LETO XX., ŠTEV. 10
LJUBLJENK, ČETRTEK, 15. JANUARJA 1959
SLOVENSKI
izdajo m tiska Casopisuo podjetje aloveuoki poročevalce - LMrektori Rodi Janhuba — Glavni in odgovora* a redniki Sergej Voiajak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva nlica 1 in S, telefon 2S-522 do	—
Uprava: Ljnbljana, Tomšičeva nlica št. 1/11. telefon 2S-522 do Ž8»MŠ — Oglasni oddelek Ljnbljana, Titova cesta 1, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za znnanje 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiro račun pri Komunalni banki T.inbljana 600-704 1-367 - Mesečna naročnina 210 din
DRUGI DAN BIVANJA PREDSEDNIKA TITA V PRIJATELJSKI INDIJI
Mir in srečnejša prihodnost glavna skrb naših dveh dežel
Predsednika Tita so v New Delhiju sprejeli predsednik indijske republike Prasad, predsednik vlade Nehru, podpredsednik vlade Krišnan in druge visoke osebnosti indijske republike — Cesta od letališča do rezidence indijske republike je bila okrašena z indijskimi in jugoslovanskimi zastavami, meščani pa so prisrčno pozdravljali jugoslovanske goste
m ■	lili	jjj
•ggjijjji:	lili	
vftvS:		
	lili	
NEW DELHI, 14. jan. (Tanjug). Predsednik Tito je danes prispel v Nevv Delhi, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi, ki gredo šefu prijateljske države. Posebno Jatovo letalo, s katerim je prispel Tito iz Madrasa je pristalo na letališču Palam ob 13. uri po lokalnem času. Predsednika Tita so pozdravili predsednik indijske republike Radžandra Prasad, predsednik vlade Jawaharlal Nehru, podpredsednik republike Rada Krišnan in druge visoke osebnosti indijske republike.
Po končanem sprejemu se je predsednik Tito z indijskimi voditelji odpeljal v odprtem avtomobilu proti Delhiju. Na vsej poti so ga pozdravljali številni meščani. Nekoliko po
duu&i uri je prispel Tito v rezidenco predsednika indij-6ke republike, ki bo njegova rezidenca, dokler bo oival v Delhiju.
Osemdeset kilometrov južno od Delhija se je posebnemu Jato vemu letalu pridružilo v častno spremstvo 8 reaktivnih lovcev indijskega vojnega letalstva. Ko je predsednik Tito Izstopil iz letala so njemu in njegovi soprogi obesili okrog vratu venec svežega cvetja, kar je v južnoazijskih deželah Izraz posebne simpatije in spoštovanja. Tita so pozdravili tudi predstavniki jugoslovanske kolonije v Delhiju, pionirji pa so mu izročili šopke cvetja. Potem ko je pregledal častno
Ti'to počasti! Ghcndijev spomin
New Delhi, 14. jan. (Tanjug) Danes popoldne je predsednik Tito položil venec na mento, kjer so bili upepeljeni posmrtni ostanki velikega indijskega voditelja Mahatme Gandhija. pred Štirimi leti je predsednik Tito na tem mestu zasadil »drevo prijateljstva«, .ki je v teh letih
rt zvilo že debelo st-eolo.
Cejlonski, tisk o obisku
Coiombo, 14. jam. (Tanjug) Vsi vodilna ceylonsl£i listi ot) širno poročajo na vidnih mestih o bližnjem obisku predsednika Tita na Ceylonu. »Koeksistenca je cilj Titove politike,» piše »Dinamina«, list na singaleškem jeziku in poudarja, da pripravljajo predsedniku Titu posebno topel sprejem. Današnji »Times of Ceylon« obširno poroča o sprejemu predsednika Tita v Madrasu in navaja njegove besede v zdravici izrečeni na ban ketu v Madrasu.
Tudi ceylonski radio obširno govori o bližnjem obisku predsednika Tita na Cevlonu. Te dni bo imel ceylonski radio tri oddaje o Jugoslaviji v angle škem, tamilskem in singale iškem jeziku. Na programu cey Ionskega radia so tudi posebne glasbene oddaje pod naslovom »Pozdrav Jugoslaviji« in »Dobrodošli predsednik Tito«. V teh oddajah bodo med jugoslovansko glasbo dajali različne komentarje in informacije o Jugoslaviji.
četo, so predsedniku Titu predstavili člane diplomatskega zbora in udeležence jugoslovanske ambasade in kolonije v Delhiju.
V pozdravnem govoru je predsednik indijske republike Prasad izrekel dobrodošlico jugoslovanskim gostom ln dejal: »V posebno zadovoljstvo mi je, da vas lahko pozdravim in vam vnovič zaželim dobrodošlico v Indiji. 2ivo se spominjamo vašega zadnjega obiska pred štirimi leti in zakladnice dobre volje, ki ste jo ob tej priložnosti prinesli. Obiskali ste nekatere predele naše dežele in dobili neposredne vtise o njej. Odtlej smo z velikim zadovoljstvom ugotavljali, da se prijateljstvo in razumevanje med našima dvema deželama nenehno krepi. Prepričani smo, da bo tudj vaš sedanji obisk še bolj okrepil že obstoječe prijateljstvo.
Vaša ekselenca v Indiji ni tujec. Toda posebno smo počaščeni, ker je tokrat tudi gospa Broz z vami. Prav zato bi tudi njej iz vsega srca zaželel dobrodošlico v Indiji. Moja'vlada in indijski narod sta srečna, ker ste kljub odgovornim mednarodnim obveznostim našli čas
in nam izkazali čast-s tem prijateljskim obiskom, čeprav je kratek. Prepričan sem, da je ta obisk ob začetku leta - dobro znamenje za nadaljnjo krepitev prijateljskih stikov med Indijo in Jugoslavijo,« je končal predsednik Prasad -in izrekel visokim gostom ln jugoslovanskim narodom svoje najboljše želje.
Predsednik Tito se je prisrčno zahvalil za dobrodošlico, pozdravil v imenu jugoslovanskih narodov indijske voditelje in dejal:
»Prinašamo vam najboljše želje in najtopflejjše .pozdrave
jugoslovanskih narodov, v katerih ima Indija velikega prijatelja. Imamo enake skrbi, borimo se za mir in oboji želimo zagotoviti mir* in srečnejšo prihodnost našim narodom. Čeprav je tokrat naš obisk kratek, sem prepričan, da bomo imeli dovolj časa, da z vašimi voditelji konstruktivno	izme-
njamo mišljenja, in prepričan sem, da bo to prispevalo k še tesnejšemu in vsestranskemu sodelovanju med obema deželama. Po mojem obisku v vaši deželi in po obisku predsednika Nehruja v Jugoslaviji smo lahko ugotovili velike uspehe pri našem medsebojnem sodelovanju, kakor tudi pri sodelovanju na mednarodnem področju. Današnji mednarodni položaj v svetu je zaskrbljujoč. Razume se, da nam ne more biti vseeno, kaj se v svetu dogaja, kajti spričo tega dogajanja postaja tudi naš položaj bolj zapleten. Zato sem prepričan, da taka izmenjava mišljenj in taki osebni stiki lahko veliko koristijo pri iskanju poti, kako doseči popuščanje mednarodne napetosti in zagotoviti čimte-snejše mednarodno sodelovanje. Prepričan sem. da bo naš obisk zelo koristen za obe deželi in za krepitev miru v svetu. Naj živj indijski narod, naj živi ln. uspeva vaša velika svobodoljubna in miroljubna dežela!«
Vsi prisotni so z velikim aplavzom pozdravili govora predsednika Tita in predsednika Prasada.
Za tem se je predsednik Tito s predsednikom Prasadom in
premierjem Nehrujem v odprtem avtomobilu odpeljal v Delhi. Cesta od aerodroma do rezidence indijske republike je bila okrašena z indijskimi in
jugoslovanskrmi zastavami, me-
ščani pa so prisrčno pozdravljali jugoslovanske goste.
MADRAS, 14. januarja — (Tanjug). Včeraj ob desetih
lami zbor v Madrasu in druge visoke osebnosti. Mesto je bilo svečano okrašeno z zasta-
Včeraj je Tito obiskal središče antične indijske kulture Mahabali Puram, 60 kilometrov južno od Madrasa. — Zvečer mu je guverner priredil slavnostno - večerjo, med katero sta bili izmenjani zdravici, po večerji so si jugoslovanski gostje ogledali indijske narodne plese, davi ob osmih pa je predsednik Tito s spremstvom z letalom odpotoval v New Delhi.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel poslanika Cejlona g. Olvina Bernarda Peroira, ki mu je izročil akreditivna pisma
ZDRAVICI PREDSEDNIKA PRASADA IN PREDSEDNIKA TITA
Izvenbioio«ske drža®© prisp®®s|®
M ublažit®!	napetosti
New Delhi, 14. jan. (Tanjug). Predsednik indijske republike Prasad je -nocoj priredili večerjo v čast nredsednlku Tit-u. V zdravici ’e predsednik Prasad najprej izrazil posebno zadovoljstvo soričo vnovičnega obiska jugoslovanske-^ predsednika v Indiji ln poudaril različne oblike sodelovanja med obema državama, nato Pa je dejali - -...............   **
»Danes je najtežji In najnujnejši problem razorožitev. Moja vlada in jaz osebno sva
srečna* da bodo naše skupne
težnje v tem pogledu verjetno do določene mere izpolnjene, če se bodo začetni uspehi, pred nedavnim doseženi v Ženevi, nadaljevali in če bo dosežen
sporazum o ukinitvi nuklearnih
in termonukleamib poskusov. Iskreno upamo, da bodo napori držav, ki sodelujejo pri razgovorih v Ženevi, dali tudi plo-
se je predsednik Tito izkrcal dove. Ko bo enkrat dosežen ta v Madrasu, največjem mestu južne Indije. Pozdravili so ga guverner države Madras,
Bišnura Medi, predsednik in člani madraške vlade, konzu-
pomembni sporazum, bo moč preiti k reševanju drugih problemov. Že sam ta sporazum bo omilil mednarodno napetost in ustvaril vzdušje, v katerem
U§fliani© o pomilostitvah
OD NAŠEGA SlALNEGA DOPISNIKA
PARIZ, 14. jan. (Po telefonu.) Po sinočnji seji ministrskega sveta, ki je bila precej dolga in je bila prva pod predsedstvom de Gaulla, so danes v središču pozornosti vseh političnih krogov ugibanja o možnih posledicah pomilostitve in zmanjšanje kazni jetnikov in interniranih Alžircev.
Te sklepe predsednika republike so uradno pojasnili kot običajne ob nastopu na dolžnost novih šefov države. Toda pomembno je, da je novi minister za informacije v poročilu za tisk smatral po-
V Beogradu so 13. januarja izmenjali ratifikacijske listine o dobavah investicijskega materiala med Jugoslavijo in ZAR. Izmenjavo sta izvršila dr. Milan Bartoš, veleposlanik v DSIP Sabet Aris, veleposlanik ZAR v Beogradu.
tnebno izjaviti, da ti > ukrepi nikakor ne pomenijo pripravljanje terena za razgovore o spremembi statusa Alžirije in da je zaradi tega izključena vsaka možnost vmešavanja Inozemstva v to vprašanje.
Morda je prav ta izjava povzročila zmedo, ker se vsakdo sprašuje, čemu je bilo treba prav v tem trenutku poudariti ta načela. Zato danes skoraj na splošno povezujejo Fanfa-nijev prihod na zasedanje evropske gospodarske organizacije in skupnega tržišča z verjetnostjo, da je Fanfani v Kairu z Naserjem govoril tudi o alžirskem vprašanju.
Toda zaito ni nič manj čudno, da je Fanfani takoj, ko je pristal z letalom na Orlvju, odšel v Elizejsko palačo ter da se bo pred vrnitvijo v Rim jutri dopoldne sestal z Debreu-xom. To vest dopolnjuje tudi dejstvo, da začasna vlada že tri dni zaseda v Kairu in da se je zasedanje začelo takoj po končanem Fanfaniijevem obisku.
Bilo tri vsekakor čudno, če prvi zahodni premier, ki je obiskal Naserja po sueškem napadu, ne bi govoril z njim tudi o alžirskem vprašanju, pa naj si bo kot od Francije pooblaščena ali nepooblaščena oseba. Francoski demantiji so torej lahko deloma resnični vendar pa se s tem ne spremeni bistvo stvari.
Politični opazovalci tu ne govore skoraj o ničemer dru-
gem, kot o bistvu stikov med francosko vlado in FLN, ki verjetno kljub vsemu vendarle obstojajo, če ne direktno, pa indirektno. Ali je namen teh stikov iskanje rešitve ali pa gre kot dosedaj francoski vladi samo za uspavanje francoskega, alžirskega in svetovnega javnega' mnenja — to nam bodo pokazali šele bodoči dogodki.
Ne glede na vse to so ekstremni alžirski krogi sprejeli amnestijo z veliko vznemirjenostjo. Nekatere organizacije so celo napovedale protestne manifestacije in šele v zadnjem trenutku je današnji sestanek Delouvrierja, ki mu je — menda ne slučajno — prisostvoval tudi general Ma-su, je odstranil možnost takih dogodkov. S tem pa še ni rečeno, da ne bo prišlo do sestajanja posameznih ekstremnih elementov in napovedano je celo organiziranje komitejev budnosti, katerih glavna dolžnost naj bi usodo francoskega Alžira. tej luči bo posebno zanimivo jutrišnje zasedanje skupščine, na kameri bodo nainr°i nreči-tali noslanico predsednika de Gaulla. nato pa bo DebTeux objavil načela svoje politike Skorn vsi komentatorji pričakujejo. da b-do ob t°i priložnosti al4'r«k? pne1 o n Tahte-vali pojasnila gled« v’adne politike in jamstva, da se ta politika ne bo oddaljila od integracije Alžirije. Ali bodo ooslanci TTTSTR podorli Alzirm
ni; bodo disciplinirano stal; ob stran1 — tejja no upa nihče natančno napovedovati.
Vida Hreščakava
bo sožitje, ki sta mu Jugoslavija in Indija popolnoma vdani,
postal realnost, hladna vojna pa bo postopno odmirala.
Ni treba, da tokrat znova Poudarjam vse skupne elemente, ki so približali naši dve državi drugo drugi, vendar pa moram na kratko poudariti, da nobena od naših držav ni vezana na kakršenkoli vojaški in “že samo to dejstvo ' nam omogoča boljše medsebojno razumevanje in skupno delo za
utrjevanje miru.
Ko s'e boste vrnili v domovino, bo vaše poznanje azijskih
dežel in njihovih problemov v veliki meri spodbudilo tisto spoštovanje medsebojnih interesov in kulture, ki je tako važno, če želimo, da bo svet krenil v smeri miru, ne samo
v vojaškem smislu, marveč tudi, naj mi bo dovoljen ta izraz, v duhovnem smislu. Stare civilizacije Azije ' in Evrope imajo mnosrokaj skupnega. V teh dnevih vznemirjenosti je mnogo bolje spominjati se teh skupnih elementov kot Pa poudarjati razlike,« 1« zaključil predsednik Prasad ln izrekel dobrodošlico predsedniku Titu ln njegovi soiprogl.
Predsednik Tito se je v odgovoru na zdravico zahvali) za gostoljubni sprejem, poudaril enake težnje obeh držav to/je ohranitev miru in osvoboditev človeštva pred strahom za jutrišnji, dan in dejal:
"-Kar nas navdaja z največjo zaskrbljenostjo je to, da največji uspehi človeškega duha še vedno služijo kot zastraševalno in razdiralno sredstvo, namesto, da bi jih uporabljali za zagotovitev srečnejšega življenja človeštvu.
V pogledu ohranitve neodvisnosti in naporov za zagotovitev boljšega življenja naših narodov imamo mnogo skupnega. Prav tako imamo mnogo skupnega na medna-
Pozdravna brzojavka kongresu socialistične stranke Italije
Beograd, 14. jan. (Tanjug). Generalni sekretar SZDL tovariš Edvard Kardelj je v imenu zveznega odbo-ra SZDL poslal kongresu italijanske soclali-bila skrb za stične stranke naslednjo pozdrav-V' no brzojavko:
»Ob vašem 33. kongresu pošilja Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije prisrčne pozdrave vsem delegatom, preko vas pa vsem članom socialistične stranke Italije.
Ob tej priložnosti izražamo prepričanje, da se bo dasedanje konstruktivno sodelovanje med italijansko socialistično stranko in SZDL. ki se .ie pokazalo koristno za zbližanje naših dveh narodov, še nadalje uspešno nadaljevalo.
V vašem delu vam želimo ve-'ikr, nsoeba in plodne rezultate v vaši borbi za stvar delavskega razreda, napredka in demokracij« v Italiji.«
rodno-političnem področj/u, v prvi vrsti glede aktivne koeksistence med državami in naredi z različnim družbenim redom. Enako obsojamo vojno kot sredstvo za reševanje spornih mednarodnih vprašanj, ker iz zgodovine vemo. da vojne samo uničujejo plodove človeškega dela, ne rešujejo pa problemov, zaradi katerih' šo' se "začele. Mi smo odločni pristaši reševanja spornih vprašanj na miren način, ker samo to lahko da boljše in trajnejše rezultate.
Ob tej priložnosti bi hotel poudariti, da se je že doslej pokazalo, da miroljubne dežele, ki so izven blokov, a aktivno delujejo preko Združenih narodov ali izven njih, uspešno vplivajo v naporih za ublažitev mednarodne napetosti, v nekaterih primerih pa tudi v naporih za preprečitev agresije oziroma za preprečitev vojnih spopadov.
Naša dežela dosledno izvaja svojo miroljubno politiko. Duh te politike je tudi duh bandunške konference. To je tisto, kar vas in nas najkrep-keje združuje v naši dejavnosti.
Danes nisem pesimist. Prepričan sem v zmago tistega, k čemur teži človeštvo in to je mir, čeprav je mednarodni po-
Sporočilo obolelih- utomistov
Beograd, 14. jan. (Tanjug). — Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Aleksander Ranko-vlč je prejel od naših obolelih atomistov. ki se zdravijo v Parizu. naslednje pismo:
Dragi tovariš Rankovič! Pozornost, ki je razvidna iz Vaše brzojavke, in leoe želje, ki' ste nam jih poslali za novo leto. so nas zelo ganile in razveselile.
Srečni smo, ker Vam lahko sporočimo, da se stanje našega zdravja stalno zboljšuje. Francoski in naši zdravniki so skupaj s plemenitimi dajalci dragocenega tkiva napravili dejanje, vredno občudovanja, in nam rešili življenje. Tipamo, da bomo v kratkem prišli v našo lepo državo ozdravljeni in da bomo nadaljevali začeto delo.
Tovariško vas pozdravljamo in želimo mnogo uspeha v ustvarjanju socializma in boljše bodočnosti naše države.
Rosa.nda Dansrubič. Bado»kr. Maksič. Stj.epo Hajdukovič. 2i-vorad Bogojevič. Drago Grujič
Diplomatska kroniko
RABAT — Jugoslovanski poslanik v Rabatu Mustafa Vidovič je danes obiskal podpredsednika vlade in ministra za gospodarstvo Abderahima Bua-bida. Kot se. je zvedelo, sta se razgovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
BEOGRAD — Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sprejel danes na protokolarni obisk izrednega poslanika in opolnomočenega
ministra Cejlona v FLRJ Ber-
-la Pereiro.
ložaj danes še vedno kalen in nam ne daje pravice do tega, da bi bili brezbrižni. Vendar mislim, da že obstoje znaki, ki napovedujejo, popuščanje. Treba je samo, da vse miroljubne sile na svetu povečajo svojo dejavnost in dosledno borbo za mir in za uresničitev mirnega in enakopravnega sodelovanja med narodi, borbo proti kolonialnemu zatiranju in proti
vmešavanju v notranje zadeve
drugih narodov. Kajti ni moč utrditi miru, če ne bo vsakemu narodu dovoljeno, da sam sebi
vlada in če bo se naprej obstajala težnja po vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov.
Mnogokaj bi bilo še treba izločiti iz današnje mednarodne prakse v odnosih med velikimi in malimi državami. To bi
namreč omogočilo, -da se izognemo zaostrovanju in vojni nevarnosti, omogočilo bi konstruktivno mednarodno sodelovanje. To so problemi, o katerih bi morali razmišljati voditelji velikih sil. Razume se, da moramo o teh problemih razmišljati tudi mi.
Kar zadeva mednarodni položaj, sem prepričan, da bodo miroljubne sile, med katere sodita tudi Indija in Jugoslavija, uspele preprečiti novo vojno katastrofo’ in da jim bo uspelo rešiti mir, četudi je današnji položaj še tako zaskrbljujoč.
S to veliko željo in z željo po še tesnejšem sodelovanju med našima dvema deželama nazdravljam za srečo in blaginjo vaše velike dežele in za blagostanje indijskega naroda,« je zaključil predsednik Tito svojo zdravico.
Brzojavna česfi*ko Naserju
Nevv Dč.hi, 14. jan. (Tanjug). Ob 41. rojstnem dnevu " .edsed-nika ZAR Gamala Abdela Naserja mu 'ie nredsednik republike J os in Broz Tito nošlai naslednjo čestitko: »Ob rojstnem dnevu Vaše ekscelence Vam pošiljam tonle čestitke in prisrčne želje za dolgo življenje v službi ljudstva ZAR. »tvari miru ln mednarodnega .sporazumevanja.«
Razgovori v Ženevi
Ženeva, 14. jan. (AFP) Predstavniki ZDA, ZSSR. in Velike Britanije so danes v Ženevi nadaljevali razgovore o prenehanju jedrskih eksplozij. 36. sestanku je predsedoval ameriški predstavnik Wadsworth. V sporočilu, ki so ga dali po sestanku, se poudarja da so »nadaljevali razgovore o dokumentih, ki so bili predloženi konferenci«.
VREME
STANJE 14 JAN.: V naših kra-j h in zlasti po kotlinah se še da-_ nes zadržuje hladen zrak. Zahodne Alpe so zajele nove frontalne motnje, ki povzročajo to>plitev in dež. Pomikajo se. dalje proti vzhodu.
NAPOVED ZA ČETRTEK: Toplo; Š C pretož^o oblačno vreme in vmes neka’ • «»i ■> Najnižje nočne tem-erature med —10 in —5, V Primorju 3. najvišje dnevne nekaj nad 0. v Primorju do 8 stopinj
2 str. / SLOVENSKI i»OBOCE?&LEC /
•St. 10 — 15. JANUARJA 1959
Iz zgodovine delavskega gibanja in Komunistične partije
14. I. 1933 so bile na IjubljansKi univerza, pod vodstvom Komunistične partije, velike Študentske demonstracije proti diktaturi, .proti neznosnemu
režimu na univerzi in proti okrnjenju slovenske univerze.
14,—24. I. 1945 je bila ■ v Črnomlju odprta razstava umetnikov, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. 12 umetnikov je razstavljalo 160 svojih umetniških del.
14. in 15. I. 1945 je bilo v Črnomlju posvetovanje
aktivistk za Dolenjsko in
Notranjsko.
15. I. 1943 je začela ponovno izhajati
piSste. .
<
»■»** tsihM	-
Januarja 1911 je izšla prva številka prvega slovenskega ženskega lista
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA CENTRALNEGA ODBORA ZB JUGOSLAVIJE
Zgodovinski kraj ostajajo v spomin
i iz
Sveti'Zastopstva podjetij?
rodovom
Urejene so že številne bolnišnice, naselja in drugi kraji, znani iz narodnoosvobodilne vojne — Tri resolucije ZB Jugoslavije za generalno skupščino Svetovne federacije nekdanjih borcev
BEOGRAD, 14. jan. (Tanjug). V Beogradu je bila skupna seja izvršnega odbora Centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije in odbora za označevanje in urejanje zgodovinskih krajev iz narodnoosvobodilne vojne. Seji je predsedoval predsednik Zveze borcev Jugoslavije in predsednik odbora za označevanje in urejanje zgodovinskih krajev Aleksander Rankovid.
ki ga je neposredno pripravila in vodila KPS (februarja ln marca sta izšli še dve številki).
Januarja 1943 je začela izhajati
K
:	-	_*■	^	‘"-Čj*.'-'.	:;<*•;
:	>xo■**§&&&
glasno Zveze slovenske mladine v Ljubljani, mar-ca 1943 pa je že prerasla v vseslovenski list.
Na seji so pregledali dosedanje delo odbora za označevanje in urejanje zgodovinskih krajev jz narodnoosvobodilne vojne ter obravnavali
program za Isto 1959. O dosedanjem delu in predlogu pro-Jgrama za letos je poročal član
izvršnega odbora Zveze borcev -Jugoslavije Dragi Milenkovič. V razpravi so sodelovali Rodoljub Colakovič, Djuro Pucar, Voja Lekovič, Velimir Stojnič, Uglješa Danllovič, Spasenija Babovi6, Raja Nedeljkovih Aleksander Ranko-vlc in drugi.
Med večletno delavnostjo odbora je bilo urejenih več zgodovinskih spominskih objektov v krajih, kjer sta bila med narodnoosvobodilno vojno vrhovni štab NOV in POJ ter Centralni komite KPJ — med katere spadajo muzej I. zasedanja AVNOJ v Bihaču, muzej II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, muzej -25 maj 1944« v Drvarju, spominska bolnišnica proletarskih brigad v Foči. spominski muzej vojnega posvetovanja v Stolicah in zgodovinski oblektj. v Bosanskem Petrovcu, Oštreldu. Driničah. Krupnju in Radojnji. Večina
teh spominskih objektov^ je
dograjena in izročena ljudskim odborom v upravljanje, medtem ko so v nekaterih krajih (n. pr. v Drvarju} zaključna dela v teku.
Lani je bila glavna pozor-
nost odbora posvečena urejanju področja Sutjeske, ki je s sklepom izvršnega sveta Bosne in Hercegovine zaščiteno kot zgodovinsko področje. Letos bo to urejanje končano in bo vse področje Sutjeske in Tjentižta v najkrajši bodočnosti postalo privlačno zgodovinsko — turistično središče
V okviru delovnega programa za letos bodo nadaljevali gradnjo muzeja v Titovem Užicu, ki bo podal, pregled -užičke dobe« naše revolucije, namreč sliko priprav in začetka oborožene vstaje leta 1941.
Na današnji seji- so razpravljali tudi o ureditvi pokopališča žrtev fašističnega nasilja iz koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, padlih borcev na sremski fronti in nekaterih pokopališč umrlih Jugoslovanov v tujini. Sklenjeno je, da se pošlje pristojnim organom predlog za proučitev teh problemov.
Po seji odbora za označevanje zgodovinskih krajev je bila pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča tudi seja izvršnega odbora centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije. Med drugim so govorili o izvajanju predpisov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki zadevaio nekdanje borce, kakor tudi^ o nekaterih problemih pri izvaja-
nju teh predpisov. Razpravljali so tudi o strokovnem izpopolnjevanju borcev ter o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju delovnih invalidov II. in III. kategorije — udeležencev v narodnoosvobodilni vojni. Tudi nekatere neurejene zadeve zdravstvene zaščite udeležencev v narodnoosvobodilni vojni ter drugi socialni problemi borcev in otrok padlih borcev so bili predmet razpravljanja na tej seji. Po poročilu, ki ga
je o tem podala sekretarka ZB Jugoslovlje Neda Božinovič in razpravljanju so bili sprejeti
orimemi sklepi.
O mednarodnih zvezah ZB Jugoslavije je poročal generalni sekretar Zvene borcev Velimir Stojnic. Na seji so sprejeli tri načrte resolucij.
o razorožitvi, o mednarodnem sodelovanju bivših borcev in o prispevku nekdanjih borcev k miru in mednarodnem sodelovanju. Skupaj z Zvezo vojaških vojnih invalidov Jugoslavije bo Zveza borcev NOB Jugoslavije predložila te resolucije VIII. generalni skupščini Svetovne federacije bivših borcev, ki bo aprila v Rimu Izvršni Odbor je razpravljal
tudi o nekaterih organizacijskih zadevah. Med drugim so
sklenili ustanoviti komisijo.
ki se bo ukvarjala s problemi bivših borcev.
Qb koncu seje so na predlog Aleksandra Rankovlčs sklenili, da bodo 4- julij —
Dan borca — proslavili letos v znamenju 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije.
Družbeno upravljanje je tudi na Dolenjskem že pognalo globoke korenine. Tisoče delovnih ljudi sodeluje ‘V raznih organih upravljanja od šolskih odborov do svetov OIX).
Komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL nenehno spremlja in proučuje razvoj družbenega upravljanja, njegove pozitivne in negativne strani ter na ta način zbira predloge za nadaljnjo krepitev in razširitev družbenega upravljanja.
Posvetovanje s predsedniki svetov pri okrajnem ljudskem odboru je dalo veliko koristnih
zbornice. V tem svetu manjlm* jo predstavniki potrošnikov. V svetu za kmetijstvo je prav Ut* ko preveč uslužbencev, praitM>i lo pa neposrednih kmetijakUk proizvajalcev, zlasti Madrušmi* kov.
Na posvetovanju so poudariU da je treba sestav svetov izboljšati in prenehati s sistemom zastopništva v svetih.
Prav je, kot so poudarili, da je v vsakem svetu nekaj strokovnjakov, ki poznajo naloge sveta v strokovnem pogledu, mora pa biti v svetih tudi določeno število ljudi iz proizvodnje. Menili so, da je sode-
ITU-VV/l /C.	L/	O	KWVl/	IVUI	bVVIVV>»	 J	 —....^--» . .. -
priporočil za organizacijo in lovanje v svetih in komisijah delo organov družbenega uprav- dobra šola za izobraževanje Iju-
7rJ.i it rJ.mžhen.p.m urrravlianiu.
Ijanja pri ljudskih odborih. Tako so zlasti poudarili, je se-stav večine svetov neprimeren. Preveč so to samo zastopstva raznih podjetij ene stroke in večkrat bolj strokovni
kolegiji kot predstavniki družbe. — Člani sveta za blagovni promet so skoraj izključno
ljudje, ki neposredno delajo v blagovnem prometu. V svetu za finance so predvsem direktorji
podjetij in šefi računovodstev.
di v družbenem, upravljanju.
Nadalje so na posvetu obravnavali vprašanja števila svetov pri ljudskem odboru, njihovo medsebojno povezavo ter povezavo navzgor in navzdol z ustreznimi republiškimi in občinskimi sveti ter vprašanje administrativnega aparata pri ljudskih odborih.
Glede števila svetov so bili mnenja, da jih ne kaže zmanjševati. Pri OLO je sedaj 16
ljudje, ki so tudi člani obrtne
S SEJE ZVEZNEGA ZAVODA ZA URBANIZEM
c. ii	M/ > i/v/u-oKt. v-      -	—	—	-	-
V svetu za obrt so povečini isti svetov in vsak svet posebej ima t..' a«	zt*«i«	dovolj	široko	podrocjs dsJ/t.
Povezave med sveti pa je bilo
Nad 10.000 nedograjenih stanovanj
Odpiranje novih gradbišč preseglo možnosti gradbeništva
Ukrepi za zboljšan e standarda
važno delovno področje zove.ti.ih sil pri uresničevanju družbenega
načrta mariborskega okraia
Dve postavki v gospodarskem načrtu okraja Maribor v letošnjem letu zaslužita posebno pozornost gospodarskih organizacij in posameznikov. To sta postavka o združevanju prostih sredstev podjetij m postavka o uporabi čistega dohodka za investicije na področju družbenega standarda.
Načrt namreč predvideva združevanje prostih sredstev podjetij v okrajnem investicijskem skladu. Ta sredstva bi služila za kritje obveznosti, ki lzviraio z jamstvenih izjav okraja ter za deleže na investicijah iz Zveznih in republiških skladov. Ze več let namreč ostajajo podjetjem^ na bančnih računih neizkoriščena prosta sredstva. Najmanjši saldo taksnih sredstev v zadnjih letih presega 500 milijonov din. Po družbeni evidenci je bilo samo pri Narodni banki dne 31. 12. 1958 nad 353 milijonov dinarjev prostih sredstev. Na drugi strani pa vsa leta ni manjkalo podjetij, ki se zaradi nezadostnih lastnih sredstev niso mogla udeležiti natečajev za najemanje kreditov za večje investicije. Nena-črtnost in kratkovidnost v investiranju so bile često posledica takšnega stanja.
Glede na to je zelo važno, da lahko podjetja po novih predpisih združujejo prosta sredstva v okrajnem družbenem investicijskem skladu in dana možnost za smotrnejše investicijsko vlaganje. Seveda dobiijo podjetja za denar, ki
darske- organizacije usmerile dve tretjimi sredstev skladov skupne porabe za gradnjo tistih objektov družbenega standarda, ki jih predvidevajo občinski družbeni plani.
Usmerjanje teh dveh tretjin razpoložljivih sredstev za konkretne investicije družbenega standarda pomeni prvi odločen korak od besed k dejanjem v skrbi za človeka. V mariborskem okraju so lam nekatera podjetja že resno zastavila koraik na to pot. roda žal, le nekatera. Letos pa jun družbeni plan nalaga to dolžnost in pričakovati je, da bodo vsi volivci vztrajali, da se te postavke maksimalno reali-
ziraj’0.	...	..
Akcije dveh tretjem ni težko utemeljevati, vsaj ne pri širokem krogu delavnih ljudi. Odpor je pričakovati le tam, kjer so se ukoreninile birokratske težnje, kjer si posamezniki v delavskem svetu lastijo pravico razpolagati z ustvarjenimi sredstvi. Ozkost, gledanje zgolj na lasten kolektiv in na gospodarske investicije kot edino menilo napredka - — to so ovire, ki b* mogle zmanjšati pnaadevanja za čim učinkovitejša vlaganja na področje življenjske ravni
v občini.
Seveda ne gre postavljati merila dveh trebita generalno za vsa oodjetja. Upoštevati bo treba nujne rekonstrukcije in druge neizogibne potrebe posameznih podjetij.
Najvažnejše pri uresniceva-
Beograd, 14. jan. (Tanjug) Svet Zveznega zavoda za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je proučeval na današnji seji teze za izdelavo zakona o regionalnem prostornem planiranju in o izdelavi urbanističnih načrtov, kakor tudi rezultate stanovanjske gradnje v lanskem letu.
Z uveljavljanjem zveznega 'zakona o regionalnem planiranju ter urbanističnih načrtov komun in občin bo mogoče izvesti mnoge ukrepe, ki bodo pravilno usmerjali gibanje prebivalstva in razmeščanje proizvodnih sil. Posebno bo pomembno, da se pravno razmeje gradbena ln kmetijska zemljišča tako, da bi lahko ljudski odbori določili dolgoročnejšo politiko za stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
Regionalne prostorne načrte bi sprejemali za najmanj ‘15 let in bi jih vsakih pet let re-
ker bo z njim rešen pereč pro-	-	-	-
blem občine. Predvsem naj bi vidirali. Na podlagi regionalnih
se odločili v občinah za gradnjo tistih objektov družbenega standarda ki ne podležejo plačevanju proračunskega prispevka, kot so menze, servisi, strokovne šole itd.
Več kot doslej imajo občine in neposredni proizvajalci tokrat možnosti, da vložijo presežke dela za urejanje problemov v občini. Ce jih bodo — zavedne politične sile v občini — pri tem dovolj podprle in izpolnile svojo obveznost, bodo rezultati nedvomno razveseljivi.	(jv)
načrtov bi temeljili urbanistični načrti za' gradnjo, rekonstrukcije in asanacijo naseljenih krajev. Generalni urbanistični načrt okraja oziroma občine bj odobraval ljudski odbor po vsestranskem razpravljanju.
Ocena stanovanjske gradnje v lanskem letu, ki je bila podana na današnji seji sveta, temelji na analizi Zveznega zavoda za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, po kateri so lani zgradili 29.000 stanovanj ali 4000 več kakor v
letu 1957. Povečanje števila zgrajenih stanovanj pa vendarle ne jamči, da bo do konca leta 1961 zgrajenih 200.000 stanovanj, kakor določa petletni plan, Ako bi uresničili pričakovanja in bi letos zgradili 30 tisoč stanovanj, bi bil v prvih treh letih perspektivni plan stanovanjske gradnje uresničen z 42 odstotki.
Ob koncu leta 1957 je bilo nad 32.000 nedograjenih stanovanj. Za leto 1955 še niso znani podatki, kot zanesljivo pa, « lahko reče, da je odpiranje novih gradbišč znatno preseglo
Brezplačne šolske knjige za učence osemletk
Zagreb, 14. jan. (Tanjug). Naa 100.000 učencev v osemletnih šolah je v Hrvatskd prejelo letos šolske knjige v brezplačno uporabljanje. Pobuda, ki je izšla pred nekaj leti Iz nekaterih šol in obfiin. v bjelovarskem, darvvarskem, Virdvitiškem ja drugih okrajdh, naj se vfcom učencem dajo brezplačno na razpolago vse potrebna šolske knjige, s« je sedaj razširila na veliko število občin v republiki. Računajo, da bo imel letos vsak peti učenec osemletnih Sol, ki jiih je v Hrvatskl vpisanih nad pol milijona, brezplačno na uporabo šolske knjig«. Sredstva za nabavo teh šolskih knj ig zbirajo s prispevki državljanov v teh občinah.
možnosti gradbeništva, in se lahko računa, da smo v leto 1959 stopili z več 10.000 nedo-graj enimi stanovanj i.
Zato so člani sveta, v katerem so tudi zastopniki vseh zainteresiranih ustanov, opozorili na ukrepe, ki naj hi pred začetkom nove gradbene sezone omogočili intenzivnejšo gradnjo stanovanj.
Posvetovanje se nadaljuje.
Sklad za proslavo 40-letnice KPJ
Kot drugje po Sloveniji in državi, so tudi v koprskem okraju živahne priprave za proslavo 40-letnice KPJ. Zanje je razumljivo veliko zanimanje tudi v delovnih kolektivih; nekatera podjetja so žs sklenila prispevati v sklad za proslave pri okrajnem odboru SZDL.
Tako sta kolektiva tovarne mila »Jadranka« v Piranu in »Liva« v. Postojni sklenila prispevati zaslužek enega delovnega dne. ■	’R M.
doslej premalo. Povezava svetov OLO z republiškimi sveti, kolikor ti obstojajo, je prav dobra. Izboljšati pa je treba sodelovanje okrajnih svetov z občinskimi in sodelovanje z organi delavskega samoupravlja* nja. Precejšnja ovira za še močnejše uveljavljanje svetov je premajhna kadrovska zasedba na tajništvih ljudskega odbora. Brez potrebnega gradiva, ki ga mora za seje svetov pripraviti administrativni aparat, je uspešno delo sveta otežav-Ijeno. Komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL. bo ljudskim odborom še posebej podčrtala resnost kadrovske zasedbe na tajništvih in referatih.
Za pravilno poslovanje bi bilo treba izdelati statute za vso svete. Prav tako je treba dati svetom še več besede pri razpolaganju s skladi. Vprašanja, ki zadevajo področje dela dveh svetov, bi morala vedno obravnavati oba sveta. To se je v praksi dogajalo v posameznih primerih tudi doslej, vendar je treba skupno reševanje skupnih problemov še povečati. Ugotovili so tudi, da bi prisostvovanje predstavnikov zbora proizvajalcev na sejah svetov samo koristilo delu organov družbenega upra-bljanja.
. _	-	M.	..
ORGANIZIRANO ODKUPOVANJE INDUSTRIJSKIH ODPADKOV
dobiijo podjetja za denar, ki ,iNdJV ,	so.
so ga združila, kot družbeno nju te akcije je, pripr
Beograd, 14, jan. (Tanjug). V Zvezni industrijski zbornici so pripravili predlog za organizacijo odkupa in prometa industrijskih odpadkov. Menijo, da se lahko ukvarjajo z odkupom in prometom teh surovin samo specialna trgovinska podjetja, ki bi jih ustanovili v okrajih. Up.Ta podjetja bi zbirala odpadke ...	......	-n	organizirala	odkupne mreže
v okraju. Podjetja na veliko naj bi ustanavljali v republikah in bi bila direktno povezana z okrajnimi podjetji.
V zbornici pripisujejo ureditvi prometa in odkupa odpadkov velik pom*n, tembolj, ker teh zadev doslej niso obravnavali = stališča potreb industrije, temveč so v glavnem skrbele zanje trgovinske organizacije, katerih glavni namen-je bij zadovoljitev svojih interesov. Eden izmed glavnih razlogov za tako stanj« je v tem, da spada pro met z odpadki v splošni trgovinski promet in mu ni priznano posebno mesto, primerno
specifičnosti tega posla, Razea tega je trg z odpadki precej neurejen. Odkupne postaje ustanavljajo brez posebnega reda, tako da jih dela največ prav v kraj ih, kj er so že lokalna pod-jetja. Veliko število odkupnih postaj in podjetij, ki se ukvarjajo izključno s prometom industrijskih odpadkov, ne pa z zbiranjem teh surovin iz preostalih virov, ustvarja umetno konjunkturo na trgu in vodi do povečanja cen.
Tanker s 33.~09 to/,:.'
Projektanti ladjedelnice »Ulja-nik« v Pulju so izdelali vse načrte in proračune za gradnjo tankerjev s 33.000 tonami. Pogajanja o gradnji še niso končana, vendar pa se dobro razvijajo in bodo za naše potrebe, kakor tudi za nekatere tuje naročnike zgradili več takih tankerjev. Ladjedelnica »Uljanik« ima že sedaj vse možnosti, da lanko gradi tankerje in druge tovorne ladje do 38.000 ton nosilnosti.
koristno naložbo, tudi obresti. Glavni pa je seveda smoter — doseči optimalno možne rezultate investicijskih vlaganj.
Okrajni družbeni načrt, ki }e že sprejet, je smernice investicijskih naložb jasno začrtal. Stvar podjetij in samoupravnih organov pa je, da jih bodo resno proučili in da ne bodo zavirali takšnega združevanja sredstev. Mnoga podjetja že čakajo na odobritev kreditov in možnost koriščenja združenih sredstev, zato bo prav, da od sklepov do dejanj ne bo daljših presledkov.
Nič manjšo pozornost zasluži takodmenovana akcija dveh tretjin, ki naj zagotovi čim večje investicije na področju družbenega standarda. Piedlog družbenega plana mariborskega okraja računa s tem, da bodo gospodarske organizacije, zlasti v industriji, uporabile povprečno 65 odstotkov čistega dohodka v korist skladov skupne porabe ter da se bodo neinvesticijska teplačila iz skladov skupne porabe zmanjšala . za okoli 10 odstotkov. Tako bi se sredstva gospodarskih organizacij *a investicije družbenega standarda povečala cd 670 milijonov v minulem letu na okoli X milijardo dinarjev. Po pri-pocoGilih »lana naj hi gospo-
lidne, konkretne načrte družbenih planov občin. Sporazumno s -podjetji nato smotrno določiti investicije tako, da bo ves kolektiv zainteresiran za izgradnjo tistega objekta, kateremu bo namenil sredstva,
Plenum CK ZK Makedonije
Skoplje, 14. jan. (Tanjug). -V nedeljo 18. jaD.uarja se bo v Skopi ju sestal 8. plenum CK ZK Makedonije. Pričakujejo, da bo plenum sklepal tudi o sklicanju tretjega kongresa ZK Makedonije.
Zimski motiv i* Ribnice. (Foto: Svabi6)
Zasedanje alpske skupnosti na Dunaju
Te dni se je na Dunaju končalo zasedanje propagandne skupnosti alpskih dežel, ki kot je znano, združuje turistična prizadevanja šestih evropskih alpskih držav. Zasedanja so se udeležili predstavniki vseh članic — Avstrije, Francije, Italije, Jugoslavije, Nemčije in Švice. Jugoslavijo je zastopal generalni sekretar Turistične
POVEČANA PROIZVODNJA ELEKTRIKE V SLOVENIJI
Ljubljana, 14. jan. (Tanjug). Hidrocentrale v Sloveniji so proizvedle 2 milijardi 511 milijonov kilovatnih ur električne energije, za 10 odstotkov več kakor leta 1957- Ta energija je bila proizvedena s približno enako zmogljivostjo hldrocen-tral kakor v letu 1957 oziroma ie je zmogljivost povečala le ? novim agregatom v hidrocen-trai’i Vuhred. Povečanje proizvodnje električne energije v Sloveniji je posledica dobrega vodnega stanja Drave, Save ln Soče ter pravilnega v®drtevan;a
elektrarn, energetske mreže m pravilnega koordiniranja dela v energetskem sistemu.
Potrožnija električne energiie v/ Sloveniji se ie v primerjavi z letom 1957 povečala za 14 odstotkov. Najbolj se je dvignila potrošnja v kemični industrij'* in elektrometalurgijl. V gospodinjstvu se je potroSnja električne energije povečala za okoli 20 odstotkov.
Lani so iz Slovenije izvozili Avstrijo 121 milijonov kilo-
zveze Slovenije inženir Hugo Weiss.
Na zasedanju, ki je poteklo v najboljšem vzdušju enakopravnega sodelovanja, kakršno je tudi sicer značilno za dosedanje skupno delo te mednarodne turistične skupnosti, so med drugim obravnavali obračun akcij v letu 1958, zlasti vprašanje izdaj plasmana in odziva na turistično - propagandne edicije v tem razdobju. Potrdili so tudi sklepe prejšnjega zasedanja, ki je bilo, kot znano, lani poleti na Bledu. Blejske konference 50 se vsi mednarodni zastopniki . spominjali kot pomembnega zasedanja s stališča sprejetih sklepov ter kot prijetnega srečanja v lepi slovenski alpski okolici. V zvezi z načrtom za bodočnost je odpadel predlog alpskega avtomobilskega rally-ja, ker so športni koledarji
mednarodne avtomobilske or- .—	*--------------
ganizacije že itak preobreme- • progah. Prihodnje zasedanje njeni. Pač pa bodo v soglasju propagandne skupnosti, alpskih z jugoslovanskim predlogom dežel bo letos poleti v Chsino-uvedli posebne plakete za vse nixu v Franciji.
ko alpsko cesto. Med drugim so področja skupne alpske turistične propagande dogovorili, da bodo že letos začeli z izdelavo alpskega barvnega filma v okviru skupnega scenarija, pri čemer pa bi vsaka država snemala sama svoj ustrezni del. Izdelali bodo tudi nekaj krajših čmo-belih filmov za televizijo. & Vse te filme bodo predvajali tudi v ZDA, kjer so že letos dosegli velike uspehe z razpečavo evropskih alpskih turističnih prospektov. Osnovni alpski prospekt bo v nakladi 200 tisoč izvodov izšel zdaj še v španskem in portugalskem jeziku za Južno Ameriko, kar bo tudi za Jugoslavijo, ki je « tem prospektu povsem enakovredno predstavljena, nedvomno pomembna pridobitev. _Z mednarodnimi letalskimi družbami je bil razen tega dosežen sporazum, da bodo evropske alpske prospekte stalno rlelili na vseh prekocelinskih zračnih
vatnih -ur električne energije, turiste, ki bodo prevezali Veii-
B0GAT0 ILUSTRIRANA MESEČNI REVIJA PREŠERNOVE DRUŽBE
OBZORNIK 59
prinaša vsak mesec na blizu 100 štrineh pestre, poučno in zabavno čtivo domačih in tujih avtorjev, vrsto poljudnoznanstvenih sestavkov z * vseh področiji praktična navodila, duhovit risan in pisan humor. V vsaki številki je slikovna priloga v ba-krotisku.
»OBZORNIK« je postal priljubljeno čtivo mladih in starih, ki ga vsak mesec nestrpno pričakujejo. Oglejte si revijo pri vašem poverjeniku, v knjigarni ali trafiki, kjer so naprodaj tudi posamezne knjige!
»OBZORNIK« je revija, ki ima trajno vrednost, vsaka številka je zaključena celota brez nadaljevanj. Število naročnikov se neprestano dviga, zato je naklada skoraj vseh številk razprodana. Priporočamo, da revijo naročite takoj, ker je malo verjetno, da bi mogli kasneje dobiti vse že izšle številke. Draga oprema revije nam ne dopušča tiskanja več izvodov, kot je naroč-. nikov.
Celoletna naročnina na »Obzornik 59« je 800 din, ki jo je možno plačevati tudi na obroke. Revijo lahko naročite pri vašem poverjeniku Prešernove družbe, v knjigarnah ali pa pri upravi Obzornika, Ljubljana, Erjavčeva c. 14 a.
Opozarjamo vas na izredno možnost, da s plačevanjem rednih mesečnih obrokov, 222 din, pridete poceni in na zmogljiv način do vseh izdaj Prešernove družbe v letu 1959. Prešernove knjige, žepni romani »Ljudske knjige« in mesečna ■ obširna revija »Obzornik 59* vam bodo skozi vse leto prinašali najlepše in najzanimivejše razvedrilo.
St. 10 — is. januarja 1959 / SLOVENSKI POBOCEVALEC / ib. 9
m
»Mirni« Kongo
Do nedavnega so prištevali belgijski Kongo med razmeroma mirne kolonije na »črnem kontinentu«, kjer je belgijski upravi uspelo obdržati črnce domačine še vedno utam. kjer je njihov,o mesto«. V 80 letih vladanja so 'Belgijci odrivali domačine od vsakega političnega vpliva ter z njimi ravnali kot bi bili tujci v te, afriški deželi, ki je osemkrat večja od Belgije. Domačo delovno silo so neusmiljeno izkoriščali kot v preteklem stoletju. Do leta 1958 ni bilo nobenih volitev, vso upravo je vodil guverner s svojim aparatom.
Zato so zadnji krvavi nemiri r Leopoldvillu, prestolnici belgijskega Konga, povzročili toliko večjo zaskrbljenost v Belgiji. Povod za krvave nemire je bila prepoved zborovanja, na katerem bi morali govoriti tudi trije delegati Konga, ki so se udeležili vseafriške konference v Akri.
Krvavi neredi so samo eno od čedalje pogostejših znamenj nacionalnega prebujanja v Kongu. Bili so resno svarilo belgijski vladi in tistim krogom, ki se nočejo odreči Kongu in tamkajšnjih bogastev, da se tudi v tem delu afriškega ozemlja zatirani narod hitro prebuja. Dogodek je opozoril, da »po starem« ne bo šlo več naprej.
Belgija se tega sicer zaveda, toda njeni ukrepi kažejo, da še vedno ne ocenjuje položaj realno. Prepoved gibanja sAkabo« ne more biti uspešne sredstvo za likvidiranje gibanja, ki si je postavilo za cilj borbo za pravice domačinov, prav tako so tudi ze sedanje izkušnje pokazale, da s četam-ni mogoče zadušiti osvobodilnega gibanja.
Belgijska vlada je sicer obljubila Kongu neodvisnost in tudi predložila načrt za razne reforme. Toda ta načrt je preveč dolgoročen, prem.alo jasen in. ne bo mogel zadovoljiti sedanjih političnih zahtev Konga. Kot vse kaže, bodo belgijski načrt podprle v parlamentu socialistična, liberalna in katoliška stranka, razen komunistične. Belgijska KP ]e objavila svojo resolucijo, s katero izraža mišljenje, da poskus oblasti zadušiti nacionalno gibanje v Kongu, skriva v sebi nevarnost, da se Kongo spremeni v drugi Alžvr.
Dogodke v Kongu ni moc ocenjevati ločeno ter sodijo v okvir splošnega prebujanja Afrike. Nacionalno prebujanje In gibanja za neodvisnost v Afriki brez dvoma vplivajo tudi na Črnce v Kongu.
Če je sedaj trenutno v Kongu mir, to še ne pomen'-, dc je že vprašanje rešeno. Nedavni nemiri niso bili ne prvi in ne bodo tudi zadnji vse dotlei. dokler v Belgiji ne bodo tudi odgovorni ljudje razumeli, da je treba gledati na neodvisnost Konga kot- na zgodovinsko neogibnost. Zadnji krvavi nemiri pa so razbili utvaro, kako je belgijski Kongo imun pred splošnim prebujanjem Afrike
S. L.
ODMEVI NJI SOVJETSKO NOTO 0 NEMŠKEM VPRAŠANJU
Sena odklanja predlog
KH n ASM.A «i I AI.NMiA DOPISNIKA
BONN, 14. jan. (Po telefona.) Nihče ne dvomi, da bi na današnji seji kabineta, na kateri bodo proučili sovjetske predloge o mirovni pogodbi, sprejeli stališče, ki sta ga včeraj izrazila Adenauer in von Brentano: Moskovski predlog za sklenitev mirovne pogodbe bo zavrnjen z odločnim in enodušnim »ne« brez kakršnih koli razgovorov ali zahodnonemških protipre^logov.
Po izjavi, ki jo je dal Adenauer pred parlamentarno frakcijo krščanskih demokratov, je mirovno pogodbor možno skleniti le z enotno nemško vlado, sestavljeno po svobodnih vo-.ltvah. Vse morebitne proti-oredloge sovjetskemu načrtu je Adenauer označil kot tkodljive, ker bi lahko povzročili občutek, da obstoja pripravljenost za razgovore na osnovi sedanjega načrta mirovne pogodbe. Adenauer je ob tej priložnosti opozoril tudi na škodljivost dosedanjih prizadevanj posameznih predstavnikov političnih strank, ki so gojili iluzije, da je z razgovori mogoče doseči rezultate, ki b: zadovoljili Nemce. To se ni nanašalo samo na predstavnike opozicijske stranke, temveč ■udi na pojmovanje posameznih osebnosti znotraj CDU. predvsem na predsednika parlamenta Gerstenmayerja in ministra Lehnerja, ki sta prej nastopala stališče, da je mogoče z razgovori o mirovni pogodbi sprožiti ves nemški solet.
Tako Adenauerjevo stališče ni povzročilo posebnega presenečenja Sovjetski predlogi po tukajšnjih mišljenjih ne vsebujejo nobenega elementa, ki ' bi ga bonska vlada lahko sprejela ter tako odstopila od svoje dolgoletne politične smeri. Omiliti strogost, s katero je bila ta smer zastopana, bi bila kapitulacija pred samim se-ooj in pred zahodnimi bonskimi zavezniki. Ni mogoče zanikati, da Adenauer s takšnim svojim iskrenim načelom ni naletel na simpatije v enem delu nemške javnosti ter utrdil svoj. položaj. Tega ni mogoče imenovati niti pomanjkanje smisla za realnost. Nedvomno pa so sovjetski predlogi v svoji novi obliki prestrašili zahodne Nemce, ki so
v zadnjih desetih letih komaj oreboleli kompleks premagane dežele.
Danes prav stališča Zahoda povzročajo Bonnu hude.skrbi, Adenauer je odločno zavrnitev oredloga mirovne pogodbe utemeljil predvsem s tem. da bi kakršno koli omahovanje zahodnonemškega stališča moglo vplivati na odločnost za-'-i-dnih sil v obrambi zahodno--^rnSkih interesov. Toda ta bo-
jazen je — kot kaže — precej neaktualna. Najnovejša izjava Dullesa, da ZDA ne menijo, da so svobodne volitve nujne za združitev in da so razne poti za dosego enotnosti, je povzročila v Bonnu razumljivo razočaranje in vznemirjenost. Besede ameriškega ministra so pokazale, da bonski -varnostni ukrepi- niso bili posebno učinkoviti v času. ko poskuša Mikojan v Washing-tonu na tej osnovi izboljšati odnose med Vzhodom in Zahodom.
Izjave ameriških državnikov v času, ko se nahaja Mikojan na ameriških tleh, izdajajo določeno pripravljenost za razgovore. To pa povzroča tokrat strah v Bonnu, da bi lahko ZDA v sedanjem položaju pristale na razgovore izhajajoč predvsem s svojih lastnih stališč in ne upoštevajoč bonn-skih, ki niso z njimi v skladu. Konec koncev — ugotavljajo tukaj — ni niti mogoče od ameriških državnikov pričakovati, da bi na vse podrobnosti nemškega vprašanja gledali z istimi očali, kot bonn-ski ministri ali Nemci.
Dullesova izjava, dana v času berlinske krize, o morebitnem priznanju vzhodnonemških kontrolnih organov, je še en znak, ki po mnenju tukajšnjih opazovalcev nakazuje ameriško pripravljenost, da ne bi začeli s sovjetskimi predstavniki razgovorov samo z odločnim zavračanjem, temveč z vnašanjem novih elementov v dolgoletno mrtve igro. Prav tako kažejo ZDA razumevanje za sovjetsko bojazen pred vzpostavitvijo nove nemške vojne sile in so pripravljeni c svojimi predlogi zmanjšati to bojazen. Odhod državnega sekretarja Dittmana v Washing-ton, kjer se že nahaja državni sekretar za informacije von Eckart, k^že. kakšno važnost pripisuje Bonn washington-skim razgovorom v prihodnjih dneh.
Čeprav se tudi predstavniki opozicije strinjajo z mnenjem, da sovjetski predlogi v svoji sedanji obliki ne morejo biti osnova za reševanje nemškega vprašanja, so socialni demokrati ocenili Adenauerjevo stališče kot -prilivanje olja na ogenj- in -prazno protipropa-
gando-. Zahtevajo, da nastopi Bonn s protipredlogi, predvsem v vprašanju vojnega statusa Nemčije v okviru evropskega
varnostnega sistema in v vprašanju ponovne enotnosti. Tudi svobodni demokrati zahtevajo, naj se sovjetski predlogi ocenijo kot prispevek diskusije, ki lahko pomeni začetek raznih razgovorov, poudarjajoč, da je vrsta na zahodnonemški strani. Hkrati predstavniki begunskih organizacij energično
podpirajo trdno stališče šefa vlade.
Odnosi med Bonnom in Kairom
Zahodnonemški veleposlanik v Kairu dr. Becker, ki se je pred dvemi dnevi vrnil v Bonn, je poročal o vzposta-vitvi konzularnih odnosov med ZAR in Vzhodno Nemčijo. — Becker je bil pred odhodom v Bonn sprejet pri predsedniku Naserju in po tem sprejemu ni bil več -pogrevan- bonn-ski demanti, da so Grottevvoh-love izjave o odnosih neresnične.
Vlada si je pretekli teden -pridržala pravico-, da v primeru priznanja Vzhodne Nemčije podvzame naknadne ukrepe. Do teh ukrepov še ni prišlo. uradno pa je bila lansi-rana vest. da se veleposlanik -zaradi bolezni- ne bo vrnil na svoio dolžnost v Kairo. Tukaj trenutno ne pričakujejo prekinitve odnosov z Egiptom, toda Becker jeva bolezen bo vsaj za določen čas uspavala intenzivne kontakte, ki so bili zadnje mesece značilni za odnose med TUmrmm m Kairom.
Djordie Zelmanovlč
— ZDAJ BI MORALI TUDI MI KAJ PRISPEVATI... — '
9
Kongres socialistov
Italijanski socialisti so se zbrali v Neaplju na svojem 33. kongresu
RIM, 14. jan. (Tanjug). Italijanski socialisti se bodo jntri zbrali v Neaplju na svojem 33. kongresu, na katerem bodo določili politično linijo stranke v prihodnjih dveh letih in proučili notranji položaj, ki je nastal po ustanovitvi treh struj. Prvič po ločivi od socialnih demokratov leta 1947 bodo te struje prišle na kongres s posebnimi poročili, resolucijami in delegati. Ker je Nennijeva avtonomistična struja na predkongresnih konferencah dobila absolutno večino, je gotovo, da bodo na kongresu sprejeli njena politična gledišča.
Po neuradnih podatkih ie dobila Nennijeva avtonomistična struja od blizu 470 tisoč članov socialistične stranke, ki so prisostvovali predkongresnim konferencam in volitvam delegatov. 57 odstotkov glasov, Vechiettl-
BELGUSKI KONGO
jeva front istična struja 29 odstotkov, Baesov center 7 odstotkov in lokalne liste 5 odstotkov glasov. Od približno 500 delegatov jih pripada 271 Ne-nndjevi struji. 154 Vechletttjevi. 48 Bassovi in 21 lokalnim li-
Gibanfe Abako preganjalo
0 deklaraciji belgijske vlade, ki obljublja belgijskemu Kongu razvoj k avtonomiji in neodvisnosti, se še ni izjasnila nobena politična organizacija v tej deželi	,
LEOPOLDVILLE, 14. jan. (AFP). O včerajšnji deklaraciji bruseljske vlade o usodi te belgijske posesti v Afriki se za sedaj še ni izjasnila nobena politična organizacija v Kongu. Vendar so opazili* da so vodstva raznih skupin evropskega prebivalstva začela proučevati vladni politični program, ki med drugim obljubila ukinitev rasne diskriminacije, agrarno reformo in razvoj Konga k avtonomiji in neodvisnosti. . .
staim. Na kongresu bo tudi 100 delegatov s- posvetovalno 'pravico. *
Kongres te po številčnosti tretje italijanske politične partije je pritegnil izredno pozornost ostalih italijanskih strank in povzročil vrenje posebno med krščanskimi demokrati in socialnimi demokrati na levi. Italijanski politični krogi izražajo mnenje, da postaja socialistična stranka vedno boli privlačen center za vse politične sile na levici, v opoziciji in v krščanskodemokratski stranki. Komunistična socialno - demokratska in republikanska stranka so poslale na kongres zelo močne delegacije, ki jfh sestavljajo najpomembnejše* osebnosti. Od tujih delegacij bodo na kongresu orisostvovali. kot je bilo doslej najavljeno Richard Grossman, v imenu britanskih laburistov Jule® Martine, predstavnik francoske socialistične levice In Ulrik Blank, predstavnik zahodnonemške socialno demokratske stranke. Najavljen je tudi prihod približno 200 domačih in tujih novinarje-.-.
Nocoj se bodo v Neaplju za-
savube in podpredsednika Kanzo, kot tudi o večjem številu lokalnih voditeljev, ki so jih aretirali po neredih v Leopoldvillu — glavnem mestu Konga. ,.Vodit^ji_organizapije -sebno-sestale, vse tri struje, da
Samo z razgovori
KAIRO, 14. jan. (Tanjug). Začasna alžirska vlada je imela tanes sestanek, na katerem je, kot se je zvedelo, med drugim razpravljala o francoskem sklepu, da bo Izboljšala ravnanje z zaprtimi voditelji alžirskega gibanja in Izpustila določeno število drugih Alžircev. Pričakujejo, da bo začasna vlada kmalu objavila svoje stališče o tem vprašanju.
Krogi blizu alžirske začasne njem vzhodu, kot tudi o mož-lade sodijo, da ukrepi franco- nostih za miroljubno rešitev k e vlade ne morejo vplivati alžirskega vprašanja po zase-na vojno v Alžiriji niti na re- dan ju skupščine OZN, izvolit-šitev tega vprašanja, vendar vi de Gaulla za predsednika pa lahko prispevajo k ustvarit- francoske republike in ustanovi atmosfere, ki je nujna za vitvi vlade Debreja. V tangih razgovore. Pri tem poudarjajo, blizu začasne alžirske vlade ob da se vprašanje Alžirijč lahko tej priložnosti opozarjajo, da reši v obojestranskem interesu dobiva alžirsko narodnoosvo-;amo z neposrednimi razgovori, bodilno gibanje vse širšo m Začasna alžirska vlada je močnejšo pomoč po svetu. Pri imela v zadnjih dneh vrsto tem omenja, da je to prišlo do sestankov, na katerih je raz- izraza, posebno ob zasedanju pravljala o splošnem položaju generalne skupščine OZN. v Severni Afriki in na Sred-
Pričakujejo, da bo združenje belgijskih kolonistov in veleposestnikov že jutri določilo dokončno stališče do tega nakanama zavrnila ameriško zahtevo
Panama, 14. jan. (AP) Panamska ljudska skupščina je sprejela resolucijo, ki zavrača ameriško zahtevo, naj ponovno prouči svoj sklep o razširitvi pasu teritorialnih ,yoda od treh na 12 milj. '
Razprava v panamski skupščini se je začela zaradi pripomb poslanca Daniela Flooda v ameriškem Kongresu. Dejal je. namreč, da je panamski sklep ustvaril -drugi Berlin-«, ker je Panamski prekop obkrožen £ panamskimi vodami.
V resoluciji - je tudi rečeno, da Panama odloča v okvirih svojih suverenih pravic.
Panamski sklep, da bo razširila svoje teritorialne vode, prihaja po. podobnih sklepih
j —r 1—	Iri	n	fiiif
črta. Kar se tiče domačega črnskega - prebivalstva, niso opazili nobene uradne reakcije. Trdijo, da so med »razvitimi sloji prebivalstva« obljubo o razvoju Konga k neodvisnosti sprejeli z zadovoljstvom.
Vodilna nacionalistična organizacija Abako je praktično obglavljena. Kot se je namreč izvedelo v pooblaščenih krogih, so sodni organi belgijske uprave začeli s preiskavo o delovanju voditelja Abako Ka-
Podpredsednik Mikojan v New Yorku
New York, ,14. jan. (AFP) Po prihodu na newyorško letališče na povratku iz Los Angelesa, je podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan odšel na sedež sovjetske delegacije v OZN, kjer bo stanoval med svojim bivanjem v New Yorku.
Danes bo podpredsednik Mi-
Abako so obtožili' »kršitve državne varnosti-«. Kot poudarjajo, je med aretiranimi pripadniki tudi 20 mladeničev od 14 do 20 let. Po kazenskem zakoniku jih lahko obsodijo na kazni do 10 let zapora.
bi določile "svoje dokončno stališče na kongresu. Me-.d Nenni-jevo in Bassovo strujo so se gledišča znatno zbližala, v političnih krogih pa sodijo, da obstoj 1 možnost, da bi na kongresu nastopile skupno.
DELEGACIJA KOROŠKIH SL0¥EICE¥ NA DUNAJU
Celovec, 14. jan. (Po telefonu). Danes je odpotovala na Dunaj delegacija koroških Slovencev, v kateri zastopata Zvezo slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in Janko Ogrin narodni svet koroških Slovencev pa dr. Joško Tischler in ing. Janko Urank. Na Dunaj jih je povabila avstrijska vlada.
Znano je, da avstrijski kancler v novembru ni imel časa, da bi jo sprejel, ko je prišla na Dunaj ponovno zahtevat, naj avstrijska vlada, prouči pripombe manjšine o sedanjem stanju manjšinskega
kojan kosil s predstavniki wal-drugih državi ki trdijo, da tuji lstreetskih bank, večerjal pa z šolstva na Koroškem. Kancler ribiči škodijo njihovemu ribi- najvidnejšimi newyorškimi po- ing. Raab je trenutno na urad-šj^ru.	slovnimi ljudmi.	nem obisku na Japonskem in
bo zaradi tega tudi jutri dopoldne delegacijo sprejel zvezni podkancler dr. Bruno Pit-termann.
Pred odhodom iz Celovca so delegati izjavili, da bodo na Ballhausplatzu zahtevali predvsem odgovor na spomenico, ki so jo izročili predstavniku avstrijske vlade lani 17. novembra in v kateri so protestirali proti ukinitvi obveznega dvojezičnega pouka' v koroških šolah. Obenem bodo opozorili na obširne kompromisne predloge za ureditev šolskega vprašanja, ki sef jih avstrijski vladi predložili že v začetku minulega leta in na katere doslej z Dunaja še ni bilo nobenega odgovora
JZ ZGODOVINE MEDNARODNEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Roza Lazemborg in Earl Liebknecht
15. januarja 1919 sta bila v Berlinu ubita Koza Lusem burg in Karl Liebknecht. dva zastopnika nemškega delavstva, ki sta leta 1914 dvignila svoj glas proti vojni, ki sta znotraj nemške so-cialdemokratične stranke organizirala revolucionarno levico, ki sta ustanovila Zvezo špartakovcev — predhodnico nemške komunistične stranke. Ubila Ju je podivjana bela garda, da odvzame naraščajoči revoluciji njend najboljše voditelje in s temi zajezi val boljševizma, ki se je razširil v Nemčiji po polomu novembra 1918 in padcu cesarj« Viljema. Z njima vred je padlo tisoče borcev. Pokol, ki ga je tiste dni uprizori‘a protirevolucionarna vojaščina, je užival blagoslov tedanje socialde-mokratične vlade Scheide-manna-Noskeja v Berlinu. Tlada si je prizadevala, da mil,,skrahi rano nemško bur-fctzljo pred ljudskim gne-Ttn in ji ohrani oblast In tpUr To se H je v prvih ictih posrečilo.
Lenin je kljub temu, da
se v nekaterih teoretičnih vprašanjih ni strinjal v celoti, visoko centi Rozo Lu-jremburg in Liebknechta- Za Rozo Luxemburg Je dejal, da je bila in je ostala orel, za Liebknechta pa, da je bil eden najboljših socialistov-internacionali9tov.
Ob obletnici zločinskega uboja Roze Luxemburg objavljamo nekaj izvlečkov I* njenih del:
O MARXU IN TEORIJI
»Prav tako kot sta bila v Marxu samem neločljivo združena in se medsebojno podpira la ter dopolnjevala globoki zgodovinski analitik in drzna revolucionar, .mislec in mož deja nja, tako je tudii ijiairk&izetn kot socialistična nauk prvič v zgodovin 1 modernega delavskega gibanja združiil teoretično spoznanje z revolucionarno dejavno silo proletariata, pri čemer prvo bistri in oplojuje drugo Oba elementa predstavljata v isti meri notranje bistvo mar kjsizma; vsak zase,' ločen* od
drugega, spremeni marksizem v klavrno spako.*
(Internacionala, 1915).
»Tukaj, kakor v zgodovini sploh, teorija v celoti oprava svojo nalogo, oe nam pokaže razvojne tendence, če nam pokaže tisto logično zaključno točko, h kateri je objektivno usmerjen razvojni proces. Te točke pa prav tako ni mogoče doseči, kot se nobeno prejšnje razdobje zgodovinskega razvoja ni moglo razviti do svojih skrajnih konsekvenc. In tem manj postaja potrebno, da bi to točko dosegli,, čim bolj posega družbena zavest — utelešena tokrat v socialističnem proletariatu — ' kot dejavni činitelj v slepo dgro sil. Ta zavest pa najde tudi v tem primeru najplodnejše pobude dn najmočnejše spodbude v paviln.em pojmovanju Marxo-ve tori j e.«
(Zbrana dela,
VI. zv. str. 479.)
POBUDA MNOŽIC
»Praksa socializma terja pravi duhovni prevrat v množicah,
ki jih je dolga stoletja degradiralo razredno gospostvo buržoa-zije. Družbene instinkte namesto sebičnih, Iniciativ množic namesto nebrižnosti, idealizem, la mu nd mar nobenih težav . .. Edina pot, ki vodi k prerojenju je Sola javnega življenja sama, najsvobodnejša, najširša demokracija, javno mnenje—«
»Kajpak marksisti nikoli nismo malikovali formalne demokracije, a niti nismo nikoli malikovali socializma ald marksizma. Toda mar to pomeni, da smemo tudi socializem, marksizem vreči na smetišče . . . če bi nam postaja neprijetna? . . . Besede:	marksista nikoli nismo
malikovali formalne demokracije, pomenijo samo naslednje: marksisti smo vselej ločili socialno jedro buržuazne demokracije od njene politične oblike, vselej smo kazali na trpko ' jedro družbene neenakosti in nesvobode pod sladko 1 upi n o formalne enakosti in svobode — a ne zato, da bi ju morda zavrgli marveč zato, da bi delavski razred spodbodli, naj se ne zadovoJjl z lupino, marveč naj si osvoji politično oblast, da jo bo napolnil z novo družbeno vsebino. Ko pride proletariat na oblast, je njegova zgodovinska naloga, da namesto buržuazne demokracije ustvari socialistično demokracijo, ne pa da zatre vsako demokracijo sploh«.
»Jasno je. da , socializma že zaradi njegovega značaja ni mogoče vsiljevati, uvajati z dekreti... Negativno, TOg*nje —
je mogoče defcretirati; pozitivnega, graditve pa ne moremo. To j.e ledina, to so tisočeri problemi. Samo izkušnje lahko prinašajo popravke dn utirajo nova pota. Le svobodno kipeče življenje lahko odkrije tisoče novih oblik in improvizacij, poraja ustvarjalnost ■ in popravlja celo vse napake. V državah, kjer so svoboščine omejene, je javno življenje prav zato tako siromašno, ker ai z izključevanjem demokracije zapira žive vrelce slehernega duhovnega bogastva in napredka.«
Karl Liebknecht je bil poslanec socialnodemokratične stranke v nemškem parlamentu ali državnem zboru. Dne 2. decembra 1914 je edini glasoval proti vladi in vojnim kreditom, medtem ko so njegovi »socialistični«
1 kolegi 'v šovinistični omami dvignili roke za vojno in nemški imperializem, kakor
so to storili avgusta 1914
ter s tem izdali socializem, in internacionalo.
Osamelo dejanje Karla Liebknechta je našlo odmev med ljudstvom. Počasi se je širil proti vojni duh upora, mnogo žrtev je požrla vojna, preden je prišlo do iz-treznitve in revolucionarnega spoznavanja.
Priobčujemo tri pisma, ki jih je prejel Karl Liebknecht v zvezi s svojim glasovanjem v berlinskem par-i »men tn 2. decembra 1914.
Quatre-Champs, Francija, 6. 12. 14.
Spoštovani tovariš Liebknecht
Včeraj so nam sporočili državnozborske sklepe, pri čemer se je poudarilo, da ste Vi »edini« socialdemokrat, ki je glasoval proti vladi. Dovolite mi, da Vam za Vašo neustrašlj ivost izrečem svoje občudovanje. Veseli me, da se je našel vsaj eden med strankinimi sodrugi tolikšnega poguma, da v. sedanjih časih ni zatajil svojega mnenja. Imel sem priložnost, da sem Vas leta 1912 spoznal na strankinem kongresu v Chemnitzu, na katerem sem se nahajal kot delegat... Dvomim, da bi se me spominjali.
Prosil bi Vas, da mi pošljete obširno poročilo o razpravah v parlamentu; bil bj vam za to sila hvaležen. Ce Vas bo moje pismo zanesli j ivo našlo, Vam prihodnjič opišem nekaj mojih vojnih dogodivščin oziroma »proslavljeno* tovarištvo gospodov oficir j ev.
S socialdemokratlčnimi pozdravi Vaš Karl Kogler ...
Volilno društvo Lankwitz
Berlin-Lankwitz, .10. dec. 1914
Sibyllenstrasse 4.
Gospodu dr. Karlu Liebknechtu Berlin
Spoštovani tovariš!
Tovariši, ki so včeraj zvečer prišli plačat članarino, so me pooblastili, da Vam izrečem
njihovo simpatijo m tiva.ez-nost za Vaše stališče 2. decembra na zasedanju državnega zbora!
S strankinim pozdravom!
Pavel Lange
2ig: Socialdemokratično volilno društvo Lantavitz
»
Socialnodemokratična mladinska zveza Remersgade 22
Kopenhagen, 19. 12. 1914 G. dr. iur. Karl Liebknecht!
Dragi tovariš!
Socialnodemokratična mladina Danske pozdravlja Vas, prvega predsednika Mladinske internacionale, iz radosti in navdušenja za ostri antimilita-rizem in globoko čustvo mednarodnega • bratstva, ki ste ga izrazili pri glasovanju v nemškem parlamentu dne 2. decembra.
Spremljajo Vas naše naj lepše misli’ in želje.
Podpis ...
Ernest Christiansen
I
(Pisma so vzeta iz knjige Walter Bartel, Die Llnken in der deTltschen Socialdemokrar tie im Kampf g e gen Miiitarls-mus'und Krieg, Dietz Verlag Berlin 1958).
Če bi mogli
ustreči vsem!
Perspektive podjetja »Tobi« — Električni štedilniki za tujino — Emaj-limica je ozko grlo proizvodnje — 24 novih stanovanj za delavce
Tovama termoelektričnih iz- za organizacijo proizvodnje na delikov »TOBI« v Bistrici pri tekočem traku. Z dograditvijo Mariboru je eno tistih podje- obeh objektov se bo proizvod-tiij v mariborskem okraju, ki n ja samo o*b 5-odstotnem po-ima velike možnosti in per- večanju delovne sile povečala spekt:ve pri iizvozu svojih iz- za 30 odstotkov. Ta rekcn-delkov v dežele Severne Afri- strukcija bo omogočila zniža-
Letai načrt po vrednosti v letu 1958 je podjetje preseglo za 12,3 odstotka, kar je kolektiv dosegel z večjim prizadevanjem in z boljšo organizacijo dela. Lani je podjetje preusmerilo svojo proizvodnjo ter osvojilo 80 odstotkov novih izdelkov. Od kovinsko predelovalne industrije, izdelovanja gradbenega okovja in štedilnikov ter peči na trdna goriva so prešli na izdelovanje električnih aparatov za gospodinjstvo.
V mejah finančnih možnosti skrbi podjetje tudi za družbeni standard svojih delavcev in uslužbencev. V podjetju so ustanovili obratni bife, sedaj gradijo v bližini podjetja dva 12-stanovanjska bloka, ki bosta morda vseljiva že letos.
M. K.
Znani plovni žerjav »Veli Jože« (Brodospas), ki prihaja dvakrat letno v koprske vode, kjer še vedno dviga ostanke potopljene ladje »Rex«, je pač vreden, da se ga kdaj pa kdaj spomnimo. Zadnji dve leti je delal v domačih vodah, dvakrat pa v italijanskih, in sicer pri Gradu in Lignanu. Iz morja je dvigal staro ladijsko železje, le v enem primeru je to bila cela ladja, in sicer »Jakjan« (12 vagonov nosilnosti) od »Obalne plovidbe« Dubrovnik. Koliko »Rexa« so doslej dvignili iz morja pri Kopru, bi bilo natančno težko povedati, vendar gotovo ne manj kot 28.000 ton. V bližnjih dneh bodo zopet odpeljali okrog 3000 ton »Rexovih« ostankov. — Na sliki: K obali blizu Kopra (v smeri Izole) odlaga »Veli Jože« 250 ton težak kos ladijskega
dft3-. — (Foto: Frenk)
NA
bo
SEJMU »MODA 1959«
mnogo novih vzorcev
Sedanja proizvodnja Tobi — montaža električnega štedilnika
ke, Južne Amerike in Srednjega Vzhoda. V teh deželah se zanimajo za izdelke TOBI, vendar jlim zaenkrat ne morejo ugoditi, ker so potrebe po gospodinjskih električnih aparatih na domačem tržišču prevelike. Manjše količine svojih izdelkov pa »Tobi« vendarle pošilja v tujino. Tako pripravljajo te dni večjo pošiljko šti-riploščrilh električnih štedilnikov v vrednosti dveh milijonov deviznih dinarjev za Bolivijo. Za hladilnike se zanimajo v Centralni Afriki in na Poljskem.
V okviru rekonstrukcijskih del so nabavili razne obdelovalne stroje v vrednosti 16 milijonov dinarjev in preuredili skladišče za pločevino. Glede na deficitarnost električnih aparatov na tržišču so ob sklepanju pogodb prejeli naročila, ki prejegajo triletno zmogljivost podjetja. Ozko grlo proizvodnje je trenutno emajlir-nica, ki lahko krije samo 40 do 45 odst otkov sedanjih potreb, medtem ko so za ostalo vezani na Tovarno emajlirane posode Celje. Tukan se povečujejo prevozni stroški ter možnost okvar pri transportu. Podjetje ima že potrjen investicijski program, katerega prva faza predvideva povečanje emajlir-nice in gradnjo montažne hale
nje cen na tržišču, nižje notranje in zunanje transportne stroške ter mani odpadkov.
Gospodarsko razstavišče spet odpora vrata novi sezoni sejmov v naši državi. Prvi je na vrsti specialni sejem »Moda 1959«, ki je že znan kot tradicionalna prireditev in bo od 17. do 25. t. m.
Stvar vsakega sejma je, pokazati obiskovalcem, širokemu krogu potrošnikov, čimveč novega in tudi ta sejem »Moda 1959« ima ta namen.
Kdo si ne ogleda rad novih vzorcev našega tekstila, novih vrst blaga in tudi novih modelov konfekcije? Po zatrjevanju in obljubah tekstilcev bo 19 tekstilnih in 11 konfekcijskih tovarn pokazalo bogato izbiro svojih izdelkov, prav tako pa tudi 10 razstavljavcev perila, 5 usnjarskih in predelovalnih podjetij, 4 tovarne obutve ter vrsta drugih podjetij, ki bodo razstavljala razne modne dodatke, usnjeno galanterijo, dekorativne tkanine in drugo. Vseh raz-
stavljavcev je 74, in sicer kar 52 iz Slovenije, ostali pa so iz Hrvatske in Srbije ter eden iz •Avstrije.
Pokazati potrošniku dosežke delovnih kolektivov naše tekstilne industrije, po drugi strani pa tudi v trgovini vzbuditi večje zanimanje za nove izdelke in nove vzorce, da bi raje segala po njih in jih posredovala potrošniku — to je glavni namen prirediteljev sejma. Upravičena je namreč nejevolja našega potrošnika, ki po trgovinah pogosto ne more kdo ve kaij izbirati med skromnim asortimanom vzor-
cev, ker trgovina ne tvega nakupa modernejših vzorcev, za katere ni povsem prepričana, da bodo šli v prodajo. Letošnji sejem konfekcije modnih tkanin in usnjenih izdelkov bo skušal zbližati proizvajalce, trgovino in potrošnike. Letos je le-to prej kot navadno, predvsem zaradi tega, ker si bo na ta način konfekcijska industrija laže pravočasno oskrbela modeme tkanine, trgovina pa jih bo še pred spomladansko sezono posredovala
potrošnikom po vsej državi.
Med sejmom bo posebna komisija tekstilnih strokovnjakov ocenjevala razstavljene izdelke in najboljšim podelila kolajne. _
Modni sejem pa ne bi dajal popolne slike brez modnih revij sodobnega oblačenja, ki bodo vsak dan dvakrat ob 16.30 uri in 20. uri v dvorani Ljubljanskega festivala. Na vsaki reviji pa bodo izžrebane nagrade, ki so jih darovala podjetja.	V.	K.
PISMA
uredništvu Odnos do potnikov
Tako smo se spraševali v torek dopoldne potniki, ki smo odpotovati iz Maribora z mo? tornim vlakom ob 6. uri zjutraj v Lijubljano, pa smo prispeli šele popoldne, namesto ob 9. uri dopoldne.
Ni nas bolelo samo to, da smo izgubili dan, ker smo zamudili konferenco, zdravniške preglede in druge važne opravke, ki jih je mogoče v L.jub-Ijani opraviti le v dopoldanskih urah. Bolelo nas je predvsem to, ''da tej zamudi ni bila kriva okvara na vlaku, marveč malomaren odnos do potnikov.
Ko je motorni vlak pripeljal na postajo Poljčane, ni mogel več spraviti v pogon motorja. Seveda nihče od službujočih tega ni prišel povedctt v mariborski vagon, kjer je bilo okoli 30 potnikov. Čez nekaj minut smo opazili, da je odpeljal mimo nas tisti del motornega vlaka, ki se nam je priključil na Pragerskem. Tedaj smo postali vznemirjeni in nekdo od potnikov je stopil do vlakovodje. Vrnil se je s pojasnilom, da bo naš del vlaka popravljen p, desetih minutah, zato nam niso veleli prestopiti v murskosoboški
vlak. Vendar nam je postalo sumljivo. Zakaj je kljub temu del vlaka odpeljal naprej?
Naše slutnje so se uresničile. Minilo je deset minut, dvajset minut in cela ura. Končno je vlak krenil, toda le nekaj metrov naprej, potem pa nazaj na postajo ter tam dokončno odpovedal.
Pričakovali smo. da bo vsaj zdaj prišel službujoči sprevodnik in nam pojasnil, kaj se je dogodilo. Toda nič takega ni bilo. Brez vsakega pojasnila — kaj šele opravičila! — so v lak pustili na postaji. Potniki pa smo sami na postaji spraševali za zveze naprej, brez vsakih znakov pripravljenosti, da bi nam kdo pomagal, vštev-ši prometnika na postaji, ki je dejal, da je to stvar vlakovodje.	Jelka. Pestaj
VELIKO ZANIMANJE
Z n NOVOSUDSKI KMETIJSKI SEJEM
Postojna izobraževalno gozdarsko središče
Da sta -gozdarska srednja šola in Nižja gozdarska šola za naše razmere v gozdarstvu prepotrebni, bi bilo odveč razpravljati. Razveseljivo je, da se bosta obe šoli že jeseni preselili v Postojno, prva iz Ljubljane, druga iz Idrije. Adaptacijska dela v' nekdanjem »Grand Hotelu«, ki je bil vse do osvoboditve sedež Gozdne uprave nekdanjih Windischgraetovih gozdov, ka-
Popravek
V našem listu smo 15. dec 1958 objavili na 4. strani vest »MIRNA v Kopru*. V vesti je bilo med drugim rečeno: V prodaji imajo šivalne stroje »Veritas« (bivši Singer), Czepel (Madžarska) in Jax (Avstrija) ter vse nadomestne de-le. Tehnično in trgovsko predstavništvo družbe Singer za Jugoslavijo nam je k temu poslalo sledeči popravek:	Šivalni	stroji
»Veritas« niso bili nikdar »S:n-ger« stroji. S šivalnimi stroji »Veritas« nima in ni imela firma Singer nikdar kakršne koli zveze
kor tudi gradnja novih hiš, ki bodo služile za šolo in za stanovanja predavateljem šole, so v polnem teku. V cilju, da se čimbolj približamo strokovnemu ravnanju in delu v naših gozdovih bo poverjeno gozdarski šoli v Postojni tudi izobraževanje in usposabljanje gozdnih delavcev, da tako postanejo dobri in kvalificirani delavci, kot je to primer v gozdarstvu naprednih dežel: Švedske, Norveške. Finske. Nemčije in Avstrije.
Izbiro Postojne za izobraževalni center gozdarstva je narekovala neposredna bližina lepih snežniških, jarvomiških in nanoških gozdov, ki so lahko vzor gozdovom po vsej naši domovini. Postojna tudi ni daleč od razsežnih kraških go-ljav:	Pivke,	Sežane,	Divače
itd. tako, da se bodo obiskovalci šol lahko seznanili s problemi krasa in bodo tudi dejansko v stiku s terenom.
V Novem Sadiu se že pripravljajo na XXVI. mednarodni kmetijski sejem, ki bo letos od 28. aprila do 7. maja. Prvi kmetijski sejem je bil leta 1931. lani pa ga niso priredili ker so razširjali sejmišče in gradili nove paviljone.
Za-ta naj večji kmetiiski sejem v državi je veliko zanimanje med tujimi in domačimi razstavljale!. Mednarodni kmetijski sojem bo odslej vsako leto spomladi in bo na njem oo-leg kmetijskih proizvajalcev nastopila tudi Industrija s svojimi izdelki, razstavljenimi za
Ujel je 10 kg težko ščuko
Mirko Lakota z Bleda je ujel pred kratkim v jezeru nad 1 m dolgo in 10 kg težko ščuiko, ki je bila popolnoma zdrava in ni kazala nobenih' znakov bolezni, kot so jih kazale ščuke zadnja leta. Da bi povečali zarod, bodo sedaj vložili v jezero še 2 cisterni ščuk in šilov, ki jih dobijo iz Apatina. S tem upajo zboljšati razmere v jezeru.
Prav te dni je na Bledu ribič Geusens Matbias- iz Ant-verpna v Belgiji, ki je'prišel, da bi dobil dva sulca in šila za zoološki vrt v Antverpnu. Akvarij za ribe iz Jugoslavije je že dokaj časa gotov, vendar jim do sedaj še ni uspelo dobiti naših rib.	B.	B.
kmetijstrv-o. Na zadnjem sejmu je sodelovalo 2070 razstavljalcev, med njimi 274 tujih iz 17 diržav.
Na podlagi že prispelih prijav pričakujejo, da bo spomladi rekordna udeležba razstavljavcev iz leta 1957 presežena. Poleg velikega števila domačih ie udeležbo prijavilo tudi približno 800 tujih razstavljal cev iz 20 držav. Prijavili so se tudi razstavljale! iz Indije, Belgije in Izraela, ki bodo letos prvikrat sodelovali na novosadskem sejmu.
Značilno je, da bo letos v mnogo večjem številu kakor prej sodelovala Industrija, tako tista, ki Izdeluje predmete, namenjene ta kmetijstvo, kakor tista, ki predeluje kmetijske pridelke. Med drugimi ie doslej prijavilo udeležbo 80 domačih tovarn živilske industrije, 50 podjetij strojne industrije in 10 kemičnih tovarn. Med že prijavljenimi tujimi razstav, ljalcl je tudi 80 tovarn strojev in kmetijskih naprav. 14 tovarn kemične Industrije in približno 30 podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo mleka in vina. Poleg teh bo tudi večje število razstavljalcev Plemenske živine iz io držav.
Da bi novosadski sejem postal zares pregled jugoslovanske kmetijske proizvodnje in kraj, kjer bodo nabavljali Investicijsko opremo za kmetij-
stvo, so lani začeli razširjati razstavišče. Namesto prejšnjih 116 tisoč kvadratnih metrov bo novo razstavišče obsegalo 360 tisoč kvadratnih metrov.
Na novem in starem razstavišču grade nove paviljone, da bi preskrbeli dovoli prostora za razstavi j alee. Zgradili so že Paviljon za Povedo in konje, grade Pa paviljon za perutnino. 5 paviljonov za prašiče in pokrit prostor za razstavljanje ovac Sredi vseh teh paviljonov bo umetno jezero, kjer bodo kazali naprave za umetno namakanje. Do začetka XXVI. kmetijskega sejma bosta zgrajena tudi vinarski in kemični paviljon.
Letos so po sprejemu novosadskega sejma v Unijo mednarodnih sejmov zagotovljeni boli ugodni pogoj,j za udeležbo tujjh razstavljalcev Ti bodo na temelju tega članstva sejma uživali posebne olajšave za prevoz blaaa. prejemali brezplačne notne liste. carinske olajšave in druge ugodnosti,.^.ki jih doslej niso imeli. Sklep Zveze kmetijsko - gozdarskih zbornic, naj postane novosadski sejem kraj. kjer bodo_nabavljali o—«-e-mo za kmetijstvo, bo zlasti privabi] domače in tuje razstav-. Ijalce. tembolj, ker so v letošnjem in v Prihodnjih letih nameravane mnogo večne investicije v kmetijstvu kakor pa prejšnja leta.
T S
Sodobne diagnostične metode v nevrološki službi
Nevrološko kliniko v Ljubljani pozna marsikdo le kot »številko sedem«, za katero se skriva toliko gorja. Zlasti še ljudje s predsodki pojmujejo »številko sedem« kot nekakšno j«čo, iz katere ne prideš več, 6« te bolezen pripelje vanjo. In vendar ni nevrološka klinika nič drugega kot bolnišnica, v kateri tudi zdravijo človeka in mn pomagajo, da se čimprej, tapoaobljen za delo, vrne družini in družbi.
Kot v drugih klinikah doma In v »vetu, tako tudi na nevrološka kliniki pri skrbi za absvj« ljudi vse bolj uporabljajo moderna odkritja medi-cbttdc* znanosti in tehnike. Ena modernih diagnostičnih ki ee jo na kliniki po-
hniedejo pri vsakdanji praksi, j itatetromiografij a, s čimer
električne tokove pri
»bolenjlh mižic. To-“ tv», ki Jih oprav-
ljajo s posebnim aparatom, so zelo zahtevne. Poleg precizne tehnične izvedbe je pri tem treba mnogo potrpežljivosti, ki jo strokovnjaki na kliniki tudi imajo. Elektromiografskih diagnostičnih metod se poslužujejo z uspehom tudi druge klinike, lpt n. pr. ortopedska in infekcijska klinika.
Druga sodobna diagnostična metoda je elektrodermometrija, s čimer določajo električni upor kože, ki je spremenljiv pri nekaterih živčnih obolenjih, in pa kronaksija. S to metodo se določa doba, v kateri električni tok določene jakosti preide skozi živec in da izzove najmanjše skrčenje mišice.
Prav gotovo je marsikateri bolnik — oskrbovanec nevrološke klinike — spoznal zelo zanimiv aparat — elektro-encefalograf. Preiskave s tem aparatom sicer ni opravil na kliniki sami, temveč je moral
v bolnišnico za duševne in živčne bolezni v Polje, ki edina ta aparat ima. Nevrološka klinika ni mogla zaradi pomanjkanj sredstev nabaviti zelo dragega elektroencefalogra-fa, zavoljo česar je prisiljena prevažati bolnike v Polje. Nedvomno je, da je prevažanje iz ene bolnišnice v drugo, oddaljeno bolnišnico, za bolnike velika muka, za kliniko pa ovira, ki moti potek preiskav, povrhu tega pa je to povezano z velikimi stroški, kar vsekakor vpliva na povišanje stroškov oskrbnega dne. Najbolj boleče pr j tem pa je to, da elektroencefalografskih preiskav ni mogoče uporabljati pri tistih bolnikih, ki jim hudo zdravstveno stanje ne dopušča niti’ še tako kratkega prevoza. Ta problem bo v bližnji prihodnosti odpravljen, ker je te dni Svet za zdravstvo LRS zagotovil kliniki sredstva za nabavo elektroencefalografa.
Z elektroencefalografijo, ki je
v principu podobna elektro-kardiograiljl., se registrira rit-
mične spremembe električnih potencialov velikih človekovih možgan.
Elektroencefalograf je zelo precizen in občutljiv aparat, kot so precizni in občutljivi tudi človekovi možgani. Zato potekajo preiskave v izoliranem polmračnem prostoru in v veliki tišini. Bolnik mora biti telesno in duševno popolnoma umirjen, sproščenih mišic, imeti mora zaprte oči, da se pri pregledu izključujejo optični dražljaji.. Ko je bolnik tako pripravljen na preiskavo, se elektrode, spojene z aparatom, pritrdijo na določeno mesto na glavi in tako se začne registriranje. Elektroencefalo-gram (EEG) pokaže pri različnih bolnikih pod istimi pogoji za posameznika karakteristične variacije. EEG se menja v času duševnega in telesnega dela, med spanjem zaradi delovanja raznih uspavalnih sredstev, kakor tudi pri bolezenskih
procesih na možganih, posebno-pa še pri obolenjih s krči (božjast).
S skrbno uporabo sodobnih diagnostičnih metod in sredstev je klinika imela v zadnjih
časih velike uspehe pri zdravljenju možganskih obolenj, ki so posledica obolenj na ožilju
(možganska arterioskleroza, preveč povišan krvni pritisk).
Predvsem so to kapi, ki so, kakor povsod po svetu, tudi pri nas zelo pogoste in ki ne prizadevajo le starih ljudi, temveč tudi mlajše — štiri-desetletnike.
Z modernimi zdravili In z zgodnjo fizikalno terapijo ozdravijo na nevrološki kliniki večino primerov od kapi prizadetih bolnikov. Med njimi tudi take, ki bi bili pred desetimi leti priklenjeni na posteljo tako dolgo, dokler jih ne bi ubita ponovna kap ali kakršnakoli druga komplikacija. Zdaj te bojazni ni več. Od kapi prizadeti bolniki so spet usposobljeni za delo in niso več v breme ne družini :r, ne družbi.
Ob tem dejstvu je nujno ..re-ba poudariti velik pomen rehabilitacije, ki ni samo važna pri invalidih dela in ljudeh, ki so pretrpeli poliomielitis, temveč je prav tako važna tudi pri bolnikih, ki so prebo.eli kap. Uspehi so torej zadovoljivi in če oo kliniki omogočena popolna uvedba novih metod rehabilitacije, lahko pričakujemo še večjih in popolnejših uspehov.
Poleg kapi je druga zelo razširjena bolezen, ki jo na kliniki prav tako z uspehom zdravijo — išijas. Za to obolenje
nepoučeni mislijo; da ga po vzroča revmatizem. V resnic-pa je to, v večini primerov posledica izpaha ploščice, ki leži med dvema hrbteničnima vretencema. Ko se ta ploščica izpahne, pritiska na eno ali dve- sosedni živčni korenini. In to je tisto, kar povzroča znane silno hude bolečine, ki jim pravimo išijas. Tudi pri zdravljenju tega obolenja uporabljajo na kliniki najmodernejše fizioterapevtske in terapevtske metode. Razbremenilno ležanje bolnika s pomočjo takoimono-vanega Perlovega aparata, obsevanje in gretje, ležanje na trdem ležišču itd., so pripomočki, s katerimi znatno skrajšujejo zdravljenje išijasa in r katerimi dosegajo v večini primerov tudi trajen uspeh. Jasno je, da je uspeh odvisen v veliki meri tudi od bolnika samega, ki mora pri zdravljenju išijasa imeti trdno dobro voljo.
"V zadnjih letih so na kliniki začeli s sistematično obdelavo božjastnih bolnikov. Božjast, ki je pri nas tudi močno razširjena, ni bolezen, ki se pojavlja le v otroški dobi, temveč prizadeva tudi starejše ljudi.
S sodobnimi kliničnimi preiskavami s pomočjo pneumo-encefalograflje (rentgensko slikanje lobanje po predhodnem
vbrizgavanju zraka .v lobanjski
prostor) in angiografije (slikanje lobanje po predhodnem vbrizgavanju določenega sred,-stva, ki prikaže možgansko ožilje) odkrijejo med božjast-niki precejšnje število takih ki imajo svoje krče zarad. možganskih tumorjev ali drugih organskih sprememb v mo žganih. Nedvomno je, da pr:-pomorejo ta odkritja k pravočasnemu zdravljenju teh hudih bolezni.
Nevrološka služba je nedvomno ena izmed najbolj zahtevnih panog v zdravstvu- Ze iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, kaj vse potrebuje klinika za svoja raziskavanja in pri vsakdanjem delu z bolnikom. Ns samo drage aparature najsodobnejših konstrukcij in - draga zdravila, temveč tudi precej usposobljenega kadra in prostore, v katerih je treba nemoteno opravljati zapleteno zdravstveno delo. Zal pa klinika nima ne ustreznih prostorov in ne dovolj zdravstvenega kadra Pogoji, v katerih dela. niso nič kaj zavidni in bo nujno treba prej ko slej priskrbeti kliniki sredstva za njeno razširitev jn sredstva za vzgojo prepotrebnega zdravstvenega osebja Spričo ten pomanjkljivosti 'majo uspehi, ki jih beležijo na nevrološki kliniki dvojno ceno.	E.	S-
4 atr. 1 SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 10 — 15. JANUARJA 1950
i	-	-	   -	x
St. 10 — 15. JANUARJA 1959	/	SLOVENSKI	POflOCEVELEC	>	lil.	S
Novi Dol-rudnik prihodnosti
Vzhodno od Hrastnika, v precej globoki gorski kotanji nastaja Novi Dol — rudnik bodočnosti. Idilična pokrajina izgublja svojo prejšnjo podobo. Celo majhnemu potočku Bela, ki si je komaj upal motiti tišino gmajne, ni prizanesla človeška roka: hočejo ga ujeti v umetno strugo iz surovo obdelanega kamna, da bi lahko služil bodočemu rudniku. Prejšnji mir pa najbolj pogrešajo ljudje v redko posejanih hišicah na dnu
kotanje in fta pobočjih hribov, ki se težko privajajo trušču nastajajočega rudniškega obrata.
Strokovnjaki menijo, da zaloge premoga novega obrata ne bodo pošle najmanj 75 let pri 600-tonski dnevni proizvodnji. Raziskave so pokazale tudi visoko kakovost premoga, ki ga bo moč uporabljati za posebne namene, na primer v metalurgiji. Ima namreč večjo kalorično vrednost kot trboveljski, manjši odstotek pepela in
manj kot 1 odstotek žvepla. Pomembnost novega obrata pa bo tudi v tem, da bo nadomestil zmanjševanje za:og premoga v Trbovljah, kjer so možnosti novih nahajališč zelo majhne in kratkotrajne.
Novi Dol bo samostojen jamski obrat, povezan z glavno transportno transverzalo na Savskem obzorju. 160 metrov globok jašek, ki bo povezoval Novi Dol s trboveljsko separacijo, že gradijo. Zgrajena je že tudi zaviralnica, p0 kateri bodo spuščali vagončke iz Vzhodne jame do jaška m nato pod zemljo na separacijo. V novi mehanični in električni delavnici sta začasno kompresor in lam-parna, dokler ne bodo zgradili novih poslopij. Mimo njih pa bodo zgradili že skladiščno lopo, transformatorsko postajo, lesno skladišče, obratno poslop-
je, kopalnico, rešilno postajo, ambulanto in drugo. Vsi objekt; bodo na enem mestu, kar bo precej pocenilo proizvodne stroške. Lahko se pričakuje, da rudniški rovi ne bodo držali samo od Trbovelj preko Hrastnika v Novi Dol, ampak celo še naprej v Laško. Novi obrat bo namreč zajemal produkcijske območje vzhodno od jame \ Hrastniku in se pri Marnem stika! s produkcijskim območjem laškega rudnika.
Kdaj bo novi obrat začel ; polno proizvodnjo? To vprašanje smo zastavili poslovodj' obrata tov. Okornu, ki pa nam ni mogel dati zadovoljivega odgovora. Pozneje smo na upravi trboveljskega rudnika zvedeli, da bo obrat začel obratovati bržčas šele prihodnje leto. Začetek obratovanja je namreč odvisen od pripravljalnih del in zaključka raziskovanj. —nc
PRVENSTVENA SEZONA V HOKEJU NA LEDU 2E NA VIŠKU
Jesenice na čelu
Hokej na ledu pomeni za Jeseničane toliko, kolikor za Ljubljano — denimo — košarka. V obeh panogah je naša republika zastopana v najvišjem tekmovanju — v zvezni ligi in zato ni nič čudnega, da je občinstva na teh prireditvah zmeraj dovolj.
Zimska sezona je m besedo so spet dobili možje izpod Me-žakltje. Prav je tako, saj še /.mer a j zaslužijo vso pozornost športne javnosti, pa čeprav se :e nedavno še zdelo, da '-odo
morali državni prvaki s palačami na ledu to pot prepustiti vodil n,o mesto kateremu od svojih tekmecev. Toda zdaj že kaže, da so bili taki in podobni računi preuranjeni, kajti Jese-
P0ST0JM ZA 40-LETMC0 ZKJ
Gradbišče v Novem Dolu
Pri občinskem komiteju ZK v Postojni je bil imenovan petnajstčlanski odbor za proslavo 40-letnice ZKJ. Imenovali so že tudi posebne komisije, ki bodo skrbele za prirejanje proslav in prireditev, kot jih predvideva že sprejeti program. V okviru tega programa
Jesenice
Prihodnje dni bo imel mestni sindikalni svet na Jesenicah svojo letno skupščino. Ker so se lani pojavljali in re&evali na Jesenicah različni problemi, pri katerih je imel mestni sindikalni svet važno vlogo, se bo lahko na skupščina o mnogooem razpravljalo. Predvsem se bo treba pomeniti o-zadevah, ki so v zvezi s standardom jeseniškega delavca. To so stanovanja, men, ze družbene prehrane, ustanavljanje raznih servisov, komunalne zadeve, gubanje oen prehran,-benih predmetov in drugo.
Vse to je za Jesenice zelo aktualno in čeprav mu je mestni sindikalni svet že v pretekli mandatni dobi posvetil veliko pozornost je vendar zelo važno, da se tud,i na skupščini o tem pogovorijo, da bo imel novi odbor jasne, smernice za svoje delo v letošnjem letu.
Jeseniška Železarna praznuje letos 90. letnico svoje ustanovitve. V počastitev tega pomembnega jubileja bodo priredili letos razne prireditve. Predvsem bo več športnih tekmovanj v zimskih in letnih športnih panogah, katerih se bo udeležilo veliko število članov kolektiva železarne, razen tega pa bo na sporedu tudi nekaj vrhunskih športnih tekmovanj. Slavnostni začetek prireditev v proslavo obletnice bo 17. januarja, medtem ko je zaključek predvi-- den ob občinskem prazniku 1 avgusta.	K.
Pivka
2ensko društvo v Pivki ima za letos precejšnje načrte. Tako pripravljajo ustanovitev otroškega vrtca, ko bodo izpraznjeni nekateri prostori v vili, kjer so zdaj občinski uradi. Z e takoj v začetku se je prijavilo 52 mater, ki bi rade dale otroke v vrtec. Prostore bodo opremili in uredili s pomočjo organizacij in podjetij, saj so nekatera že obljubila pomoč, nekaj pa je še ostalo od nekdanjega DID. Vrtec se bo vzdrževal deloma s prispevki staršev, deloma pa s pomočjo Rdečega križa. Poleg otroškega vrtca pa naj bi v isti stavbi delovala še šolska kuhinja, ki ima sedaj skrajno neprimerne prostore. Tu bi lahko organizirali tudi gospodinjske tečaje in. pouk gospodinjstva za šolarje. Ce bo dovolj dobre volje in organizacijskih sposobnosti, teh načrtov ne bo težko uresn ič&ti.	S.	M.
Radeče pri Zidanem mostu
Tovama papiria v Radečah oziroma njeno vodstvo, samoupravni organi ter sindikalna podružnica pridno skrbijo za napredek. Nedavno so uredili tovarniško menzo, v kateri
dob ivajo cLelavci Ir ran o p o znat-no znižan,! ceni. Qjp letošnjem aovem letu oa je kolektiv obdaroval upokojence, ki so delali v tej tovarni, za kar se mu vsi najiepee zahvaljujejo.
Ker je sedanja mehanična delavnica v Radečah odločno premaihna. ie kolektiv sklenil, da bo zgradil moderno delavnico, fci je že v gradnji.
M. R.
Velika Nedelja
Ifa občnem zboru Rdečega krita so ugotovili, da se je v zadajam času precej povečalo število Slanov, tako da sodi ta organizacija na področju Velike Ne-med najmočnejše v ormo-Ifci občini. Med drugim so na •fcoru razjw-avljali tudi o uredit-
vi šolske mlečne kuhinje, ki 3i-
cer že deluje, vendar nima primernih prostorov. Sklenili so, da bo odbor RK skupno s šolskim
odborom poskrbel za primeren prostor.
Ormož
Napori ormoške opekarne.
Ormoška opekama si prizadeva, da bi izboljšala kvaliteto svojih izdelkov ter povečala proizvodnjo opečnih izdelkov. Letošmji plan predvideva, da bodo izdelali 2,5 milijona opečnih enot. Zaradi dotrajan.ja strojev ne morejo povečati proizvodnje, zato se ukvarjajo v podjetju z mislijo o rekonstrukciji krožne peči in sušilnic ter modernizacije transportnega parka.
Odjemalci opečnih izdelkov so predvsem občine Ormož, Vinica in Ptuj. Povpraševanje po opečnih Izdelkih je taiko veliiko, da ne morejo zadostiti vsem potrebam. Za izboljšanje kvalitete so dogradili sušiln.e prostore za strešnike, za kar so porabi; i okrog 1,5 milijoi_a dinarjev. Položaj ormoške opekarne je ugoden, ker zadoščajo večje količine kvalitetne gline v neposredni bližini podjetja za najmanj 30 let, slabših kvalitet pa celo za več let.	K.
»Umik« na odru celjske Svobode
V senci profesionanega gledališča in v dokaj neprijaznih pegojih se bori za prostor skupina amaterskih igralcev pri
celjski »Svobodi«. Njim je na stopanje na odru v prvi vrsti zabava, želja po prostovoljni izobrazbi in izpolnitev tihih želja, zato gledalce ob nedavni uprizoritvi drame hrvatskega dramatika N. Božiča »Umik« ni presenetila močna prizadevnost in pristno čustvovanje, kar je dalo predstavi svojevrstni čar. Če ocenjujemo uprizoritev s »profesionalnimi« menili, j 1 moramo priznati trdno umetniško veljavo le v nekaterih trenutkih,. kar pa izgubi pomembnost prve vrste ob ugotovitvi, da je »Umik« na delavskem odru našel svojo publiko in to zadovoljno. Predstava je naravnost zavidljivo dosegla cilij neprecenljive vrednosti:	hladnosti
med gledalci in »igralci ni bilo že takoj po prvih minutah. Aplavz je prišel od srca.
Ti K
bosta dve večji krajevni proslavi, in sicer 4. aprila na Pivki, ko bodo v tem kraju slavili svoj krajevni praznik in 4. julija v Orehku pri Postojni, kjer bodo ob tej priložnosti odkrili spomenik padlim borcem. Centralna slavnostna akademija pa bo v Postojni na večer pred občinskim praznikom, 22. aprila. Ob občinskem prazniku bo tudi slavnostna seja ljudskega odbora, na kateri bodo podali pregled dela ZKJ na Postojnskem. Ob te] priložnosti bo tudi sprejem starih komunistov.
V nekaterih večjih podjetjih bodo ustanovili posebne odbore za proslavo 40-letnce ZKJ. Domala po vseh podjetjih pa bodo prirejali predavanja o delu ZKJ. Delovni kolektivi bodo sprejeli konkretne obveznosti. V Postojni bodo odkrili tudi spominsko ploščo na hiši, kjer je bil 1. 1942 ustanovljen prvi Okrožni odbor OF za to področje. Poleg tega bodo priredili številna predavanja po vaseh in jih izpopolnili s predvajanjem filmov o zgodovini ZKJ in delavskem gibanju. Po šolah bodo pisali nagradne naloge o zgodovini in pomenu ZKJ. Klub primorskih študentov bo izdal zgodovinski zbornik za pivško kotlino. Letos bodo zbrali tudi kar največ zgodovinskega gradiva in priredili potujočo razstavo. —bec
Zanimiv prizor s hokejske tekme Jesenice : Ljubljana. Mladi jeseniški Igralec Felc sl je priboril ploščioo, Ljubljančan Guček pa že hiti za njim. — Da se pod Mežakljo zbirajo res stari in mladi ljubitelji hokeja, prikazuje spodnja slika.
Pridobivanje novih članov
bo letos ena glavnih nalog foto in kinoamaterskega kluba v Mariboru
Nedavno so se zbrali na rednem letnem občnem zboru mariborski foto ln kinoamater-ji. O delu v preteklem letu je poročal prof. Fran Hlup-ič. Med drugim je omenil, da slavi klub letos trinajsto obletnico svojega delovanja ln da je doslej Izšolal že veliko število tečajnikov, predvsem mladine. Na zboru smo prav tako zvedeli, da je posvetilo vodstvo kluba
Poslej več sredstev
za komunalno dejavnost v ljutomerski občini
Uspešnejšo in hitrejšo komunalno dejavnost na področju sedanje ljutomerske občine je do nedavnega oviralo pomanjkanje finančnih sredstev, katerih bivše male politično-teri-torialne enote niso imele. S prehodom na večje občine so tudi v ljutomerski občini zagotovili materialne pogoje za razvoj komunalne dejavnosti.
Občinske ceste in cestni objekti v občini ne ustrezajo potrebam	mehaniziranega kmetijstva.	Se vedno	je odprto
vprašanje izgradnje nekaterih potrebnih komunalnih naprav
kot so preskrba prebivalstva z vodo, ureditev kopališč, kanalizacija, primerna ureditev krajev in naselij itd. V zadnjem času se stanje naglo popravlja, saj krajevni odbori z dodeljenimi finančnimi sredstvi in z uvedbo	krajevnega	samoprispevka	izboljšujejo	občinske
ceste.
Perspektivni razvoj komunalne dejavnosti v prihodnjih petih letih predvideva, da bodo v ljutomerski občini razpolagali s	54 milijoni	proračun-
šošlanj
V Soštanjski občini delujeta letos dve kmetijsko-gospodarski
šoli m sicer v Velenju in Šoštanju. Obe imata pa dvajset gojencev, delujeta pa prva razreda. V Velenju imajo težave pr; praktičnem delu zaradi pomanjkanja primernega prostora za pouk gospodinjstva in kuhanja . V zadružnem domu imajo sicer kuhinjo nalašč za to dejavnost, toda že nekaj let je zasedena. Zadružni svet pa je že poskrbel za potrebne ukrepe, tako da je pričakovati, da bo ku ninja lahko že kmalu služila svojemu namenu,	—v—
skih sredstev ln sredstev iz skladov. Ta sredstva bodo porabili v Ljutomeru za tlakovanje in ureditev nekaterih cest in trgov, za gradnjo letnega kopališča, za izdelavo regulacijskega načrta za Ljutomer, za izboljšanje vodovoda, urejanje parkov In nasadov in nekatera druga komunalna dela.
V vaseh so predvidene tudi večje investicije in sicer za ureditev trga v Veržeju in Križevcih, za gradnjo ceste Železne dveri—Plešivica, za ureditev večjega števila cest, za gradnjo in popravilo nekaterih mostov, za vodovod v Presiki
in Radomerju, za ureditev cestne razsvetljave na križišču v Razkrižju, za gradnjo mrtvašnice v Veržeju in za nekatera druga dela.	K.
lani več pozornosti delu z mladino in ustanavljanju fotoama-terskih krožkov po osemletkah, pri pridobivanju novih članov pa ni bilo zaslediti zadovoljivega uspeha. 150 sita In ih članov je za Maribor vsekakor premalo, zato sn na zboru sklenili, da bodo letos posvetili pridobivanju novih članov več pozornosti. Poslej se bodo lahko vpisali v tečaie samo tisti, ki bodo plačevali članarino In ki bodo člani kluba.
V razpravi so člani kluba grajali razne slabe fotografske izdelke, ki jih je v zadniem času vse oolno najti pri mariborskih založbah. Gre predvsem za nekatera založniška podi et-ja. katerim je prav ma;lo mar umetniška vrednost ‘ razglednice. Člani kluba so sklenili, da se bodo borili Droti izdelovanju takšnih razglednic In prirejali razne natečaje »Maribor spomladi«, »Maribor v soncu« Itd. Najboljše posnetke s teh natečajev bodo nagradili in idh ponudili proti primernemu avtorskemu honorarju založbam v
izmed prodajaln prirejali razstave posameznih fotoamaterjev kjer naj bi bile umetniške slike tudi naorodaj.
Na zboru so precej razpravljali še o slikovni kritiki, ki so jo uvedli v kliutou. ki nai bi tudi v prihodnje ostala. Nekateri člani so grajali neobjektivnost nekaterih ocenjevalnih komisij. predvsem na manjših razstavah. Ob koncu pa so ne-kategi- predlagali, naj bi ustanovili nadaljevalne tečaje in tečaje za bairvno fotografijo. Končno so izvolili še nov odbor, v katerem i© precei mladih članov ln delegate za okrai-no skupščino.
—gd
Podgana - kovinostrugar
V hotelu »Kanin« v Bovcu so nedavno sredi noči doživeli nenadno poplavo, ki so jo povzročile podgane. Iz spanja je goste, ki so spali v sobi nad točilnico prebudil nenavaden šum Proti jutru pa je nenadoma začela teči v sobo voda, prav tako
odkup. Upajo, da bodo na ta' Pa tudi v točilnico. Poklicali SO
način vs-: deloma omejili uvoz nekvalitetnih razglednic.
Nadalje so se na zboru pomenili o sodelovanju na republiških, zveznih in mednarodnih razstavah in sklenili, da
se bodo v orihodnje udeleževali teh razstav še bolj številno. Med novosti v delu kluba sodi vsekakor zamisel, da bi v eni
vodovodnega inštalaterja in ko j<-t* odstranil v sobi pod, je ugotovil, da so podgane pregrizle debelo svinčeno cev. Vanjo so
napravile približno 2 cm veliko luknjo. Na cevi so se lepo videli sledovi zob podgan. Razen vznemirjenja so tako povzročile podgane tudi nad 10.000 dinarjev šKode.	—-Tp
Tudi Kočevsko je zadnje dni prekrila bela snežna odeja. Na sliki: motiv iz Ribnice
Jeseničani zunaj krize
Jeseniški hokejisti imajo zdaj polovico holcejsHe sezone že za seboj. V prvi polovici letošnje zime jim ni šlo najbolje, saj so nekaj tekem Izgubili z visokimi razlikami. Čeprav so se zelo trudili in trdo trenirali, vendar njihove mlajše moči še niso mogle Izpopolniti vrzeli po nekaterih standardnih Igralcih. Tudi sprememba v načinu treninga in igre pod vodstvom novega trenerja je bila delno kriva teh težav.
V zvezi s tem se je prvi čas tudi Jeseniško občinstvo nekoliko obrnilo od svojih ljubljencev na^ ledu iz prejšnjih sezon. To ni bilo' prav, ker je treba take krize v športnem življenju razumevati, kajti kdaj pa kdaj prihajajo tudi na športnih tleh časi, ko ne gre vse tako, kakor bi radi. Prav tedaj pa je velikega pomena, da niti igralcev niti vseh tistih, ki jim stojijo ob strani, ne zajame škodljivo malodušje.
Zadnje tekme na drsališču pod .Mežakljo kažejo, da so se jeseniški hokejisti za letos menda že otresli krize in se začenjajo kazati sadovi dobrega dela novega trenerja. Igra. ki jo kažejo Jeseničani ni več tako razbita in zmerom bolj smiselna, tako da bi lah-^co rekli za gotovo, da bodo v drugi polovici sezone, zlasti pa v tekmah za državno prvenstvo, pokazali. da so vredni naslova državnih prvakov.	K.
OBVESTILO
DrsaPšče SD Ljubljane je
odprto neprekinjeno od Ji. do 19. ure. Vabljenll
ničani so odločno ln prepričljivo poJfegll v borbe za prve točke letošnjega državnegia prvenstva.
Jesenice : Ljubljana 9:1 (2:1, 2:0, 5:0)
Moštvo Ljubljani slej ko prej veljia za nasprotnika, ki vsakokrat privablja okrog umetne ledene plošče na Jesenicah množico ljubiteljev hokeja. Razumljivo — saj je bila njegova bilanca nedavne turneje v tujimi še kar vzpodbudna, obenem pa edina priprava za domača tekmovanja. Seveda pa vsi ti poizkusi niso mogli odtehtati načrtnega dela doma, zaradi Česar ao tudi pred tem velikim srečanjem Jeseničani šteli za favorita. Poslednja upanja o moči in sposobnosti gostov so razblinili dogodki že v prvi tretjini, ko so domači ob izdatni podpori več kot štiri tisoč glave množice oblegali - vrata edinega dobrega igralca Ljubljane Babnika, medtem ko je njegov sosed n.a nasprotni strani bolj ali manj mimo opazoval hitra akcije svojih tovarišev v napadu.
Res je, da se je pozneje obr-. milo nekoliko na bolje zia Ljubljano. ki si je v zadnjih minutah vsaj malo opomogla in. dosegla po Osrečkem edini in častni zadetek, toda poznejši razpleti so spet potrdiili popolno premoč in neoporečno kvaliteto Jeseničanov. Še več: slednji so pokazali, da so boljši in. hitrejši drsalci, priučili pa so se tudi kombinacijskih potez, kar je fizično ne dovolj pripravljene goste precej zmedlo, tako da so se nekajkrat zdeli kakor neorganizirana četa, ki včasih kar ni vedela, kako bi se prav lotila te preveč težke naloge.
Jesenice: Novak, Petrič, Tre-bušan,, Brun, Turnšek (1), Kristan Dolinar, Valentar (3), Felc (2) N. Čebulj, Smolej, (1), Ravnik, Tišler.
Ljubljana:	Babnik, Cerar,
Osrečki. Blažič, Cesar. Radin, Boškovič, Čuček, Zupančič. Pro-selc, Volkar, Pogorelec, Zero-vee.
ZAGREB : CRV. ZVEZDA 7:3
BEOGRAD, 14. jan. Sinoči je v tekmi zvezne hokejske lige Za-
greb porazil (9:1. 5:3. 2:1).
Jesenice
Partizan
Zagreb
Ljubljana
Tašmajdan
Crv. zvezda
Crveno zvezdo 7:5
Lestvica 2 2 0 110 110 2 10 10 0 3 0 0
29:1 5:2 7:5 12:11 2:5 7:38
Elektra v Svs.riji
Elektrogospodarska podjetja v Avstriji so za petek in soboto pripravila lastno tradicionalno smučarsko prvenstvo v Ziljski dolini. Na to prireditev na snegu so prireditelji povabili letos tudi močna zastopstva iz Italije, Nemčije in Jugoslavije. — Slovenska elektrogospodarska podjetja bo na teh tekmah zastopalo moštvo ZSSA Elektre. — Izbrana ekipa, v kateri so Gašperšič (Kran.il, Go-Iogranc (Slovenj Grndec), Medved (Maribor), Tamše (Šoštanj). Stp. tina (Žirovnica) in Podgornik (N. Gorica.) ter tehnični vodja Ml-horko, se je nekaj dni skupno pripravljala v Kranjski gori. v torek zjutraj pa je odpotovala v Avstrijo.	(0)
ZPK LJUBLJANA V ZAHODNI NEMČIJI Te dni bodo gostovali v Zahodni Nemčiji plavalci, \vaterpolisti in skakalci ZPK Ljubljane. Nastopili bodo v Offenbachu pri Frankfurtu in v V/urzburgu. Ekipo bosta okrepila še tekmovalca splitskega Jadrana Pirc in Piličeva.
M. P.
Soilerjeva usoda je še v zraku
V Zflrlchu Je bila v nedeljo tajna seja komisije za ajnaterizem ori mednarodni smučarski federaciji, ki Jo je vodil predsednik avstrijske smučarske zveze dr. Lorenz, navzoča pa sta bila še dva njena člana, in sicer Italijan dr. Fabjan in Francoz Thuot. Za predsedniško mizo je sedel tudi predsednik FIS, Švicar dr. Hod-ler. Njim nasproti pa so sedeli: »obtoženi« amater Toni Sailer v spremstvu [predsednika smučarskega kluba Iz Kitzbiichela Bera-nek, odvetnik dr. Meister iz Miinchena in tehnični šef profesor Rossner z Dunaja. Za razgovor so si najeli lepo dvoranico v hotelu »Savoy« in sedeli tam tri ure. TOni Sailer s spremstvom Je nato spet odpotoval, toda niti on niti njegovi branilci (in niti razsodniki) niso hoteli dat? o opravljenem nobene izjave. Zvedelo se je samo toliko, da o poteku te seje niti ne bo nobenega uradnega obvestila.
Radovedni novinarji so Izza vogalov izvedeli toliko, da komisija za amaterizem pri FIS prav tokrat ni bila zbrana polnoštevilno,
marveč je manjkal tretji član, gospod Mullin lz ZDA, ki je menda
SAHOVSKE VESTI Po IV- kolu šahovskega turnirja v Bewervijku vodi Islandec Olaffson s 3 točkami pred Nizozemcem Van Sheltingo in Donmerjem ter Argentincem Eliskazesom (2,5 točke).
V Tbilisiju se je začelo šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze. Po treh kolih vodijo s po 2 točkama Bronstein, Vasjukov, Petrosjan. in Spaski. Mlad’ Juhtman, ki letos prvič igra na šampionatu, je pripravil veliko presenečenje z zmago nad lanskim prvaikom Taljem. f
obolel. Kakor zagotavljajo izza vrat, bodo člani te komisije, ki so slišali Sailerja in njegove zagovornike, poslali celoten zapisnik po pošti obolelemu Hlullinu, da bo še on pristavil svoje mnenje. Težko verjetno je. da bi odgovor iz Amerike prišel prej, preden že ne bo skopnel letošnji sneg.
Sailerjeva -usoda je potemtakem ostala neodločena. Sestanek v Zil-richu je tako samo še nova P'-i-klada k reklami in imenu, ki ga je ta avstrijski smučar dobil v zadnjih letih. Sailer pa bo vse svoje »posle« od pevca m filmskega igralca do alpskepn smučarja ln svetovnega prvaka opravljal naprej, kolikor se mu bo dalo . . .
V Beogradu je bil skupni sestanek predsedništva Zveze športov Jugoslavije in sekretariata jugoslovanskega olimpijskega komiteja, na katerem so razpravljali o pripravah naših kandidatov z.a olimpijske igre. Izvolili so tudi poseben odbor, ki bo v sodelovanju s klubi in
športnimi zvezami uredil spored tekmovanj olimpijskih kandidatov.
Znani nogometaš Hajduka Nikola Radovič se je blizu Splita ponesrečil z lastnim avtomobilom. Zdravniki so ugotovili hujše notranje poškodbe in nekaj zlomov. Njegovo stanje je zelo res.no.
V Bjelovaru je bila prijateljska rokometna tekma med Dinamom iz Bukarešte in domačim Partizanom, v kateri a* Bjelovarčani zmagali 14:10 (5sfV>
e str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 10 - 15. januarja 1959
Dobro so izbrali v novo vodstvo
»Svoboda« v Mežici izboljšuje svojo delavnost
Na občnem zboru »Svobode« v Mežici so izbrali odbor, ki bo, kot kaže, izpolnil naloge, ki so mu jih zadali za letošnje' leto. 2e v zgodnji jeseni je začel režiser Edo Mauhler pripravljati pravljično igro »Rdeča kapica« v priredbi Milana Gorinška. Prireditev je zelo dobro uspela, za kar gre zasluga tudi sceni, za katero je napravil osnutke tov. Polajnko iz mariborskega gledališča. »Rdeče kapice« je bilo za novo leto veselo staro in mlado. V sami Mežici so priredili štiri predstave, na Ravnah dve in prav toliko v Žerjavu.
Na prvi predstavi se je odbor »Svobode« spomnil požrtvovalnega režiserja tov. Mauh-
lerja, in sicer ob 35-letnici njegovega udejstvovanja na dramskem področju. Ob tej priložnosti je tudi stotič nastopil na mežiških deskah po
osvoboditvi.
Se pred premiero »Rdeče kapice« pa je društvo preuredilo in izpopolnilo oder, tako da bo v prihodnje kos tudi najbolj zahtevnim scenam.
Pevski zbor »Svobode« v Me-
žici je po odhodu prejšnjega pevovodje za dalj časa utihnil. Odbor, ki so ga izvolili na zadnjem občnem zboru, pa je le poskrbel za novega pevovodjo, in sicer je pridobil za sodelovanje ravnatelja glasbene šole na Ravnah, ki prihaja v Mežico vsak teden po dvakrat in vadi tamkajšnji zbor, ki je vedno številnejši. Razveseljivo je, da je zbor popolnoma pomlajen. Prepričani smo, da bo novi pevovodja tov. Petrun s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo spravil zbor' na dostojno višino. Prvič ga bodo po dalj-šel presledku lahko poslušali
na Prešernovi proslavi, ki jo pripravlja društvo.
Dramski odsek je že začel pripravljati »Dundo Maroje«. S tem delom namerava sodelovati na republiški reviji v Velenju, kjer je že lani dosegel lep uspeh. Režiserju Mauhler-ju, ki je po osvoboditvi naštudiral v Mežici vrsto dramskih del in pet operet, pa želijo vsi ljubitelji odrske umetnosti na Koroškem kar največ uspehov tudi v prihodnje. Tudi tistj igralci, ki so sodelovali pri »Rdeči kapici« zaslužijo za svoja izvajanja vse priznanje.	S.	V.
Strokovno izobraževanje delavcev
Goriški zajci za Francijo
Na Mirenskem polju pni 'Vrtojbi so goriški lovci priredili lov na divje zajce. Lov je bil dobro organiziran, zato tudi veselega razpoloženja ni manjkalo. Lovci so razpeli svoje mreže vzdolž meje in začeli na površini okrog 50 ha poditi zajce proti nastavljeni pasti. Sodelovalo je nad 40 lovcev goriške lovske družine, ki je organizirala lov sporazumno z Lovsko zadrugo v Ljubljani in republiško Lovsko zvezo. Lovcem pa je pomagalo še nad 80 domačinov.
Končni uspeh lova je bil vsekakor dober, saj so ulovili kar 84 živih zajcev, od katerih so jih 54 izvozili v Francijo, druge pa bodo porabili z a4 osvežitev v nekaterih naših lovskih revirjih. Prihodnjo nedeljo namerava prirediti Goriška lovska družina pogon na lisice in divje prašiče na Gabrijelovem hribu.
—Jp
Kaizno je, da so tudi v večini podjetij novomeškega o-kraja spoznali, da brez kvalificiranih delavcev v proizvodnji. ne bo večje produktivnosti in ne večjega	zaslužka
posameznikov. V	novomeškem okraju, kjer	je indu-
strija še zelo mlada, je vprašanje kvalifikacije	delavcev
še posebno pereče.
Zadnje čase prihaja iz kolektivov čedalje več pobud in predlogov za strokovne tečaje za delavce. Takih tečajev je bilo že lani precej, letos- pa jih bo vsekakor še več. Lani si je na takih tečajih pridobilo kvalifikacijo z izpitom 329 delavcev in delavk, okoli 200 pa jih še čaka na izpite. Med drugimi sta bila lani dva strokovna tečaja tudi za delavce v kmetijstvu. Podoben tečaj za kmetijske delavce pripravljajo tudi letos. Ta bo februarja na Vinomeru pri Metliki, zanj pa se je že prijavilo 50 delavcev in delavk.
V tovarni pletenin »Beti-« v Metliki imajo strokovni tečaj za pridobitev kvalifikacij v tekstilni stroki, v tovarni -Belt« v Črnomlju pa podo-
Ha o voiit
Pripomba uredništva:	Prosi-
mo bralce in naročnike na1 k vprašanjem prilagajo kupone ln poštnino v znesku 30 din ter navedejo točne, polne in čitljivo pisane naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo.
U. P.
Vprašanje: Vaš otrok je duševno
in telesno zaostal in tudi ne po-
seča šole. Alj boste zanj prejemali otroški dodatek tudi po dopolnjenem 15. letu starosti ?
Odgovor:	Po 15. čl. uredbe o
otroškem dodatku pripada otroški dodatek redno do dopolnjenega 15. leta otrokove starosti. Nad tem letom pa pripada tudi za otroke, ki so trajno nezmožni za delo. Ako se bo torej ugotovilo, da ie Vaš otrok trajno ali za več kot 1
leto nezmožen za delo. boste upravičeni zanj prejemati otroški dodatek tudi potem, ko bo dopolnil 15 let starosti.
V. Z.
Vprašanje: Vaš oče, ki je umrl,
ne d-a £>i napravil poroko, je za-
pustil manjše posestvo. Ali Vam
glede na to, ker ste ves čas delali na tem posestvu, in sicer zadnjih 10 let z<aradi očetove bolezni sami, in ste s tem posestvo ohranili, pripada iz posestva več.ii delež kot bratoma, ki že od rane mladosti nista živela in delala na posestvu?
Odgovor: Po 37. čl. zakona o dedovanju imaio zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim trudom. zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja ter tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri iz-
računanju nujnega deleža in tudi
ne vračuna dediščina v njegov
dedni delež. Iz navedenega pred-
pisa pa po našem mnenju sledi,
da takega izločitvenega zahtevka ne bi mogli z uspehom uveljaviti, če ste z vašim delom očetovo posestvo samo ohranili, temveč bi s takim zahtevkom uspeli le tedaj, če bi prispevali k povečanju očetovega premoženja.
K. D. Lj. P.
Čeprav iz Vašega dopisa ne izhaja, da izpolnjujete pogoje 26.
tč. navodila za izvajanje določb zakona o delovnih razmerjih o nadomestilih, ki gredo delavcem, kadar so - odsotni' z-dela in kadar odidejo k vojakom, da odslužijo oziroma doslužijo vojaški rok, Vam zaradi jasnosti dodatno k našemu prejšnjemu odgovoru pojasnjujemo naslednje:	V navedeni
točki navodil je določeno, da imajo vajenci in učenci drugih nižjih strokovnih šol, učenci rednih šol ln fakultete, ki dobivajo po končanem šolanju pri organu posredovanja dela denarno nadomestilo, pravico do denarnega nadomestila tudi za naslednjih 30 dni od dneva, ko so se morali po poklicu zglasiti pri pristojnem vojaškem uradu. Te osebe pa imajo ne glede na pogoje iz 1. odst. 42. čl. zakona o delovnih razmerjih, to je
ne glede na to, če so bili v delovnem razmerju 6 mesecev brez
presledka, ali 12 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih, pra-vieo do enkratnega nadomestila, če Sklenejo v 15 dneh po končanem šolanju redno delovno razmerje.
ben tečaj za pridobitev kvalifikacij v kovinski stroki. V tovarni zdravil »Krka« pripravljajo tečaje za pridobivanje polkvalifikacij in kvalifikacij.
Po predlogih in načrtih petdesetih največjih podjetij v okraju, bo letošnje leto obiskovalo tečaje za pridobitev kvalifikacije nad 1.300 delavcev in delavk. Za tečaje za. pridobitev visoke kvalifikacije se je prijavilo 164 delavcev in delavk, za pridobitev kvalifikacije 699 delavcev in delavk in za pridobitev polkva-lifikacije 361 delavcev in delavk. Razveseljivo je, da so podjetja, ki se zanimajo za take tečaje, predvidela za izvedbo tečajev okoli 13 in pol milijonov dinarjev lastnih sredstev. S tem bodo kriti stroški tečajev v višini dveh tre-tin. ostalo pa bo treba kriti iz sklada za kadre.
<r)
. Avtomobil v plamenih
Te dni je prišel čez mejo v Rožni dolini z lepim osebnim avtomobilom na obisk italijanski državljan S. E. Ko je vozil svoj Fiat 600 proti Pristavi je opazil, da mu pušča bencinski tank v zadnjem delu avtomobila. Avtomobil je ustavil pred neko hišo in ker je bil že mrak je prižgal svečo, da bi za. silo popravil okvaro. To pa je bilo usodno. Bencinski hlapi so se namreč vneli, za tem pa je eksplodiral še prvi bencinski tank. Tako Je ostalo od lepega vozila samo še osmojeno kovinsko ogrodje. Goreči avtomobil so hitro potisnili v bližnji vinograd, da ne bi požar ogrožal še hiše.
Še nekaj..
Skozi okno nad vhodnimi vrati klavnice kmetijske zadruge v Kanalu se je splazil v notranje prostore N. K. in odnesel okrog 8000 din v gotovini. Vlomilca so kmalu izsledili in sedaj čaka na zasluženo kazen.
V Planini na Vipavskem Je K. L,, udaril v svoji hiši s sekiro po glavi soseda L. J. in mu prebil lobanjo, tako da so ga morali zaradi hudih telesnih poškodb prepeljati na kirurgični oddelek Splošne bolnišnice v Šempetru pri
Gorici. Nesrečnežu se je stanje
sicer izboljšalo, vendar še ni povsem Iz nevarnosti. Vzrok za napad je dolgotrajen spor med sosedoma.
Prometne nesreče
KUPON
ZA PRAVNO POSVETOVALNICO SP — »ODGOVORI NA VPRAŠANJA«
Po Ljubljanski cesti v Celju se Je B. G. peljal s kolesom, na ka^ terem ni imel prednje bele luči in zadaj rdečega odbojnega stekla. Za njim se je pripeljal s tovornjakom P. S. ki je pri prehitevanju (bilo je ponoči) zadel kolesarja in ga podrl. Kolesar je utrpel hude poškodbe in odpeljali so ga v bolnišnico.
Skozi Vipavo Je vodil vprežni voz F. V., nasproti pa se mu je pripeljal kolesar. Ko bi se morala srečati, se je pripeljal za vprego še tovornjak. Ko je voznik uvidel
<Ia. vprege ne bo mogel prehiteti,
saj je Imel tovornjak tudi prikolico, ie pritisnil na zavore. Pri tem pa ga Je toliko zaneslo, da je zadel z zadnjim delom vozila v vprego in pri tem huje poškodoval dva sopotnika na vpregi.
Motorist L. B. se Je peljal z motornim kolesom iz škofij proti Podpeči. Vozil je nepazljivo in zapeljal ob obcestni zid ter se prevrnil. Utrpel je hude poškodbe.
Po cesti med Bočno in Gornjim gradom sta se peljala kolesarja J. C. in J. š. ponoči drug proti drugemu. Ker sta vozila nepazljivo in brez luči, sta se opazila šele v zadnjem trenutku. Pri nesreči sta oba utrpela hude poškodbe.
s
V petek, 9. januarja sta se pripetili na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb dve prometni nesreči.
OBVESTILO!
Qb sobotah
V smeri Ljubljana—=Zagreb je vozil z lastnim osebnim avtomobilom S-11951 E. P. Zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov in posebnih navodil za vožnjo na cesti ob neugodnih vremenskih razmerah, je zavozil pri Karte-1 j evem prek desnega roba ceste v jarek — Telesnih poškodb k sreči ni‘bilo. pač pa je na vozilu za okoli 30.000 din škode. Vzrok je bila premajhna pazljivost • vozača.
Do težje nezgode Je prišlo isti dan ponoči. Zaradi okvare na motorju je obstal na cesti med Šentjurjem in Škocjanom tovorni avto H-11687 s prikolico. Kmalu je pripeljal mimo drug tovorni avtomobil, ki Je poškodovanega s prikolico potegnil s ceste na izogi-bališče. Preden je vleka zavozila s ceste, je privozil od zadaj osebni avti Fiat 690 reg. št. S-10709, ki ga je upravljal E. S. Zaradi goste megle je E. S. zagledal zadnji del prikolice na zelo kratko razdaljo Ker Je vozil hitro, vozila ni mogel več ustaviti in se je zaletel v prikolico. Pri tem so bul trije potniki v osebnem avtomobilu hudo poškodovani, na vozilu pa je škode okoli 300.009 d .n.
Kot zatrjujejo prometni organi. je bil delni vzrok na nesreče na avtomobilski cesti tudi v tem, da cesta na novomeškem sektorju ni bila pravočasno posipana.
ZARADI POPRAVILA ROTACIJE CN DALJŠEGA PO- 1 STOPKA PRI TISKU
NE SPREJEMAMO MALIH OGLASOV ZA NEDELJSKO IZDAJO.
V založbi časopisnega zavoda »Uradni Ust LRS«
bo kmalu izšla brošura, ki bo vsebovala
Zakon
o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih
zemljišč
ter druge predpise, ki so s tem v zvezi. ■- Naročila sprejema zgoraj omenjeni zavod v Ljubljani, p.p. 336.
GRAND HOTEL TOPLICE, BLED
razpisuje natečaj za delovno mesto
ŠEFA RAČUNOVODSTVA, nastop po možnosti takoj. POGOJ: ustrezna šolska izobrazba z dolgoletno prakso na takem delovnem mestu v velikih gostinskih podjetjih.
ŠEFA GOSPODARSKEGA ODSEKA
POGOJ: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska izpbrazba s prakso v gostinstvu ali gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso na takem delovnem mestu v velikih gostinskih podjetjih. Rok prijave 25. januar.	173
V 0 L H M — LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA 9
sprejme v sluz’-- 1 '-bruarja 1959
TRGOVSKE POMOČNIKI
fšIMf&IOMTiSTA in BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO
Pismene ponudbe naslovite na komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, oddajte pa osebno v splošnem oddeiku do 20. januarja 1959.
Ponudba naj vsebuje podatke o šolski izobrazbi in o dosedanjih zaposlitvah.
Sporočamo vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil moj ljubi mož, ata, stari ata in tast
FRANC KRAVANJA
upokojenec drž. železnic
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 15. januarja 1959 ob 15.30 iz Frančiškove mrL vežice na Žalah.
Žalujoči:	žena Marta, sin Rudi z družino
in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 13. januarja 1959.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma tragično preminil naš predragi sin in brat
SLAVKO BUTINAR
šofer pri TNZ Ljubljana
Pogreb dragega pokojnika bo v'petek, 16. januarja 1959 ob 14. uri v njegovem rojstnem kraju Podgrad pri Ilirski Bistrici.
Žalujoči: mama, sestra Alojzija por. Del Vita, brata Alojz in Jože ter ostalo sorodstvo.
Podgrad, Ljubljana, Koper, Perugia.
Sporočamo žalostno vest. da je umrl tovariš
MATIJA SMOLNIKAR
električar
Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Na zadnjo pot smo ga spremili 12. januarja 1959 na pokopališče v Kresnicah.
UPRAVA TITOVIH ZAVODOV »LITOSTROJ« in SINDIKALNA PODRUŽNICA
BRULCEM	REVIJE
M	
sporočamo.	
da bomo	v 3. številki revije OBJAVILI TUDI
KRATKO	VSEBINO prvih poglavij ROMANOV
v nadaljevanjih. I	
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih
razmerij pri
industrijskem podjetju v Ljubljani
razpisuje naslednja mesta:
administratorja. Pogoj:	srednja strokovna izobrazba z
nekaj prakse, gradbenega tehnika za visoke gradnje z večletno
prakso.
šefa obračuna osebnih dohodkov. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso, referenta v obratovnem knjigovodstvu. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso.
Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 15. jan: 1959 na nridov-
LIP, Ljubljana, Parmova 37.
41-R
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri veletrgovini
Astra«
Ljubljana, Bežigrad 6
razpisuje naslednja mesta:
GLAVNEGA BLAGAJNIKA KNJIGOVODJE - LIKVIDATORJA S1LDAKGMTISTA - DAKTIL0GRAFA PRODAJALCEV
za engro skladišča in poslovalnice.
Ponudbe pošljite na upravo veletrgovine »Astra« Bežigrad 6, najkasneje do 20. januarja 1959.
■ Nastop službe je zaželen takoj ali po dogovoru. 196-10
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ
Tmreme pisalnih strojev T0PS Ljubljana
razpisuje mesta za:
STROJNE INŽENIRJE in TEHNIKE v konstrukciji orodij, razvojnem oddelku, tehnološkem oddelku planskem oddelku in tehnično zaščito dela
STROJNE TEHNIKE ali ABSOLVENTE mojstrsko-delovodske šole kovinske stroke xa kontrolo in proizvodnjo
■KEMIJSKEGA TEHNIKA za površinsko obdelavo REFERENTA za statistiko in evidenco EKONOMISTA - ANALITIKA MATERIALNE KNJIGOVODJE OBRATNE KNJIGOVODJE REFERENTA za reklamo in propagando VISOKOKVALIFICIRANE ORODNE REZKALCE in BRUSILCE
PRECIZNE MEHANIKE KALKULANTE VODJO EKSPEDITA
ADMINISTRATORKE za komercialo, računovodstvo in tehnični oddelek
POLK V ALIFICIR ANE REZKALCE, brusilce, ravnalce nekvalificirane DELAVCE oziroma DELAVKE za pomožna dela v lakirnici, proizvodnji, predmontaži in montaži.
Plača po tarifnem pravilniku.
Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi tovarne v Savljah štev. 18 a.	178
Tajnifitvo za notranje zadeve OLO Ljubljana .poroča Žalostno vest, da je dne 13. januarja 1959 postal žrtev svojega poklica
Slavko Butinar
VODNIK LM — ŠOFER NA STALNI SLUŽBI Pogreb bo 16. januarja 1959, ob 14. uri v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE OLO LJUBLJANA
UPRAVNI ODBOR
STROJNEGA KOVINSKEGA PODJETJA,
Ljubljana, Vižmarje 170
razpisuje
1. mesto TEHNIČNEGA VODJE
2. mesto KOMERCIALNEGA V03JE
Pogoji:	pod 1) tehniška fakulteta z 10 let prakse ali tehniška srednja
šola z najmanj 15 let prakse; pod 2) ekonomska fakulteta z 10 let komercialne službe ali srednjo strokovno šolo z najmanj 15 let službe.
Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite tajništvu podjetja do 31. januarja 1959.
189-10
/
Jutri bo Izšla nova številka ilustrirane revije
-CLAJX)
Bralcu bo nudila prijetno razvedrilo ob vsakem času.
Iz vsebine:
»MORJE BO GASILO 2EJO« — poročilo o pomembnem slovenskem izumu.
»DRUGO ROJSTVO POLIKARPA« — fotoreportaža o radijski igri po znani Cankarjevi noveli.
»STALIN MU NI VERJEL« — namreč človeku, ki je opozarjal na dan nemškega napada- na ZSSR.
Bralci, pozor! Vsak petek nova številka »Tovariša«!
jrisgoji:	agronom	ali	Kmetu
tehnik, odnosno višja -ali srednja
MARIBOR
Jan Sibelius:	.Kralj	Kristijan,
simfonična suita; 13.55 Poje Mari- ------------------------------- _	. . -
borski komorni zbor p. v. Rajka strokovna izobrazba z dvoletno Četrtek, 16. januarja.
r. 1 , S.1. *	1	J	1C	nt,. ».1 oV! or, n	/Vrl d 03 D •	TM*Q.lzC/t RT	lr 111 f^Ll 1 StVU,	—	, ,   _ - , , ,r , • •
Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska
SikoSka:	14.15 Turistična oddaja
14.30 Naši poslušalci pozdravljajo;
c. 2.
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15.30; Puget »Srečni dnevi«. Red VAS. (Sedeži tudi v prodaji.)
Ob 20.: Puccini »Madame Burtt-
terflv«. Gostovanje v Ptuju.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti, 8.15—8.40 Domači napevi; 8.40—14.30
KOLEDAR Četrtek, 15. januarja: Pavel e
Inž. Zorn Marja je pred kratkim diplomirala na gozdarski fakulteti. Čestitajo prijatelji.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEZUR NA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 — 7 URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr Kajzelj Mirko, Miklošičeva St. 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista telefonska številka. Zdravstveni dom MOSTE:
ZD. Moste, Krekova 5. tel. 31 -359 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Leskovic Bogdan, Opekarska št. 8. tel. 21-829. V odsotnosti zdrjvnika kličite tel. LM 20-580. Zdra'Htveni dom SISKA:
Dr. Voglar Zlato. Celovška 34. tel. P,1-803.
Zdra' Btveni dom BEŽIGRAD;
Dr. Pajntar Marjan, Lavričeva 5-a, tel. 31-286. — V odsotnosti zdfiiVnika kličite tel LM 30-800 Zdra* ntveni dom VIC:
Dr. Zavrnik Gorazd. Rimska 22 tel. 20-438 — Nedeljska dežurna
OPEKA Četrtek 15 ian Zaprto.
Petek, 16 lan. ob 19.30:	Kogoj:
»Črne maske« Abonma red A. — (Vstopnice tudi v prodaji.) ■Sobota, 17 1an ob 1990: Puccini: »La Boheme*. Abonma red P. — (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja. 18. ian ob 19.30: Verdi: •Trubadur« Gostovanje tenorista Jožeta Gostiča in mezzosopranistke Dane Ročnikove Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža
Četrtek, 15. jan. zaprto.
Petek, 16 jan. ob 20: Eduardo de Fillipo. »O te prikazni« Abonma Petek.
Vstopnice so tudi v prodaji.
prakso v kmetijstvu.
  _______ *  ___________ Nastop službe je mogoč takoj ali
15*40 Na°' pMnu smo ^videli; 'le.OO po dogovoru. Plača po TP. Ponud-Vsakomur nekaj iz arhiva zabavne be s kratkim življenjepisom in glasbe; 17.10 Od baroka do impre- opisom dosedanjega službovanja sionizma (Spored orkestralnih in vložite takoj.	R
solističnih skladb Bacha, Haydna,	_ _
Mozairta. Chopina. Dvoraka, Pa-	razpis
ganinija, Saint-Saensa in Debussy- Na podlagi 90. člena uredbe o ja); 18.00 Zvone Kržišnik: Pet proU ustanavljanju podjetij in obrtov ena — (reportaža); 38.15 Popevke razpisuje Komisija za razpis mest v izvedbi jugoslovanskih pevcev; direktorjev Občinskega ljudskega 18.45 Radijska univerza — Jože 0dbora Ljubljana Center Belin:	Ultrazvok; 19.30 Radijski	mesto	upravnika	■
dnevnik; 20.00 Četrtkov večer do-	restavracije	»KOPER«	v	Ljubljani,	Prenos	sporeda	RTV	Ljubljana;
mačih pesmi in napevov; 20.50	Gradišče	št.	13	14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte!
Ernst Glaeser: Mir 1919; 2,1.35 Joh.	POGOJI:	kvalificiran	gostinski	15.00—17.00	Prenos	sporeda	RTV
Brahms: Ljubezenske pesmi op. 52 delavec z najmanj 5-letno prakso Ljubljana; 17.00—17.10 Domača po-(Pianistki Elaine Heckman in na vodilnem mestu ali uslužbenec ročila; 17.10—17.30 Zabavna glas-Beryl Lee Neff ter Roger Wagner s srednjo strokovno izobrazbo v ba, 17.30—17.40 Z magnetofonom in s svojim orkestrom); 23.10 Nočni ekonomsko-komercialni stroki z beležko naokoli; 17.40—18.00 Sklad-koncert .aP®z Matičič: Suita za najmanj 5-letno prakso na vodil- be Draga Lorbeka igra Mariborski godala. Lucijan’ Marija Škerjanc:	nem mestu.	'	pihalni ansambel pod avtorjevim
Koncert za harfo s komornim or- Kolkovane prošnje z življenjepi- vodstvom; 18.00—24.00 Prenos spo-kestrom. Matija Bravničar; Belo- som dokazili o strokovni izobraz- reda RTV Ljubljana, kranjska rapsodija; 24.00 Zadnja bi opisom dosedanjih zaposlitev poročila in zaključek oddaje.	ter potrdilom o nekaznovanju do-
LOKALNI	PROGRAM	stavite Občinskemu ljudskemu	od-
_ _	.	boru Ljubljana Center — Kresija,
Od arije	do arije;	14.4S— soba st 24 najkasneje do 31.	ja-
OBVESIILO! — »poročamo vsem cenjenim strankam, podjetjem in tovarnam, da smo odprli e.ektromehamčno delavnico za popravilo vseh vrst elektromotorjev, gospodinjskih aparatov, mlinov za kavo in drugih električnih aparatov. — Vsa popravila izvršujemo hitro ln solidno! — Obračajte M n«
KINO
SPORED ZA ČETRT**
KINO UNION: premiera Umi. llMJi
 Ve. y
dnemascope filma »TOSCA«, n asi. vi. Firanca Duval, TednMt F. N. skozi ves »vet št. 1. Pl stave ob 13, 17, IB. in 20. uiL
svuuuui —	—	*—	ID Uri	i
Elektromehanlčni servis, Hoče- sk**aT f«ntasttčn«*a ^	ART«
var stanc a 1<h5evčcvji 22. Ljub> ZTT«T*A- — MORSKA POSAfiu. . yana-s“kk. alfS Jlefon 2?-S90. KINO KOMUNA; domači bag£
J  -------'--------  ■	   —	ni dokumentarni film »OD
MALI OGLASI
14.00
15.00 Ljubljanska leronika in obvestila.
TELEVIZIJSKI PROGRAM Prenos tujih televizijskih postaj.
KONCERTI
Na Opernem večeru Akademije za glasbo in Srednje glasbene šole v petek, 16. januarja ob 20-15 v Križankah bosta izvedeni Ipavčeva pantomima »Možiček« ter Pergo-lesijeva komična opera »Serva pa-dtona«. Večer vodita profesorja Ciril Cvetko in Cirila Škerlj Medvedova, nastopajo pa: Z. Go-
nuarja 1959.
RAZPIS
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij In obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center mesto direktorja podjetja za projektiranje »SLOVENIJA PROJEKT« Ljubljana, Cankarjeva cesta 1.
POGOJI: gradbeni inženir, Inže-nir-arhitekt, ekonomist ali gradbeni tehnik z ustrezno usposobljenostjo.
Kolkovane prošnje z življenjepi-
.	.	  .	.-—Ijevščkova, J. Stabej, P. Bedjanlč, somi dokazilom o strokovni izo-
Sobota, 17. Jan. ob 20: Manzarl, T Vremšakova in drugi. Predpro- brazbi. opisom dosedanjih zaposl1
Naši ljubi otroci. Abonma Kolektivi C.
Mladini ni primerno. Vstopnice so tudi v prodaji.
Nedelja. 18. jan. ob 15; Manzari, Naši ljubi otrool. Abonma Kolektivi E.
daja vstopnic v Križankah.	K	tev ter potrdilo o nekaznovanju
Tenorist Mitja Gregorač ln so- dostavite Občinskemu ljudskemu pranistka Mira Končičeva bosta odboru Ljubljana Center — Kresi-koncertirala na večeru pesmi in ja, soba št. 24, najkasneje do 28. klasičnih arij v petek, 16. januar- februarja 1959.	R
ja v Filharmoniji. Spremlja ju pianist Pavel Sivic. Vstopnic« v
RAZPIS
Mladini ni primemo. Vstopnice Filharmoniji, za abonente po-enot- Na podlagi 90. člena uredbe o
so tudi v prodaji, ob 20: Manzarl. Naši ljubi otroci. Abonma Kolektivi G.
Mladini ni primemo. Vstopnice so tudi v prodaji.
V soboto in nedeljo bo gostovala
m ceni 50 din.
PREDAVANJA
Botanični večer bo v petek, 16,
t. m. ob 20 uri v Botaničnem in-
K ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center mesto direktorja podjetja »AVTO SERVIS« v Ljubljani, Prešernova cesta 42. POGOJI: ekonomist ali pravnik
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
mlajšo upokojenko, zdravo in močno k dvema starejšima moškima, sprejmem. Naslov v ogl. odd.	797-1
PODJETJE Elektromedicina — Ljubljana, Slomškova ul. 4. raz pisuje naslednja mesta za: strojne ključavničarje, mehanike in avtoličarje s takojšnjo zaposlitvijo.	328-1
»TOBAK«, Ljubljana, Likozarje-va 5, sprejme taikoj: 1. šefa splošnega oddelka, 2. administratorja, 3. kurirja(-ko), 4. več trg. pomočnikov. — Pogoji; pod 1. pravna ali ekonomska fakulteta ali popolna srednja šola z večletno prakso, pod 2 administrativna šola z 2-letno prakso. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 20. Januarja 1959.	672-1
INDUSTRIJSKO podjetje v Ljubljani sprejme uslužbenca za evidenco embalaže. Pogoj: dovršena srednja ekonomska Sola in znanje strojepisja. Možen takojšnji nastop. Naslov v ogl. odd.
NEKVALIFICIRANE delkavce za skladišče sprejme trgovsko pod- , jetje »Preskrba«. Ljubljana. Resljeva cesta 18.	7*3-1
NSU Prima, 150 ccm, prodam. — Trg. Manufaktura, Titova 18.
754-4
ZARADI HITREGA odpotovanja prodam osebni avto »Steier — Buldog« štirisedežni, 90*/. uporaben, za 180.000 din. Vprašajte: Celje, bufet. Drapšinova 17, v neparnih dneh.	733-4
GUMI VOZ, dobro ohranjen, nosilnost 2—3 tone, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v ogl. odd	755-5
KAVNI MLINČEK za trgovino, dobro ohranjen, takoj kupimo. Naslov v ogl. odd.	752-5
ZA STANOVANJE pomagam v dopoldanskih urah. Ponudbe v ogl .odd. pod »Clmprej«. 747-9 ROKAVICO, rjavo, usnjeno, des-no, izgubljeno 12. I. na Mirju, vrnite ali sporočite: Recelj Marjan, Zaloška 7, Nagrada! 750-10 ZAHVALJUJEM se bratu Ivanu Banu, Ljubljana. Ambrožev trg 3 za odstop od tožbe. Jože Ban. Ljubljana. Ambrožev trg 3. MLAJŠO administrativno moč z znanjem strojepisja sprejmemo. Zaželena administrativna ali pa srednja ekonomska šola. Nastop možen takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje »Surovina«, Cesta dveh cesarjev 170. Ljubljana.	787-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — zanesljivo, k dvema odraslima, sprejmem za stalno ali dopoldansko. Oglasite se popoldne. — Naslov v ogl. odd.	7*5-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA za
dokumentarni
SČHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA«. Tednik F. N. S. in Tito v Bandungu. Predstav« ob 15, 17. 18 in 21 uad, Dane« zadnjikrat!
KINO VIC: premiera franc. barv. cmemiscope filma »PEVEC IZ MEHIKE«. V nasl. vlogi Luis Mariano. Tednik F. N. 2. Predstave ob 15, 17, 18 in 21 uri.
KINO SLOGA: premiera j aponske-skega fantastičnega filma »GOD-ZILLA — MORSKA FOSAST«. Tednik Tito v Bandungu. Predstave ob 15, 17. 19 in 21 uri.
KINO SOCA: Jugoslovanska kinoteka predvaja ltalj. film »TATOVI KOLES«. Režija Vlttorio de Sica — 1947. Film je 117 kritikov iz raznih dežel sveta v okviru bruseljskega festivala izbralo za tretji najboljši film vseh časov. Tednik F. N. 2. Predstave ob 17, 19 in 21 tiri.
Danes zadnjikrat!
KINO SISKA:	franc, italj. film
»BRANIM SVOJO LJUBEZEN«. Predstave ob 15, 17, 19. in 21 uri. Danes zadnjikrat!
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 uine Ih od 14 ure dalje.
MLADINSKI KINO:	sov.	film
»MOJSTRI RUSKEGA BALETA«, ob 10. in 15. uri.
TRIGLAV: ' sovjetski barvni film »DELO RUMJENCEVA«. Tednik. V glavni vlogi: A. Batalov in M. Podgorska j a. Predstave:	ob	16,
18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat.
»LITOSTROJ«; kitajski barv. film »NOVOLETNA ŽRTEV«, Ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred
vlogi Grazie »Naši ljubi otroci« gtitutu. Referata; prof. J. Lazar:
Nedeljka Kacinova. Cenjene abo- Nekaj iz razvoja heterokontskih	,
nehte prosimo, da nam oproste	.	■	= t L sercell: Kaj nam pe-	s prakso, strojni tehnik ali vlso-
briiad 3* n7a«hen	“*)*• tedna me<1 ločna analiza pove iz zgodovine ko^alifictran> delavec z 10 let
Mladinskih delovnih brigad 3 od 8—12 ure. tel. 21-797 V počastitev spomina pok. JURIJA DIMICA, očeta predavateljice Vali Ocvirk, je poklonil Kolektiv čevljarske šole v Ljubljani 1.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuje.
Ze veš: Kaji Restavracija »Park« v Kranju prireja od 18. do 25. januarja LOVSKI TEDEN-— jerebice. fazani, zajci. srne.
NOV ZAČETNI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ se bo začel v ponedeljek, 19. januarja ob 18. uri v »CENTRALNI PLESNI SOLI« — Petkovškovo nabrežje 35. Poučuje mojster JENKO. Vpisovanje — posebno zaželene tudi začetnice — je vsak d.a,n od 17. do 21. ure. Za študente (-ke) znižana učnina. Nov nadaljevalni te.čaj pa se prične v torek 20. jan. ob 19.30. Igra jazz C. P. S.
NA TNZ LJUBLJANA so sledeča najdena kolesa:
Moško kolo znamke Diirkoppe, tov. štev. 1397483, cme barve, moško kolo znamke PARTIZAN, tov. šteV. f-sr32St'5,- črfte"-barve, 'moško kolo znamke STAYER. tov. štev. 31U14C-3. črne barve, moško kolo znamke VICTORIA, tov. štev. 1301509, črne barve, moško kolo znamke FUCH, tov. štev. 1132034,
modre barve; moško kolo znamke
abonma predstavami.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota. 17. jan. ob 20: Bisson-Car-re: »Maškarada«, veseloigra. Pre-
gozdov. vabljeni!
ji prakse v avtomobilski stroki.
INOZEMSKO ZASTOPSTVO v Ljubljani sprejme 2 strojepiski po možnosti z znanjem stenografije. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stenografija«. 639-1 TRGOVSKO POMOČNICO ali pomočnika sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Plača _po
IIG-O VSK E G AP OM (> CNIR. a. z a	pričetkom predstave. Zadnjič,
skladišče sprejme trgovsko pod- crniuCE; »Svoboda«: amer. barv. jetje Z živili »Grmada«. Ljub-	film »dama IN	POTEPUH«, ob
ljana, Celovška 43.	763-1
655-1	poSTENO ZENSKO, srednjih let	VevCE- iugosl	film »POISCI
V	.11	trn	«»	O	fTOlC	Tli-	*	J “t*
Na filozofski fakulteti v Ljublja-
Kolkovane prošnje z življenjepi-
si! upokojenko za gospodinjstvo k 3 osebam sprejmemo za dopoldanski čas. Informacije od 15. do 18. ure. Bajt, Bežigrad 14.
762-1
ŠOFERJA C kategorije za TAM 4500. sprejme takoj Trgovsko podjetje »Kurivo«, Ljubljana, Masarykova 15-U.	784-1
predhodnem dogovoru. Ponudbe TRIČLANSKA DRUŽINA išče go
JY*	‘UTTTlv’	m"	T	som, dokazilom o strokovni Izo-
ni bo predaval v četrtek, 15. .— _	brazbi, opisom dosedanjih zaposli-
18. uri v zbornični dvorani Urn verze. g. Giovanni Nencioni, uni-.•erzitetni profesor iz Firence,
miera. Red B. vstopnice so tudi temi: Norma gramm&ticale e nor-
v prodaji.
Nedelja, 18. jan. ob 15.: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Veljajo
ma stilistica. Vabljeni. Vstop prost.
P
Društvo prevajalcev Slovenije ,/abi svoje člane in druge kultur-
tev ter potrdilom o nekaznovanju dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center — Kresija, soba št. 24. najkasneje do »1. januarja 1959.	R
RAZPIS
Fakultetni svet Fakultete za ar-
....... on. o',, od 11 lanuaria 1959-	ne delavce na predavanje tovari-	hitekturo, gradbeništvo in geode-
Ob Tj Spi car • »Pogumni Ton -	Sa Mileta Klopčiča: Iz teorije m	zijo Univerze v Ljubljani, razpi-
ček« mavlfična'isra z godbo in	prakse prevajanja poezije. Preda-	su1e na oddelku za gradlbenlStvo
ček«, pravljična i,gira	vnnip v rw>tp.k 16. lanuaria ob	Aonovt.,	«n	vnH_
plesom. Popoldanska predstava.
Izven. Vel.ia;jO vstopnice od 1'1» januarja 3959.
Ob 19.30: Bif»son-Carr6: »Maškarada«, veseloigra, večerna predstava, izven.
V soboto, 17. lan- ob 20. url bo
četrta premiera v Šentjakobskem ze (vhod iz. Gosposke). Vabljeni!
gledališču. Uprizorili bo<io zabav-	P
no francosko veseloigro »Maška-
rada« z Maher.ievo, Simončičevo,	Q	g J fl V E
KaruEom Razborškom in Zalarjem
v glavnih vlogah. Režijo ima D.	OBVESTILO
Karus.	 ,	Redna letna skupščina občtnske-
Predprodaja vstopnic v Mestnem ga odbora Ljudske tehnike nale-domu. Rezerviranje tel. st. 32 866. senicah je preložena na torek, 20.
vanje bo v petek. 16. Jamuirjob mesto docenta, izrednega ali rednega profesorja za predmet: Ceste.
Pogoj:	kandidati morajo zado-
stiti pogojem 71. in 722. člena zakona o Univerzi v Ljubljani.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom ln prilogami naj
prosilci vlože v 30 dneh od objave
v Slov. poročevalcu na dekanat
fakultete Tomšičeva 7.	R.
20. urj v društvenih prostorih v Tomšičevi 12. Odbor.	P
Hortikulturno društvo vabi k predvajanju barv. vrtnarskih filmov v četrtek. 15. decembra ob 20. uri v fizikalni dvorani Univer-
pod »Nastop službe v mesecu februarju, marcu ali aprilu«.
654-1
P USTREZNIC O enkrat tedensko tri ure dopoldne sprejme: Zidarič, Resljeva 1.	722-1
GOSPODINJO za župnišče iščem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.
721-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
zdravo in pošteno, sprejmemo takoj. Profesor Ocvirk. Ljubija-na, Mumikova 18. Mirje. 728-1 TRGOVSKI POSLOVODJA, Visokokvalificiran, iščem mesto poslovodje ali upravnika. Naslov v ogl. odd.	*	716-1
TOVARNA MESNIH IZDELKOV, Ljubljana, Mesarska I, sprejme
spodinjsko pomočnico, samostojno v vseh gospodinjskih delih. resno. Plača po dogovoru. Zalokar Milena, Podgoral, Šentvid, Ljubljana.	782-1
PERICO sprejmem n* dom. Plačam dobro. Maslo, Pleteišniko-
VANDO KOS«, ob 19.
DOMŽALE; amer. film »UDARI
NA VESELJE«, Ob 18. in 20._
KAMNIK »DOM«: nemški barvnl-film »NI PROSTORA ZA DIVJE’ ŽIVALI«.
DUPLICA: amer. film »V GOROVJU KOLORADA«, ob 19.
BLED: jugosl. film »MALE STVARI«, ob 17. in 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	franc.
barv. film »NOC IN MEGLA« KRANJ »STORŽIČ«: ob 14.30 mladinski film »SIVI RAZBOJNIK«, enotna cena 30 din — ob 16, 18 in 20 ital. barv. cinemasc. film »lepa mlinarica«.
va 12	m-2	kranj »SVOBODA«: amer. film
VAJENKO sprejme prvovrstna ši »BELI JORGOVAN«, ob 18.
vilja. Trg revolucije 13.	787-3	JESENICE »RADIO«; amer. film
UGODNO PRODAM otroški kožušček in ostale obleke za 8-letno punčko, vse popolnoma novo, nerabljeno. Ogled vsak dan Popoldne. Naslov v ogl. odd. 766-4
KOMBINIRAN otroškj voziček, dobro ohranjen, prodam. Tomšič, Jarnikova 9.	773-4
pomožno moč za delo v knjigo-	hokejke (čevlje), dobro ohra
Til noo rvrv + o.r»irPn&nrt nrs_	_	_____ _____
MLADINSKO GLEDALIŠČE — Ljubljana, Kino dvorana »SOCA« Četrtek, 15. jan. ob 15: »VODNJAK 2ELJA« — Omnibus mladinskih
igric.
Vstopnice se dobe na dan pred-
PUCH, tov. štev. 996488. črne bar- stave Drt blagajni kina Soča; reve. moško kolo znamke PAKTI- zervacije po tel. 22-OU.
ZAN. tov. Štev. 070-1044, črne bar-
ve, moško kolo znamke PARIŠ, tov. štev. 535157. sive barve, moško kolo znamke JUNIOR, tov. štev. 259086. črne barve, moško kolo znamke PARLS. tov. štev. 1:0300, rdeče barve; moško kolo znamke STAR, tov. štev. 167939, črne barve; moško koi-o znamke DELLA-IPERO« tov. številka 153059. črne barve, moško kolo znamke PARTIZAN, tov. štev. 122644, črne barve, moško kolo znamke EXTRA, tov. štev. 121511, čme barve, moško kolo znamke EXTRA-PARTI-ZAN tov. štev. 85438, črne barve; moško kolo znamke ROG, tov. štev. 50608, črne barve, moško kolo znamke EXTRA. tov. številka 50410.	čme	barve,	moško	kolo
znamke SUPERIOR, tov. številka 37522	sive	barve,	moško	kolo
znamke ROG-TOURING tov. štev.
19101,	čme	barve,	moško	kolo
znamke ROG tov. štev. 189/5, črne
barve.
na TNZ MARIBOR so sledeča najdena kolesa:
moško kolo znamke PANTHER-BRAUNSCHEI, tov. štev. 626450, moško kolo neznane znamke, tov. štev. B-43S8. moško kolo neznane znamke, tov. štev. 993373, žensko kolo brez znamke, tov. štev. 125313, žensko kolo znamke LEPE, tov. štev. 73791, ogrodje ženskega _ kolesa neznane znamke, tov. štev. 54683. ogrodje moškega kolesa neznane znamke in številke.
Oškodovanci, ki predvidevajo, da so najdena ko-les-a njihova lastnina. naj si ogledajo kolesa na navedenih TNZ.
- IZ PISARNE DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE RLS
januarja t. 1. in bo ob 18. uri v Lutkovni dvorani Delavskega doma na Jesenicah.
RAZPISI
RAZPIS
Razpisna komisija Splošne bolnice v Novem mestu, razpisuje mesta za: medicinsko sestro bolnice Pogoj; medicinska sestra, absolventka Višje šole za medicinske sestre in vsaj 3rletna praksa 2 laboranta za biokemični laboratorij
Pogqj: zdravstveni tehnik, absolvent šole za medicinske laborante skladiščnika bolnice Pogoj: vsaj 3-letna praksa pri opravljanju skladiščnih 'del in odgovarjajoča strokovna Izobrazba uslužbenca za delo v računovodstvu	-
Pogoj: naziv računovodje ali računovodja pripravnik.
  ..	____ Interesenti vložite pravilno kol-
in uro pred pričetkom	v	Ge	-	^_ovane prošnje z dokazili o stroški msami v	'	kovnosti na upravo Splošne bol-
Rezervacije na telefon 22-726.	nice Novq mestQ_	R
EKSPERIMENTALNO
GLEDALIŠČE	RAZPIS
Ljubljana — Križanke	Razpisna komisija zdravstvenega
Petek 16 jan. ob 20.15:	»Operni	doma Ljubijana-Siška, Černetova
večer Akademije za	glasbo	in	St. 31 razpisuje naslednja sisterha-
- •	tizirana mesta;
zdravnika .splošne prakse, stomatologa,
2 zobnih instrumentark.
Zdravnik splošne prakse bo opravljal pretežno preventivno zdravstveno službo, v ostalem pa bo ordiniral v ambulanti in vršil
GLEDALIŠČE MLADIH LJUBLJANA - KRIŽANKE
Sobota 17. januarja ob 19.30 uri:
Chopin — Utripi srca; Beethoven
— Umetnik in usoda; Čače moj.
Baletni večer plesne šole Koper. Pionirska knjižnica in republiški odbor Zveze Svobod sta povabila plesno skupino mladincev in otrok iz Kopra, da ponovijo uspelo plesno prireditev tudi v LJub-liani. Plesna sknoina. ki jo vodita
Stanislav in Vuka Hiti, bo tokrat
prvič nastopila v Ljubljani, vstopnice so v prodaji od 13. januarja dalje od 10—12 ure v pisarni Pionirske kniižnice, Trg revolucije 7
RAZPIS
2ivlnorejski servis pri OZZ Kranj, razpisuje dve mesti osemenjevalcev.
Pogoji:	izvežban-	osemenjevalec
po _ možnosti z lastnim prevoznim sredstvom in z vsaj nekaj mesečno pfakso.
Veterinarski tehnik ali bolničar, ki bo poslan v tečaj za osemenjevanje, po možnosti z lastnim prevoznim sredstvom.
Ponudbe pošljite na Živinorejski servis — OZZ Kranj, Ljubljanska c. 1.	R
RAZPIS
Komisija za razpis mest di-
rek-torjev gospodarskih organiza-
cij občine KAMNIK razpisuje mesto UPRAVNIKA MIZARSKE DELAVNICE MOTNIK
Pogoji: mizarski mojster ali visokokvalificiran delavec s 3-letno prakso alt nekdo, ki je bU na vodilnem položaju v podobni stroki.
Plača po tarifnem pravilniku ali
dogovoru. Stanovanje preskrbljeno.
Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom
vodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.
714-1
ZAVOD ZA VARJENJE LR SLOVENIJE sprejme:	finančnega
knjigovodjo s petletno prakso, strojepisko, gradbenega inženirja in tehnika, strojnega iženir-ja (lahiko začetniki). inženirja šibkega toka. Pismen« ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na Zavod za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva cesta 15-TOVARNA MOČNIH KRMIL — Ljubljana, sprejme takoj; šefa komercialnega, sektorja in računovodjo, Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov; TMK, Ljubljana, Kavčičeva 74, do 31. januarja 1059.	'	742-1
PO-STREZNICO dvakrat tedensko, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	696-2
DVE IN POLLETNO deklico dam dopoldne v oskrbo dobri družini. Ponudbe v ogl. odd. »Siška-
Bežigrad«.	727-2
FRANCOŠČINO inštruiram do 4. gimn. Nudim konverzacijo. Naslov v ogl. odd.	173-2
njene št. 41, najraje kanadske, kupim. D er en d a Tomaž, Titova 82, Ljubljana.	779-5
SOSTANOVALKO vzamem na stanovanje. Povšetova 96a. 772-9 GOSPODINJSKI POMOČNICI ali upokojenki nudim hrano in stanovanj e za pomoč v dopoldan-, skih urah k- odraslim osebam. Naslov v ogl. odd.	791-1
ZA VARSTVO OTROKA in pomoč v gospodinjstvu iščem mlajšo upokojenko ali žensko, ki dela popoldne. Nudim stanovanj« in hrano. Milič, Majaronova 28-rv, Savsko naselje. Javite se popoldne.	792-2
BRIVSKO-FRIZERSKO VAJENKO
sprejmem. Trubarjeva 76.	789-3
TRI KOMADE platišča (felgne) za
Fiat HlOO, tip 39, velikost 16 col.
nove ali stare, kupimo. Ponudbo pošljite- Universal, metalno mehanično’ podjetje, Slov. Gradec.
98-5
SOBO, prazno ali opremljeno — iščem. Cista, poštena. Vse osta-lo t>o dogovoru. Nasidv v ogl odd.	756-9
vozov slame prodam.
Franc. Rudnik 13, Ljubljana.
PO UGODNI CENI prodam globok ' otroški vozi čele in posteljico z
žimnico .Naslov v ogl. odd.
pošljite Občinskemu ljudskemu ZELq UGODNO PRODAM sveča-
odboru KAMNIK do 30. januarja	---- ----------------
1959.	R
DVA PRASlCA po 200 kg in več GOSPODINJSKO POMOČNICO —
UMRLI
Obveščamo vse sorodnike in
Srednje glasbene šole.«
Vstopnice so v prodaji dnevno od 10 d-o 12 in dve uri pred pričetkom. Rezervacije po tel. 22-011.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE
no moško obleko — marengo suknjič, modne hlače, usnjen jopič za motoriste in specialne, s krznom podložene čevlje kot Obutev preko navadnih čevljev. Pipan, Slomškova 9.	669-4
KOLO »Diamant« prodam. Pleterski. Kneza Koclja 21.	5U-4
---------------- —	—z— m
samostojno, dobro kuharico sprejmem. Plača dobra. Ostalo
po dogovoru. Naslov v ogl. odd
775-9
13. T. M. SEM IZGUBILA med 10.
in Ul. uro brošo z dvema konjskima glavama, od trgov. »Peko«, Celovška cesta do Ajdovščine. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti visoki nagradi v trgovini »Peko«, Miklošičeva 2.
793-10
(J U V CPLOIIIU vos-	ouzunt,	,	TJ-4«
znance, da je danes umrla šolska TROBENTO znamke »King« -„tr-	kromatično	harmoniko »Klin-
genthal«, 60 basov, dobro ohra-M ARI J A - KLARA SEVČNIKAR.	njeno, prodam. Naslov v ogl-
Poigreb drage pokojnice bo v	odd.	__________________,	”?'4
sredo, dne 14. jan. 1959 ob pol Ati— ELEKTRIČNI KUHALNIK, ^ P O-rih popoldne na pokopališče	”	Anton.
Domžalah.
Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 obiske na domovih bolnikov.
Četrtek, 15. jan. ob 17. uri: J. Kai-nar: »Zlatolaska«.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prednost imajo osebe sta-
Dr.mžale, 12. jan. 1959.
Svojci
nar. »z-iaioias ■	n	nujoče	v	območju	občine	Šiška
S^ota, 17._ian- ob 17. urL Oscar vloge v z Jom dosedanie
opisom dosedanjega
Wilde: »Srečni princ«. Zaključe- 15.b i nošliite rio 3l I iq«q zapusuia na predstava za otrobe ^članov službovanja pošljite do 31. I. 19d9. stara mama
Zapustila nas ]e draga mama.
JOŽEFA JURMAN, roj. Zo-rnik
sind. podruž. podj. Inštalacije.	„
Ob 20.30 uri: J. Kamar: »Zlato-	razpis
laska« Za odrasle-	Zdravstveni dom Piran, razpisu- Pogreb pokojnice bo v četrtek,
Nedelja’ 18. jan. ob 11 in 15 uri: je v skladu s 33. in 36. 61. Zakona 15. 1. ^59 0b 16. uri iz Jožefove Dr ‘ Jan. Malik: »Žogica Maro- o javnih uslužbencih (Uradni list mri. vežice na Zalah, glea«.	FLRJ 53-57) naslednja mesta:	Žalujoči:	Franc	sin,	Poldka	hčer-
šče, nov, prodam. Zupan Anton, Dolenjska cesta 108.	715-4
NSU Prlma, 150 ccm, 4 brzme, popolnoma nov, prodam. Naslov
v ogl. odd.	J1?
KONJA, težjega, za vsako vožnjo, ugodno proda: Rome Pepca, Za-voglje 6, p. Dobrunje	712-4
UGODNO PRODAM 3 ha veliko posestvo vseh kultur, eno uro od Maribora. — Naslov; Bohak Edvard, Sp. Dobrenje 23, Pesnica pri Mariboru.	739-7
ZLATO ZA ZOBE kupim. Naslov v ogl .odd.	708-5
Smučarski voski »TEMPO« vodijo v kvaliteti 1
Prodaja vstopnic od torka dalje stomatologa ah dentista z naj- ha. Malčka snaha, Karel zet, vnu- OPREMLJENO prehodno sobo od-
  . ,     M/.   -J 4 ra #1/4 m ^»»4 7A 7 #\4- «4«.nl##»/.	....	  _	.	mr___ »  , „ —  X _ 1 #.	Vi__J J  VI #. V, ,1/1
na upravi Resljeva c. 36 od 10 do manj 10 let prakse. 12 ure (razen nedelje) in pol ure Nastop službe takoj, pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telef. 32-020.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 36
GLEDALIŠČA
DRAMA
Četrtek. 15. januarja, ob 19.30:
Cankar:	Za	narodov	blagor
Dijaški abonma I. (Preostale
vstopnice so že v prodaji.)	na ‘upravi "Resljeva c. 36 (razen
Petek, 16. januarja, _ob 15.30: Ma-	nedelje) od 10_’12 ure in pol ure
J akovski: Velika zehta. Dijaški	pred prjeetkom predstave pri gle-
pomočnika upravnika Pogoji:	srednja	strokovna	izo-
brazba ter najmanj 5 let prakse v zdravstvenih ustanovah.
računovodje — računski režiser Pogoji:	srednja	strokovna	izo-
kinji Breda in Irenka in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Trbovlje, Čezsoča. Trst. Knittelfeld. 13. jan. 1959.
abonma n. (Preostale vstopnice so v prodaji.)
Ob 19.30: Miller: Smrt trgovskega potnika. Abonma C (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Sobota, 17. januarja, ob 19.30: Schiller; Don Karlos Izven in za podeželje.
(Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 18. lanuarja. ob 15: Go-lia: Jurček. Izven in za podeželje. Znižane cene.
(Vstopnice so že v prodaji.)
Ob 19.30; Cankar; Za narodov blagor. Izven in za podeželje Znižane cene.
(Vstopnice so že v prodaji )
V repertoarju za tekoči teden posebej opozarjamo:
.	-V6VJ/.	Po dolgi in težki bolezni nas je
Nedelja, 18.	jam	ob	17. uri. m. 01- hrazba s položenim strokovnim	Za vedno zapustila naša'nepozabna
mončič: »Zmešnjava«.	izpitom iz finančne stroke ter naj-	hčerka in nečakinja
Prodaja vstopnic od torka aaije man1 5 jet prakse kot računovodja	,
v zdravstvenih ustanovah.	MARIJA	RABUZA, roj. Vrtovšek
Temeljna plača po Zakonu o Pogreb drage pokojnice bo v dejavnih uslužbencih, položajna pla-	trtek. 15. 1. 1959 ob 15. uri iz	Mariča po Pravilniku o plačah Zdrav-	jine mrl. vežice na Zalah,
stvenega doma	Žalujoči:	mama,	očim, tete. se-
Prošnje vložite na Zdravstveni	strieneJ ln ostalo sorodstvo.
Rezervacije na -
dališki blagajni, telef. 32-020.
RTV LJUBLJANA
SPORED ZA ČETRTEK
RADUSKI PROGRAM
Poročila:	5.05,	6.00,	7.00,	8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00, 23.00, 24.00
5.00—8.00 Pisan glasbeni spored; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Poje pevski zbor LIRA iz Kamnika p. v. Cirila Vremšaka; 8.20 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 8.40 Potopisi in spomini — Iz Montgomerijevih spominov — HI.
dom Piran takoj, najpozneje 31. jan. 1959.
do
R
  na r sobotno izvenabonmajsko 9.00 A n ton in Dvora«: Tretja sim-
predstavo Schillerjevega »Don fonija (Nizozemski filharmonični Karlosa«;	/	orkester dirigira Walter Goehr);
  na nedeljsko popoldansko lz- 9.45 15 minut s Kmečko godbo:
veBebonmajsko predstavo Golie- 10.10 Z junaki iz oper B. Smeta-
otroške igre »Jurček«.
  na nedeljsko	večerno izven-	prijetnem	ritmu; 11.30 Oddaja za
abonmajsko predstavo uspele Can-	cicibane;	a) Polde Suhad-olčan:
kaTjove komedije	»Za narodov	poštar; Izrezane slike, b) Od^ pes-
blagor«.	mice do	pesmice; 12.00
Lj.. Beograd. 13. jan. 1959.
Umrla nam je naša mama. babica in prababica
ALOJZIJA GAČNIK Pogreb bo v petek 16. januarja 1959 ob 15 uri na Dole pri Hrastniku.
„ . .	Žalujoči: hčerka Jakobina, zet
ba, po možnosti socialni delavec	ivan, sinova: Franc in Henrik z
ali srednja strokovna izobrazba in	družinama ter vnuki in pravnuki
5 let prakse v upravni službi.	_________
upravnika Zavoda za stanovanj-	-	_
sko in kqmunalno gradnjo Škofja	Z	A	D	V	A	L	b
Pogoji: ekonomist ali gradbeni	ZAHVALA
tehnik s 5 let prakse.	Vsem, ki ste v tako velikem
 ,,	-	„	,	.	..w».	v	Kolkovane prošnje s popisom	številu spremili na zadnjo pot na-
ne; 11.00	Znani	plesm orkester	v	stro,kovnosti ln dosedanjih zapo-	io draoo nepozabno mamo, ženo
nrn ntn p m T*i T TT111. 1:1 . «i U UUUd. d	...	«	»/ , _	   n	u»T	C«	l	„	t	#-.
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka, razpisuje za svoje zavode naslednja delovna mesta: upravnika zavoda za zaposljeva-nje, rehabilitacijo invalidov in drugih oseb v Škofji Loki.
Pogoji; višja strokovna izobraz-
Veselo
Vstopnice za sobotni ln nedelj-	opoldne	s triom Bardorfer;
tevenabonmajski predstavi so	Kmečka	muverza	1eC_
.prodaji Pri dnevni blagajni v	Koroš_ec:	Krmm ^n P^cvars« ^
Tobenedeljski predstavi velja- nebja^^^o^^^vrstto;
slitev vložite na ObLO Škofja Loka do 5. februarja 1959.
RAZPIS
Komisija za razpis mest upravnikov pri Občinskem ljudskem odboru Žužemberk, razpisuje mesto upravnik* Kmetijske »»druge Dvor pel ZBX,
n staro mamo
MARIJO SUHOVERŠNIK
izrekamo najlepšo zahvalo.
Cbenem se zahvaljujemo vseri., daiovalcem cvetja in vencev ter pevcem iz Nove Štifte.
Nov* Štifta, 13- jan. 1959,
■nhovertnlkerri
dam mirnemu študentu. Ponudbe pod »Pošten« v ogl. odd.^^
SOBO IN KUHINJO zamenjam za enako ali sobo s posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd. 694-9 MLAD, miren, manufakturist. ves dan odsoten, išče stanovanje. — Naslov »Sukno«, Stritarjeva 4.
679-9
PRAZNO SOBO potrebujem takoj. ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada SP«.	*9
ZAKONSKI PAR išče sobo za dobo enega leta v Ljubljani ali bližnji okolici. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe pod »Plačilo za leto v naprej« v ogl. odd.
526-9
DVA ŠTUDENTA iščeta stanovanje, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Trst« v ogl. odid.
725-9
MIREN ŠTUDENT dobi sobo. Ponudbe pod »Trnovo« v ogl. odd.
745-9
STAREJŠI ZENSKI nudim opremil eno sobo. hrano in gotovino, •če mi gospodinji. Ponudbe pod »Prilika« v ogl. odd.	744-9
ŠTUDENTKA nujno išče opremljeno sobo. v Ljubljani. Dobro plača. Weixl. Maribor. Principova 2.	740-9
ROČNA MOŠKA URA z monogra-B. B. 1921 — 56 in aktovka, ki je biia najdena na cesti Potoki — Jesenice, s priborom za britje blagom za moške hlače, dobite na TNZ Kranj.	175:10
rUSTEMU. ki mi posodi 20.000 din. mu za obresti nudim hrano. — Ponudbe pod »Poštenost« v ogl. odd	700-11
OSAMLJENO DRUZABNICO brez stanovanja, do 25 let, želim »poznati. .Ponudbe v ogl odd ( pod »Trenko«.
TOVARNA
KEMIČNIH IZDELKOV
ARB0
PODGRAD sprejme: finančnega knjigovodjo (-kinjo) materialnega knjigovodjo (-kinjo) tehnično
administratorko (-ja)
Pismene ponudbe i.a upravo podjetja ali na telefon 383-166.	182
»PUSTOLOVŠČINE V BURMI«,
ob 18. in 20.
JESENICE »PLAVŽ«; amer. barv. film »DRŽITE TATU«, ob 18. in 20.
MARIBOR »UNION«:	franc,	cine-
mascope film »GRENKA ZMAGA« ob 15:30. 17.45 in 20. MARIBOR »UDARNIK«:	ameriški
film »MATA H ARI« ob 15.30, 17-45 in 20.
MARIBOR »PARTIZAN« franc, film »GLAVNA ULICA«, ob 15.30, 17.45 in 20.
PTUJ: indijski film »AWARA«, ob 17.30 in 19.30.
M. SOBOTA; »PARK«; sovj. barv.
film »MALVA«. ob 17.30 ln 19-30. KOPER »SOCA«; amer. barv. film »ARTISTI IN MODELI«.
V TRSTU v veletrgovini »Fetice«,
via Gardne; 41 nasprot; .Krite tržnice - ■ ni -zbiro ne bunde (vetrni Jopiči) vseh vrst dežni plašči za moške tn ženske, hlače iz žameta ter že Izdelane cele ohleke In posa— meznl Jopiči, vse po najnlžjlh, v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokar prejeli lO.Oftft montgomery ola §6ev za dečke, ki so v prodaji r.a vsakega ku^ca oo reklamni
ceni, to je 4090 Lit za komad.
Torej pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde PO 2000 Lit. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.
    ...........................
Komisija za razpis pri Tovarni mesnih izdelkov
v Ljubljani, Mesarska 1, razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj
ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja.	177
»GRAND HOTEL TOPLICE«
BLED
proda
4-SEDEŽNI OSEBNI AVTO ■ MERCEDES 170 dobro ohranjen, po ugodni ceni.
PRILOŽNOST za jugoslovanske proizvajalce, izvoznike in uvoznike
Sprejemamo ponudbe za !! največje dobave:
tekstila, sardin, rotopapirja, cementa, veder, žebljev, paradižnikove mezge itd.
Telegrafirajte ali pišite: Marketing Enquiries Co.,
30 A, Obadina Street, Lagos, Nigerla
♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦e
174
| ILIRIJA
^ trgovsko grosistično podjetje — Ilirika Bistrica
proda
5-tonski tovorni avto »Alfa Romeo«, v uporabnem
stanju
6-tonskl priklopnik »BER-TOLETTI«, v uporabnem
stanju
10 transportnih sodov sa vino
Cene po dogovoru. Informacije pri podjetju.
184 X
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Oljarna« Ljubljana, Tovarniška ul; 41, razpisuje mesta in sicer:
skladiščnika s 3-letno prakso, nastop po možno- 9 sti takoj,
izprašanega kurjača —
nastop lahko takoj,
delavcev — za delo v transportu, nastop takoj,
pomočnika skladiščnika,
z enoletno prakso v skladišču, nastop možen taikoj.
administratorke z znanjem strojepisja za tajniške posle, nastop takoj.
Pismene ali ustne ponudbe pošljite na tajništvo podjetja.	I7d
8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC /
i TJ
Ameriška reklama
Neka ameriška tovarna kondenziranega mleka prikazuje na propagandnih plakatih znanega boksarja težke kategorije. Pod sliko piše: »Ta močni in neustrašni mož pije samo naše mleko«.
Konkurenčna tovarna pa -je takoj tiskala'plakate z besedi lom: »Naše mleko lahko pijete, čeprav niste močan in neustrašen boksar.«
409. Toda povedati je bilo varnejše kot narediti! Čeprav so si vsi trije zlikovci junaško prikimavali, se še lep čas nihče ni premaknil z mesta. Bolj iz jeze, kakor pa iz želje, da bi pajdašema vlil poguma, se je »Kosmatinec« končno prvi pognal čez trato. Ko je pretekel že dobro polovico poti, sta mu obotavljaje sledila Indijanec in mešanec.
45.
H. F. L. MAYER >DaiIy News« 1928
410. Jim, ki je kukal skozi režo v oknici, zašepetal: »Spregledali so najino zvijačo, zdaj bo šlo zares!« Peter je stisnil pesti in stekel k drugemu oknu. Kes, tudi od tam se bliža napadalec! Ce je bilo tabornikoma v koči tesno pri srcu. ni bilo nobenemu od njunih zasledovalcev niti za trohico lažje. Njihovo početje jih je začelo skrbeti.
VODORAVNO:	1. poljedelsko
orodje, 4. grška črka, 7. posestnik, 9. rezilo. 10.* dva soglasnika, U. reka v Pakistanu, 12- moško ime 14. začetnici sodobnega ruskega skladatelja, ki živi v Ameriki, 16. ostanek pri izdelovanju sira, 18. vrsta uganke, pri kateri se črke premešajo, da dobi beseda nov' pomen. 19. del tedna, 20. sto.
411. »Kosmatinec«, ki je stopal s puško v roki proti koči, ni mogel odtrgati pogleda od črne cevi, ki je skozi režo zijala naravnost vanj. Kot da bi slutil za njo skritega sovražnika, je puško dvignil in pazljivo pomeril. Strel jc odjeknil, iz koče mu je odgovoril pretrgan stok. »Z enim sem odpravil!« je pomislil in stekel proti vratom.
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
Kakšen pacek pa si, Janezek?! Le poglej si obraz!