Slovenskemu ljudstvu! Naši volilci so nas poslali v deželni zbor y €teadce, da tainkaj zastopamo njihove gospodarske, narodne in politične želje. Vestno smo izpolnjevali svojo dolžnost. Toda nemška veftina deželnega zbora Je ia narodne nestrpnosti dosledno prezirala naše najvažnejše zahteve in se nazadnje oelo povspela dt) drznosti, da je hotela ustvariti zakone, ki bi pomenjali naŁo narodno smrt. Vsled tega smo morali prijeti za najskrajnejše orožje, ki nam je v deželni zbornici na razpolago, nastopili smo z obstrukcijo. Zabranili smo z govori in predlogi, jtla bi se dovolil nemški vefiini denar za njeno krivifino vladanje, obsrtruirali smo proračun. Posledica tega je bila, da je cesarski nameataik due 8. februarja vsled Najvišjega odloka odgodil deželni zbor, predno se je večini dovolil proračun. Ob tej priliki čutimo dolžnost, (da slovenskemu Ijudstvu vsaj v kratkih potezah predočimo sovražno postopanje nemŁke ve6in§ proti' zalitevam slovenskih fcastophiiov v Gradcu. ' " , Že takoj v zaeetkn, ko sriVo prilli v deželni^, •sbor, je pokazala nemška veGina svojo velijco sovraAžt^o -naspF9tl~sISĄ6liSiC&I3V i]udbWi. "S^^Btno^e o3^' klonila dva naša predloga, v katerih smo zahteVali podpore za poškodovane po toči. Zraven tega nam je hotela vzeti s hrupnimi nastopi in z zmerjanjem pravico, da se poslužujemo jezika svojega ljudstva. Le vsled našega odločnega odpora se ji je ta nakana izjalovila. Zelje po železnicah na slovenskem ozemljn, kakor je na primer proga Savinjska dolina-Goraiigrad, Polzela-Kamnik, je kratkomalo prezirala. Glede uravnanja rek, kakor Sotle, Mislinje, Dravinje, Drave, Mure, Save, Sromeljščice, Gabrnoe, Sčavnice itd. nas je tolažila s praznimi obljubami »a bodo5nost. Zahtevali smo spremembo lovskega zakona, posebno z ozirom na velikansko gkodo, ki jo delata slovenskim posestnikom osobito zajeo io fazan, a nem3ka v«čina nas ni hotela vislišati. Pogorelci iz slovenskih krajev so prosili po3pore v svojem bednem stanju, a se jim je odklonila; pai pa je nemška večina iraela denar za podpore Slo- veneem sovražnih društev, kakor sta Siidmarka in Schulverein. Pri brezobrestnili posojillh za vinogradnike j« 6rtala nemSka večina v svojem sovraštvu do slovenskih vinogradnikov oelih 200.000 K. Za Zgornje- in Srednje-Stajersko gre za ceste, uravnavo rek in za druge gospodarske potrebe na tisočake in tisocake denarja, slovenskemu Stajerju se delijo te dobrote le v najhujši sili in z velikim obotavljanjem. Nemci hntijc 26 meščanskih šol, Slovenoem ne dovolijo nobene. Colo deželno meščansko šolo v Celju. katero sedaj obiskaje mnogo Slovencev, hočejo izročiti oeljskemu rnestu v oskrbo, da se tudi tara zabrani slovenskim otrokom dostop do Sole. 2 nefiureno drznostio so zahtevali v svoiem slepem sovraštvn, da se šentjurska kmet. Sola ne otvori, ter psovali ob tej priliki naše ljudstvo kot ubog viničarski narod, ki take šole ne potrebuje. Naše zahteve po stavbeno-lončarski šoli v Radgoni j& po lesno-zidarski v Vf-ionin so z mirno vestjjo brez vsaKega p*osve*?)vf nja ' Pri različnih prilikah so surovo in> neolikano peovali in zmerjali slovenski narodin njegoveposlance. In vse to jim še ni bilo dovolj. Višek narodnega sovraštva in neukročene nestrpnosti so kazali v zadnjem času. Slovenski oeljski okolifianski jobfiini so hoteli proti njeni volji vzeti kos zemlje ter ga priklopiti mestu. Hoteli so politično-narodnemu ropu dati postavno obliko. Vrhu tega so tudi pri vodnem policijskem nadzorstru občinam nameravali vzeti ekoro vse pramsm, Da* bi se naže Solstvo popolnoma vladalo iz Gradca, nakanili so preustrojiti deželni šolski svet in okrajne šolske svote na tak način, da bi gospodovali v njih na oeli 6rti le liberalni Nemci. Slovensko ljudstvo bi moralo le plačevati, ukazovali pa bi mu tujoi. S tem bi bile naše ljudske Sole in naSe srednje šole t jezikovnem in narodnem oziru prizadete s smrtnim ndarcem. In da bi se slovenski poslanoi nikdar ne mogli t«5 t deželni zbornioi postaviti nemžkim krivioam po robu, hoteli so prenarediti deželnozborski opravilniK tako, da bi bili slovenski poslanci brez vsake moči. Tudi pravica do rabe slovenskega jezika bi se jim vzela. Najprej bi se pokazala moč prenarejenega opravilnika že v bližnji bodofinosti, kajti nemška vefitna namerava pnti 8 predlogom, da se zvišajo doklade na zemljiški, higni, obrtni in druge davke. SlovensM kmečki poslanci bi bili že ob tej priliki oropani orožja za; odločni odpor proti nakanam nemške vefiine, Id je vsled svoje nezmožnosti in lahkomiselnosti spravila deželo v velikanski primanikljajr kr znaša že blizu Stiri milijone. Slovenski poslanci so si bili v svesti svojili dolžnosti nasproti slovenskemu Ijudstvu, ter so vpričo opisanega posiopanja nemške vefiine in njenih najnovejgih sovražnih namenov sklenili, zabraniti proračun, to je ne dovoliti denarja za tako nasilno vladanje nemške večine, dokler ne uvidi svojega napafinega ravnanja in se ne vrne na pot enake praviCnosti nasproti Sloveneem in Nemoem. Poslužili so se obstrukcije, dežclni zbor je odgoden, proračun še ni dovoljen, in navedene nemške nakane so za sedaj preprečene. Slovenski poslanci so preprifiani, da so ravnali popolnoma pravilno v smislu slovenskega ljudstva, pred kojega sedaj stopajo s Cisto vestjo in mu prepušfiajo sodbo o srojih dejanjih. Da se zboljšajo razmere, moralo se bo uresničiti geslo: Saoiouprava za Slovenski Štajer. Gradec, dne 8. lebruarja 1910. Dr. Benkovic. Dr. Jankovifi. Dr. Korosec Mesko. Novak. Ozmec. Pisek. RobiS. Roskar. Dr. Verstovsek. Terglav. Vrecko.