**o go razpravlja o tem problemu, vendar me« ni. da so se ga lotili popolnoma napačno. Namesto podunavske federacije, naj bi sr 'njeevropske države pr pravljale pot za ožje gospodarsko sodelovanje. Nova zmaga Briiningove vlade Ofenziva narodnih socialistov in komunistov proti dr. Curtiusu odbita - Zahteve ministra Schiele ja po povišanju carin na kmetijske proizvode odklonjene Berlin, 10. decembra d. Položaj v državnem zboru se je snoči znatno zbolišal. Državnemu kancelariu se je posrečilo pregovoriti krščanske socialce. da ne glasujejo pri določitvi dnevnega reda današnje seje za odredbo, naj se vrši razprava o zunanji politiki, pri kateri je nameravala opozicija predlagati nezaupnico dr. Curtiusu. Predlogi narodnih socialistov in komunistov, naj se danes vrši zunanje politična debata, so bili odklonjeni z navadno večino glasov, kar pomeni znaten uspeh vlade. Državni kancelar Briining pa se nima boriti samo z opoziciio desničarsKih s.r. \ temveč tudi s posameznimi vladnimi strankami. Kakor znano, sta se gospodarska stranka in stranka podeželskega ljudstva že odrekli sodelovanju v vladi. Zastopnik stranke podeželskega ljudstva v viadi, minister za državno prehrano Schiele. je kljub temu še v kabinetu. Njegovo nadaljno sodelovanje je seveda odvisno, kakor se čuje, od izpolnitve gotovih zahtev. Minister Schiele zahteva poleg drugega, naj se povišajo carine na mlečne proizvode, živino. meso, les in celo vrsto drugih kmetijskih proizvodov. Višina carin nai bi bila neomejena in naj bi se ravnala po vsako kratnih potrebah. Sprejem teh zahtev, ki naj bi se na željo ministra Schieleja uveljavile z zasilno odredbo, pa bi ne pomenil samo konca Briiningove akcije za znižanje cen, temveč carinsko vojno s skoro vsemi evropskimi državami. Državni kancelar Briining je seveda izpolnitev teh zahtev odklonil. Ker ie stranka podeželskega ljudstva itak že prešla v opozicijo, nima nadaljnji obstoj ministra Schieleja v vladi nobenega večjega pomena več zanjo. Mogoče je tudi, da si je Schiele s postavitvijo ne-rzpolnjivih zahtev samo hotel olajšati svoj odhod. Proti njegovim zahtevam se le izjavila tudi industrija z vso odločnostjo, ker bi njihova izpolnitev spravila v nevarnost velik del njenega izvoza. Državni zbor bo bržkone zboroval Se nekoliko dni, nato pa bo po lastnem sklepu odgoden. Sprejel bo še nekaj važnih zakonov, predvsem o pomožni akciji za prizadete pri zadnjih velikih elementarnih in rudniških katastrofah. Oerlin, 10. decembra s. V državnem zboru je prišlo danes do silno burnih prizorov, ko je pričel komunistični poslanec Lowen-thal napadati narodne socialiste Hrup je dosegel višek, ko je na napade z žaljivkami odgovoril narodno-socialistični poslanec dr. Frank. Narodni socialisti so med protestnimi vzkliki zapustili dvorano. Incident je v bistvu izzval narodno-sociali- stični protest proti aretaciji njihovega poslanca pri demonstracijah proti Remar-quejevemu filmu »Na zapadu nič novega«. Za zvečer so napovedali narodni socialisti nove demonstracije proti omenjenemu filmu. Zaradi teh demonstracij je izdal policijski predsednik splošno prepoved obhodov po mestu. Narodni socialisti so zato vložili v pruskem dežel oem zboru predlog, naj se berlinski policijski predsednik takoj odstavi. Za predlog ni mnogo upanja, da bi bil sprejet. Demonstracije proti filmu »Na zapadu nič novega« Berlin, 10. decembra d. Narodni socialisti so snoči priredili po mestu velike protestne demonstracije proti uprizoritvi filma »Na zapadu nič novega«. Na Fehrbe-line Platzu se jih je zbralo 30 do 40 tisoč in tu je imel dr. Gobbels nanje nagovor, v katerem je napovedal nadaljnje demonstracije proti uprizoritvi omenjenega filma, ki ima za snov vsebino znanega Re-marquejevega romana. Kakor poročajo iz Hollywooda, je Karel Laemle, predsednik Universal Picture Corporation, ki je izdelala film »Na zapadu nič novega«, izrazil svoje obžalovanje zaradi berlinskih demonstracij ter izjavil, da je bil film predstavljan že tisočim nemškim Američanom in tudi diplomatskim zastopnikom inozemstva v Newyorku in VVashingtonu ter vedno našel povoljno presojo. Film ima predvsem namen, da svari mladino pred grozotami vojne in bilo bi prav, ako bi se predvajal po vsej Nemčiji, da bi pobijal propagand-do za obnovo vojne, ki jo vodi težka industrija. Borba za znižanje cen v Italiji Rim, 10. dec. d. Dočim je odredba vlade od 1. decembra za znižanje plač in mezd že pokazala svoj vpliv na vsakdanje živ« ljenje prebivalstva državna akcija za zni» žanje cen izven vladnega območja razme« roma zelo počasi napreduje. Da bi ublaž!le nezadovoljstvo, so začele oblasti v mnogih mestih zelo ostro postopati proti trgov« cem, ki nočejo prodajati avojega blaga in živil po predpisanih cenah, oziroma, ki pro« dajajo za nižje cene slabše blago. Vlada proglaša sedaj geslo boja prof vsem dob"'č« kom prekupčevalcev Kakor poročajo listi, ki so v dobrih zvezah s fašistično vlado, se pripravljajo nadaljnji ukrepi za izločitev prekupčevanja povsod, kjer se prekunče« valci nočeio pridružiti akciji za zn žanje cen Obstoječa velika konzumna društva naj bi stonMa v direktne stike z velikimi dobavitelji, obenem na naj bi se jim orno« goč:!o, da bi zadostila potrebam širokih množic. PRISRČEN SPREJEM MINISTRA MARINKOVICA V ATENAH Včeraj Je nas zunanji minister prispel v grško prestolnico — Lepe in iskretie manifestacije grško-Jngoslovenskega prijateljstva Atene, 10. decembra. M. Po določenem programu je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič s svojim spremstvom sinoči prispel v Skoplje. kjer so ga v zastopstvu grške vlade pričakovali in sprejeli šef kabineta zunanjega ministra Papadikis In šef kabineta predsedništva vlade Mela z uradništvom zunanjega ministrstva. V Skoplju je dr. Marinkovič prestopil v saionski vlak, ki mu ga je bila poslala grška vlada nasproti. Gre prav za prav za bivši dvorni vlak kralja Jurija. S tem vlakom je dr. Marinkovič nadaljeval potovanje v Soiun. kjer je bil svečano sprejet od predstavnikov grških oblasti in jugoslovenske kolonije. Na vsej nadaljnji poti do Aten so ga na vseh večjih postajah pozdravljali predstavniki oblasti, posebno prisrčen pa je bil spre em v Atenah, kamor je prispel nocoj ob 6. zvečer. Na kolodvoru ga je pozdravil zunanja minister Mi-halakopulos ter jugoslovenski, češkoslovaški, rumunsk' in francoski poslaniki. S kolodvora se je podal dr. Marinkovič s svojim spremstvom v hotel »Palače«, kjer so zanj reze> viram apart-mani. Jugoslovenski posianik dr. Vuč-kovič je zvečer priredil intimno večerjo. Jutri dopoldne br> dr. Marinkovič ;o-setil grškega zunanjega ministra, opoldne ministrskega predsednika Vemze-L-sa, ob 1. pa bo »preie: v avdijenci . rt predsedniku republike ?a'misu. Nato bo priredil grški zunanji minister na čast dr. Marinkovlču kosilo, ob 5. popoldne pa bo dal francoski poslanik čajanko. Jutri zvečer bo grški zunanji minister priredil svečan banket, na katerega so povabljeni vsi atenski diplomati, vsi člam vlade, razni vodilni politiki in drugi predstavniki grškega javnega življenja. V petek dopoldne si bo dr Marinkovič v spremstvu Venizelosa ogledal mesto in okolico, zvečer ob 6. pa bo svečan sprejem na univerzi, ki bo pozdravila jugoslovenskega zunanjega ministra kot odličnega državnika in znanstvenika. To je izredna počasti- tev inozemskega državnika, kakršne je bil doslej deležen v Atenah samo še angleški zunanji minister. V petek zvečer priredi predsednik republike svečan banket, na katerega je povabljenih nad 1200 oseb. V soboto bo dr. Marinkovič gost češkoslovaškega in rumun-skega poslanika, zvečer pa priredi jugoslovenski poslanik poslovilni banket. V nedeljo dopoldne bo dr. Marinkovič sprejel člane jugoslovenske kolonije v Atenah, ob 1.30 pa bo odpotoval nazaj v Beograd. Beograd, 10. decembra, p. Sprejem dr. Marinkoviča v grški prestolnici je bil narvnost triumfalen. Postaja je bila v zastavah in zelenju, zastave pa so vihrale tudi iz vseh javnih poslopij in mnogih zasebnih hiš. K sprejemu so se zbrali na kolodvoru zunanji minister Mihalakopulos z vsem osobjem zunanjega ministrstva, kabinetni šef ministrskega predsednika, jugoslovenski poslanik Vučkovič z osobjem poslaništva, češkoslovaški, romunski in francoski poslanik ter mnogobrojno občinstvo z atenskim županom na čelu. Dr. Marinkoviča je na postaji pozdravil grški zunanji minister s kratkim nagovorom, izražajoč zadovoljstvo grške vlade, da more pozdraviti predstavnika prijateljske sosedne Jugoslavije. Dr. Marinkovič se je toplo zahvalil, nakar se je v spremstvu grškega zunanjega ministra in jugoslovenskega poslanika odpeljal v hotel »Palače«. Na vsej poti ga je zbrana množica navdušeno pozdravljala in prirejala manifestacije za Jugoslavijo, tako da se je sprejem jugoslovenskega ministra pretvoril v veliko manifestacijo jugoslovensko-grškega prijateljstva. Beograd, 10. decembra p. Današnji grški listi objavljajo izjavo ministra dr. Marinkoviča. ki je dejal med dru gim^ >Odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo so tako iskreni, da so vzajemni poseti med ministri, ki so odgovorni za zunanjo politiko obeh držav, popolnoma normalni dogodki. Med Grčijo in Jugoslavijo ni nobenega spornega vprašanja, marveč so medsebojni odnošaji naravnost odlični in ne morejo biti boljši. Naša naloga je potemtakem, da ohranimo te medsebojne odnošaje.« lavprda-eniateniardgovceniardgovc Atene, 10. decembra, č. 2e sedaj se vidi, da se bo 0rški obisk zunanjega ministra dr. Marinkoviča razvil v lepe in iskrene manifestacije prijateljstva med Grčijo in Jugoslavijo ter med narodoma obeh držav. Mogočen uvod v te manifestacije je bil že prisrčen sprejem, ki je bil odličnemu gostu prirejen v Solunu in Atenah, pa tudi med potjo na vseh večjih postajah. V vseh grških krogih poudarjajo, koliko skupnih interesov imajo Grki z Jugosloveni, interesov, ki jih je treba skupno ščititi in Skupno gojiti. Iz vse pripravljenosti Grčije za sodelovanje z Jugoslavijo pa je zlasti opažati poborništvo Venizelosa, ki je kot predsednik grške vlade že znan zagovornik načela balkanske ne-zavisnosti ter dobrih sosednih odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo. Čim se je ^Venizelos povrnil iz inozemstva v Grčijo, je zmagala njegova politika. V borbi za nacionalno nezavisnosit posameznih narodov na Balkanu nima Grčija isbrenejšega prijatelja nego je Jugoslavija. Jugoslovenskega zunanjega ministra zato spremljajo in bodo spremljale ves čas njegovega bivanja v Atenah velike manifestacije prijateljstva med obema narodoma. Na obširnem sporedu Marinkovičevega bivanja ▼ Atenah je določen za pojutrišnjem' tudi izlet Marinkoviča, Venizelosa m Mihala-kopusa v Maraton. Na tem izletu bo vsekakor prišlo do važne politične konference med temi tremi državniki. Namestnik ministra Marinkovica Beograd, 10. decembra p. Z ukazom Nt, Vel. kralja je bil danes imenovan zJ namestnika zunanjega ministra dr. Voje Ma-nnkoviča za časa njegove odsotnosti minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi. Pošta priključena prometnemu ministrstvu S posebnim zakonom so poŠta, telegraf in telefon, Poštna hranilnica, avtomobilski promet in gradnja železnic preneseni iz gradbenega ministrstva v prometno Beograd, 10. decembra. AA. Nj. VeL kralj je na predlog ministrov pravde, javnih zgradb in prometa ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon, s katerim se menjata zakon • ureditvi vrhovne državne oprave in «akon o nreditvi ministrstva za javne zgradbe Zakon se glasi: §1. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929 se menja tako-le: 1.) V čl. 3„ točka 8 (Gradbe) se brišejo na koncu besede: >. . . projektiranje državnih železnic v sodelovanju z zainteresiranimi ministrstvi, gradnja državnih železnic, nadzor nad gradnjo samoupravnih in privatnih železnic, »prava pošte, telegrafa in telefona. Poštne hranilnice, čekovnega in clearing - prometa in uprava javnega arto-mobilskega prometa.« 2.) Namesto sedanje točke 9. istega zakona pride naslednje: »Točka 9. (Promet): Državna prometna politika, nadzor nad vsemi železnicami, voznimi prometnimi ustanovami in uporabe tarif na državnih železnicah in parnikih, odobritev tarif na privatnih železnicah in parnikih v javnem prometu, eksploatacija državnih železnic, projektiranje državnih železnie v sodelovanju z zainteresiranimi ministrstvi, gradnja državnih železnic, nadzor nad projektiranjem samoupravnih in privatnih železnie. nadzor nad njihoro eksploatacijo. nadzor nad eksploatacijo in varnostjo samoupravnih in privatnih parnikov v javnem prometu, projektiranje in gradnja pristanišč, vzdrževanje in eksploatacija pristanišč, načrtov potovanja, pospeševanje turizma v sodelovanju z ministrstvom za trgovino tn industrijo, oprava pošte, telegrafa in telefona. Poštne hranilnice, čekovnega in clearing - prometa in uprava javnega artomo-bilskega prometa.« § 2. Zakon o nreditvi ministrstva za zgradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930 se menja tako-le: 1.) Namesto sedanjega § 1. pride novi § 1.: Ministrstvo za zgradbe je najvišja uprava in nadzorna oblast za gradnjo vseh javnih in javni uporabi namenjenih potov in mostov, gradnjo hidrotehničnih objektov in strojnoelektričnih naprav. 2.) Namesto sedanjega § 2. pride novi § 2.: Ministrstvo za javne zgradbe se deli na 3 odsekov, in sieer: obči oddelek (I.), računski oddelek (II.), oddelek za pota (III.), hidrotehnični oddelek (IV.) in arhitektonski oddelek (V.). 3.) Namesto sedanjega § 4. pride novi g 4.: V pristojnost računskega in ekonomskega oddelka spada knjigovodstvo, proračun. računovodstvo, nabave, blagajna, licitacije, dobave, magacin, inventar, statistika, instrumentarij, grafični izdelki, strojnoelek-trični posli iz celega resora, elektrotehnika, odobritev načrtov in nadzor nad izvedbo privatnih strojnih in strojnih električnih naprav, namenjenih javni uporabi. 4.) Brišejo se §§ 6., 9.. 10. in 15. Iz oddelka L, št 1. in iz § 18. oddelek II. beseda »in železniee<, nato celi oddelek III. (§§ 19.—22.) in vsi oni predpisi iz oddelkov IV. in V. (§§ 23.—40.), ki se nanašajo na službo in pristojnost poštno - telegrafske službe in železnic. § Ta zakon stopi v veljavo In dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih Novinah<. S stopanjem v veljavo tega zakona prenehajo veljati predpisi drugih zakonov in uredb, ki so s tem v nasprotju. § 4. Na dan uveljavitve tega zakona se bo postopoma preneslo gornje poslovanje, ki je izvedeno s tem zakonom, iz pristojnosti ministrstva za gradnje v pristojnost ministrstva za promet Isti dan preidejo uslužbenci prenesenih uradov v resor ministrstva za promet, toda zanje veljajo še nadalje glede čina. reda in plače predpisi, ki so videni v §§ 23. in 39. zakona o ustrojstvu gradenj, kakor tudi ostali dosedanji predpisi, tičoci se uslužbencev teh uradov. § 5. Z dnem uveljavitve tega zakona se vsi krediti pisarn prenesejo iž resora ministrstva za gradnje v resor ministrstva za promet, predvideni v državnem proračunu za proračunsko leto 1930./31., ter njihovi dohodki, predvideni v proračunu za isto dobo. smatrajo se odslej kot sestavni del proračuna ministrstva za promet in razpolaga ž njimi minister za promet. § 6- PooblaSčata se minister ia gradnje in minister za promet, da v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpišeta vse uredbe." potrebne za izvršite" tega zakon* Finančni minister se pooblašča, da predpiše vse potrebne odredbe o omenjenih tz-premembah v proračunu. Seja vlade Beograd, 10. decembra. M Danee opoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih poslih. Premestitve učiteljev med šolskim letom Beograd, 10. dec. AA. Minister za pro« sveto je v zvezi s svojimi prejšnjimi na« redbami odobril učiteljem in jčiteljicam, da smejo poslati prošnje za premestitev mer šolskim letom preko nadzornikov, to« da samo v zakonskih zadevah ali v drugih primerih, kadar mož in žena nista usluž* bena v istem kraju. Šolski nadzorniki in upravitelji bodo odposlali take prošnje vedno v skladu s predpisi. Zasedanje banskih svetov Zetska banovina Cetinje, 10. dec. č. Danes je bila tukaj otvorjena skupščina banskega sveta zetske banovine, ki razpravlja banovinski prora« čun za leto 1931=32. Proračun znaša 122 mu lijonov dinarjev, od katerih je samo 30 mi« lijonov pokritih z banovinskimi dohodki, vse ostalo pa bo krila država. Dunavska' banovina Novi Sad, 10. dec. č. Danes dopoldne je bilo svečano otvorjeno prvo zasedanje ban« skega sveta dunavske banovine. Proračun za leto 1931=32, o katerem razpravlja ban« ski svet, znaša 182 milijonov dinarjev, to je za 2 milijona manj kakor lani. Zaradi tega so tudi banovinske doklade znižane za 8 odst., tako da znašajo sedaj 15 odst. Od 84 banskih svetnikov se jih je zbralo danes 82. Zasedanje je otvoril ban dunav« ske banovine general Svetolik Matic. Ju« tri zjutraj ob 9. se seja nadaljuje. Primorska banovina Split, 10. dec. č. Danes dopoldne ob 9. se je sestal k prvi seji banski svet primor« ske banovine. Odsotna sta bila samo dva banska svetnika. Prvi je govoril ban dr. Tartaglia, ki je dejal, da bo s proračunom, o katerem ima razpravljati banski svet. iz« veden samo del velikih potreb primorske banovine. Budžet znaša 92 milijonov di» narjev. Za banom je prvi spregovoril bivši minister dr. Grisogono. na čigar predlog sta bili sprejeti pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju ter predsedniku vlade. Jutri ob 8. se nadaljujejo seje. Savska banovina Zagreb, 10. dec. č. Kakor znano je sklican banski svet savske banovine na svoje budžetno zasedanje za 15. t. m. Budžet sav« ske banovine za leto 1931«32 znaša 167 mi» lijonov 984.684 Din. Šef odseka za samouoravne finance upokojen Beograd. 10. decembra p. »Službene No-vine« obiavliajo ukaz, s katerim je upokojen šef odseka za samoupravne finance v finančnem ministrstvu Milorad Tosič. Položaj v Italiji Is Beograda nam poročajo: Tukaj-šnje italijansko poslaništvo je izdalo komunike, v katerem demantira ve-sti o delavskih nemirih v Italiji, zlasti v Milanu In Turinu in zatrjuje, da se te vesti docela neosnovane. Ta demanti italijanskega poslanika s« nanaša na vesti, ki smo jaht pred dnevi zabeležili tudi v »Jutru« in so krožile skoro po vseh evropskih listih. I>emanti je vsekakor čuden, ako ga primerjamo s pisavo italijanskega tiska, ki odkrito priznava, da je v Italiji nastal velik pokret, naperjen proti fašističnemu režimu in današnjemu stanju v Italiji. O tem priča tudi baš te dni izvršena ustanovitev posebne politične policije pod imenom »Ovra«. Ustanovitev te organizacije po vzorcu nekdanje bcljševiške Ceke in sedanje GPU utemeljujejo italijanski listi z nujno potrebo energične akcije proti zarotnikom, ki v zadnjem času vedno bolj dvigajo glave. Oficiozni »Lavoro Fa-scista«, ki je eden najvažnejših fašističnih organov v notranji politiki, objavlja celo službeno poročilo o prvih uspehih te policije in zatrjuje, da je »Ovra« odkrila v Rimu Ln drugih provincah tri tajne protifašistične organizacije z mnogoštevilnim članstvom. List pravi, da so te organizacije snovale zaroto proti režimu in pripravljale atentate. Policija je doslej aretirala že 37 ljudi, o katerih trdi »Lavoro Fasci-sta«, da so vse priznali in da so že izročeni izrednemu tribunalu v Rimu. List na ta način sam odločno demantira beograjsko italijansko poslaništvo, ker so te aretacije dokaz, da vendarle obstoja pokret, r katerem imajo svoj izvor tudi nedavno zabeleženi nemiri. Poleg tega priznava »Lavoro Fasci-sta«, da so bile odkrite med drugim v samem Rimu tajne komunistične organizacije, ki so razširile brošure proti fašističnemu režimu in pozivale prebivalstvo k uporu. List objavlja tudi imena aretirancev, kar je vsekakor dovolj jasen dokaz, da ne gre za izmišljotine tujega tiska. Tudi komentar, ki ga »Lavoro Fasci-sta« prideja svojemu poročilu dokazuje, da je fašizem v ostri borbi z vedno številnejšimi nezadovoljneži. List piše: »Fašizem se brani. Italijanski narod si je uredil svojo državo po svoji volji in fašistični režim ne bo nikdar dopustil, da kdarkoli upropašča njegovo delo in njegove uspehe. Politična doktrina fašizma je zmagala in vse druge doktrine morajo izginiti. Fašizem ima pravico vladanja in si te pravice ne bo dal od nikogar kratiti, marveč jo bo branil in čuval, če bo treba, tudi z oboroženo silo. Zaman so vsi poskusi raznih tajnih organizacij. Absurdno bi bilo misliti, da bo fašizem popustil. Zgodovina fašizma v zadnjih letih vsebuje dovolj dokazov, da fašistična nacija s prezirom odklanja žalostno prošlost. Italijanski narod lahko samo pozdravlja delo vlade na zatiranju vseh nasprotnikov in jo bo pri tem zvsemi močmi podpiral. Dokaz za to so uspehi »Ovre« (politične policije), ki pa pomenijo šele začetek. Vsa javnost zahteva strogo preiskavo in najstrožjo kazen.« Spričo tega priznanja oficioznega fašističnega glasila je pač demanti beograjskega poslaništva neumesten. Tudi Lavalova misija ni uspela Laval ni dobil večine za svojo vlado - Bodoči mandatar Poincare ali Briand Pariz, 10. decembra s. Laval je oficijelno zaprosil Herriota, naj bi socialistično-radi-kalna skupina sodelovala v novi vladi ter označil portfelje, ki bi jih v primeru, da bi ponudbo sprejeli, dal radikalom na razpolago. Socialistični radikali pa so zaradi udeležbe Tardieua in nekega člana demokratsko republikanske unije odklonili sodelovanje v vladi. Zaradi te odklonitve je Laval zopet nadaljeval razgovore. V teku dneva je sprejel Marina, o katerem meni, da bo dal ugoden odgovor. Daaies popoldne so v političnih krogih zatrjevali, da je lista vlade v glavnem že sestavljena m da gre le še za zasedbo ne« katerih sipornih resorov. Po teh vesteh bo Laval poleg ministrskega predsedništva obdržal tudi notranje ministrstvo, dočim bo Brisnd ostal znuanjj minister, Tardieu pa prevzel prejšnji resor Lavala. mi ni str« st-vo za javna dela. Tudi zasedba ostalih glavnih resorov bo ostala neizpremenjena, pač pa namerava Laval ukiniti vsa držav« na podtajništva in skrčiti število ministr« stev od 23 na 18. Negotovo razpoloženje zaradi krize je poslabšala še oficijelna objava preiskovalne komisije v Oustrico>vi aferi, v kateri so navedeni napram bivšemu poslaniku v Rimu Besnardu, bivšemu državnemu podtai-niku Gaston-Vidalu in pravosodnemu ministru Peretu težki očitki. Pariz, 10. decembra, g. Laval je pozno popoldne obiskal Poincareja. ki ga v sploš« nem smatrajo kot edino osebo, ki bi mog« la sestaviti novo vlado na podlagi repu« blikanske koncentracije. Če bo Poincare iz zdravstvenih razlogov ponovno odpove« dal osnovanje, bo skušil Laval sestaviti vlado na podlagi večine v prejšnji Tardi« eujevi vladi. Pariz, 10. dec. AA. Laval je izjavil, ko je zapuščal ministrstvo za delo, da odhaja v Rlizejsko palačo. Po informacijah na niero-dajneišem mestu je Laval odšel k predsedniku republike Dotimergueu. da mu izjavi, da se spričo težkoč odreka sestavi vlade. (Havas). Pariz, 10. decembra g. Lavalova misija za sestavo vlade ni imela uspeha, ker nI mogel dobiti večine. Politična situacija je sedaj še bolj zapletena kakor prej. Sem in tja se zopet govori o Poincareju kot rešitelju države, krožijo pa tudi govorice, da bo prevzel Tardieujevo nasledstvo Aristi-de Briand. Nova ureditev mednarodnega avtomobilskega prometa Predlog prometne komisije Društva narodov o novi ureditvi triptikov Beograd, 10. dec. AA. Jugoslovenski na« rodni odbor Mednarodne trgovske zborni« ce je poslal svojim članom poročilo o skle« pu komisije za komunikacije in tranzit pri Društvu narodov v vprašanju izdajanja triptikov. Ti triptiki se ne morejo dovo« liti samo onim lastnikom avtomobilov, ki so v državi, v katero voz pelje, bodisi za» posleni, ali imajo pravo ali pa poslovno bivališče. Za tako bivališče se smatra, ako v državi, v katero se voz pelje, oseba, za katero gre, efektivno vrši posle trgovske« Sa ali industrijskega podjetja (direktor, de« legiran poslovodja itd.); ne smatra pa se za tako osebo človek, ki kot član upravne« ga odbora takega podjetja prihaja v dr« žavo samo v razmeroma velikih časovnih presledkih. Tudi osebe, ki se samo začas« no mude v državi, bodisi zaradi zabave ali študija ali zdravljenja, se ne morejo upo« števati niti ne tedaj, če so v isti državi lastniki kake hiše ali zakupniki stanovanja. Toda v začetku leta 1931. namerava Dru« stvo narodov sklicati evropsko konferenco za promet po cestah in je v zvezi s tem že obvestilo naš narodni odbor MTZ, da se tudi on udeleži te konference. Obenem irpa dolžnost izdelati pravilnik o teh listi« nah in obrazložiti svoje stališče glede po« treb naše države in našega avtomobilskega prometa. Zakijučitev ženevskih razorožitvenih pogajanj Pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco je dovršila svoje delo z uspehom Ženeva, 10. decembra. AA. Snoči je pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco po štirimesečnem delu dovršila osnutek razorožitvene konvencije. Prihodnja svetovna razorožitvena konferenca bo pozvana, naj v okvirju tega osnutka sestavi konkretne predloge za razorožitev. Komisija je tudi odobrila podrobno poročilo, ki razlaga razvoj vsake določbe in raaloge, zaradi katerih so bili tem določbam dodani neki pridržki. Lord Cecil je v svojem govoru izrecno naglasil, da ta osnutek ni končnoveljaven. Konferenca je bila le uvod v poznejši večji napredek razorožitve. Dovršila je delo neprecenljive vrednosti za rešitev razorožit-venega vprašanja. V okvirju konvencije bo raaorožrtvena konferenca lahko udejstvila vsako razorožitev. S tem bo ustvarjen mednaroden organ z dolžnostjo, da zasleduje, kaj se je za razorožitev že storilo, čeprav Ima nadaljnjo besedo svet Društva naro-dor, je končna odločitev vemdarle pri narodih sveta Pripravljalna razorožitvena komisija je dala z načrtom konvencije narodom priliko, da se razorožijo, ako je to njihova želja. V par mesecih bodo moraK sami odgovoriti, ali želijo razorožitev. Govorili so še mnogi drugi govorniki. Politis. Sat« In Gibson so poudarjali no-men te konference, Paul Boncour in Mas- sigli pa sta dokazovala, da bo započeto delo rodilo sadove. Italijanski delegat De Marini® je izjavil, da prešinja italijansko vlado duh stalne miroljubne politike ln varstva narodnih pravic in interesov. Italija bo sodelovala na prihodnji razorožitveni konferenci z živo željo, naj bi se uredilo oboroževanje tako, da bi se na eni strani upoštevali interesi obrambe vsake države, na drugi strani pa odstranila sedanja nesorazmerja, ki so glavni vzrok mednarodne tekme v oboroževanju. London, 10. d-ecemhra. AA. Pod naslovom »Nekaj je storjenega« piše »Times«: Lahko je zasmehovati razorožitveno komisijo, ker so narodi povečali svoja oboroževanja, ko je komisija delala. Jasno je, da komisija ni za to odgovorna. Vlade so se doma vedno izgovarjale, da morajo varovati svoj položaj, dokler ni bil sprejet splošen načrt razorožitve. Ta Izgovor je sedaj odpadel Prvf korak je bil storjen ln Društvo narodov Je sestavilo načrt razorožitve, ki omogoča istočasno in splošno razorožitev. Nadalje je Društvo narodov podalo kriterije, po katerih bo vsaka država videla, da bi bila razorožitev enaka za vse. V8'- k' se spominjajo sporov v razorožitveni komisiji. morajo priznati, da je kljub vsem ra.zbtirie.n5em in stranpotem končno vendarle napredovala ideja sodelovanja. Dr. Jaroslav Preiss H. — Praga, 9. decembra 1930. Dne 7. t. m. je praznoval svojo 60 letnico največji čsl. finančnik, generalni ravnatelj Zivnostenske banke m predsedmik Zveze čsl. industrijcev dr. Jaroslav Preiss. Ta znameniti čsl. narodni gospodar je izšel iz naprednjaškega gibanja devetdesetih let in organ bivših naprednjakov je sedaj povo« dom njegovega jubilej« napisal o njem na« slednje vrstice: »Ko se je dr. Preiss pred 40 leti začel razgledovati po Češkem in evropskem svetu, je lahko videl češko nemoč ne samo na političnem, marveč tudi na gospodar* skem in do neke mere celo na kulturnem polju. Kakor ga je tedanje stanje globoko žalostilo, tako se danes lahko radostno ponaša v zavesti, da je tudi om prispeval k osvobojenju in da je eden izmed one male peščice, ki je gradila našo današnjo gospodarsko pozicijo. Ako smo v dr. Preis* su dobili velepomembnega narodno«gos.po; diarskega činitelja, ki odloča v industriji in v denarstvu, ni tega pripisati zgolj sreč« nemu slučaju, marveč je dr. Preiss dosegel svoj današnji važni položaj po temeljitih študijah in neutrudnem delu v vsem svojem življenju.« Dr. Preiss se je povzdignil do pozicije, ki jo zavzema danes v čsl. javnem in zla« sti finančnem življenju, z lastno močjo. Svojo karijero je začel kot narodno go« spodarski urednik »Narodnih Listov« ter je ostal v neprekinjeni zvezi z redakcijo in z mladočeško stranko do današnjih dni. Pred vojno je bil finančni in gospodarski svetovalec dr. Kramara, dr. Rašina in dru» gih vodilnih veličin te politične skupine, kjer je splošno užival sloves velikega fi« nančnega strokovnjaka in dobrega organi« zatorja. Z dr Kramarem je bil nekoliko« krat v Petrogradu in se je pogajal z ruski« mi finančniki o ustanovitvi velike slovan« ske banke Med vojno je bil zaprt in c. kr. oblasti so ga obdolžile, da je oviral podpi« sovanje avstrijskih vojnih posojil in da sc je zlasti Zivnostenska banka pod njego« vim vplivom naravnost odtegovala podpi« sovanju vojnih posojil, na drugi strani pa finančno podpirala rusko vlado. V ječi se je po pričevanju svojih čeških tovarišev vedel zelo odločno in mnogo doprinesel k temu, da se jc dunajska policija osme« šila in osramotila do najvišje meje s svojo protičeško gonjo. Oktobra meseca leta 1918. je bil doktor Preiss član in finančni svetovalec one če« ške delegacije, ki je šla še za avstrijske vlade na pogajanja z dr Benešem v Žene« vo. Po prevratu je postal član revolucijske« ga državnega zbora, vendar je dosledno ostajal v ozadju; deloma je to pripisati njegovi prirojeni skromnosti, glavno pa okoliščini, da je moral vso svojo pozor« nost osredotočiti na vodstvo Zivnostenske banke. Javnost pa ve, da je bil stalen in najintimnejši svetovalec finančnega mini« stra dr. Rašina, ki brez dr. Preissa ni na« pravil niti najmanjšega koraka. Njegova načela, metoda in duh dela so sploh pre« šle bodisi nezavestno, ali namenoma v dr« žavno finančno organizacijo in dr. Preiss ter Živnostenska banka 6ta bila v finančni upravi dolgo merodajna in odločujoča či« nitelja. Šele kasneje si je prof. Engliš pri« zadeval spremeniti ta položaj. Malo je gospodarskih podjetij in finanč* nih panog v Češkoslovaški, ki bi bile osta« le izven sfere vpliva dr. Preissa. Očitajo mu, da je predsednik ali vsaj član več ko šestdesetih upravnih svetov raznih indu« strijskih in finančnih podjetij, združenih z Živnobanko ali nahajajočih se v nje« nem konccrnu. V splošnem so samo agrar« ne gospodarske organizacije ostale neod« visne od Živnobanke. Toda tudi te moč« no razvite, silne ter zelo modro vodene organizacije vzdržujejo z Živnobmko do« brc stike, ker hočejo imeti mir, dasi so proti drugim strankam močno ofenzivne. Cela vrsta industrijskih podjetij, ki so si ohranila samostojnost zavoljo te ali one srečne oko'nosti, je takisto nevtralna in raje sodeluje z Živnobanko, nego bi stopi« la ž njo v boj, ki je žc v naprej brez vsake nade na uspeh. Veliki razvoj čsl. denarstva. njegova ne« zavisnost od tujih bančnih organizacij in njegova često gospodujoča pozicija v Sred« nji Evropi jc brez dvoma zasluga, ki je ne fre odrekati dr. Preissu kot finančniku in ot zelo srečnemu voditelju poslovanja ve« like Živnostenske banke. Kakor že rečeno, je duh njegovega poslovanja z metodami vred prešel v češko bankarstvo, ki mu je dr. Preiss dal svoj odločilni pečat. Poleg njegove inicijativne individualnosti se ni mogla razviti nobena druga osebnost m poskusi v6eh so se v tem pogledu brez« uspešno izjalovili. V političnem življenju se je dr. Preiss držal do danes v ozadju Osobito v zad« njem času je o njem malo čuti, vendar to ne pomemi, da nima nikakega vpliva. Nje« gov politični vpliv in vpliv na javno mne« nje je velik in še vedno znatno pridobiva na moči. Dr. Preiss je v gospodarskih vprašanjih činitelj, brez katerega ee ne more prav nič podvzeti. S svojo pozicijo v narodno demokratski stranki, v »Narod« nih Listih« in zaradi intimnih odnošajev z dr. Kramarem ima gotovo nedvomen vpliv tudi na razvoj čsl. notranje politike. Ra« zen tega svoje vloge še ni doigral, marveč je kljub svojim 60. letom brez dvoma še mož bodočnosti. Vzrok nesreče v sušaškem pristanišču Pri pristajanju je parnrk močno zadel na preperelo mostišče, ki se je zaradi tega porušilo — Dve nadaljnji smrtni žrtvi Češkoslovaško- jugosloven-ska blagovna tarifa Beograd, 10. decembra AA. Generalna direkcija drž. železnic je obvestila gospodarske organizacije v državi, da se 1. decembra Izpremeni Jugoslovensko-češkoslova-ška tarifa za prevoz blaga. V tej tarifi so navedeni samo oni predmeti, ki se v večji količini predajo samo onim železniškim postajam, od katerih odnosno do katerih se prevoz resnično izvrši. Ker pa se položaj na trgu neprestano izpreminja, bo generalna direkcija drž. železnic izdelala dodatek k tarifi in v to svrho prosi gospodarske organizacije, da ji pošljejo točne podatke o tem, katero blago in katere postaje naj se Se uvrste v to tarifo. Železniška nezgoda Ilača, 10. dec. Č. Sinoči ob 6. se je pripe« tila na tukajšnjem kolodvoru železniška ne« sreča. Iz še nedognanega razloga je bila neka kretn:ca napačno postavljena, zaradi česar sta trčila dva tovorna vlaka Ker ni bilo prevelikih poškodb in so bili železni« ški delavci takoj na mestu, je ekspresni vlak mogel nadaljevati vožnjo brez zamu« de, dočim so ostali vlaki vozili z neznat« nim zakasnenjem. Sušak, 10. decembra, č. Danes se je ves dan nadaljevala preiskava o včerajšnji ka« tastrofi v pristanišču Brajdici. Potapljači so preiskali morsko dno, če ni morda še kaka nadaljnja žrtev utonila. Popoldne je res dal potapljač znamenje, naj ga poteg« nejo iz morja. Ko je prišel na zrak, je po« tapljač izjavil, da je videl na morskem dnu dve mrtvi trupli ter da mu je ob pogledu na nju postalo tako slabo, da se mora okrepčati. Ko je zavžil nekaj okrepčila, je bilo ponovno spuščen na morsko dno. Iz« vlekel je nat na suho trupli Antona Ure« lika z Raba in Ante Grbca, zidarskega učenca iz Bakarca. Število smrtnih žrtev včerajšnje katastrofe se je torej povečalo na štiri. Razen tega so dvignili iz morja 40 dežnikov, 10 glasbenih instrumentov in mnogo potniške prtljage. Komisija je da» nes ves dan preiskovala kako je moglo priti do nesreče. Dognala je, da so bili prepereli stebri mostiča, v katere se je pri pristajanju zelo močno zadel pamik »To« pola«. Po tozadevnih prijavah sodeč, je padlo vsega skupaj 57 oseb v morje. Naj« brže jih je bilo pa še več, ker se oni, ki so se rešili brez tuje pomoči, niso prija« vili. Iz sušaške bolnice, kjer je ležalo 19 ponesrečencev, so jih žc odpeljali 9 na njihove domove. Jutri bodo še nadaljevali s preiskavo na dnu morja, ker je bilo da« nes to delo precej ovirano zaradi močne burje. Pravi vzroki smrtne megle v Belgiji Vzrok zastrupljenj izhlapevanje strupenih plinov iz tovarn cinka Že nad 100 smrtnih žrtev Liege, 10. decembra, s. Točno število oseb, ki so umrle zaradi zastrupljenj v dolini reke Mase, še ni ugotovljeno, ven« dar se ceni nad 100. V bolnicah leži še 100 bolnikov, ki pa so večinoma že iz ne« varnosti za življenje. Trupla so bila sedaj izročena svojcem, da jih pokopljejo. V prizadetih krajih se vrstijo po ulicah šte« vilni pogrebi. Strokovnjaki, ki vodijo preiskavo o za« gonetnem umiranju v množicah, domneva; jo, da je katastrofo povzročilo izhlapcvas nje iz cinkovih tovaren v bližini mesta. Ir kovinskih odpadkov je vhajal žve.pleni an« hidrid, ki se je v gosti megli razredčil k a.« kor v vodi, tako da je megla vsebovala žv ep I eno kislino, ki so }o nato v megli vdihavali ljudje. Sodlni strokovnjak dr. Firkt ter ni®e« zemski specijaldst prof. Van Luewen, ki sta vodila preiskavo na kraju katastrof? in obducirala trupla, nameravata zaradi točne ugotovitve izvršiti poiskuse ▼ laibo« ratoriju na živalih. Atentat na danskega ministra Kodanj, 10. decembra, g. Na danskega ministra za socialno skrbstvo Stein-ckaesa je bil danes popoldne v parlamentu izvršen revolverski atentat. Ko je imel minister govor o svojem predlogu za socialno reformo, je nenadoma vstal na tribuni mož, potegnil revolver in z vzklikom »V imenu brezposelnih« oddal strel na ministra. Na srečo sta naklep atentatorja opazovala dva detektiva, ki sta bila na tribuni. Skočila sta proti atentatorju ter mu dvignila roko kvišku, tako da je strel obtičal v stropu. Minister je nemoteno nadaljeval svoj govor in izjavil smehljajočega obraza, da so Silvestrove šale še prezgodnje. Ko je končal govor je šele zvedel, da je šlo za atentat na njegovo osebo. Atentator je vodja komunistične skupine v komisiji brezposelnih. Pred carinsko vojno med Madžarsko in Češkoslovaško Budimpešta, 10. dec. d. Ker je bila dose« danja madžarsko«češkoslovaška trgovinska pogodba odpovedana od Češkoslovaške za 15. t. m., je češkoslovaški poslanik v Ru« dimpešti 6. t. m. po nalogu svoje vlade iz« ročil v madžarskem zunanjem ministrstvu noto, ki predlaga, naj se izmenjava blaga med obema državama do zaključitve nove pogodbe uredi začasno na podlagi največ« jih ugodnosti, da bi se preprečilo brez« pogodbeno stanje. Po proučitvi besedila če« škoslovaškega predloga je grof Khuen He« derwary, ki mu je bilo poverjeno začasno vodstvo madžarskega zunanjega ministr« stva, snoči sporočil češkoslovaškemu posla« niku v imenu madžarske vlade, da Madžar« ska ne sprejema češkoslovaškega predloga. Po mnenju madžarskih gospodarskih krogov bi Madžarska ničesar ne pridobila s sistemom, kakor ga predlaga ČSR, dočim bi ČSR z največjimi ugodnostmi prišla v položaj, da bi lahko uvažala na Madžar« sko svoje industrijske proizvode s carin« skimi ugodnostmi, kakor jih uživajo že ne« katere druge inozemske države, med njimi Italija in Avstrija. Upanje, da se prepreči po 15. t. m. carinska vojna s Češkoslova« ško, je zelo majhno. Predsednik budimpe« štanske trgovske in obrtniške zbornice An« ton Eber bo odpotoval v Prago, da še en« krat poizkusi ustvariti modus vivendi po poteku trgovinske pogodbe. Rusko-italijanski dogovor o gradnji ladij London, 10. decembra g. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« ie zvedel, da ie bil pri milanskem razgovoru med Grandi-jem in Litvinovim sklenjen dogovor o gradnji sovjetske trgovinske mornarice. Po tem dogovoru naj bi Sovjetska unija naročila več velikih trgovskih ladij v italijanskih ladjedelnicah, pri čemer naj bi bili zaposleni tudi ruski tehniki in delavci, da bi se iz-vežbali v tej stroki. Čim bi bilo število iz-vežbanih inženjerjev dovolj veliko, naj bi se nove ladje gradile pod vostvom italijanskih infenjeriev v ruskih ladjedelnicah. Zakon o socialnem zavarovanju Beograd, 10. dec. AA. Ministrstvo za so« cialno politiko in narodno zdravje je ra/« poslalo gospodarskim organizacijam defini« tivmo izdelani zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Ministrstvo zahteva od go* spodarskih organizacij, da mu najdelj do 8. januarja 1931 pošljejo svoje opazke o predlogu zakona. (O načrtu novega z.ako* na smo že v včerajšnji številki obširneje poročali. Op. ur.) Mrtvec na strehi vagona Zagreb, 10. dec. č. Na sinočnjem osfH« nem vlaku Zagreb«SpIit so našli v Perk<>« viču na strehi nekega voza mrtvega moža, očividno Ličana. Ko je sprevodnik opazil na strehi moža, ga je pričel klicati in opo« zarjati, naj se vrne v voz. Ker pa se ni zg-.i« nil, so stopili železniški uslužbenci na stre« ho in opazili, da je mož mrtev. Bog zna iz kakih razlogov se je potnik povzpel na streho, kjer je svojo neprevidnost plačili z življenjem. Nabava angleških plemenskih sviiij Beograd, 10. decembra AA. Ker se je javilo ranogo interesentov svinjerejcev za uvoz svinj iz Anglije v našo državo in ker so zainteresirane banovine s svoje strani dale na razpolago večje vsote za nabavo svinj, bo odšla komisija ministrstva za kmetijstvo v Anglijo, da nabavi te svinje še pred Božičem, da se ne bi transport vršil v največjem mrazu. Zato se sporoča interesentom, ki do sedaj še niso poslali denarja za nabavo svinj, da to takoj store, ker bo komisija odpotovala 12. t. m. r.a Angleško. Razdelitev Noblovih nagrad Stockholm, 10. dec. s. Današnja razdelitev Nobelovih nagrad je bila posebno svečana, ker so bili — kar se redko dogaja — soglasno izbrani vsi odlikovanci. Nagrade je izročil kralj v navzočnosti prestolonaslednika. Kellogg, ki deli z nadškofom So-ederblomom Nobelovo nagrado za mir, je naglasa! v svojem zahvalnem govoru, da zaupa v človeštvo in da bo mogoče vse težkoče urediti z mirovnimi sredstvi. Glasno ie, da se ljudem pojasni, da so na razpolago boljša sredstva za ureditev sporov, kakor pa je vojna. Sreča v nesreči Newyork, 10. decembra A A. Pri novi zgradbi se je podrl oder, na katerem je delalo 5 zidarjev. Delavci so popadali v globino, dva zidarja pa sta se v zadnjem hipu rešila, ker sta obvisela na telefonskih žicah. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za četrte!;: Čemerno, oblačno, deževno, zmerno hladuo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Velika barometerska depresija z Atlantika se postopno razširja preko kontinenta v smeri od zapada proti vzhodu. Zagrabila je ie večji dela zapadne polovice kontinenta, kp.r povzroča oblačnost in deževno vreme. Temperature so splošno narasle za 5 do_ 10 stopinj na jugu, na Hrvatskem in v Sloveniji pa so ostale v splošnem nespremenjene. "V Primorju so padle za približno 3 stopinje. Morje je bilo v gornjem Primorju mirno, ▼ južnem nemirno "in razburkano. Dunajska vremenska napoved sa fetrtek: Padavine, na vec krajih sneg. Temperatura ckoli ničle. žrebanje drž. raz. loterije "idnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 5. decembra so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 500.— srečke St.: 8.006, 8.067, 8.087, 8.097, 8.098, 13.873, 13.877, 16.016, 16.035, 16 093 19 137, 29.298, 34.169, 34.188, 36.643, 36.683, 37.742, 37.779. 38.152, 38.193, 39.567, 39 576* 39 590, 42.968, 4T.450, 47.466, 48.377, 49.499, 56.026, 56.036, 57.324, 57.367, 58.840, 5Q513' 59 574, 66.424, 67.596, 68.701, 68.733, 68.760, 68.761, 69.136, 69.149, 69.167, 69.413, 69 453' 73.769, 75.059, 75.096, 75.099, 75.198, 76.634, 76.658, 77.210, 77.295, 77.300, 7S.039, 81.287, 82.476, 84.166, 84.177, 86.902, 86.952, 86.991, 87.806, 87.926, 89.106, 89.114, 96.618, 96.692', 98.163, 98.926, 98.943, 98.973. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Naši kraji in ljudje Kdo nastopi drevi proti dr. Aljehinu Ljubljana, 10. decembra. Za gostovanje slavnega svetovnega Šahovskega prvaka dr. Aleksandra Aljehma vlada v Ljubljani ogromno zanimanje. Naval na vstopnice je bil že včeraj velik, pričakovati pa je. da bodo drevi ob 19.30 v kazinski dvorani pri simultanski produkciji zbrani vsi prijatelji in ljubitelji k-aljevske igre. Za simultanko se je že prijavilo 35 igračev, tako da je s tem določeno število izčrpano. Proti slavnemu mojstru bodo nastopili nastopni šahisti: Za Ljubljanski šahovski klub: Vidmar Milan mlajši, Vogelnik Adolf, Fur-1 a n i Ludovik, Vidmar Ciril. Gabrov-3 e k Julij, Rupnik Zdenko, Iskra Vekoslav, Kuščar Martin, Cibic Boris, Hren Lado, Zidan Ivo, prof. Ž i m b r e k, gori i, J e r a n, Gerzinič inRem-6 k sl r. Za šahovski klab »Triglav«: Erker, Bajec, š m a v c in Lukič. Nikjer včlanjeni šahisti: inž. Sodnik, Asejev, Kordiš, S i ko še k, Prein-fa 11, gospa Scherbanova, Onič, Krulc, Lukič, š v a 1, Tome, Rabu-se, Zore in Bernik. Potek simultanke obeta biti silno zanimiv, ker je ljubljanski šahovski klub poslal v borbo svoje najboljše igralce, pa tudi večina drugih šahistov je gotovo dovolj močna. Gotovo je, da se bo najzanimivejša borba vršila okoli šahovskih mizic, kjer bodo zbrani člani Ljubljanskega šahovskega kluba. Pričakovati je, da bo večina partij odločenih že zelo zgodaj, ker Je znano, da je dr. Aljehin največji mojster baš v otvoritvenih igrah. Vodstvo prireditve prosi vse igrače ša-biste, da pridejo že do pol 20. v dvorana, kjer bodo mesta zanje že rezervirana. Imenovani igrači naj prineso s seboj šahovnice, po možnosti dobro ohranjene in pregledne. Na zamudnike se ne bo oziralo! Vodstvo prosi tudi gledalce in cenjeno občinstvo, da se pri simultanki zadrži kolikor mogoče mirno, kajti produkcija predstavlja za mojstra ogromen napor in zahteva izredno mnogo poglobljenja ter vso zbranost. Gostovanje dr. Aljehina v Ljubljani Je seveda zvezano z ogromnimi stroški. Prireditelji računajo, da bodo znašali nad 15.000 Din. Zato se vsa preplačila hvaležno sprejemajo. Danes se bodo dobile vstopnice samo pred vhodom v kazinsko dvorano. Prenos Aljehlnove produkcije. V petek ob 20.30 bo Radio-Ljubljana prenašal produkcijo svetovnega šahovskega mojstra dr. Aljehina iz kazinske dvorane. Vse prijatelje in ljubitelje šaha na ta prenos posebej opozarjamo. 701etnica vzorne učiteljske matere Celje, 10. decembra. Te dni je obhajala TOletnico svojega rojstva gospa Barbara Zupanek, vdova po znanem pedagogu, šol. nadzorniku, odnos* no ravnatelja Josipu Zupaneku. Častitljiv va starost je našla* jubilantko v prijaznem mestecu Celju, kjer preživlja svojo^ jesen življenja, pri ljubljeni hčerki tamkajšnji učiteljici. Od 19. leta dalje, ko je stopila v srečni zakon s svojim možem takratnim učite« Ijem v Hrastniku, pa vse do njegove smr» ti, mu je bila vzorna ljubeča soproga, otro« kom pa zlata, nadvse skrbna mati, ki je zanje žrtvovala vse, da jih spravi k bolj« šemu kruhu. Le njena plemenita požrtvo« valna ljubezen in pa harmonija v zakonu sta ji pripomogla, da je vzgojila io izšolala svojo deco do poklicev, ki so sivi materi danes lahko v ponos. Navzlic mali plači in večkratnemu prestavljanju za svojim možem iz kraja v kraj je zaradi svoje skromnosti zmogla dati naši domovini od svojih 6 otrok, 5 učiteljskih sil, ki zdaj nadaljujejo med narodom nieno plemenito delo pri vzgoji mladine. Šestega, poštnega uradnika, ji je v naj« lepši dobi vzela smrt. Ob priliki moževe smrti jo je skoro strlo: a videč, da je še treba živeti za svoje otroke, ki jo obo« Jujejo z njih številnimi vnuki, je udarec pogumno prebolela. & tako je sredi svojih ljubečih otrok, ki so presrečni, da čestitajo svoji vzvišeni materi, še zdaj. Z rodbino in prijatelji če« •titamo jubilantki tudi mi ter ji želimo še dolgo in srečno življenje. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-fici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« voda iz-vanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strašna smrt železničarja na zagorski postaji Nadzornik železniške proge Anton Kolarič je po nesreči s kolesom za vozil pod vlak Zagorje, 10. decembra. | vrglo nazaj, naenkrat pa je tndi on pri» .20 se je pripetila na za« šel pod kolesa lokomotive, ki ga je /lekia -______.__ ______i_____] —1.„ 1-1 V. *>A mptrnv ni Danes okrog 10.20 gorski postaji strašna smrtna nesreča, koje žrtev je 381etni nadzornik železniške pro« ge g. Anton Kolarič iz Trbovelj. Kolarič je nadomestoval tukajšnjega nadzornika proge g. Spindlerja. ki je nastopil dopust. Zjutraj s prvim vlakom se je pripeljal Ko» larič iz Trbovelj v službo na zagorsko po« stajo. Po raznih opravilih se je hotel od« peljati s službenim kolesom nazaj proti Trbovljam. Službujoči prometni uradnik g. Rancinger mu je to dovolil po prihodu vlaka 666, ki stoji dalje časa na zagorski postaji zaradi nakladanja tovorov. Nesr-JČ' ni nadzornik pa je bil najbrže tako zarni« šljen, da ni počakal na prihod vlaka in se je odpeljal po levem tiru ravno v času, ko je vlak 666 že vozil proti postaji. Komaj je prevozil kakih 100 metrov, se je pred mostom pripetila nesreča Ker je precej deževalo, je imel Kolarič razpet dež« nik in ni dovolj gledal na progo pred se* boj. Naenkrat se je znašel pred stro em. Lokomotiva je zgrabila kolo ter ga strla pod seboj. Kolariča je pri sunku najprej pod seboj kakih 20 metrov. Strojevodja ni mogel ustaviti vlaka, ker je ravno pri mo« stu hud ovinek in ker ni videl Košaric*, ki mu je vozil nasproti. Nesrečo so opazi« 11 šele potem, ko je bil Kolarič s kolesom že pod lokomotivo. Ko so vlak ustavili, je Kolarič živel še kakih 5 minut, bil je straš* no poškodovan in je bila zlasti glava vsa razbita. Ko je prišel zdravnik g. dr. Grum. je ponesrečenec že izdihnil. Anton Kolarič je bil doma lz ptujske okolice ter je služboval pri železnici že 12 let. Zapustil ie ženo in nepreskrblje« nega otroka. Njegova tragična smrt je glo« boko pretresla vse prebivalstvo, posebno pa tovariše železničarje. Truplo nesrečnega Kolariča so danes od« peljali v Trbovlje, od koder bo prepeljano v niegov rojstni kraj Rogoznico pri Ptuju. Tudi v Trbovljah, kjer je Kolarič že dalje časa služboval, je bil splošno priljubljen in obžalujejo vsi strašno usodo, ki mu je vzela življenje v najlepši moški dobi. Jože Zorman - pet in dvajset let na odru Naš rojak Jože Zorman, sedaj član za« grebške opere, bo drevi proslavil kot Betto v Puccinijevi komični operi »Gianni Schi« cchi« 251etnico svojega odrskega delova« nja. Zorman je bil dolga leta solist ljub« ljanske opere, deloval pa je tudi v Osijeku m Novem Sadu. Po rodu je iz Hotemož pri Preddvoru (roj. 12. januarja 1888). Kot deček je pel na koru pri ljubljanskih frančiškanih in_ se je že zgodaj živo zanimal za gledališče. Pel je tudi pri »Slavcu«. Navdušenje za oder ga je zvabilo, da je kmalu obesil šo« lo na klin. L. 1903. ga je dirigent Hilarij Benišek angažiral kot baritonista za oper« m zbor. Leto dni pozneje je sfrčal v svet, v Nemčijo. L. 1907. je dobil mesto kot prvi lirični bariton v gledališču v Libavi (Rusija). Pozneje je služboval v Jurjevu« Dorpatu, Revalu, Lodzu in Rigi, 1. 1912. v Brandenburgu pri Berlinu. Odtod ga je poklicalo osiješko gledališče, 1. 1913. pa iz Osijeka novosadsko. Vojna ga je zatekla v Sarajevu. Po prevratu je bil več sezon operni solist v Ljubljani, 1. 1923. je z Ze« leznikom in Jankom vodil celjsko gledali« šče, 1. 1924. pa je bil angažiran za zagreb« ško opero, kjer poje še danes. Kot pevec čisla pred vsem karakterno« komične buffo figure, ki mu najbolj leže in katere igralsko najbolj izdela. Pred vse« mi ceni svojega bandita Giacoma v »rra Diavolu«, Benoita v »Boheme« in Betta v »Gianno Schicchi«. Odlikuje se po mimiki in mojstrski maski ter je igralec solidnih Jožetu Zormanu želimo ob 251etnici odr« skega dela še mnogo uspehov in zadovolj« stva! Poslabšanje položaja učiteljstva v rudarskih revirjih? Zagorje, tO. dec. Vedno ie zavzemal učiteljev položaj najbolj otvorjeno in izpostavljeno mesto napram okolici, v kateri živi. V vednem območju se je moral poleg izpolnjevanja predpisanih mu dolžnosti do šole, ki mu jih je plačevala oblast, udejstvovati tudi na iz-venšolskem polju, kjer je pustil večino svojega prostega časa in moči, a mu tega dela niti nagradil, še manj pa plačeval ni dosih-dob nihče. Nasprotno, prestajati je moral vse primere uprav klasične nehvaležnosti Kljub temu je vršil in vrši šel sedaj pretežni, uprav levji del narodovega prosvetljeva-nja med širokimi sloji. Posebno tehtno in brez ugovora ie treba ugotoviti, da sloni m bo tudi v bodoče moralo sloneti vse to, od dneva v dan naraščajoče delo na ramah — učitelja. Ker pa moramo računati ln vedno pred očmi imeti, da so okoliščine, v katerih se učiteljstvo udejstvuje, tako po terenu kakor sociološko zelo različne, bi bilo edino pravično, da bi bilo učiteljstvo v težjih položajih tudi bolje plačano. To pa je za do-gledno dobo popolnoma izključeno iz razumljivih vzrokov. Popolnoma zmotno je naziranje. ki ga tako rad ponavlja neučitell. da ie življenje na deželi cenejše in radi tega udobnejše. Prav nasprotno je res. Zaradi pomanjkanja ali majhne konkurence so cene večinoma višje kakor v mestih, kjer je poleg tega večja izbira, zdravnik in sto dru- if^jg"* Danes velika premijera! l©fo 4., 7. In 9. zvečer Najslajša Ufina opereta 3+1 Humor, smeh, petje, ljubezen, ples!! 3redprodaja vstopnic od 11. dop. dalje! Elitni kino Matica Telefon 2124 _ Telefon 2124 V gl. vlogah £tf*«m Jt€i*v*y (ffl*ly ^fttmch Of/SiN* JCarfcvei« Krasen dopolnilni program Leciderma - preparati Izdelujejo b« pod nadzorom zdravnikov in kemičar-jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tkanine, živčevja in krvnih ziL LECIDERMA - KREMA (za dan ln za noč) LECIDERMA - PUDER za masni in suhi teint LECIDERMA - KREMA za masažo prs LECIDERMA - SHAMPOO LECIDERMA - MILO So na zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva za nego obraza in prs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114. 393 gih udobnosti, ki jih pogreša dežela. O tem se je lahko prepričal meščan, ko si ie o poletnih mesecih poiskal oddiha na svežem zraku kje zunaj na kmetih. Da bi si kdo pri tem kaj prihranil, ni bilo še slišati. Sicer pa ni namen tega članka postavljati in pribijati primere. Hoče le ugotoviti, da življenjskih potreb ni mogoče standardizirati, da je deže la dražja od mesta. Kako je v tem pogledu pri nas, v naši dolini. V okolišu zagorske občine sta dve osemrazredni šoli z vzporednicami, ki zaležejo za nadaljnji dve osem razrednici. Največ rudarskih otrok je na toploškj šoli dočim izkazuje zagorska sicer nekoliko manjši odstotek. Učiteljstvo obeh šol pa ima opravka z deco, ki živi v naj' slabših socialnih prilikah. Deca, čije reditelji so izpostavljeni večnemu boju za obstanek, ne more imeti istih dobrin, niti umstve-nih niti nravstvenih, kakor ona v urejenih razmerah. Zato je bila v našem, kakor v v vseh sličnm postojankah, vedno velika potreba po čim sposobnejših učnih močeh, posebno moških, ki jim je pripadlo 'zven-šclsko delo pri razn h društvih, kjer je bilo treba marsikaj drugače naravnati, kakor je prvotno pod raznimi škodljivimi vplivi odgnalo. Zavedajoč se vsega tega je TPD v priznanje naklonila učiteljstvu nagrado v obliki premoga, razsvetljave in malega božičnega daru. S tem ni bil obremenjen nihče, učiteljstvo pa je z večjim veseljem šlo na delo. Redno so se, sicer v malem številu odzvali razpisom tudi moški prosilci, ker so jih pač mikaie te dobrine, ki pa seveda nikdar niso odtehtale narodnega davka, ki ga je plačevalo vse učiteljstvo v delu in denarju. Vendar, šlo ie lepo in z veseljem- Ka.j pomeni učiteljstvo v naši dolini tudi izven šole naj osvetli ugotovitev, da bi tričetrt društev kulturnih in gospodarskih in dobrodelnih zaspalo v trenutku, ko bi odtegnil učitelj svoje roke. Tekom časa je posta! učitelj s svojo požrtvovalno tovari-šico učiteljico vred faktor, preko katerega nikjer in tudi pri nas ne more brez škode nihče več. Zato je toliko razumljivejše razburjenje, ki ga je povzročila lakonična vest, da namerava oblast prepovedati vsako spre jemanje takih nagrad po uradništvu. Za sedaj še ne poznamo nagibov, ki so tu odločevali. Zatrdno pa bo to izvajanje, če se bo izvedlo, globoko in nemilo odjeknilo. Za danes naj pribiiemo edino in najtehtnejše: s to degradacijo bodo postali rudarski revirji kazenska mesta, za katera se ne bo nihče več potegoval. Če je tu že pred časom privatna. Iniclla-tiva, to je v našem primeru TPD, skušala rešiti to, česar država v doglednem času ne bo mogla, namreč malo poboljšanje prilik državnemu nameščencu učitelju, ie obetani korak oblasti težko umljiv. Kakor smo že popreje poudarili, je standardiziranje živ lienjskih prilik neizvedljivo. Kakšno korist si obeta državna uprava in kdo jo bo užival? Kje se bo izrazil oni plus, ki bo šel na rovaš že itak slabo situiranega učitelj' stva? Požar na graščini Inoolca Blanca. 10. decembra. V soboto ob 8. zvečer je iz še neznane« ga vzroka nastal večji požar v graščini go« spoda Bamberga na Innolci pri Blanci. Po« klicali so gasilce iz Blance, ki so prihiteli na kraj nesreče v 25. minutah in takoj stop:li v akcijo. Gašenje je bilo zelo otež« kočeno, ker ni vode v bližini, gasilno dru« štvo pa še nima tako dolgih cevi, da bi lahko črpalo vodo iz Save. Vrli gasilci so morali gasiti z gnojnico, katere je bilo v gnojišnicah toliko, da so po večurnem na« pornem delu preprečili veliko katastrofo. Pri gašenju so vneto pomagala tudi dekle« ta in sploh sosedje iz Sp. Brezovega pri Blanci. Posestnik g. Bamberg trpi občutno ško« do, ker mu je pogorel del gospodarskega poslopja, kjer je bilo naloženega precej se« na. Poleg tega gospodarskega poslopja, ki je pogorelo, pa so še večji gospodarski ob« jekti polni letošnjih pridelkov. Gasilno društvo na Blanci je nastopilo prvič ob veliki nevarnosti in se je dobro izkazalo. Sedaj vidi vsakdo, kako potrebna je bila ustanovitev tega društva na Blanci. Beg iz življenja Pragersko, 10. decembra. Včeraj zjutraj so našli na železniški pro« gi v Starem Logu pri Pragerskem med tračnicami razmesarjeno moško truplo. Od« rezane so bile roke in glava. Po natančnej« ši poizvedbi so spoznali v nesrečnežu to» varniškega delavca Premzela, po domače Ratajevega iz Šikol, ki je bil zaposlen * opekarni bratov Steinklauber. Nesrečni mladenič se je še zadnji večer mudil pri svoji izvoljenki in je pri slovesu dejal, da sta se zadnjič videla. Iz tega bi se dalo sklepati, da je šel sam v smrt, mo« goče pa je tudi, da se mu je pripetila ne« sreča. Ratajev je bil star 26 let in bi mo« ral spomladi k vojakom. Našli so tudi ostale dragocenosti »Precioze« Ljubljana, 10. decembra. Tatvina zlatnine na vlaku med Vinkov« ci in Zagrebom je izzvala vse povsod naj« večjo senzacijo. Razburjenje je bilo prav tako v Zagrebu kakor v Ljubljani in seve« da tudi vzdolž proge do Sombora. S po« četka namreč nihče ni vedel, na kakšen na« čin in kje je bil vlom v kovčege zastop« nika zagrebške tvrdke »Precioza« prav za prav izvršen. Takoj, ko so organi ljubljan« ske železniške policije ugotovili, da tatvi« ne ni bilo mogoče izvršiti v Ljubljani, marveč kvečjemu že na progi do Zagreba, so se organi ljubljanske policije tudi od« peljali v Zagreb m pričeli tamkaj z za« sledovanjem storilca. Kako je bilo zašle« dovanje vodeno in kako sta 9e izdala vlo« milca Dovgan in Pfeifer, o tem smo že risali in je torej stvar javnosti znana. Pri /feiferju je policija našla na njegovem do« mu v Horvatih precejšen del ukradenega blaga, vendar je manjkala še druga večja polovica od dragocenosti Dovgan, ki je bil aretiran in so pri njem našli več kosov dragocenosti, s početka ni hotel povedati, kam je spravil ostalo manjkajočo zlatnino. Povspel se je celo do trditve, da se ja ustrašil in skesal zaradi vloma in v razbur« j en ju vrgel zavoj z zlatnino v Savo. Za« grebška policija je preiskala mesto, ki ga je označil Dovgan, kjer naj bi vrgel zavoj z zlatnino v vodo, a je ostal ves trud po« licijskih organov brezuspešen. Zlatnine ni« so našli. Popolnoma naravno policija Dov« ganovim izpovedbam ni mogla verjeti in ga je zatorej spraševala in zasliševala še nadalje. Tekom izpraševanja se je Dovgan včeraj na koncu vdal in izjavil, da dragu« ljev ter ostalih dragocenosti ni vrgel v Sa« vo, marveč da jih je zakopal za hišo neke« ga svojega prijatelja, ki se nahaja v nepo* sredni bližini igrišča športnega društva »Gradjanski«. Uvedena je bila preiskava v tem pravcu in res so našli policijski or« gani na mestu, ki ga je označil Dovgan, večji omot. Odnesli so ga na policijo, kjer so ga odprli in našli notri večji del ukra« dene zlatnine. Posamezni komadi so bili pokvarjeni in stolčeni, ker jih je hotel Dovgan po lastni izjavi prodati kot staro zlato. S tem je policija svoje delo že iz« vršila in vrnila oškodovani tvrdki večji del vseh ukradenih dragocenosti. Aretirana vlomilca Dovgan in Pfeifer sta bila pridržana v zaporu in se bo pozneje proti obema in njunim morebitnim sokriv« cem vršila velika razprava. Ena je osem Lovska iz Zasavja.) To je bilo te dni hihitanja med zeleno zasavsko bratovščino. Kako tudi ne, saj so se Huberta svetca varovanci skušali v latinskem računanju. Zakaj tudi ne, če je latinska lovščina, nai bo še latinska računščina. Ker je pričujoči primer skoro da edinstven, bi bilo škoda, da bi legel v pozabljenje. Zato evo ga! Po tistem hudem pokanju, ki je minulo nedeljo prineslo marsikako smrt kratkore-pim dolgouhcem, se je zbrala zagorska ekipa s svojimi precej številnimi trofejami v sobici hotela v Zidanem mostu. Pijača, jedača, ki so jo začinjali z gromazansko neverjetni izreki lovske literature, sta preganjali čas do prihoda vlaka. Dotlej je bik) pa še prijetno daleč in se je živahni pogovor začel razvijati skozi vrata sosednje sobice, kjer si je druga lovska družba s kr- škim cvičkom izpirala svoje krvave dogodke baš minulega dne. Ne povemo odkod so bili, nekam jih je potem vlak potegnil, nje ir. njih razkrinkano računščino. Tam pa so bili, izpod košatih obrvi so jim hrepeneči pogledi uhajali po dolgoušcih, ki so porabili ves strah od jutra... Da, čas beži in trebs je bilo k vlaku. Ampak med brati nenavadno: najprej se je tam dvignil en »joger« se poslovil in moško z zajcem v desnici in z levico v pozdrav je voščil tudi Zagorianom dobro noč. Zajec je imel s-rednjo desno nogo nastreljeno, da je brezupno bingljala ob smrček. Cez par minut se je poslovil drugi iz bratovščine. Tudi ta je nesel zajca. Tako tretji. Peti... Sedmi... Vsak zajca. Tem tu je vstajal potreben respekt pred temi, kajti vsak zajca, ni kar si bodi. Ampak, vsak zajec je imel sprednjo desno nogo nastreljeno, da je brezupno bingliala ob smrček... Skozi sobo začjpdenih jn že prevarno voha-jočih bratov odhaja zadnji gost iz sosednje sobe. Osmi zajec, zopet desna noga po smrčku. Vidite, ta mož pa ni mogel kar tako mimo. Pomolil je roko z zajcem od sebe, obraz pa obrnil na drugo stran in mu je ušel. Ne zajec, ta se ni več zanimal za take poizkuse, ampak — ne bodi ga treba — smeh. Izdajalski smeh mu je ušel med bratce svoje, ki so na ustih škodoželjnih in porednih Zagorjanov čakali prav tega signala. Tam v oni drugi sobi je neko tiho okence. Do njega peljejo vrata od zunaj. In skozi tista vrata je pognala ta skrivnostna roža osem bujnih cvetov... Res lepe so lovske poljane... A mL DARMOL čokolada za odpiranje Primorske novice Premeščeni so: tolminski didaktični ravnatelj Emil Kalan v Šesto Calende v provinci Varese, učitelj Fran Baša iž Črnie ln učiteljici Zora Bajt iz Štanjela na Krasu ter Ivana Kavčič iz Novakov na Cerkljanskem v provinco Kampanjo. Opatijo zapusti slavni češki virtuoz Jan Kubelik, ki je bival tam s svojo družino dolgo vrsto let. Preseli se na Gradiščan« sko, kjer je kupil zgodovinski Rakoczyjev grad, ki je bil last grofa Scecsenvja. Lepo Kubelikovo vilo v Opatiji je kupila skupina gradiščanskih posestnikov. V Barkovljah pri Trstu je preminul go* spod Ivan Škerlj, državni upokojenec. Tudi v Čedadu so ustanovili odbor »dal« matinske akcije. Navzoči so bili zastop« niki vseh oblasti. Profesor Fabrovič iz Vid« ma je navduševal Čedadce, da naj se zdru« žujejo in mislijo na Dalmacijo, katero tre« ba priklopiti domovini, kajti brez Dalma« cije Italija ne bo nikdar varna ... Fašistični koledar, »Calendario ufficialo del Partito« usiljujejo sedaj po mestih in tudi po deželi. V Trstu. Gorici, Puli ga mora imeti vsak trgovec in obrtnik, po kmetih pobirajo po 15 lir za koledar, ki bo prišel iz Rima. V redakcijskih prostorih fašističnega dnevnika »H Popolo di Trieste« so odkrili spominsko ploščo novinarju Gvidonu Ne« riju, ki je padel v znanem atentatu 10. fe» bruarja t. 1. Nepričakovano je odpozvan iz Trsta ▼ Rim na novo službeno mesto on. Domene« ghini, vodja sindikatov. Mož je bil brezob« ziren fašistični hijerarh. ki si je nakopal mnogo sovraštva med delovnim ljudstvom, obrtniki in trgovci. Njegov sindikalni ted« nik »La Fiamma« je bil strupen nasprot« nik Slovencev. Domeneghinijev naslednik v Trstu je on. Rocca. Poljedelec Mihael Božič v bližini Ko« vinja v Istri je ustrelil svoja dva sinova 181etnega Petra in 231etnega Antona, ker si je domišljal, da mu strežeta po življe* nju. Potem je šel na orožniško postajo in tam mirno povedal, kaj je storil. Lansko leto ie bilo pripeljano v Trst 1627 kvintalov medu, med temi 492 iz Rusije. Ruski med je bil lep m dober. Pri prodaji je posredoval neki ruski konzul v Trstu, ki je zahteval s početka 800 lir za kvintaL Ameriški med stane 350 lir kvintaL Ruski konzul je prodal končno ves med v Milanu po 200 do 300 lir kvintal. Rusi so se torej tudi pri medu poslužili »dumpinga«, kakor delajo pri lesu, žitu in drugih predmetih. V Standrežu pri Gorici so bile svoj ča« lepe društvene prireditve, ki so poteki« vedno dostojno. Sedaj silijo v Standref dopolavoristi s svojimi zabavami. Nedavno sta se na neki taki zabavi dva mestna do-polavorista obnašala tako prostaško, da so se domačini zgražali in ko je prišlo to do ušes konzula Avenantija, je oba nesramne-ža izključil iz organizacije. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Majnovejši Pa>amountov :: zvočni tednik ! 39b kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiSčeno, dobavlja v vsaki množini E. Vajda, Čakovec Telefon Številka 59, 4, 3, 60. Lepe sokolske in druge prireditve BOROVNICA. V nedeljo je priredil SKJ »Miklavžev večer« za odrasle. Točno ob 19. je bila dvorana polna, ker so plakati oznanili. da odide Miklavž s spremstvom že ob pol 22. v Zagreb na veliko kmečko manifestacijo. Naš Miklavž br. Suhadolnik Franc, tudi zasluži velikega obiska od strani občinstva in pohvale, kajti njegovi govori vzbujajo leto za letom zaradi duhovitosti domislekov in sijajne analize našega borovniškega življenja salve smeha '.n priznanja Br Suhadolniku želimo, da bi obiskoval kot Miklavž naš Sokolski dom še mnogo let. V soboto, 6. t m. je bil pri proračunski seji občinskega odbora z večino glasov odbit predlog, da se da Sokolskemu društvu v Borovnici podpora 1000 Din. DOLNJA LENDAVA. Učenci osnovne šole •o priredili pod vodstvom učiteljstva in pod okriljem Kola jugoslovenskih sester Miklavžev večer, ki je uspel nad vse pnčakova nje kakor ne uspe navadno nobena druga prireditev v Lendavi. Posamezni prizori ljubke igrice, ki je bila podana zelo dobro, so izvabili solze v oči. Miklavž je prinesel obilo darov, ki so jih bili deležni tudi uoo-gi otroci brez tople obleke in v pomanjkanju vsakdaniega koščka kruha. Za te so bili Miklavževi darovi dvakrat dragoceni. Pribiti je treba zlasti moralni uspeb te nedolžne, ljubke prireditve, ki je mnogo dopnnesla k medsebojnemu zbhzanju lendavskega občinstva. GORJE PRI BLEDU. Novo ustanovljeno Bokolsko društvo je s pri pomočjo gasilskega društva na lep način prosfevilo narodni praznik Na predvečer je bila lepa baklja da. Obhoda se je udeležilo tudi mnogobroj-no občinstvo i godbo gas. društva na čelu Sprevod je bil opremljen z mnogimi lam-pijoni in bakljami. Na hribu Višelnici so goreli kresovi, ki so predstavljali veliki črki A. I. (Aleksander I.) in sta se v mraku krasno videli po gorenjski kotlini. Na društvenem stavbišču ie imel br. starosta vzpodbudljiv nagovor. Pevsko društvo iz Zasipa je zapelo nekaj krasnih pesmi m godba je svirala himno in narodne pesmi V ponedeljek se je udeležilo večje število članov sv. maše in nato svečane seje. Na Miklavžev večer je bilo obdarovane mnogo sokbiske dece z lepimi darili. Sokolsko društvo ima začasno telovadbo v sobi ga silskega društva, ki pa je daleč pretesna. V Gorjanskem domu je velika telovadnica bivšega Orla. Ta se pa iz neznanih vzrokov ne odstopi Sokolu niti za dva dni v tednu, čeprav je več dni čisto prosta. Priporočljive bi bilo, ako bi se v to resno poseglo in pripomoglo do dostopa sokolskim telovadcem, saj je vendar minula nesrečna politika in je bil Gorjanski dom zgrajen tudi za telesno in duševno vzgojo, kakor jo vrši Sokol K. J. JESENICE. Len Miklavžev dan je priredila v nedeljo popoldne agilna podružnica CMD za Savo, Javornik in Koroško Belo v Delavskem domu na Savi. Obdaritev otrok je bila zvezana z zelo pestrim in srčkanim sporedom, ki ga je zelo lepo predvedla deca otroškega vrtca. Na sporedu so bile pevske in godbene točke, de-klamacije, lepi prizori in plesi naših malčkov, ki so izzvali živahno odobravanje občinstva, ki je docela napolDilo dvorano. Za lepo uspelo prireditev velja zahvala upravi podružnice z g. Jos. Svetiinom na čelu. ki je nabrala okrog 3000 Din, dalje vrtna-rici gdč. Kastelicevi, Ki je aranžirala nastop in vsem darovalcem. Sodelovalo je pevsko društvo »Sava« in orkester g. Dolenca. KRŠKO. Proslava l. decembra se je izvršila na jako slovesen način in je daleč nad-krilila vsa dosedanja slavja. Na predvečer se je napolnila prostorna sokolska dvorana, kakor doslej še ni bila napolnjena. Sokolski orkester pod vodstvom br. Pfeiferja je otvoril proslavo s »Sokolsko koračnico in so sledile napovedane točke. Po svečani od-borovi seji je starosta br. Cerjak zaprisegel novo članstvo, nato pa se je izvršila uspela telovadna akademija, ki je pokazala lepe uspehe telesne in duševne vzgoje v Sokolu. Na praznik se ie po slovesni mali vršila proslava v osnovni in meščanski šoli. Lepim slavnostnim govorom je sledilo precejšnje število domorodnih pesmi in dekla-macij. LESKOVEC PRI KRŠKEM. Na državni praznik narodnega uedinjenja se je vršila ob 8. svečana maša, nato pa ljubka šolska slavnost v šoli, ki ji je prisostvovalo precej občinstva. Lepemu slavnostnemu govoru (uč. Zakšek) je sledilo precejšnje število primernih deklamacij, pevskih točk in pa ljubek prizorček »Kraljevič Marko«, ki so ga podali otroci II. razreda. Lepo slavnost je zaključila himna. LJUBNO NA GORENJSKEM Tudi pri nas smo letos bolj pomembno obhajali Miklavžev večer, šolski otroci so priredili prav zanimivo igrico pod vodstvom vnetega šolskega upravitelja g. Ranzingerja. Uspela Je v popolno zadovoljstvo občinstva Seveda je na koncu prišel Miklavž v spremstvu močno oboroženih parkljev ter prinesel prav lepa darila in z njimi razveselil naše malčke, pa tudi odrasli so prav z veseljem segali po njih. LJUTOMER Miklavžev večer, ki ga je priredil Sokol svoji mladini, se je omejil na nastop Miklavža in njegovega sprem* stva ter na obdarovanje otrok, torej bolj na materijelno plat. Po našem mnenju bi bila kaka primerna igrica jako na mestu, d bi tak večer ne bil brez vsake romanti« ke, ki jo otroška duša zahteva Miklavžev večer za odrasle pa je pokazal, da za take prireditve v sedanjih časih ni več pravega smisla, ker posegajo precej globoko v že« pove. PRAGERSKO Proslava državnega praznika se je vršila v šoli. Zvečer nas je tam presenetil Sokol s svojo slavnostno akademijo. Nagovoru so sledile razne pevske točite, deklamacije. telovadni nastopi in zaprisega članstva. Točke so bile lepo izvajane In so žele od navzočih obilo priznanje. Obisk proslave ie zopet pokazal, kako potrebna bi bila na Pragerskem primerna dvorana za slične prireditve. Z zadovoljstvom ugotavljamo. da je postalo naše učiteljstvo v poslednjem času zelo agilno in njemu gre v prvi vrsti zasluga, da je prireditev tako lepo uspela Preteklo soboto je Sokol priredil Miklavžev večer ter je obdaroval večje število otrok z malimi darili V nedeljo je imelo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Pragersko in okoliš občni zbor. Obisk je bil povoljen. kar dokazuje, da naši ljudje polagoma spoznavajo velik pomen naprednega sadjarstva Izvoljen je bil stari odbor z malimi izpremembami. Sokol je v nedeljo ponovil svojo telovadno akademijo. POLZELA Praznik uedinjenja je proslavil naš Sokol 30. novembra. Ob 15. je napolnilo članstvo in precejšnje Število drugega občinstva dvorano, kjer se ie vršil* akademija. Spored je bil zelo pester. Govoru br. staroste in podstaroste je sledilo pet-tje in deklamacije šolske mladine ter telovadni nastop članstva. Mnogo sta pripomogla k izpopolnitvi programa moški zbor, ki je zapel nekaj priljubljenih pesmi, ter tam-buraški zbor iz Preser. ki je zelo dobro izvajal precejšnje število komadov. Tako je z združenimi močmi dosegla ta prireditev popolnoma svoj namen. Prihodnji dan se Je naše članstvo udeležilo slovesne službe božje PODČETRTEK. 1. decembra je tudi nai mrtvi trg oživel Na predvečer je bila bak« lada z godbo na čelu. Hiše so bile razsvet« Ijene in z vsake je plapolala državna tro» bojnica Na sam praznik so se po svečani službi božji zbral' vsi zastopniki, otroci in mnogoštevilni tržani v stari šoli, da pri®o» stvujejo mali akademiji. Govorila sta gg. šolski upravitlej g Kobalč in orož. koman. dir Lešnik. V imenu mladine je govoril akademik g. Prah Šolska deca je uprizorila lepo igrico in rajala kolo Pevski zbor je zapel več lepih narodnih pesmi Po državni himni se je zahvalil vsem sodelovalcem slavnostnga dneva g. župnik Andrej Pire m ponovno z lepim nacijonalnim govorom obeležil pomen te slavnosti in navajal na» vzoče k nadaljnemu skupnemu delovanju. Zupnikove presrčne besede so ganile vse navzoče. PREVALJE Proslava 1. decembra se je vršila pod okrilje mSokola, ki je priredil lepo uspelo akademijo Udeležba je bila prav razveseljiva; dvorana restavracije g Rozmana je bila kar premajhna Občinstvo je nagovoril starosta br dr Reichman. na« kar se je vršila zaprisega članov Pri aka> demiji so nastopili vsi oddelki z lepimi prostimi vajami, ki so bile razen točke »Prolječe« vse sestavljene po domačem prednjačkem zboru. Člani so nastopili na drogu in bradlji Pri zaključni skupini je nastopilo vseh 72 telovadcev Akademija ie pokazala, da ima Sokol v Prevaljah bo» dočnost, manjka samo bratstva in sloge Proč z malenkostnimi prepiri m osebnost« mi, pa bo uspeh zajamčen! Izkazala pa se je tudi nujna potreba, da si Sokol zgradi lastni dom, kar bodi njegova prva skrb za prihodnje leto. RADOMLJE. Sokol je proslavil 1 december s slavnostno sejo, predavanjem br. staroste dr. Potokarja in z zaobljubo novega članstva. Prireditev' se je izvršila šoli ob navzočnosti mnogih članov, članic, naraščaja in dece. Cerkvenega obreda se je udeležilo društvo po deputaciji 3 članov. RIBNICA 1. december je praznoval naš Sokol s slavnostno telovadno akademijo v d ^rani , boja Proslavi primerno okrašena dvorana je bila polno zasedena. A .ademijo je otvoril oživljeni m prenov« Ijeni društveni orkester s sokolsko korač« aiyo, nakar je govoril br. starosta Ancik. Izvršila se je slovesna zaprisega novega članstva ui prevedba naraščajnic in nara» ščajnikov v članstvo Telovadni nastopi so bdi vseskozi posrečeni Ljubkim in sklad« aim gibom ženske in moške dece, sprem« Ijanim s klavirsko godbo po s. Ančikovi. t., strumnemu izvajanju naraščaja in član« stva se je vse divilo Živahno odobravanje je pričalo pohvalo. Orkester je izpolnil presledke z izbranimi komadi. Le po tej pot' naprej 1 Obenem pa složno zastavimo vse sile, da se pomladi prične z gradnjo prepotrebnega Sokolskega doma. Kakor vse kaže bomo prihodnji 1 december le že praznovali v njem — Izgubili smo uči« telja br. Alfonza Završnika. dušo našega društva; deloval je dolgo vrsto let ne» umorno, kot prosvetar, pevovodja mladin« skega zbora in okteta, ter bil aranžer sa« ke prireditve, priden kakor čebelica, po« vsod prvi in vedno skromen Kako težav« na je nam in njemu bila ločitev, je poka« zal poslovilni večer. Čestitamo Vrhniča« aom na taki pridobitvi. — Nedavno se je poslovil in odšel v Ljubljano tudi br. An« ton Mejač star., upokojeni nadsvetnik in bivši predstojnik tukajšnjega okrajnega so« Hišča. Želimo mu še mnogo let uspešnega udej-tvovanja Prav zadnje dni nas pa je zapustil in tudi odšel v Livbljano br. Me--lač Anton ml., notarski kandidat. Simp^ tičnemu in odkritemu značaju želimo vso srečo v boju za osamosvojitev. RIMSKE TOPLICE V nedeljo popoldne je naš Sokol sporazumno z gasilnim društvom in Javno ljudsko knjižnico priredil v dvorani hotela »Nova pošta« krasno Mik-lavževanje. Dvorano so napolnili do kraja. Nabiralna akcija, ki so jo vršila vsa tri društva, je našla povsod razumevanje ln tako je bil vsak otrok obdarovan. Učiteljica Ela Pukmajstrova je z malčki naštudirala kratko igrico s plesom — »Miklavž prihaja!« Otroci so na domačem odru igrali presrčno. Po igri je sledila razdelitev Miklavževih daril. Poleg šolske mladine pa so se prireditve udeležili tudi odrasli. H koncu se je starešina našega Sokola br. Kuhar zahvalil za polnoštevilno udeležbo, kakor tudi onim, ki so priškočili na pomoč s darl- 11 SELNICA OB DRAVI. 1. december »mo tudi pri nas obhajali na svečan način. Po službi božji so se zbrali šolski otroci, mno» goštevilno občinstvo. Sokohce in Sokoli v šoli. Pogrešali sme tri župane in večino občinskih odbornikov. Šolski upravitelj Majcen je navzoče pozdravil in dal bese« do gdč. učiteljici Konečnikovi, ki je imela zelo dobro zanvšljen govor. Nato je de« klamiralo 12 otrok in so učenci zapeli ne» kaj pesmi. Vse deklamacije je občinstvo burno odobravalo. Po šolskem sporedu je starosta Sokola br. 2unkej otvbril slavno« stno sejo Br. KikI je govoril z navdušeni« mi besedami o pomenu Sokola. Nato se je vršila seja sokolskega odbora. — Dne 5. t. m. je priredilo bralno društvo Miklavžev večer. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila prireditev dobro obiskana. Priredila se je igra »Sv Miklavže. Vsi igralci so vloge izborno izvedli. Posebno sta ugajala »Du« šica« in sv Peter Med igro so bili obda« rovani odrasli in otroci. SV. LOVRENC NA POHORJU. Praznik uedinjenja je naš Sokol zelo svečano proslavil dne 30. novembra. V dvorani g. Novaka, ki je bila polna trškega in okoliškega prebivalstva se je ob 16. začela akademija. Br. podstarosta dr. Lojze Pi.-nat je imel lep govor, nakar so sledile: deklamacija naraš-čajke Herme Ju rovi če ve ter proste vaje članstva, naraščaja in dece. V igri »Pohorski sen ujedinjenja« so svoje vloge odlično odigrali naši mali naraščajniki, ki jih Je ljudstvo nagradilo z močnim odobravanjem Člansto pa je priredilo burko "»Bucek « strahu«, ki je vzbudila mnogo smeha. Da je bil Sokol zmožen sploh proslaviti 1. decem- ber, }e pa? zasluga učitelja br. Karla VoD- maierja, ki je bil k nam nameščen s 15. septembrom in je v tako kratkem času zbudil sokolsko druStvo iz letargičnega sna ter na novo organiziral članstvo kakor naraSčaj in deco. Brat, le tako naprej 1 ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Tudi na« Sokol je proslavil 1. december in sicer ga Je združil z Miklavževim večerom 6. t. m. zvečer. Na večeru se je zbrala vsa Številna sokolska družina in mnogi njeni prijatelji. Dvorana je bila prav okusno deko-rirana. Proslavo je otvoril načelnik br. žane Vedenik z lepim govorom o pomenu 1. decembra Nato je načelnik br. Jul-če Sadnik govoril o Sokolstvu in Je priseglo novo članstvo. Vrli sokolski pevski zbor Je poleg himne zapel tudi nekaj prav ljubkih pesmic, za kar je žel obilo priznanja. Tej proslavi je sledil Miklavžev večer, ki je pokazal, da so šentpavelčani prav pridni in pobožni ljudje, ker jih je Miklavž bogato obdaril. Na svojega Miklavža so vsi v št. Pavlu ponosni, posebno še, ker sliši tudi na ime Mica. Hm, kaj takega nI povsod! Na večeru je spregovoril nekoliko iskrenih besed bivši tukajšnji kaplan g Janez Krušič, ki se je zahvalil Sokolu da ga je pozval na lepi večer in mu dal priliko, da se od svojih prijateljev poslovi, ker mu to v cerkvi ni bilo mogoče. Prijetno iznenadeni navzoči so priljubljenega kaplana toplo pozdravili in se prav težko ločili od njega. SV PETER V SAV DOL. Tudi naš Sokol je proslavil praznik uedinjenja na prav slovesen način. Ob 19 se je napolnila okusno okrašena dvorana v novem gostilniškem poslopju g F. Privoršnika, kjer si je naš Sokol postavil svoj novi oder. Po himni je otvoril starosta br. I. Srebotnjak svečano seio. Njegovemu lepemu pozdravu so sledile krasno prednašane deklamacije sokolske dece Nato je prosvetar br B. Mahorčič govoril o idejnem namenu Sokola Po njegovem obširnem ln zanimivem predavanju je podalo lepo število novih članov slovesno zaobljubo. Pevsko društvo »Savinjski zvon« je z ubranim petiem še posebno povzdignilo svečanost K sklepu se je starosta zahvalil za številni poset. Zal pa smo tudi to pot pogrešali med navzočimi zastopstvo občinskega odbora. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Praz« nik uedinjenja je proslavil naš Sokol sve« čano ol obilni udeležbi. Po zaprisegi čla« nov in člinic se je razvila animirana za« bava v prostorih br Reclja. Na Miklavže" večer, ki ga je Sokol priredil v šoli, e bilo obdarovanih 100 naraščajnikov. Da so bili tako bogato obdarovani, gre zahvala se« stram Vlasti Tavčarjevi, Nadi Vozlovi in Albini Tavčarjevi. Bolj pomembne in pri« vlačne bi bile 9okolske prireditve, ko bi imel Sokol na razpolago pr merne prosto« re. Vsekakor bo treba započeti akcijo, da se zgradi lastni dom. — Trgovsko »Srtna nadaljevalna šola tudi lepo napreduje Ob' .skuje jo 60 vajencev. Ukaželjnim kmečk m fantom pa bo zadoščeno v januarju, ko se otvori kmetijski tečaj. Tujski promet je tu precej razvit. Da se še bolj dvigne, se bo ustanovilo tujsko«prometno društvo. TRŽIČ. Zadnji čas so se začeli tudi trži-ški trgovci zanimati za uspešno reklamo in hočejo drug drugega prekositi v lepih in smotrenih izložbah. Večina trgovcev ima še precej velika izložbena okna in za Miklavža smo videli naravnost vzorne izložbe. Tržiška posebnost so vsakovečerni parkelj-ni par dni pred godom velikega svetnika. Hodijo po ulicah, sprejemajo pisemca za Miklavža in nagajajo otrokom, da koprne od strahu, mamice pa jih love po ulici m jih gonijo domov, da jim pri zadnjih vratih zopet zbeže na trg. Na predvečer godu je prišel v telovadnico meščanske šole sokolski Miklavž in je obdaril s koristnimi rečmi celo trumo otrok. Mali Babici je prinesel celo živega psička. Lepo je bilo. Miklavž se je oglasil tudi na osnovni šoli, kjer so vrle Kolašice obdarile nad sto otrok s toplimi zimskimi rečmi, da so se mlada srca kar ogrela in ginjena zahvaljevala. Tudi na Skali se je zglasil in pokazal svojo veliko moč in vsevednost. Prinesel je precej dariL V posameznih razredih najrazličnejših šol je našel za kratek čas svoj pri-strešek in pokazal dobro voljo. No, in v nedeljo zvečer je posetil velike v Sokolnici, kjer je bilo dosti zabave in smeha. Sicer je pa ves Miklavžev teden minul v skrajni napetosti v pripravah za opereto, o kateri poročamo posebej. Nedelja je bila silno lepa. Ljudje so pohiteli zopet v hribe in zavidali niso prav nič meglene Ljubljane. TRBOVLJE. Kriza na vseh krajih, tudi pri Miklavžu. Posebno bridko so to občutili delavski otroci, ki letos po Miklavževem niso prihajali v šole tako radostnih lic kakor druga leta. Stednja povsod, tudi v Miklavževem »bidžeju«. V Sokolskem domu Je nosil že popoldne deci in naraščaju, zvečer pa odraslim. Redukcija tudi tu. Reduciral je celo spremstvo angelov in parkljev ter prišel v Sokolski dom sam s svojim tajnikom, oba pa kar v civilu. Miklavž, častitljiva starina z dolgo sivo brado v elegantnem kožuhu 8 cilindrom, njegov osebni tajnik v žakeju z aktovko pod pazduho, kar je zbudilo veliko senzacijo med publiko. Pritoževal se je tudi na raketna letala, ki motijo nebeški mir in vdirajo v nebesa sedaj na enem, sedaj na drugem koncu. Nebeščanl so vznevoljeni in razburjeni nad predrznostjo zemljanov, ki jim niti nebesa niso več sveta. Dalje se je pritoževal nad svetovno krizo, ki tudi nebesom ni prizanesla hi so se morali omejiti v izdatkih, zato bodo njegova darila letos tudi skromnejša. Pohvalil je razmere v Jugoslaviji ki so boljše kakor drugod. So še nekateri, ki jim današnje stanje ni po volji, ali tem nihče ne more ustreči, niti on, ki je svetnik. Za te bo pač prinesel prihodnje leto veliko šibo, ako se ne poboljšajo. Preden je začel razdeljevati darila, se je oblekel v službeno obleko, ki jo je imel s seboj v aktovki njegov tajnik: plašč in mitro. Obdaril je vso navzoče, za vsakega pa je imel pohvalno ali grajalno besedo. Tako je n. pr. nekega vinskega trgovca opozoril na to, da si »e Kristus pridržal patent za predelavanje vode v vino in ga tudi opozoril na posledice, kršitve patentnega zakona. Vašega poročevalca je obdaroval s parkljem z dolgim jezikom. VRANSKO. Seveda smo imeli pri nas tudi letos Miklavžev večer. Prireditve pa pri nas uspevajo skoro vse dokaj slabo. Vzrok temu bo menda, ker se nekateri sloji dosledno odtegujejo prireditvam. Posetil Je Miklavžev večer g. župnik dr. M6rtel, a starši bi želeli, t'a se sličnih prireditev udeležijo tudi gg. učitelji, ker bi tako dosegli, da bi večji otroci bili v zgled manjšim. SOKOL III. V LJUBLJANI je priredil ▼ petek zvečer ob 18. obdarovanje svojega 1 naraščaja in dece v gostilniških prostorih Forfcona M Vodovodni eeetL MSklavi Je rasdflUl n»vcoa mladini, ki Je Je bilo toliko, da Je bilo vsako gibanje skoro izključeno, primerna darila In rsbodil r vseh veliko veselje. Obleke, obutev, perilo. Šolske potrebščine, prigrizek itd., vse to je bilo bogato razdeljeno med pridne Sokoli-6e in S okolice. Prav poseben čin velikega umevanja potreb svojega bližnjega pa je Sokol III pokazal na ta način, da je obiskal gramozno jamo kjer prebiva 60 rodbin s 174 otroki, katerim je vsem prinesel Miklavž koristna darila. Da ste videli žareti od malčkov, ko bo sprejemali darove! In starši! Bridka zavest, da svoji deci ne morejo zaradi! revščine ustvariti upapolne-ga večera m veselja se je razblinila v hipa. ko so stopili v jamo nadi požrtvovalni! sokolski delavci in s svojim dejanjem pokazali res pravo slovensko sokolsko dušo to srce. Naj živi Sokol III. t Ljubljani, ki si Je tako na lop način pripravil Ln utrdil pot v življenje. • S tem zaključujemo objavo vseh številnih poročil o lepih proslavah praznika uedinjenja in miklavževskih prireditvah. Kulturni pregled Berifioz: Faustovo pogubljenje (Izvajanje v Ljubljani dne 9. t. m.). Glasbena Matica v Ljubljani je, zvesta svoji mnogoletni tradiciji, tudi v letošnji koncertni seziji segla po velikem delu svetovne glasbene literature, in sicer po Hek« torja Berlioza op. 24, dramatični legendi »Faustovo pogubljenje«. Delo, ki se mno» gokrat izvaja na intemacijonalnem kom certnem odru, si je avtor prvotno zamislil scenično, kakor je bila pač njegova fanta* zija vedno navezana na razne programa--tične predstave. Samovoljnost, s katero je Berliozov ognjeviti duh preoblikoval Jano Goethejevo osnovo, so za njegovega časa mnogo grajali. Danes, ko je minilo" od pr« vega izvajanja že celih 84 let, nam ?eve« da te bizarnosti in stilne nepravilnosti ne delajo več takih preglavic, saj nas je po« vojna doba obogatila za mnogo drugih n hujših anomalij. Seveda pa sta bre«drznost in brezbrežnost, s katerima 6e je Ber« lioz rad loteval literarne podlage in k' sta tudi v tem delu pognali nekaj jrg nalnih cvetk, vendarle znak neke pomankljivost; v temeljiti naobraženosti in ne vestno ute= meljena genijalnost. Tako je n. pr. preložil ves prvi del v ogrsko nižavo, .nenda zgolj zato, da je mogel namestiti svojo briliant« no instrumentirano Rakoczv«koračn.co, o čemer v Goethejevem Famtu seveda ni sledu. In takih, utemeljenih aL pa tudi neutemeljenih prostosti, je v -sakem Bei« liozovem delu vec, zato so njegove sklad, be po literarni koncepciji sicer zanimive in originalne, ne pa vedno vzorne. Kevolu« cijonarnost njegovih idej se manj javlja v glasbi nego v literaturi; bil je pač ognje« vit bojevnik za moderno idejo, k; pa jc v glasbi sam slonel na solidni klasični pod« lagi. Zato je v njegovh skladbah le malo čuti pričakovano presenetljivost; kar jo predvsem odlikuje, neka izredno subtil« na, svojstvena nežnost, ki se ti ne odpre na prvi posluh, temveč na katero se šele moraš polagoma privaditi, da ti pokaže vse skrite čare in finoče. V »Faustovem pogubljenju« so solospe« vi, dueti, en tercet, zbori in orkestralne medigre. Slednje so gotovo najbolj uspele ter tvorijo kot samostojne koncertne toč« ke stalen kader koncertnih sporedov (n. pr. Rakoczy « koračnica, balet silf, itd.) Od zborovskih točk gre prednost genija!« ni vsporeditvi vojaškega in dijaškega zbo« ra ob koncu drugega dela. Da pa je bil Berlioz hud nasprotnik kontrapunktike. dokazuje njegova fuga na »Amen«, po ka« teri bi skoro mogli (z nekoliko pridejane zlobnosti) sklepati, odkod je izvirala ta an« tipatija. Od solospevov so jako uspeli Branderjeva pesem v bolhi, Faustova ari« ja v Margaretim sobi balada o kralju v Tuli (srednjeveški mračni kolorit je skla« datelj odlično pogodil s solo-violo in glo« boko lego), Mefistova serenada in Marga« retina romanca ob početku četrtega dela. Sijajna in res vprav demonična je Fausto« va ježa v pekel (ne v brezdno, kot je po« motoma stalo ▼ tiskanem sporedu). Tu je skladatelj res z mrzlično fantazijo izvabil iz orkestra sugestivno siiko, vredno Dan« tejevega »Pekla«. Celo delo je mstnrmentirano (in težišče njegovo leži v orkestru) na genijalen, po« nekod frapanten način. Za tedanjo dobo popolnoma nezaslišani orkestralni efekt: se vrste v obilici. Opozarjam le na odlič. no uporabo lesenih pihal, iz katerih zna skladatelj izzvati nepričakovane zvoke. Godala so uporabljena manj, kot smo si« cer vajeni pri klasičnih delih, kjer sloni vse na njdh. Zbor ima ogromno in nikakor ne lahko nalogo; v muzikalni koncepciji pa ga je skladatelj slabše obdaril nego so« liste aH pa orkester. V zborih je manj ori« ftnalnosti in so mestoma banalni, medtem o otalšm točkam tega ni moči očitati. Olo delo pa trpi, dasi je bilo na tem kon« certu na mnogih mestih smiselno krajšano, radi dolžine, posebno v tretjem delu. Skla« datelj se je pač z njemu lastno incizivno« stjo poglobil v situacijo vsakršnega trenut« ka kn ga včasih' tudi nekoliko prekomerno in gostobesedno raztegnil Glasbena Matica je postavila za izvaja, nje tega dela na oder ogromen aparat, se« stoječ rz štirih solistov, celotnega mešanega zbora Glasbene Matice in z Orkestralnim društvom ter s konservatorijskem orke« strom pomnoženega opernega orkestra. Da je ta aparat brezhibno funkcioniral, gre zasluga obzirnemu in temperamentnemu vodstvu opernega ravnatelja M Poliča, ki je položil vso pozornost in ves zanos v delo. Njemu so sledolj solisti Zlata Gjun« gjenacsGavella, Josip Gostič, Robert Pri« možič in Anton Petrovčič, ki so vsi svoje partije odpeli na najbolj zadovoli-v način Pevski zbor je svoj nemali delež obvladal s sigunostjo. ki smo je od njega vajeni in ki ga napravlja dragocen-m našim kon« certnim faktorjem; orkester pa. ki je bil sestavljen ad hoc, se je odlikoval osobito v samostojnih točkah, medtem ko se je si« cer popolnoma zna! podrediti pevcem Obsežna Unionska dvorana je bila do zadnjega kotička polna in občinstvo ni bi« lo samo pazljivo, ampak tudi hvaležno in oduševljeno. Dirigentu so bib poklonjeni venci, solistom šopki cvetia Koncert je prinesel Glasbeni Matici novih lavorik m ne dvomim, da uspeh v Zagrebu, kamor se napoti prihodnji teden, ne bo zaostajal za uspehom v Ljubljani. L. M. Š. Uspeh godalnega kvarteta L. M. Škerjanca v Zagrebu Zagrebške »Novosti« so priobčile naslednjo oceno koncerta Zagrebškega kvarteta, ki se je vršil v sredo. 3. decembra: Zagrebški kvartet (Ladislav Miranov — Milan Graf — Dragutin Aranyi — Umber-to Fabbri) je sodeloval na I. društvenem koncertu Glasbenega zavoda. Na programu so bili kvarteti Luigi Boccberinija (D-mol), Lucijana škerjanca (Sonatina da camera) in Joh. Brahmsa (A-mol). Največje zanimanje se je kazalo za delo mladega slovenskega komponista Škerjanca. ki je v Zagrebu že dobro znan kot eden najnaprednejših komponistov Slovenije. Spoznali smo njegovo »Sonatino da camera«, ki je zapustila zelo simpatičen vtis o kvalitetah škerjan-čevega komornega dela. Delo obstoji iz le dveh stavkov, od katerih je Seherzo mnogo jačji in interesantneiši. Skerjanc popolnoma obvlada tehniko godalnega kvarteSa ln se s svojim načinom d^la mnogo približuje stilu sodobnih germanskih muzikov, ki so postali v poslednjem času moderni. Skerjanc je v harmonijah smel in po inven-ciji dokaj zanimiv. Polifonni stil obvlada popolnoma, tako da daleko nadkriljuje mnoge svoje kolege v Sloveniji, ki iih še vedno preganjajo homofonna glasbena nastroje-nja. Zagrebški kvartet je umetniška organizacija, ki na vztrajen način izvaja svoj kulturni program Njihova izvedba vseh del na tem koncertnem večeru je bila odiična. Celi kvartetski korpus dobiva vedno več rutine in tehnične popolnosti, predvsem v skupni igri in intonaciji Dvorana Glasbenega zavoda je bila iako dobro obiskana in to "je znak. da ima Zagreb vedno publiko, ki ljubi komorno glasbo. Koncertu je prisostvoval tudi avtor Sonatine g. Lucijan šker-ianc. (Op. ured. Izvirno poročilo o tem koncertu, zlasti glede na uspeb g. L. M. Škerjanca bomo priobčili v sobotnem Pismu iz Zagreba.) »Prodana nevesta« Uprizoritev Smetanove »Prodane nevo-ste« je bila za Maribor redko presenečenje. Ta čista zlitina visoke umetnosti s preprostim, neverjetno silnim umetniškim snovanjem češke narodne duše, najde vedno znova pota do naših src, saj nosi, porojena iz genijalne koncepcije Smetane, odsev več-nostne vrednote, ki nam prispodabija v oproščujočem kmečkem humorju resničnost življenja. Part je z velikim trudom in požrtvovalno etrpljivostjo naštudiral gosp. kapelaik Her-zog, ki je dirigiral z navdušenim elanoin. Overturo naš toliko raznoliki orkester pač ni zamogel izoblikovati do one mere popolnosti, ki nam jo nudijo teatri z odličnim orkestralnim aparatom. Večja izglajenost, preciznost in oblikovno popolnejša motivacija pa bi tudi našo uprizoritev močno dvignila. Overtura, biser muzikalne literature, zahteva do kraja izmarjen ritem in občuteno dinamiko, da ne tonejo subtilne muzikalne zamisli. Inscenacija češke folklore zahteva veliko toplote in bujne pestrosti. Z našimi preskromnimi sredstvi se da pač malo opraviti Režija, v rokah gosp. Trbuhoviča. si ni dala posla s kako presenetljivo novostjo, pač pa se je zelo potrudila podati preizkušeno dedščino stare šole. S pridno vnemo je pela gdč. Udovičeva ulogo Marinke. Rekonvalescenca po komaj prestali obolelosti jo še močno ovira, vendar je bila v prikazni vsa ljubko živa. G. Ivelja je podal kot Janko muzikalno in igralsko skladno ulogo. V lepi melodioznl liniji (vokali se mu vedno bolj sproščajo) ie narasel metalni timber njegovega liričnega tenorja do močnega vrha. V Preteilta* ni umerjenosti so prišli dueti do učinkovite veljave. Kecal gosp. Pavla Koviča je bila igralsko dovršena vpodobitev. Čvrsti in zdravi humor njegovega svatbenega mešetaria je premagal vse potežkoče parta ter si je v zajemljivi groteski pridobil posebno priznanje. Zelo ekonomično ie uporabil svoj glasovni materijal gosp. Trbuhovič v ulogi Vaška, ki nam je tako všeč v naravno doziv-Ijeni komiki. Krušina g. Neraliča in Ljudmila ge. P. Kovičeve sta bili odpeti zelo kultivirano in z dostojanstveno vnemo, v diskretni prikazni je podal gosp. Skrbm-šek očaka Miho; Kata gdč. Čepifeve pa je bila preveč plaha. Za komediiantsko pre-šernost vaškega cirkusa so se trudili gosp. Rasberger kot vodia, gdč. Barbičeva kot nt.koliko ognjevita Esineralda in gosp. Tovornik kot preresen Indijanec. Plesni prizor je žel po zamisli in v izvedbi g. Harastoviča veliko odobravania. Sveži glasovi našega zbora so doneli izbrano in enotno. Nekolika zaostajanja in druge šibkosti so pač neizogibne nevšečnosti. Publika je s presrčnim odobravanjem kvitirala veliko požrtvovalno delo ter nagradila bravurozne nastope s posebnim priznanjem. .. _ . . Vso hvalo pa si je iztekla požrtvovama uprava v rokah gosp. dr. Brenčiča, ki Je menila opero uprizoriti na predvečer uedinjenja, kar je moralo zaradi obolelosti osobja izostati. Na občo žalost Plemenita namera bi na najbolj učinkovit način tolmačila zvanje našega narodnega gledališča v poklonitvi geniju domovine. c- Literarni večer drevi ob 20. uri v zeleni dvorani »Uniona« v Ljubljani je namenjen ožjemu stiku literatov z občinstvom. Pisatelji in pesniki, kateri oblikujejo v naši lepi besedi dela. ki razodevajo našo duševnost, se na takšen večer tudi osebno in z živo govorico predstavijo občinstvu. Publika, ki ji je do tega. da ohrani stik z našo tvorno književnostjo, ne bi smela take prireditve prezreti. Zato opozarjamo ponovno na re-citacijski večer ljubljanskega PEN - kluba mladih. Iz svojih del bodo čitali: Franc« Vodnik (esej), Anton Ocvirk (lirika), Mile Klopčič (lirika) in Ludvik Mrzel (proza). Začetek ob 20. Prva knjiga zbirke »Sodobni roman« se je večini naročnikov že dostavila. Knjiga ie bila povsod zelo simpatično sprejeta. Roman Rabindranatha Tagoreja »Dom in svet« je delo, ki ima nesporno književno vrednost in je v vzornem prevodu Vlad Levstika pridobitev za naše slovstvo. Prihodnip knjige te zbirk«* bodo prvo še prekašale vsebinsko in po opremi Opozarjamo vse pri-iatelje lepe slovenske kniisre. da se podvizajo z naročilom novih zbirk »Tirkovne zadruge«, ker bo v doslednem času že težje dobiti 1. zvezek »Sodobnega romana«, ki «nada v vsako našo družinsko kniižnico. Pišite nemudoma »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Šelenburgova ulica S. omače Najbolj pošteno s obimOM ♦ Izpremembe v finančni službL Dosedanji višji tajnik v finančnem ministrstvu dr. Franc Stegenšek je imenovan za svetnika ▼ ministrstvu v 4. skupim L kategorue, pri finančni direkciji v Ljubljani pa. dr. m Orel za višjega finančnega UinAa v fc ♦ I m en o v a ti i e kontraktualnih učiteljev. Za kontraktualne učitelje, oziroma učiteljice so imenovani naslednji učitelji i| Italije: A > l Med vež v Čadrežu, Vera Slibar v čavi Ivana Sega v Dolenji vasi, Albin Von-čina' v Črni, Gabrijela Besednjak v Svetlem potoku Henrik Legiša v Rajhenavu, Anton Majnik v Žvercah, Kazimir Savnik v Libo-jah in I. Pohar v Šmarju pri Jelšah. ♦ Za InženierJa elektrotehnike sta diplomirala na ljubljanski univerzi SZ- ios\p]Kurah in Rupe in Julij Leonardis iz Kubeda ( i*rHimen. V Cakovctt se je poročil g. Emil Eisenstadter iz Subotice z gdč. Zdenko Ko-kaljevo iz Ljubljane. Mlademu paru želimo ^FronSm mesta Beograda snaSa skoro 400 milijonov Din. Beograjska občina je te dni sestavila mestni proračun za prihodnje leto, ki znaša 395,82^882 Din. Dohodki so proračunani na 395,408.401 Din, prebitek pa na 415.481 Din. ♦ Nove poštne znamke. Izdelava novih poštnih znamk s podobo Ni. Vel. kralja in napisom »Kraljevina Jugoslavija, je poverjena znanemu umetniku-grafiKU Dragotmu Wagnerju. ♦ Žigosanje električnih vžigalnikov na Evtoniobilih, Avtomobilski klub objavlja: Na podlagi člena 21. pravilnika o umetnih vžigalnikih z dne 17. oktobra t L je plačati predpisano monopolsko takso za upaljace (za prižiganje cigaret), montirane na avtomobilih Taksa znaša 50 Din za upaljače iz ob čainega materijala, za srebrne, odnosno ziate 100 Din odnosno 300 Din. Takso je plačati pri najbližji pooblaščeni carinarnici, o čem°r ie že obširneje poročal vestnik Avtomobilskega kluba, št 9., 10. Ker pa so se pojavile težkoče v pogledu kompetence carinarnic, se je dosegel na intervencijo kluba sporazum v tem smislu, da predloži vsak lastnik takega vozila, ko ga predvede carinarnici v svrho žigosanja vžigalnika i>, tiednjo prijavo: »Carinarnici v (naslovi. Podpisani prijavljam na podlagi člena 21. pravilnika o umetnih vžigalnikih z dne 17. oktobra t 1. K. br. 272 vžigalnik montiran na avtombilu evid. št. v svrho žigosanja. Datum in podpis. Prijavo je opremiti s ko-iekom 5 Din. Ker so nekateri vžigalniki tudi iz takega materijala, ki bi se ob priliki žigosanja lahko razbii, je v takem slučaju priporočljivo opozoriti organa, ki žigosa, na možnost poškodbe. • Akademski pevski zbor v LJubljani nas !,e naprosil za objavo naslednje izjave: »Pod naslovom »Nastop ljubljanskega APZ v Beogradu« je bilo priobčeno v »Slovenskem Narodu« z dne 6. t. m. poročilo o koncertu APZ v Beogradu. Smatramo, da smo kot javna korporacija javnosti dolžni vsaj to-le konstatacijo: APZ je nastopil v Beogradu s točkami iz programa, o katerem se je ob ljubljanskem koncertu APZ že izrazila naša domača kritika. Zanimivo je, da je sedanja sodba kompetentnih beograjskih kritikov o nastopu APZ v Beogradu v bistvu prav taka kakor je bila svojčas naša domača sodba. Da pa pride nad APZ post festum veto zato, ker je šel v Beograd z umetniškimi kompozicijami, a ne z narodno pesmijo, ne more APZ prav tako nič, kakor ni nič mogla zoper analogen programatičen veto Glasbena Matica, ko se je vrnila s turneje, ki io je napravila z narodno pesmijo. Z domačijo je pač vedno najbolj križ v domačiji Vsem železničarjem ta članom UJN2B. Oblastni odbor UJN2B objavlja: Včeraj se je pri izvrševanju službe v Zagorju ponesrečil naš dolgoletni zvesti član, nadzornik proge Anton Kolarič. Pozivamo članstvo, da zanesljivo v čim večjem številu spremi pokojnika na njegovi zadnji poti. Kraj ln ura pogreba se dozna na postajah. ♦ Službo asistenta na dermatološko-vene- rološkem oddelku banovinske splošne bolnice v Ljubljani in službo asistenta na očesnem oddelku ter asistenta na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru razpl- Samo še danes ob 4., pol 8. ta 9. Dekle s ceste (Londonske noči) saje banska oprava Dravske banovin«. Prosilci naj vlože svoje po določilih čl 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih opremljene prošnje t dokazili o kvalifikaciji, ki io predpisuje &L 20. zakona o bolnicah, do 31. L m. pri banski upravi Dravske banovine ▼ Ljubljani. Asistent ne sme izvrševati privatne prakse. * Poljsko predavanje o Jugoslaviji. Znani poljski jezikoslovec prof. dr. Mleczyslaw Malecki bo predaval v Krakowu danes v četrtek 11. t. m. ob 17. o snovi: Mickiewicz o srbsko-hrvatski narodni pesmi. Predavanje, ki ga priredi Tovarzysztwo Slo-vvianskie v Krakovvu, bo transmitirano preko vseh poljskih radijskih postaj. Preko velike postaje v Katowicah se bo moglo predavanje slišati po vsej Jugoslaviji. Pripominjamo, da Towarzystwo S}owia6skie v Krakowu mnogo deluje za poljsko-jugo-slovensko zbližanje, a najvnetejši delavec na tem polju v Krakowu je profesor Malecki, ki je bival dalje časa v Jugoslaviji. Nedavno je izdala Poljska akademija umetnosti obširno njegovo delo o slovanskih narečjih Istre. * Družba sv. Cirila hi Metoda prosi svoje podružnice, da še ta mesec vpošljejo zaostalo članarino. * Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru poziva svoje člane k številni udeležbi pri predavanju, ki ga bo dre- vi ob 20. priredila v modri dvorani hotela »Orel« v Mariboru federacija združenih mariborskih organizacij privatnih nameščencev. Glavni referent bo podravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Janko Vrančič, ki bo predaval o pokojninskem zavarovanju. Predavanje bo zelo važno in ker bodo prisotni tudi delegati Pokojninskega zavoda in člani sosveta Pokojninskega zavoda v Mariboru, se bo lahko vsakdo do njih obračal za pojasnila. Vabljeni tudi člani z dežele. >* Organizacija Slovencev v Buenos Al-resu. Dosedanjim slovenskim organizacijam v Buenos Airesu se je pridružila nova delavska organizacija »Slovensko delavsko društvo Triglav«, ki je izvolila za predsednika Josipa Sigulina, za podpredsednika Franca Kastelica in Antona Bri-šarja, za blagajnika I. Gecana, za tajnika pa E. Toplikarja. Za novo društvo vlada med tamkajšnjim slovenskim delavstvom veliko zanimanje. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Ivan Dolinar, sluga Zadružne banke. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvaške veže hiralnice na Vidovdanski cesti. — V izvrševanju svoje službe je nenadoma preminil v Trbovljah g. Anton Kolarič, nadzornik proge državnih železnic. Pokojnikovo truplo bodo danes ob 15. prenesli na trboveljski kolodvor, odkoder bo prepeljano v Ptuj. S ptujske postaje se bo vršil pogreb v petek ob 14. na rogozniško pokopališče. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Velika uradniška kolonija v Beogradu. Zadruga za zgradbo uradniških stanovanj v Beogradu se je odločila, da prične 1. aprila 1931. graditi 299 stanovanjskih hiš za svoje člane. Občinska odbor je soglasno sprejel pogodbo med zadrogo in občino, ki je odstopila zemljišče proti triodstotne« mu plačevanju obresti. * Triglavski večer v Kranju. Kakor lani, priredi tudi letos J. A. D. »Triglav« v Ljub« ljani svoj večer v Kranju Lanski večer je bil po splošni sodbi najelitnejša prireditev sezone in letos vlada zanjo že sedaj v Kra« nju največje zanimanje. Ni dvoma, da bo lansko v veliki meri še prekosila. Ples se bo vršil 17. februarja 1931 v vseh prostorih Narodnega doma. Naj bo to sestanek vse gorenjske inteligence, predvsem pa vseh starešin »Triglava«. Zelo primerno BOŽIČNO in NOVOLETNO darilce je krasna aluminijasta ali emajlirana modra, siva ali rjava kuhinjska garnitura, jedilno orodje v veliki izberi, otroške garnl-turce posodic itd., katero nudi najugodneje tvrdka z železnino STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA Sv. Petra eesta 85 17139 Oglejte si Izložbe! 1 Maček Ljubljana, Aleksandrova eesta 1» Vremensko poročilo Meteorolnškeea zavoda v Uubllani dne 10. decembra 1930. Številke za označbo sraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanie barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost i—10. 7. vr-itf padavin padavine v mm. Ljubljana 7, 752.2. 7.2, 86, NE3, 10, dež, II.17 Maribor 7, 748.9, 4, 93, W2, 10, —. Mostar 7, 752.6, 11, 85, SSE2, 10, c , ^ n „- ~ L i tu no rn rm -. jaiajcru i, < i i. r. 1 v, ucx, \l. t Skoplje 7, 761.6, 1, 92, mirno, 8, —, —. Kumbor 7. 754.2, 12, 94. E10, 10, dež, 20.0 Split 7, 752 9, 10, 95, WNW6, 10, dež, 2.0. Rib 7, 762.5, 6, 86, E4, 10, dež, 43.0. Vis 7, 751.1. 6. 92. NW10, 10, dež, 4.0. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 8.2, najnižja 5.8. Maribor 4. Mostar 8. Za« greb 8. Beograd 3. Sarajevo 6. Skoplje —4. Kumbor —. Split —. Rab —. Vis —. Solnce vzhaja ob 7.28, zahaja ob 16.18. Luna vzhaja ob 22.23, zahaja ob 12.27. * »Pariške novine« se imenuje novi jugoslovenski tednik, ki je začel preteklo soboto izhajati v Parizu kot glasilo Jugoslovenov v Franciji in sosednih državah. Uvodnik o nalogih novega glasila, ki naj bi družil vse naše ljudi, bivajoče v Franciji In sosednih državah ter jih informiral o važnih zadevah in objavljal tudi njihove želje, Je napisal naš pariški poslanik g. dr. Miroslav Spa-lajkovič. Uredništvo je poverjeno bivšemu glavnemu uredniku zagrebških »Novosti« g. Krešimiru Kovačiču, ki biva zdaj stalno v v Parizu. Med osnovatelji lista pa sta tudi znani publicist dr. Lujo Vojnovič in Sveti-slav Jovanovič, predsednik jugoslovenske kolonije v Franciji. Prva številka prinaša poročila o proslavi 1. decembra v Franciji, dalje beležke o naših umetnikih pred franco sko javnostjo, zanimivo statistiko naših izseljencev, ki jih je v Franciji skupno okrog 60.000, poučen članek o socialnem zavarovanju v Franciji in še druge aktualne prispevke. List bo izhajal redno vsako soboto In mu je letna naročnina določena na 48 frankov, odnosno za Jugoslavijo 120 Din, * Celodnevni praktičen pouk o gospodinjstva ln kuhi, trajajoč 4 mesece, se sprejme pošteno dekle. Pogoji v higijenskem zavodu v Ljubljani, Zaloška .cesta 2. * Tragična smrt zagrebškega zdravnika. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je te dni pri Oroslavju pripetila avtomobilska nezgoda. Zdravnika dr. Tomo Frankovič in dr. Meršol, ki sta se b avtomobilom vračala iz Zagorja, sta se hotela Izogniti kmetskemu vozu, pri tem pa je avto zdrknil s ceste in prevrnil. Oba sta bila neznatno ranjena. Rana dr. Frankoviča pa Je bila taflcirana ln nesrečni zdravnik je predvčerajšnjim umrl za zastrupljen Jem krvL Pokojnik se Je kot dobrovoljec boril na solunski fronti. Blag mu spomin! • Zasedovan kaznenec. Orožniki zasledujejo 45 letnega Franceta Skornjaka, doma iz Zusma pri Šmarju. Mož je bil pogojno odpuščen iz kaznilnice, a se je takoj začel potikati po deželi in znova izvršil razne ne-poštenosti. Pred nekaj dnevi se je zglasil pri posestniku Rudolfu Drametu v Dobrini in prosil za prenočišče, ki mu je bilo dovoljeno. Za zahvalo pa je Skorniak udri ponoči v sobo ter odnesel za kakih 500 Din perila in obleke. Nadalje je Škornjak zasledovan zaradi vloma pri svojem očetu, kateremu je ukradel par škornjev, nahrbtnik in nekaj drugih stvari v skupni vrednosti 1200 dinarjev. ^ , .... • Surov napad. Iz Dobrove pri Skocijanu nam je poslal Franc Mulej, izdelovatelj ce. mentnih izdelkov, glede zadevne naše ve. sti naslednje pojasnilo: Podpisani sem že več let v nasprotstvu zaradi cementne strešne opeke z družino PonikvaTjevo, s katero je moja žena v sorodu. Eden Ponik« varjevih sinov, Feliks, se je pred 2 letoma zatekel k nam. Ker pa ni hotel delati, sem ga napodil iz hiše. Letos 17. septembra ob 4. popoldne sem prišel po daljši odsotno« sti domov m sem zopet našel t hiši Fe« liksa Ponikvarja. Zahteval sem. naj takoj zapusti hišo, toda on je potegnil iz žepa nož in mi zagrozil. Zadeva pa se je za en« krat poravnala. Ob mraku 6em odšel po opravkih v Škocijan in se vrnil ob 10. zve« čer domov. Ko sem hotel stopiti v hišo, so bila glavna vrata zaklenjena, nakar sem poklical ženo, naj mi odpre, toda v nasled« njem tTenutku so prihiteli izza ogla hiše trije moški s koli m začeli udarjati po me« ni. Razbili bi mi bili gotovo glavo, da m« sem položil leve roke na glavo, na kar so tolkli po roki in mi jo večkrat zlomili. Po« čila mi je tudi na komolcu kost. Med napa« dalci sta bila tudi brata Feliks m Alojzij Ponikvar. • Očeta ubit V slavonskem seln Koritni Je te dni petindvajsetletni kmečki sin Marko Blaževič, ki se je šele nedavno od vojakov vrnil domov, ubil svojega starega očeta 2ivka Blaževiča. Ko se je zavedel, kaj je zagrešil, se Je nepridiprav sam Javil žan-darmeriji, ki ga Je izročila sodišču v Osije-ku • Božična prodaja. Znane odlične peči »Zephir« se dobivajo sedaj pred božičem tudi na ugodno odplačevanje v obrokih ln pri nakupu v gotovini s popustom. Opozarjamo na oglas v današnji številki našega lista. • Moške galoše — samo ta 79 Din dobite edino le v največji in najmodernejši trgovini čevljev »Bata.« • Tovarna .los. Relch sorelema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. iTO — zobna pasta najboljša ! Iz Lftsf*l|ane Iz združenja vojnih Invalidov. Krajevni odbor UVI objavlja: Po večini vsi invalidi dobe plačilne naloge, da morajo plačati vojnico kot nesposobni za vojaško službo. Ker pa so Invalidi po zakonu oproščeni plačevanja vojnice. je UVI v tej zadevi interveniralo in bilo pozvano, da predloži spiske vseh invalidov. Ker nimamo vseh potrebnih podatkov, pozivamo invalide, da se najkasneje do 20. decembra od 9. do 14. zglase v tajništvu in ponesejo s seboj uverenja zadnjega pregleda. Nadalje sporoča UVI, da bo prirejena tudi letos *božiČnica za najrevnejše člane in članice. Pismene prijave sprejema tajništvo do 20. t. m. Dne 11. Januarja 1931 se bo vršil krajevni občni zbor v dvorani Mestnega doma. B iz gledališča. Drevi bodo v operi peli L. Safranek-Kavičevo »Hasanaginico« z go. Thierry v naslovni partij L Hasanago poje priljubljeni basist g. Križaj. Predstava bo za red B. — V soboto bodo peli Pucdniievo opero »rtna društva, da pošljejo svoje član« v ta tečaj. Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 11.: Zaprto. Petek. 12.: Sveti plamen. A. Sobota. 13.: Serija A-000001. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. ob 15.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 11.: Hasanaginica. B. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: Boheme. C. Nedelja, 14. ob 15.: Tosca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 četrtek, 11.: Aleksandra. B. Kuponi Petek. 12.: Zaprto. Sobota, 13.: Škrjanckov gaj. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. ob 15.: Aleksandra. Kuponi —= Ob 20.: Gospa ministrica. Kuponi. Srečke državne raz. loterije Ta 21. (novo) kolo so dospele. Obdarujte svojce za božič s srečkami! Srečke se dobijo v vseh podružnicah »Jutra« ter v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici in šelenburgovi ulici ter v ekspozituri »Jutra« v šiški na Celovški cesti. Zadružna hranilnica r. z. z o. z,r Ljubljana- Sv. Petra 19 GOSPODARSTVO Glavna zadružna zveza o kmetijskih zbornicah Preteklo soboto se je vršila v Beogradu seja ožjega izvršilnega odbora Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije ki ji ie predsedoval predsednik dr Anton Korošec Na tej seji se je razpravljalo o načrtu zakona o kmetijskih zbornicah Na podlagi ožie^a izvršilnega odbora in po SeXdnem "konzultiranju vseh kmetijskih zadružnih zvez v državi. ,e Glavna zadruz-na zveza predvčerajšnjim predložila kmetijskemu ministrstvu v imenu vsega jugoslo-ven=ke-a kmetijskega zadruzmstva svoja mišljenja in svoje predloge k temu zakon- . skemu načrtu. . , - 1 V spomenici pozdravlja Glavna zadruzna zveza korak kmetijskega ministra in splob kr vlade, da se naši najbolj številni gospo darski panogi, to je našemu kmetijskemu pc«podarstvu da možnost neposrednega zastopanja svojih interesov. Zlasti se naglaša v spomenici, da mora ministrstvo brez kompromisov ostati na sedanjem stališču. Naloge in probleme, ki se tičejo vsestranskega pospeševanja kmetijskega gospodarstva, je mogoče uspešno dovesti in približati k rešitvi samo tedaj, ako bodo kmetijske zbor niče posebne in samostojne ustanove. Alternativa. po kateri bi kmetijske zbornice bile samo sekcije skupne zbornice za vse gospodarske panoge, ne bi dovedla do pravih rezultatov. Za organizacijo kmetijskih zbornic brez ob finskih in sreskih kmetijskih odborov. Po zakonskem načrtu sestavljajo organizem kmetijskih zbornic občinski in sreski kmetijski odbori, banovinske kmetijske zbornice in Glavna kmetijska zbornica v Beogradu, pri čemer bi se samo občinski kmetijski odbori dopolnjevali iz naroda potom direktnih volitev, vse ostale edinice višje stopnje pa bi se dopolnjevale potom delegiranja' iz nižjih edinic. Glavna zadružna zveza smatra, da to ni primerna solu-r ia in je mnenja, da bi bilo bolje, če se občinski in sreski kmetijski odbori ne bi vnesli v sistem kmetijskih zbornic. S tem seveda ni rečeno, da je te odbore treba ukinit!, ako se smatra, da bodo oni lahko funkcionirali. Ti odbori bi bili lahko v zvezi zbornicami, kot konzultativninn ustanovami, ali bolje je. da niso najnižja organizacijska podlaga za zbornice. Zlasti funkcioniranje občinskih kmetijskih odborov je problem tudi v onih krajih naše države', kjer v občini skoro ni nikakih nepismenih kmetov, kaj šele v krajih, kjer je na žalost nepismenost vsakodnevni in po-costi pojav. Taki odbori ne morejo dati organizacijske podlage za tako važen organizem kakor naj bodo pri nas kmetijske zbornice. Na drugi strani pa so zopet materijalna sredstva, predvidena za delovanje teh odborov, preveč nestalna in tudi nezadostna, da bi odbori lahko izpolnjevali svoje naloge. Po mnenju Glavne zadružne zveze bi morale organizem zastopstva kmetijskih interesov sestavljati samo banovinske kmetijske zbornice skupno z Glavno kmetijsko zbornico v Beogradu. Iz zakonskega načrta naj torej izpade' vse poglavje, ki se nanaša na občinske in sreske kmetijske odbore. Kar se tiče poslov in nalog kmetijskih zbornic, bi bilo treba te posle in naloge točneje definirati. Ne zadostuje, če zakon določa, da zbornice ne smejo biti neposredno udeležene v špekulativnih podjetjih kakršnekoli vrste, ker po tem besedilu ni prepovedana posredna udeležba v takih poslih. Vrh tega obstojajo posli, ki niso špekula-tivne narave ali so vendar pravi gospodar ski posli. Zato bi bilo treba dotično odredbe formulirati tako. da je kmetijskim zbornicam prepovedano vsako gospodarsko poslovanje, torej tudi posredna ali neposredna udeležba v kakršnihkoli bančnih, trgovskih. produkcijskih in špekulativnih poslih (n. pr. dajanje posojil, sprejemanje hranilnih vlog ali udeležba pri takih poslih, nadalje nakup in prodaja blaga, predelava ln vzkladisčenje proizvodov ter sodelovanje v takih poslih). Sestava zbornic. Glede sestave kmetijskih zbornic predla* ga Glavna zadružna zveza, naj imajo ba* novinske zbornice toliko rednih članov, kolikor je v banovini srezov, pri čemer naj ima vsak član namestnika. Ti člani in namestniki naj se volijo z direktnimi vo* litvami po srezih od kmetovalcev in med kmetovalci. Nadalje naj pošljejo v bano» vinske kmetijske zbornice po enega člana in namestnika osrednje kmetijske družbe, ki imajo sedež v banovini, in vse kmetij* ske zadružne zveze, pri katerih je včlanje* no vsaj toliko zadrug, kolikor bo to pred* pisal novi zadružni zakon kot minimum za ustanovitev zadružne zveze. Odredbe gle* ne sestave glavne kmetijske zbornice naj ostanejo neizpremenjene. vendar naj se v zakonu imenujejo one centralne kmetijske organizacije s sedežem v Beogradu, ki naj delegirajo v Glavno kmetijsko zbornico svoje predstavnike. Ker Glavna zadružna zveza reprezentira vse naše zadružništvo se smatra v spomenici, da bi bilo umestno, da bi Glavna zadružna zveza delegirala v glavno kmetijsko zbornico vsaj deset pred: stavnikov, in sicer po enega iz vsake banovine in enega kot delegata centrale. Volitve članov zbornic. V svoji spomen ci pozdravlja dalje Glavna zadružna zveza sklep, da se člani zbornic volijo s svobodnimi volitvami. Ker pa naj po mišljenju Glavne zadružne zve* ze odpadejo občinski in sreski kmetijski odbori kot sestavni deli zbornic, se pred* iaga, da se v banovinske kmetijske zbor* niče volijo redni člani po srezih, in sicer z direktnim, tajnim in proporcionalnim glasovanjem po listah, tako da se v vsa* kem srezu izvoli po en član in en namest* nik. Glede pravice glasovanja naj bi se sprejela določba, po kateri aktivna in pasivna pravica glasovanja pripada onemu, ki svoje posestvo v celoti da v zakup, ker tak posestnik ni pravi kmetovalec. Potreb* no je tudi regulirati vprašanje aktivne gla* »ovalne pravice mladoletnikov in polnolet* nih žen, kot samostojnih gospodaric, ki jim je treba priznati pravico glasovanja. Finančna sredstva. Glede financiranja banovinskiih kmetij* skih zbornic bi bilo potrebno, da se tem zbornicam zasigura stabilen in čim višji proračun, kar bi bilo najlažje izvedljivo z nvedbo zbornične doklade. če pa tega ni mogoče izvesti, tedaj je potrebno da se finančni viri, ki ji»h predvideva zakon, bolj stabilizirajo, vsaj toliko, da morejo zbor* niče razpolagati s sigurnimi sredstvi. Tu* l„ Celjska '60 den Ljubli kreditna 122 d*>n.. Praštediona 935 den.. Kreditni zavod 170 — 180. Vevče 124 den.. Ruše 235 — 255 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 427 io 427.50. kasa 427 do 428, za december 427.75—428, za februar 417.50 do 418, investicijsko 85.50 do 87, agrarne 52 50 bl„ 8 odstotno Blair 91.50 do 92.50, 7 odst. Blair 81—81.50. 7 odst. Drž. hip banka 80 do 81, 6 odst begluške 70—72; bančne vrednote: Praštediona 935 den., Union 190 do 191, Jugo 77.50—78, Srpska 195—199. Zemaljska 127—129. Potjo 56—57; industrijske vrednote: Našička 995 bi., Gut-mann 132—137, Slaveks 50—52, Slavonija 200 den., Drava 235 do 236, šečerana 298 do 300. Brod vagon 90 den., Vevče 124 den., Isis 40—45. Oceanija 220—227. Trbovlje 372 do 375. Beograd. Investicijsko 87—87.50, 7-odst. Blair 81.25 zaklj., 7-odst. Drž. hip. banka 80.50—81, 6-odst. begluške 71—71.50, Narodna 8125—8150, Vojna škoda 427.50 do 428. Blagovna tržišča VINO + Situacija na evropskem vinskem trgu. Dunajska »Neue Wiener - Zeitung< slika trenutno situacijo na evropskem vinskem trgu naslednje: V evropski vinski trgovini je v zadnjem času nastopil preokret. Cim je Francija pričela kupovati vino v inozemstvu, so pričele tudi ostale evropske države (zlasti severne) živahno povpraševati po vinu. Francija je v poslednjem času pokupila precej močnejšega vina v Madžarski, pa tudi v Jugoslaviji, in sicer v Dalmaciji in v Banatu, odkoder se prevaža do Jugoslovenskih luk. To vino gre v južno Francijo. kjer je bil letošnji pridelek zelo pičel. Jugoslavija pa izvaža letos svoja vina tudi v Švico, Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Poljsko. Avstrija bo v večji meri pričela uvažati vino po novem letu, ko bodo vina že povsem čista in pretočena. Tudi Madžarska je že precej vina izvozila v Francijo, £vico. Češkoslovaško, Poljsko in v severne evropske države. ŽITO -f Ljubljanska borsa (10. t, m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška, 80/81 kg po 200 — 202.5; srbobran-ska, 80 kg in gornjebaška, 79/80 kg po 197.5 do 200; baška, 79 kg po 185 - 187.5, ba-ranjska, 79/80 kg po 182. — 185; ječmen: ozimni, 65/66 kg po 155 — 157.5; koruza: baška, stara po 147.5 — 150; baška, nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5 — 142; baška, času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5 do 125; oves: baranjski po 182.5 — 185; moka: »Og« po 340 — 345 -f Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 25 vagonov pšenice, 2 vag. ječmena, 26 koruze. 5 vag. inoke in 13 vagonov otrobov. Pšenica: baška. baška, 79/80 kg 136 - 140; baška, potiska. 79/80 kg 142.5 — 147.5; gornjebaška, 79/80 kg 142.5 — 147.5; banaška, potiska, šlep. 79/80 kg 140 — 142.5; gornjebanaška. 79/80 kg 140 — 145; uužnobanaška. 79 /80 kg 135 — 137.5; sremska, 78 kg 130 do 132.5. Oves: baški in sremski 135—140. Ječmen: baški, 63/64 kg 105 — 110. Koruza: baška, sremska, stara 97.5 — 100; nova 80 — 85; za december - januar 85 do 87.5, za marc - maj 95 — 100; sremska. umetno sušena 96 — 98. Moka: baška >X)g* in »Ogg« 225 — 235; >2< 195 — 220; s5« 175 - 190; »6« 150 — 155; >7< 105 do 110; »8« 80 — 90. Otrobi: baški 75 — 80: banaški 70 — 75. + Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: za marc 15.46 — 15.47, za maj 15.32 _ 15.33; rž: za marc 9.96 — 9.97; koruza: za maj 12.76 — 12.77, tranzitna za maj 10.72. ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v torek je bilo prignanih 2110 komadov goveje živine, od tega 101 komad tz Jugoslavije. Pni nekoliko boljšem povpraševanju so se vse vrste goveje živine podražile za pet grošev pri kilogramu, le biki so se pocenili za pet grošev. Za kilogram žive teže notirajo: voli. Izjemno 1.85 do 2 10, I. 1.45 do 1.80, II. 1.15 do 1.40, m. 1.05 do 1.15, krave 0.90 do 1.35. -r- Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih 16.900 komadov, od tega 4.549 iz Jugoslavije in 8400 iz Poljske. Pri slabem prometu so se mesni prašiči pocenili za 5 do 10 grošev, dočim so se prvovrstni pitani prašiči podražil za 5 grošev. Za kilogram žive teže notirajo: pitane svinje I. 1.60 do 1.67. angleške križane 1.50 do 1.65, mesne 1.25 do 1.60. ^^^^^ Iz službenih obiav Pri okrajnem sodišču v Krškem bo dne 13. jan. ob 10. dražba nepremičnin, zidane hiše ob cesti Krško=Cerklje v Žadovinku št. 14 s kovaško obrtjo in vrtom za zele* niavo zemlj kni k. o. Leskovec vi. št. 8O0 Cenilna vrednost 25500 Din. najmanj* ši nonudek 17.000 Din. Razglašen je stečaj o imovini Mlinariča Franceta, trgovca z mešanim blagom v Vu/metincih. okraj Ormož Konkurzni sodnik je dr. Janko Košan v Ormožu, upravnik sklada dr. France Lovrec. odvet* nik v Ormožu. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru dhe 13. dec. ob 9.; oglasitveni rok do 15. jan.; ugoto* vitveni narok dne 19. jan. ob 9. Načrt o nadrobni delitvi skupnih zem--ljišč ležečih v k. o. Trava in sicer parcel št. 159, 160, 161 in 286 pod vi. št. 49 s. o. Kočevje bo od 15. do 28. t. m. v občinski pisarni v Travi razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Načrt bodo pojasnjevali 16-decembra istotam od 10. do 11. Ugovori zoper načrt se smejo vložiti do 13. jan. ri komisarju za agrarne operacije v Ljub* Ijani. r, Radio Izvleček iz programov Četrtek. 11. deccmbra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17-30: Otroška ura. — 18: Plošče. — 18.30: Gimnastične vaje. _ 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija zemlje. — 20: Prenos opere »Hasanaginica«. — 22: Napoved časa in poročila. — Plošče. Petek. 12. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Vremenoslovje. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pevski solistični večer Stjepana Ivelja, člana mariborskega Narodnega gledališča. — 20.30: Prenos Aljebinove produkcije. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.45: Koncert radio - orke stra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodni napevi — 20: Koncert radio - kvarteta. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Violinske skladbe — 21.45: Klavirski koncert. — 22.30: Kon cert orkestra balalajk. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert, — 20.30: Prenos iz Beograda. — Lahka glasba. — PRAGA 16.30: Prenos iz Brna. — 19.20; Violinski koncert. — 19.50: Dramski večer. _ 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Koncert kvarteta. — 19.20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.15: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski kon cert. _ 15.25: Koncert orkestra. — 20: Zbo rovski koncert. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22.10: Godba za ples. — BERLIN 2010: Simfoničen koncert. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. _ 19.45: Koncert komornega orkestra — 22 30: Lahka glasba. — 0 30; Nočni koncert. _ MOHLACKER 16: Koncert iz Wies-badena. — 19.30: Koncert dunajske glasbe. — 20: Sluhoigra. — 21.15: Pevski koncert. 21.40: Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.25: Dunajska glasba. — 19.50: Koncert opernega orkestra. — 21.30: Koncert na čelo. — Plošče. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. Tudi antiseptično preparirana. Kdor je pameten, uporablja „OLLA" dokazano 265 nedosegljiva ZASTOPSTVO dobave zmožnih tovarn tu- in inozemstva prevzame pod ugodnimi pogoji spreten, seriozen in solventen zastopnik, ki je pri trgovcih engro in en detail najbolje vpeljan in ki razpolaga z obsežno organizacijo. — Obširne ponudbe na I. Mer čun, Informacijski biro, Zagreb, Ilica 13, telefon 68—53. 17193 Reklamna prodaja 1 kom. 22 m trpežnega Sifona samo Din 220 1 kom. 12 m šifona izvrstne kakovosti samo Din 140, samo dokler traja zaloga. IVAN KOS, družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. 17222 Elektromotor 3 fazni, 32/6 Kilovat, V. 380/220, A. 59/102 Kv Ks. 32/45, o/m 970. Zaganjač v olju, kompleten, v garantirano dobrem stanju, zaradi opustitve obrata ugodno PRODAM. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledal. 12. 17236 Likanje obleke 18 Din Gospodje, dame! Vaša zimska obleka, suknja, damski plašči, kostumi bodo zopet kakor novi, ako jih pošljete v VALLET EKSPRESS, LJUBLJANA Stari trg 19 ki Vam kemično čisti, zlika, temeljito popravi, na željo vstavi novo podlogo, obrne; cene obračanju Din 300. Likanje takoj. Čiščenje, popravljanje v 24 urah. — Angleški mesečni abonma 4kratno likanje in čiščenje obleke Din 100. — Pišite dopisnico, da pošljemo iskat. 17235 ME5TNI-TM ^ CENE oreskrbite se za Božič z dobro pečenko R CIRIL ŽAGAR. SUNJA, Savska banovina, razpošilja ZAKLANE PITANE PURANE, KURETNI-NO in DEBELE GOSI V zavitkih od 5 kg naprej. Debele gosi po 20 Din, kilogram franko vsaka postaja v Sloveniji. 17167 RAZPIS Podaljšanje roka. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki podaljšuje rok za inštalacijo vodovoda in elektrike za osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki do 1$. januarja 1931 Vse drugo v razpisu od dne 7. decembra 1930 ostane nespremenjeno. ^alevni šolski odbor v škofi! Loki dne 9. decembra 1930. 17172 Prvovrstno železno in medeno za dom, bolnice, urade, šole hotele, internate dobavlja najceneje ZMAJ d. d., Zagreb, Barona Jelačiča 2 TELEFON 3007 in 4629. 16011 ZAHVALA. Ob nenadni izgubi našega nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, brata itd., gospoda Ivana Mandelj se vsem za vsa izražena sožalja in sočutja najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa še dolžni preč. duhovščini, av-topodjetniku g. Magistru, gg. stanovskim tovarišem rajnkega za vso požrtvovalno pomoč in podporo ter vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili k večnemu počitku. 17243 Št.' Vid nad Ljubljano, dne 10. decembra 1930. AMALIJA MANDELJ soproga, in ostali sorodniki. f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni brat, stric in svak, gospod Ivan Dolinar sluga »Zadružne banke« dne 9. t. m. po dolgem, mukepol-nem trpljenju Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 11. decembra 1930 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9 (Hiralnica), na pokopališču pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. decembra 1930. 17249 Globoko žalujoči ostali. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Potrtega srca naznanjamo pretužno vest, da nas je naš preljubi in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod ANTON K0LARIČ nadzornik proge drž. železnic 10. t. m. v izvrševanju svoje težke službe nenadoma zapustil. ' Prenos predragega pokojnika bo v četrtek 11. t. m. po 15. uri iz hiše žalosti v Trbovljah na kolodvor, odkoder bo truplo prepeljano v Ptuj. Pogreb bo od postaje Ptuj na rogozniško pokopališče v petek 12. t. m. ob 14. Trbovlje, 10. decembra 1930. žalujoči ostali: MINKA, soproga, BRANKO, sinček, in ostalo sorodništvo. Iz življenja in sveta Belgijska pokrajina, kjer vlada strupena megla Industrijski kraj Engis ob Mozi, posnet z letala, kjer je kakih 60 oseb postalo žrtev vdihavanja skrivnostnih strupenih plinov, ki se v obliki megle vzdigujejo iz tal. Zdraviliška komisija, ki preiskuje zadevo, si doslej ni na jasnem, odkod izvirajo plini. r Ameriški zbiralci Trije milijonarji, znani lastnik novinarskega trusta William Hearst, predsednik Zveze ameriških dramaturgov David Belascoe in »navadni milijonar« A Erlanger, že dolga leta bi-jejo med sabo ogorčen boj za evropske umetnostne zaklade. Ta boj sicer ne zahteva krvi, požre pa tem več de^ narja, in vodijo ga strokovno urejeni glavni štabi z razsežnim vohunskim omrežjem po vseh delih sveta. Belascoe in Erlanger zbirata spomine na Napoleonovo dobo: orožje in uniforme, posodo, pohištvo, knjige in rokopise Istočasno imata Belascoe in Hearst za strast nabiranje vseh nekdanjih in sedanjih izdaj narodnih pesmi z notami, a Erlanger in Hearst tekmujeta pri nabiranju kristalnih oz. malahovitovih izdelkov, pred vsem molkov. Hearsto va zbirka je dolgo bila za štiri kose večja, toda v zadnjem času je kupil Belascoe nekje v Orientu molek, ki izvira — po zagotovilu ameriških izvedencev — iz dobe modrega kralja Salomona (!). Seveda so dobili v Hear-stovi službi nastavljeni starinarji takojšnje naročilo za molek iste ali rajši še večje starosti. Na svojih potovanjih po stari Evropi skrbijo nastav-ljenci omenjenih milijonarjev istočasno za druge, bolj skromne nabiralce Z motorjem na Velik! Klek Avstrijski športnik Sartorius je s svojim prijateljem Pospišilom privozil skoro do vrha 2907 m visokega masiva Velikega Kle-ka. Slika nam kaže drznega vozaCa nad prepadom, imenovanim »Sudlansturz«. Tako plača znani odvetnik Abel Smith v New-Yorku prav drago vsako staro ali sodobno steklenico, ki nima v cje-govi obsežni zbirki zastopane oblike ali velikosti. Gospa Elsie Corbette je oplenila neštevilno starih gostiln pri lovu na cinasto posodo, zato pa ima zdaj edinstveno zbirko čajnikov in krožnikov. Igralka Nora Bewce je pred kratkim iz New-Yorka potovala v Budimpešto samo zavolj dveh malih parfumskih stekleničic. Nabiralec ji je sporočil, da sta baje krasili toaletno mizo Marije Terezije in ji je bilo potrebno osebno ugotoviti, ali je stvar vredna nakupa. Drugi ameriški nabiralci so vneti za nove predmete. Tako si lepi znani skladatelj George Goresh-vine v neštevilne albume reklamne lističe neštevilnih ameriških univerzalnih zdravil. Nabiralci milijonarja Ed-garja Woolfa potujejo po Evropi na Miklavževo in o Božiču. Njih delodajalec je zaljubljen v mehanične igrače in je zgradil štirinadstropno poslopje samo za svoje zbirke. Zubkov pride v norišnico Pariški listi poročajo iz Luksem-burga, da kaže znani »svak« bivšega nemškega cesarja Viljema in pustolovec Zubkov v zadnjem času očitne znake duševne bolezni in da so ga radi tega spravili v opazovalnico. Po vsej priliki ga bodo internirali v tamošnji norišnici. Zubkov, ki se je proslavil z neštetimi pustolovščinami, posebno pa še s tem, da se je poročil s staro sestro Viljemovo, ji zapravil imetje in jo potem pustil na cedilu, se je bavil po svojem izgonu iz raznih držav z natakarskim poslom v nekem luksemburškem baru Polom v Gallspachu Avstrijsko mestece Gallspach, ki ga je b svojim čudodelnim zdravljenjem proslavil Zeileis, preživlja po letih slave in blagostanja prav žalostne čase vseobčega upadka. Pacijentov prihaja v Gallspach čedalje manj in to se učinkovito pozna v mestu. Svoje dni so stale pred postajo cele vrste avto-taksijev, ki so prevažali goste po hotelih in zdraviliščih, danes pa je večina vozil že izginila z gallspaških ulic. Takisto so prazna razna zabavišča, plesišča in bari, ki so jih ustanovili podjetni ljudje za premožnejše bolnike in zlasti za njihovo spremstvo. V samem Zeileisovem zdravilišču so morali odpustiti mnogo nameščencev, tednik »Gallspacher Anzeiger«, ki se je imel razviti v dnevnik, izhaja sedaj samo po enkrat na mesec, hoteli so prazni in bolniki, kolikor jih še prihaja, se nastanjujejo pri kmetih. V vsej občini se čuti gospodarsko nazadovanje. O polomu najzgovorneje priča dejstvo, da je med hoteli in zgradbami, ki so ra- sle ko gobe po dežju, danes 42 poslopij zapisanih na črni deski sodišča, ker pridejo na javno dražbo. Dražbe so se deloma že vršile, ali kupcev ni, kajti nihče ne rabi hotela v kraju, kjer je tok tujskega prometa popolnoma vsahnil. S Zeileisom je Gallspach ra-stel, ž njim tudi propada. Cesar Viljem popravlja O priliki grozovite rudniške nesreče v Alsdorfu, ko je vsa Nemčija zbirala darove za vdove in sirote ponesrečenih rudarjev in je tudi iz inozemstva prišla izdatna pomoč, se je tudi bivši cesar Viljem spomnil svojih podanikov v nesreči ter poslal v Alsdorf prav cesarsko darilo — 20 mark. Listi so seveda s primernimi opazkami zabeležili to velikodušje moža. ki je najbogatejši Nemec na svetu. Doornska dvorna pisarna, ki skrbi za cesarjev ugled, pa je na te opazke poslala listom popravek, češ da onih 20 mark ni bilo na; menjeno v podporo rudarjev, marveč le za venec na krsto enega izmed ponesrečencev, ki mu je bil cesar v prejšnjih časih za botra. Popravek na dolgo in široko pripoveduje, da bi bili venec naročili v Doornu. ali da bi v tem primeru ne dospel še pravočasno do pogreba alsdorfskih žrtev. Zato so nakazali 20 mark in venec je bil napravljen v Nemčiji še pravočasno. O podpori pa popravek molči ko grob, kajti v spisku prispevkov svojcem alsdorfskih žrtev je zaman iskati tudi ime visokega in bogatega gospoda iz Doorna. Tako je dvorna kanclija prav uspešno rešila cesarjev ugled: Na ta način visoki gospod ni prispeval niti onih 20 mark za dober namen. Čudežni zdravnik Kmalu po skrivnostni zadevi generala Kutjepova so prinesli pariški ruski dnevniki tale tajinstveni oglas: »Iščem nacionalistično Rusinjo, gospodično ah mlado gospo, nervozno, čustveno, a popolnoma zdravo v svrho magičnega uspavanja. Primerni dami jamčim za neprecenljiv moralni in gmotni uspeh po vsem svetu.« Oglaševalec je hotel potom hipnoze nacionalističnih dam zanesljivo ugotoviti, kam je izginil general Kutjepov? Ni znano, ali so se zanimale za oglas nervozne gospodične in mlade dame, pač zdel se je zanimiv pariški policiji. Detektivi so se posluzih navedenega naslova in odkrili oblastem neprijavljen »Kabinet za psihično in naravno zdravljenje potom samopomoči, oblikovanja trdega značaja in ne-vpogljive volje.« Njegov direktor V. Mihaljski, absolviran pravnik, je bil po poklicu šofer. Ponoči je čakal na potnike pri kolodvoru, podnevu pa je nudil svojim klijentom električno masažo, vijoličaste žarke, magnetizem, »poglobitev zavesti«, »ojačenje duševnosti«, »praktičen okultizem« in drugo zapeljivo blago. Njegove bahave okrožnice so se sklicevale Coueja, indijske joge in celo krščanske puščavnike. Preiskovalni sodnik je zadevo izročil državnemu pravdniku in »direktor« se je moral zagovarjati radi prepovedanega ma-zaštva. Mihaljski, mlad človek z zavihanimi brčicami in pristriženo črno bradico, je uprl v sodnika svoje nemirne oči, kakor bi hotel tudi njega hipnotizirati. Predsednik je nerad ugodil zahtevi po zaslišanju ruskih prič, ki so že tekom preiskave hotele rešiti čudežnega zdravnika. Prva priča, šofer, se po vojaško vzravna in udari s pestmi: — Gospod sodnik! Mihaljski je moj rešitelj in imava skupno avtomobilsko postojanko. Vselej sem zapil ves svoj Ako Va« deca ne —ore jemati ribjega olja, dajte $ ki ima vsled svoje vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv ter draži tek (apetit). Dobiva se v vseh lekarnah za ceno Din 42.— za veliko škatlico in 25 Din za malo škatlico. PONFLOVIN POSTU E ZA DEZINFEKCIJO UST iN GRLA zaslužek. Ce sem prišel do denarja, nisem bil po 3 dni trezen... — »Zdaj j>a ne pijete več?« ga prekine sodnik, »čestitam! Izogibajte se pijače tudi vnaprej! zbogom.« Občinstvo se še smeje, ko stopi pred sodnika priletna dama z naočniki. »Dvignite desnico, gospa. Obljubiti morate, da boste govorili resnico. Ponavljajte prosim moje besede: Prisegam ...« Dama molči. »Kakor želite, madame. Vem, da ste tudi vi ozdravljeni. Me veseli. Zdaj lahko greste!« Po končanem zaslišanju povzdiguje odvetnik nesebičnost »učenca indijskih jogov in krščanskih spoznaval-cev«, ki kljub slabemu šoferskemu zaslužku ni računal bolnikom nič in gotovo ni imel dvomljivih namenov tudi pri oglasu nervozne dame ... Vendar je obsodil sodnik Mihaljskega na 200 frankov globe in 500 fr. odškodnine v korist Zveze francoskih zdravnikov, ki nastopa proti mazaštvu. Norveški kraljevski par na smučeh Mravlje po smrti Maurice Maeterlinck je zaključil svojo trilogijo iz življenja žuželk. Po neizprosno delavnih čebelah in neusmiljeno komunističnih termitih je popisal visoko požrtvovalne mravlje. Njegova knjiga, ki vsebuje več idealnih naukov za človeško kulturo in politiko, se končuje z nepričakovanimi vprašanji. Maeterlinck med drugim vprašuje: Kaj doleti mravlje po smrti? Povprečni čitatelj seveda se bo nasmehnil v odgovor. Toda avtor odgovori: — Zakaj vam gre na smeh, če razpravljamo o žuželkah, dočim popolnoma resno rešujete vi isto vprašanje, kadar se tiče človeka? Ali res obstoji med nami in mravljami toliko razlike, da imamo pravico človeka smatrati za izjemno bitje? — Vprašanje je seveda popolnoma logično. Kralj Kristijan ln njegova soproga sta navdušena pristaša tega lepega zimskega športa. Visoka zavarovalnina Najvišji znesek, ki so ga morale do sedaj izplačati zavarovalnice ob smrti kakega zastopnika odličnih londonskih krogov, je znašal do 5 milijonov naših dinarjev. Zato pomeni zavarovanje, ta ga je sklenil vicomte Humbledon, pravi rekord. Ocenil je lastno, ženino in otrokovo življenje v 320 mil. dinarjev. Njegov sin je komaj 6 mesecev star. To visoko svoto so si razdelile tri velike zavarovalnice in so jo deloma zopet prepisale na ugledne holandske ter francoske sorodne zavode. Pozabljeni grobovi Leta 1924 je sprejel francoski parlament zakon o uredbi pokopališč. Vse pokopališke uprave so dobile nalog, da do leta 1931. objavijo spisek zadnjih 75 let neoskrbovanih grobov. Ce se tudi potem ne bi priglasili dediči ra lastniki, bo uprava lahko nanovo prodala te parcele. Zdaj so objavila pariška pokopališča kot prva te liste. Samo na pokopališču Mont Parnasse se je našlo 274 pozabljenih grobov. Imena pokojnikov so izzvala splošno razburjenje. Izkazalo se je, da skrivajo zemeljske ostanke več znanstvenikov, umetnikov ali vsaj aristokratov, čijih imena so neločljiva od francoske zgodovine. Pokopališki odbor je zdaj s tem razglasom zadnjič opozoril dediče. Ako se dediči ne bodo oglasili do določenega 10-let-nega roka, t. j. leta 1940, pridejo vse kosti v skupno kripto, kjer počivajo kosti pariških revežev. Ponesrečen lov za senzacijami V policijsko ravnateljstvo v Dijona je nedavno pritekel mlad mož ter v slabi francoščini zahteval, naj ga takoj za-pro: »Moje ime je Salvador del Sauto. V Floridi sem zahrbtno umoril prohibi-cijskega agenta. Bežal sem v Evropo, a me vedno bolj peče vest. Naj mi pravica odmeri zasluženo kazen!« Stražniki so vtaknili čudnega gosta v zapor. Ko ga je zaslišal komisar, je kmalu ugotovil, da je vsa zgodba iz trte zvita. Salvador je meksikanski novinar in je prišel v Evropo, da bi zalagal svoj dnevnik s senzaerjskimi poročili. Po daljšem brezuspešnem iskanju senzacij je sklenil »raziskovati grozoto francoskih ječ« m si izmislil umoT, da bi bil zaprt. Toda novinar ni bil kos umetnosti preiskovalnega sodnika in njegovi načrti so šli po vodi. Zvečer istega dne so ga peljali kot »nezaželenega tujca« na brzovlak, ki ga je odpeljal ▼ Švico. Viljem pripravljen za sodbo Ameriški novinar Poultney Bagelow, Viljemov stari prijatelj, je obiskal bivšega cesarja v Doornu in poroča zdaj o tem v newyorških listih. Cesar je baje izjavil, da je zdaj končno uredil svoje družinske zadeve ter literarno zapuščino. Zato je pripravljen z mirno vestjo stopiti pred mednarodno sodišče, ki naj sklepa o njegovi odgovornosti za svetovno vojno. Viljem je prepričan, da bo lahko dokazal svojo nedolžnost. Kljub visoki starosti bi smatral potem za svojo dolžnost vnovič zasesti prestol, če bi to hotel nemški narod. Prvi indijanski poslanec Peter Moore, Indijanec iz rezervacijskega ozemlja ob reki St. Croix, je izvoljen kot prvi zastopnik rdečega plemena v skupšči- no države Maine. V državnem zbora b« branil zadnje ostanke pravic svojih sopl»-menjakov, ki jih ogroža prodiranje nenasitnih belcev. F. de Rive: Osvojitev Pri dr. Rapiatu. Peta ura popoldne. V elegantnem salonu sedi zadnja pacijentka in čaka, kdaj se bodo odprla vrata ordinacijske sobe. Vrata se odpro in na prag« se pokaže zdravnik. »Prosim!« Pacijentka vstopi ▼ ordinacijsko sobo. Pacijentka (dama nenavadne lepote, žare-čih oči, oblečena v krasno, s čipkami obloženo obleko): »O gospod doktor, kako strašno dolgo je treba čakati, preden pride ubogi bolnik do vas!« Rapiat (lep, mlad): »Ko bl bfl vedel, da milosti i i va čaka...« (Zdravnik navdušeno pogleda v njene lepe oči.) Pacijentka (se naenkrat veselo zasmeje): »Ali veste gospod doktor, da jaz sploh nisem bolna?« Rapiat: »Prosim?« Pacijentka: »Meni ne manjka prav nič. Prišla sem samo zato k vam, ker vas splošno hvalijo. Želela sem si, da se seznanim z vami popreje, preden bi vas potrebovala.« Rapiat: To me zelo veseli, milosti va, toda...« Pacijentka: »Jaz sem gospa Cantal - Ma- rigny. Gotovo poznate mojega moža, ki ima v bližini Pariza posestvo in... Rapiat: »O seveda, milostljiva! Izvolite se vsesti. Zelo sem vam hvaležen.« Dama (ga pogleda postrani): »Rekli so mj tudi, da ste čeden mož.« (Opazuje ga skozi lornjon.) »In niso pretiravali.« Rapiat (zardi): »Hvala, milostljiva.« (Hoče še nekaj reči, toda dama ga naglo prekine.) Dama: »Ne morete si predstavljati, kako važno je za zdravnika, da je lep ali pa vsa' simpatičen človek. Naravno. Mož, kateremu zaupam svoje najgloblje tajne, nego svojega telesa, se mora te časti tudi vrednega izkazati, ne samo kot učenjak, ampak tudi kot človek.« Rapiat (z naraščajočim navdušenjem): Zelo duhovito! Zares lepo je to od vas, da...« Dama: »Sovražim stare profesorje. Te grde. plešaste, belobrade gospode, ki vedno nosijo očala ln pri pogledu na lepo žensko telo ne odkrijejo nič drugega, kot same bacile.« Rapiat (se smeje): »Bravo mflostljiva, Iz-bomo!« Dama: »Kako slabo Je za nas žene, da ne morejo biti naši možje obenem tudi naši zdravniki, čeprav... (Umolkne in pogleda zapeljivo zdravnika, kateremu kri vzvatovi.) Rapiat (zelo neumno): »Imate popolnoma prav, milostljiva; to bi bilo veliko bolj enostavno.« Dama (naenkrat): »Ste oženjeni?« Rapiat: »Ne, to se pravi...« Dama: »Samo po sebi je umevno, da zaradi tega ne sovražite žensk, sigurno imate katero, ki jo... toda nočem vam izvabljati tajn.« Rapiat (postaja pogumnejši): Dovolite, da vam ponudim čašico likerja.« Dama (prijetno presenečena): Prosim! Toda ne bi vas hotela preveč zadrževati.« Rapiat (navdušeno, medtem ko z vso naglico pripravlja liker): Nasprotno, milostljiva, popolnoma nasprotno, najraje bi ostal z vami do zadnjega dfhljaja. Oprostite, hotel sem reči...« Dama (se lahno nasmeje): »Ne oproščajte se; sem vam že oprostila.« (Tišje s pomembnim pogledom): »Me žene nismo nikdar užaljene, če se dopademo možem.« Rapiat (zlije liker po tleh namesto v čašico. tako se mu trese roka): »Kako ste lepi. duhoviti, kako božanstveni. malostljiva!« (Končno napolni čašico.) »Izvolite, milostljiva!« Dama: »Hvala.« (Pije, toda ne odvrne pogleda od zdravnfka, ki jo — medtem ko liker v dušku izpile — ves omamljen gleda). Rapiat (ponovi ves iz sebe tiho): »Kako ste lepi, kako zapeljivi!« Dama: »Vam možem je lahko. Me žen* pa, kakor na primer tudi jaz, ki me mož manj ceni od svojih dokejev, da o konjih sploh ne govorim, me pa smo žrtve družabnega reda.« (Umolkne in povesi oči.) Rapiat, ki ga je opogumila neka misel, skoči k njej in — jo poljubi. Dama (mu z zaprtimi očmi prepusti svoje ustnice. Potem pa se naglo oprosti njegovega objema in z žarečim obrazom dostojanstveno vstane): »To je preveč!« . Rapiat (prestrašeno odstopi, toda dama se naglo odstrani in zaloputne vrata.) Rapiat (hiti za njo): »Milostljiva, oprostite mi, zlorabil sem položaj, toda...« (Dohiti jo v predsobi). Dama (nejevoljna obstane, toda ne več tako huda): »To ni bilo lepo od vas. Zlorabili ste mojo slabost.« Rapiat (hline obup): »Na kolenih bom storil pokoro, nikdar več!« Dama (se smehlja): »No dobro; oprostim vam.« (Tiho. hitro, medtem ko se odstranjuje): »Čakajte me jutri ob petih. Zbogom!« Rapiat (z neizrečeno blaženostjo): »MoJe življenje za to besedo, milostljiva!« (Dama izgine skozi vrata. Minuto kasneje jo Rapiat z okna opazuje kako vstopi v avto in se odpelje.) Rapiat (še vedno ves omamljen, se vsede v naslanjač v katerem je preje sedela krasna dama; soba je še sedaj vsa napolnjena z njenim očaljivim vonjem): »Kakšno doživetje! Kakšna sreča! Ta dan mi bo ostal vedno v spominu«. (Sanjavo zapre oči, da 5e enkrat doživf prejšnji prizor in si s pomočjo svoje fantazije naslika jutrišnjega. Niti ne opazi, da se čedalje bolj mrači.) Rapiat (naenkrat poskoči): »Za vraga saj bom zaspal! Saj je vendar že večer!« (Seže v žep, da bi pogledal na uro, toda žep je prazen! Prestrašeno otiplje tudi druge žepe, toda vsi so prazni! O njegovi url, denarju, briljantni kravatni igli ne duha ne sluha. Bil Je okraden.) Rapiat (tuli): »Hinavka! Hinavka!« Četrt ure kasneje pripoveduje Rapiat ml policiji inšpektorju svojo dogodivščino, tola tako zmedeno, da je moral svojo povest trikrat ponoviti preden so ga razumeli. Pristopa'*« k Vodnikovi drmbi! Privatno posojilo do 2 milijonov Din za veleindustrijo z 10 % obrestmi proti intabulaciji na prvo mesto IŠČEM. Najmanjša ponudba: 200.000 Din z najmanj enoletnim rokom pride ▼ poštev. — Ponndbe sprejema in jih daje dalje L MERČUN, Informacijski biro, Zagreb, Ilica lj, telefon 68—55. 17194 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 fjKdor hoče po pesti naslov ali lealce drugo informacijo tičoco so matih oglasov naj prit o mi v »nam/eah a . sicer ne ho prejel odgovora / * CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Qin Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač, pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 'Jla&lovi maCilt q$Ccu>qv (n druge informacije tičoče te oglasov, ae dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v flovem mestu tn na Ljubljanska cesta it. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. J Utif< »i tj'2> Trg. pomočnika »ojaščim: prostega, zmožnega slovenščine in nem-ičine, agilnega, z dobrim BftStopom, sprejmem v ga-U-nterij&ko trgovino. Po mjc">e s sliko in zahtevani aa ogl. oddelek »Jutra« pou šifro »Izvrstna moč«. 50765-1 Inženjerja »iektoo in strojnega, za tehnične in trgovske posie Bč oo. Ponudbe ca oglas, •ti alek »Jutra« pod Šifro ktroinženjer«. 50591-1 Pismeno naj javi ■m1 naslov oni, ki je volja i »prejeti kako stalno 2e:a?ie opravilo. Znamko ■a lgovor je treba orilo-— Zadruga jugoslov. fcitlm, Osijek. 50-348-1 -------- Brivski pomočnik ■i ;i jši dobi takoj službo. -!ov v oglasnem oddelku »3 uira«. 53041-1 Čevljar, pomočnika mrojme takoj Miklavčič, J. Vid 20 nad Ljubljani. 53055-1 Sobarico Ittfbn likanja in servira-z letnimi sipričevali, S' —25 let s'aro, sprejmem pt jS mesečci plač: 100 Din —- takega pol leta domači obleko in par čevljev. S'.-o£ki jezik pogoj. Po-■piiibe na: M. ZwilKng. jI 1 očina pd Zagrebu. 50729-1 Mlad zobotehnik popolnoma vešč vsega dela v kavčuku in zlatu, dobi mesto v boljšem ateljeju v Ljubljani. Ponudbe z na vedbo plače na oglasni od-deJei »Jutra« pod »Stalna •'niha 1000—1500«. 53077-1 Dekle It! m vsa gospodinjska dala, siprejro-em. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« p.id šifro »Tudi kuham«. 53087-1 Frizersko vajenko k primerno šolsko rrediz-obrazbo sprejme takoj Ivan Dorčec. Dalmatinova ■Hea 13. 53093-1 2 dobra kamnoseka rimsko delo sprejme In?. Dnkič in drug. 53092-1 Višjega natakarja inteligentnega in s!m.pa.tič-»ega, c, kavcijo iščem za »akoj za prvovrstno podjetje v Zagrebu. Pismene ponudbe s fotografijo u Publicitas. Zagreb. Ilira 9 pod br. 25217. 53096-1 f^iksum In provizijo dobe potniki za prodajo Tnannfaitnrnesra blaga — Pismene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ►Provizija 456«. 50091 5 Prr» oblast, koncesljonlrana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 30 -gl. oddelku »Jutra«. 53044-21 Stanovanje 3 sob, predsobe, kopalnice in vseh pritiklin. suho ter zelo lično, takoj oddam pod zelo ugodnimi. pogoji v Ljubljani, Mariborska št. 21. 50791-21 Stanovanje velike sobe, kuhinje iti pritiklin.. v novi hiši na periferiji Ljubljane zelo ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53075-21 Kletno stanovanje sobe, kuhinje rn pritiklin in lokal pripraven za pletiljo takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 53091-21 Stanovanje prostorne, sr-lnr.rve »obe. kuhinje, in pritiklin oddam s 1. januarjem. Oglodati med 12. in 15. nro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53080-23 Stanovanje e sob in kuhinje, z elektr. TnzsvetJja.vo, v podpritličju lepe vile. v eentru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 531,12-21 Pridem Najceneje kupite kislo zelje, rapo in vse vrste visokega fižola pri »Proda«, Prečna ulica 6. Dnevna prodaja tndi na naši stojnici na trgu. 53071-33 Izbrana jabolka prvovrstno blago naprodaj od 8. do 16. ure v javnem skladišču »Ba.lkan«. 50754-34 Les Bukove in hrastove pragove, hrastove frize in Ia beli jesen ter Ia orehov les kupuje Scheok, Sušak 50160-15 'J /J Sobo z elektriko, posebnim vbodom in hrano oddam za 700 Din mesečno, poizve se v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti št. 3. 50782-23 Lepo sobo s posebnim vhodom takoj oddam boljšemu g>os|>odu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53102-33 Lepo sobo v Gledališki ulici odda M. G., Gledališka ulica T/1II. 53101-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, na Poljanski časti 33 oddam snažni, čez dan zaposleni osebi. 53110-23 Prazno sobico v sredini mesta, v pritličju ali l. nadstr.. event. na dvorišču išče za januar mirna oseba, ki je ves dan odsotna. Ponudbe na jgl oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna oseba 333«. 50766 23 Opremljeno sobo s separatnim vhodom, zračno in solnčno, pod tivolskim gozdom s 15. dec. in prazno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50748-23 Prazno sobo v centru masta, za takoj aJi 8 15. decembrom iščeta boljša, ves dan odsotna novoporočemca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Periferija izključena«. 53076-33 1—2 sobi lopo opremljeni, z event. uporabo kopalnice, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Soba v con tru mesta« na oglasni od delek »Jutra«. 50552—23 Gospodična ves dan odsotna, išče preprosto sobico, evemt. gre kot sostanovalka. — Ponndbe na oglasni oddelek i.lntra« pod šifro »Gospodična«. 53031-23 Sobo z elektriko, v Gradišču oddam «ie.mji ali dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 53066-23 Prazno sobico majhno, preprosto išče starejši gospod. Pifimene ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Aman« 53050-23 Sobo t fJnkit.riiVno raiwvetlj»vo takoj oddam v Florijansti ulici št 38. 53040-23 Lepo mesečno sobo veliko in zračno, z elektriko ter posebnim vhodom. na ieljo z zajtrkom oddam s 1. januarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58045-23 Sostanovalko gospodično ali gospo sprejmem na stanovanje. Pojasnila daje Pevec, Šiška, Medvedova cesta štev. 9. 53042-23 Sostanovalca po nizki coni »prejanem na Glimcah, Tržaška r«s»a 23 53052-33 Sobo s posebnim vbodom takoj oddam. Nasilov pove ogl. oddelek »Jutra«. 53067-23 Sobo s kopalnico separirano in snažno oddam. Nn-slov pove ncla/^-ni oddelek »Jatra«. 530GO-33 Sobo s posebnim vhodom oddam za 300 Din v Devinsiki ul. št. 9 - Trnovo. .'>3063-23 Vrhnji -v 1 • • čevlji (galoše) in snežni v čevlji TRETORN C suunko »TRK7TORM« tu telttjo pred vlago nrMon tn umiumnogtjo Ta nuunltn Je uxor izdelkov. m bolJSega Čevlja m! znamke »TRETORN«. m Elegantno sobo parketirano, i električno razsvetljavo in postrežbo, v Sp. šiški takoj oddam za 350 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53062-23 Čedno sobo z vso oskrbo in soupora bo kopalnice išče mirna gospodična 8 1. januarjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nedaleč od centra«. 53070-23 Lepo sobo elegantno opremljeno tn s strogo separiranim vhodom v eentru mesta oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53065-23 Majhno sobico čisto, e posebnim vhodom in električno razsvetljavo, eredi mesta takoj oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglas-nem oddelku Jutra 5308S-23 Gdč. Svetličičevo | prosim za sestanek, ker • bi se rada pogovorila ž i njo o važni zadevi. Pismo : na oglasni oddelek Jutra | pod šifro »Tujka«. 531.11-24 \ Vdovec star 45 let, s srodnjevoli-kim posestvom, te žeji poročiti z gospodično, staro do 35 let, z najmanj Din 100.000 gotovine in vajemo kmetskega dela. Vdove z enim otrokom niso izključene. Tajnost zajamčena. Predstaviti se je osebno Gašperju Brumec, Pečke. p. Makole pri Poljčanah. 53118-25 Opremljeno sobo z več posteljami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 53083-23 Sobico s kurjavo in vso oskrbo, v strogem centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 53082-23 Separirano sobo z elegantnim pohištvom, v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53086-23 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu v Groharjevi nlici št. 15. 53078-23 Gospa, ki je v soboto dop. izgubila denarnico v trgovini pri »Solncu«. naj se osobno zglasi. 53084-28 r*Ti Gdč., vdova ali ločenka ki bi hotela posoditi do ureditve pokojnine znesek 4—6000 Din drž. nameščencu, kateri je še samec ter star 40 let, neomadeževa-ne preteklosti ter inteligenten. Event. bi se priženil h gostilni, trgovini ali podjetja tploh, ker je zeio agilen. Več ustmeno. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Uradnik«. 5072*5-24 Kdo bi posodil nujno, mladi nesrečni dami 8000 Din, proti mesečnemu vračilu po 500 Din. Rešil bi jo 8 tem obupa. Cenj. pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskreno,. diskretno prijateljstvo«. 50724-24 Proti Izpadanju las in bolezni lasišča je »In-s« edino uspešno sredstvo. Lonček 38 Din. — »Ine«. Ljubljana. Merosodna ulica St. 1. 379-24 Velikemu »impatičnemu, 7. zvečer v kavarni »Emona« poleg lož mnogo opaženemu gosp.>dn: prijazne pozdrave! 53037-34 Oblak Prideš inkognito? Kdaj in kako? Pri nas po navadi. Najlepše pozdrave in ve-eeSo svidenje! 53005-24 »Troubadour« Dama a Srnom. od opere do hiše M. 34 molim za poznanstvo. Odgovor na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gjrp«. 53033-24 Starejša gospodična z nekaj premoženja, -Zeli spoznati gospoda, event. rdoT«a, starega 40—60 let. ! Dopis* na oglasni oddelek U.Jutra« pod »Poštena 333« 53073-24 |-- G. MIho Potočnika trg. potnika pozivam term potom, ker mi njeeovo bi-vaJišče ni mano. da se zanesljivo takoj iavi na ra-slov: Karol Vilar, Dolnji Logatec, da dobi natančna navodila o prodaji izročenega mn predmeta. 53089-24 a gospodična se lefi rsied pnmanflcarj« znanja tem potom seznaniti z gospodom visoke postave. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rnačai«. £3085-34 Gospodično r modrem pJaSfn. ki je bila to. t. m. v Knaflipvi ulici on 10. nri dopoldne, prosim za sestanek pod šifro »Oik*^ 53196 fj rt | # t rt g 4 i m 4 A (t + ■ i Pianino ali kratek klavir črne barve, že rabljen, še v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pianino 10«. 53058-26 Citre in vijolino dobro ohranjeno proda Vr-hunc, Zarnikova štev. 9. 53090-26 Mula dobra za nošnjo in vožnjo, stara 16 let, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50776-27 Električen motor ,120/380 izmenični tok 6 HP na dveh kolesih, ra prestavljanje, skoraj nov, ter nihalno žago, skoraj popolnoma novo in več železnih sodov za petrolej ali olje prodam po nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50513-29 Pisalni stroj manjši, z vidno pisavo, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53066-29 Pokraj. razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smuc, Ljubljana Vn, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponulbe in ceni! 242 Peči na žaganje goreče 8-rl6 ur, ali pe£d, •ki se lahko sproti polnijo z žagovino, gorljivimi odpadki drvmi itd., vse zajamčeno, razpošilja Anton Strmšek, kleparstvo, Ma-Tibor-Studemci, Aleksandrova št. 35. 53120-30 Proizvod tambnra P. BOGDANOV Sisak JZVANREBNA PRILIKA! Železna služincka patent postelja zložljiv«, t (4. eciraaom madracom. ze* o praktična za vsako hiio, hotele, nočne slui« bc «-in potuiufe oiobe »tane umo Din 390.—, RazpoSiljam po poštne-oom povzetja. fc tako ISGLC04 SLOŽEN Avtomobili osebni tovorni I avtobusi t-i - — model 1931 najnovejših modelov in izdelave. Zahtevajte ponudbe in prospekte! Direktno od tovarniškega skladišča čehomoravska — Kolben — Danek d. d. v Pragi ZAGREB, Gunduličeva 15. Telef. 60-77 teoo (Dltf p/acam ako Vaših kurjih očes, bradavic, roženice in oteklin v treh dneh brez bolečin la nevarnosti, brez nožev ia brez vnetja ne odpravi zdravniško priporočeni »Ria-Balsan«. G. gozdni svetnik L. piše: »18 let sem trpel _ na kurjih očesih, vsak čevelj m vsak korak mi povzročil muke. »Ria Balsam« je odpravil moja kurja očesa s koreninami vred.« Podobno pišejo vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin. Cena z jamstvenim pismom b Din — trije lončki 15 dinarjev. Dr. Nic. Kemčny, Košlce, poštni predal 12/R 9, CSR. M REGENTOL" tt K "5 s ** e = luni pat »t poatclj« tlolljiv*. • tapeciranim i madracom. zelo prak* lična, liane «amo D 280. »REGENTOlr« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo. Trgovci, restavraterji, gospodinje, avtomobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »REGENTOLOM*. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno. 1 škatlica >REGENTOLA« 30 Din. PoS-Ijemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno in izvozno ^odjetje, Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30- j«. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 %. Potem bnaa veliko ta« lofo čisto foha- Bog peri« ki po D 48—, druga vrst kfi po D J8.—, čisto belo fiosie kf po D 130—, in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Moatoci punjeni z volnom stanejo samo Din 750—. L. BROZOVIč, ZAGREB tO GRANDS PRO Dobiva se v vseh boljših specijalniii trgovinah. 16099 ža— Qfer Bo zadnjega moža Roman Obraz, ki ga je Eljeo tisti mah zagledala pred seboj, tri bfl obraz lažnjivca. Gube na tem licu so izginjale. Sovraštvo mu je vračalo mladost. »Gaston Isbel ta jaz sva kot dečka skupaj živela r zahodnem Texasu,« je pričel Jorth z naglim, strastnim glasom. »Skupaj sva hodila v šolo. Ljubila sva oba isto dekle — tvojo mater. Ko je izbruhnila vojna, je bila zaročena z Isbelom. Njegova rodovina je bila bogata in je imel vpliv na njene ljudi. Toda ljubila je mene. In ko je Isbel odšel na vojno, se je poročila z menoj... Isbel ji ni tega nikoli odpustil. Iz maščevalnosti me je pognal v nesrečo. Ob-rekova! me je in me razvpil kot sleparskega igralca, ki goljufa najboljše prijatelje. Tako sem prišel v kar najslabši glas. Nato me je vlekel pred sodišče, me pregnal z doma in me nazadnje razglasil za tatu goved, tako da sem se moral izseliti iz Texasa.<* Ob pogledu na Jorthove mrke, spačene črte je obhajal Eilen strašen obup. Dejstvo, da so bili uničili očeta in s tem tudi njo, je bilo nepobitno. Kaj je pomenilo vse drugo v primeri s tem? »Bog pomagaj!« je končal oče in z drhtečimi rokami udaril po mizi. »Vse to je treba oprati s krvjo!« * * * Ko se je drugo jutro zbudila, je mislila, da ne bo mogla vstati — celo upala je, da se ji ne bo posrečilo — obenem ji je pa bilo, kakor da bi se mnogoterno dramilo v njeni duši novo življenje in bi jo vse priganjalo k debrvoostL To, kar je t njej danes pozdravljalo solnce, nista bila več mladost in up; bila je želja žene, da bi dognala resnico, opazovala dogodke m pričakala neizogibnost tako, da je ne bi mogla potreti. Zajtrkala je sama. Po zajtricn je sklenila spraviti Isbelov zavoj s poti, da ji ne bi bil neprestano v nadlego. A kakor hitro ga je pobrala, je že začutila v sebi včerajšnjo radovednost. »Vsekako hočem vedeti, kaj je,« je zamrmrala in naglo odprla zavoj. Pokazala sta se dva para lepih, mehkih čevljev, kakršnih še ni bila videla, in štirje pari nogavic, dva iz močne, trpežne volne, dva pa iz finejše preje. Začudeno je strmela na vse to. »Res, škoda bi bilo, če bi jih sežgala,« je zamrmrala. »Ne morem, ne. Morda jih kdaj pošljem Ani Isbelovi.« Nato je spet zavila čevlje in nogavice ter jih skrila na dnu stare skrinje. In ko je zaprla pokrov, je počasi zašepetala, z očmi mračno uprtimi v prazno steno: »Jean Isbel... Sovražim ga.« • • * Jutro je bilo soinčno in toplo. Skupina mož v samih rokavih je postopala pred verando dvojne koče. Daggs s svojo ponosno ja-strebjo glavo, vkliub solncu brez klobuka, Colter s svojim prežečim, potuhnjenim pogledom in koščenim, peščenosivim obrazom, Jack-son Jorth, EHenin stric, tršat velikan z belkastimi lasmi in brado, ki mu je tlel v votlih očeh demonski ogenj, Tad Jorth, drugi brat njenega očeta, mlajši od prvega, z rdečimi očmi in rdečim nosom, pijanec in slabič, in še trije krepki Texanci, Daggsevi tovariši, od prašnih, visokopetih čevljev pa do štirokrajnih sombrerov čudno podobni drug drugemu. Trdili so, da so ovčarji; Eilen je vedela samo to, da ie Ročk Wel!s ostajal večino svojega časa pri njenem očetu in preža! samo na priliko, da bi jo skrivaj zaskočil; Springer je bil kvartač; in tretji, s čudnim imenom Oueen, ki je bil molčečen, ostrogfed Jkrvefc, ki ni na desnici nflcofi nosfl rokavice ta katerega nisi nikoli videl brez samokresa ob desnem boku. Eilen Jorth je držala svojo lovsko puško pod pazduho. Oče je hodil sem ter tja. Pred skupino sta stala dve postavi. Eden je bil dedec z zateklim, bunkastim, raztrganim obrazom; namestu desnega očesa je imel višnjevordečo bulo, a v drugem očesu se je lesketala trda, hudobna iskra. Mož, ki je stal zraven njega, je imel na desni strani svoje rumenokožne brade grdo podplutbo. Simm Bruce in Mehikanec Lorenzo sta bila svojemu gospodarju in vodji pravkar poročala o spopadu z Jeanom Isbelom v Greavesovi prodajalni. Možje so mrko strmeli predse; stari Jorth si je nestrpno grize! ustnice. Eilen je stala s puško pod pazduho, z očmi strmo uprtimi v tla. »Ho,« je gode! Bruce, »mislite si o tej reči, kar hočete. Verjemite, da se zna mladič boriti, ali pa ne verjemite. Ce vi trdite, da si pravi streljač ne bo izpahoval roke za to, da bi pobil človeka na tla, vam pravim jaz, da je Jean I-sbel dovolj prekanjen in bo prepustil prvi krvavi udarec nam. Prekleto malo mi je mar, ali se ga bojite ali ne. A to vam povem, da vas bo prav tako izlahka ugnal v kozji rog, kakor je mene. In Greavesove ukane je izpregiedal. Sami veste, kaj to pomeni...« »Drži jezik za zobmi!« je z rezkim glasom ukazal Jor|h. »In povej: ali je šlo pri pretepu v Greavesovi krčmi za naše ovce?« »Eh, vraga! Sam sem vam menda že rekel, ali ne?« je odvrnil Bruce in vrgel svojo zbito glavo nazaj. Eilen je stopila iz sence visokih moških postav, ki jo je dotlej skrivala. »Lažete, Bruce,« ie rekla z ostrim glasom. Njen nenavadni nastop je osupnil Brucea; obstal je kakor vkopan. Vsa mesta na njegovem obrazu, ki jim je bila Isbelova pest prizanesla, so pobledela. Nato je jel zmedeno nekaj jecljati. Darila za Božič nudi v novo preurejeni trgovini Ivan Bogataj Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) in sicer: 159S5 moderne lestence za jedilnice, salone, gospodske sobe, moderne ampelne za spalnice, svetiljke za nočne omarice, okrasne svetiljke, o- / pisarniške svetiljke, ročne in žepne svetiljke, likalnike in kuhalnike, kuhalne plošče, čajne kangljice, grelne blazine masažne aparate, svilene senčnike po naročilu. Je> js o ►v k® e Jz / o ^ Dvokotesa, motorji, Šivalni ttroil. etroSM tn tgraftnl vozički, pnevmatika, posamezni delL — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franka • TRIBUNA F. B. L, tovarna dvofeoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 6L 4, Za prodajo električnih aparatov za gospodinjstvo, aparatov proti prahu, električnih pralnih aparatov, likalnikov, čajnih in kavnih ročk proti obročnemu odplačilu IŠČEMO odgovarjajoče osebe, katerim je dana možnost dobrega zaslužka. — Navodila sledijo po veščaku. — Zahteva se dober nastop, zmožnost govora in vestno obdelovanje predmeta. — Vprašanja pod »Hišne potrebščine« na oglas, oddel. »Jutra«. 17109' Hobby Cisti vse po popolnoma novem načinu 9eneratno tastopnfShm ta Jugosidui/B .OBOBOT"- BFOGBAD TEL. 31-89 Cara UroSa J9 ___ HOBBT ae vporablfo v Ameriki letno 70,000.000 kg.H9BBY fe ^ odlikovan tudi z diplomo Higijenskega InsIUula v Londonu HOBBY m domačijo (gospodinjstvo).HOBBY ia hotele, restavracije, sanatoriume ln bolnice. HOBBV za garaže, mehanične in monter,be [ delavnice. HOBBY xa čiščenje parnih kotlov, konezatoriev in predgrajačev. HOBBV ca tiskarska podjetja. HOBBY za tekstilno industrijo. HOBBY nešhoduje niti enem predmetu kateremu navadna voda lahko škodi. HOBBY ne vsebuje niti sode niti peska in sploh nima škodljivih sestavin. j BOBI re KEPBEH03LJ1V PBCPABAL Vutw HOBBV thatllica Im wm uporabo tudi — Plinove cevi stare 5/4 palca, 1 palec 3/4 palca, v večjih množinah takoj kupimo. — Najnižje ponudbe pod »Plinove cevi« na ogl. odd. »Jutra«. 17227 »Vezene plese vec t Boj »i lasje ia dražestni brkL Koogi tisočs dam tel gospodov vsake starosti imajo iahvali-: ti bajno rast las idravniško priporočenem d »Tiloa-flnida za moč Im. >Tiio« odpravi prhljaj in prepreči iipada-n je las. predčasno os; ven je. krhkost, lomljenje in cepljenje ias, oiivlja in osvežuje lasišče io poviro«! naglo. obilno ln bujno rast las, tako da dosežejo lasjs že po kratkem času dvojno dolžino. »Moja frizura j« postala ie po Štirikratni aporaU vašega »Tikw-f!a:4a sa moč las trikrat tako bajna« pdže gospa T. L — Oena 16 Din. 3 »tekleniss 24 Din. 6 stekleni« 53 Din. Dr. Nlc. Kemčnj, Košie«. poštni predal 12/N 9, CSB. HOBBV iS t ITE POVSOD I odpravita tvrdka glasbil v Jugoslaviji Meinel & Herold tvornlca glasbil, gramofonov tn harmonik prod. podružnica MARIBOR št. 101 daje Vam lepo doma TEMELJIT POUK Igranju kakega instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte takoj naS veliki 38q BREZPLAČNI KATALOG, Vam da vsa pojasnila. • - e?« M si m K?*. M fex!5 S-7,6. "SS m mi ^ m p M Jtsfs m -ž« 1 CAs m i>i5 i ,«4 'pZ tm M m .!i)75 ^TŠ -p -JiA Znižali smo ponovno cene, priznana kvaliteta čevljev pa Je ostala neizpremenjeno prvorazredna Otroški čevlji Samski čevlji za ples Samski čevlji na špango Samski čevlji pnmps Moški polčevlfi Moški čevlji visoki Din Din 14*5' Din 165 Din 195 Din Zelo ugodno nošenje. Din Pravi čevli| za Strapac. Dolgotrajni, nepremoč-ljivl. Iz atlasa, elegantni, odlični. Črni, rjavi, splošno priljubljeni. črni. rjavi — lak, zelo moderni. Luksuzni čevlji po zmernih cenah. Izdelujemo jih najbolje, ker razpolagamo samo mi v državi z ORIGINAL-GOODYEAR - WELT stroji. pp (Pefcc dd m- Najlepši dar za ttožie! ^m Vi^ Sp (M ?M (im m te m 74.5? mi S ?hš v&l * ?M v?; Vs Ns st, g s§, m i 0- m IV?- Ur«joje Davorin Ravljcn. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adofl Riboikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc JezerSek. Za Inseratni dr )e odgovoren Atoiw Mavrt* Ysi ? UubUank