Spetffzfone In atttKmamento postale — PoS trdna plačana v gotovini Leto XXII.. št. 231 Ljubljana, petek 9» oktobra 1942-XX Cena cent. SO Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon $t. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovoem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 18.—% za inozemstvo pa Lit 22.80. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, faev. 31-22, 31-23, 31-24. telefoa Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per Ia pub- blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO ¥ Egiptu le manjši boji V bližini Bardije sestrelfeno angleško letalo Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. oktobra naslednje 865. vojno poročilo: Na egiptski fronti omejena delavnost na kopnem in v zraku. Med poletom nad Tobruk se je sovražno letalo zadeto od protiletalske obrambe zriLšilo na zemljo v bližini Bardije. Odlikovanje kapetana Enza Grossija Rim, 8. okt. S Kr. odlokom je biil kapetan fregate Enzo Grossi povišan za vojne zasluge za kapetana bojnega broda. Neka rimski novinar je hotel imeti razgovor z družinskimi člani kapetana Grossija, ki je potopi1! dve ameriški oklopnici, pa sc je zaradi odsotnosti Grossrijeve soproge, ki jc na letovišču, moral zadovoljiti samo s tem. da je imel razgovor s svakinjo vrlega poveljnika. Omenjeni novinar je hotel iz besed te svakinje spoznati tega junaškega mornarja Italije, ki je v nekoliko mesecih prizadel ameriškemu bahaštvu dva silno pekoča in ponižujoča udarca s tem, da je Zedinjenim državam potopil dva jeklena pomorska orjaka Določeno je bilo, da bi poveljnik podmornice Grossi, ki je b'i povišan v kapetana fregate po potopitvi oklop-nice »iMarvIand« dobili poveljstvo kake večje enote. Kapetan Grossi pa se je tega branili in dosegel, da se je vrnil na svojo podmornico in jo povedel k novi zmagi. Marsikdo1 se je vprašal, zakaj se je kapetan branili višjega poveljstva, on pa je z enostavnimi besedami dejal, da hoče napraviti še kako lepo junaško-delo in potem se bo že videlo, kako in kaj. V teh preprostih besedah kapetana Grossija se zrcali ves pogum italijanskih mornarjev, pomorščakov, ki s svojo vsakodnevno požrtvovalnostjo služijo domovini na daljnih oceanih. K potopitvi ameriške oklopnice ob Afriki Berlin, 7. okt. s. Kakor tisk je tudi nemški radio z navdušenjem poudaril italijansko poročilo o potopitvi ameriška oklopnice. Radio Leipzig je dogodek takole komentiral: Novo junaško dejanje italijanske vojne mornarice je bilo sprejeto v Nemčiji z odkritosrčnim in tovariškim veseljem kot nov dokaz velikega deleža drznih mornarjev Italije v borbi proti skupnemu sovražniku. Sovražna plovba dobiva vedno hujše udarce. Pot med Gibraltarjem in Suezom, glavna pomorska zveza angleškega imperija, je prekinjena. Blokirane so tudi prometne poti na Egejskem morju, preko katerega se je Anglija zalagala s črnega morja. Povsod v Sredozemlju je postala angleška plovba nemogoča. Odprta je samo ena pot, in sicer med Italijo in Libijo, kjer stalno križarijo italijanski konvoji z vojaki, strelivom in oskrbo. Ta uspeh je bil dosežen z italijansko vojno mornarico, ki se je v hudih in zmagovitih borbah uveljavila. Velik je prispevek lahkega in podmorniškega brodovja za dosego tega cilja, toda večji del zaslug pripada bojni mornarici. Italija je vstopila v vojno s 6 velikimi ladjami, ki so »Litto-rio«, »Vittorio Veneto« s 35.000 tonami, »Giulio Cesare«, »Duilio« in »Doria« s 24.000 tonami ter z ladjama »Roma« in »Impero« s 35.000 tonami, ki sta se tedaj gradili. V vojni na Sredozemskem morju, kjer so bile velike pomorske bitke, ni Italija izgubila nobene svoje velike edinice. Teža teh bojnih ladij Italije na srednjem Sredozemskem morju je v premoči nad nasprotnikom. Vsa italijanska mornarica je bila zgrajena ali modernizirana v zadnjih 20 letih. Churchill je bil od 1. 1935, namreč od sankcij, v strahu zaradi modernih italijanskih oklopnic s 25.000 tonami, ker je lahko uvidel, da bodo pievrnile strateški položaj na Sredozemskem morju v škodo Anglije, kar se je tudi v resnici zgodilo. Vojna Anglije se od pričetka razvija v glavnem okrog italijanske mornarice. Italijanska bojna mornarica tvori hrbtenico osi, kakor pravilno navaja uvodni članek v »Borsenzeitung«. Brez nje, poudarja člankar, bi bil vojaški politični sistem brez učinka na Sredozemskem morju. Breslavski rado je poročal: Z odkritosrčnim veseljem in velikim občudovanjem je nemški narod doznal o novem odličnem uspehu italijanskega fregatnega kapitana Enza Grossija. To drzno podjetje kapitana Grossija in njegove hrabre posadke je napolnilo z veseljem srca nemškega naroda in je tem pomembnejše, ker je poveljnik Grossi 20. maja potopil pred brazilsko obalo že eno ameriško bojno ladjo tipa »Ma-ryland«. Novi uspeh jasno dokazuje, kako drzno in izkušeno je italijansko podrnor-niško orožje. Ves nemški narod čestita prisrčno poveljniku Grossi ju, ki je opravil s potopitvijo obeh velikih ameriških bojnih ladij res izredno in edinstveno oodvzetje. Radijska postaja v Essenu komentira: Veliki pomorski uspeh italijanske podmornice »Barbarigo« pod poveljstvom fregatnega kapitana Enza Grossija je povzročil prav toliko veselje v Nemčiji kakor v Italiji. Vedeli smo, da italijanske poimornice operirajo na Sredozemskem morju in na Atlantiku, sedaj pa vemo, da so tudi v bližini obale zapadne Afrike. Posledice pomorske vojne Berlin, 8. okt. d. Izpod peresa svojega hamburškega gospodarskega sotrudnika objavlja »Deutsche Allgemeine Zeitung« zelo zanimive ugotovitve o vplivu ogromnih angleško-ameriških pomorskih izgub na cene trgovskih ladij. V anglosaških deželah se danes prodajajo zastarele ladje najslabše kakovosti z dobičkom 200 do 1000 %, pripominja hambuiraki gospodarski strokovnjak. Dasi so prav fantastično visoke cene, ki so bile tu in tam zabeležene pri prodaji ladij, sicer le posamezni primeri, vendar je tudi na legalnem trgu cena ladij silovito narasla. Navadna trgovska ladja z 10.000 br. reg. to-naipi, ki je v britanskih ladjedelnicah veljala leta 1939 približno 100.000 angleških funtov, je dosegla leta 1942 ceno 185.000 funtov. Čeprav se je ladjedelniška industrija, odkar traja vojna, silno razmahnila, in sicer ne samo v vojujočiih sie državah, marveč tudi v nevtralnih deželah, na primer na Švedskem in v Španiji, vendar ni računati z nikakršnim popuščanjem cen. Sotrudnik »Deutsche Allgemeine Zeiitung« pripominja na koncu svojih ugotovitev, da je edinole avtoritarnim državam uspelo, cene trgovskih ladij obdržati povsem na predvojni višini, zakaj edinole avtoritarne države niso trpele, da bi se udomačila moda vojnih dobičkov, ker so odločene, da v nobenem primeru ne priznajo nikakih koncesij tistim, ki bi radi živeli od dividend. Roosevelt nezadovoljen z Willkiejevo misijo Lizbona, 8. okt. d. Iz Washingtona javljajo, da je predsednik Roosevelt na včerajšnji tiskovni konferenci desavuirail svojega posebnega odposlanca Wendlla VViiHkkja, ki potuje po njegovem naročilu po deželah Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda. Na vprašanja predstavnikov tiska, ali ima kaj pripomniti k izjavam, ki jih je podal AVendelil Wilikie o svojih razgovorih v Moskvi in v nekaterih drugih mestih Srednjega vzhoda, zlasti glede njegovih izjav o zavezniški drugi fronti, je Roosevelt pripomnil, da pozna te VVillkiejeve izjave samo po časopisnih naslovih, da pa se z vsebino besedila ni bavil. Na nadaljnja vprašanja glede Stalinove izjave zastopniku ameriške agencije »Associated Press« v Moskvi pa je Roosevelt sploh odklonil vsak komentar. Stoc^holm, 8. okt. d. Iz Amerike prihajajoče vesti kažejo, da vlada tamkaj v službenih ameriških krogih naraščajoče nezadovoljstvo zaradi načina, kako opravlja Roose-veltov odposlanec Wendell Wiilikie svojo misijo v azijskih deželah, ki so pod angle-ško-ameriško kontrolo. Posebno jasno je to nezadovoljstvo prišlo do izraza na včerajšnji seji kongresa, ko je demokratski poslanec Rankin izjavil, da ga veseli, ko vidi, da vlada Zedinjenih držav odklanja sleherno odgovornost za govorniško vojno, ki jo vodi \Vendell Wi'l'lkie ta čas v inozemstvu. Na debato o tem, ali govori Willkie kot uradna ameriška osebnost ali pa daje svoje izjave zgolj kot zasebnik, je poslanec Rankin pripomnil, da ima WiJlkie sicer pravico po<-vedati, kair se mu zdi prav, odločno pa je naglasil, da je po njegovem mnenju Willkie s svojimi dosedanjimi brutalnimi izjavami zaveznikom v inozemstvu povzročil več škode kakor katera koli druga oseba. Bržkone je pod »brutalnimi izjavami« Rooseveltove-ga odposlanca Willkieja mišljena tudi njegova zadnja zelo značilna pripomba v Čung-kingu. ko je poudaril, da Zedinjene države sicer zelo mnogo govore o svojem oboroževanju, da pa je od vseh ogromnih množin orožja doslej marsikatera zavezniška država prav bridko malo profitiralla. Wil|!k,ie je nadalje ob neki drugi priliki zavrnil tiste, ki kritizirajo njegove izjave, češ da lahko govori, kar hoče. Na včerajšnjem razgovoru z zastopniki tiska v Cungkingu je bi'l \Vill-kie že bolj previden in je pripomnil, da gro zgolj za njegovo osebno mnenje, ako smatra, da bi bil sedaj že čas za splošno zavezniško proiti ofenzivo na vseh frontah. Nadalje je WiHilkie ob tej priliki govoril o nekih »knock outih«, ki naj bi jih bild zavezniki pripravljeni deliti, toda zopet je z vsem po<-udarkom naglasil, da predstavlja to seveda njegovo povsem osebno mnenje. O vtisih, ki jih je dobil v dosedanjem izvrševanju svoje misije, je Wii!kie pripomnil, da se morejo osredotočiti v štirih glavnih točkah. Najbolj značilna med njimi je četrta, v kateri pravi WiUlkie, da je obiskal doslej 13 dežel in se je povsod lahko prepričal, da javnost v teh deželah v različni meri dvomi o resnični pripravljenosti vodilnih demokratskih sil, da bi se zavzele po vojni z energijo in zanesljivostjo za svobodo drugih. Nemška letala nad Anglijo Stockholm, 8. okt. d. Nemško letalstvo je včeraj podnevi nadaljevalo rapade proti angleškemu otočju. Kakor priznava snoči v Londonu objavljeno poročilo britanskega letalskega ministrstva, so nemška letala v sredo popoldne napadla neko mesto na jugovzhodni angleški obali. V poiočilu je rečeno, da so nemška letala metala bombe, ki so povzročile gmotno škodo in izgube med prebivalstvom. V kasnih popoldanskih urah so nemška letala že drugič priletela nad Anglijo in metala bombe na objekte v nekem kraju ob južni angleški obali. Nemiri v Severni Rodeziji Lizbona, 8. okt. s. Iz britanskih virov se javlja prvič o prevratni agitaciji, ki se kaže v Severni Rodeziji To je oni det1 Južnoafriške zveze, ki meji na Belgijski Kongo, kjer je mnogo rudnikov za baker in kjer domačini kažejo odločne znake za upotr. Neredi, ki so izbruhnili v Rodeziji. se pripisujejo rudniškemu delavstvu. Angleške ob lasti obetajo, da bo vlada pod vzel a primerne korake, da se vzdrži red, kar pomeni, da je nered hujši, kakor ga priznavajo. INSERIRAJTE V »JUTRU" S Nov! prodori na Kavkazu Severnozapadno od Stalingrada obkoljene sovjetske čete uničene Sovjetski poraz južno od Ladoškega jezera Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na kavkaškem področju so bili zavrnjeni sovražni napadi, obenem pa lastni napadalni klini zabiti dalje naprej proti zagrizenemu odporu. Tudi v StaJingradu je moral sovražnik po hudih borbah odstopiti nove dele terena. Severozapadno od mesta so bile obkoljene in v dva dela razcepljene sovražnikove sile sedaj uničene. Močne nemške letalske sile in rumunska bojna letala, kakor tudi protiletalsko topništvo, so z dobrim učinkom posedale v boje na kopnem. Drugi letalski oddelki so podnevi in ponoči bombardirali važoa prometna križišča in proge za dovoz iz zaledja ob spodnji Volgi in Kaspiškem morju. Na področju zapadno od Volge so zavzele nemške čete v presenetljivem napadu neko višinsko postojanko in se tamkaj uredile za obrambo. Pri krajevnih napadalnih akcijah so bile razdejane številne sovražnikove postojanke. Južno od Ladoškega jezera je bil sovražnik vTŽen iz dobro izgrajenih gozdnih postojank. Protinapadi na novo pridobljene črte so se izjalovili. Poizkusi sovražnika, da bi prekoračil reko Nevo, so se zrušili v topniškem ognju, med tem pa je letalstvo nadaljevalo z dobrim učinkom obstreljevanje važnih sovjetskih bunkerjev in postojank. Zapadno od zaliva Kandalakša In na fronti na Laponskem je bilo zavzetih po učinkovitih akcijah več močnih oporišč sovražnika v borbi moža proti možu. V noči na 7. oktobra so brzi čolni izvedli sunek proti angleški obali in napadli v več skupinah sovražni promet s konvoji. Pri tem so potopili 4 trgovske la-iije s skupno 11.000 br reg. tonami in neko stražno ladjo ter s torpedi poškodovali še dva nadaljnja parnika, katerih potopitve pa zaradi hude obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Na južni obali Anglije so lahka nemška bojna letala obstreljevala vojaške cilje in za vojno važne naprave. Na petrolejskem področju Groznega Berlin, 7. okt. s. Glede zadnjih vojaških razvojev podčrtavajo v berlinskih krogih, kako važno je mestece Malgobek, ki so ga nemške č®te v naskoku zavzele. Mesto leži okrog 30 km južno od Mozdoka in pripada že petrolejskemu področju Groznega. Mestece Malgobek so boljševiki zvezah z Mo zdokom z velikim cevovodom. Posebno lice so dajali mestcu vrtalni stolpi, tvcirnice za destiliranje nafte, razne delavnice, sesalke itd. 11.000 prebivalcev Malgobeka ic skoraj v celoti zaposlenih v pctrolejski industriji. Prva vrtanja so bila v tem področju izvedena leta 1927 in že ict3 1934 je znašala proizvodnja petroleja 206.800 ton, ki sc je nato leta 1938 dvignila na 961.100 ton. Surovi petrolej tega področja vsebuje visok odstotek parafina. Izguba tega vira jc za Sovzete zelo huda škoda. Glede Stalingrada je vojaški zastopnik z Wilhelmstrasse sporočil snoči, da so bili doseženi nadaljnji uspehi z napadi na severne četrti mesta. Tu je, kakoir znano, velika tvornica traktorjev, ki je pred vujno izdelovala 27 odstotkov celotne proizvodnje traktorjev v Sovjetski zvezi ter je imela najmodernejše in najpopolnejše industrijske naprave. Potem je bila pretverjena v veliko tvornico za gradnjo tankov, s pričet-kem nemških napadov na notranjost mesta pa je postala močna trdnjava. Zaradi ogromnega učinka neprestanega obstreljevanja nemškega topništva je ta industrijski kompleks postal kup ruševin, v katerem se Sovjeti še naprej obupno borijo. Na fronti Dona so italijanske, rumunske in madžarske čete uspešno odbile, kakor objavlja nemško vojno poročilo, sovražne akcije za prekoračenje reke. Boljševiki so skušali s temi akcijami razbremeniti stalin-grajsiko fronto. S tega stališča so torej lokalne borbe na fronti ob Donu posebno pomembne. Boljševiki so skušali z velikimi silami prdoreti v postojanke italijanskih, rumunskih in madžarskih čet, a so bild vedno krvavo odbiti. Z vojaškega vira se nadalje poroča, da so pri Voironežu nemške in zavezniške letalske skupine 4. oktobra izvršile važne akcije. Ko so nemški, italijanski in madžarski izvidniki javili, da se boljševiške čete pripravljajo na napad, so se dvignila nemška bojna letala in silno napadla glavnino nasprotnikovih skupin Tako je bil napad strt, preden se je pričel. Za spremstvo nemških bojnih 'letal so se uporabljale tudi letalske lovske skupine Madžarov in Hrvatov. Siloviti napadi nsit!Ške«a letalstva Berlin, 8. okt. d. Nemško letalstvo je predvčerajšnjim izvedlo zalo obširne napadalne akcije proti sovražnikovim obrambnim gnezdom na vsem stalingrajskem bojišču. Posebno učinkoviti so bili napadi nemškega letalstva na sovražnikove postojanke v severnozapadnih okrajih Stalingrada. Sovražnik je tamkajšnje industrijske objekte pretvoril v pravcate trdnjave, iz katerih izvršujejo sovjetski oddelki protinapade proti napredujočim nemškim oddelkom. Vsi ti protinapadi so bili odbiti s hudimi izgubami za sovražnika in je nemške letalstvo z bombami vseh kalibrov porušilo mnoge izmed utrjenih sovražnikovih postojank. Tudi severnozapadno od Stalingrada nadaljuje sovražnik svoje brezuspešne razbremenilne napade, ki doslej niso rodili nobenega uspeha in niso sovjetski oddelki nikjer napredovali v zaželeni smeri. Tudi na tem področju je nemško letalstvo v sredo učinkovito podpiralo akcije nemške pehote in neprestano napadalo z bombami in strelnim orožjem sovražnikove oddelke, pripravljajoče se za napad, ter zbirališča sovražnikovih tankov, kakor tudi nasprotnikove topniške postojanke V borbah južno od Tereka so nemške črte po zlomitvi sovražnikovega cdpora pridobile na terenu in se razvijajo epera-cije proti važnemu sovražnikovemu petrolejskemu ozemlju pri mestu Groznem. Na severnem delu vzhodnega bojišča pri mostišču na Volhovu ni bilo predvčerajšnjim večjih vojaških operacij, marveč so imele borbe značaj izvidniških akcij ob sodelovanju topništva. Stalin poziva k disciplini Berlin, 7. okt. s. »Bbrzenzeitung« piše*1 da je Stalin razočaran zaradi izostale pomoči Londona in V/ashingtona in v strahu, kaj se lahko pripeti prihodnjo zimo, zopet naslovil na svoj narod nov poziv, v katerem predvsem poudarja, da je potrebna železna disciplina vseh, kajti ta je glavni pogoj za zmago. Zima se bliža in kakor so ugotovili Willkie in drugi tuji opazovalci, se bo Sovjetska zveza znašla pred težkimi in težko rešljivimi vprašanji. Stalin pravi v svojem novem pozivu, da se nemške čete že nahajaio ob Volgi in v osrčju Kavka za ter nameravajo po osvojitvi Stalingrada zavzeti še Moskvo. Zaradi tega ukazuje, da žrtvujejo vsi, tudi tisti, ki žive daleč od fronte, vse svoje energije ob največji disciplini in sodelujejo v premagovanju tako hudega položaja. Kdor ne bo do skrajnosti discipiinran, bo takoj ustreljen. Berlinski listi pripominjajo, da so v Rusiji že nad 20 let celo otroci vajeni slepo ubogati povelja tiranov iz Moskve. Poziv k železni disciplini jasno kaže. kako je položaj izredno težak v Sovjetski zvezi in da Stalin ne zaupa niti svojemu terorističnemu režimu. »Borsenzeitungt zaključuje, da se boljševiki zime boje in da ne vedo več, kako naj odgovarjajo na strašni pritisk protiboljševiškin čet. Premeščanje sovjetskih čet iz Irana Budimpešta, 8. okt. Po vesteh iz Teherana se v severnih predelih Irana opaža veliko premikanje angleških in sovjetskih čet. Rusko poveljništvo je odtegnilo iz Irana več kontingentov čet in jih prestavilo na kavkaška pobočja, ostanki pa so osredotočeni okrog Tebrisa. Tako se je demar-kacijska črta obeh vojsk, ruske <'n angleške, pomaknila precej proti severu, tako da dejansko niti ni več nobene sovjetske okupacijske cone. Poveljništvo britanske X. armade je odredilo, naj se takoj postavijo velika taborišča na ozemlju, ki so ga zasedle sovjetske čete. Tu naj bi se zbrali indijski oddelki, ki se ^edaj zbirajo v Palestini, da bi zamenjali sovjetske čete. S temi silami se hoče X. armada zavarovati proti sleherni možnosti spričo vzncmirijl-vega razvoja dogodkov na kavkaškem področju. (II Piccolo.) Ankara, 8. okt. o. Iz Teherana Javfjajoi, da se je po daljši odsotnosti sovjetski poslanik pri iranski vladi včeraj zopet vrnil v Teheran. Sovjetski poslanik Smirnov jo v Moskvo potoval na poročanje. Vidussoni pn Hitlerju Tajnika Stranke fe po obisku pri italijanskih četah v Rusiji sprejel kancelar Hitler v daljši avdifenci Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. okt. s. Danes je Hitler sprejel tajnika Narodne Fašistične Stranke Ala Vidussonija in se je z njim dolgo prisrčno razgovarjal. Av-dienca, katere sta se udeležila tudi šef vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil feldmaršal Keitel in direktor kancelar-stva narodno socialistične stranke državni vodja Bormann. je bila ob zaključku potovanja na fronto, ko je italijanski gost obiskal italijanske čete, ki operirajo na Vzhodu. Monakovo, 8. okt. s. Eksc. Vldussoni, tajnik PNF je snoči prispel z letalom na monakovsko letališče, ki je bilo v italijanskih in nemških zastavah, da bi si na hitro ogledal glavno mesto narodno socialističnega gibanja. Ob prihodu so tajnika Stranke sprejele skupine Hitlerjeve mladine s fanfarami. Častno stražo je imela stotnija SS oddelkov Odličnega italijanskega gosta so sprejeli okrožni vodja Ges-sler, bavarski ministrski predsednik Sie-bert, monakovski župan in podpolkovnik Trillich kot zastopnik generala von Eppa. Z italijanske strani sta bila navzoča Kr. generalni konzul Petricci in tajnik italijanskega Fašija v Monakovu D' Amato. Eksc. Vidussonija so pozdravili zastopniki oblasti, nakar je ob spremstvu državnega vodje Bormanna in skupinskega poveljnika SS Schaube, Hitlerjevega poboč-nika, pregledal častno stotnijo ter nato odšel v hotel, kjer je nastanjen za časa svojega bivanja v Monakovu kot gost šefa kancelarstva državnega vodje Bormanna, ki se je z Eksc. Vidussonijem vrnil z vzhodne fronte. Eksc. Vidussoni si bo cgle-dal spomenike narodno socialističnega gibanja v Monakovu in ustanove stranke. Monakovo, 8. okt. s. Minister in tajnik PNF se je udeležil snoči sprejema, ki ga je njemu na čast priredil okrožni vodja Bavarske. Med sprejemom sta imela okrožni vodja in Eksc. Vidussoni govore, prežete s trdno odločnostjo za dosego do-knčne zmage. Sprejema so se udeležili zastopniki najvišjih krajevnih oblasti ter predstavniki raznih bavarskih in italijanskih društev. Minister za kmetijstvo Pareschi v Nemčiji Monakovo, 8. okt. s. Sem je prispel minister za poljedelstvo Eksc. Pareschi, v spremstvu visokih uradnikov svojega ministrstva. Na kolodvoru so ga sprejeli italijanski generalni konzul Petrucci, državni podtajnik za poljedelstvo Nemčije Backe s svojimi najožjimi sodelavci. Eksc. Pareschi razpravlja z državnim podtajnikom Backejem o ureditvi izmene kmetijskih pri-delkv med Italijo in Nemčijo. Italijanski minister je prisostvoval tudi sprejemu, ki ga je njemu na čast priredil državni podtajnik Backe. * Podpis konvencije o transbalkanski cesti Rim. 7. okt. s. Danes je bila podpisana v palači Chigi pogodba med Italijo in tudi v imenu Albanije ter Bolgarijo glede cestne zveze med pristaniščema Durazzo in Anti-vari ter mestoma Sofija in Ruščuk. Pogodbo sta podpisala Eksc. grof Galcazzo Ciaoo in bolgarski minister za gospodarstvo Za-harijev. Rim, 7. okt s. Duce je sprejel bolgarskega ministra za trgovino, industrijo in delo dr. Nicolo Zaharijeva, ki mu ga je predstavil minister Riccardi. Dr. Zaharijeva je spremljal bolgarski poslanik v Rimu. Duce se je z dr. Zaharijevom dolgo in prisrčno razgovarjal in izrazil svoje zadovoljstvo spričo uspehov v pogajanjih, ki so potekla v duhu tradicionalnega prijateljstva med Bolgarijo in Italijo. Rumnusko - bolgarsko sodelovanje Bukarešta, 8. okt. s. Rumunski minister za javna dela Konstantin Gusci je priredil včeraj obed na čast bolgarskemu ministru za železnice, pošto in brzojav Ra-doslavovu, ki sta gosta vlade. Izmenjane so bile tople zdravice za rumunsko-bol-garsko, gospodarsko sodelovanje. V teh je bila omenjena bližnja gradnja važne prometne zveze med obema državama. Razpravljajoč o obisku bolgarskih ministrov omenja »Timpul«, da sta politiki Rumu-nije in Bolgarije uokvirjeni v politiki osi, in omenja nedavne izjave Mihaela Anto-nesca glede obnove zvez med obema sosednima državama. Obe državi sta povezani z Dunavom in ležita ob velikih evropskih cestah proti Srednjemu vzhodu. Zaradi takega zemljepisnega položaja in zaradi sedanje politične atmosfere bodo odnosi med obema naroda potekali v tesnem sodelovanju v okviru nove Evrope. List »Viata« piše, da mora Dunav postati prehoden most za ojačenje medsebojnih izmenjav v prid narodnega gospodarstva obeh držav. Obisk obeh bolgarskih ministrov opravičuje najboljše nade za bodočnost V odnosih med obema državama. Prepoved ameriških filmov v Franciji Vichy, 7. okt. d. S poučenega vira se je izvedelo, da bodo francoska c ostaja v veljavi splošno navodilo, da se napadi podmornic tako izpopolnjujejo z letalskimi napadi, da postaja odstotek potopitev čimdalje večji in »e obenem dosežejo večji uspehi pri razbijanju konvojev, je treba upoštevati, da je Nemčija ojačila svoj način za napade z eskadrami podmornic. Konvoj, ki ga napada samo ena v zasedi čakajoča podmornica, ima lahko srečo, da se v posameznem boju lahko brani. Spremstvo je vedno mnogoštevilno in velika množica globinskih bomb lahko zadene in izloči iz boja napadalca. Po sistemu istočasne uporabe več podmornic se ne more več ugotoviti smer. iz katere je prišel torpedo in se ne da več določiti položaj napadalca. Razni torpedi, ki prihajajo iz raznih smeri, lahko izzovejo samo zmešnjavo v spremstvu, ki ne ve. s katere strani je treba izvesti protinapad. Razen tega je treba upoštevati zlasti pri konvojih, ki so bližji obali, da izvršujejo napad tudi lahko torpedovke, podobne brzim čolnom, in druga naimoder-nejša sredstva mornaric osi. Ta taktika ne povzroča samo zmešnjave zaradi predrznosti in brzine napada, marveč je združena tudi s težavo obrambe, ki često ne sme streljati, da bi ne zadela lastnih ladij, med katere se je napadalcu uspelo skriti. Ako dodamo k temu še novi torpedo, ki ga po besedah angleških tehnikov uporabljajo Nemci, namreč torpedo, ki se giblje koncentrično, se lahko pojasnijo strašne izgube, ki so zadele zlasti Američane kot novince v borbi. Ti so mislili, da bodo lahko organizirali izvestno varnost na severnih morjih' za konvoje, ki imajo tudii večje ladje. Problemi, ki so nastopili iz teh odkritij, so težki. Ako se noirmalnemu torpedu vse ladje konvoja z relativno lahkoto izogne j o, ker se oilj torpeda lahko predvideva, je torpedo s krožnim gibom še neznanka za napadene ladje. Vrhutega je težava za druge ladje konvoja vedno večja, če se kaki ladji ..posreči umakniti se izstrelku. Pri takem gibanju namreč ostale večje ladje ne morejo videti brazde, ki jo dela torpedo, in jim je tedaj nemogoče izogniti se gotovosti, da bi ne zadeli e druga ob drugo. Zima predstavlja tedaj za zaveznike nove nevarnosti, ker se ne bodo mogli več posluževati severnih potov, ki so postaila preveč nevarna zaradi ledu. Morale se bodo približati sovražnim oporiščem in s tem tudi njihovi zasedi. Ne zadostuje samo računati s tem, da dajejo daljše noči večjo možnost, izogniti se napadom. Znano je, da tema mnogo bo"lj koristi napadalcu, ki si •lahko izbere kraj in čas spopada, česar vsega napademec ne more. Tako se za prihodnjo zimo napoveduje še več potopitev ladij, zlasti zaradi novih tonpednih tipov. To je osnovni razlog, zakaj se vojaška poveljništva Zedinienih držav upirajo pošiljanju vojakov v Evropo. Če pa upajo, da bodo lahko pošiljali ljudi v Avstralijo, v Indijo ali kam drugam, bodo videli, da se podmornice osi niso omejile v svoji akciji. Ne bodo samo japonske podmornice delale velikih vrzeli v sovražnih konvojih, marveč jim bodo pri teh podvigih pomagale podmornice osi, ki delujejo v popolnem skladu s skupnimi nameni. — ARU. Nesoglasja med Anglosasi in boljševiki Berlin, 8. okt. Nemški listi še vedno posvečajo mnogo prostora očitni zaostritvi odnosov med Moskvo in Anglosasi, pri čemer z zanimanjem beležijo razne pojave. Nemško zanimanje je še posebej posvečeno epilogu konflikta, ki zbuja tolikšno vznemirjenost v anglosaškem svetu in ki zaskrbljuje, kar je zelo značilno, tudi vladi v Londonu in Washingtonu. Ako pa je za Anglosase zelo mučen ta spor, ne vznemirja preveč boljševiških voditeljev, vsaj na videz ne. Z nemške strani pa se ne postavljajo nikaka ugibanja o morebitnem preokretu te »krizice«. Tako ali tako bosta obe sporni stranki prav gotovo popravili pokvarjeno, saj bi, čeprav bi hoteli drugače, ne mogli drugače postopati. Res je. da je Stalin v znanem odgovoru agenciji »Associated Press« poudaril, da je Sovjetska zveza dovolj močna, da je sama kos Nemčiji in katerikoli drugi sili (morda Japonski?), ki stremi po svetovni nadvladi. Nekdo je hotel videti v tem prikrito opozorilo na možnost prekinitve zveze z Anglosasi, toda jasno je, da bi si Stalin ne mogel dovoliti takšnega »luksuza«. Še danes je namreč glavni argument, ki se ga poslužuje boljševiška propaganda, ko poziva sovjetsko prebivalstvo k odporu, oni o neizčrpnih virih anglo-ameriške vojne proizvodnje. Na drugi strani pa si tudi Anglosasi ne morejo dovoliti, da bi napeli vijak do skrajnosti. Ni sicer prvič, da zapuščajo svojega zaveznika, v sedanjem primeru pa so stvari precej drugačne. Zapustiti Rusijo, piše »Frankfurter Zeitung«, bi zanje pomenilo, odpovedati se se glavni osnovi, bistvenemu pogoju njihovih vojnih načrtov;.vse nade in vsi anglosaški načrti za bodočnost, predvsem pa tako zvani odločilni udar proti Evropi, slone na domnevi, da rdeča vojska posredno doprinaša svoj delež k največji oslabitvi obrambnih sposobnosti kontinenta za primer poskusa vpada nanj. Čim bi ta pogoj odpadel (in list je mnenja, da bo odpadel prej ali slej, vsekakor pa, še preden bi se ga Anglosasi mogli poslužiti), bi se zavezniki znašli pred nerešljivim problemom, pa naj bi ameriška vojna proizvodnja zavzela še tako ogromen obseg. Opozorili smo že. da tolmačijo v Berlinu Stalinov bes kot izliv jeze spričo izredno hude krize, v kateri se je našla Sovjetska zveza zaradi izostanka drugega bojišča. Gre za izliv jeze, kateremu se pridružuje le težko prikrivano nezadovoljstvo, ki se zdi kot nikdar ugaslo razredno sovraštvo proti plutokracijam. Tega vprašanja se dotika tudi »Vdlkischer Beob-achter«, ki v bistvu pripominja, da Angleži prav za prav vračajo Rusiji milo za drago, ne da bi seveda s tem uresničili lastne nade. L. 1939 je Stalin upal, da se bodo Nemčija in zavezniki medsebojno izčrpale, ali da se bodo vsaj medsebojno močno oslabili, tako da bi ogromni ruski vojni stroj mogel končno izreči poslednjo besedo v Evropi in sicer brez prevelikega napora. Stalinova politika je že vse od pomladi 1939 stremela za tem, da povzroči izbruh svetovnega konflikta. Najprej je Moskva kazala, kakor da se noče izločiti iz obkroževalne politike proti Nemčiji in je na dolgo nalašč vlekla pogajanja, samo da bi zaveznike do kraja zavezala v obveznosti do Poljske. Ko je mislila, da je dosegla svoj namen, je nepričakovano spremenila svoje stališče in je sklenila p^kt z Berlinom. Zakaj? Ker je Stalin mislil, da bi se Nemčija, ako bi se pridružil angleško-francoski zvezi, premislila, medtem ko bi zapadni velesili avtomatsko slavili veliko zmagosJcvje, ki bi silno povečalo njun prestiž v svetu. Dogodki so pokazali, da je bil ta peklenski Stalinov načrt ogromna zmota. Ko je kremeljski despot to — že prepozno — spoznal, se je zopet približal anglosaškim velesilam, ki so s svoje strani mislile, da mu lahko plačajo z istim denarjem, ko so špekulirale z upanjem, da se bosta to pot Rusija in Nemčija medsebojno tako oslabili, da jim bosta končno nudili čisto igro na zapadu. Tudi to špekulacijo je uničilo nemško in zavezniško orožje, ki je razbilo moskovski kolos. Letos poleti pa je Stalin zagrešil novo veliko napako, ko je vrgel v borbo, ne da bi se oziral na izgube, vse svoje razpoložljive rezerve. Jasnfi je. da si je upal vreči vse samo na eno karto le zato, ker je verjel Rooseveltovim in Churchil-lovim obljubam glede drugega bojišča. Potekli so tedni in drugega bojišča še vedno nikjer ni. Stalin je spoznal, da je bil prevaran. Njegovo razočaranje, da so ga povlekli za nos. je bilo tako strašno, da je v senzacionalni obliki izrekel svoj »Obtožujem!« Zares, nadaljuje »Volkischer Beobach-ter«, nekaj bi plačali, da bi videli sedaj obraz starega Stalina, ki mu preostaja sedaj samo še upanje, da se bosta oba bedaka iz Londona in Washingtona znašla v enakem obupnem položaju. List končno pripominja, da se vsi lahko zmotijo iz enostavnega razloga, ker upoštevajo vojni načrti več činiteljev, ki predstavljajo neznanke; zato so presenečenja vedno mogoča, toda važno je pri tem, da je dovolj energije in potrebne prožnosti, da se bliskovito spremeni prvotni načrt in prilagodi novim okoliščinam. Vojna je doslej pokazala, da Nemčija ima to sposobnost in sicer v prav presenetljivi meri. Temu dejstvu se moramo zahvaliti, ako je pobuda stalno v rokah sil trojnega pakta, medtem ko je nasprotni tabor neprestano pred novimi, nepričakovanimi presenečenji, ki jim ne zna biti kos. (II Piccolo.) Bern, 8. okt. Iz VVashingtona poročajo: Roosevelt je včeraj potrdil informacije, da bo ameriški veleposlanik v Moskvi \Villiam Stanley odpotoval na poročanje v Washing-ton. Predsednik je nadalje izjavil, da bosta pozvana na poročanje v Washington tudi bivši ameriški veleposlanik v Moskvi in sedanji ameriški veleposlanik v Ankari Stein-hardt, ki velja za enega izmed najboljših poznavalcev Sovjetske zveze. Oba ameriška diplomata, pravi nadalje poročilo, se bo-stta vrnila v Moskvo in v Ankaro, čim se bodo končali njuni posveti v \Va&hin,gtonu. Do tu poročilo. Bilo bi odveč pripominjati, da je nagel odhod obeh veleposlanikov iz Moskve in Ankare v VVashington v neposredni zvezi s Stalinovim pismom dopisniku agencije »Associated Press« v Moskvi in z napetoitjo, ki se je pojavila med Anglosasi in boljševišfcimi zavezniki. Listi objavljajo še nadailje poročila iz Londona, iz katerih je vedno bolj jasno razvidno, da so Angleži vedno bolj odločeni, da ne mignejo niti s prstom, da ba nudila kakršno koli pomoč svojim boljševiškim zaveznikom, medtem ko bi posilednji prenašajo naij težje breme vojne. List »La Suisse« pošilja v tem pogledu zelo zgovorno poročilo iz Londona: »Churchill je imel včeraj opraviti s pravim navalom interpelacij o Stalinovih izjavah. Omejili se je na enoten odgovor, češ da za sedaj ne more prav nič dodati svojim že znanim izjavam. Premier niti ni opozorili na svojo izjavo z dne 8. septembra in ni izrekel niti ene besede, ki bi vsaj približno naznačevaila njegovo tolmačenje Stalinovih izjav moskovskemu dopisniku agencije »Associated Press« kolikor ima o tem sploh čisto predstavo, kajti mi še znano, aild je bilo potaviljeno kako vprašanje pojasnila v Moskvi. (Resnica je, da hočejo Angleži za sedaj imeti čim man stikov s Kremi jem, kakor kažejo tudi druga poročila.) Po nekem poročilu iz Moskve sta angleški in ameriški veleposlanik v Moskvi včeraj uradno razpravljala o tem vprašanju in sta torej mogla vprašati Kremelj za pojasnilo o smislu nekaterih Stalinovih besed, tembolj, ker angleški prikaz ne daje točne slike o ruskem besedilu. V pooblaščenih britanskih krogih izjavljajo, da sir Archibald Clark Kerr ni prejeli niikakega navodila v tem smislu kakor tudi ne navodila, naj bi o tem razpravljal z ameriškim veleposlanikom, kar je storili prostovoljno. Glede včerajšnje seje v spodnji zbornici je treba opozoriti, da je Churchilli potem, ko je uvidel, da interpelanti nočejo popustiti, vztrajal pri tem, da bi zbornica storila bolje aiko po nepotrebnem ne sila vanj »v trenutku, ki je prav gotovo zelo značilen«. Ta dvoumna ugotovitev bo prav gotovo zbudila največjo radovednost. Komentatorji bodo za sedaj skušali predvsem povezati to izjavo z onimi kritičnimi 80 dnevi, o katerih je govorili minister za vojno proivodnjo Lvtfleton 19. septembra, ko je dejal: »Bližnjih 80 dni bo najhujših v naš- zgodovini.« T«h 80 dni se sedaj bliža koncu. Kakor torej vidimo, se skušajo v Londonu oprijeti vseh realnih bilk in se poslužiti vseh dvo- | Opozorilo občinstvu Glede na Ducejev odlok, ki je bil objavljen v Službenem Listu 6. oktobra t 1. in ki je takoj stopil v veljavo, se opozarja občinstvo na točno določeno obveznost, da se označi na zunanji strani vsake vrste korespondence, kamor koli nameniene. odpcšilja-teljevo ime ter bivališče. Zaradi tega ne bodo odposlane one korespondence, ki ne bodo oddane na pošto v sikladu z navedenimi določbami. umij, samo da bi obdržali Ruse v primerni razdalji, istočasno pa .še nadalje ostali samo gledalci. (Le Ultime Notizie.) Stockholm, 8. okt. s. Moskovski listi oja-čujejo vsak dan bolj kampanjo za ustvaritev druge fronte. Pri tem ostro kritizirajo dosedanje delovanje svojih zaveznikov. — »Pravda« objavlja članek, v katerem izraža svoje dvome nad dobro vere angleških in ameriških zaveznikov ter celo pnobčuje precej žaljive karikature, v katerih obtožuje Anglijo, da je sedaj vodila vojno le na stroSke drugih zaveznikov'. Ameriško mnenje o propadanju Anglije Ženeva, 7. okt. s. Mesečnik »World Di-gest« objavlja značilen članek z naslovom »Kaj mislijo Američani o Angležih?« Sodobni Američani, čitamo v članku, radi mislijo, da je moč Anglije pri koncu. Človek s ceste v Ameriki vidi v vojnem naporu Anglije samo vrsto pohodov, v katerih se morajo Avstralci boriti z ameriškimi vojnimi potrebščinami za Anglijo. Celo v angleškem letalstvu tvorijo večino čet vojaki imperija ter je večji del letal bil zgrajen v Ameriki. 2e dolgo Anglija nima več dobrega imena, ki ga je nekdaj imela v Ameriki. Američani so tudi prepričani, da Angleži ne bodo prenesli vseh udarcev, ki jim jih zadaje sovražnik. Vprašujejo se, ali ima Anglija še kako bodočnost. Z vso resnostjo se govori o možnosti, da se bo morala Anglija po tej vojni preseliti z vsem svojim prebivalstvom v Kanado in bo prenehala biti središče imperija. Otvoritev okrevališča za potujoče vojake Rusi se boje zime Trije suhi in ostri Stalinovi odgovori na vprašanja nekega ameriškega novinarja označujejo pravilno odnose med Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki. Ne glede na pompozno potovanje Willkieja, ne glede na obljube in besede angleško-ameriške propagande so Rusi močno nezadovoljni s svojimi zavezniki. Stalin pravi: »V primeri s pomočjo, ki jo raje Sovjetska zveza zaveznikom s tem, da privlači nase glavnino nemških vojsk, je pomoč zaveznikov Sovjetski zvezi precej neznatna. Kar se tiče njenega zvišanja in zboljšanja, je potrebna ena sama stvar in sicer, da zavezniki v polni meri in takoj izpolnijo svoje obveznosti.« Stalin tedaj zahteva, naj njegovi zavezniki izpolnijo obveznosti, ki so jih Angleži in Američani sprejeli v popolni slabi veri, kakor vedno, dobro vedoč, da jih zaradi splošnih in posebnih razlogov nikoli ne bodo mogli izvršiti. Stalin to pove na glas ter kaže svojo nevoljo, toda pomoči kljub temu ni. Resnica je ta, da so Rusi v vedno težjem položaju. V teku poletne in jesenske borbe preteklega leta so željno pričakovali zime, prepričani, da bodo imeli zaveznika, ki jih bo rešil, letos pa jim zima vliva strah. Stalin bi jo rad odločil ali naravnost izločil iz vrste letnih časov in sicer iz dveh osnovnih razlogov: 1. Ruski poskusi v pretekli zimi, dasi so bili izvršeni v ugodnejših okoliščinah, kakor bodo v letošnji zimi, vendar niso dali drugega rezultata kakor tega, da je ruska vojska izkrvavela in izgubila mnogo vojnih potrebščin. 2. Sedanji gospodarski, prehrambeni in preskrbovalni pogoji Sovjetske zveze so naravnost porazni. Treba je pomisliti, da je ruskega ozemlja zasedenega nad 1,600.000 kv. km in da predstavlja to ozemlje ravno najdragocenejši in najbogatejši del Sovjetske zveze bodisi glede prebivalstva, bodisi zaradi poljedelstva, surovin, prometnih zvez itd. V Rusiji se opaža pomanjkanje živil, zdravil in kuriva. Mraz bo še bolj otežkočil položaj, ki je že sedaj grozen. Zato se Rusi letošnje zime ne vesele, ampak jim vliva silen strah. Novi izgredi v Indiji Bangkok, 7. okt. s. Uradno poročilo vlade v pokrajini Orisaapuli javlja, da je policija v Erumu streljala na indijske nacionaliste, ki so protestirali zaradi aretacije nekaterih*oseb. Policiji ni uspelo razpršiti množice s pendreki, nakar je uporabila orožje in okrog 30 oseb ubila, 70 pa ranila. Bangkok, 7. okt. s. Preteklo neč je policijska ekspedicija, ki je obkolila veliko petnadstropno zgradbo, kjer naj bi se skrival neki Bir Kalaman, organizator atentata na vzhodno železniško progo, povzročila največjo zmešnjavo. Policija je poslopje skrbno pregledala od kleti do strehe, toda brez uspeha. Agenti so aretirali okrog 100 žensk in moških, češ da so omogočili Kalamanu beg. Ko se je dolga kolona aretirancev s stražami oddaljevala, je nekdo ustrelil skozi okno v nasprotnem poslopju in ubil podinspektorja policije ter ranil dva agenta. Nastala je zmeda, v kateri je uspelo večjemu delu aretirancev pobegniti. Agenti so vdrli v hišo m aretirali 32 oseb. Pri dveh aretirancih so našli orožje, oba sta bila na trgu pred hišo takoj ustreljena. Protiangleška demonstracija je bila tudi v Maclrasu. Policija je s palicami razpršila množico. V bengalski pokrajini so uporniki zažgali policijski urad. Kolona Indijcev je napadla kaznilnico v Kalampuru in osvobodila jetnike. Preganjanje pripadnikov osi v Braziliji Buenos Aires, 8. okt. d. Po informacijah iz Rio de Janeira se pripravljajo v Braziliji nova nasilja proti osebam, ki pripadajo po narodnosti državam trojnega pakta. Brazilski predsednik Vargas je namreč podpisal odlok, s katerim se ustanavlja poseben odbor za »gospodarsko obrambo«. Naloga tega odbora bo, kakor veli poročilo iz Ria de Janeira, »nadzorovati delovanje pripadnikov držav' trojnega pakta«. Z nekim nadaljnjim odlokom so bile ukinjene urelbe, s katerimi je bil ustaljen položaj pripadnikov držav trojnega pakta v mesecu marcu letošnjega leta. Ljubljana, 9. oktobra. Tiskovni odsek Zveze Fašijev sporoča: Včeraj, 8. oktobrr., ob 9. dopoldne, je bilo otvorjeno okrevališče ra postaji za vojake, ki potujejo skozi Ljubljano. Zvezni tajnik se je zahvalil za udeležbo pri slavnosti, ki se je izvršila po slovesnem vojaškem obredu. Eks. Gen. Robotti-ju, Viceprefektu Davidu kot predstavniku Eks. Vi 3. komisarja in drugim zastopnikom oblasti. Tovarišice ženskega fašija, ki so skrbno organizirale razdelitev daril, so poklonile bojevnikom košarice s slaščicami, cigaretami, dopisnicami in časopisi ter pridružile temu darilcu tople besede tovariške prisrčnosti. Važnost tega novega dokaza fašistične vzajemnosti je, izrednega pomena ne samo, ker kaže pobudo v korist bojevnikom, marveč predvsem zaradi tega, ker uresničuje s posebnim poudarkom tesno povezanost v tej sprednji črti, boreči se proti četništvu in izdajstvu. Bolj kakor kdajkoli potrebujejo vojaki, ki odhajajo ali pa se vračajo s težkih akcij na tem živčnem odseku, trdne točke tolažbe in gostoljubja, da si vsaj za nekoliko ur odpočijejo trudno telo in raztresejo izmučenega duha. Ljubljana se pripravlja, kakor že v mnogo drugih prilikah, da obdari vse skozi mesto potujoče vojake z ono tovariško gostoljubnostjo, ki označuje vsako njeno pobudo za gmotno in duhovno pomoč bojevnikom. Najvišje cene za laneno sesne Smatrajoč za potrebno, da se določijo najvišje cene lanenega semena letošnje letine jc Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo s predpisi glede ukoriščanja lanenega semenja z dne 6. junija 1942 XX izdal naredbo o najvišjih cenah za laneno seme letine 1942 da ne bodo presegale oddajnih možnosti, na drugi strani pa bodo izračunane tako, da bo krita potreba za preskrbo dežele. Kdor bo več oddal, kakor znaša njegova kvota, bo dobil za presežek oddaje posebne premije, kdor pa bo manj oddal, bo moral plačati poseben prispevek, v primeru zle namere pa se bo izpostavil kazenskemu postopanju. Od novega načina oddaje pridelkov si obetajo v strokovnih krogih ugodne proiukcijsko-politične posledice. Količine, ki jih bo moral vsak proizvajalec oddati so mišljene kot minimalna oddaja. Premije pri večji oddaji pa bodo dale kmetu vzpodbudo za povečanje proizvodnje. Z izvršilnimi predpisi bo madžarsko kmetijsko ministrstvo seveda tudi upoštevalo okolnosti, ki lahko vplivajo na večji ali manjši pridelek, kakor so neugodno vreme^ toča itd. Kakor poročajo iz Sofije, je tudi bolgarska vlada uvedla podoben način oddaje pridelka pri koruzi in krompirju. Po izjavi bolgarskega trgovinskega ministra Zaharijeva« bo Bolgarija v prihodnjem letu ta sistem razširila tudi na druge pridelke. = Uporaba starega papirja v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da znaša sedaj letna količina dobljenega starega papirja v Nemčiji okrog 750.000 ton. Eno tretjino te količine porabijo majhne in srednje tvornice, ki izdelujejo izključno papir iz odpadkov starega papirja. To so predvsem papir slabše vrste ali pa ovojni papir in lepenka. Ostali dve tretjini uporabijo tvornice papirja za primes k lesovini in celulozi. Papir, ki se izdeluje iz starega papirja, uporabljajo med drugim za izdelovanje valovite lepenke, ki danes v znatnem obsegu nadomešča les pri embalaži, pa ti^-di papirnate eteklenice za mazilno olje in slične tekočine. Napad tsa g. Kukoviča Ljubljana, 8. oktobra. Davi ob pol 8. so trije neznani teroristi v Medvedovi ulici napadli polic, komisarja Kazimirja Kukoviča in oddali nanj nekoliko strelov. Eden izmed teh je napadenemu oplazil glavo, drugi pa mu je prodrl v levo stran prsi. Težko ranjenega g. Kukoviča so takoj z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. če ne nastanejo kake nepričakovane komplikacije, njegovo stanje ni nevarno. Komunistični teroristi so g. Kukoviča zalezovali že dalje časa in po vsej verjetnosti je bila krogla, ki je nedavno usmr« tila policijskega agenta Habjana, namenjena Kukoviču. Zločin je zbudil v Ljubljani veliko ogorčenje, ker je g. Kukovič znan kot dober in vesten uradnik ter skorajda ni imel nika-kega sovražnika. Napad je očividno pripisati osebnemu razračunavanju. Angleške letalske izgube Rim, 7. okt. s. Angleški minister za letalstvo je sporočil v spodnji zbornici da je Anglija v napadih na Nemčijo in severno Evropo v prvih 9 mesecih tega leta izgubila 1082 bombnikov. Ko je sporočil te podatke, v katerih vsekakor niso upoštevana lovska letala, niti izvidniki, hidro-plani, torpedna letala in transportna letala, je minister za letalstvo zagotovil zbornici, da je angleški glavni sta ukrenil vse potrebno, da omeji do skrajnosti nevarnosti nočnih letalskih operacij. Poudaril je tudi, da so protiletalske naprave v Nemčiji ogromne in da predstavljajo hudo nevarnost tudi nemški nočni lovci. Vse to je navedel, da bi dokazal, da izgube niso bile velike. Izjavil je tudi, da so imeli Nemci mnogo večje izgube nad Anglijo kakor Angleži nad Nemčijo in severno Evropo. Japonska letala za nankinško vojsko Niinking, 7. okt. s. Ob navzočnost' zastopnikov Japonske, Kitajske in Mandžurije so bila oblastem kitajske narodne vlade izročena na Japonskem izdelana letala. Ta letala si je nabavila nankimka vlada z japonskim posojilom 300 milijonov jenov. Nato so biLi nankinški nacionalni vladi izročeni še naročeni lahki oklepni avtomobili. Poplave v Siaznu Bangkok, 8. okt. d. Da se cdpomore bednemu položaju siamskega prebivalstva, ki je zaradi velikih poplav zadnjega časa ostalo brez strehe in imetja, je siamska vlada izlala odlok, da se morajo začasno odkazati brezdomcem zasilna bivališča po gostiščih, ki pripadajo verskim ustanovam in ki so postavljena ob templjih. Prav tako bodo urejena zasilna bivališča v poslopjih javnih uradov, šol in celo v univerzitetnih poslopjih, v kolikor dopuščajo to razmere. Racij oniranje bencina v Argentini Buenos Aires, 6. okt. s. Danes je bilo uvedeno v Argentini racioniranje bencina* Gregurluov „Oce naš" Priznani igralec ljubljanske Drame Edvard Gregorin, ki je spisal med drugim novo slovensko pasionsko igro »INRI«, je kot nadaljevanje svojih nabožnih iger dramatiziral osnovno krščansko molitev »Oče naš«. Ob sobi se ume, da molitve, ki je izpoved vere in vzdih duše, ni mogoče dramatizirati v polnem pomenu besede. Za.-kaj bistvo slehernega dramatskega dogajanja je konflikt, a molitev je prav nasprotno: znak pomirjenja, vdanosti in vere. Ce je hotel Gregorin postaviti evangeijsko molitev na ocler, je moral njene stavke spremeniti v poosebljene simbole in prenesti simbole v stvarno zemeljsko življenje. To je storil tako, da je Oče naš smiselno razdelil v sedem stavkov, katerin vsak izraža posebno prošnjo ali molitveno misel; ustvaril je tej vsebini ustrezajoče podobe iz resničnega življenja, ki jih vežeta med seboj simbolna postava Znanca (Kristusa) in smiselna spojenost oče naša. Tako je nastala igra v sedmih podobah, ali točneje: sedem samostojnih podob, ki so združene v igro. Za nje izvedbo je naša Drama zaposlila večino svojega osebja. Krstna predstava v sredo je bila obenem prva slovenska premiera v novi sezoni in edino domače. delo, ki bo imelo v letošnjem repertoarju krst na odru. Gregorinov »Oče naš« sodi med poizkuse tistih ljudskih verskih iger, ki nastajajo z ene strani pod vplivom sodobnega gibanja po ustvaritvi resnično ljudske, dobi množice prilagojene dramatike, z druge strani pa nadaljujejo tradicijo misteriiev, ki so se: po baročni dobi gojili le poredkoma in večidel izven glavnega toka gledališke kulture. Kakor v klasični dobi verskih iger, ki so procvitale zlasti v španskem baroku — spomnimo se samo Calderona! —, se skušajo tudi v dobi množice in tehnične civilizacije uporabiti dramatska sredstva za povzdigo krščanskega duha. Gregorinov »Oče naš« ima viden pečat te težnje. Izprva pričakuje nepoučen gledalec igro, ki bo zvesta stilu verskega misterija. Gre-gorinovo delo pa se že po uvodnem prizoru na gori izmakne vzvišenemu ozračju misterija in preide v vsakdanje zemeljsko življenje, kier dobiva ponekod kar naturalistične poudarke. Vzlic temu pa je vsaka teh r podob iz življenja«, kakor jih imenuje pisec, zaznamovana s pojavom skriv-r.c '"-nega Znanca, Ivi prihaja med trpeče in nezadovoljne, dobre in hudobne ljudi s knjigo, v kateri so zapisani evangeijski nauki. Tako se sleherna življenjska podoba razbije v nadživljenjsko skrivnost. Ta zmes do naturalizma stopnjevane stvarnosti in mistične prisotnosti Znanca, ki se kar zlepa vključuje v življenjsko dogajanje, prikazujoč se v podobi nekakega potujočega pridigarja (samo maska razodeva Kristusa), — ta zmes je dramatsko nekoliko prisiljena. Stari so take reči dobro občutili, zato so v srednjeveških misterijih in tudi v baročni literaturi drugače in ostreje ločevali pojave tega in onega sveta. Baročna verska igra je bila večidel alegorična; njena stvarna, življenjska vsebina je biia gledana tako, kakor bi se videla »z večnih bregov«; vsak prizor je bil orga-nično, t. j. z neko zakonito nujnostjo povezan z versko idejo in notranje presvet-ljen od idealne luči. Pri Gregorinu so ver-si:i. nadzemski momenti vneseni v življenjsko dogajanje intencionalno, brez "iste notranje nujnosti, ki je pri starih potekala iz njihovega pristnega, globokega, predorne-ga mističnega gledanja na človeško življenje. V luči tega gledanja so dobile vse stvari posebno podobo in svoj višji raison d'etre. Zase imam rajši izrazita mistična dela, verske misterije starega kova, kakor pa tako zmes socialnega naturalizma in nabožno moralistične intencije. Gregorin gre v svojem prizadevanju, da mistični svet čim tesneje zveže z resničnih zemeljskim življenjem, tako daleč, da pri njem Znanec (z masko Kristusa) sedi v slovenski oštariji, pod streho trdosrčnega podjetnika ali grabežljivca in poleg grun-ta.rja. ki objema tujo žensko, ter prisostvuje »socialnemu« prepiru, ki se izprevrže v pretep in uboj, kakor je že stara navada na naših tleh. Neki notranji čut mi pravi, da je tu šel predaleč; sicer pa gre beseda kompetentnejšim. Vzvišeni Znanec se le preveč vključuje v dejanje kot deus ex machina; če izvzamemo prvo podobo, kjer vrne Alešu vid, je njegova vloga bolj trpna kakor deialna; sklicuje se samo na zapi-Sc.ne besede, ne ustvarja pa tistih velikih vzorov, ki bi najbolj prepričevali trpeče pravičnike in strahcvali hudobneže. Znanec predstavlja pač Loge«, ne pa Ethos; 011 pridiga, a ne doživlja. — Rešitev iz bede pa ni v sami besedi, marveč v življenju, v dejalnosti, v zavestni in jasni borbi zoper zlo, ki prihaja predvsem od dejanja, ne zgolj od besede. Gregorinov »Oče naš« je potem takem idejno, vendar pa ne dramatsko družen ciklus sedmih samostojnih »podob«, ki spo-ir; . j jo tu in tam na večerniške _ ovestice in ki so dialogizirane ter odrsko opremljene s spretnostjo avtorja, ki ima dolgo-letno gledališko izkušenost. Nekatere pode' a. predvsem druga, so dramafčno bolj izdelane in njih konflikti se rešujejo vsaj v glavnem po zakonu dramatskega življenja; drugod učinkujejo zgolj pripovedovano ali ilustrativno, če bi bilo v igri manj realizma, a več mistike, pesniške naivnosti in tiste nadčasovne lepote, ki diha na pr. iz realizma in mistike frančiškanskih »Fiorettov«, bi bil njen nabožni učinek močnejši. Mimo vseh teh pomislekov izrazito dra matskega značaja pa je Giegorin s svojimi podobami, ki jih je nanizal na vzvišeno vsebino najstarejše in najmočnejše krščanske molitve, ustvaril zanimivo odrsko delo. S svojo idejo, da naj človek v trpljenju :n tegobah zemeljskega življenja posluša božji glas v sebi in se ves podredi višji volji, je zadel tiste nabožne strune, ki pojo sla-herni razočarani, trudni in izmučeni človeški duši. Z umirajočim igralcem, ki se mu nekje na gori, v prebujenju pomladi, ob petju velikonočne aleluje, odpira oslabeli pogled v onostransko glorijo, je simbolno sklenil svoje podobe izmučenih duš, ki oma-gujejo ali se dvigajo v zemeljskem boju med dobrim in zlim. Igro smo dobili v režiji samega avtorja. Spričo velikega števila oseb, osemkratne spremembe okusno vokvirjene scene in raznih izrazito teatrskih pripomočkov, ki naj bi dvignili učinek besede, je bila odrska obdelava obsežna in težavna. Mnogo plemenitega truda je zahtevalo delo takega obsega in tako delikatnega poslanstva, vjl-to je njegov gledališki i cinek tem večji. V tesnem okviru, ki je odmerjen temu poročilu, ni mogoče niti našteti vseh sodelujočih in označiti njihovih doneska*-, med katerimi so nekateri prav tehtni. V vseh podobah nastopa sam Gregorin v vlogi Znanca, ki jo uvede Kristus na gori -n zaključi Kristus pred umirajočim igralcem. Gregorin ima v prikazovanju tega lika tako i e-koč že nekaj tradicije in njegova podu-hovljena igra je dajala vsemu delu ton liste vzvišenosti, ki naj povzdiguje dušo gledalca k viru večnih vzorov. Vse druge figure so bile posnete iz našega bednega in žalostnega zemeljskega življenja. Med njimi omenjamo kot posebno karakteristična dve starki-materi Marije Vere, dve figuri Kraljeve, pievarjeno dekle Ukmar-Boltar-jeve, nekatere postave obeh bratov Sk:- binškov in M. Košiča, s čimer niso omalovaževane ostale, bolj ali manj epi^vdac, vendar v nekaterih prizorih življenjsko verne vloge. Tudi neimenovani »Lroški sodelavci se v glavnem dobro obnesejo. Avtor, režiser in igralec Giegorin je til nekajkrat poklican pred zastor :a nagrajen s šopki. Nov zvezek »Slovenskega Pravnika«. Pravkar izšla 9.—10. številka 56. letnika »Slovenskega Pravnika« prinaša razpravo dr- L. Kravine »O kaznovanju kolektivnih (zbiralnih) deliktov po našem kazenskem zakoniku«. Razprava se bo prihodnjič zaključila. Nadsljuje se daljši spis dr. Leva S v e t k a »Prekočasno delo«. V Obzorniku je objavljen iz peresa univ. prof. dr. R. S a j o v c a nekrolog pravniku in skladatelju prof. dr. Gregorju Kreku. Med književnimi poročili ocenjuje dr. V. Korošec Salvatora Riccobona »Fon-tes Iuris Romani Anteiustiniani« — lansko florentinsko izdajo. Zvezek prinaša v prilogi nadaljevanje odločb kasacijskega sodi-d:šča v civilnih stvareh. »Slovenski pravnik« izdaja v redakciji dr. Rudolfa Sajov-ca društvo »Pravnik« v Ljubljani. Maksima Gorkega »Kako postaneš pisatelj« je izdala v calotnem italijanskem prevodu »Come divenni romanziere« založba Garzanti v Milanu. Panzini. Iz dela pokojnega Alfreda Pan-zinija je izšel pri Mondadoriju zvezek doslej v knjigi še neobjavljenih proz z naslovom »La valigatta misteriosa«. Knjiga obsega 36 krajših povesti. FOEI * Italijanski vojski v RusSji je posvečena 25. številka rimskega ilustriranega obzornika »Documenti di vita Italiana«. Vsaka številka tega zanimivega obzornika se odlikuje s številnimi ilustracijami v najboljšem tisku, zraven pa je vselej članek v italijanščini in nemščini, ki živahno in tehtno opisuje posamezna poglavja iz voje_ vanja Italijanov v današnji veliki vojni. Pričujoča številka pa je še prav posebno zanimiva po slikah kakor po besedilu. Vsakomur nudi mnogo presenetljivih vpogledov v dogajanje na ruski fronti. Slike so izvrstno izbrane v tehničnem in vsebinskem pogledu. Ta številka bo vsekakor ostala trajen dokument v obširni literaturi, ki sproti narašča ter nam v besedi in sliki prikazuje dogajanje na fronti, kjer se ody>ča usoda novega sveta. * Na vzhodni fronti je padel na čelu svoje čete v oklopniškem polku nadporoč-nik Klaus Muller, ki je bil odlikovan z zlatim nemškim križem za izredno hrabrost kakor tudi z železnim križcem obeh stopenj in z drugimi odlikovanji. Star je bil 27 let. Nadalje je padel letalski rezervni stotnik Valter Ambrock, star 51 let. odlikovan z železnim križem obeh stopenj in z raznimi drugimi redovi. Nadalje sta padla na vzhodni fronti 24 letni Leopold .Modi in tri dni nato njegov brat Oton Modi, rezervni poročnik, odlikovan z raznimi odlikovanji. Prvi je bil star 24 let, drugi pa 32 let. Med drugim je imel krvni red in zlato značko stranke. » Starši, katerih sinovi-dijaki iz opravičenega razloga začasno niso v Ljubljani, lahko iste vpišejo v redno šolo za Enoletni trgovski tečaj oz. v Višji trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. * šahovski turnir za prvenstvo Generalnega guvernementa. Dne 11. t. m. se bo v Varšavi začel tretji mojstrski turnir Ve-likonemške šahovske zveze. Med 12 udeleženci bo tudi šest vojakov, in sicer All-hoff iz Kolna, R. Keller iz Dresdena, Loo^e iz Diisseldorfa, Palme iz Berlina, Zolluer iz Monakova in najbrže tudi Paul Schmiut iz Danziga. Dalje se bodo turnirja udeležili Klaus Junge iz Hamburga, svetovni mojster dr. Aljehin, Bogoljubov in trije zastopniki Generalnega guvernementa. Po štiri partije turnirja bodo odigrane v Varšavi in Lublinu, tri poslednja kola pa v Krakovu. * Nova pota filmske industrije. Pod pokroviteljstvom državnega tajnika Gutta-rerja iz nemškega ministrstva za propagando so imela nemška osrednja društva za fotografsko in filmsko razrskovarjje svoje letno zborovanje v Draždanih. Razpravljali so o najvažnejših izpopolnitvah filma ln fotografije in o nekaterih pomanjkljivostih pri snemanju barvnih filmov, ki jih je treba odpraviti. Na vrsti so bila številna predavanja, ki kažejo silen napredek v razvoju fotografije in filma in so dala mnogo novih podatkov za bodoči razvoj. Posebno zanimiva razprava se je razvila o tem, ali naj barvasti film posname kolikor mogoče prirodne barve ali pa naj bo podajanje barv subjektivno prepuščeno stvaritelju filma. Prišli so do zaključka, da ni nikakega objektivnega fizikalnega merila za to. kaj so v filmu prirodne barve. V tehničnem razvoju reprodukcije barv je skrita umetniška naloga, ki se bo rešila z nadaljnjim razvojem barvastega filma in barvaste fotografije. * Junaška smrt graškega letalca. Višji narednik Wilibald Friihvvald iz Gradca, imejitelj železnega križca 1. in 2. razreda, je v avgustu padel junaške smrti, ko je pilotiral svoje letalo v nekem letalskem napadu na vzhodni fronti. Bil je komaj 25 let star, a imel je že nad 150 zmagovitih poletov proti sovražniku za seboj. * Redni večerni trgovski tečaj. Učni predmeti: knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, italijanščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Koristna in cenena strokovna izobrazba za praktične pisarniške poklice. Pričetek 12. oktobra. Vpisovanje vsak dan, tudi zvečer. Zahtevajte nove brezplačne prospekte: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. * Tečaji italijanščine, nemščine, francoščine itd. — dnevni in večerni — se prično 12. oktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski oddelek. Uspešna in praktična učna metoda. Učnina zmerna! — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, strojepisje itd. Zahtevajte nove brezplačne podrobne prospekte: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. * Priložnost ga je zapeljala. Na dunajski pošti je bil med drugimi zaposlen tudi 44-letni Franc Dušek. Imel je opravka pri razdeljevanju in raznašanju paketov. Priložnost ga je zapeljala, da si je prisvojil nekaj poš'ljk. Mož pa ni bil zadovoljen samo z njemu zaupanimi paketi, ampak je posegel tudi v delokrog svojih tovarišev, tako do so bili nekateri izmei njih popolnoma nedolžno osumljeni poneverbe. Izredno sodišče na Dunaju je Duseka obsodilo na 7 let ječe. IZ LJUBLJANE u— Zadnja pot Janeza Gregorina. V torek popoldne so se poslednjič poslovili od svojega prijatelja in tovariša Janeza Gre-gorina številni pogrebcl. Pred molilnico ua Žalah so se zbrali mnogobrojni planinci, športniki in stanovski tovariši pokojnika. Zlasti mnogo je bilo med njimi mlajših ljudi, ki je z njimi Janez preživel .narsikako prijetno uro svojega kratkega življenja. Po pogrebnih molitvah, ki jih je opravil šem-petrski župnik, so pevci pod vodstvom dirigenta Franceta Marolta ganljivo zapeli svojemu tovarišu »človek glej dognanje...« Nato se je proti kapelici razvil dolg žalni sprevod. V ceikvi so se pevci drugič poslovili z mogočno »Beati mortui«. Krsto so potem ponesli do groba, kjer je po molitvah spregovoril Janezu v slovo urednik »Slovenca« g. Kremžar. Z izbranimi besedami, ki jih je končal z odlomkom iz pokojnikovega »Zavetja v peščevju«, jc mnogim izmed navzočnih izvabil solze. »Sprejmi, Gospod, ti dobri nebeški oče, tega našega ubogega Vreska, našega plemenitega tovariša Janeza Gregorina, v svoje naročje, ter mu ne prištevaj, kar je kdaj hote ali nehote napak napravil. Poplačaj mu njegovo ljubezen in trpljenje in daj mu prostora ob svoji nebeški ženi' lini. Naj počiva v miru! Dragi tovariš, na .-svidenje na sveti Gori.« Pevci so za slovo zapeli še »Blagor mu, ki se spočije«, potem pa je začela padati prst na krsto. u— Nov grob. Za vedno je zatisnila svoje oči ga. Marjeta Jesenkova, po iodu še-gova. Ža njo žalujejo sin Jože in drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 15. iz kapele sv. Mariie na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Hladen veter je -/.avel včeraj zjutraj. Ponoči je bila gosta megla, ki pa se je proti jutru dv;gnila. Toda nebo se je pre-preglo z b-limi in sivimi oblaki, že zgodaj je posijalo sonce, ki pa je le medlo brlelo skozi sive oblake za Ljubljanskim gradom. Hladn' vetnč, znanilec tiste nevšečne jeseni, ki bo oropala prirodo za ves njm letni okras, je prisilil marsikoga, ca je oblekel površnik. Barometer je ponoči naglo padel in sicer od 779 na 772 mm Napovedovalec vremena v Zvezdi pa kljub 13-mu še nadalje napoveduje lepo vreme. Ozračje se še ni preveč ohladilo, le zaradi vetra se čuti hladnejše. Termometer je davi beležil še vedno 11" C. Prejšnji dan. v sredo zjutraj smo imeli 12° C, megla je ležala do prve opoldanske ure. nakar je spet posijalo sonce, nebo je bilo jasno in najvišja dnevna temperatura je dosegla 22.4. Tudi večer je bil zelo lep, a oonoči je polagoma začela nastopati vremenska sprememba, s katero smo najbrž zaključili dolgo vrsto krasnih jesenskih dni. u— Nabiralcem kostanja! Kakor na divjem kostanju tako tudi pri klatenju žlahtnega kostanja delajo nabiralci največjo škodo na drevju. Plezajo na irsvesa, lo-mijo veie in klestijo po njih z vso silo, da je drevje vse v ranah. Če bi ne bilo druge škode, bomo divjanje čutili prihodnjo jesen, ko zaradi sedanjih ran in poškodb kostanj ne bo mogel obroditi. Klatenje kostanja in plezanje na kostanjeva drevesa je najstrožje prepovedano ter bo kaznovano kot pcškcdovan.ie javne imovine. Kakor so škodljivci neusmiljeni z drevjem, tako bo prisiljeno mestno poglavarstvo ravnati z njimi ori odmeri kazni v okviru zakona. Posebno jih pa opominjamo, da razen gozdnih in poljskih čuvajev tudi mestna in državna policija budno pazi, da ne bo škode. Kogar bodo čuvaji ali stražniki zato-tili pri klatenju ali na drevesu, oo izročen Kr. Kvesturi. u— Mislite na bodočnost! Temeljito znanje stenografije in strojepisja vam odpira vrata v trgovske, industrijske, notarske in aruge pisarne. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Mestni trg 17-1. Začetek novega pouka 12. oktobra. u— Povsod se ljudje pridno uče modernih jezikov. Prijavite se v nove tečaje, predvsem italijanščine, nemščine in francoščine. Posebne konverzacijske ure za spret-nejše! Začetek 15. oktobra, 'javljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Mestni trg 17-1. u— Starši! S poukom ^trok srednjih, strokovnih in ljudskih šol že začenjamo. Vpišite jih že sedaj, ker bomo ž njimi ponovili vso tvarino. predno gredo *> šolo, pozneje pa bomo ž njimi delali vsak dan sproti dve uri (razlaga, poprava nalog, priprava, izpraševanje itd < informacije in prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1. u— Licitacija v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15 bo v ponedeljek 32. t. m. ob 15. uri, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni letošnjega februarja in marca meseca. Predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. u— Ravnateljstvi III. in IV. moške realne gimnazije v Ljubljani objavljata: Začetna služba božja za oba zavoda bo v ponedeljek, dne 12. oktobra ob 8. v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Redni pouk za učence III. meške realne gimnazije se začne v torek 13. oktobra ob 8., za učence IV. moške realne gimnazije pa istega dne popoldne ob 13.50. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v četrtek 8. okt. ' Hitra in uspešna desetprstna metoda. — ! Največja moderna strojepisnica, 60 razne-' vrstnih pisalnih, računskih, razmnoževal-: nih strojev. — Specialna strojepisna šola! Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo in moderne jezike. Informacije, brezplačni novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— pomen za pokojnim polkovnikom Ljubomirom živanovičem bo v aedeljo 11. i t. m. ob 11.30 v pravoslavni cerkvi. u— Višji trgovski tečaj za ekonomsko- komercialno izobrazbo pri trgovskem ačill- i šču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpisovanje se vrši dnevno dcpcldne in popoldne. Predavanja prično i 12. oktobra. Sprejemajo se redni slušaJe-! lji(-ice), ki so dovršili kak enoletni t'gov-! ski tečaj ali višje razrede srednje, strokovne šole oz. položili višji tečajni izpit. Prospekt na razpolago pri ravnateljstvu. * u— M»ša zadušnica za pokojno gospo Marijo Adler se bo darovala v soboto 10. t. m. v cerkvi Mar. Oznanjenja ob 8. uri zjutraj. u— Vpisovanje v Enoletni trgovski teč.ij s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. 'Sprejemni pogoji: dovršeni 4 razr. meščansice ali srednje "šole. Dijaki (inje) z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v posebni oddelek. Starši — državni ali samoupravni uslužbenci — prejemajo rodbinsko doklado. Interesentom na razpolago prospekti. Pričetek pouka 12. oktobra. u— Nesreče. Po stopnicah je padel in si zlomil levico 191etni pečarski pomočnik Fr. Robežnik iz Ljubljane. Cvetko Krašnja, 121etni sin barvarja iz Ljubljane, si je poškodoval koleno leve noge. Ključnico si je zlomil pri padcu 71etni Janez Arhar. Po desnici se je oparila 361etna žena delavca Ivana Mušičeva z Rudnika. Desnico si je zlomila pri padcu na stopnicah 54 letna žena trgovskega nameščenca Ivanka Sveti-čeva iz Ljubljane. Na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice so ponesrečencem nudili zdravniško pomoč. Iz Spsdnje štajerske Novi grobovi. V Laporju pri Slovenski Bistrici je umrl v starosti 77 let Štefan Sagadin, bivši dolgoletni župan. Pokopali so ga v torek popoldne. V Celju je umrla po daljšem trpljenju gospa Ada Planinče-va, soproga trgovca. V Mariboru je bila pokopana gospa Alojzija Strojanova. Nadalje je umrl v Mariboru ključavničarjev sin Feliks Bukovšek; v mariborski bolnišnici sta umrla 621etni finančni respicijent v pok. Franc Križaj in 711etni kleparski mojster Janez VVcchl. V Celju je umrl v starosti 75 let upokojeni inšpektor Rudolf Zolgar. Državno de!ovno taborišče na Prager- skem so odprli preteklo nedeljo. Pred letom so prve delovne edinice započele na Pragerskem svoje delo. Nastanile so se v ondotnem gradu, ki je ziaj preurejen za stalno taborišče obvezne delovne službe. Otvoritev je bila združena s proslavo žetvenega praznika. Vsi mesarji iz celjskega, trboveljskega in brežiškega okrožja so se zbrali v Celju zavoljo razgovora o stanovskih zadevah. Govoril je višji mojster Junger o nalogah in dolžnostih mesarja v vojnem gospodarstvu. Mesarski strokovnjak celjskega prehranjevalnega urada je govoril o razmerah pri zalaganju mesarjev z živino. Rekel je, da je v splošnem zalovoljen z mesarji in da je vodstvo posameznih podjetij kar odlično. V št. Jurju ob južni železnici je bdla te dni dražba plemenske živine. Kmetje so prignali nekaj lepih glav muropoljske pasme in vse je bilo prodano do zadnjega repa. Načelnik Zidanšek, ki vodi združenje rejcev na Spodnjem štajerskemi je pozdravil celo vrsto gospo larskih predstavnikov. Praznik žetve v Ljutomeru. V raznih spodnještajerskih krajih so preteklo nedeljo praznovali dan žetve s starimi žetvenimi običaji. Posebno svečan je bil praznik v Ljutomeru, kamor so bili povabljeni ra<-njenci iz vojaške bolnišnice, ki je urejena na gradu v Gornji Radgoni. Z vlakom se je pripeljalo v Ljutomer 70 ranjencev, ki so bili sprejeti z godbo in nagovori. Na glavnem trgu v Ljutomeru so posamezni gospodarji prevzeli po enega ranjenca kot gosta. Kmetje, ki niso dobili nobenega gosta, so pa postregli s sadjem in pijačo. Popoldne je bila proslava žetvenega praznika, zvečer pa so se ranjenci vrnili v Gornjo Radgono. Povabljeni so v trgatev, ki je prav te dni v najlepšem razvoju po vseh Slovenskih goricah. štajerska dekleta gostujejo. V nedeljo zvečer je bila v celjskem nemškem domu vesela prireditev, pri kateri so nastopila dekleta, in sicer v celotni skupini iz Gradca. Predvajala so razne telovadne igre, uprizorila so dva vesela prizora in zapela nekatere pesmi. S podobnim sporedom so dekleta nastopila tudi v Mariboru. O trgatvi v Halozah poroča Rudolf K8r-ner v dunajskem dnevniku. Kadar pokojno počivaš na kakem haloškem gričku, te oblivajo glasovi koncerta, ki ga ne boS nikoli pozabil. Najbolj slišni so klopotci, katerih melodija se stopnjuje. Venomer se ponavlja ta pesem, v kateri sodelujejo zlasti tudi črički in škrjančki. Haloze so igrajoča pokrajina, ki je noč in dan potopljena v pesem. Spodnještajerska jesen! Kdor jo je enkrat samkrat doživel v tej pevajoči pokrajini, je nikoli ne pozabi. Tu se združita življenjska sreča in čista vzvišenost v naj redkejše človeško čustvo, v harmonijo. Nesreče. Pri obiranju jabolk je padla 701etna Marija Potočnikova iz šikance pri Mariboru z drevesa in si polomila noge. Nadalje sta se pri telovadbi ponesrečila osemletni Karel Senica in 91etna Eleonora Bohakova, oba iz Maribora. S polomljenimi udi so jih prepeljali v bolnišnico. Vlak ga je odbil. V PoJjčanah je M t poneleljek ob 23. uri 291etni delavec Mihael Ogrizek proti domu. Ko je *opel čem progo, ga je odbila lokomotiva in ga vrgla ob stran. Ogrizek se je hudo ranil na glavi si zlomil levo nadlehtje, tri prste pa mu je odrezalo- V torek zjutraj so ga našli in prepeljjali v mariborsko bolnišnico. Iz Gorenjske Svetovalke kmetic. Na Koroškem traja 14dnevni tečaj za kmetijske svetovalke, ki ga je priredila koroška deželna kmetska zveza. Svetovalke se bodo po končanem tečaju brigale za kmetice. Udeleženke tečaja imajo štiriletno strokovno in poklicno izobrazbo. Dve leti so se praktično šolale v gospodinjstvu, eno leto so obiskovale enoiteno šolo za kmečke gospodinje, eno leto pa višji razred deželne gospodinjske šole na Goeposvetskem polju, kjer so tudi opravile državni izpit, štirinajstdnevni tečaj ima namen, da se uvedejo v upravno, pridelovalno in posvetovalno delo državne prehrane. Na ta način izučene moči bodo stavile kmeticam na razpolago svoje znanje in skušale omiliti bremena kmetic. Iz Dravograda poroča celovški dnevnik, da je regulacija cest v trgu izvršena. V koroškem slogu je bila zgrajena Jamniko-va kovačnica, ki je zlaj med najlepšimi na Koroškem, staro so pa podrli. Tudi šola je prenovljena. Smrt koroškega viteza železnega krita. Celovški dnevnik beleži, da je 11. septembra padel pri hudih borbah na vzhodu stotnik Ivan Orinschnig iz Celovca, vitez reda železnega križa. Padel je na čelu svojega bataljona. Stotnik Orinschnig se je posebno izkazal kot poveljnik čete v vojni na Balkanu. V začeku aprila 1941 je kot nadporočnik padel sovražnemu oddelku v hrbet, zavzel važno postojanko in zlomil močan sovražni odpor. Nato je zavzel še nekaj artilerijskih opazovalnic in je omogočil diviziji, kateri je pripadal, uspešno napredovanje. Prav tako se je boril na vzhodni fronti, kjer je dal vojakom svojega bataljona časten vzglel. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki. Planinski desetnik Janez Koflert ki je bil večkrat odlikovan, dalje 231etni prostovoljec pri oboroženem oddelku SS Ferdl Kren, ki se je boril že na Poljskem, v Belgiji in na Francoskem. Nadalje je padel 321etni višji desetnik Jurij Gotzbacher, ki je bil že odlikovan z železnim križem. O koroškem rastlinstvu je predaval v okviru vseučiliškega tedna v Celovcu vse-učiliški profesor ur. Eichinger, vodja zavoda za rastlinsko sociologijo v Beljaku. Orisal je čudovito pestro koroško rastlinstvo, ki se razvija pod vplivom različnih vremenskih in zemeljskih činiteljev na razmeroma ozkem prostoru. Na primeru vulfenie in rumene alpske rože je prikazal, kako važen je človeški vpLv na rastlinstvo. Rumena alpska roža je bila najbrž umetno vpeljana v rimski dobi, vulfenija pa uspeva tam, kjer je uvedena paša. S svozim vplivom izrinja človek udomačene rastline in omogoča življenje novim vrstam. — Zanimivo je bilo tudi predavanje o davnem živalstvu na Koroškem. O tem je predaval vseučiliški profesor dr. Kurt Ehrenberg. Razkrivaj je sledove tja v davno dobo pred 500 milijoni let. Dotaknil se je tudi celovškega zmaja, in sicer okostjat ki je bilo svoj čas najdeno prj Celovcu in pO katerem je menda modelirana glava znanega celovškega spomenika. Znanstvenik je izjavil, da je to čeljust nosoroga, ki je nekoč živel na Koroškem. Korošci so torej lahko ponosni, je rekel znanstvenik, da vzdržujejo s svojim spomenikom in z grbom svojega glavnega mesta več milijonov let staro zvezo z davnino. Iz šolske službe. Koroški državni namestnik je imenoval Herto Mikličevo izven šolskega načrta za redno učiteljico. In Hrvatske Veliko zanimanje za italijanski jezik v Zagrebu. Italijanski kulturni institut je otvoril več tečajev za učenje italijanščine. Doslej se je vpisalo že preko 1200 učencev. Posluje 19 tečajev za začetnike, 14 tečajev za malo naprednejše in 10 tečajev za udeležence, ki že obvladajo italijanski iezik. Nemška proslava žetve v Zagrebu. Inozemska organizacija narodno - socialistične stranke v Zagrebu je preteklo nedeljo dopoldne priredila v veliki dvorana Delavske zbornice zahvalno žetveno svečanost. Udeleži® so se je vsi Nemci iz Rajha, ki prebivajo v Zagrebu, in člani zagrebške nemške krajevne skupine. Koncert pevskega društva »Radič* za ranjence. Preteklo nedeljo dopoldne je hrvatsko pevsko društvo »Radie« priredijo koncert za hrvatske ranjence. Moški zbor, ki šteje 70 članov, je iz svojega postnega repertoarja zapel v Zakladni bolnišnici nekaj najpriljubijenejšdh pesmi. Muslimansko delo usmiljenja. Hrvatsko muslimansko društvo v Zagrebu je skilenHo razdeliti med siromašne muslimane sladkor, moko, olje in po potrebi tudi denar. Prvič je delilo darove 6. t. m.; pred potekom Ramazana pa bodo še enkrat obdarovani siromašni muslimanski verniki. Kmetje grade cesto na svoje stroške. Posestniki iz Potoka so na svojo pobudo začeli graditi tlakovano cesto iz svoje vasi do sosedne, kjer bo ce&ta priključena na obetajočo državno cesto. Dolga bo tri kilometre. Država je priskočila kmetom na pomoč s tem, da jim je zastonj dala na razpolago potrebno kamenje. Radio Ljubljana PETEK, 9. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Operetna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Operna glasba na ploščah. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Na harmoniko igra Avgust Stahko. 17.35: Koncert pianistke Adriane MarL 19.: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Porečila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Znani dueti. 21.15: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. 22.: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci predavanje. 22.10: Moderne pesmi — vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini. SV O RT Posebna vloga športa v vojni Šport vrača ranjencem veselje do življenja Kakor je šport v vojni važen za mladino in za ohranitev krepkega naraščaja sploh, tako sta šport in telesna vzgoja v voini najmanj tako važna tudi za one voiake, ki so se vrnili z bojišč s težjimi ali lažjimi poškodbami na telesu. Kakor na mnogih drugih področjih, se je Nemčija tudi v tem pogledu pobrigala za svoje najbolj zaslužne sinove že takoj v začetku vojne. V bolnišnicah so bile uvedene posebne ure za telovadbo pod vodstvom strokovnih učiteljev in kmalu je bilo teh moči treba toliko, da so morali pritegniti za te posle tudi učiteljice gimnastike. Pozneje tudi vsi ti niso zmogli te težke naloge in nazadnje je priskočila na pomoč nemška oborožena sila sama s sodelovanjem športnega urada znane organizacije »Kraft durch Freude«, ki je poskrbela, da so se vojaki zdravstvene stroke priučili najpotrebnejšega in potem lahko v bolnišnicah pomagali pri športnih urah pravim strokovnjakom. Prvi čas potrebi športa in telesne vzgoje med ranjenci v Nemčiji le niso posvečali največje pozornosti. Krivo je bilo tega deloma pomanjkanje strokovnih moči ali pa prostorov za vežbanie, ponekod pa je tudi primanjkovalo pcrrebnih naprav. Tudi tukaj je priskočil na pomoč športni urad organizacije »Kraft durch Freude« in tako je zdaj to vprašanje v glavnem rešeno v zadovoljstvo tisočev, ki jim je poverjena skrb za čim prejšnje okrevanje in usposobljenje ranjenih vojakov in še več Usočev onih, ki so sami prizadeti. Zanimivo je pri vsem tem, da so ranjenci sami zahtevali, naj se jim Kakor koli in vsaj v omejenem obsegu omogoči, da bodo lahko gojili nekaj športa. 5 tem je bil led prebit z najbolj primerne strani in danes menda v vsej Nemčiji ni popolnoma urejene velike bolnišnice za vojne ranjence, ki bi ne imela v svojem dnevnem redu tudi določenega sporeda za športno udej-stvovanje. Pri tem seveda ne gre za doseganje kakih športnih rekordov, temveč večinoma za najbolj preproste vežbe in igre, katerih se lahko udeležujejo tudi ranjenci, ne da bi jih pri tem motile poškodbe na udih. Vežbe in igre so čisto prilagojene telesnim sposobnostim posameznih ranjen- cev, vendar pa zahtevajo od njih tudi gotovo mero naporov in borbenosti. Zato je urejeno tako, da se vojaki, ki so ranjeni na nogah, udeležujejo iger, ki se lahko izvajajo sede. Pri teh igrah, se udeležerci predvsem uveljavljajo z močjo svojih rok in gornjega dela telesa, medtem ko ranjenci na rokah nastopajo predvsem v tekih in pri tem pozabljajo na svoje rane na rokah. Pokazalo se je, da postajajo ranjenci pri tej negi polagoma zopet zadovoljni in veseli ljudje, ki se jim radost bere kar z lica, saj so se pri teh igrah sami najlaže prepričali, da kljub poškodbam še niso brez mnogih telesnih sil. Zdravniki pa, ki nadzorujejo lečenje vsakega posameznika, so mislili tudi na to, da je treba do določene meje vežbati tudi one ude, ki so r>iJi poškodovani. Tako n. pr. vojaki, ki so ranjeni na nogah, sodelujejo tudi pri primernih vajah z nogami. Pri ranjencih z enostransko amputacijo je treba skrbeti za ojačenje preostalega uda, ki mora prevzeti tudi del napora amputiranega dela. Obenem je treba ostanek amputiranega uda okrepiti in ga ospo&obiti za namestitev in nošenje proteze. Pri tem človekoljubnem delu za ranjence so dosegli lepe uspehe nekateri priznani stari športniki, ki se v raznih bolnicah brigajo za to stran lečenja. Tako je n. pr. nekdanji nemški prvak v teku na 100 m Borchmeyer v neki berlinski bolnišnici dosegel naravnost presenetljive izide. Ranjenci mu s takim navdušenjem slede v športnih vajah, da jih mora često celo zadrževati. Znana je dolga vrsta primerov, v katerih so se ranjeni vojaki povzpeli do neverjetnih sposobnosti v raznih telesnih vež-bah. Mnogo je ranjenih vojakov, ki so si z jekleno voljo kljub amputaciji ene noge pridobili toliko moči in spretnosti, da ne samo z lahkoto dohajajo vsakega zdravega človeka, temveč tudi hodijo zelo hitro ali celo tečejo na kratko razdaljo. Brez posebnih naporov se taki ljudje dvigajo po stopnicah ter povsem sigurno skačejo iz višine 2 m. Mimo tega so se naučili voziti kolo ter se premikati na drsalkah in smučeh. Znan je primer, da je takšen smučar z amputirano nogo že sodeloval v tekmi v smuku. Ta posebna skrb Nemčije za ranjence zanima seveda tudi vse ostale države, ki se bore na strani osi, in njihovi predstavniki sedaj proučujejo vse podrobnosti tega sistema, da bi ga čim prej uvedli tudi v svojih krajih. Naše gledališče drama Petek, 9. oktobrazaprto. Sobota, 10. oktobra, ob 17.30: Večno mlada Šaloma. Izven. Nedelja, 11. oktobra, ob 14: Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17: Oče naš. Izven. Cezar Meano: »Večno mlada Šaloma«. Komedija v 3 dejanjih, ki se godijo leta 60. po Kr. rojstvu na dvoru armenskega kralja Aristobula. Osebe: Aristobul-Cesar, Sa-loma-Nablocka, Delila-šaričeva. Tulij Ca-sij-Nakrst, Markodej-Gorinšek, Gaj Lute-cij-Peček, Abimelek-VL Skrbinšek, Jeru-baal- Potokar, Judita-Remčeva, Lia-Sanci-nova, meščan-Brezigar, rimski vojak-Raz-tresen, služkinje-Rakarjeva, Starčeva, J. Boltarjeva. Režiser: prof. sest, inscenator: V. Skružny, scenska glasba: prof. šturm, koreografija: Marta Pavlin, kostumi Salo-me: atelje Inkiostri. V nedeljo ob 14. uri bodo ponovili po daljšem premoru Forzanovo komedijo »Poročno darilo«. Veljale bodo znižane cene od 10 lir navzdol. OPERA Sobota. 10. oktobra, ob 17. uri: Traviata. Red Premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra, ob 16: Seviljski brivec. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Opera bo začela letošnjo redno abonentsko sezono v soboto 10. tm. zna novo na-študirano Verdijevo »Traviato«. V operi bo nastopila kot Violetta Vidalijeva, v partiji Alfreda bo debutiral mladi tenorist Drago čuden, Germonta bo pel Janko, zdravnika T. Petrovčič k. g.; nadalje bodo peli: Floro- Poličeva, Anino-Polajnarjeva, Gastona-B. Sancin, Douphola-Anžlovar Obignyja-Dolničar. Opero bo letos dirigiral D. Zebre, na novo jo je zrežiral C. Debevec, katerega je tudi scena, zborovodja: R. Simoniti; ko-reograf: inž. P. Golovin. G. Kossini: »Seviljski brivec«. Buffome-lodrama v dveh dejanjih (4 slikah). Osebe: Almaviva-Lipušček, Bartolo-Zupan, Ro-ziha-Ivančičeva, Figaro-Janko, Bazilio-Be-tetto, Fiorello-Dolničar, Berta-Stritarjeva, poveljnik straže-Anžlovar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. Millocker: »Gasparone«. Opera pripravlja pod taktirko R. Simonitija in v režiji inž. P. Golovina uprizoritev tridejanske operete »Gasparone«. Delo izvajajo z uspehom v inozemstvu. Dejanje se godi na Siciliji to predstavlja humorno razbojniško zgodbo v glavnih partijah: Ivančičeva, Bar-bičeva, Sladoljev, B. in M. Sancin, Zupan in J. Rus. Italija v novi Evropi Nedavno je v Italiji izšla knjiga pod naslovom »Nuova civilta per la Nuova Eu-ropa«. Za njo so prispevali članke številni mladi' politiki, narodni gospodarstveniki in visoki državni funkcionarji. Njihova izvajanja niso sicer oficielna, naletela so pa na veliko zanimanje v javnosti in tudi v vladnih krogih. čim težja bo zmaga, čim večje bodo žrtve, tem svetlejša in lepša bo bodočnost. »Mi ne verujemo v mirovne pogodbe in se ne zadovoljujemo s takšno kapitulacijo demokracij, ki bi omogočila zopetno vstajenje demokratske misli. Borba je potrebna do zadnje kaplje krvi, ksr samo v mrtvaškem pogledu poraženega nasprotnika lahko čitamo primerne besede o novi ideji, ki jo zmagovalec zahteva od premaganca.« Okrutna neusmiljenost, ki se na ta način zahteva od nasprotnika, ni naperjena samo proti sovražniku, ampak tudi proti samemu sebi. Ni zaman rotil E. Sulis svojega naroda, naj pobija in 30-vraži predvsem tisto, kar je v njem ostalo od sovražnika. Italija je svoje nacionalno zedinjenje opravila v znaku liberalizma in demokracije; bila je nekaj let po vzpostavi Kraljevine izročena oblasti parlamentarne levice ln je v veliki meri izkusila, da je bilo leto 1789. koren vsega zla. Tedaj je, piše Gu-glielmi, prodrlo nenaravno, protizgodovin-sko mišljenje o svobodi, enakosti in bratstvu. V francoski revoluciji vidi on velike nedostatke. katerih odstranjenje bo naloga revolucionarne nove Evrope. Francoska revolucija je dala pogoje za ustvarjenje materialistične kulture, za moralni zaton osebnosti, za kulturno anarhijo, za delitev duha in naroda in za propast duhovne ari-stoKracije. Pod aristokracijo v tem pri meru ne smemo razumeti plemstvo (no-bilta), ampak ono, kar prvotno pomeni grška beseda, to je gospostvo najboljših. Aristokracija je moč, najvišja moč, ki izhaja iz inteligence in značaja in se opira na zavest lastnega poslanstva ter na določeno kulturo. Temeljna missl je tedaj, da Evropa dobi nov vodilni sloj, pri čemer se predpostavlja, da bodo vsi narodi, ki sodelujejo pri ustvarjanju nove Evrope, s svojimi nacionalnimi revolucijami onemogočili reakcionarne razredne borbe. Noben narod ne more pričakovati rešitve od zunaj. Vsakdo naj pri tem pomisli na krivice, ki so se vrstile druga za drugo leta 1919. pri reševanju nacionalnih vprašanj. Ena izmed nepravilnosti je bila tudi v tem, da so male narode dvignili na raven velikih narodov in so jim pripisovali pomen in značaj, ki gre samo velikim nacijam. Ni dvoma, da bo v novi Evropi vladal hierarhični red med narodi, toda razvoj zadnjih stoletij je pripomogel k temu. da je nemogoče, da bi en narod veljal toliko, kakor vsi ostali, in da bi zadostovala samo majhna sila za podjarmljenje celih narodov. Vodilni evropski sloj bo moral pred vsem utelesiti novo idejo, okoli katere se bodo zbirali narodi in nacije. Evropa se nahaja v krizi, ker ni duhovnega edinstva, ker manjkajo pravi značaji in zaradi tega tudi aristokracija. Nova Evropa pomeni ustvarjanje nove kulture in novih načel, katere bo vsak narod prikrojil zase. Obnova Evrope je duhovna naloga. Ni mogoče verovati v njo brez splošne revolucije, brez nove kulture, skratka brez skupnega imenovalca za vse posamezne vrednote narodov. Nova Evropa ne mo- re biti zgrajena na mehanični organizaciji različnih interesov, ki so bili značilni za staro Evropo. Svobodni sporazum med narodi se ustvarja z vero v isto idejo, ki ima moč obvladati razlike med nasprotujočimi zahtevami in pravicami. Narodom se bo odprlo novo življenje, v katerem se bodo lahko pokazali v polni moči in delavnosti. Novi red ni zbirka predpisov, ampak splošna revolucija, v kateri sodeluj-jo vsi narodi. Vojna brez nove ideje, brez revolucije pušča svet razdeljen v zmagovalce in poražene in ga pripravlja samo za novo vojno. To edinstvo se v prvi vrsti smatra za kulturno in intelektualno nalogo, v tem se jasno kaže, na kakšen način želi nova Italija tudi s svoje strani prispevati k rešitvi novega reda. Zato predstavniki Italije vedno poudarjajo dejstvo, da intelekt ni samo duhovna sila, ampak polna zavest življenjskega ritma. V tej smeri gradijo most od nove Italije do nove Evrope. IZ GOSPODINJSTVA Zastopnik zavarovalnice potrka rn vrata »nobel« rodbine in vpraša: »Ali je gospoda doma?« Gospodična hčerka: »Xr, prosim, stara mama je šla v kino, mama pa na boks.« »In kje je gospod papa?« »Papa umiva v kuhinji posodo.« rlji Zagreb postaja moderno velemesto Hiter razvoj Zagreba v moderno velemesto v zadnjih 50 do 60 letih — treba je pomisliti, da je bil Zagreb v 80 letih prejšnjega stoletja še zelo majhen in je štel le 20 do 30.000 prebivalcev — je prinesel s seboj za mestno upravo različne proble- grebu ne bo prevelikih neprilik. Zato so vse glavne prometne zveze z mestom že določene. Tudi elektrifikacija in polaganje vodovodnih cevi se na periferiji postopno nadaljujeta. Električna cestna železnica že zdaj vozi daleč izven mesta. Mestna upra- Jelačičev trg v Zagrebu me. Rešitev teh" vprašanj je Po ustanovitvi Nezavisne Države Hrvatske postala za hrvatsko prestolnico še bolj nujno. Pri razvoju Zagreba v zadnjih desetletjih se je posebno očitovalo pomanjkanje modernega gradbenega načrta. Stanovanjske in poslovne hiše so se gradile kakor se je komu zljubilo. Tako imenovane »divje stavbe« so bile številno zastopane. Temu je zdaj konec. Zagreb se razvija po določenem načrtu. V zadnjih letih se je pokazalo. da se mesto širi vedno bolj v južno smer. Razmah v tem pravcu pa je imel svojo oviro v zagrebškem gla\rnem kolodvoru. Železniška proga namreč loči južne mestne dele od ostalih, tako da izgledajo kakor nekako predmestje. Rešitvi tega vprašanja je mestna uprava s sodelovanjem železniške direkcije posvetila večjo pozornost. Da bi se razbremenil železniški promet, so se pospešila regulacijska dela na Savi. tako da bo reka plovna do Zagreba. V načrtu je gradnja velikega rečnega pristanišča, skladišč in drugih naprav. Zelo važna za razvoj Zagreba je tudi izgradnja prometnih zvez z okolico. Gradbeni načrt za prihodnja leta predvideva cesto, ki bo krožno povezala vsa predmestja. Notranji mestni deli v okolici Jelačiče-vega trga in Ilice bodo tudi v bodoče središče poslovnega življenja. Za stanovanjske okraje so določeni južni, južnovzhodni, južnozapadni in zapadni deli mesta. Industrijska četrt b0 na južnovzhodni strani krožne ceste. Po novem regulacijskem načrtu bosta gornji del mesta in Kapitol še naprej ohranila svoj zgodovinski značaj. Ker še ni mogoče predvideti bodočega razvoja in obsega mesta, gradbeni načrt zahteva tudi za okoliške vasi takšen stavD-ni red, da ob eventuelni priključitvi k Za- va ima v načrtu gradnjo več novih cest in vzpenjačo na Sljeme, s čimer pa bodo začeli šele Po vojni. Kdor išče službo plača za vsako besedo L —JO, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja je plačati za vsako besedo j, i.—< za vse druge oglase L —.60 za besedo ža drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. Delo dobi več zidarjev in delavcev. Plače ugodne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13499-1 Služkinjo iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13512-1 Natakarico spretno, sprejmem takoj. Homar Marija, Sv. Jakoba trg 8. 13529-1 Pletiljo vajeno na rašel stroj, iščemo. — *SEKOTEX , Blei\veisova c. 12. 13531-1 INSER2RAJ Železen štedilnik in različne peči zelo poceni mprodaj. — Merkur. Puharjeva 6. _ 13540-6 Zidno opeko staro, več tisoč, prodam. Naslov v v=eh poslovalnicah Jutra. 15511-6 Prodnrn damsko znpestno uro. stpro poste! jo, cmaro in veliko mi?o. Naslov v vseh poslovalnicah! J"tra. 13514-6 Biljard dom na procente ali prodsm zaradi p-man^anja prostora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13526-6 JedHni pribor Alnaka (Bpmdorfl. kompleten. ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13537-6 Šampanjske steklenice, večjo količino kupi Fr. Kham, Kongresni trg 8. 13457-7 Žimo lepo, staro, 5 kg, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zima«. 13516-7 Kupim pravo perzijsko preprogo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«. 13536-7 Dve gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13513-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oda;:m takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13515-23 Dve opremljeni sobi v ccntru oddam. Naslov v vreh poslovalnicah Jutra. 13539-23 I-opo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gosno^u. Groharjeva ulica 19, pritličje. 13538-23 afeteaegB Izgubljen je bil aparat za reguliranje zob. Najditelj naj ga odda proti rasradi: Blci-weisova c. 4G-III.. demo. 13527-23 Pisalni stroj žepne izdelave in odlične kakovosti naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13533-23 Tovorni ali poltovorni avtomobil do 1000 kg nosilnosti kupim ali pa ga vzamem samo v najem, z-a vožnjo samo dopoldne, preskrbim vsa potrebna dovolila za vožnjo proti dobri odškodnini. Koblarieva 7. 13524-10 DKW Cabrio z dobro gumo, pripraven tudi za predelavo v lahko tovornega, ugodno proda DKW zastopstvo Lovše, Celovška c. 95. 13520-10 Kupimo stare bici- kelj-gume, biciklje ter vreče. Plačamo dobro. Merkur, Puharieva ulica 6. 13541-11 Zelo lepa samska soba in spalnica s kaučem ln foteljem, malo rabljeno, zaradi selitve za zelo nizko ceno, kauč tudi ev. posebej naprodaj. Merkur, Puharjeva ul. 6. Gospodje, pozor! Kiobučarna »Pajk« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča Fudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna, Cesta 29. oktobra 13. 13245-37 Dobra strojepiska išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna v trgovini«. 13521-2 Gospod, pomočnica mlada moč, vajena vsega dela — ljubiteljica otrok — išče primerno mesto. Samostojna kuharica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13510-2 Italijanski jezik poučujem začetnike in nadaljevalce. Takojšnja konverzacija v toskan-ščini. Kdor želi takojšnjega uspeha, naj se obrne na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh viden«. Uspešno oglaitevassfe le v »Jutru«! Komfortno dvosobno ali trisobno brez kopalnice v centru zamenjam za tri- do petsobno stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen domačin«. 13507-21a Sebo s kabinetom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13518-23 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka Avgust 31, Abiturijent-ka, Bežigrnd. Boljši, 10 tisoč, Center, Čopič J. prof.. Dobra gospodinja, Delovna. Dober kupec. Elektromotor. Električni gramofon. Fotelj, Gospodična, Hribar Josip, Iščem kurjača, Industrija in izvozno podjetje. Knjige, Kompleks, Kongresni, Linhartova, Lepa čista soba, Lepa soba. Lepa posest. Le zmožni. Lepa in čista, Majhna sobica. Mizarji, Pokažite, Muzikalična, Mesto aii periferija. Marljiva in poštena, Nujna pomoč. Nastop takoj. Obleke, Odlična, Osebni avto, Primorska. Potreba de-norja, Pia,nino, Pucli, 250 ccm, Plačam letno. Poštena, Pridna, Poseben vhod, Pathe, Prodajalka, Redna plačnica. Resen intei-esent. Rentabilna naložba, Rcžna dolina. Sigurna eksistenca, Simpatija, Sodelujoča. Stalno odsoten. Sredina mesta, Spretna kuharica. Stanovanje, — Soliden, Skupno življenje. Spretna čista. Sposoben, Steklenice. Soba. šiška, šivilja, Tyrševa, Tako.i, Tri osebe. Takoj 777, Trajno. Takoj 868, Uspeh, Uradnica, Ugodno 777, Upokojenec, Veselje do dela. Vogalna, Varčna in vestna, Začetnica, Za vilo. Zasebnik, Zima 50, Zelo solidna, Železničar, Zemljiška knjiga, Zdravnik, Želim vrt, Živie Ferd., 300—400. IN5EMRAJ 8 Umrla je ljubljena mama, gospa JESENK0 MARJETA ref* ŠEGA Pogreb bo v petek, dne 9. t. m. ob % 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. oktobra 1942. žalujoči sin JOŽE in ostalo sorodstvo H. de Vere Stacpoole: 45 OTOK BISEROV Roman »Tudi če bi nama jo skušal Hakluyt nagoditi, kaj naj 0'Connor stori? Da bi ukradel bisere? Nu, mislim ,da bi bilo to pretrd oreh zanj, ko sva dva proti enemu. Ne. Zmotili ste se. Nikar si ne belite glave zastran 0'Connorja. Jaz sem dokaj natančen, kakor veste, a reči moram, da mi je mož po godu.« »Izvrstno.« »Misliva zdaj na lope, ki jih je treba zgraditi. Potrebno je, da se vsa posadka ,Južnega križa' že jutri poprime gradnje. V ta namen jih moramo nocoj prepeljati v delavsko taborišče.« »Še nocoj?« »Da, tako se vsaj lahko naspe, preden se lotijo dela.« »Izvrstno. Takoj vam jih pošljem s šalupo.« »Po večerji je tudi še čas.« Solnce se je tisti mah že spuščalo za Čeri, in z gozdnega parobka, kjer je Izabela kurila ogenj in pripravljala večerjo, je vstajal tehak steber dima. 0'Connor je sedel poleg hiše na pesku in kadil, kakor da pozablja vse drugo razen lepote prizora. Posadka »Južnega križa« se je bratila z moštvom »Domaina«; njih tanki rezki glasovi so se mešali z vreščanjem galebov, ko so krožili okoli jadrnice ter lovili cunje in odpadke, ki so jih mornarji metali v vodo. Takoj po zahodu solnca pa so kriki galebov utihnili, in z nočjo je padel na otoček molk, ki sta ga prekinjala samo pesem odboja in šumenje vetra v gozdiču. Ko je bila pripravila večerjo, je Izabela izginila, in beli možje so ostali sami pri tabornem ognju. Bila je noč pred mlajem; laguna onkraj svetlobnega kroga, s katerim se je obdajal ogenj, je bila vsa posejana z zvezdami, in jadrnici sta se sivo-črno odražali od zvezdnatega neba. 0'Connorju na čast je bil Van Houten odprl steklenko vina, toda vkljub vinu in Van Houteno-vim družabnim naporom je pomenek zastajal. Floyd je bil globoko zamišljen. Misel, da naj ostane z Van Houtenom in 0'Connorjem na peščini, mu ni bila všeč. Vedel je sicer, da bo tudi po izkrcanju mornarjev z »Južnega križa« posadka »Domaina« ostala na svoji ladji, a ta je bila zasidrana dokaj daleč. Obhajala ga je gotovost, da bosta pajdaša, kar koli kanita, izvršila svoj naklep nocoj, in da predmet nakane ni samo on, ampak tudi »Južni križ«. Najbrže sta ga hotela potopiti na kraju, kjer je bil zasidran, kakor hitro spravita Floyda s poti. Sklenil je, da ne bo spal na kopnem, in takoj, ko so povečerjali, je Van Houtenu povedal svoj namen. »Nu,« je rekel, »najbolj pametno bo. da se zdajle vrnem na ladjo in pošljem posadko v taborišče. Dal jim bom šalupo; mislim, da je v nji prostora za vse.« »Da,« je rekel Van Houten. »Jaz poj dem z vami in vam jih bom pomagal odpraviti. Vobče utegne biti dobro, da ostanete nocoj na ladji, kajti v hiši imam že kapitana 0'Connorja, postelji pa sta samo dve.« »Da. spal bom na ladji,« je potolažen odvrnil Floyd, čeprav se je na tihem čudil, da priporoča Van Houten baš to, kar je iz previdnosti sam nameraval. »Tem bolj, ker so vse moje reči še tam ... Nu, ali greva?« Ozrl se je po Izabeli; nikjer je ni bilo videti. Pustila sta 0'Connorja, ki je še vedno kadil, pri ognju, krenila na breg lagune in porinila šalupo, ki je s čolnom vred ležala na suhem, v vodo. Vzela bi bila čoln, ko bi ta ne bil puščal, kakor je pojasnil Van Houten med veslanjem. A Floyd ni pazil na njegove besede: mislil je na Izabelo. S seboj je nikakor ni mogel vzeti: med nevarnimi dogodki, ki so se pripravljali, je bila na suhem bolje spravljena nego pri njem. Floyd se jo ni bal pustiti pri Van Houtenu in 0'Connorju, saj je vedel, da se jela kaditi in se pomenkovati o vsakdanjih rečeh, je bilo pri srcu neznosno težko, ko se je oddaljeval od nje, čeprav ju je ločilo samo nekaj konopcev mokrote. Na ladji je ukazal Joeju Gori, naj se posadka izkrca. Komaj je to rekel, je na palubi vse zamrgo-lelo. Misel, da pojdejo na kopno, je mornarje navdušila; kakor bi trenil, je bila šalupa v vodi, in posadka je poskakala vanjo. Van Houten je pomagal in navajal Joeja Goro, ki je prijel za krmilo. ^ Jadrovine bodo našli dovolj, da si postavijo šotore,« je rekel Van Houten. »Sicer bodo pa v noči, kakršna je nocoj, gotovo rajši spali pod milim nebom.« Šalupa je odrinila od ladje in dokaj hitro zdrčala proti bregu, čeprav je bila težko obremenjena. Na-likovala je velikanski žuželki, ki bi polzela po gladini lagune. Van Houten se je obrnil in stopil s Flovdom v kajuto na požirek pijače. Mladi mož je odprl steklenko in poiskal škatlo smotk. Sedla sta za mizo ter jela kaditi in se pomenkovati o vsakdanjio rečeh, med tem ko se je Floyd v duhu pripravljal za vsak slučaj in se obenem kazal neprisiljenega in naravnega. Ali naj opravi z Van Houtenom kar tu, ali naj ga pusti, da se vrne na suho, in se nato posvetuje s Cardonom ? Vedel - je, da Cardon posluša vsako besedo razgovora, in njegovo mnenje o prijateljevi sodbi je bilo kar najboljše. Namenil se je, da mu že v tem, kar bo govoril z Van Houtenom, razjasni položaj. »Vaša misel, da ste poslali vso posadko na lovišče, tako da bodo jutri zjutraj lahko pričeli z delom, je bila izvrstna.,« je dejal. »Seveda moram zaradi tega sam ostati na ladji, in utrujenost mi ne da, da bi stražil. Sicer pa ne bo potreba. Razen morskih psov ni na laguni nobene nevarnosti.« »Res je,« mu je Van Houten pritrdil. »Pravite, da nas 0'Connor jutri že zapusti?« »Da, jutri odrine, če bo veter.« »Nu, veseli me, da sem ga spoznal. V prvem trenutku ni napravil name baš dobrega vtisa, a zdaj mi je tem bolj všeč, čim dalj ga gledam in poslušam. Zelo močan mora biti; v boju bi ga najrajši imel ob svoji strani kot za nasprotnika.« Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »»Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani