteno   služijo svoj
• run. ne da bi ae dali zapeljati no pohotnih in brezvestnih bosrntnših. To Hja za vse poklice in obrate, pri ka-
si ženske aluzijo kruh. Ako pa
- ^ii*»morilka pri pisanju svojih pi-*u\ u »slila na raskošno in zapravi ji-
► življenje brez resneaja pnzadevaja in <-ilja. potem aeroda ima prav. Mlada   samomorilka   bode najbrže idr a vela in p* »tem se bode lahko prav ':vela. ker je a srečno ponesrečenim samomorilnim    poizkusom obrnila •at no pozornost na sobe ... 2 Kako postane   človek slavea. \ski ameriški zdravnik je mnoajo let »il trd boj za življenje. Ker si nikakor ni mosjel pridobiti bolnikov in ra je skrb za vsakdanji kruh že jela hudo pritiskati, je končno nanel sreoV •vo. da je postal imeniten in čislan travnik. Ta adravnik — tako pri povodnje »New   York Herald«   — je
• »neno sklenil vsprejemati balnike ▼
- v o jo hišo popolnoma zastonj. Skrbe] je za dobro hrano, jih nearoval z ljubeznijo in vnemo in ko so pot#*m f zdravljeni vprašali po računu, j* zdravnik velikodušno odklonil vsak ^enar. Le malo povratno vračilo si js zdravnik panj iznjovoril. to je? vsak bolnik je moral   podpisati pravilno
ar je obvezal, da v slmonjn popoln sna ozdravljanja priredi na enot svojemu zdravniškemu rešitelju vemk kanuVot. »Vnos blago
rudje se na obveže*, tako je stalo v |*oa;odbi. »da povabi na ta bank« t ur munje nauo 89 onoo in da razun te aa: a »naznani l»* n Let ia vzrok zakaj ar priredi v 5 fnaapniik bi da ho meni na ča*t imel povor in «ta kaj v napitnini jnano orisal nam n>u>ea zdravljenja: «•» da l»o v em»m \. I.kih razširjenih <*a*mkih pn«>U t| j. -mo, ki je name nasl«>\ Ijeno in kjer i »rt povedu o mojem brt^zplaamem zdravljenju l*iMin. mora zaključiti ^ed no: Vi sto mi rešili življenje, vsi zdravniki ><• me |«»pu»tili V: -ie mi poalali druart oč**.- To -.nd>tvo je uspelo, in «etlaj ko je zdravnik i»*»*tal slaven, tu J: ra«l v »prejema denar kakor njeaovi kolesri
» tnrotrnija % rdužhi nidii ije. Ind ( han dr a M i t r a «»pisiije \   ( aleutta Keuriesr« najpriljubljenejša earovni-i -r»»i-T \ %   - katerimi ^kti-a ^»r 111 i noska tailictja na sled raznim tat\ i nam. Neki \ Kašmiru >tanuj«»ci An aiežinji je bilo ukradenih več dragocenih stvari. Poklicala je stražnika, ki se je takoj zatekel k rar«»\tuji  K.t ^r.d>t\<» mu je služila \m**, ^ia /a kn ha nje čaja. Angležinja je us »rala na-1 i^ati ii!i»na   ^     irrt »luzaluiistva. in sicer vsako ime na poseben listek. Nato je indijski |»oh<-i>t z\ il listke, ter jih no vrsti metal v čajev o posodo. Pri tem je mor neprestan«, prvi** \al neko (»*M'ni. Pri prvih dveh listkih je ostala i»osoda iK»poh:;*nj;i mir ra.   Pri tretjem listku se je in«soda začela v roki polieista   >rttti in je ^'ednji.- podla na tla; ravno tako se je zapodilo pri četrtem listku Pri us> t»*m je posoda zopet    ostala mirna.
Na obeh sumi -ikih **> zapisa-
na imena tato\ <**\ts »vori jn»li«i-»i > jopolno srot o v ost jo. Ko je na zahte-vo Angležinje policknl       enkrat ja>-
iz.id po-
pulnoana tasti, luannaoani ln.i pripoveduje še o nekem drugem slučaju tatvine. Nekemu Angležu je bilo ukradeno mnogo denarja. Ta je poklical na pomoč kar tri indake ^detektive«. Prinesli so s »eboj velik bronast kotel in dva velik t 'tinhu-sovrn, v olju namočena kola. Nato so bili poklicani v>i služabniki nkradV*-nega Anarleža. ki so so postavili okrog kotla. Kotel so napolnili z vo-d«"».vkateri so aevsi trije Indi skopali, nato pa so «e postavili m..kri in nagi okrog k "ti a. Dva služabnika sta morala držati bambusova kola. Višji Ind je začel nat.> prepevati nekakšne kakih deset minnt je iz-:I: «Ce si tukaj, poman vata-ni!^ V <trah in v začudenje navzočih kola dvigneta v zrak in se priklonita drug drugemu, fe « r*»n moji moči. potem lndi! nadalje zaklinje valeč. Takoj sta so oka kola parkrat zasukala, nato pa «ta se začela tako naair. premikati, da -ta ju držeča služabnika komaj dohajala, ftla «*ta čez srlave vseh služab-nikov, pr**d vrat m i pa sta se ustavila. Ko so odprli vrata, >o opazili zunaj mlad^a-a Inda. K -a ~*., - ? >\*»\ dvignila in ostala nepremično nad glavo zunaj stoječega Inda. »Ta je tat.* pravi čarovnik; »on je ukradel
176
vinske sode
nHcaj skoro novih, is trdega <~sa od 56—100 1, od 400—650 I, n od 900 do 3000 i prana pa aisa coni
F. CASCIO
Lin^arjrva ulica it. 1. Zraven škofij«.
Lahek. mwm voz
pr praven za prevažanje sifona tn rabljene
manolal(li[]p Mm
trr
velika, steklen irita
3097
Memka
M W* i kt
Ueje mm Me a
Rovi pnffl iHA
w l^Mfaunt
Dvostranske piosće v premeru 25 cm.
Cena K 2*50 te K 4*—.
Praktlkaat
Kot praktikant želi
r kako
absoloiran ics to soleč. - Priglas rve na upravatšrvo »Slov. Naroda« pod ajfaur«
3164
m i sostilno
ki  je tudi pripravna za rnesarja. Plaćilni pogoji so zelo ugodni j<a Već >< uwi ▼ ral osji mesfUauB
0LLA j za slabokrvne in prebolele
je več neg«* JOOOzdravni-kov označilo
je zdravniško priporočeno ČrnO
snatiatnato vino 3093
Zaloga v Ljubljani: I A. Blavka. t. So<Rik Oabnel PjccoIi. lesar-aar. s. nase. drofenj*. tat. Krtsaer.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da Jk in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot UUS hvaliti za „ravno tako dotsro btago**
llustrovan, poučen in origjnalen cenov-nik z navedbo prodajalisč zastonj od tvns>
Podpisana tirma najtopleje priporoča
Uniji, aieniae ii hannanije
solidno   sestavljene, nepre-aj 3   sežne v dobri kakovosti f lasa
*■ |pT   po jako nizkih brezkonku-
^ffrf  I   renčnih csnah.   Edjnole slo-f.|ki I vanski izdelki. Vsa popravla
^* vseh sistemov klavirjev in tudi njih uglasevanje se izvršuje precizno, točno in kar najceneje Tudi svetuje in posreduje pri zasebnem kupovanju in prodajanju pretgranih klavirjev. Podpisana tvrdka za vsak pri njej kupljeni instrument jamči 10 let. .Glasbeni Matici* in drugim slovenskim zavodom uglašuje klavirje edmole konec-Monrrana tvrdka
G. F. Jurasek,
valeč klavirjev
Ljnnijaaa, Sv. Petra cesU st. bi a. 1. nadstr.
a L novembrom pa na Poljanski cesti št. 13, kjer poveča svojo zalogo.
Favorit Orkester.
Iz R Ja trn
Peklenski galop
na krilni rog.
luči, vaBtk. valček.
VaTćck b
iz i i^anvr Ijobezr...
Bamberska koračni v
-in   a k'en Kje dom je moj. Hej Slovani .Levja sila", Sokolska koračna a
Pastirska, mazurka. Maškera. potka. Star kasecki ples Dsmzais^i valček Marzolin.
,Ne bom se možila'. Kmečki liaUS.
Cerkveno blagoslovljen)? v Mostah
Batna v Liufcljaai.
Globin
/A
za
P slednja noč  V Parma ,Oj rožmarin*. Vstane
Zdravica. V Parata Stronarre a n^s^m. A NeoSed.
Na tujih tleh, A Nedved. Kje doni je moj-* J. Skroup. Pr>TM»čni pozdrav. Storch. .Tak' si fteps", Prochaika.
Danila, l|akMsaan<
JKako je bTo, k se je Brtooceij ženil". *Na*e žeae. ženice hi dekleta-.
.Mi »žanci v
Matija Korafiar ki Napoljon. Kako je Jcrala .frajtar' postal. Na Ovidu IjnMjan^kh volilecv.
Na   ! lavski organizaciji.
Seja ljubljanskih krčmarjev
Lfnkl|i
.T n . devo \r bom ljubil*, VolanJ Tnelav. J. Aljsi [ r-f ■   n in pomlad, A. Nedved V slovo, V Vanda Slanu a. dr  A Sehwab Me^hta. narodna.
.O ja. zaviraj vesel. vrsH*. narodna
al .Brm kj uvrvaril zemlji*..*, narodni
bi .Tam za goro skrtančki p<^»o', narodna.
.Na planincih", narodna
Krogospev: a) .F.n hrihčrk'
hj .Kranjski fantje"
Šopek nar »dnin I
.Dva nesrečna Italuana narodna. .Oj ta sesdaški boben*, narodna Ljepa fiaAa domov ma, Josip Rum j tn avtman. narodna
FR. P. ZAJEC
Zahtevajte cenik skov enakih p+osč, ki ima nad 100 različnih komadov Pošljem ga Drezptečno.
OraMfiil nI Z5 R MRtL
tsan u
Lasne vitke
(kite)
5'— 7'-
Bržao svetle (blood) ia site 2tr* „ dražje
priporoča
S. Strmolip
brivec ia laaničar,
Ijibljana, pod Jrančo št. 1,
(Toravon ćerlfarskana mosta).
IzSetvjr vsa latnićanka dela sa-
h#so ia okusno. Cesa za delo kite 3 K. Kotaje  /medene  ia rezane zezske lase po najvišjih česan. 1164
(1 Edino
j| zastopstvo znanke
i! ii
KINTA
!
i je r teku in trpeznosti ) knjto sedanjosti
I
3193 J
j Zaloga Pnchovih koles, j
: Kolesa sprejema v nmratrS, nsjaaj« f
I   nsmosasnsjao j
j izposojevanje koles, j
j Cjda, sOfen S cou izvrifftr. '
j Karel Čamernik j
ifjangau, sanjska con 9.\
j        Oom imtmi \m fra*«. |
KOČ
najboljše sredstvo.
4  steklenice    5 kgj   franico   K 4*—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Dstredni banka «S« čssky[b saontelea
podružnica v Trstu,
Piazza del Ponterosso 3.
obrestuje
■ vloge na knjižice    4l4°0 ■
■ premijske vloge     434°0 ■
■ vloge v tekočem  računu ■
■ .-. .*. po dogovoru.
PoStne položnice se pošljejo na željo zastonj.
Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije.
Trgovci pozorI     Trgovci pozorI
Proda se
hiša, stara 34 let v kateri je vedno trgovina in je bila poprej tudi gostilna obstoječa iz 5 sob, prodajalne, 2 kuhinj, 2 podstrešnih sob, 1 skladiščem, 3 kleti i. t. d. Zraven sta dva vrta, sa-donosnik, 90 trt med njimi rizling, burgundec, sipa »zabela, drvarnica, hlev za svinje in studenec z dobro vodo. Ker je vse blizu dobro obiskanih toplic, farne cerkve in tik glavne ceste se posebno g. trgovcem priporoča. Proda se radi preselitve pod ugodnimi pogoji. — Kje in cena se izve v upravni-Štvu »Slovenskega Naroda. 3187
86 na najlepšem in prometnem prostoru na Kizeljskem ob dveh cestah 3189
in zraven okoli 5 oralov zemljišča. V tej hiši je dobro upeljana
gostilna in mesarija
kakor tudi za
trgovino z vso upravo
urejeni prostori. — V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti, ledenica in hlevi ter zraven tudi kegljišče.
Natančoeja  pojasnila  daje lastnik
Josip Urite, trgovec v Brežicah.
Novi kratkokrllni
klavirji „Hignon",
piflninl, ***** pretirani blavirji
tO prodalo zaradi opustitve obrti po na;nižjili cenah.
Ravnotam so odda sa novembrov
5086
stanovanje
s 3 sobami v 1. radstropiu. — Za tvrdko F. Dragatin namestnica Ondula Man. Florlianaka ulica 42.
Prav lepo in dobro
posestvo
z jako lepim in rodovitnim poljem, travniki, hmeljskim nasadom, sadovniki, gozdovi, z lepo zidano hišo, prostorno praktično gospodarsko poslopje, separatni lep hlev za svinje, dva velika močna kozolca, vse z najboljšo uredbo. Zraven tega je tik omenjene hiše Še druga lepa hiša s slovečo 3119
gostilno
v jako lepem in dobrem kraju na dri. cesti blizu Celja. K temu spada tudi
vinograd
v jako slovecem vinskem kraju z vini-čarijo in hnovotn za živino. Vse to jo " * I Kje, se izve pri uprav; Naroda«.
j&l Rudolf Geburth, Dunaj
^oT^K^^ C  IN KH  DVORNI STROJNIK
% II Hfitn i mma imi ?na oglu Bufrja^sc največja ift foajkto^artejkat islofa v*efc vrst
i/-e c \ \ >es barva*- \ ognju er^a
IS   K naprej
kurilnih peči
Traj«
štedilna. kuhalna in strojna ognjišča
vstU vonneoti
Peči z železnimi pečnicami
21 karjeaje akna alt treh sen Plinove peči in plinovi kamini.
- yr\ KwQa ss sb.
Tvrdko Fr. IJIlč
Izbijana, ateste* tr§ H. II prrpcroča iajnqo zalo?« krasaik
ncjntnih vence« in trflK;y z csplsL
Inill Hnfj!i it :.lHj|i| »T7I ii tK3l. IV Cea« tore«
V uiti it tete «• 3*1 kwi «4 2 K 4« •» I ImuI tak* ta si itak«* laftk* u»tr«
XXX! XXX!
Najnižje cone.
Tovarna illia J. J. Naglas
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
550
_ J« BB
ia spalne La fcdllmo tooo, salone ni •obe.   Proproce,  lastorft,  modreci i
ttzinatl modrocL, ctrotkl vozički Hat
xxxx
■ sHi s^CeHiiHi
XX
* litolitfmej** iJMS
mm m$<i mu mm tam ■ ZAJEC & HORN
stopoiice, pootaonen'*- NaJustrade. < m*^^A^n^*ipc vrtne ograje po načrtu, podoote za h«'na vrata, nagrobne spomenike, vodovodne muilje,
1714 cementne crvi itd.
PTCTicataDic kama hudi    laavdamnolov so stroje v isvrtHov.
DaMtAl amaraaor (CaJTalvta. paiOOt) za oW a-.ln- mize. oltarje, prevleko stebrov 10 stan v cerkvah, p' ivanali im jarvnak ksaaa. Xv!elitn aaaUenOleO je izmed aajbolj>ih tlakov za cerkva, javne m za-
seboe stavbe. Zeio pc lUgooeo za puaroe, hodnike, sobe ; tiha boja, topel, brez spraaj (zato iz zdravstvenih oeirov priporočljiv; lahko >n al so se, nezgorijiv, v poljubnih barvah od aa*pnprostejse do najfinejše izvršitve.
stropov, mostov, rezerrarjev | >*xi«>v za viao« m reisa tovara po
stroko vojaka, kateri daje na tel jo tadi strokovna mnenja.
Tdat« a?. Heel|anst IHnisisks sssts 71. sv
Porjo
poaiOljai lat puh
IT. HITI
Naja>OlJii
Cene brei konkureoce! ~lm pH
£jab!jata, Stari trg i
v LjnMjnni
za kemično čiščenje obleke in zastorjev. barvanja in likanje sukna ma par.
:jos.reich:
g Mjuiii nasla - Mu Hita št. 4. g Sprejemali^e
aelnbiirnva nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
Vatno! z. Valno!
gasiodiflie. trgovce ii ilviiorEKe. t
RaaaCši In uiotcik nstretfti J
m sploh
obvezala
Itd.       Velik '
masa " konjaka.   ^Zalo^a svežih aaiaajsanla vosi In anal  za kopel. |o
OMastv. kooc. oddaja strupov. .$ Zrn živinorejce |
r     hn< i  pr poroi 'pvr-
POO lov - Vnnsja naročila >e izvršujejo :ocno m solidno
Drogerija
ANTON KANC j
Ljubljana. Židovska ulica *t. I oj nanvnfo pa nn)vtifl oanl razo« zrij&a im> X ira/et ciretje. ksresioe. senata. ssar># rta. C
POOOOOOOOO
Najboljša kakovost
fl it. 121 n Min
a.
Mantnsrfa
Trutnov w Krk
laSP PMBOl af INI anjff).
laitBga blaga
sina nasl
no Si h.
Karti niitti n zalhN.
Eamaeseske Izdelke Iz marmorja za paravane ta poklttveac oprave, spome-aike te marmoiia, granita ali sijenJti, apno zlvo ia ugašeno prodala
Alojzij Vodnik
kouneĐoratć mojster, m
LJubljana, Kolodvorska nlica.
ffilesni pouk.
cPrednhznonUo.
Spojim cenjenim podpornikom in znancem naznanjam, da dcsoem sredi oHobra it zocit pričnem s plesnim po-sPr^atne drujoe, klubi itd., Jez nameravajo uae-Imi^i pouka, se vljuduo Prosijo, da se do mojega prihoda Zanesljivo odločijo 3127 c? n gg. dijakom, ki bi s* hoteli zbrati v klube, rad dovolim posebna olajsila.
2 velsDcitevaijem
Sialio SSorterra, avt plesni učitelj.
i« 99i V
ar
14
m. mu
1 lata in
.•ril/
Vdika zaloga
21
svetila, zrcal, aaa,kaaavoov,vrvaov Ltd.
ftftfflufflii ii kiVaTMar-sb laniziS ojsall
/ moderaimi velikimi brzoparviki iz
LjiMiise m iBtitnRB t Rti-Terti
je proga
ed Star Line eča zvezda
Na na*ih pam'kb Ftnland, Srooniaad, Todtrland. loolaad, Laplaad Ia »aaalaad,
ki oskrb c \^ak tečen ob sobotah redne vožnje med Antwcrpnom in Novim Vorkom jc snažr.o^t izborna hran^, v.tudna postrežba m spalnice po novem are jene v kzjite za 2.4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz Ijubljane vsak crek poptidae
Ns-i ~ niki vozijo tudi iia mesec po večkrat oaz Kanado v kaverno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork
Pojasaiia daje vladno sotrjeni zastsfNiik
Franc Dolenc
v Ljubljani, j Kolodvorska ulica odslej  0 navora advava
od južnega kolodvora na levo pred  znano gostilno npH  Starem TiSlorja11«
stev. 26,
Najboljše vrsto domač premog
in poleg tega tudi naje ene j ii je 4
.Karmellski premog
i
Ccsi za 1 ccat = 50 kf samo X VZO. ](a Sebclo se ceneje.
Prosi se ne zamenjati ga z drugim manj vrednim premogom. — Glavno zalogo za slovenske pokrajine in Ljubljano ima : 3123
Agro-Merknr
Jaaez Trdtaova nlica it. 8.
Naročila se nadalje tudi vsprejemajo pri: t> L anaaaonani, a%MnrJov« ulica t|   f. Mmu&d
I; Loskovio k Modou, teti;  p-B-Sovar, Sv. Jakoba trp 3;
o^^a^^L^^aai    ^bt^^o^Oaa^oav^oaao>n)^n^ ^     ^^o   anon o^^lnldn^aoaa^nn^
101 »L V—SOj Trtaika c 4 ia
tri •!
i v.n
5706
544761