>ril* * tVf M Primorski Abt- poštže11! roppo1"1 Cena 70 lir Za TRST, nedelja, 19. aprila 1970 novo podobo Italije i3°ntrolria postaja Monteci-: iz «morja krize« je sreč-pristala v «zaliv zaupanja« p. a ladja štirih stopenj »umor štev. 2. (.j ®ra^C6na se moramo oprosti-v rZa ves°lJ sk° terminologijo, nioesmci Pa gre za upošteva-ciramf,J* . zanimanja, saj so ^amahčna dogodki okrog «A-i nj: a 13>> Povsem zasenčili zad-sld razvoi razprave v poslan-, ram Z^0rnici o novi vladi. Mo- meri° Pa tudi ug°toviti, da I v, razPravo o zaupnici, ni i vesm mogo6e reči ničesar no-I ln da ni Mo izrečenega Dn ®ar’ kar že ni bilo rečeno, vlj eno in dobro znano. S *** . iniamo vlado, ki ima j lahvPapir''e v redu- Upravičeno prjA° od nJe zahtevamo, da se lam z delom in upravičeno pri ,0 tudi zahteva, da se ji mo elu pomaga ter da pusti-mi , v Pozabo polemike po-eke in zadrege. J vsemd?* mora napraviti pred-I k(j Prvo svojo dolžnost — j volit, ega ne ve — da izvede go 6 Za dežele. Gre za nalo-ko' n ^a*;erl ni nič preveč, 0n„rVOrimo o zgodovinskih |tip!?,Cah: treba je pretvori-(Mia« , rallstične strukture ita- Lfij? države> W 50 pred’ Uaratf • zavoro za njen gospo-^ m kulturni razvoj. Pačnik tega bi Indi biio na-; Volji-’ Ce b* ocenjevali bližnjo j ni s 0 kanipanjo kot enostav- ■ gre med strankami. Tu Podohn n°,VO P°dobo Italije, za i bliška ’ JO določa repu-tii - , Ustava ^ katere izred-aapreri!fn v demokratičnem ■ tu oj; ipU družbenih insti- ■ Ustva-', naPredek se bo lahko I bornsv Z zakoni* običaji, eko- pravn lmi Pobudami in z u-0 razdelitvijo države. tralisH* ^ razbiti logiko cen-i botram^6 države> ki P° I avtoritJ1 ■ vsebini vsebuje strup [biti, darizma. Ne smemo poza- ■ Polasti ,a 86 je j®ibta) fašizem oblast oblasti in je lahko je ; pretvoril v popolno, ker ; strukture Stil centralistične Selps^,tega je Pa tudi nesmi- -ika 0 sestavi Petaka n deželnih odborov, saj he razi, emika Pomeni da se sterea r*e b^s*,va deželnega si-Povse,- entralizem desnice je Ho lah^ iden in razlunljiv: jrebeji.^0 fašiist razume po-°fje? p °kratične decentraliza-fte dež^VSem pa j® jo^dno, 'lUdi — e Pomenijo odločitve cev, eP°sredndh prodzvajal-; P°Utign °dg°varjajo zahtevam tega §a upravljanja. Ce do Pomen 1)0 PrišI° kakšen avt°nomfja?SpIoh 51113 deželna Srečen / nosih ' j6 treba govoriti o borini« m.ed osrednjo vlado bth d ltTli deželami. Ni nobe-dežei . .°m°v o pristojnosti bom,' fp So določene z zako-d° spotrav gotovo bo prišlo Pa toiii?v 0 Pristojnosti). Ni Vahje j 0 Pomembno upošte-S°vega ke zakona, temveč nje-datei : duba- z drugimi bese-'te bori,. treba takoj ugotoviti, ^tednie dežele napravile iz S*č aada nekaj globoko !®daj. j-8a> kot je bila do ■te bi 6 gremo tako daleč, g0Vorlli o premiku iz , °da dv federativno ureditev. ;Ut°m !le s Posebnim sta-teip ij^ajejo dober nauk. S jtevstm- m° reči, da se bodo y*Mo aPremenili odnosi med telm- ed državo, med cen-beželmjp-pravnim aparatom in T0 upravnimi odbori. ?,ariitnaVprra^anje pa še zlasti .tejjskn ^e^e*0 Furlanijo-1° števunkrajin°> ko je prišlo , rama mh sporov. Se zlasti ski i, 0tnem ti spore glede h Vebsk ° Predlogov o zaščiti e. e narodnostne manjši-n arelo P°ri že Prehajajo v ftešpij. ropotarnico polno k° živi, lr°kratskih predpisov, b°do - jenje nulno t,eria. da 10 kQne^o nUjn° terja’ skie; ‘taiij da preživele oblike > , rt er°tl&!^anske osredotočene, ^teavrin .e ln birokratične zaključek vesoljske odiseje Vesoljci «Apolla krovu vojne ladje lwo Jima nevnik Leto XXVI - Št. 93 (7587) KAKO SE UNIČI ZDRAV DENARNI ZAVOD O Tržaški hranilnici in posojilnici V teh dneh poteka 30 let, odkar je bil v italijanskem uradnem listu objavljen dekret, da se razpuščajo vsi administrativni organi «Cassa Triestina di Crediti e Depositi«, to je slovenske «Tržaške Hranilnice in Posojilnice«. Imenovan je bil posebni komisar, ki je na podlagi nadaljnjih dekretov posojilnico tudi likvidiral. Ob tej ugotovitvi, mi prihajajo v spomin sledeče besede, ki jih je komisar izrekel ob priliki izrednega občnega zbora «Kreditno-obrtne zadruge«, o kateri smo pred kratkim obširno pisali: «...11 Ge-store trova opportuno far presente come sia grave errore ritenere co-me una disgrazia 1’intervento del-1'Ispettorato, il quale, se e l’Orga-no del Regime (fašistični, op. ur.) per il controlio delie banche, e an-che vero che esso e pronto a tu-tedare i legittimi interessi di que-ste». Kako so se branili ti interesi, pa lahko sami ugotovimo ob pogledu na to, kakšen je bil nastanek, razvoj in konec enega (mogoče največjega) naših denarnih zavo- niiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimim PO SREČNI VRNITVI Z DRAMATIČNEGA POTOVANJA NA LUNO Najvišje civilno odiikovanje trem kozmonavtom «Apot!a 13» Danes srečanje Lovella, Swigerta in Haiseja s predsednikom Nixonom in svojci na Havajskih otokih NEW YORK, 18. — Ameriki predsednik Richard Nixon je danes odpotoval v spremstvu svoje žene iz VVashingtona v Houston. Po prihodu v vesoljsko središče se je predsednik srečal s tehniki, ki so požrtvovalno delali dan in noč, da bi rešili življenje treh kozmonavtov Lovella, Svvigerta in Haiseja. Na slovesnem srečanju je predsednik izjavil: «trem kozmonavtom se ni posrečilo priti do Lune, toda osvojili so si srca milijonov Amerikancev in ljudi na svetu. Vse so s svojim primerom opomnili, da stroji včasih odnehajo«. Med slovesnostjo je predsednik izročil »predsedniško medaljo svobode« predstavniku ustanove NASA, ki je zastopal celotno skupnost tehnikov, ki so skrbeli za srečno vrnitev vesoljskih brodolomcev na Zemljo. Medaljo je prevzel Arnold Sjoberg, ravnatelj operacij vesoljskih poletov. Sjoberg je po rodu Šved (oče in mati sta se priselila v ZDA iz Švedske). Predsedniško medaljo svobode so ustanovili 1. 1945. Od začetka je imela izključno vojaški značaj. Pozneje so nekoliko spremenili pravila, toda do 1. 1963 je še vedno ohranila pretežno vojaški značaj. Od tedaj naprej pa je postala civilno odlikovanje v ZDA. Predsednik Nixon bo jutri v zgodnjih jutranjih urah podelil še tri medalje te vrste vesoljcem, ki so se vrnili z dramatičnega potovanja na Luno, ko se bo srečal z njimi na Havajskih otokih v Honoluluju. Danes popoldne je predsednik Nixon odpotoval s predsedniškim letalom iz Houstona za Honolulu. Skupaj z njim so se peljali tudi Swigartovi starši ter ženi vesoljcev Lovella in Haiseja. Hai-sejeva žena je v sedmem mesecu nosečnosti, toda kljub temu se je odločila za potovanje, da bi čimprej objela moža, ki se je skoraj nepričakovano vrnil iz vesolja. V trenutku, ko pišemo te vesti, se ladja nosilka helikopterjev «Iwo Jima«, ki je včeraj skrbela za reševanje vesoljskih brodolomcev, bliža otokom Samoa v Tihem oceanu. V poznih nočnih iiiiiiiimiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiifiiiiiimiiHuifniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiim ČLANEK TITA V «PRA VDh ^Marksizem ni dogma» uPrave. M. D. MOSKVA, 18. - Moskovska «Pravda» je danes objavila daljši članek predsednika zveze Komunistov Jugoslavije Josipa Bro-za-Tita. »Pravda« .v teh dneh objavlja članke najvidnejših predstavnikov komunističnih in de lavskih partij vsega sveta in m& nijo opazovalci, da v vzdušju priprav za 100-obletnico rojstva Lenina odgovarja objava Titovega članka poskusom sovjetske »trojke«, da bi omilili notranje spore. Po agencijskih vesteh, ki _ so zelo nepopolne, je Tito svoj članek utemeljil z nekaterimi načeli marksizma, ki jih je Lenin izrazil z Engelsovim citatom: »Marksizem ni dogma, temveč navodilo za akcijo«. Na tej osnovi Tito polemizira z Brežnjevim stališčem, da sledi socializem univerzalnim zakonom in ugotavlja, da je treba upoštevati praktične naloge zgodovinskega razvoja. Tito se sklicuje na Lenina, ko teoretizira pravico vseh narodov do lastnega socialističnega razvoja in pravi, da je bil Lenin prepričan, da ne more biti omejen primer neke države splošno pravilo za upravičenost boja revolucionarnega delavskega gibanja. Zaradi tega je tudi Lenin mnogokrat podčrtal, da ni možno najti receptov, ki naj že v naprej predpišejo rešitve za vse okoliščine. Kot smo že pred nekaj dnevi poročali, bo Zvezo komunistov Jugoslavije na proslavi, 100-letnice Leninovega rojstva zastopal Vladimir Bakarič. V Rimu in Milanu spopadi med policijo in študenti RIM, 18. — V Rimu je prišlo danes do precej ostrih spopadov med študenti in policijo. Študenti so s transparenti šli v sprevodu po mestnih ulicah, do zob oboroženi policisti so jih pa skušali razpršiti. Prišlo je do pretepa, med katerim je bilo ranjenih nekaj policistov in precej do-montrantov. Od teh so policisti ujeli in odpeljali na kvesturo nekaj stotin. Precej ranjenih je bilo tudi v Milanu, kjer je prišlo do ostrih spopadov, ker je policija danes sporočila prepoved za dve zborovanji: eno desničarskih, drugo pa levičarskih študentov. Po »neredih«, ki so bili včeraj v Trentu, je dospelo v mesto veliko število posebnih agentov. Policija je aretirala približno 40 študentov, ki so včeraj sodelovali pri demostracijah. Do ostrih »srečanj« s policijo je prišlo tudi V Bariju, Neaplju in Genovi. Sisco v Bejrutu BEJRUT, 18. - Ameriški podtajnik za zadeve Srednjega vzhoda Joseph, Sisco je zaključil danes obisk v Izraelu in dospel v Bejrut. V mestu so bile danes ves dan silovite protiameriške ‘demonstracije, predvsem pred sedežem veleposlaništva ZDA urah bodo Lovell, Swigert in Haiso. stopili v helikopter ter se prepe: ljali na otok Pago Pago, kjer jih že čaka letalo, ki jih bo prepeljalo na Havajske otoke. Kot je znano, za tri vesoljce odprave «Apollo 13» ne veljajo karantenski predpisi, ker niso stopili na Luno, ter se bodo zato lahko takoj srečali s svojci. Zdravstveno stanje treh vesoljcev je dobro, že včeraj, kmalu po pristanku vesoljske kabine, so bili deležni obilnega kosila. Zdravniki so ugotovili zmeren porast temperature (do 37,8 st.) le pri Haiseju. Gre baje za nadležno vnetje nekaterih organov zaradi pomanjkanja vode, toda upajo, da ga bodo uspešno pobijali z antibiotičnimi sredstvi. Lovell in Haise sta že sinoči pregledala vesoljsko kabino. Po večurnem spanju se vsi vesoljci počutijo že dosti bolje in tudi utrujenost in izčrpanost izginjata zelo hitro. Zdravnik Keith Baird, ki pripada ustanovi NASA in ki je na krovu ladje «Iwo Jima«, je izjavil, da je utrujenost pri vesoljcih «Apolla 13» občutno večja kot v primerih prejšnjih vesoljskih odprav«. Svoj delež pri tem ima verjetno tudi mraz, ki so ga trpeli po okvari servisnega modula. Kot smo že poročali, so, že u-stanovili komisijo, ki bo preiskala vzroke eksplozije na servisnem modulu «Apollo 13». Za predsednika je bil imenovan ravnatelj središča za raziskave ustanove NASA Edgar Cortright. Pravijo pa, da so bili tehniki ustanove pripravljeni tudi na možnost, da odpovejo električni vodi servisnega modula. To naj bi dokazovalo dejstvo, da sta dva vesoljca odšla takoj po eksploziji v lunarni modul, da bi skušala brez navodil z Zemlje rešiti vprašanja, ki so se nenehoma kopičila. Nova pričevanja o pokolu Vietnamcev v Kambodži Lon Nolovi vojaki so zbrali civiliste v neki šoli ter začeli streljati nanje iz kratke razdalje . Preživele so aretirali - Ranjenci so brez zdravniške pomoči PHNOM PENH, 18. - Včerajš-nji grozotni pokol Vietnamcev v kamboškem mestecu Takeu je tudi danes v središču pozornosti političnih opazovalcev, ki spremljajo dogajanja na azijskem Jugovzhodu. Medtem ko kamboške oblasti o pokolu molčijo, se je danes zvedelo nekaj novih podatkov o zverinskem početju Lon Nolovih vojakov. Tako se je na primer izvedelo, da ni do pokola prišlo med napadom FNO na mesto — kot so trdili nekateri kamboški vojaški predstavniki — pač pa celih 24 ur pozneje. Že prej pa so kamboški vojaki zagrozili, da bo vietnamska manjšina v mestu morala prenašati posledice morebitnega napada FNO. Časnikarji, ki so danes lahko obiskali kraj pokola, poročajo, da so po izjavah preživelih kamboški vojaki zbrali skupaj Vietnamce v neki šoli v Takeu ter nato začeli streljati nanje iz kratke razdalje. Kakih trideset oseb je kljub ranam ostalo pri življenju, tem pa niso nudili nobene zdravniške pomoči. Samo nekega desetletnega otroka,’ ki je imel hude poškodbe, so odpeljali v bolnišnico blizu Phnom Penha. Skoraj vse preživele pa je danes policija aretirala Kamboškiin vojakom, ki so izvedli pokol, je poveljeval neki polkovnik, po imenu Hin Him, ki je bil na čelu tudi oddelku, ki je prejšnji teden poklal najmanj 90 Vietnamcev v taborišču blizu Pra-sauta. Tedaj je bil Hin Him še major, po pokolu pa so ga povišali v polkovnika in poslali v Ta-keo. Načelnik parlamentarne opozicije v Sajgonu senator Tran Van Don je poslal, generalnemu tajniku OZN U Tantu protestno brzojavko zaradi »nesmiselnih pokolov« Vietnamcev v Kambodži, po drugi strani pa je severno-vietnamski Rdeči križ zaprosil predstavnike mednarodnega RK, da izvede preiskavo o pokolih. Mnogo bolj previdno pa je stališče sajgonske vlade, ki vidi v generalu Lon Nolu zaveznika v »protikomunističnem« boju. Saj-gonski zunanji minister Tran Van Lam je izjavil, da je treba postopati »diskretno in previdno« ter brez «silovitih izjav«. V Sajgonu so bile danes tudi protestne demonstracije južnoviet-namskih študentov, ki so zahtevali od vlade, naj zaščiti življenja Vietnamce^ v Kambodži. Nastopila je policija, ki je demonstrante razgnala. dov in sicer Tržaške hranilnice in posojilnice. Različni viri pravijo, da je bila posojilnica ustanovljena že leta 1885, uradno pa je bila naslovljena prošnja za poslovanje 11. oktobra 1891. V prošnji so navedena pravila in tudi prvo že izvoljeno načelstvo. V pravilih je naveden tudi sledeči namen, ki si ga je hranilnica zastavila: 1 — Dajati posojila zadružnikom. 2 — Prejemati hranilne vloge na obresti. 3 — Dobivati si denarna sredstva na svoj zadružni kredit. Prvo izvoljeno načelstvo pa je bilo sledeče: Ravnatelj: Valentin Matija Živic — inženir, podravnatelj: dr. Matej Pretner. Odborniki: Ivo Abram — trgovec z lesom. Kristjan Dejak — veletrgovec, Fran Dolenz — sodar, Ivan gobec — veleposestnik, Ivan Valenčič — trgovec, Fran Žitko — posestnik. Nadzorni odbor: Ivan Nabergoj — državni poslanec in posestnik — Prosek, Vekoslav Grebenc — trgovec, Ivan Mankač — trgovec. Oskar Polleg — obrtni nadzornik, Jakob Perhavc — trgovec. Sama začetna ' sestava načelstva in nadzornega odbora nam daje slutiti, da so bili cilji obsežnejši od začetnih si zastavljenih namenov. Redno poslovanje se je začelo po vpisu v zadružni register dne 3. novembra 1891 in se kaj kmalu razvilo. Zanimiv je, tudi glede na okoliščine, v katerih živi danes naša narodna manjšina, rekurz, ki ga je Tržaška posojilnica in hranilnica naslovila na sodišče že v prvem letu svojega delovanja in sicer leta 1892. «Zadruga, katero podpisani zastopajo, ima slovensko firmo, njena pravila, ki so sodno registrira- na so zgolj slovenska, vse naše prošnje in njih priloge so v slovenskem jeziku pisane, a vendar pri vsem tem, se nam je slovenska prošnja v laškem jeziku rešila, in se je rešitev naše prošnje vpisala v laškem jeziku V zadružni register... Ker pa je tudi slovenski jezik tukaj sodno navadni jezik, kte-remu je zagotovljena enakopravnost v osnovnih državnih postavah, se z laško rešitvijo naše slovenske prošnje kratijo naše pravice, rušijo osnovni zakoni, kateri vežejo tudi sodišče... Zoper tako nepoklicno prevajanje protestujemo odločno. Takih rekurzov je bilo več, saj ni Tržaška hranilnica in posojilnica sprejela nobenega uradnega akta, ki ni bil napisan v slovenščini. Vrhovno sodišče, na katero so bili rekurzi naslovljeni, je te rekurze tudi sprejelo in odločilo, na podlagi načela enakopravnosti jezikov, da se mora vse dopisovanje z omenjeno zadrugo vršiti v slovenščini. Svoje poslovanje je začela Tržaška hranilnica in posojilnica v Ul. Molin piccolo št. 1, zaradi vedno večjega’ delovanja pa se je leta 1908 preselila v Ul. sv. Frančiška št. 2. Poslovanje se je razširilo v taki meri, da hranilnica ni vršila posle samo s svojimi zadružniki, temveč tudi z nečlani, ob kar so se spotaknile tukajšnje oblasti, češ da posojilnica nima za to potrebne koncesije in so ji delovanje z nečlani prepovedale. Posojilnica je 14. novembra 1908 vložila rekurz na višje sodišče, kjer je med drugim rečeno: «Ko je dobila podpisana posojilnica v roke omenjeni sklep, ni se mogla zadosti načuditi, kako je sploh mogoče, da Tržaško trgovinsko in pomorsko sodišče še izdaja DARIJ CUPIN (Nadaljevanje na 3. strani) Stavba v Ul. Torrebianca 19, v kateri je posojilnica poslovala od sežiga Narodnega doma vse do svoje prisilne razpustitve. Stavba je nato priila skupaj z drugo posojilniiko imovino v last Tržalke hranilnice, ta pa jo je prodala zasebnikom ................mi,Mini«,mn...umni.............. SKUPNI SESTANEK VODSTEV SKGZ IN KZ Pomembna vloga pri utrjevanju gospodarske osnove Slovencev V četertek sta se sestali na skupni seji predsedstva Slovenske kulturno - gospodarske zveze in izvršni odbor tržaške Kmečke zveze. SKGZ so predstavljali predsednik Gorazd Vesel, podpredsednik dr. Angal Kukanja, inž. Miloš Kodrič in Dušan Košuta, tajnik Bogo Samsa in člani Edvin Švab, Nadja Pahor, Darij Cupin, dr. Vito Svetina ter odgovorni urednik Primorskega dnevnika inž. Stanislav Renko: Kmečko zvezo so pa zastopali predsednik Alfonz Guštin, podpredsednika Alojz Debeliš in Dušan Kodrič, tajnik Marij Grbec, upravni tajnik Lucijan Volk, člani izvršnega odbora S skupne seje predsedstva Slovenske kulturno - gospodarsko zvoz; i.: oduora Kmečke zveze iz Trsta Evgen Kalc, Josip Sancin, Srečko Orel, Janko Škrk in Mirko Križmančič. Seja se je začela z uvodnim pozdravom in poročilom predsednika SKGZ, ki je poudaril pomen občasnih srečanj in izmenjave mnenj med to krovno organizacijo slovenske manjšine in njenimi članicami in omenil podobna srečanja z Glasbeno matico. Slovensko prosvetno zvezo in Dijaško matico. Vsem tem posvetovanjem je skupni smoter iskanje najprimernejših oblik sodelovanja, ob strogem upoštevanju avtonomije vseh včlanjenih organizacij, za čim uspešnejše delo v korist slovenske narodne skupnosti. Gorazd Vesel je posebej naglasil pomen tržaške Kmečke zveze in njeno vlogo pri ohranjevanju in izboljšanju gospodarske osnove naše manjšine ter njene tesne vezi z našim človekom. Ko je orisal sestavo članic, temeljnih organizacij zamejskih Slovencev in njihovo delovanje, je predsednik SKGZ posvetil osrednji del svojega izvajanja prikazovanju naporov SKGZ, nestrankarske, toda politične organizacije Slovencev v Italiji, kot katalizatorja čimvečje enotnosti med Slovenci različnih strankarskih nazorov pri obravnavanju bistvenih vprašanj naše narodne skupnosti. Kot obetajoče učinke takih prizadevanj je omenil enotnost pri odboru za šolstvo, akcijski odbor na Opčinah, pa tudi Slovensko gledališče. V izboljšanem notranjega ozračja in ob dobrih sosedskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, so pa sedaj nujni naj-večji napori, da se ob spoštovanju popolne avtonomije vseh partnerjev, v okviru razgovorov med SKGZ in strankami, ki zlo-čujejo Slovence, proučijo in izdelajo enotni predlogi za reševanje vseh še številnih problemov naše manjšine. Zato SKGZ ne štedi in ne bo štedila z napori za izdelavo skupne platforme zahtev zamejskih Slovencev, kar bo prav gotovo pripomoglo k večjemu upoštevanju pristojnih oblasti. Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin se je najprej zahvalil SKGZ za vabilo na skupno sejo, naglasil kritično stanje kmetijstva in prikazal posebne razmere, v katerih delujejo kmetje na Tržaškem, ki so skoraj izključno Slovenci, ter delovanje in enotne strokovne sindikalne organizaeije. Za njim je povzel besedo upravni tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je najprej orisal stanje kmetijstva v tržaški pokrajini, ter negativne in pozitivne činite-lje, ki nanj vplivajo ter poudaril njegovo nadvse važno vlogo pri ohranjevanju strnjenosti slovenskega narodnega telesa. Opozoril je na pojav staranja delovnih moči v kmetijstvu in na potrebo (Nadaljevanje na 8. strani) 19. aprila 1971 --------------- Vratne včeraj: Najvišja temperatura 17,8 stopinje, najnižja 10,8, ob 10. un 16.6, vlaga 43 odst. zračni tlak 1017,6 stanoviten, veter 1 km na uro, eevnroaahodniik, nebo jasno, morje mtano, temperatura morja 11,8 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEr~' 'A, 19. april* EMA Sonce vzide ob i>.13 in zatone 18.55 — Dolžina dneva 13.42 — I* na vzide ob 16.49 in zatone ob M Jutri, PONEDELJEK, 20. april« BOŽIDAR l VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA SEDEŽU GMT Pri Boljuncu bodo predvidoma začeli montirati prvi motor v začetku 1.1971 /Kako napredujejo dela na gradbišču - Železnica, cesta, vodovod, plinovod, daljnovod, nazadnje pa še posebno postajališče ob prekopu Na sedežu družbe Grandi Motori Trie*te so se včeraj sestali zastopniki družbe in predstavniki Zavoda za industrijsJto cono v Trstu, da bi se seznanili z napredovanjem del pri gradnji novega industrijskega objekta pri Boljuncu in ustreznih infrastruktur. Za GMT so se sestanka udeležili inž. Vignuzzi, inž. Di Stefano, inž. RaveUi, dr. Tartarelli in nekateri strokovnjaki družbe, za EZIT pa so bili prisotni predsednik dr. Sacerdoti, inž. Pellegrineschi, inž. Pellis, inž. Umari in inž. De-vescovi, ki vodijo dela na velikem gradbišču. StroKOvnjaki so ugotovili, da je delo v zve® z odnašanjem zemlje s področja, kjer bo stala nova tovarna, praktično zaključeno in da je treba na tem mestu opraviti le še nekaj postranskih izpopolnjevalnih del. Kar zadeva cestno povezavo področja, pa je prva tranša dela is v zaključni fazi, z drugo tranšo pa bodo začeli te dni. Prav tako so bila že oddana dela za gradnjo železniške proge s postaje v žav-Ijah do tovarne Grandi Motori Trie-ste. Prvo tranšo del te dokončujejo, os Ali dve transi, na kateri se deli gratiija proge, pa se bosta začeli uresničevati v zelo kratkem času. Tudi dela za speljavo glavnega vodovoda na področje tovarne se pospešeno nadaljujejo. Pri Sv. M. M. Zgornji gradijo velik vodni rezervoar, potisno postajo na Rocolu pa ustrezno krepijo. Mestno podjetje ACEGAT je že pripravilo vse potrebno za to, da začne vsak čas dobavljati vodo novemu obratu, družba ENEL pa je s svoje strani speljala do bodoče tovarne električni daljnovod, tako da je tudi preskrba z električno energijo že zagotovljena. Tovarna Grandi Motori bo potrebovala tudi metan: plinovod se sedaj gradi v smeri proti Ricmanjem, od koder ga bodo speljali v industrijsko cono in v tovarno Grandi Motori. Ob plovnem prekopu v industrijski coni nameravajo kakor znano urediti posebno pristajaiišče za GMT. Ustrezne načrte je Tehnični urad za javna dela že pripravil, o njih pa se bo moral sedaj izreči deželni strokovni urad. Kakor hitro bo ta urad izdal dovoljenje za gradnjo postajališča, bodo oddali ustrezna dela. Kar zadeva gradnjo same tovarne, pa so predstavniki GMT naglasili, da se sedaj gradijo velike hale, v katerih se bo razvijala proizvodnja in kjer bodo osredotočene razne storitve. Z montažo prvih motorjev bodo po vsej verjetnosti lahko začeli prve dni januarja prihodnjega leta. Srečanje o problemih tržaške univerze Na sedežu strokovne ustanove CIFAP pri Sv. Ani je večje število mladincev, članov ali delegatov or- AiiMiiiiitiujiiiiiiitiiiiiimiiHiiimiuiiiiiiiiiimiuiiiii ganizacij mladinske konzulte tržaške občine, razpravljalo o «perspektivnem razvoju tržaške univerze in njenih problemih* na srečanju, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predstavnik prefekture, rektor Origone, odbornik za šolstvo pri tržaški občinski upravi Blasina in drugi politični predstavniki, od katerih sta v diskusijo posegla demokristjan Dario Rinaldi in komunist Giorgio Rossetti. V začetku je predsednik mladinske konzulte, katoliški mladinec dr. Sbisš pozdravil prisotne in dal oe-sedo rektorju. Ta se je za povabilo zahvalil, vendar pa je kmalu nato zapustil srečanje in odšel, kar so udeleženci srečanja v zaključni resoluciji obsodili. Mladinci, člani konzulte, so po razpravi, v kateri so imeli glavno besedo visokošolci Zantedeschi, Gialluz in drugi, odobrili resoluci- jo. s katero se zavzemajo za pridobitev inštrumentov za ustrezno analizo položaja na univerzi. Rinaldi in Blasina pa sta se opredelila proti frakcioniranju univerze z u-resničenjem znanstvenega centra v Sesljanu. Odobritev načrta za 114 stanovanj IACP Deželni tehnični odbor, ki se je sestal pod predsedstvom odbornika Masutta, je med drugimi načrti o-dobril tudi načrt tržaške IACP za zgraditev 114 stanovanj pri Sv. M. M. Spodnja. Stanovanja bodo zgradili v dveh obrokih in bodo stala skupno 982 milijonov lir. Za prvi obrok bo prispevala denar dežela, za drugi pa država, niiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiinuiiuiiiiimuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuuiiiiiiiiii SINOČI V KULTURNEM DOMU Slovensko gledališče v Trstu GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Danes, 19. t. m. ob 17.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križal A. T. Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Ena komedija v petih in dveh delih aktih Lep jubilejni zbora cjacobus koncert Gallus» Zbor je za svoje kvalitetno izvajanje in za svojo vztrajno gojitev slovenske pesmi požel zaslužen aplavz in prejel številne čestitke - Koncerta so se udeležili številni slovenski glasbeniki Svoj 25-letni jubilej, ki pomeni 25 let vztrajne, požrtvovalne in kvalitetne gojitve zborovskega petja, v prvi vrsti pa seveda slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi v srcu tržaškega mesta, je mešani zbor «Jacobus Gallus* počastil sinoči v Kulturnem domu z jubilejnim koncertom, ki je bil še en dokaz visoke izvajalske sposobnosti tega našega elitnega mestnega zbora. Toda tega svojega jubileja, ki ni samo njegov, temveč simbolično tudi jubilej naše oživljene zborovske dejavnosti po osvoboditvi, ni počastil le zbor sam, pač pa v polnem številu tudi naša slovenska javnost, ki se prav dobro zaveda, kako nenadomestljivo vlogo imajo pevski zbori v našem narodnem življenju Jn kako. nenadomestljiva je še zlasti vloga zbora tGallus» v Trstu, kjer je vztrajanje in delovanje gotovo najtežje. tGallusov» jubilej so končno v velikem številu počastili tudi slovenski skladatelji in glasbeni delavci, saj smo med občinstvom videli mnoge z obeh strani meje in iz Ljubljane, poleg njih pa s pismenimi čestitkami tudi nekatere osrednje slovenske kulturne in prosvetne ustanove: Slovensko gledališče, Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza, Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu, dr. Tončič za Začasni odbor za upravo Kultur- Oatale vesti is tržaške kronike berile na 8. strani OBVESTILO MESTNEGA PODJETJA ACEGAT Spremenjena smer avtobusov na progah štev. osem in devet Sprememba pri končnem postajališču proge it. 11 na Borznem trgu Ravnateljstvo prevozniške službe mestnega podjetja Acegat sporoča, da bodo uvedli 20. aprila na progah št. 8, 9 in 11 naslednje spremembe: Na progah št. 8 in 9 bodo opustili sedanjo smer (bivšo smer tramvajev) pri povratku po ulicah Laz-zaretto Vecchio, Diaz in Mercato Vecchio. Ko dospejo avtobusi v Ul. EConomo, bodo nadaljevali vožnjo po nabrežjih Grumula, Nazario Sau-ro in Mandracchio in dalje po običajni smeri. Zaradi tega se bodo spremenila tudi postajališča. Avtobusi proge št. 8 in 9 se bodo ob povratku ustavljali na Nabrežju Grumula št. 12 po prehodu za pešce pri pokritem plavalnem bazenu, na Nabrežju N. Sauro št. 20 po prehodu za pešce pri ribarnici, na Nabrežju N. Sauro št. 4 pri hotelu Excelsior po križišču z Ul. Boccardi. Pri vožnji proti Sv. Andreju pa se bodo avtobusi ustavljali takole: na Nabrežju N. Sauro nasproti hotelu Excelsior po prehodu za pešce pri križišču z Ul. Mercato Vecchio namesto sedanjega postajališča pri Ul. F. Venezian; na Nabrežju N. Sauro št 14 na koncu drevesne grede namesto sedanjega postajališča na prometnem otoku pri ribarnici. Zaradi te spremembe bodo avtobusi vozili po istem vozišču kot druga vozila, to je desno od prometnega otoka, ki ga bodo s časom odstranili. Za samo progo št. 9 veljajo poteg omenjenih še naslednje spremembe: na Borznem trgu ne bodo več avtobusi, ki bodo prihajali z nabrežij, vozili po sedanjem tram vaj*kem tiru, marveč bodo zavili na desno kakcu: avtobusi proge št. 18. Postajališče p* bo skupno s progama št. 24 in 30 pri «baru CC*. Sedanje postajališče v Ul. Canal piooošo bodo prenesli na Borzni trg nega doma in nekateri posamezniki. Zbor je v prvem delu sporeda izvajal Gallusovi «Adolescentulus sum ego» in *Nemo placet*, Pahorjevo *OČe naš hlapca Jerneja», Ukmarjevo *In če sem samo vetru brat*, Simonitijevo tStarka za vasjo*, Lajovčevo tPomladni spev» in rusko Tanjejeva tSončni vzhod*, v drugem delu pa sta, poleg Vrabčevih že znanih, tBilečanka*, «Polka je ukazana» in *Bratci veseli vsi* ter črnske duhovne «Deep River* in moravske narodne v Boštjančičevi priredbi «Zabučale gore*, doživeli krstno izvedbo dve novi Vrabčevi skladbi *Vsakdo ima svoj posel» in *Slep je, kdor se s petjem ukvarja*, ki sta v skladu z vsebino tudi kompozicijsko zasnovam v polemičnem tonu. Zbor je vse skladbe izvajal dognano in na mnogih mestih z očitm prehajanjem v čisto muziciranje. V posameznih skladbah so se z lepimi glasovi uveljavili tudi solisti Anica Ščukova (sopran), Ivan Sancin (bas) in Pavle Ferluga (tenor). Nekatere pesmi je moral zbor ponoviti, aplavzu občinstva pa se je na koncu oddolžil še s Kajuhovo v Vrabčevi uglasbitvi *Samo milijon*. Na kraju ni manjkalo toplih in iskrenih aplavzov pevcem in njihovemu pevovodji Ubaldu Vrabcu, pa tudi cvetja je bilo na pretek. Spored je prikupno napovedovala Neri-na Švabova. Strokovno oceno bomo objavili kasneje. j. k. Pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela iskreno čestita zboru »Jacobus Gallus* k jubileju in mu želi še mnogo uspehov v nadaljnji go-jivitvi slovenske pesmi. V četrtek, 16. t.m. je na tržaški univerzi diplomiral z uspehom za elektrotehničnega inženirja Pino Rudež. Ob tej priložnosti mu prijatelji in znanci iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. KULTURNI DOM Istvan Orkeny TOTOVI komedija v dveh delih Prevod: JOŽE HRADIL Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: UROŠ VAGAJA Slikarski izraz: DEMETRIJ CEJ Režija: ADRIJAN R UST J A V petek, 24. aprila ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA V soboto, 25. aprila ob 20JO ABONMA PRVA PONOVITEV (Red A) V nedeljo, 26. aprila ob 16. uri ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI V torek, 28. aprila ob 20 .uri ABONMA MLADINSKI V CERTEK (tokrat je četrtkov mladinski ‘ abonma prenesen na torek, ker bo v četrtek v Kulturnem domu koncert zbora «Vasi!ij Mirk«) V sredo, 29. aprila ob 20. uri ABONMA MLADINSKI V SREDO V nedeljo, 3. maja ob 16. uri ABONMA OKOLIŠKI Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po tel. 734265. PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK* (SPD Prosek - Kontovel) priredi v četrtek, 30. aprila 1970 ob 21. uri v Kulturnem domu koncert V POČASTITEV 25-LETNICE OSVOBODITVE sodelujejo s sporedom partizanskih, narodnih in umetnih pesmi moški zbor »Vasilij Mirk« mladinski zbor Aleksander Vodopivec, klavir Zdravko Kante, harmonika Stane Starešinič, vezni tekst Dirigent Ignazij Ota SPD TABOR na Opčinah vabi na razstavo domačih slikarjev, kiparjev, fotografov in amaterjev, ki je v prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 26. aprila. Razstava je odprta ob praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure ter ob delavnikih od 19. do 21. ure. Poljska umetnika na koncertu v Verdiju Sinoči je bil v gledališču Verdi četrti simfonični koncert letošnje sezone, na katerem sta nastopila kar dva poljska umetnika - pianistka Regina Smendzianka in dirigent Robert Satanoivski. Tudi spored je bil sestavljen v *poljskem* duhu, saj sta bili v prvem delu koncerta na sporedu skladbi dveh Poljakov — Pendereckega in Chopina — v drugem pa je orkester izvajal suito iz baleta tPetruška* Igorja Stra-urinskega. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo o koncertu več poročali v torkovi številki. Mohamedu Tahi je žena Darka povila brhko hčerkico Aljo. Srečnima staršema prijatelji in znanci iskreno čestitajo, mali Alji pa želijo trdnega zdravja in sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo Primorskega dnevnika. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi na PROSLAVO 25-LETNICE ZMAGOVITEGA KONCA VOJNE ki bo v četrtek, 23. t. m. ob 20,30 v društvenih prostorih Spored obsega: otvoritev razstave narodnoosvobodilne borbe, govor tov. Borisa Raceta-Zarka Skedenj ce vabimo, da počastijo pomembni jubilej s številno udeležbo. — Vstop prost. V soboto, 25. aprila 1970 bo dolinska občinska uprava priredila s sodelovanjem prosvetnih društev proslavo 25-letnice osvoboditve Pri spomenikih padlih borcev bo krajša svečanost, s polaganjem vencev, nastopom vaškega pevskega zbora ter kratkim govorom. Vrstna red svečanosti bo sledeč: ob 14.30 — v Boljuncu » 15.00 — v Dolini » 16.45 — v Mačkovljah » 16.15 — pri Doraju » 17.00 — v Racmanjdfa Osrednja proslava bo v Borštu ob 17.30 z odkritjem spominske plošče na hiši, kjer so štirje junaki dali svoje življenje v spopadu z okupatorjem In fašisti. Ob 25-letndci obnovitve slovenskih šol razpisuje SPD Tabor na Opčinah natečaj na temo: Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih. Komisijo bodo sestavljali profesorji, učitelji, zastopniki staršev in SPD Tabor. Najboljše spise bo objavilo slovensko časopisje, člani SG jih bodo brali ob podelitvi knjižnih nagrad, ki bo meseca junija v prosvetnem domu na Opčinah. Natečaja se lahko udeleže učenci osnovne šole in dijaki srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah. Prispevke pošljite do 15. ma Ja na naslov: Viktor Sosič, tajnik SPD Tabor, Narodna ulica 158. Pri tržaški univerzi je te dni diplomiral za inženirja elektro tehnike naš dragi planinec Pino Rudež. Slovensko planinsko društvo mu iskreno čestita in želi obilo uspeha v življenju h končnemu postajališču proge 11 (pred lekarno Vielmetti). Sedanje končno postajališče proge št. 11 na Borznem trgu pri lekarni Vielmetti bodo premestili nekoliko nazaj, da se pripravi prostor za ustavljanje avtobusov proge Št. 9. ^ii«i«iiiiii^iiiigAiiigimgiimimiiggaigaiaiagati«ii|ti||||,||||iMM||vif |||i,|i|||B||,i|9|,|M|9|,|||9|,>|||||i|||i|,i|||< •■|,it||M9||||8M|iiv,|ii||i|a,||ia||i|||m|f vf |t|>|tt|||,|>|||ii|,t|i,i|||M»«9|||||9|a||g||||8t||>f«|v|9vi|||||M|||||||||i||i|i|i,aftt|i|||BS ROJSTA, SMRTI IN POROKE 18. aprila 1970 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb, UMRLI SO: 75-totni Vtatcenzo Sar. oirvetli, 774 EGON Oglasite se pravočasno Telefon 93295 Trst, Ul. Oriani. 2 (Barriera) g ki Daris In vrtnarica Bruna Pazza-lart, univ. študent Pterroareo D’An-drea In uradnica Marina Romano, karoaerist Mkhcle Valenti in frizer, ka Marisa Gašperini, postrešček Ciau. dio Ghermig In frizerka Ariella Se. nteraro, mesar Antonio Destradl in frizerka Bruna Vascon, učitelj Clau. dio Piva In bolničarka Vilma Sa-voldehl. Inštalater Antonio Petko-vieh in frizerka Neha Gor lan, po- morščak Giordano Coronica in bolničarka Lldia Serri, karoeerist Al. vino Zuballi In prodajalka Erna In-glessl, bolničar Sandro Glacometu In gospodinja Marmella Fonzo, podčast- nik vojne mornarice Roberto Iahnel in Maria Luisa di Mizio, uradnik Livio Sessa in telefonistka Maria Steha, hidravlik Massimiliano Del-bello In šivilja Silvana Hrvatin, u-čltelj Arrigo Petrovlch tn uradnica Luciana Verona, študent Giuseppe Le Gatto in prodajalka Nadla Polani. knjigovez Tulilo Cerkvenik in frizerka Gaetana Sala, električar Glu-seppe Pintus ln prodajalka Adriana Rublgliano, študent Giorgio Busco in študentka Adriana Massottf, steklar Francesco Slatich ln delavka Jolanda Buzecan, mehanik Alfredo Cer-cich in pletilja Argla Dracheler, tiskar Ruggero Croce in frizerka Dona ta Santoianni, gasilec Gianmarlo Pozzetto in prodajalka Franca Sup-lina, mesar Gualtiero RJzzIan ln prodajalka Laura Bmoblc, barlst Ro-berto Orlando ln prodajalka Nevia Vidonls, študent Nadio Titonel in gospodinja Maria Sain, pek Ftliberto Steli tol delavka Adriana Vilanovlc, uradnik Mario Ruzzier tn uradnloa Marisa Eriant, karabinjer Salvatore Lori« tn gospodinja Amelrla Millo, učitelj Llvto> Schlozzt ln uradnica Rita Caputo, cevar Livio C rosa ra tn delavka Barbara VVright, mehanik Emo Lukaes tn šivilja Zora Vuksa, mehanik Luoto Patero ln bolničarka Edda Stelnbock, električar Silvano Ferluga in uradnica Xenla Ferluga, mehanik Luigi Mazzucchi In blagajničarka Nadia Pelos, carinski nadzornik Giovanni Pignatelll in urad- nica Laura A lema n no, mehanik Glo-vsotii Scorzonl • Menegazzi in frizerka Anita Gaggero, delavec Mari-no Giacomini in delavka Renata Bo-rvuttl, uradnik Domentco Cartucci tn uradnica Anna Maria Parovel, fi-naočnl podčastnik Luigi Bkmdo In uradnica Liliana De Santis, prista-rvlščnik Bruno Trebez tn gospodinja URARNA ZLATARNA LAURENTI Trieste-Tret, Largo Santorio 4 BIRME 1970 Velika iabira ur in zlatnine Presenetljivo velika izbira ur «SEIKO» Poseben popust Laura Maldlnl, trgovec Mlchele Chlo. takts tol uradnica Glanna Bernessl, nadtotehnlk Mauro Musina in gospo, dinja Fulvta Hlrsch, uradnik Livio Valenti in uradnica Loredana Petta-rln, skladiščnik Ettore Nlgrte In u-radndca ilarla Ličen!, elektromebarvUc Bogdan Cinik in delavka Mlrian Pa. hor, prokurator Alessandro Oliva In uradnica Elettre Nichel, uradnik Fer-ruccio Apostoli in uradnica Orietta Passera, industrijski izvedenec Bru no Slrotlch tn gospodinja Dolores Seraflot, uradnik Francesco Zambon in gospodinja Lulgla Destro, delavec Claudio Giovannlnl In bolničar, ka Ezia Fachln, tiskarski stavec Bru-no Roncastri in delavka Nevia Tur-00, častnik Domenico Aveslo tn gospodinja Ntcolina Morelll, stražnik Claudio Silil ln pletilja Norma Cra-mer, Inženir Franco Terzon in go. spodlnja Cedila Giuntlnl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do If. are) A. Bairbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gretta. Ul. Bonomea 93, Godina. AlTIGEA, Ul Glnnastlca 8, G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.39 do 1.39) AlTAlabarda Istrska ulica 7, Al Galeno, Ul. S. CUino 36 (Sv Ivan), de Lekenburg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan. Trg Venezla 2. LOTERIJA BARI 90 19 49 69 82 CAGLIAR1 13 38 76 82 62 FIRENCE «8 89 21 31 34 GENOVA 5 35 58 88 64 MILAN 38 49 50 76 13 NEAPELJ 47 25 22 76 77 PALERMO 75 53 9 87 69 RIM 65 45 64 74 31 TURIN 19 72 85 53 I BENETKE 60 63 ENALOTTO 36 48 85 2 1 t I X X 2 2 1 X I X Kvote: 12 točk — 7.874.000 Ur, V Slovenskem klubu — v torek, 21. aprila ob 20.30 bo govoril vidni javni ln politični delavec FRANC ŠETINC o aktualni temi DANAŠNJA DRUŽBENOPOLITIČNA DOGAJANJA V SLOVENIJI Na zanimivo predavanje, ki bo obravnavalo sed. .: v.. . šanja iz družbenega in političnega življenja v matični domovini, mnogim tukajšnjim Slovencem nejasna in nerazumljiva, vljudno vabljeni. Jutri, 20. aprila 1970 ob 17. uri bo v gledališču v Kopru, Verdijeva 3, javna radij-sko-televizijska oddaja Veseli tobogan» V oddaji bodo nastopali otroci s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije. Vabljeni k obisku! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje s projekcijo izbranih barvnih diapozitivov ALEŠA KUNAVERJA vodje uspešne III. himalajske odprave 1969 v osrednjem Nepalu s temo: ANAPURNA II. ki bo v SREDO, 22. aprila ob 20.30, v mati dvorani KUL TURNEGA DOMA. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji! V MARIJINEM DOMU V ROJANU je danes popoldne pravljična igra v petih slikah MAČEHA IN PASTORKA šolski otroci bodo tudi zapeli vrsto narodnih pesmi. Začetek ob 17. uri — Med odmorom srečolov. Vabljeni! 11 točk - 189.200 lir, 10 točk -16.500 Utr. B. Smetana VLTAVA (simfonična pesnitev iz cikla «Ma’ Vlasto) PRODANA NEVESTA (uvertura) A. Dvorak SLOVANSKI PLESI štev. 9, 10 in 15 LARGO (iz simfonije štev. 9 «Iz novega sveta*) STEREO »t****************** *••*•* ****** SKBOH.KX VSE ZA KING IN FOT« KiRAFSKl MATEK 1A1 l-rot. Ul Mazzini 53 Cel 733-36) t rlj a t e 1 j e to znance naprošamo da nas obiščejo Mali oglasi ■CITROEN* — mehanična delavni ca Samarittanl In Mlceo In prodaja nadomestnih delov. Ulica Rlttmeyer 4/a. 1SCEM ZENSKO, ki bi pomagala v gospodinjstvu tričlanski družini. Trebitz. Devin 78/N, tel. 208-106. HIŠA m 232« m2 ZEMLJIŠČA pri S. M. M. Spod. 1082 na prodaj — Naslov pri upravi Primorskega dnev. nika, Ul Montecchl 6. DEKLE ZA LAHKO DELO, dobra plača, Išče Fabbrlca Cartoteonlca na Opčinah. Telefonirati 211-056. Gledališča VERDI Jutri, v torek tn v sredo bo v gledališču Verdi, vedno ob 21. uri, nastop španskega baletnega ansambla Antonia Gadesa. Ponedeljska predstava je v okviru spomladanske simfonične sezone ln velja torej za abonente, ostali dve predstavi pa sta izven abonmaja. Za vse tri predstave je pri blagajni gledališča v teku prodaja vstopnic. Nastop Antonia Gadesa je razdeljen v dva dela: prvi obsega ob. delave starih tipičnih španskih plesov (farruca, polo, jota itd.) na glas-bo Albeniza, Berrada, Turina; drugi del pa je posvečen «flamencu» v raznih razčlembah in oblikah od najstarejših gitansko - andaluzijskih iz XVIII. stoletja do najnovejših, kot n. pr. rumba, ki spominja celo na nekatere afro-kubanske ritme. Antonio Gades nastopa kot glavni plesalec in tudi kot koreograf nekaterih plesov. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 zadnja ponovitev Brancatijeve drame «Guvernantka» z Anno Proclemer, Gianrtcom Tede-schijem in drugimi v glavnih vlogah, v režiji Giuseppa Patronija Gniffija. Za abonente Teatra Stabile veljajo popusti. AVDITORIJ Danes ob 16.30 zadnja ponovitev komedije Maria Morettija »Tri opice v kozarcu« v izvedbi skupine «La giostra«. Za abonente Teatra Stabile veljajo popusti. NEMŠKI KULTURNI KLUB V sredo, 22. ob 19. uri bo v Nemškem kulturnem klubu predavanje prof. Johannesa Hoesleja z univerze v Ratzenburgu o temi: «Italijanski in nemški intelektualci v povojnem času: srečanja in ne«. ARTE VIVA V torek, 21. t. m. ob 21. uri v veliki dvorani Krožka za kulturo m umetnost v Ul. San Carlo 2 koncert poljskih glasbenikov: Edvvarda Bo- rovviaka, VVitolda Galazka, Zydmun. ta Krauzeja in Czeslava Palkovvske-ga, ki bodo izvajali zelo pester program. Ansambel «The mušic Workshop» iz Varšave, kot se imenuje in ki sodi med najbolj ugledne na svetu, bo izvajal naslednje skladbe: Bogu-slavv Schaffer: Quartet SG; Zygmunt Krauze: Polycromie; Nikolaj Gorec-K.: Musiquette IV; Dubravko De- toni: Graflca II; Andrzej Dobrovvol-ski. Krabogapa; Carlo de Incontre-ra: For Four (& more); Karl Erik Welin: Manzit. Vstop je prost. Razstave V občinski umetnostni galerijin' stavija do 23. t. m. slikar La# Laghi. Razstava slovenske umetniške f# grafije v palači Costanzi je odpP vsak dan od 10. do 13. in od 17. 20. ure, v nedeljah in praznikih * 10. do 13. ure. Italijansko ameriško združenje t deželo Furlanijo - Julijsko kraji*1 je priredilo razstavo del Marie ^ Greene - Mercier. Razstava je v p'; štorih AIA do 30. t. m. vsak & od 15. do 20. ure. V galeriji «11 Tribbio« v Ul. # cardi 68, je razstava grafičnih * Maria Mariondja in Enrica M»ioW že uveljavljenih umetnikov, ki I* se prvič predstavljata tržaški jato'' sti. Razstava obsega 40 del ih p odprta do 2. maja. V galeriji «La lan terna« v Ul. ■ Ni colo 6 je razstava del Vir8® Linija. Nazionale 15.00 «La grande strs( neirimpero del sole«. Shaw, Cristopher Plummer. nicolor. Eden 15.00 »Paranola«. Car roli -ker, Jean Sorel, Anna Prode«' Luis Davila, Marina Coffa. Tejj nicolor. Prepovedano mladini P1' 18. letom Fenice 15.00 «La colomba non volare«. Horst Buchoiz, Sylva scina. Technicolor. Grattacielo 14.00 «La ragazza di ny». Richard Beniamin in J* Klugman. Technicolor. Prepove*1 no mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00 « L'amore breve' Joan Collins, Faith Domerj^ Massimo Serato, Tony Cente, £ tonio Cantafora, Lanfranco v bianchi, Mathieu Carriere. T& nicolor. Prepovedano mladini l*1 14. letom. Ritz 15.00 «Easy Rider«. Peter y da, Dennis Hopper. TechnioO^ Prepovedano mladini pod 18. * tom. Fuoarammatico 15.00 »Presto, » * to«. Senta Berger, Brett Hali*; Technicolor. Prepovedano mlad' pod 18. letom Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Henrika Simoniča poklanjata družini Simonič z Opčin 2.000 lir za športno društvo Polet in 2.000 lir za prosvetno društvo Tabor. V počastitev spomina pok. Antonije Grgič darujejo Stanko Grgič (Padriče 23) 1.000, družina Grgič (Padriče 66) 1.000 in Marija Gabrijeli 1.000 lir za športno združenje Gaja. Namesto cvetja, na grotJfl,i ričk Stanford. Dany Robin, pok-. Juste Slapnika darujeta druži- ničolor. na Petaros (Boršt 60) 1.000 lir za prosvetno društvo Slovenec. Ker se ni mogla udeležiti pogreba pok. Antonije Grgič por. Grgič daruje Stana Kralj 1.000 lir za P. d. Primorec. 15. t. m. je poteklo eno leto odkar me je za vedno zapustil mož Stefan Frančeškin, ki se ga z žalostnim srcem vedno spominjam. V počastitev njegovega spomina darujem žena Frančiška 1.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob pok. Vinka Krnelovga daruje Zofka Sajsnikova 1.000 lir za prosvetni dom v Bazovici. Ker se ni mogla udeležiti pogreba pok. Josipine Per-tot vd. Petelin . Krečič, daruje v počastitev njenega spomina Ema To. mažič 5.000 Ur za Glasbeno matico. V isti namen darujeta Sonja in Just Colja 2.000 lir za športno združenje Bor. Ob rojstvu bratrancev MITJE ln MARKA RUPEL jima teta Ida želi vse dobro in poklanja 2.000 lir za P. d. #Prosek - Kontovel*. Ob priliki pogreba pok. Antonije Grgič je pevski zbor »Slovan* iz Padrič poklonil 5.000 Ur kot priznanje pevovodju Ivanu Sancinu za nje-govo požrtvovalnost, ki pa vsoto daruje pevskemu zboru. Najlepša hvala! V spomin na pok. Antonijo Grgič daruje družina Tagurnjeva 23, 1.000 It* za S. d. Gaja In 1.000 Ur za P. d. Slovan lz Padrič. Alabarda 15.00 «Vita segreta di u' diciottenne«. Mimma Biscardi Renzo Petretto. Technicolor. ri povedano mladini pod 18 leto« Aurora 15 00 «LVrgia del pote« Ives Montand, I -ene Papas, Louis Trintignrn. Tee hm odzadnja ob 22. uri. a Cristallo 15.00 «F: >r di cactus*. Matthau, I. Ber-man. Technir®”, Capitol 15.00 «11 c mpromesso*. Douglas, F. D.:naway, Det#;, Kerr. Technicolor Prepovedano111' dint pod 14. letom Moderno 14.30 «La lunga ombra F la«. Gregory Pečk, Anne Hay"fv Arthur Hill. Technicolor. ( Impero 15.00 «La virtu sdraiata»-( Shariff, A. Almče. PreDove#' Prepovei mladini pod 14. letom Vittorio Veneto 14.15. Zadnja stava ob 22. uri »Topaz«, fd Ideale 14.15 «11 cervello«. Jean Belmondo, David Niven, Edi lack Technicolor. Abbazia 14.30 «Nell’anno del SJJJ re». Nino Manfredi, Alberto Ugo Tognazzi, Claudia Car KINO Nfl OPČINAH danes ob 15. uri Cinemascop® barvni film: COMMANDOS Igrajo: Lee Van Cleff — Jack Kelly. j Sporočajmo žalostno v*st, da mr, je zapustil naš dragi JOSIP LUKSA (od Brentice) Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 20. t. m-ob 12. uri v Llubllani. Žalujoči bratje, sestre, svak, svakinje vnuki in drugo sorodstvo Prosek, Ljubljana. Koper, Beograd, 19. aprila 1970. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob Izgubi našega dragega ONEGLIA RONZANIJA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, pri' jateftjem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili n» zadnji poti. Žalujoč! starši, bratje, sestre, snahe ln nečaki Nabrežina - Montreal - Frankfurt, 19. aprila 1970. Pogrebno društvo ul Zonta i. lei 38.nuu UGLEDNO PODJETJE Uče vajenke • prodajalke in uradnice ter trgovskega pomočnika z znanjem aloven ščine ali srbohrvaščine. Interesenti naj telefonirajo na štev. 86-231. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in none ANTONIJE GRGIČ por. GRGIČ se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja, pevskemu zboru m vsem, ki sočustvovali a nami. Družine GRGIČ In ŽAGAR ter sorodniki UTO. Primoi^ciTlnevmt ZELO LEPA IN KORISTNA POBUDA el > V> P ji P* * t V id e> f Ki P lati C ti !<* i K u» pl* & m f' f f ( e« i d' »| P $ i1 i Drugo srečanje šolskih otrok z Viča z učenci slovenskih šol v Nabrežini Srečanje in pogovor tudi med vzgojitelji - Skupna kulturna prireditev .^gojitelji in učenci osnovne šo-le z vi*a so včeraj, po enem letu, ^Pet prišli na obisk v Nabrežino n? srečanje in skupno kulturno prire cntev s svojimi sovrstniki iz osnov-e in srednje šole v Nabrežini. Sre anje je organiziralo p. d. «Igo ruden*. Skupaj s 150 učenci osnovni?1® in glasbene šole z Viča so Lii na. srečanje tudi načelnik za stvo in kulturo Janez Vrhovec, jajnik občinske skupščine z Viča uarito Perovšek, urednica »Oiciba- * -Branka Jurca, urednica «Pio-nSega lista>> Marija Kovačič in »taca »Pionirja* Draga Tarma. Dopoldne so viški otroci, ki jih a Prof- Breda Rus, obi- ;kal‘ svoje prijatelje v osnovni in rednji šoli v Nabrežini, nato so z velikim zanimanjem ogledali rrurm dom, po kosilu v Dijaškem ?omu pa so se odpeljali v Križ, kjer Si-a 3 7 Prosvetni dvorani »Albert k * skupna^ kulturna prireditev, dvorane^a^re^*n^ n'maJ° PrMieme petkom prireditve je bilo ((viin'|e M pogovor o nadaljnjem žili elovfnJu. katerega so se udele-činč • eg predstavnikov viške oblih „.11 -,šole ter urednic omenje-nahc^r0S^'.^ „revij> tudi devinsko -*, ezinski župan dr Drago Legi-l ’ Podpredsednik slovensko - kultur-ta fa°SP?darske zveze Dušan Košu-»L. Jn!" slovenske prosvetne zveze jv?® Švab, občinski odbornik dr. ka *r\ deželni svetovalec dr. što-tičn,- ° Skl nadzomik Bole, didak-ki n rjVnateli Tavčer, predstavni- na»Prvd' Gruden* p. d. «Ves-a» Drage goste je pozdravila pred bara Cn P', d’ **• Gruden* dr. Bar-in ruden' ie poudarila vlogo stniP°IT1€n šole za naš narodni ob-Drri, , zanimanje nabrežinskega Ea društva za vprašanja uveiiTi.S0 • va in Prizadevanja za je Jva,|-!e naših pravic. Izrazila nia - zel-i°’ da bi se taka srečava- s.e oddaljevala. Za topel spre-ijl ln Sostoljubnost sta se zahva-rm Pr°f- Breda Rus in Darko Pe-brPiek', ^ imenu devinsko - na-žim=ms , občine je goste pozdravil Bolp*1 dr‘. Gegiša, šolski nadzornik sreča ^ Poodaril važnost takih jpla aril. M skupnega sodelovanja s Sl*1.* kulturnimi ustanovami v ^oveniji. Urednica «Cicibana» Branaj Jurca je prinesla pozdrave tu-^Piiga*lmenu ^ložde «Mladinska **■» Potem se je začela kultur-r> Pnred|tev z bogatim sporedom, in *<.an? ^ila nabito polna otrok HahplakSev' Predstavnika viške in ste f nske. šole sta pozdravila go-ke tet" ?! Omenjala darila in šop-« 'vetja, ^ otroški pevski zbor c: n f s*aveek» je zapel dve pesmi-z 'h i j0 •so se na °dru vrstili aletnimi točkami, petjem, igra-otm!-na kdrmoniko in recitacijami (v?1 z. Viča in otroci iz Nabrežine. telip!^01' z Viča so svojim prija-150 k “Z Nabrežine prinesli v dar Pleti • • ki so po kratkem za-U ua mejnem bloku srečno skihi v Nabrežino. Srečanje šol-*n „ °tr°k in vzgojiteljev s tostran vredna pobuda. Jutri izredna seja °bč. sveta v Miljah ^ Jutri ob 20. uri se bo na izredna H Ses^a* miljski občinski svet. poldnevnem redu zasedanja bo s odobritve sklepov občinskega ""Hilli odbora in imenovanja novega pred sednika komisije podjetja ACNA ter njenih novih članov, vprašanje nove variante regulacijskega načrta tržaškega pristanišča v zvezi z gradnjo naprav za razplinjevanje ladij. Včeraj pred kazenskim sodiščem Nadaljujejo se zagovori branilcev na zapletenem procesu o pristanišču Na včerajšnji dopoldanski obravnavi kazenskega sodišča (preds. Corsi, tož. Tavella, zapis. Corrado), ki v zvezi s tatvinami in drugimi prekrški v pristanišču sodi ?5 obtožencev, so spregovorili le trije branilci. Odvetnik Amodeo, ki je branil Colonno (zanj je predvčerajšnjim že govoril odv. Vinciguerra), je zahteval za vse pripisane mu prekrške oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, zaradi obtožbe tihotapstva pa oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, v drugi, podrejeni stopnji pa blažjo opredelitev prekrška. Za njim je za obtoženca Furlanija spregovoril odv. Ghezzi. Za obtežbo kraje avtomobila je zahteval oprostitev, ker moški ni zakrivil prekrška, za obtožbo poneverbe blažjo opredelitev prekrška pod nazivom »prikrivanje ukradenega blaga* ah pa vsaj najnižjo kazen, za obtožbo upiranja javnemu funkcionarju oprostitev, ker dejanje ni kaznivo in končno za obtožbo tihotapstva, z izključitvijo vseh obtežilnih okoliščin in s priznanjem splošnih olajševalnih okolnosti, najnižjo kazen. Zadnji je na včerajšnji obravnavi spregovoril odv. Civelio, ki je za .svojega klienta, obtoženca Colavec-chia, ki ga dolžijo le prikrivanja ukradenega blaga, zahteval oprostitev, ker dejanje n: kaznivo. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek ob 9. uri zjutraj z zagovori branilce, odvetnikov Aleffija (za Firinuja), Nurro (za Ci-bica), Galla iz Vicenze (za Tatarello) in odv. Morgere (za Foschija, Crosa-ro, Coena in Usicha). Po zadnjih vesteh bo do razsodbe prišlo verjetno šele v četrtek. Viški šolski otroci med včerajšnjim srečanjem v Križu niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR O Tržaški hranilnici in posojilnici Nadaljevanje s 1. strani) take sklepe, ki so jasno nezakoniti in kterih ne izdaja nobeno drugo avstrijsko sodišče... Visoko c.kr. višje sodišče naj blagovoli uničiti napadeni sklep... ter da naloži trgovinskemu in pomorskemu sodišču da povrne podpisani posojilnici niže naznačene po očiti krivdi povzročene ji stroške...* Tržaška posojilnica m hranilnica regi sirova« a j: »draga z omejenim por. temu, da je bilo šte-8*ede „ te nekoliko prepičlo je p-pl13 274 včlanjenih udov. Bil so i,r.f'p nedeljski dan, katerega dela, izkoristili za poljska vretnen aosta'a zaradi muhastega »citati h . moremo pa članstvu euta nHrezl5r'žnosti in pomanjkanja Zaveda ag0V0rn°sti, saj se večina hove , .Pomembnosti te naše usta-k*h- jVteri^'99 odst- v domačih ro-načeto ,d z‘vahno razpravo je bilo ?e hranil • vPrašanje prerasta na bi nice v pravi bančni zavod, d8tapoVg ?e8el delokrog dosedanje ■ ago t?1- bil dnevno na razpo-l?densknjTarn 'n ne samo trikrat v'g, čp : Gpamo, da ne bo ta pod diačega 00 oresničen, zmanjšal do Oe^ Ustat^oačaja te naše prekorist- s°dnikada'-'njem poročilu je pred-dobro poudaril, da se zaupanje v veča ,^'slovanje hranilnice stalno {5atej’jevar pr'da kar 44 novih vla--! jo : v 'anskern letu; revizija. 0 Ralia • 0Pravila tržaška Banca y°sti F Je razen nekaj pomanjklji-J? *tahii,!lla nega značaja, ugotovi-G. TeepO'®1. hranilniške dejavnosti. !atneznp°? j,e prešel nato na po- fazPoioyi -.Postavke v bilanci. Vsega "otiPn , J1vega denarja je bilo a 78.G25.909 lir, to je za ta l968'‘’B,lr več kot ob koncu le- S..L7,i-822a8?70l°Žljivi ,d.enar v “t *djih ha v ‘ Je naložen v dveh w*nemh zavodih, posojilniška ta blagajna pa je izkazala zadnji dan leta 1969 vsoto 1.803.062 lir tekočega denarja. V letu 1969 je bilo predloženih 45 prošenj za posojila in sicer 15 manj kot v letu 1968. Kljub temu, da je naša obrestna mera ugodna ter postopek odobritve po sojila hiter, je bilo manjše popra-sevanje po posojilih. Odobrenih je bilo 44 prošenj v skupnem znesku 39.780.000 lir, to je za 1.420.000 lir manj kot v letu i968. Med letom 1969 je bilo 44 novih vlog v skupni vrednosti 83.899.334 lir, skupno stanje vlog 31.12.1969 je znašalo 167.727.688 lir. Vloge so se občutno zvišale kar za 50.514.640, to je za nad 43 odst. proti letu 1968. čisti dobiček je znatno manjši od prejšnjega, ker so se stroški s povišanjem vlog še precej povišali, znesek posojil pa je ostal skoro isti kot v letu 1968. V pre teklem letu je bilo izplačano vlagateljem za 1.260.000 lir obresti več kot v letu 1968, dohodki pa le za malenkost višji, čisti dobiček usta nove je za 124.209 lir nižji od leta 1968 ter znaša v lanskem letu 282.453 lir. S saldom 175.846.262 lir se je ujemalo poročilo nadzornega odho ra, nakar je sledila izglasovana o-dobritev bilance za leto 1969. Enako je bil Izglasovan predlog, da se vsota čistega dobička porazdeli na razne sklade in za tekoče stroške v tem poslovnem letu. V zvezi s poročilom nadzornega odbora, je neki član izrekel umestno pripombo zaradi sestave v drugem jeziku, ker so nekateri starejši člani vajeni le slovenščine. Tri volitvah dveh članov uprav- nega odbora sta bila prejšnja odbornika Visintin Lino in Legiša Alojz soglasno ponovno potrjena. Razvila se je diskusija o povišanju do sedaj dovoljenih posojil v znesku 1,200.000 lir. Občni zbor je soglasno sprejel predlog naj se ta višina pomakne na 2 milijona lir. Pretresali so tudi vprašanje prispevka novih članov v rezervni fond. Obveljal je izglasovani predlog, da se ta poviša od dosedanjih 500 lir na 1.000 lir. Glede same članske pristopnine 500 lir je zbor sklenil, naj se zadeva obravnava na predvidenem izrednem občnem zboru, ki bn sklican za rešitev nekih važnih . .cuiov. iz članstva je padel predlog, naj bi naša hranilnica odprla v Sesljanu svojo menjalnico, predsednik pa je pojasnil, da bi ta cilj, čeprav umesten, bil izpostavljen raznim birokratskim težkočam, vseeno bo odbor skušal sprožiti zadevo pri pristojnih čini-teljih. O predlogu, naj odbor hranilnice prispeva za zgradnjo osrednjega spomenika padlim za svobodo v občini Devin - Nabrežina, je bilo sklenjeno, da bo ena prihodnjih sej posvečena tej akciji. Predsednik se je pozitivno izrekel za prispevek ter je v tem smislu priporočil razumevanje za pomoč vsem članom ustanove. V prihodnjem poslovnem letu želijo vsi občani mnogo uspehov upravi te naše ustanove. Življenjska zmožnost našega rodu, naj bi v bodoče spremljala tudi prerast ustanove v bančni zavod, voden s požrtvovalnostjo veščih domačinov. Vaščan sodišča sprejet le stroškov niso povrnili. Posojilnica se leta 1904 preseli v lastno palačo Piazza Caserma št. 2 (naš bivši Narodni dom) in s tem dobi še novega zagona v svojem delovanju. Leta 1905 dr. Pretner poroča na občnem zboru: «da je vsled vedno naraščajoče ga dela nastala potreba, da se po slovanje predrugači in priredi tako, kakor imajo drugi zavodi». Večje delovanje je zahtevalo tudi spremembo statuta, kar se je po potrebi redno izvrševalo na vsakem občnem zboru, predvsem pa se je razširil namen posojilnice, kateremu so bile leta 1908 dodane še sledeče točke: 1 — Sprejemati vrednostne papirje, valute in druge vrednostne predmete v shrambo. 2 — Izmenjavati valute in tuj denar in preskrbovati čeke in na kaznice na druga mesta. 3 — Eskomptirati in reeskompli-ra-ti menice in druge terjatve. 4 — V boljšo dosego gornjih namenov, kakor posebno v ohranitev in pomnoži tev vrednosti lastnih hiš, obratovati v njih že obstoječe obrti. Zadnje točke pa sodišče ni hotelo nikoli sprejeti in o tem so se vršile razprave s sodiščem do konca prve svetovne vojne. Čeprav posojilnica sama ni mogla direktno obratovati, so na občnem zboru leta 1910 sklenili nakup hotela v Grljanu in imeli v posesti še mnogo drugih nepremičnin. Celotno poslovanje, ki je bilo pod kontrolo Zveze slovenskih posojilnic v Celju, je imelo v zadnjih predvojnih letih približno 12 milijonov kron prometa letno. Kakšno vlogo je Tržaška hranilnica in posojilnica še igrala v našem takratnem narodnostnem prebujanju, pa nam dokazujejo letne deMtve čistega dobička. Precejšnji del tega dobička je bil vedno razdeljen med razne kulturne in podporne ustanove kot Dramatičnemu društvu v Trstu, Dijaški kuhinji, Družbi sv. Nikolaja, Podružnici sv. CM, itd. Po končani prvi svetovni vojni in prihodom Italije v te kraje je začela posojilnica zadoblvati razne udarce, tako ekonomskega kot narodnostnega značaja. 13. julija 1920 so fašisti zažgali Narodni dom, v katerem je bil sedež posojilnice. Svoje poslovanje prenese posojilnica v Ul. Torre Bianca št. 19, kjer tudi uraduje do svoje prisilne razpustitve. 24. novembra 1921 mora zaprositi za italijansko državljanstvo. Naslednjo leto preide pod kontrolo Federaznone fra Consorzi in Trieste. Poslovanje preide do leta 1924 iz slovenščine v dvojezično, od tu dalje pa postane samo italijansko. 28. aprila 1929 dobi posojilnica nalog, naj spremeni statut v italijanski jezik in se tudi uradno preimenuje s samo italijanskim nazivom «Cassa Triestina di credito e depositi.* Samo ekonomsko poslovanje posojilnice je postailo zelo okrnjeno in to izkazujejo tudi letni proračuni zadnjih let, katerih čisti dobički so bili sledeči: Leto 1931 lir 61.261.— 1932 » 45.062,— 1933 » 25.246,— » 1934 » 20.130,— > 1935 » 20.787— » 1936 » 20.787— » 1937 » 17.769— 1938 » 15.521— 1939 » 16.370— Občni zbori v tistem razdobju niso bili več živahni kot prejšnja leta, temveč so se spremenili v golo formalnost, saj so tudi izražali duševno stanje našega človeka v takratni dobi. Prisotni so bili le nekateri odborniki in okoli 20 članov posojilnice, tor niso trajali več kot eno uro. Nič niso mogle tedanje oblasti proti vztrajnosti odbornikov, da nadaljujejo od njih prednikov za četo delo v pričakovanju boljših časov. Ker je bil zaman vsak bolj ali manj skrit pritisk, so se poslužili državnega zakona, ki je odstavil obstoječi odbor in imenoval posebnega komisarja in nove odbornike. Zadnji odbor je bil sledeči: Dr. Josip Abram — predsednik, Matej Škabar — prvi podpredsednik, dr. Josip Agneletto — drugi podpredsednik, odborniki: Mahne Anton, Schmidt Henrik, Slavoj Sla-vik, Cario Gruntar. Nadzorni odbor: Čok Andrej, Ge-ri Maksimiljan, dr. Ivan Stanich, Midielazzi Albin. Zakon iz 3. avgusta 1940 je imenoval sledeči novi odbor: rniisar, rag. A berto Volsi — pomočnik komisarja, odborniki: Avv. Oscarre Staffieri, dott. Sillvio Sup-pani, Antonio Peta to. Od tu dalje nimamo na razpolago več nobenih podatkov o Tržaški posojilnici in hranilnici. Naslednje leto in sicer 16. aprila 1941 je izšel nov dekret podpisan od samega Mussolinija, v katerem je rečeno, da se Tržaški hranilnici in posojilnici odreka dovoljenje za poslovanje in da gre v likvidacijo. Novi odborniki prevzamejo posle likvidatorjev. Na podlagi obstoječih zakonov je prešla vsa imovina v Cassa di Risparmio di Trieste. Poglejmo še nekatere postavke zadnje bilance poslovanja Tržaške hranilnice in posojilnice, in sicer od dne 30. 4. 1940. Na ta dan je imela posojilnica 1.304.891 rezerv in premoženja, skupnih vlog je bilo za 7.969.891 Mr, posojil je bilo za 5.498.450 lir, dolžnikov na tekoče račune pa za 1.370.078 lir. Vrednost že amortiziranih nepremičnin je v bilanci označena s 705.591 lirami. Danes živimo v drugačni dobi, v državi z drugačno ureditvijo in vendar nam ta ista država še vedno krati pravico do popolnega gospodarskega uveljavljenja. Potem ko so nam ukinili nič koliko denarnih zavodov, ko so prevzeli drugi zavodi njih premoženje, nam danes v podporo teh zavodov kratijo pravico do večjega poslovanja obstoječega denarnega zavoda Tržaške kreditne banke. odst. članov. Lista «Cooperazlone democratica italdana* bo imela v novem upravnem svetu štiri člane: Ruggero Bat-telini, Olinto Parma, Bortolo Gi-raldd in Pietro Robba; lista Lega nazionale delle cooperative e mu-tue» pa dva člana: Lino Crevatin in Saverio Giacchettd. Jutri okrogla miza o sindikalni enotnosti Na pobudo študijskega centra za preučevanje gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije - Julij ske krajine in krožka «Rodolfo Mo-randi» bo jutri okrogla miza o »enotnosti, kot posledici sindikalne jeseni*, ki se je bodo udeležili vidni voditelji vsedržavnih zvez Vittorio Foa (CGIL) in Baldassare Armato (CISL). Okrogla miza bo ob 18.30 v prostorih združenja pri pomorski postaji. Oropali so rojaka Vodstvo letečega oddelka je prijavilo sodišču pod obtožbo ropa in povzročitve telesnih poškodb 32-let-nega krojača Stanislava Atanacko-viča iz Starega Kostolca., Atama-ckovič je 14. t. m. napadel in oropal s pomočjo dveh rojakov, Id ju policija še nd identificirala, 40-let-nega Joža Malenice iz Vinogrkdske ulice v Zagrebu, kateremu je pobral poleg zlatega prstana in zapestne ure tudi potni list. Izid volitev v Delavskih zadrugah Volitve novega upravnega sveta Delavskih zadrug so se zaključile in so bili proglašeni izidi. Absolutno večino glasov je dobila lista štev. 2 «Cooperazione democratica italiana«, ki je prejela skupno 6.569 , dekle, kar se mu zaradi posega glasov, lista štev. 1 «Lega naziona-1 pešcev ni posrečilo, so obtožili na-le delle cooperative e mutue» pa silnih pohotnih dejanj in poskus-je prejela skupno 4.497 glasov. Vo- nega posilstva. Za rešetkami nemški mornar, ki je hotel posiliti dekle Včeraj navsezgodaj zjutraj so priprli 29-letnega nemškega pomorščaka, ki je vkrcan na ladji «Ark-tos», Thea Wunderticha. Nemškega pomorščaka, ki je pri Sv. Alojziju napadel in hotel posiliti 20-letno VČERAJ DOPOLDNE URADNA SLOVESNOST Otvoritev novega poslopja otroškega vrtca v Sempolaju Prisotni so bili poslanec Albin Skerk, predsednik deželnega scela Ribezzi in drugi - Nagovor župana dr. Legiše Včeraj dopoldne je bila v Šem-polaju uradna otvoritev novega poslopja otroškega vrtca. Svečanosti so se, poleg župana in zastopnikov svetovalskih skupin, udeležiM predi sednik deželnega sveta Ribezzi, poslanec Albin Škerk, šolski skrbnik Angioletti, didaktični ravnatelj Tavčar ter poveljnika karabinjerskih in finanearskih postojank. Nove prostore je blagoslovil šempolajski župnik Mirko Mazora, trak pa je pre-strigel predsednik deželnega sveta Ribezzi. Ob tej priložnosti je župan dr. Drago Legiša imel kratek nagovor. Zahvalil se je za prispevek v9 mil.) ministrstva za šolstvo, projektantu gradbenemu tehniku Miru Petelinu in gradbenemu podjetju arh. de Mottoni in delavcem. Stroški so znašali skupno 24 mil. lir, od katerih je prispevala devinsko - nabre-žinska občina 15 milijonov. Stavba, tik ob osnovni šoli, je sodobno urejena in opremljena za potrebe otroškega vrtca. Prostori so zračni, svetli, udobni. V pritUčju je pokrit prostor za igrišče, zgoraj pa so 2 učilnici, jedilnica, igralnica, kuhinja in sanitarije. Slovenski otroški vrtec v Šempolaju, ki je bil prej v starih in neprimernih prostorih, obiskuje 40 otrdt. Novo poslopje za najmlajše je vsekakor lepa pridobitev za Sempolaj. Vrnili so se iz Bu(henwalda V torek ponoči so se vrnili domov udeleženci komemorativnega potovanja v taborišče Buchenvvald-Dora. Čeprav jim je nagajalo vreme, so vsi zelo zadovoljni in se zahvaljujejo vodji avtobusa Borisu Kovačiču ter Zvezi borcev NOB Slovenije in Združenju bivših političnih deportirancev ANED, ki sta organizirali potovanje. Marsikdo je ob tej priliki, po 25 letih, srečal svoje tovariše iz taborišča. Obudili sc spomine na hude čase in na padle tovariše. V Buchenwaldu in Dori so se udeležili veličastne mednarodne komemoracije, med drugim pa so si na potovanju ogledali tudi znamenitosti Weimarja, Prage in Erna. Med kotalkanjem sl je zlomil roko Včeraj so s prognozo okrevanj« v 40 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku 13-letnega dijaka Diega Giardiruja iz Ul. Commerciade 156, ki si je malo prej med treningom na kotalkališču kluba Ferroviario zlomil zapestje leve roke. !:i • m • % 12-7-1941 (XIX) ClAZZRTTA UFFIC mm DIGRETO BEL BUČE BEL FASC1SMO, CAPO BEL GQ\ TERNO, PRESIDRNTK BEL C0M1TA#0 DEI MINISTRI, . -n^april« iwu-XJX Rettec* de»’8«torizza*ioae aH'«serdrto del crtdlfo e aaesa« t t» deli a Cassa Triestina di credito e deposit), ton , »oda ia Trieste. * ’ . IL BOCE DEL FASCMMO . CAPO BEL <10VERNO PRKm>RXTE BEL COMITAT0 OKI MINISTRI Hta r.,< net ristarmjo » feb Ummcma del cbbdjto Veduto U R. deereto-legge 12 irntrao !«M-XTV, a- 378, tafta »ta in II-quidazkme secondo le norme del titolo VII, capo III, dri R, decreto legge 12 mai-zo 19M-XIV, a, 378, moditteato con I* leggi 7 maržo 1938-XVI, ». 141, 7 aprile 3938-VVI, n. 636, a 16 giugno 19!0 XVIII, n. 933. II presente deereto šaril pubbilcato uella Gazzettrv Vffi oittof&el Reg no. Roma, addl 19 aprile 39il-XIX H771) .1 N............... I U.i!!.i»PPSS» MUSSOLINI Mussolinijev dekret, s katerim je bilo Tržaiki posojilnici in hranilnic! odvzeto poslovno dovoljenje in sprožen postopek likvidacije TRST UL Boccaccio 3 Telefon 28*373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o ose kraje tudi v inozemstvo mmm mmmrnm Pred novim šempolajskhn otroškim vrtcem Vojaške operacije, politično zakulisje, vohunstvo, spletke, vojna proizvodnja, koncentracijska taborišča, uničevanje mest in dežel, krojitev povojnega sveta... C. L. SULZBERGER druga svetovna vojna 640 strani velikega formata 720 ilustracij (92 barvnih) 18 zemljevidov bojišč in vojaških operacij PREDNAROČILA sprejema le še ta mesec UtiUlta kniipettna TRST * UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TELEF. 61792 AVT0PR0MET GORICA, Nova Gorica TURISTIČNA AGENCIJA obvešča cenjene stranke, da v svojih turističnih pisarnah posreduje rezervacije za letni dopust v poznanih turističnih središčih Jugoslavije. Kje boste letovali: Makarska, Opatija, Dubrovnik, Poreč, Zadar Kranjska gora, Trenta, Bohinj, Bled itd.? Za informacije in rezervacije se obrnite na naslov: AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica Turistična agencija — Tel. 31-443. 22 911 AVTOMOBILISTI !!! Na zalogi imamo zadnje novosti, da bi bilo Vaše vozilo vedno lepše! Opozorili bi Vas radi na: «PREVLEKO MINIFLEX T O K I 0» za sedež za poletje Velika izbira: PREVLEK - PRTLJAŽNIKOV - PREPROG itd. itd. po res povoljnih cenah. Posebne cene za karoseriste in garažiste. AUT0F0RNITURE ZANCHI TRST - VIA DEL CORONEO & Telefon 29-684 Informacije tudi v slovenščini (n srbohrvaščini. nmorski dnevni« 19. aprila ut« NEDELJA, 19. APRILA | PONEDELJEK, 20. APRILA TRST A 8.15, 13)15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetajska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Martinuzzi: »Čarobni studenec*; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.,30 J. Kranjc: «Detek-tiv megla»; 16.50 Revija orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 18.45 »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.31) Reharjeva: _ «V furmanski uoštarfji»; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šola; 12.00 Kitarist Almeida; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tamburaški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zbor »Sot la nape*; 19.20 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Melodije; 21.45 Čelist A. Mordej. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tržaški motivi v radijski priredbi; 15.30 Folklora; 15.45 Bizet: »Carmens. 9.00 Orkester; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Športni pregled; 14.00 Eli Campanon. KOPER KOPER 7.30, 8.00. 10.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.15, 22.:«) Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.10 Zborovsko petje; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester; 9.30 Nagradno tekmovanje; 10.10 Fumorama: 10.30 Poje F. Bongrn sto; 10.45 Orkester; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 18.45, 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 in 22.35 Plesna glasba. 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.:«), 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Mina; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Kitare; 10.15 Porter in Legrand; 10.45 Pianist Conway; 11.00 Melodije; 11.15 Malo besed, veliko glasbe; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 17.10 Plošče Ariston; 17.30 Spored za mladino; 18.00 Operne skladbe; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri; 22.35 Koncert. NACIONALNI PROGRAM NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 10.45 Glasbeno tekmovanje; 11.35 Roditeljski krožek; 12.28 Program z Luttazzijem; 13.15 Včeraj in danes; 14.00 Glasbeni kontrasti; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.10 Nedeljski ansambel; 15.30 in 17.30 Popoldne z Mino; 16.30 Nogomet od minute do minute; 18.00 Nedeljski koncert; 20.25 Glasbeni variete; 21.15 Šport; 21.30 Koncert; 22.30 Moderne melodije. II. PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Program z Luttazzijem; 16.00 Spored za mladino; 16.20 Plošče; 18.00 Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Umetnost in prireditve; 19.30 Luna park; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert; 22.05 XX. stoletje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plašče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telef. pogovori; 12.30 Program z Donaggiom; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15.30 Plošča za poletje; 16.00 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Športna nedelja; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Kontraltistka S. Onegin in tenorist H. Roswaenge; 21.05 Pisana glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.15 Nabožni motivi; 12.20 Corellijeve sonate; 14.00 Češke in slovaške pesmi; 14.15 Simf. orkester; 15.30 G. Pistilli: «Quartetto Londra W.ll»; 17.15 Orkester Herman; 18.00 Pripovedništvo iz odporniškega gibanja; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 Cantini: «La tempesta del paradiso*. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Frane Puntar: «A» — igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino: 9.05 Iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši... — F. Klopčič; Lenin v spominu naših rojakov; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14.05 Priljubljene melodije; 14.30 S. Lenz: V službi izobrazbe — humor.; 14.50 Strauss-Boskovski in Dunajski filharmoniki; 15.05 Lepe melodije; 15.30 Športno popoldne; 17.30 Th. Weissenbom: «Herojski zgled*; 18.45 Lisztove skladbe; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Orkester G. Gollasch; 22.40 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Sekstet Benny Bailey. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenas športnih dogodkov; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogometna tekma; 19.55 Športni dnevnik in kronike strank: 20.30 Dnevnik; 21.00 FBI — Fran-oesco Bertolazzi: Investigatore, s Tognazzijem: 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Športno popoldne; 18.30 S kitaro po svetu; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.10 Na mejah Arizone; 23.05 Program v prihodnjih dneh. 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00 Judovska velika noč; 9.40, 10.15, 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Program z R. Schiaffino; 13.00 Športni pregled; 14.00 in 16.50 Znanstvena oddaja; 15.15 Plošče; 16.35 Pisan spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05, 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.30 Čajkovski, Simfonija štev. 6; 15.30 Szjmanowsky: «Pastir» (opera); 17.40 Sodobni čas; 18.15 Go; spodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Pasternak; «La bel-leeza cieca*; 21.35 V diskoteki. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 9.15 Bachova Kantata 63; 10.10 Rossettijev kvintet; 10.20 Webrova klavirska skladba; 12.00 Folklora; 12.05 Berlinski filharmonični orkester; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Simfonična glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Orkester in zbor ; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Opoldanski divertimen-to: 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalna orkestri; 13.30 Priporočajo am...; 14.05 Koncertni orkester; 15.40 Skladatelj Davorin Jenko; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Ansambel M. Dovžana; 20.00 Simf. koncert Dunajskih filharmonikov — v odmoru; Kulturna kronika; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — B. Bagola; Pesmi; 23.15 Popevke; 23.40 Zaplešimo z orkestrom Jarry Willton. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an tologija: 13.00 Habitat; 13.30 Dnev nik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Evropa in carinska unija; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Poveri, ma belli*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj bomo govorili o...; 22.15 Pianist Horowitz. JU«. TELEVIZIJA OD 19. DO 25.-IV.-1970 NEDELJA, 19. aprila 20.00, 22.10 Dnevnik; 9.45 Pod Lipo; 10.15 Otroška matineja; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 TV kažipot; 15.00 Avtomobilske dirke; 16.00 Boks Dinamo : Crvena zvezda; 17.15 Vaš šlager sezone; 17.45 Za pet penijev — film; 19.45 Cikcak; 20.35 Deset zapovedi — humor, oddaja; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled; 22.05 Propagandna medigra; 22.30 Risanka; 22.40 Tekmovanje v VVaterpolu. PONEDELJEK, 20. aprila Gorišbo-beneški dnevnik Volitve v kmečke bolniške blagajne Po vseh občinah gariške pokrajine bodo danes volitve, na katerih bodo kmetovalci izvolili nove odbore kmečkih bolniških blagajn. Kot na zadnjih volitvah pred tremi leti (1967. leta) tako se je tudi letos Kmečka zveza predstavila s svojo samostojno listo v Števerjanu in v Doberdobu, v Gorici pa nastopa skupno z organiazcijo Alleanza con-tadini, ki predstavlja furlanske kmete. V Sovodnjah je bil med vsemi kmetovalci dosežen sporazum o sestavi in predložitvi enotne liste s podporo Kmečke zveze. Kmečka zveza je podpirala tudi prizadevanja kmetovalcev v Doberdobu in Števerjanu, da bi se v teh dveh slovenskih občinah naši kmetovalci pašteno in samostojno pogovorili o enotnem nastopu na sedanjih volitvah. Kakor je bila takšna težnja med našimi ljudmi, pa je po drugi strani res, da do mene uresničitve ni pnš'o zaradi pritiska osrednjega vodstva bono-mijanske organizacije Coltivatori di-retti, kateremu je bolj pri srcu netenje strankarskih in idejno-poli-tičnih strasti, kakor pa izvolitev najsposobnejših ljudi v odbore bolniških blagajn ter njihovo uspešno delovanje. Bonomijanska organizacija se pri svojem podpihovanju političnih strasti (ne pozabljajmo, da pripada skrajni desnici v Krščanski demokraciji!) poslužuje v svojem slovenskem faksimilu glasovnice grde polemike s Kmečko zvezo ter ji očita, «da se že od 1945. leta dalje upira vsem refor- mam v korist kmetov*, kot da kmetje ne bi vedeli, da je nastala šele pred šestimi leti ter bila ves ta čas v prvih vrstah borbe za u-veljavitev gospodarske; osnove kmečkega prebivalstva, za priznanje višjih družinskih doklad, katere bono-mijanci šele danes zahtevajo, tri leta za Kmečko zvezo itd. Prav gotovo je slovenski faksimile bono-mijanske organizacije tudi posledica zavzetosti Kmečke zveze za priznanje slovenskega jezika, žal pa je napisan v takšni slovenšči- Vabilo na proslavo 1. maja v Števerjanu Odbor bivših partizanov iz Števerjana vabi vse bivše aktiviste in borce, da se udeležijo zborovanja I. maja ob 15.30 pred spomenikom v Steverja-nu. Nastopajo godba na pihala iz Ljubljane in partizanski invalidski zbor. Govorila bosta France Bevk in poslanec Liz-zero. ni, ki žali narodni čut in ponos. Reševanje kmečkih vprašanj, s katerimi se srečuje slovenski živelj, bo uspešnejše, če bodo kmetje samostojni v svojih odločitvah in če bodo znali pokazati primerno zrelost in strpnost, ki sta potrebni za vse večjo krepitev kmetij in dela na zemlji kot enega izmed važnih gospodarskih stebrov za naš narodni obstoj in razvoj. Ob zaključku pozivamo volivce, naj v Sovodnjah gredo vsi na volitve ter oddajo svoj glas za enotno kmečko listo, v Doberdobu naj volijo za listo številka ena, ki jo objavljamo na drugem mestu, v občini Gorica in v občini štever-jan pa naj oddajo svoje glasove listi številka dva. Prepričani smo, da bodo v nove odbore kmečkih bolniških blagajn izvoljeni zares sposobni ljudje, ki bodo uspešno opravljali izdatne denarne sklade v korist domačega NA SVOJI ZADNJI SEJI V PETEK Občinski svet v Doberdobu odobril obračuna za 1967in 1968 Tudi na zadnji seji je polemično vzdušje oviralo plodno delo Odobrene so bile podpore raznim ustanovam in organizacijam V petek zvečer so imeli v Doberdobu še zadnjo sejo sedanjega občinskega sveta, ki je bila sklicana nujno z namenom, da rešijo na njej še tiste občinske zadeve, ki morajo z dnevnega reda z dosedanjo občinsko upravo. Občinski tajnik Dilena je najprej prečital zapisnik prejšnje seje, na kateri so določili nova imena ulic v Doberdobu in po zaselkih. S tem v zvezi je predstavnica opozicije protestirala, ker niso poimenovali nobene ulice po Lojzetu Bratužu Culice nosijo imena Prešerna, Cankarja, Kosovela, Matija Gubca, Iga Grudna, Vodnika, Ketteja itd.). Župan je nato predlagal v odobritev poveritev izdelave načrtov za dokončno dograditev športnega igrišča v Doberdobu, za kar je določenih devet milijonov lir; predlog je bil sprejet z 11 glasovi proti 2 opozicije, ki je kritizirala delo občinskega odbora češ da se to delo preveč vleče in da je zelo drago. Pri tem je bila predstavnica opozicije tako razvneta in tako glasna, da jo je moral župan Jarc opozoriti, naj se obnaša dostojneje na seji občinskega sveta. Odobrili so tudi najetje posojila 10.030.000 lir pri državni blagajni v Rimu za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu za 1969. Za odobritev občinskih obračunov za leto 1967 in 1968 so imenovali za predsednika Maria Lakoviča, ki je bil obenem tudi preglednik računov. V tem svojstvu je poročal, da prebivalstva. „„„..................................................linuiill................................ POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE V četrtek bo v Gorici posvet deželne zveze trgovinskih zbornic so pregledniki našli račune v redu in da predlagajo svetu njihovo o-dobritev. Važni ukrepi za razvoj kmetijstva in živinoreje - Zavrnjene prošnje za obrtnice veleblagovnic Odbor trgovinske zbornice v Gorici je na svoji običajni tedenski seji pretekli petek, pod predsedstvom geom. Lupierija obravnaval številne probleme svojega področja. Najprej je predsednik sporočil, da bo v četrtek 23. aprila posvetovanje deželne zveze trgovinskih zbornic v Gorici. Prisotni bodo predsedniki trgovinskih zbornic naše dežele in njihovi tajniki. Nato je Lupieri poročal o položaju kar se tiče finansiranja tovornega pristanišča v Gorici in o predvidenih gradbenih terminih zanj. Odbornik dr. Scarano je poročal o sestanku na trgovinski zbornici v Trstu 11. t. m., ki mu je prisostvoval tudi podminister Belci in na katerem so v prisotnosti zastopnikov vseh štirih trgovinskih zbornic naše deleže in gospodarskih operaterjev obravnavali predvsem stike naše dežele z inozemstvom, zlasti z Jugoslavijo. Pri tem je bil govor tudi o avtonomnih računih o možnosti njihove razširitve. Na seji so nato imenovali ocenjevalno komisijo za nagraditev veteranov dela za 1970. Imenovali so tudi novega ravnatelja vestnika «E- conomia Isontina* v osebi glavnega tajnik prof. Milko Rener za vsa NA POBUDO GORIŠKE OBČINE Na pokopališču bodo 25. aprila odkrili spomenik partizanom Napis ua spomeniku bo dvojezičen - Predstavniki partizanov so imeli pred dnevi sestanek s predstavni-kom občine - Uradni govor naj bo tudi v slovenščini! tajnika zbornice. Za področje kmetijstva in živinoreje so odobrili več ukrepov za hidrogeološke oprostitve za ureditev novih vinogradov; odobrili so prispevek za razstavo briških vin v Milanu in obnovili so kontrolo nad oplemenjevanjem goveje živine na stroške zbornice. Zlasti ta zadnji ukrep je važen za nadaljnji razvoj živinoreje pri nas, ki je že sedaj zdravstveno med najboljšimi v Italiji. Ob koncu so dali svoje mnenje na prošnje za okrepitev nekaterih bencinskih črpalk, in na pritožbe zaradi zavrnitve prošenj za trgovske obrtnice zlasti za veleblagovnice. prizadevanja in napore pri organizacijski pripravi in delu pred začetkom in med trajanjem seminarja. Zvečer je sindikat priredil za udeležence tečaja zakusko v gostilni Nanut na Tržaški cesti. Srečanje zamejskih mladincev s predstavniki ZMS Slovenskega Primorja Na glavnem pokopališču v Gori- dnevnetn redu seje imajo še odo- 20.00, 22.15 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba: Matematika; 16.10 Francoščina; 17.50 Ecker: Cepelin; 18.15 Obzornik; 18.30 Znanost in mi; 19.05 Zabavno-glasbena oddaja; 20.35 T. Bernard; Angleški, kot se govori — drama; 21.15 Lenin in mi. TOREK, 21. aprila 20.00, 22.15 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Biologija; 16.15 Veselje v glasbi; 17.10 Obzornik; 17.25 Ob 1 OP letnici rojstva V i. Lenina; 18.45 Rezerviran čas; 19.00 Otrok — ogledalo staršev; 19.20 Iz sveta oblikovanja; 1&41 Premalo znane besede; 19.50 Cikcak; 20.35 Križarka Potemkin — film; 21.45 400 let Slov. glasbe. SREDA, 22. aprila J.00. 22.45 Poročila; 9.35 TV v il ly» Splošna izobrazba: Pro- ;; za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Športna oddaja; 19.05 Prvi koraki: Tomaž Domi celj; 19.20 Izgnanci 1941 — 1945; 19.50 Cikcak; 20.35 Juroič-Inkret: Deseti brat; 22.20 Jazz festival v Ljubljani. ČETRTEK, 23. aprila 20.00, 22.30 Poročila: 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Matematika; 17.45 Ivan Zajc; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Lewis; 20.50 H. James: Portret neke gospe; 21.35 Večer z Leninom; 22.05 Zgodbe za vas — film. PETEK, 24. aprila 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splašna izobrazba: Biologija; 17.45 David Copperfield; 18.30 Baletna lepljenka; 19.05 Svet na zaslonu; 19.45 Cikcak; 20.35 Doktor na morju — film; 22.10 Malo jaz, malo ti — quiz. SOBOTA, 25. aprila 20.00, 23.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; Promet; 11.30 Za prosvetne delavce; 17.10 Po domače; 17.40 Miha Mihelič: Svet brez sovraštva; 18.50 Skupnost enakopravnih narodov; 19.15 Ob obletnici ustanovitve OF; 19.45 Cikcak; 20.35 Festival pevcev — skladateljev; 21.40 Rezervirano za risanke; 22.00 Geminus — film. ci urejajo delavci kamnoseškega podjetja Perissutti spomenik - grobnico goriškim partizanom, ki so pokopani na glavnem goriškem pokopališču. Z deli bodo končali v prihodnjih dneh, tako da bo vse pripravljeno za svečano otvoritev, ki bo v soboto 25. aprila, na dan posvečen odporniškemu gibanju. Otvoritvena svečanost bo najbrž ob 9.30 zjutraj. Točnega programa ne poznamo, objavili pa ga bomo čitn-prej. Napis na spomeniku bo dvojezičen, kot je bilo domenjeno v občinskem odboru pred nekaj meseci. Prav bi bilo zaradi tega, da bi bili tudi uradni govori ob otvoritvi spomenika v italijanskem in v slovenskem jeziku. Že sedaj pozivamo slovensko javnost, da se otvoritvene svečanosti udeleži polnoštevilno. Oddolžili se bomo tako našim padlim za svobodo. Novi odbor SPD Preteklo sredo je Imel nori odbor Slovenskega planinskega društva svojo prvo sejo, na kateri so si porazdelili delovna mesta. Za predsednico in tajnico so izvolili Jožico Smetovo. Podpredsednik je Bernard Bratož; namestnik tajnika Danilo Jakin, blagajnik Artur Košuta in namestnik Rudi Brajnik; gospodar Peter Čermelj in namestnik Dandio Silič; preglednika računov: Zdenko Vogrič In Rudi Krpan; odborniki pa so: Slavko Rebec (načelnik jamarskega odseka), Karel Nanut (načelnik mladinskega odseka), Aldo Bavcon (načelnik smučarskega odseka) ln Ivo Berdon. Na seji so se pomeniti tudi o programu dela za maj. Podrobneje bomo o tem poročali prihodnjič. britev obračuna za leto 1968, glasovanje skupne resolucije, ki zahteva zdravniško kontrolo v tovarnah, debato o resolucija v prid delavcem, ki so bili postavljeni pred sodišče, ker so se izkazati v stavkah lanske jeseni, vrsto sklepov, ki se tičejo pokrajinskega osebja ter odobritev pravilnika novega konzorcija za zaščito subnormal-nih otrok, ki ga bo pokrajinska uprava sklenila z gontško ln tržiško občino. V prostorih občinske konference Zveze mladine Slovenije v Nori Gorici je včeraj dopoldne potekal delovni sestanek med predstavniki občinskih konferenc ZMS iz Primorske in mladinci iz zamejstva, katerega namen je bito postaviti temelje za stvarno sodetovanje med mladino z obeh strani meje. Mladinci so si izmenjati informacije o delu in težnjah slovenske mladine na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, odnosno o srednjeročnih programih aktivistov ZMS na področjih slovenske obale, Nove Gorice Sežane to Idrije. O tem so poročati Teodor Košir (Nova Gorica), Jana Kolar (obalno področje), Igor Bončina (Idrija), Anica Godnik (Sežana). Predloge o sodelovanju je vsklajeval na sestanku prisotni predsednik komisije za stike s tujino pri predsedstvu ZMS Andrej Sker tavaj. Tržaške to goričke mladince so zastopati Jožko Mdrelj, Martin Vižintin, Nadja Kriščak in • Stolen Spetič. Na sedežu zveze industrijcev t Gorici so včeraj podpisali novo delovno pogodbo za uslužbence podjetja TEC-FRIULI 'v Krminu. Prisotni so bili zastopniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL ter gospodar podjetja dr. Ettore Crippa. Sporazum določa številne mezdne izboljšave, ki predvidevajo skupno okrog 26.000 lir poviška mesečno. Sporazum predt^tiČVd' tudi sindikalna zborovanja na delovnem mestu razne druge sindikalne olajšave. Večina izboljšav velja že od aprila. Pogodba zanima okrog 130 delavcev omenjenega podjetja. Kandidati za kmečko bolniško blagajno v občini Doberdob Objavljamo kandidatno listo Kmečke zveze za občino Doberdob. Kandidatne liste za ostale občine smo objavili v naših poprejšnjih številkah. Doberdobska kandidatna lista je sestavljena iz 15 kandidatov za izvršni odbor, v nadzornem odboru pa so štirje kandidati za dve stalni in dve nes alni mesti. Imena kandidatov za :*ibor so naslednje: Alojz Boneta (Dol), Ernest Fran-dolič, Andrej Gergolet, Ivan Ger-golet, Jožef Gergolet, Jože Gergolet, Franc Gergolet, Alojz Jarc, Andrej Jarc, Emil Jarc, Karel Jarc, Ljubo Jarc, Aldo Lakovič, Rado Lakovič (vsi iz Doberdoba), Albert Vižintin (Dol). Nadzorni odbor: Janko Gergolet, Anton Gergole, Jožef Colja in Jožef Gergolet. Seminar šolnikov uspešno zaključen S predavanjem o «Pouku matematike v osnovni šoli* in predavanjem prof. Staneta Miheliča se je včeraj zvečer zaključil tridnevni se-minar za slovenske učitelje in profesorje na Goriškem. Seminar je uspel mnogo bolje, kot se je v začetku domnevalo in nad njegovim potekom in uspehom so navdušeni tako slovenski šolniki z Goriškega, kakor tudi predavatelji, ki so našli v njih pozorne hvaležne poslušalce. Vsebina predavanj in njihov spored je bil pester in zanimiv in po predavanjih se je razvila živahna debata, pri kateri so poslušalci iznesli svoje pripombe ali postavili vprašanja za dodatna pojasnila k nekaterim temam. Tudi šolski skrbnik dr. Simoncl-ni, ki je bil prisoten pri otvoritvi seminarja in je obljubil za prihodnje še njegovo izboljšanje, se je zanimal za potek in izrazil svoje zadovoljstvo spričo doseženega rezultata. Pri tem zasluži še posebno pohvalo ravnatelj dr. Mihael Rožič za spretno vodstvo seminarja Jutri seja pokrajinskega sveta Jutri zvečer bo zadnja seja pokrajinskega sveta, ki Je bil izvoljen na volitvah 13. junida 1965. Na PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZ1ANA GORICA - UL Ouca d’Aosta 180 - Lel 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Nova delovna pogodba za tovarno v Krminu Drugačnega mnenja je bila predstavnica opozicije Marija Ferletič, ki je protestirala, ker da so bili računi premalo časa na vpogled na županstvu ter da so bili brez potrebne dokumentacije; zato je zahtevala da se o obeh obračunih razpravlja še enkrat v občinskem svetu in sicer točko za točko. Predsednik je dal predlog na glasovanja in bil je odbit z 11 glasovi proti 2, nato pa so odobrili oba proračuna na osnovi izjave preglednikov z 11 glasovi večine proti dvema glasoma opozicije. Ferletičeva je nato svoje ugovore, ki so bili zavrnjeni, izročila tajniku kot prilogo k zapisniku seje. Spričo ostrega tona, ki ga je zavzela diskusija o teh točkah, so Černič in nekateri drugi občinski svetovalci obžalovali, da je moralo priti do prerekanja tudi na tej zadnji seji ter ugotovili, da se to dogaja že vseh pet let; obenem so ugotovili, da so kritike opozicije samo negativne in da nikoli niso pripomogle k boljšemu delu občinskega sveta v korist vseh občanov, kar bi moral" biti glavni namen občinske uprave. Pri zadnji točki pred začetkom tajne seje je župan predlagal odobritev prispevkov raznim ustanovam in organizacijam. Povedal je, da je odbor predlagal tudi 115 tisoč lir podpore prosvetnim društvom in zborom, da pa je kontrolni odbor to zavrnil. Tako bodo podelili naslednje prispevke; godbi «Kras 100.000; Zvezi demokratskih občin 20.000; šolskemu patronatu 69.950; Zvezi za gorske občine 10.000; krvodajalcem 20.000; za slepe 10.000, za božjastne 40.000 in za civilne invalidov 10.000. Po krajši debati je bila ta točka edina sprejeta soglasno. CORSO. 15.15: «11 compromesso«, K. Douglas in D. Kerr. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini VERDI. 15.15: «Violenza al sole«, G. Gemma in D. Anderson. Barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 15.00: «E dio dis-se a Caino...», K. Kinski in L. Burton. Italijanski kinemaskop« v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA. 15.00: «Una storia d’a-more«, A. Moffo in G. Mačehi* Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: «Quel fantasti co assalto alla banca*, Kirn Novak in D. Walker. Ameriški kinemaskop v barvah. Tržič AZZURRO. 14.00: «Paranoia», C. Baker in J. Sorel. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14.00: «Primo premi* si chiama Irene*. Barvni film. PRINCIPE. 14.00: «Abbandom*ti nello spazioi), Gregory Pečk ih R. Crenna. Kinemaskop v barvah- SAN MICHELE. 14.00: «Testa cH sbareo per obto implacabili«, E-L. Laovrence in G. Madison. Ki-nemaskope v barvah. Dodatek! «AI!egri imbrogliomio, Stanlio i® Otio. f\ova Gorica SOČA (Nova Gorica); «Vrag vzemi profesorje«, zah. nem. barvni film — ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE; «Izkrcavanj e v Anzijut ital. barvni film — ob 17. in 20- ŠEMPAS: «Ugami, kdo pride na večerjo*, amer. barvni film — 16. in 20. uri. SVOBODA (Šempeter); «OrlovsM gnezdo*, amer. barvni film — ob 15., 18. In 20.45. RENČE: «Agent X 13», Špan .-franc-film — ob 16. til 20. uri. PRVAČINA: «Jony Bancoo, franc--ital. barvni fiton — ob 16. in 20- KANAL: «Mariso4 potuje v Rio»i Špan. barvni film — ob 16. in 20- Ob 25. obletnici osvoboditve priredi pevski zbor »Jezero* iz DOBERDOBA na svojem sedežu koncert v petek, 24. aprila ob 20. uri. NA PROGRAMU SO PARTIZANSKE, NARODNE IN U-METNE PESMI, Vabljeni! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiimii VESTI IZ SOVODENJ V torek zvečer zadnja seja občinskega sveta Danes volitve kmečke bolniške blagajne Sovodenjski župan Jože češčut je sklical še zadnjo sejo občinskega sveta, ki bo v torek 21. t.m. ob 20. uri v občinski sejni dvorani. Dnevni red predvideva odobritev načrta za popravilo in ureditev zgradbe osnovne šole na Vrhu; o-dobritev gradbenega načrta 7.a ureditev in asfaltiranje nekaterih občinskih cest; omejitev nekaterih del, ki so vključena v načrt za razširitev in ureditev pokopališča v Sovodnjah; potrditev zaključnih računov za cestna dela Rubije-Vrh. Dalje bodo svetovalci proučili in o-dobrili občinski obračun za leto 1969 in še nekatere druge zadeve. Pri slučajnostih pa se bodo pogovorili še o tistih občinskih zadevah, ki niso izrecno na dnevnem redu. Ker je seja javna, pridejo nanjo lahko vsi tisti, ki se zanimajo za občinske probleme in njihovo obravnavo v občinskem svetu. Občinska uprava opozarja vse lastnike psov v občini, ki jih še niso prijavili, naj to takoj storijo na županstvu med uradnimi urami; zamudniki bodo morali plačati poleg takse tudi globo. VOLITVE KMEČKE bolniške blagajne so danes tudi v Sovodnjah. Volilni sedež je v sejni dvorani ob činskega sveta na županstvu ter je odprt danes do 20. ure. Vložena je bila samo ena lista občinske enotnosti na kateri je 15 kandidatov za nov odbor ter po dva člana nadzornega odbora in namestnika. Vabimo vse kmete - volilne upravi čenče, da pridejo in oddajo svoj glas. V Štoblanku sestanek med kmeti in ERSA Danes zjutraj bo v občini Dreka v Beneški Sloveniji sestanek, ki ga priredi deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, da vzpostavi stike s tamkajšnjimi kmetovalci. Sestanek bo ob 9.30 url v župnijski dvorani v Štoblanku. Na sestanku bodo orisali kmetom predvsem program ERSA za razvoj kmetijstva v Nadiških dolinah. Na koncu bo tudi razprava. Jutri ponovna seja občinskega sveta v Gorici Občinski svet v Gorici bo imel ju tri, v ponedeljek ob 18.30 uri ponovno sejo. Občinski odbor je sprejel ta sklep na svoji seji v petek kjer je proučil tudi pripombe, ki jih je dal pokrajinski kontrolni odbor k sklepom o občinskem orga-niku in statutu za zavod Lenassi. Na jutrišnji seji bodo razpravljali o teh in o drugih argumen tih, ki so še ostali od prejšnjih sej ali pa so bili dodani v zadnjih dneh Slovansko gledališče v Trstu Danes, 19. t. m. ob 17. uri v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI F. S. Finžgar »NAŠA KRI* igra v štirih dejanjih DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna TAVASANI, Oorso Itatla 10 — tel. 25-76. V TRŽIČU V Tržiču Je danes vea dan ln ponoči dežurna lekarna «AUa salute*, dr Fatorisa, v C. Coeutich 177 — tel. 72-480. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO — Ul. O ribaldi 9 — tel. 54-42. Včeraj-danes tu lel sti in vs za mi iti bo tis za Po sti Ra lež de; tie jai bls dol jev 1 ref (R. op: po- kos 1 del Ph zar sve 300 SO kat boi vin kc« dr. bei sgo boj leti fV] ?a nju bar Cia slo- Zb- bil; kla 2 bat »Pi- ti ROJSTVA. SMRTI IN POROKB V tedni od 12. do 18. aprila s* r® je v goriški občini rodilo 25 otro*j 181 umrlo je 18 ljudi, poročili so se * 0rr pari in 15 parov so oklicali. -»-»a ui i« puiuv ovy v/iuiu-au. . i. ROJSTVA: Patrizia Cortese, Al % berto Mason, Mara BragagnoJft BORIS Zavadlav, Angelo BiSfoOk vibi Piero Aldon, Sergio MazzareJlk Maurizio Longo, Maximilian Peochf «ev 1q, Felice Nardone, Michela Zof* par Ornella Zorzi, Laura Zorzi, FilipP* ?erc Benacchio, Dimitri Gaeta, AdriaI>l, Macus, Maurizio Dal Dosso; Val#'" s,ik lino Andoloro, Sabrina Conte, Kati* vett Rao, Paolo Predan, Bruno Bressap. mn, Lara chinese, Donata Marega >* Fabio Vončina. J11®! UMRLI: prodajalka 59-letna J" ~°Q sipina Cotar; gospodinja 73-leth» kov Caterina Piutti por. Bigarini; 3. letna Maria Dagri vd. Petito: P btf spodinja 77-letna Giuseppina Celfi klij vd. Budal; upokojenec 72-letni Lu$ stih Pinzin; kmet 86-letni Giuseppe Pf’ 'Juli terin; tehnografik 62-letni Feltf® ske, Bisiach; delavec 46-letni Severi^ Trs Žigon; upokojenka 73-letna Cate( na Ussai vd. Zucchiatti; urad1’** bila 50-letni Ladislav Nanut; gospodih letu 67-letna Maria Collodet vd. Dal biuj invalid 80-letni Giuseppe Dreos-j*' skladiščnik 76-letni Antonio Kos; JRj knjj letn aAnna Mauer vd. Tuzzi; otr°J tinj 2 dni stara Laura Zorzi; 83-Irtp i^c Gioseffa Leban, vd. Zian; kmetov* lec 71-letni Giuseppe Rigonat in ** ke letni upokojenec Nicolo Muner. ,. OKLICI: železničar AlessandJ j« , Scarioni in uradnica Adriana ^ w uotto, gasilec Elio Petri in steb” ^ grafka Angelina Lettieri, poštni * bo radnik Mario Mascia in tekstil1^ ^ delavka Luigia Florenin, uradi1 n^. delavk Sergio Olivo in tekstilna deia1^ Vsea Maria Padovan, mizar Livio Stanfj, Vs^ in slaščičarka Antonietta Maria 5^ sep, zidar Giuseppe Fumo in dj spodinja Loretta Martin, šofer lj.isi0, Macuz in delavka Gianfranca ^ landini, trgovec Pietro Sinigo1 v»yr\ rini Dvvnnn Droinl rfCiOlIPf) * ■ . uradnica Bruna Braini, gasilec , , w liam Cobelli in študentka Giulf8 ^ ^ Castellan, strugar Lino Riosa ^ poklicna bolničarka Silva Mariji ^ zi, elektromehanik Mario Spin“S Q in delavka Sandra Medeot, finaiU, ^ stražnik Ignazio Pillicu in pf00} 0,^ jalka Bruna Fabbretti, bančni ^ radnik Gianfranco Rusconi in ^ da Sandra Brunella, zidar Arg no Cucit in gospodinja Luigia O gi, lekarnar Roberto Rosa in % ~ verzitetna študentka Laura ***. ^ ner. “' POROKE: uradnik Gino Agu*^ "0t in uradnica Angela Baissero, nik Gaudenzio Blanch in delš^ Doretta Zanutto, geometer Silvio *| sa in uradnica Maria Zanata I SOŽALJE - Prosvetno društvo «0. Župahjv iz štandreža izreka iskreno 1 družini ob tragični izgubi I Nanuta. - A H V A L A Vsem, Id so z nami sočustvovali zadnji poti našega dragega in spremiti na njegovi LADKA NANUTA se najfcskreneje aahveJjuJemo. Posebna mbvaža g. župniku, pevskemu zboru, dvovatoMB vencev in cvetja, prijateljem ln vsem ttetim, U eo mm MK ob strani ob Hej hudi tagubi. Žalujoči: žena, sta, mati, lnmžF in drugi sorodniki faz ]#. aprila UTO. so», -iški dini >le», ;arv- toni dis-l L. tope 'torti d’a- :chia idinl asti- No sine. S PLODNE SEJE KOMISIJE ZA TISK SKGZ Tik pred izidom v Trstu treh zanimivih publikacij ' Zbornik SPZ (1868-1968)» - «AuIa IV» in fac-simile izdaja prvega slovenskega tržaškega časopisa «Slavljanski rodoljub» (iz leta 1849) - Vrsta zanimivih pobud za nadaljnjo založniško dejavnost tn,<5eprav komisije Slovenske kul-> , ® gospodarske zveze že ved stoin eJ° Skoraj Povsem samo in u ’. * 0 njihovem obširnem tanataem delu skoraj nič — sekakor pa premalo - poroča javnost. Zato mislimo, da bo-iih '?®oddl našim čitateljem, če bon obvesthno vsaj o tistem naj-tiJ ^ntaivem delu komisije za za ^ Je prišlo do izra- Pt®edelifti0ni Zadnji seji prejšnji v Trstu P°d Predsed-R njenega načelnika Borisa ležbi a •0)3 izredn0 številčni ude- delav^f"^ člffov in dru§ih s°- tič r eV (L' Abrara, F. Benede-j8 ’ , Berce. M. Bolčič, S. Klab-blair ' Korm’ I. Marinčič, S. O-....te: B; Pe.ce, S. Renko, V. Te-jeva)’ N' Tedoldijeva, s- Valoppi- naiPrej iz poročila 23 zal°žniško dejavnost 0T,_„ i° nas'e(inje zanimivosti o javljenem delu v smislu skle- SaS”11'*1* deli ^ tosku je — kot smo zve-Pred SPZ — in bo izšel že rainnri n°em aprda lotos (žal, z /zeB» Sve 01 "Zbornik Slovenske pro-S0Qne zveze (1868 1968)» (okrog ti. ; »o Irfani). ki ga je uredil Dra-taju*i katera °r ur' Abram), od n ^ bovafga Smo zvedeh. da h° vse-a ^ vinjv med drughn sledeče zgodo-- * kor, PrisPevke: Nadje Kriška-dr 'L ijndskoprosvetni glasbi, bener o zgodovini glas- »md? . ^vi šnja, R. Nakrsta o horia ^ Slav' Sledali^a, S. Paleti * dnt>i Preporoda pred sto fVl'w Grudnove o kulturnem ga p beneških Slovencev. nJU ^ °£-ia o mladinskem , C. kop« emM Im. oneA i a rvait l «a >. & . Ki-atek: o in in prejšnjih sej ovsko _ <* franc. rane-in 20. Rio». in 20. A cvetJi-1. O Dra-giba- bar-p‘" .Primorskem in Lelje Re-cinovs ,ki je sestavila se-sloven»v\?h kdajkoli obstoječih Zbormv °rganizacij pri nas. oh-s . ss tiska v tiskarni Gra- i kladj ?> 150 lz*ftl verjetno v na- □KE ila s! otrofc i se * 2 ^ °^rog iooo izvodov, natis ‘ISku le v tiskarni ZTT po-liprijnr> n.adajjevanj iz lanskega iz kn"FSkega dPevnika» izvlečka pred "Aula IV» (vsi procesi halon,1***111™ fašističnim tribu-t&m . Proti Slovencem in Hrva-•ihlijsv- dru8im antifašistom v 1943) kraiini od leta 1927 do sebni ^'na,ti‘s’ ki bo izšel v po-vlljjljj:. rošuri, opremljeni s šte-orella hli !ustraci.jami, med kateri- >eochr Cvetih Se objavljene slike Zot* Partizana primorskih ?ilipp» sem m V’ °hsojenih na najhuj- »»S,u 1 Vale” s,% vZ v?tta v d* ustrelitve (Forte Bra-•ess*11' raj)o r ^lmu) in pokopališča Ve-,ga i* Brosu'1' r;imu). kjer so pokopani. blejski 00 °Premljena tudi z 1-ia J«1 korp,, lni kazal°n) in s «slovarč-n.letO9 kov Popačenih imen in priim-n- 81' 3 t62,50« obtožencev. - ■ ' v tisku v zgodovini posebne-v juniju 1942 v Rimu, K fri ZTT CejfJ kliše- ’ je tudi (prav tako Liej®t ^ušeji) . ki®r so že izdelani vsi j Lui# stijj ’ fac-simile izdaja vseh še- J LjU*" utlj| zj IJAul Jd V ovili O v“ >e Pel' ljuba* lk “Slavjanskega rodo-Feli*# sltCga ’ - Prvega tržaškega sloven-jveri110 Trstu “asopisa, ki se je tiskal v Catef[ je ustanovila Bl^Ja p^/erenca SZDL v Kopru, 0>ni u J« ,£ŽP Primorska tisk; '5«°yorr,i ^nik je lože Kočevar, m'^ j« Pustov Guzej. Zdi adl,j'i številka nekoliko ,bo^0vz;imlE,0livi vrsti povedati, da Vrtatek'jšTek ~ jn s tem menda in ;rteva. »Samoupravljanje ki SlCer dr- Svetozarja Poliča, ijukr? bila 010 odlomek razprave, kW^?ski revr''lotte objavljena v fiE Sledi dbo •!' »Teonja in pra-^ p^ daljsa razprava Mirka rk?.Voj L P®slpv°m «Zgodovin-oristicnega trga in po- trošnje». Uredništvo poudarja, da je Mirko Bunc pripravil v Zagrebu eno prvih doktorskih disertacij s področja turizma z naslovom »Teoretično metodološki pristop k raziskavi turistične potrošnje kot sestavnega dela raziskave turističnega trga» in iz te disertacije je vzet v reviji objavljeni odlomek. Kot vidimo, gre za razpravo take vrste, kakršnih niti v Italiji ni najti mnogo. — Marijan Miklošič piše o »kadrovski politiki, ki se še ni začela*, ter na koncu poudarja, da bi o kadrovskih problemih »lahko razpravljali le na podlagi temeljitih analiz*. Sledi edini pesniški prispevek Miha Župana pod naslovom »Beg Kristusa 20». Marko Marin pa za hteva [»klicno obalno gledališče v rubriki »Gledališke dileme* in ugotavlja, da je »z razpustom 'Gledališča Slovenskega Primorja’ zavladala popolna stagnacija gledališke kulture v obalnih mestih po letu 1962» ter je mnenja, da «ta problem ne bo rešen, vse dokler se na obali ne bomo zavedli težkega bremena odgovornosti (tudi za kulturo) pred zgodovino*. Toda Silvano Sau v isti rubriki piše: »Gre za to, da ustvarimo prebujeno gledališče, politično avantgardno gledališče, ki naj bo živo spojeno z živim telesom družbe... To gledališče se mora vključevati v družbeni organizem, ga nenehno spodbujati in predstaviti se mora pred občinstvom — tudi podeželskim — z lastnim prispevkom. Sele potem lahko razmišljamo o ustanovitvi lokalnega obalnega gledališča.* O problemih likovne umetnosti na obali piše Z vest Apollonio. Z več vidikov pa je najbolj tehna in zanimiva razprava Srečka Vilharja pod naslovom tlz zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem», ki vsebuje tudi za Sloven- iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitfi ce v Italiji številne, doslej še neobjavljene podatke. Nekaj podobnega velja tudi za študijo Salva-torja Žitka rRazvoj kolonata v Slovenskem Primorju od antike do druge svetovne vojne*; razprava kaže, da je avtor zaoral tako rekoč ledino v tej problematiki. V rubriki «Iz naših galerij* objavljata svoja prispevka Aleksander Bassin in Janez Mikuž, Jaka Muel-ler pa poroča v rubriki »Gledališče* o treh predstavah v koprski gledališki hiši. Sledijo knjižna poročila. Andrej Kirn je prispeval krajši zapis pod naslovom «Š» o Marksovi enajsti tezi*. Sledi pogovor Ivice Tratnika in Silvana Saua pod naslovom »Tema za razmišljanje* t.j. »Mladi in generacijski konflikt*, številko zaldjuču-je rubrika »Povejmo si*. Revijo lahko naročite na naslov: Založba Lipa. Koper. Muzejski trg 7, letna naročnina 10 novih din, posamezen izvod 3 din, kupite pa jo lahko tudi v Tržaški knjigami. s. r. je pač drugačen značaj primorskega človeka, navezanega na svojo zemljo, svoj rod in svoje tradicije, toda istočasno bolj odprtega, bolj vključenega v vseslovenski in evropski prostor. Bolj svetovljan je primorski Slovenec in bolj v svojo geografsko in zgodovinsko danost ujet koroški. Njegova naroona pesem je zgovoren uokaz tega, zato pa dma domačnostmi, zato se ob njeom napevih in me.ouijah odpira sot na dlani koroška zemlja in duša človeka se v njej razdaja svojim čustvom, ki so lepa in čista kot kristalni odsevi v modrinah jezero in očeh koroških deklet. Zato so se tudi besede, ki jih je govoril koroški pesnik Valentin Pu»zuek v svojem spremnem besedilu na koncertu zlile s pesmijo in bile same kot pesem. Prisluhnimo jim: «Prinasamo vam šopek narodnih in umetnih pesmi lz dežele, kjer teče bistra Žila... kjer smo slo-venski fantje pri Dravci doma... kjer so sončne Gure in Djeucše, kjer je Podjuna... kjer so karavanške grape od Pece do Ojsternika... Iz tiste Koroške, kjer je tekla zibelka slovenstva (morda ob krutih uspavankah Obrov)... kjer so slovenski knezi ob pokristjanjevanju postajali podaniki... kjer je Habsburžan Oton železni pred 500 let! rekel slovenskemu kmetu • kosem na knei-nem kamnu: «kmet, ne razumem tvojega jezika...», iz dežele, kjer so pod Obri, fevdalci, Turki, pod potresom, kugo in drugimi nezgodami trpeli naši predniki — in ostajali zvesti materini besedi in slovenski pesmi... kjer je okame-nel tisti celovški ribič, ki je zapostavljal sodeželana Slovenca... kjer je šribal svoje rajme kmet-pesndk Drabosnjak... kjer je A. M. Slomšek pridigoval v materinem Jeziku... kjer je ljudstvo kljub janičarjem, renegatom, kljukastemu križu, ostalo slovensko... kjer so nepoznani pesniki In pevci ustvarili toliko lepih narodnih pesmi.« In ker je ostalo ljudstvo, je o-stala pesem, kl jo danes gojijo slovenski zbori v Skofičah, Bil-čovsu, Kotmari vesi, Radišah, Šentvidu, v Podjuni in v Železni Kapli, v Loga vesi, Hodišah, Šmihelu, Pliberku in še kje. Pa se sprehodimo s pesnikom Valentinom Polanškom še skozi spored, kl so ga združeni mešani zbori pod vodstvom dirigenta Vladdmdra Prušndka začeli z De-vovo «Stoji hartelc ohranjen«. «Ob solospevu 'Rasti, rasti rožmarin’ — je dejal Polenšek — se človek zamisli v velike spremembe življenja in našega časa. Tako je tudi za nas, koroške Slovence. Kje so še idile tistih lesenih kmečkih hišic, kjer imajo polna okna rožmarina ob petju domačih dečel, ki delajo, pojejo, ljubijo In se množijo na rodni grudi? Tujski promet in sezona prinašata poleg materialnega dobička tudi mnogo tujega, ob čemer se posuši tudi pristni domači rožmarin.« »Pešam o vigredi« je doma iz »Globasnice, blizu nekdanjega rimljanskega naselja Juena (od tod ime Podjuna), kjer je živel pred leti ljudska pevec France Leder-Lesičjak, ki je zložil to pesem o člnkeloih, cajzelcih, sinicah in kukavici, harmoniziral pa jo je Luka Kramolc iz Mežiške doline.« (Učinkovit je bil v tej pesmi ženski trio.) Potem nas je pesem vodila «gor v planinske Sele tik pod Košuto, kjer je morda še najbolj o-hranjen slovenski živelj. Tam so aktivni pevci in pro6vetarji. V Selah stoji spomenik trinajstim obglavljenim žrtvam v krutem nacističnem času in iz tega planinskega sveta je pesem »Puobč sem star šele osemnajst letu, katero je priredil Silvo Mihelčič in je v zadnjem času med najbolj pri-JjuMJenrtmi po vsej Sloveniji. (V lepem glasovnem valovanju je prijetno izstopal tenoristov solo.) «Oj, Podjuna« v harmonizaciji Radovana Gobca je »pesem, ki opeva dje’ko višino, ki opeva Peco, pod katero v povesti spi Kralj Matjaž, ki opeva Obir, kjer je vzplamtela ljubezen Hudabiv-ške Mete, matere samorastnikov, potomcev propadle hube na Kar-nicah, pesem, ki jo je napisala pesnica Libuškega polja pri Pliberku, Milka Hartmanova, sestra pevovodje Valentina Hartmana, pod katerega vodstvom so nastopili združeni moški zbori in nas z narodno v švikaršičevi priredbi «povedli gor v Rož, kjer je na Dravci mehlica in na nebu ob-vak...» Oskar Dev je priredil splošno priljubljeno in mnogo prepevano iz »tistih goratih, osamljenih krar Jev, kjer so tiste stezice, k’so včasih btle», koroški skladatelj, pesnik in dirigent Pavle Kerrijak «pa je obogatil spored naših pevskih koncertov s svojo muhasto-veselo, fantovsko-smelo pesmijo o Katrcd (v kateri je lepo pripeva! solist) ter Sprav tako šaljivo, polno zakonske pestrosti, vselej veljavne resnioe (kar se tiče dedca in gostilne) in polno prave koroške šegavosti, »Jes pa moj hva ©k se rada Imava«. (Zbori so jo izvajati z dognano dinamiko in sočnim solističnim vložkom.) Še so prijetno odmevali po dvorani ubrani in simpatično domače doneči glasovi, ko je mogočno, skorajda koralno zanosno na začetku drugega dela pod vodstvom Vladimira Prusnika zadonela Tomčeva »Gosposvetsko polje«, »ki jo je napisal koroški rojak prav pri Žili doma, pesnik Fran Eller, pred leti v Ljubljani umrli upokojeni profesor«. Spet smo prisluhnili utripu domoljubne Koroške, ko nas je mešani zbor ob Polan-kovi spremni besedi popeljal od narodne zanos-nosti v «sanjajoče-sladko pozibavanje narodne melodije v priredbi koroškega rojaka Lojzeta Lebiča »Travnče so že zeleni« in »nato gor mimo Dobrača proti Oj-sterniku, kjer je ziljsko štehva-nje doma, kjer še živi slovenska pesem, četudi poredko in morda samo še v uri petja pri učitelju Mi toniku na Gorjah in v cerkvi na Bistrici pri župniku-pesniku Kuhlingu. Ob tem imamo občutek; da je dvojen pomen v ziljski narodni pesmi «So še rožce v hartelnu žavovale« je dejal pesnik Polenšek, mi pa bi dejali, da ima še tretji pomen v dejstvu, da jo je priredil naš primorski rojak skladatelj Vasilij Mirk. (Ob mehko razgibanem pripeva-nju zbora ima v pesmi vodilno vlogo duet sopran-tenor.) Jože Koren (z uporabo spremnega besedila Valentina Polenška) (Nadaljevanje na 6. strani) l PO KNJIŽNEM TRSU ŽA MLADINO Te dni smo lahko opazili m razstavnih mizah Tržaške knjigarne elegantno, v plaitno vezano knjigo velikega formata s skromnim in kar se da strokovno zvenečim naslovom Rastline. Kljub temu bo privlačna platnica z u-metniško barvno fotografijo ene najlepših sobnih rastlin, kaladija, vtisnjena v zeleni osnovni ton knjlgoveškega platna, zamikala marsikoga, da jo bo odprl. Najbrž ga bodo odlična kakovost papirja .razkošen barvni razpon množice celostranskih fotografij in njih umetniška in znanstvena resnost in dovršenost prepričevale o tem, da mora biti njena cena precej astronomska. In vendar, kar je pri tej po* srečeni izdaja v kooperaciji Mladinske knjige s slovito amerikan-sko revijo LIFE največ vredno, cena ne presega tiste, ki jo starši na začetku leta izdajo za dva o-bičajna šolska učbenika; se pravi, da je dosegljiva tudi za skromen žep. Človeku je žal zaradi tako skromnega naslova, ki marsikakšnemu kupcu ne bo dal zaslutiti, kako zanimivo branje in kakšen užitek za oko mu knjiga obeta. Pomudimo se malo ob misli, koliko površnih, približnih in pra-eej neresnih zbirk za mladino, ki se postavljajo z zvenečimi naslovi «encdkloped4je» in stanejo, čeprav jih ponujajo na obroke, de-settisoče lir, ponujajo iz leta v leto nekatere založbe tostran meje. Ko je otroku treba pisati slo-vita «poročila» ali «referate» kot jih zahteva nova formativna šola, pa ob njih ostane najpogosteje praznih rok. Pri naši na oko vabljivi, a hkrati resno zastavljeni in priljudno pisani, a znanstveno neoporečni knjigi tega strahu ne mo re biti. OSNOVNOŠOLEC bo seveda bolj hlastal za slikami, ob katerih se bo igraje in tako re-koč nevede seznanjal z znamenitostmi lz rastlinskega sveta, s po javi, o katerih bo slišal v šok, po televiziji ali pa ujel njih imena iz pogovorov starejših. Pestič in prašnik, cvet to plod mu ne bodo več imena ob robu šolske dolgočasno narisane sheme, temveč se mu bodo ob fotografijah maka v raznih razvojnih težah neizbrisno vtisnila v spomin. Vis ste listov, stebel, korenin to cvetov bodo iz teh barvnih posnetkov iz žive narave zaživeli pred njim vse drugače nazorno kot iz učbenikov, ob njih pa lepa slovenska imena zanje. Isto velja za sliko, na kateri so zbrane, razvrščene v razprostrt venec plitvih žličk, vse najbolj znane začimbe to dišave. Ali pa stika tihožitja * rastlinami, ki smo jih dobili lz (Nadaljevanje na S. strani) UIIHIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIllllllllllllimilllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ISTVAN ORKENY - «TOTQVl» Prvo madžarsko gledališko delo na odru Slovenskega gledališča Pred zadnjo premiero SG v tekoči sezoni Tekoča gledališka sezona se počasi bliža svojemu koncu, s pomladjo je prišel čas obračunov to novih načrtov in tako ima tudi repertoar Slovenskega gledališča v Trstu samo še eno, vendar resnično uganko. Njena vsebina nam bo jasna po petkovi premieri. Za zaključek ne bomo torej videli Peydeaiujevih Sumničenj, lri so bila že kmalu po začetku sezone črtana iz repertoarja zaradi nežne skrivnosti dveh naših igralk, na katerih naj bi delo slonelo, zaradi hude bolezni režiserja Bojana Stupice pa tudi ne bo Brechtovega Dobrega človeka lz Sečuana, enega izmed dveh nosilnih stebrov letošnjega repertoarja — umetniško vodstvo se je tako odločilo za delo, ki je za naše bralce gotovo uganka: Istvan Orkeny «Totovi». >- ^ vanje. In vendar bo vse dobro teklo, le zaslužek bo nesorazmeren z napori. Neka oseba bi rada prišla z vami v stik, vi se ji pa odtujujete, kot bi vas ne zanimala. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Na videz težavno obdobje, v resnici pa vse kaj drugega, kajti še nikoli vam nd šlo tako od rok. Tudi materialni u-činek vašega sedanjega dela bo odličen. Ne boste mogli tako reči za svoje ljubezenske zadeve. Malo počitka bi vam ne škodovalo. RAK (od 22. 6. do 7> Za začetek m) novega dela primerekJ no vzdušje. Morda 1 ' 1 • bi ne bilo napak po- tegniti na dan načrte, ki ste jih že zdavnaj odpisali. Tudi v ljubezni prihajajo stara čustva na površje, le da tu ne bo kaj opraviti. K zdravniku boste morali, pa ne bo hudega. LEV (od 23. 1. do 22. 8.) Ker se vam f — \ bo mudilo, boste na-1 pravili hudo napalm J ko. Drugič se pri- '---^ pravite, da vam ne bo treba hiteti, kajti sedanjo napako boste drago plačali. V družini, v ožji družbi in v vašem okolju nasploh bo vladalo prijetno razpoloženje Utrujeni boste. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neko de-i lo, ki ste ga dolgo I pripravljali, vam bo spodletelo. Naj vas to ne spravlja v slabo voljo, ker boste s tem le pridobili. Delo bi namreč ne uspelo. Veliko zadoščenje v družini, kajti ljubezen, kd je pešala, se bo razživela. Prehlad. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Kmalu se boste morali od- I ločiti o tem, ali u-berete novo pot, ali greste po stari. Ne bi bilo napak, poklicati koga na posvet. V družbi, ki jo imate za svojo, se nekaj ruši. Morda ste temu krivi vi, ker ste preveč egocentrični. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22 11.) Z dobro voljo boste vse opravili, vendar ne bo materialnega zadoščenja. Toda moralno boste toliko pridobili, da bo odtehtalo tudi za materialni neuspeh. Neka oseba drugega spola se močno zanima za vas, žal p« je starostna razlika prevelika. Glavobol. STRELEC (od 23 11. do 20. 12.) Vse, kar bi bili morali opraviti pretekli teden, se vam bo nakopičilo sedaj. Se veda je vprašanje, če boste vsemu kos. Drugič več sistematičnosti. Zunanja lepota ne odtehta notranje. To naj vam borne rilo, loa^bl sicer boste drago plačali neke svoje nagibe. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Spremeniti bo treba načrte, ker so se spre menile razmere. Pa ne bo hudega, ker se boste vključili v novo raz položenje. Uspeh bo vsestranski: materialen in tudi moralen. Ljubljena oseba se čuti za postavljena. Vaše zdravje je dobro. VODNAR (od 21. do 19. 2.) Ne pretiravajte pri svojih načrtih, ko pa jih ne boste izpeljali. Preveč ste zahtevni, premalo pa sposobni. Neka prigoda se vam nakazuje. Ce ste duševno pripravljeni, sprejmite izziv, v nasprotnem primeru » stanite raje pri starem. Nevarnost prehlada. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V začetku tedna bodo težave. | Nato se bo vse lepo uneslo ln napori bodo začeli dajati plodove. Ob koncu tedna boste zadovoljni. Zadovoljna bo tudi vaša okolica, posebno še oseba, ki vam Je zelc pri srcu. Ne ženite se preveč, da ne obne-morete, za Prago, kamor je bil povabljen ob kronanju Karla VI. Ker se nobenemu drugemu vabilu ni odzval, so mu kasneje nadeli vzdevek Slavnostni norec. V 78. letu je zbolel za skorbutom, na nogi pa se mu je pojavila boleča rakasta rana. Umrl je v Padovi dne 26. februarja 1770. Njegov pogreb je bil veličastna žalna manifestacija vseljudske žalosti. Pokopali so ga v cerkvi sv. Katarine, kjer še danes počiva. Naj za konec povemo, da so ob drugi stoletnici Tartinijevega rojstva, leta 1896 odkrili v Piranu bronast spomenik svojemu slavnemu meščanu. Na podstavek so zapisali: A Giuseppe Tartini — 1T-stria. Lepšega in pomembnejšega napisa res niso mogli izbrati. Z njim so ponovili tisto navezanost slavnega violinista na rojstno Istro ki jo je tolikokrat ponavljal v svojem življenju. A. PAGON-OGAREV NOVICE 13. IV. 1870 IZ TRSTA. (Opis zgodovine Trsta NOVICE 20. IV. 1870 Iz Trsta 12. aprila. — Tudi drugi naš poslanec Conti se je vrnil Iz Dunaja nazaj ter je opravičil svoj izstop iz državnega zbora tako, da so zdaj zadovoljni tudi taki, ki so poprej grajali Conti-a in H e r m e t -a, da sta s Sloven- VODORAVNO: 1. sodobni slovenski književnik (Ciril), 7. jordansko pristanišče, 12. jesenski mesec, 14. tropsko drevo, kruhovec, 15. prekajena svinjska noga, 16. prispevek, vloga družabnika, 18. grška črka, 19. židovsko žensko Ime, 20. reka v Franciji, desni pritok Sei-ne, 21. električna merska enota, 22. nemški meščanski filozof in filolog (Georg), 23. rdeč dragulj, 24. stanovanjski prostor, 25. pri kartah odgovor na kontro, 26. Julijin izvoljenec, 27. lovsko metalno orožje južnoameriških gavčev in Indijancev, 28. orodje za kopanje, 30. gora v vzhodni Srbiji, 32. nekdanji perzijski srebrnik, 34. svetovno morje, 36. obramba, zaščita, 37. trušč, 39. središče vrtenja, 41. čebelji samec, 42. ustrežljiv človek, ljubimec, 43. rimska boginja jeze, 44. gaj, 45. pristanišče v južni Španiji, 46. ograda za svinje, 47. latinski predlog, 48. priimek dveh slovenskih pisateljev (Juš in Fer- j do), 49 ena od elektrod, 50. popu- j lama francoska filmska igralka: (Anna), 52. strokovnjak za kmetijstvo, 54. operni spev, 55. država v Srednji Ameriki. NAVPIČNO: 1. delavec v koksar-! m, 2. ornament, 3. začetek dirke, j 4. mokrota, 5. ime izraelskega zu-; nanjega ministra Ebana, 6. veznik, I 7 pritok Rena v Švici, 8. geome- KRIŽANKA 1 r~ 3 r r- V~ L J 7 8 r r n 12 13 U IH 15 16 17 ir 19 20 21 n 23 Ih 25 26 27 r 28 29 30 31 . C P W~ 35 9 3H 35 L J 56 9 37 38 9 39 HO V2 H3 Vi *i5 H6 V8 H9 50 51 n T~ 53 5V _ ■ r 1 L “1 55 J SLOVENSKI NAROD 21. IV. 1* Razne stvari. (Iz t r ž a š k e o k o l i c e) bet mo v zadnji 41. tlačansko delo, 42. sanitet-blike Nemčije, 17. opat, 20. nalez- na potrebščina, 43. pravoslavna ljivo vnetje obušesne slinavke, 21. verska podoba, 45. vmesna pokra-razpoloženje, 23. obsežna literarna j?na. 46. okrog 950 km dolga reka zvrst, 24. stalna pesniška oblika, I v Mongoliji in SZ, 48. kratka pa-26. popust pri prodajni ceni, 27. lica z debelejšim koncem, 49. pla-angleški filozof, eden od utemelji- čilo na račun, predujem, 51. avto-teljev moderne filozofije (Francis, | mobilska oznaka Reke, 53. začetni-1561-1626), 29. okusen morski rak,.ci predsednika francoske republi-31. drag kamen, 33. sultanov u- [ ke. RESI rt V PREJsNJE KRIŽANKE VOpORAVNO: 1. volk, 5. fantast, 12. Idiot, 14. Maksamlr, 15. diktatura, 17. Sava, 18. os, 19. tona, 20. krik. 21. Reka, 24. Rioni, 27. ona, 28. Jereo, 30. Nama, 32. ar, 33. sani, 34. prid, 36. OM, 38. leča, 40. redar, 42. Rus, 44. Jalta, 46. agar, 48. gral, 50. Tuva, 52. ko, 53. La-lo, 54. moraflizem, 57. Anapurna, 53. trata, 60. romarka, 61. Aran. NAVPIČNO: 7. N(ovi) S(ad). NOVICE 27. IV. 1870 Iz Trsta 22. apr. D. — Tudi I nas neče prava spomlad biti; so še zelo rumeni, drevje le p o brstje poganja in mrzla burja 0 ki dan svojo moč skazuje. Bot pričakujemo, kaj bode iz tega. Vseh okoličanov želja je, da letos tukaj blizo Trsta tabor naf vil, kajti tabor je studenec, terega se ljudstvo napaja nato’ zavesti. Gotovo bi tabor pri * veliko število starokopitnežev oW na pravi pot, da ne bi ovir \ mladini, kar prav očitno fcažej® krat. ko se nabirajo glediščini i P ci za kako čitalničino igro; 5 se dekleta in fantje ^mnogokrat > cujejo na očetovo žuganje. Le, prej na obalih Adrije! da ne oni norčavi in predrzni ™ iiiiaiiitaiiiiMiiai«*BliiaaaaiMiiaaMitiiiiii«iiiil«iMiiM«ialiiial«*iatiiiiaaiiiaaiiiiiiiiMa>B««iatt«i«fiil»iiaiBliltiiaaii«iMai»aitaiMliiaaaaMliaiiiii>iiaiiiaiiBaiKili«iliiitiiiiaiiMMiaiiiiiiiaiiaiiiiii|,l|11* KRST PRI SAVICI Piše « Lovro Inkrd —•••jiiiril' __m-mT ' '' " ""'v’ ••■■■■■■ ■-^ ■ . !•.■.•. .1 »-■••■ I l-.-.-.-.l %V'~- v ^rec/ predavanjem vodje odprave A. Kunaverja v Trstu Vzpon slovenske odprave na Anapurno je bil plod sistematičnih priprav 8. oktobra 1969, sta Kazimir vrh *n MatiJa Maležič stopila na ... m visoke Anapurne n., J -l 3- jugoslovanske himalajske od-1969. Vzpon na skoraj 8.000 Ifetrov visoki, samostojni vrh Ana-t/urne, ki leži v himalajski verigi osrednjega Nepala, je imel velik "omev doma in v tujini. _,° desetletje so različne mednarodne odprave poskušale osvojiti DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 19. aprila 1970 ODBOJKA Žeaska C liga 10.00 v Trstu, šola Morpurgo FARI TS — Bor B « * * Moška D liga 10.30 v Trstu, stadion <1. maj* Bor — OIympia * * * Moška promocijska liga !~-00 v štamdrežu Velox — 01ympia • • • 10.00 v Gorici, Dijaški dom D°m - Brda „ KOŠARKA Moška D liga 15 3° v Trstu, Ul. deUa Valle 0r ~ Castelfranco * * * *1- divisioner v Trstu, Ul. della Valle Bor - TS Basket * * * n^nstvo dečk°v p', °a Opčinah et ~ Uoyd Adriatico • « « Bn®° v Trstu, Ul. della Valle Bot - Servolana .. NOGOMET Rajniki SS v Trstu, S. Sergij tGs - Union * * * Tn? J Trstu, stadion «1. maj» šestina A - Primorje * * * S “a Padričah U * ~~ Cremcaffe ^Drenstvo začetnikov " v T,rstu- dnev- R- Sanzio s ~ Libertas -el ts ; „ namizni tenis . •<» v Gorici memorial I. K. Ferletlča ta težko dosegljivi vrh. Šele leta 1960 je to uspelo angleško-indijsko-nepalski odpravi, pod vodstvom znanega poznavalca Himalaje, Jamesa Robertsa. Uspeh 11-članske jugoslovanske odprave, je pripisati celotnemu, dolgotrajnemu in sistematičnemu delu vseh članov skupine. Le škoda, da je bila Anapurna že enkrat zavzeta, tako da ima vzpon v zgodovini himalaizma manjšo oceno, kot bi si jo sicer zaslužil, če upoštevamo napor in težave, ki so jih posamezniki prestala za dosego cilja. Aleš Kunaver, ki bo v sredo opisal vzpon na Anapurno, je bil vodja odprave in je kot tak odpotoval v Nepal, v Kathmandu, nekaj časa pred ostalimi, zato da bi dobil pri nepolskih oblasteh potrebna dovoljenja. Ostali člani odprave so odpotovali 14. avgusta, med temi pa je nekaj nam domačih imen. Sam Kunaver je večkrat predaval v Trstu, isto velja za Toneta Sazonova, ki je tudi vodil leta 1968 tečaj v Glinščici, dr. Jože Andlovič (zdravnik odprave) je večkrat pokazal našemu občinstvu svoje krasne diapozitive. Tone Vrabar, je bil poleg predavanj, tudi gost izleta na Golake, kjer je udeležencem nudil prvo «botanično pomoč*. «Cic-ko» Štupnik nas je prav tako večkrat obiskal. ''Ostali člani odprave, ki nas še niso obiskali so: alpinisti Lojze Golob, Matija Malešič, Klavdij Mlekuž, Kazimir Drašlar, biolog dr. Tine Marinčič in končno časnikar Zoran Jerin, ki pripravlja tudi knjigo o tem podvigu, in je sestavil duhovit opis odhoda odprave iz Ljubljane. Takole nam pripoveduje: «Slovo pred Planinsko zvezo v Dvoržakovi ulici v Ljubljani je skromno, dejal bi v družinskem slogu. Naši je-zičneži se med recitacijo starih šal mahaje utaborijo v kombijih, ki ji bomo za IMV firmo preizkusili na 1.3.000 km dolgi poti, in v TAM — Deutz, ki z oranžno barvo sije v popoldanskem soncu. Za nas je tovornjak novost. Zaradi sueških težav z ladjo ne moremo več pošiljati 3 tone težke popotnice v Indijo im Nepal. Zato se neka brihtna glava pred letom dni spomni: «Kaj ne bi peljali vse skupaj s kamionom?* Clcko in Mikec naj bi zdaj uresničila to misel: iz kabine visokega tovornjaka vzvišeno gledata na nas 8 rev v kombijih. -Mikčc-'-je'^ moral delati izpit za- šoferja G kategorije: česa ne napraviš za Hima-: lajo.!_Postarali,.smo.idJC .tarejupred Planinsko zvezo in se odpeljali — ne še na Himalajo, ampak na kirurško kliniko, kjer nam je Jože dal injekcijo «gama giobulina*. Pa spet le do črpalke na Dolenjski cesti, kjer smo se preoblekli iz paradne obleke v delovno (kavbojke in copate adčdas), do vrba napolnili rezervoarje in naposled zares odhrumeli iz Ljubljane. Na Otočcu smo imeli zadnjo večerjo, ker je Tonač trdil, da je tam zelo lepa receptorka. Receptorke ni bilo — to je star Tonačev trik — bila pa je večerja in pri večerji je moral vsak povedati po eno šalo. Za objavo je le tista o šoferju, ki je prehitro vozil in ga je miličnik legitimiral. Ko je ugotovil, da je šofer pilot vojnega letalstva, mu je dejal: «Saj vas nisem ustavil, ker ste prehitro vozali, ampak zato, ker ste prenizko leteli.* Ko zapuščamo Otočec, vidimo, da se je prej oblačno nebo zaiskrilo z zvezdami in nekdo blekne: «Še dobro, da ni monsuna!* Pa rrm najbrž ne borno ušli, le da nas bo spak dobil v kremplje kakšnih 13 tisoč km bolj proti vzhodu. Pri Kutini je v jarku tovornjak, ki mu luči še vedno grozljivo goriio čez cesto. Tonačev komentar: «Ta pa je na'brž tisti, ki je lete' prenizko!* Tako je bilo 14. avgusta v Ljubljani. Pestro, zanimivo, nevarno in neudobno potovanje se ,ie šele začelo. Kolona se .je pričela naglo prebijati dan za dnem preko naše dežele v smeri Bolgarije in dale proti Vzhodu. Velika pustolovščina se je začela. Alešu. Kunaverju predajamo nadaljevanje pripovedi z besedo in sliko o čudovit'h doživetjih v krajih, o katerih mi le sanjamo. V SELMA M. V MEDSOLSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Po slabem drugem polčasu nepričakovan poraz Prešerna Tekmo z Galilei so naši dijaki zgubili po podaljških igre GALILEI - PREŠEREN 69:62 (20:19, 58:58» PREŠEREN: Starc 23, Kralj 12, Pertot 13, A. Sosič 8, Daneu 2, Škerlj 2, Kocjančič 2, J. Sosič. Jugovič, Štokelj. GALILEI: Umer. Mameli, Zonta, Cozman, G in C. Uxa, Toffok. Boltar, Bravi, Slocovich. 5 osebnih napak: Pertot v 17. min d. p SODNIK: Bozzetto Ekipa slovenskega liceja je morala nepričakovano kloniti tudi proti Galilei. Tekma je bila zelo borbena in naši fantje so vodili večji del srečanja. Za našo ekipo se je namreč tekma začela zelo dobro, saj je kmalu poveda s 6:0. Nasprotniki pa so izenačili in do kcnca polčasa so vodili zdaj eni. zdaj dTugi. V drugem delu igre je lacei kmalu povede! in bil gospodar položa,ja. O tem pričajo tudi delni izidi ŠZ BOR Vabi 13- do 16-letne fante, naj se prijavijo za novo odbojkarsko ekipo, katero bo vodil prof. Sergij Veljak. Prijave sprejema gdč. Norci Zavadial na tel. št. 31119 vsak dan od 17. do 19. ure. Poleg splošnih podatkov naj prijavljene! sporočijo še telesno višino, težo in če so se v preteklosti že u-kvarjali z odbojko. NOGOMET DANES Z SKUPINA Olaio: 12. povratno kolo UDINESE - DERTHONA Rodomonte VERBAN1A - ROVERETO Turiano ALESSANDR1A - BIELLESE Lupi MARZOTTO - TRIESTINA Pesciarelli MONFALCONE - PADOVA Clerico PRO PATRIA - LEGNANO Monforte SEREGNO - LECCO Reggiam F SOLBIATESE - VENEZIA Tabanelli . SOTTOMARlNA - NOVARA Levrero TREVISO - TREVIGLIESE Trinchieri slovenski alpinist in himalajec Tone Sazonov sredi prepadnega himalajskega sveta, v višin) 6300 metrov. 14. povratno kolo BOLOGNA - SAMPDORIA Caii FIORENTINA - BRESCIA Gialluisi L. VICENZA - TORINO Michelotti LAZIO - BARI Bianchi •' MILAN - CAGLIARI' jDg, .Magghi. . NAPOLI - PALERMO Motta H. VERONA - INTER Trono tl. povratno kolo ATALANTA - CESENA Gonedla CATANZARO - TERNANA . Di Tonno . CCMO - VARESE Lattanzi GENOA, - PIACENZA D’Agostini MANTOVA - PIŠA , ' : Panzino , MODENA - REGGINA Gussoni MONZA - CATAN1A Pieroni PERUGIA - FOGGIA Bemardis REGGIANA - LIVORNO Mas caii TARANTO - AREZZO Acemese 35:31 v 5. min., 43:31 v 1.0. min., 47:33 v 12. min. Vse je kazifo, da bo odnesel licej gladko zmago. Zataknilo pa se je nenadoma napadu in igralci niso več našli poti do koša. Istočasno se je tudi Slocovich izkaza! z vrsto točnih metov. 20 sekund pred koncem tekme je bilo stanje že izenačeno (56:56) in nasprotniki so imeli še dva prosta meta na razpolago. Zadeli so z obema, tik pred koncem pa je Kralj z metom od daleč izenačil. V podaljških igre so naši igralci neverjetno popustili. Dosegli so le 4 koše, nasprotniki pa 11. Vzrok temu je morda tudi ta, da je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Pertot, ki je dotlej igral zelo dobro. Glavno napako pa so našli dijaki storili gotovo s tem, da so streljali iz neugodnih položajev, ne da bi si prej podajali žogo okrog nasprotnikove1 cone in iskali more-bilime luknje v nasprotni obrambi. Tudi obramba slovenskih igralcev ni bila dovolj dinamična. Galilei je izkoristi! prav to napako, da je nadomestil zaostanek 14 točk v drugem polčasu. Med igralci Prešerna so' zaigrali najbolje Peter Starc, Martin Kralj, Sandi Pertot in Adrijan Sosič, med nasprotniki pa Slocovich. LIV Zmagovita ekipa aaših dijakinj Dekleta slovenskega liceja F. Prešeren (skupno s prof. Perčičevo), ki so osvojila prvo mesto na med-šolskem odbojkarskem prvenstvu v Trstu. Jutri, ob 19. uri, bo v šoli Morpurgo razdelitev nagrad tega tekmovanja. Slovenske dijakinje bodo seveda prejele za osvojeno prvo mesto najvišjo nagrado. udeležili vsaj treh tekmovanj in na teh dosegli določene minimalne rezultate. Od tekmovanj Do eno v Trstu, ostala pa po okoliških vaseh. O natančne.šem programu in urnikih tekmovanj bodo obveščena vsa športna društva, obenem bo to ob 5avM no tudi v dnevnem tisku. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane, da bo redni letni OBČNI ZBOR v sredo, 29. aprila 1970 v Ul. Geppa 9, ob 20.30 v prvem sklicanju, v primeru nezadostnega števila pa ob 21. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Poročila 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Člani, ki še niso poravnali članarine za leto 1970, naj to čimprej store in sicer še pred občnim zborom v Tržaški knjigarni ali v Ul. Geppa 9 pri gdč. Norči Zavadial. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: .SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU Kljub izboljšanju kvalitete smo znižali cene salam: ŠUIM KARIČA LJUBLJANSKA TIROLSKA AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA HOTE). Sl,OH LJUBI,JAHia 10 - Tel. 24601 - Telex 31254 YU Slon TITOVA t er- toŠr , - m*4 im Sodobni komfort, Mednarodna kuhinja in narodna restavracija, Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavarna. Bistro z delikateso, ekspresom, snack - barom in slaščičarno, Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni bar. ATLETIKA ZAn NAJMLAJŠE Atletska sekcija šŽ Bor bo v na^l^ijih ^dmh ,organi?iralaJ:«, sto atletskih tekmovanj namenjenih predvsem mladincem (letniki 1955-56-57). Namen teh tekmovanj je zbuditi med najmlajšimi zanimanje za vse atletske panoge in za šport no udejstvovanje na splošno. Udeleženci se bodo lahko pomerili v naslednjih panogah: tek na 80 m, tek na 1000 rn, skok v višino, skok v daljino, met krogle (4 kg), met krogle z ročajem (500 gr, priprava za met kopja). Na vsakem tekmovanju bodo nagrajeni najboljši dosežki v vsaki panogi. Po koncu tekmovanj pa, ki jih So predvidoma šest, bodo nagrajeni tudi tisti atleti, ki so se ŠD Sokol Iz Nabrežine priredi v nedeljo, 19. a prila, ob priliki ženske odbojkarske tekme FARI - Sokol, avtobusni izlet v Padovo. Cena izleta 1500 lir. Vpisovanje na sedežu društva. PALAČE HOTEL Portorož TERME HO-LETNA TRADICIJA O »Sm mrl & Kvaliteta na visoki ravni. Cene izredno ugodne. Možnost rekreacije in razvedrila. ODPRTO CELO LETO OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH USVOJI ŠOLARJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, och InaptHai do 31. maja, Organizira PODJETJE skupaj z KB in ZPMS Pionirji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje I ePSSSMŽS,lje w vse tako, kakor sl želimo ln kakor bi bilo naj-borti0 naSo akcijo, kajti za žrtve, ki bi lz nemarnosti nastale, ^g^^odgovarjali, v prvi vrsti pa midva, Hafner... ln ta ne bu lahak-» ^Oda k T™6* Prav tl dam in vem, kaj te greje. Saj mene tudi. 'Kristi f ,sem rekel> J® ,to zadnji trenutek, ki ga lahko ^Thatjj rn°' iulri bd bilo že prepozno. Soldati so napeti In ako bj° Več tooči, da bi Jih zadržali. In potem, kako bi bilo, Vehdar 86 tol zadnji trenutek pokujali? Zdaj je že, kar je, v®e ^ 'toshm, da bomo imeli srečo. V dveh dneh, če pojde N« ,Srefti. smo že na Slovenskem...« ji -)e kratek molk, med katerim Je bilo slišati le sata t!rrjrveb napetih prst in videti dča para oči, ki sta sku-‘b naifwTretl temo. Mrzel piš, ki je potegnil po dolini Mure lirieii i2njal Prihod naurja, Je nalahno kodral lase, ki so Jima ^Pod kap, in jima božal razgreti čeli. Naposled se je zravnal Možina, potegnil z roko čez čelo in rekel z' odločnim glasom: «Ta!ko je, zdaj je že, kar je! čas Je bil prekratek ža dobro pripravo, a odlašati nikakor ne moremo. Smo pač začetniki, a že to je nekaj vredno, da smo med toliko milijoni avstrijskih , soldatov ravno mi, Janezi — Slovenci tisti, ki bomo začeli. 2e zato se izplača, če smo stvar slabo pripravili, bomo imeli slabo žetev, toda tisti, ki bodo prišli za nami, bodo imeli lažje delo. Ako bomo morali mi zato dajati račun, potem vemo, kaj nas čaka. Toda nobena žrtev ni zaman in naše bodo še manj, ker je naša stvar sveta stvar- Prijatelj, pojdiva...!» Podala sta si roke in st jih krepko stisnila. «Za našo reč!« «Za našo reč!« Preden sta se ločila. Je Hafner obstal, kakor bi nekam prisluhnil, nato pa pošepetal tovarišu: «Ali nisi slišal onkraj plank nekega šuma...« «Ne — ničesar nisem slišal. Mogoče je kaka sova pla-hutnila pred nevihto.« Takoj nato je na temnem nebu, tik -nad njihovima glavama, zažarel košat blisk, ki Je za hip odkril obok pošastnih, črnih oblakov, sklonjenih čez Judenburg; nista še utegnila strniti z očmi, ko Je zatreskal strahovit, glušeč grom, ki Je napolnil vso dolino s takim bobnečim lomastenjem, kakor bi se začelo podirati samo nebo... V‘ Signal neba še ni zamrl za gorovjem, ko mu Je izpred taborišča odgovoril drug, rezek signal — v temno noč je podla prva puška Judenburških upornikov. «Kaj pa delaš, Fajdiga? Ali si znorel...?« Palir, ki Je s svojo četo rinil iz taborišča, da zasede mesto in preseka zvezo med taboriščem in vojašnico ter tako zava- ruje upornike pred prvimi presenečenji, se je skoraj zdrznil: kaj vraga je obsedlo tega, sicer resnega Fajdigo, da je brez potrebe začel prskati v temno noč? Ali misli, da je kje na Doberdobu, kjer si smel poljubno streljati? Tu pa vendar ni tako, tu gre za resno stvar, ki jo je treba na vsak način Izvesti. S tem se nehote lahko alarmira komanda, pa tudi vojašnice, in vse skupaj lahko vzame zlodej... Tema je bila tako gosta, da niso nočni četniki nikamor videli. Cesti, katero so razsvetljevale redke, motne lud, so se namenoma ognili ter korakali za hišami in plotovi proti cilju. Nočna nevihta, ki je pravkar začela razsajati, jim je prišla kakor nalašč in težke deževne kaplje, ki so pričele padati, jih niso prav nič jezile. Kadar so jih na fronti gonili iz barak ali kavern v rove ali pa iz skrevov na postojanke, so kleli cesarja in domovino, tukaj pa ni nihče mrdnil z besedico ln tisoč ljudi je v barakah pojoč čakalo, kdaj se bo smelo izsuti iz tesnih prostorov v vihamo noč... Na eni strani Palirja je korakal Demark, na drugi pa — Barfuss. Barfuss se je vračal z dopusta in je že zjutraj prišel v Judenburg, kjer je pri Pirkšmidu čakal na vlak. Tam se je napil šmarnice ter se mu ni nikamor več mudilo. Popoldne sta se našla z Demarkom, s katerim je prišel v barake, da vzame od doberdobskih znancev slovo. Nato ga ni bilo več mogoče odstraniti iz barak. Ker je imel s seboj ogromno steklenico žganja, ki ga je dajal na razpolago tudi tovarišem, je pozabil na odhod! «Saj je tudi jutri še en dan!« je vpil in zamujal vlak za vlakom. Kmalu ga je zajelo razpoloženje, ki je vladalo v taborišču. Hafner in Možina sta se pričela bati, da bi jim Barfuss česa ne pokvaril, toda Palir in tovariši, ki so ga poznali, so rekli, da se ga ni treba bati in da lahko dado zanj roko v ogenj. Tako se je znočilo, čeprav ni Barfussu nihče povedal, kaj nameravajo, je vendar sam kmalu zavohal, da se nekaj pripravlja. Naposled mu je Palir moral pove- dati, kaj se bo zgodilo. Zdaj pa Barfussa sploh ni bilo mogoče premakniti iz barak. «Z vami ostanem, da bom videl, kako bo. Ostal bom, dokler ne odidete v svojo domovino. Samo mojemu Judenburgu ne smete nič žalega storiti. Drugače som z vami!« Ker je kot domačin zelo dobro poznal Judenburg, tako rekoč vsako luknjo, vsak prehod, vsako dvorišče, je lahko bil dragocen kažipot in pomočnik. Zato sta ga Palir in Demark tem rajši vzela s seboj. Zdaj so korakali za hišami skozi noč, kakor včasih na Doberdobu, tesno drug ob drugem, en Nemec poleg dveh Slovencev na čelu uporniške čete. Komaj je odmev Fajdigove puške požrla noč, ko so v zadnjih vrstah počili novi streli, trije... štirje... pet.,. Nekje med hišami je zacingljala opeka in se je odkrušil omet. «Ali ste obsedeni?« sta Palir in Demark zadušeno kriknila nazaj, toda njuna glasova je požrl nov grom, ki je zazibal zemljo, na kateri je stalo, speče mesto. Koj nato se je ulila ploha in njen šum je zadušil vsak drug ropot. Četa se je pomaknila med prve hiše, od nekje se je posvetila prva luč cestne svetilke, ki pa je sproti medlela od svetlobe vedno gostejših in vedno močnejših bliskov, švigajočih iz oblakov. «Tu na desno Je prehod, za menoj!« je šepetal Barfuss in vlekel Palirja za rokav. Četa pa je tiho sledila. Onstran hiš so obstali v temni ulici. S hišnih streh in v kanale je čofotala voda. Na koncu ulice je zijal teman izhod na glavni trg. Palir se je stisnil k zidu in napel oči proti izhodu, nato pa rekel: »Demark, ti ostaneš na tem koncu trga, jaz grem pa na drugo stran. Raztrgajte telefonske zveze. Tam je pošta in to je prvo, kar Je treba storiti. Da bi ti vragi ne uporabili telefona. Sa čul?» «čul!» je kratko odvrnil Demark. (Nadaljevanje sledi) VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE OB 25-LETNICI NOB Miloš Poljanšek na obisku med Slo ven ti videmske pokrajine Ugledni gosi iz Slovenije se je seznanil z razmerami in problemi ter obiskal društvo Ivan Trinko in bližnje občine Predvčerajšnjim in včeraj se je mudil med beneškimi Slovenci predsednik kulturno prosvetnega zbora slovenske skupščine profesor Miloš Poljanšek. Spremljala sta ga predsednik izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze v Tolminu Franc Kravanja ter poslanec Vlado Uršič. Ugledni gostje so v spremstvu predstavnikov kulturnega društva «Ivan Trinko* iz če dada obiskali številne kraje ter se pogovarjali o gospodarskih in drugih problemih Beneške Slovenije. Miloš Poljanšek je začel predvčerajšnjim svoj obisk v Čedadu, kjer sta ga sprejela predsednik društva »Ivan Trinko* Izidor Predan in nje gov podpredsednik Vojimir Tedol-di. Zatem so vsi skupaj odpotovali v nekatera občinska središča vzhodne Benečije. Med drugim so se u-stavili v Bregu, Dreki, Zgornjem Tr-bilju, Matajurju in nekaterih drugih naseljih, kjer so se pogovarjali s tamkajšnjimi župani zlasti o posledicah in problemih v zvezi z ekonomsko emigracijo. Popoldne pa so obiskali Trčmi n, kraj, k;er je živel in delal buditelj beneških Slovencev, njihov p.-snik in pisatelj Ivan Trinko. Zveocpa je bil v Čedadu sestanek odbora društva, na kate rem so bili navzoči gostje iz Slovenije. Predsednik Izidor Predan je obširno govceil o delu društva, njegovem povezovanju z emigranti v raznih evropskih deželah ter naporih, da bi beneški Slovenci dosegli svoje naro-nostne pravice, kot jih imajo tržaški in deloma goriški Slo vend. Izic-or Predan je ocenil kot po memben ’ orak društva organizacijo tečaja zr. Slovence, Včeraj je predsednik kulturno -prosveto. ?ga zbora z drugimi gosti obiskal sedež štirinajstdnevnika Matajur v Vidmu. Tam ga je urednik Vojimir Tedoldi seznanil z vlogo lista ter njegovo vsebinsko usmeritvijo. M.d drugim je povedal, da l>o list p:aznoval letos 20-letnico izhajanja. Za to priložnost bodo izdali posebno jubilejno številko, pripravljajo pa tudi njegovo oblikovno in vsebinsko popestritev, s čimer bodo dosegli še večji prodor med bro.ci. Pozneje so gostje obiskali še nekatere kraje v zapadni Bene-či'i. Miloš Poljanšek je o svojem o-bisku povedal, da je bil zanj zelo zanimiv in koristen Pomagal mu je globlje dojeti razmere, v katerih živi stoveoska narodna skupnost v videmski pokrajini. Zlasti je menil, da je spodbudno, ker se v prizadevanjih za narodne pravice pojavlja tudi mlada inteligenca. Zavzel se je tudi za to, da bi predstavniki zamejske skupnosti pogosteje obiskovali Slovenijo, se seznanjali z njenimi kulturnimi značilnostmi in gospodarskim napredkom, ob čemer bi tudi matična domovina globlje dojemala njihove probleme. Ob tem bi nastajali pogoji za uresničevanje ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. BOGOTA. 18. — V Kolumbiji bodo jutri splošne volitve, na katerih bodo poleg novega parlamenta in občinskih svetov izbrali tudi predsednika republika. Kandidati za predsedniško mesto so štirje: Pastrana Borrero, ki ga podpirajo stranke vladne koalicije, desničarski general Pinilla, Belisario Betancour in Evaristo Sourdis. V Sloveniji svečano proslavljanje zmage nad nacističnimi zavojevalci Na dan zmage shod bivših borcev in aktivistov (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 18. — Letošnje leto poteka, podobno kot v vsej Jugoslaviji, tudi v Sloveniji v znamenju velikih in raznovrstnih proslav, ki označujejo petindvajseto obletnico pomembnih zgodovinskih' dni — zmage nad nacističnimi zavojevalca. še posebej slovesno bo te zgodovinske dneve proslavilo glavno mesto Slovenije, Ljubljana. Razne organizacije so pripravile vrsto prireditev, ki bodo potekale tja do srede meseca. Že pred dnevi so slovenski železničarji priredili veliko spominsko proslavo, s katero so obudili spomin na stavko pred 50. leti, ki je terjala več smrtnih žrtev, ko so na Zaloški cesti orožniki začeli streljati v množico na protestnem zborovanju. V proslave se bodo vključili tudi slovenski in predvsem ljubljanski gasilci, ki bodo hkrati proslavili tudi 100-letnico obstoja in delovanja te plemenite organizacije. 25. aprila bo v Ljubljani slavnostna seja gasilskega društva Ljubljana, naslednji dan pa bodo priredili veliko gasilsko zborovanje na novem Trgu V dneh okoli prvega maja bodo revolucije v Ljubljani. Takrat se bodo zaključila tudi tekmovanja raznih gasilskih društev, ki potekajo že ves april. Mnoge proslave se bodo strnile okoli dneva Osvobodilne fronte 27. aprila. V vseh občinah Ljubljane bodo posamične krajevne proslave s pisanim sporedom, osrednja proslava pa bo v znamenju podelitve priznanj aktivistom OF. Veliko zborovanje aktivistov OF, ki je bilo napovedano za 26. april v Dolenjskih toplicah, so zaradi negotovih vremenskih prilik preložili na 7. junai. Drugi pomembni praznik, ki bo potekel v znamenju številnih proslav, bo prvi maj. že na predvečer bodo zagorel ikresovi na Cankarjevem vrhu nad Ljubljano, na Ljubljanskem gradu in na. vseh bližnjih hribih. V mestu samem pa bodo na predvečer številne prireditve in množično rajanje po nekaterih ljubljanskih ulicah in trgih. Prvega maja bo Ljubljančane že ob petih zbudila budnica godbe na pihala, k: bo obšla vse glavne ulice mesta. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllirilllllllllllllllllllllllllllllinillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItl VČERAJ V DAR ES SALAMU Zaključen sestanek neuvrščenih (Od našega dopisnika) DAR ES SALAM, 18. — Na pripravljalnem sestanku neuvrščenih v glavnem mestu Tanzanije, na katerem je bilo polnopravno zastopanih 52 neuvrščenih držav, navzočih kot opazovalci pa 9 držav, so sklenili, da tretji sestanek neuvrščenih na vrhu organizira Zambija v glavnem mestu Lusaki neposredno pred jubilejnim zasedanjem generalne skupščine OZN. Iz sklepnega sporočila je razvidno, da so udeleženci razpravljali o mednarodnem položaju, o pomenu gospodarske oslo-nitve na lastne sile in o gospodarskem sodelovanju med neuvrščenimi državami ter da so sprejeli sklepna poročila, o katerih bodo razpravljali voditelji držav in vlad na bodočem sestanku v Lusaki. Zastopniki neuvrščenih so potrdili privrženost svojih držav načelom neuvrščenosti, ki so bila izražena na predhodnih konferencah na vrhu v Beogradu in Kairu. Nadalje so zastopniki izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja na Bližnjem vzhodu in pri tem popolnoma podprli zakonite pravice arabskih narodov, izrekli popolno podporo u-pravičeni borbi vietnamskega ljudstva in veliko zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v jugovzhodni Aziji. Obsodili so tujo intervencijo na tem področju in yr:illlllllllllllllllVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII|lllllllllllllllll1lltllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllU||IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VČERAJ V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH ODPRTJE RAZSTAVE DOMAČIH AMATERJEV Včeraj so na Opčinah odprli t-metniško razstavo domačih slikarjev, kiparjev in fotografov, ki jo je priredilo slovensko prosvetno društvo *Tabor». Prikupno urejeno in vseskozi zanimivo razstavo je v imenu prireditelja predstavila vri šotnemu občinstvu Stanka Hrovatin, ki je tudi pozdravila prisotne razstavljavce, predstavnike prosvetnih društev in srednje šole «Srečko Kosoveh z Opčin ter vse prisotne. Povedala je, da je ia razstava prva v ciklusu razstav, ki jih misli prirediti prosvetno drv štvo «Tabor», saj bo razstavi, ki bo odprta vsak dan do prihodnje nedelje, sledila kmalu še osebna razstava dr. Roberta Hlavatgja. potem pa še druge. S tem, da le društvo dalo prednost amaterjem, jim je hotelo izreči posebno priznanje. saj so to ljudje, ki se mimo svojega poklica ukvarjajo še z u-metnostjo, ljudje, ki v sebi nekaj čut>jo in hočejo to drugim pove dati. V okusno urejenem prostoru so se na stenah, mizah in pano”h zvrstili domači ustvarjalci. Z devetimi slikami se je predstavil Milan Bizjak, z dvema Karel Bratoš, s petimi Jelka Daneu, z osmimi Marija Vidau. Kotiček prostora je bil posvečen pokojnemu Jadranu Dolencu in trem njegovim sliknm. Ivanka Kalc razstavila deset slik, niko Kralj pet, Pavla Ukelj-Puri-•eva pa šest. Dva panoja zavzema-o dela dijakov nižje srednje šole iSrečko Kosoveh z Opčin. Med kiparji razstavlja Janko Guštin deset del iz kamna. Mario So-jič deset del iz železa, ki ga včasih kombinira z neobdelanim krnskim kamnom, Sergij Sosič pa predstavlja osem svojih svinčenih kipcev. Tako je torej openskemu društvu uspelo zbrati kar petindevetdeset likovnih del, kar je gotovo precejšen uspeh. Poleg omenjenih pa razstavljata Avgust Pahor in Alfonz Skerlavaj svoje fotografije, med katerimi so nekatere res posrečene. Ogled razstave toplo priporočamo predvsem Opencem, pa tudi vsem tistim, ki bodo na današnjem izle ‘u po Krasu šli skozi Opčine, sat ako ustvarjalci kot prireditelji res zaslužijo vse priznanje. "" —“ bodilne fronte in tej priključenih organizacij (Zveza slovenske mladine, Slovenska protifašistična ženska zveza), da se prijavijo podpisanemu odseku. Prijavijo naj se vsi, ki so poučevali kjerkoli na Primorskem in v Beneški Sloveniji. Zadostuje prijava na navadni dopisnici. Prijava naj vsebuje priimek in ime ter eventualno takratno ilegalno ime. Navesti je treba tudi sedanji točen naslov in ime kraja, kjer je prij.ivljenec poučeval v dobi osvobodilne vojne. Ker utegne kdo od prizadetih prezreti ta poziv, prosimo vse, ki se bodo prijavili, da pripišejo še imena tovarišev (ic) (in po možnosti njihove sedanje naslove), ki so poučevali v istem ali bližnjem kraju. Le tako bomo uspeli sestaviti čim-popolnejši pregled. PROTEST IN POBUDA SGZ Odlok o urniku javnih lokalov Obvestilo otroškim vrtnaricam Tržaško županstvo sporoča otroškim vrtnaricam, ki bi se rade zaposlile v občinskih otroških vrtcih kot suplentke v šolskem letu 1970-71, da lahko vložijo do 10. maja opoldne prošnje na županstvu, urad za vlaganje aktov soba št. 32. S 1. aprilom je stopil v veljavo za odpiranje in zapiranje javnih lokalov gostinskih obratov v veljavo novi umik in zadevni predpisi, ki jih je izdala tržaška kvestura. Žal moramo ugotoviti, da je navedeni odlok kvesture natiskan samo v italijanščini. S tem smo bili Slovenci ponovno prizadeti. Ne gre namreč samo za pisane pravice, temveč tudi za dejstvo, da ne moremo biti brezbrižni do želja slovenskih gostincev in slo /enskih gostov, katerih prispevek je za razvoj turizma na našem področju to likšen, da bi jih morali upoštevati; k temu pa dodajmo še ugotovitev, o naraščanju dotoka jugoslovanskih turistov v obmejne kraje. Zaradi tega menimo, da ni več mesta za dosedanja stališča in pričakujemo v bodoče več razumevanja in odločnosti za dejansko priznavanje pravic vseh. Slovensko gospodarsko združenje je zaradi tega natiskalo odlok kve-storja tržaške pokrajine o novem umiku gostinskih lokalov v italijanščini in slovenščini. Vsi lastniki javnih gostinskih lokalov lahko dobijo tiskovino - umik v tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja v uradnih urah. Odlok o urniku mora biti namreč v lokalu razobe-šen na vidnem mestu. Tajništvo SGZ ponovno potrdili pravico narodov do suverenosti in teritorialne celovitosti vseh držav, na tem področju. Zastopniki neuvrščenih so soglasno potrdili zakonitost borbe vseh narodov za osvoboditev, opozorili so na nevarnost kolonializma, imperializma in rasizma ter obsodili kolonialni režim Portugalske, režim apartheida v Južni Afriki in nezakoniti manjšinski režim v Zimbabe. Sporazumeli so se nadalje, da vlada Zambije pošlje vabila za tretji sestanek neuvrščenih, upoštevajoč kriterije beograjske in kairske konference. Za ta sestanek so predloži h v odobritev voditeljem držav in vlad naslednji dnevni red: 1. deklaracijo o miru, svobodi, razvoju in sodelovanju ter demokratizaciji mednarodnih odnosov; 2. splošna razprava o mednarodnem položaju; 3. ohranitev in krepitev svetovnega miru in varnosti v spremenjenem svetovnem položaju; vloga neuvrščenosti in krepitev sodelovanja med neuvrščenimi; krepitev OZN in njenih specializiranih agencij; splošna in popolna razorožitev; vojni pakti, tuje čete in baze, načela miroljubne in univerzalne koeksistence; 4. zagotovitev in krepitev nacionalne neodvisnosti in suverenosti, teritorialne integritete in enakosti med državami; akcija za osvoboditev držav pod kolonialno dominacijo in podpora osvobodilnim gibanjem; izkorenitev vseh oblik rasne diskriminacije in apartheida; neokolonializem; zagotovitev in krepitev neodvisnosti neuvrščenih držav; nevme-šavanje v notranje zadeve drugih; 5. gospodarski razvoj in oslonitev na lastne sile; bilateralno deželno in meddeželno sodelovanje med neuvrščenimi državami in državami v razvoju; politika, ki se nanaša na trgovino in pomoč; drugo desetletje razvoja OZN; 6. razno. Za pripravo bodočega sestanka neuvrščenih so udeleženci konference izvolili poseben šestčlanski odbor. v katerem je tudi Jugoslavija. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miša Pavičevič, član predsedstva ZKJ Dimče Belovski in pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Uvalič so v izjavi Tanjugu ugotovili, da so na pripravljalnem sestanku v Dar Es Salamu dosegli visoko stopnjo soglasa neuvrščenih. Uspeh sestanka je nov dokaz vitalnosti politike neuvrščenosti in najboljši demanti špekulacij, ki so jih sprožili z raznih strani v zvezi s krizo te politike in nesoglasja med neuvrščenimi državami. B. BOŽIC —en —a Poziv učiteljem iz časov NOB Odsek za zgodovino in etnografijo poziva vse poklicne in pomožne n-čltelje, ki so učili v času narodnoosvobodilne borbe v šolah in tečajih, katere so organizirali organi narodnoosvobodilnih odborov, Osvo- POMLAD 1970 «... ZA VAS GOSPE, IN ZA VAS, GOSPODJE, SMO ISKALI IN IZBRALI NAJLEPŠE IN NAJBOLJ ELEGANTNE STVARI NAJBOLJŠIH MODNIH ZBIRK ...» razne kulturne prireditve in spominske slavnosti. Tako bo partizanski invalidski pevski zbor priredil slavnostni koncert 6. maja v dvorani kina Union. Istega dne bodo v Ljubljani tudi odprli razstavo ilegalnih tiskam, ki so delovale ves čas okupacije Ljubljane. Naslednji dan pa bodo prav tako v Ljubljani odprli v Modemi galeriji razstavo sodobne grafične umetnosti. Istega dne zvečer bo akademski pevski zbor «Tone Tomšič« priredil slavnostni koncert. Tudi praznik zmage, 9. maj, bo dobil vidno mesto v progTamu proslav. Osmega maja bodo v muzeju Ljudske revolucije odprli razstavo posvečeno 25. letnici osvoboditve. V popoldanskih urah bodo številne komemoracije pred spomeniki partizanom in pred grobnico herojev v Ljubljani. Na partizanske grobove bodo položili vence. Zvečer bodo priredili v letnem gledališču Križanke v Ljubljani slavnostno kulturno prireditev. Devetega maja bo osrednja komemoracija za padlimi borci na pokopališču Zale v Ljubljani. Dopoldne pa se bo sešla mestna skupščina Ljubljane na slavnostno sejo, med katero bodo podelili priznanja nekdanjim ilegalnim medvojnim delavcem iz Ljubljane. Seje se bodo udeležili številni predstavniki raznih organizacij in društev, predstavniki vseh glavnih mest jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Na to slovesnost so povabili tudi predstavnike vseh pobratenih mest in sicer predstavnike Parme, Pesara, Eraiislave, Karl-Marks Stadta iz Vzhodne Nemčije in Soussea, kakor tudi predstavnike sosednih obmejnih mest, Trsta, Gorice, Celovca in Beljaka, Popoldne istega dne bodo v Ljubljani odprli letošnji sejem Alpe-Adria. Zvečer bodo v mestu številne športne in kulturne prireditve na prostem. Dan zmage, deveti maj, bodo proslavili tudi z raznimi prireditvami, ki naj obude spomin na tiste zgodovinske dogod- ke, ko sta Slovenija in njeno glavno mesto doživljala prve ure svobode. Uvod v praznovanje bodo strojnične salve z Ljubljanskega gradu ter budnice godbe na pihala po ljubljanskih ulicah. Že zjutraj se bo pričela velika spominska prireditev «Po poteh tovarištva in spominov«. Tega dne se bodo zbrali v Ljubljani vsi preživeli pripadniki nekdanjih partizanskih brigad. Pred poslopjem slovenske skupščine se bodo postrojih borci Tomšičeve, šercerjeve in Ljubljanske brigade ter pripadniki VOS, pred muzejem NOV ali pred spomenikom ilegalcu se bodo zbrali: Dolomitski odred, II. skupina odredov ter Krimska in Rašička četa, vse krajevne organizacije Zveze borcev, bivše mladinske delovne brigade, taborniki in pionirji. Na Trgu revolucije bo po končanem pohodu veliko zborovanje, na katerem bodo podelili plakete partizanskim brigadam in četam. K temu obsežnemu programu prireditev, s katerimi bo slovensko glavno mesto počastilo prvo četrtletje zmage in svobode, se bodo pridružile še številne druge prireditve, kulturne, športne, zabavne in druge. Tako bodo pripravili posebni mladinski teden, izvedli bodo Gobčevo partizansko opero «Kri v plamenih«, na tednu filma bodo predvajali filme s partizansko tematiko, izdali bodo tudi posebno knjigo, ki bo prikazala 25-letni razvoj Ljubljane. Mnogoštevilne prireditve bodo tudi po šolah, kjer bodo učenci tekmovali za nagrade za najboljše spise in sestavke o narodnoosvobodilnem boju slovenskega ljudstva, šolska mladina bo v dneh proslav obiskala razne zgodovinske kraje v okolici Ljubljane in drugod po Sloveniji. Tako bo Ljubljana, podobno kot vsa Slovenija in vsa Jugoslavija, s temi proslavami povzdignila neusahljiv pomen dogodkov izpred 25 let, ki sodijo med najbolj svetle strani v vsej zgodovini slovenskega naroda. DRAGO KOŠMRLJ Skupni sestanek SKGZ in KZ Nadaljevanje s 1. strani) obdržanja mladine na zemlji. Pogoj za to je pa primerna strokovna vzgoja, ki bi jo morali nuditi deželna ustanova za razvoj kmetijstva z ustanovitvijo šolskih centrov tudi za slovenske kmete; zgraditev kmetijskih infrakstruk-tur (poti, vodovodi itd.) z javnimi sredstvi, enakopravnost kmetov z vsemi delovnimi kategorijami, še zlasti glede socialnega zavarovanja in predstavništva v vseh organih, ki so pristojni za gospodarsko socialne izbire; razvoj zadružništva, ki naj bo tesno povezano s sindikalno organizacijo. Glede same organizacije je Volk poudaril njen pomen in vpliv ne samo med članstvom, ampak tudi v javnosti in pri oblasteh in omenil pri tem odnose med občinami, pokrajino in deželo. Upoštevajoč zelo številno članstvo Kmečke zveze in nove razmere, je pa treba prilagoditi tudi njene materialne zmožnosti in stalež vedno večjim potrebam, še zlasti ob priznanju patronatne službe, ki ga je pridobila v sklopu vsedržavne Zveze kmetov. Predlagal je, naj se sestaneta ožji komisiji SKGZ in KZ, ki naj ta vprašanja podrobneje proučita. Zaključil je, da je v perspektivi treba spodbujati zadružništvo, u-stvariti najtesnejše sodelovanje z goriško Kmečko zvezo, organizirati tudi kmete iz Beneške Slovenije, posebno pozornost pa je treba posvečati strokovnim kadrom, ki naj zavzamejo mesta v ustanovah in organih, ki so pristojni na tem sektorju. Nato je podpredsednik KZ Dušan Kodrič v svojem posegu odločno poudaril diskriminacijo slovenskih kmetov, ki jim ni priznano predstavniktvo v tržaški zbornici za trgovina, industrijo in kmetijstvo in jim je že več kot deset let zakonito onemogočeno demokratično upravljanje svoje bolniške blagajne. Posebej se je zavzel za večje upoštevanje, tudi pri SKGZ, vloge, ki jo lahko igra zadružništvo še zlasti v kmetijstvu in predlagal večjo zavzetost v tem smislu. Prikazal je tudi potrebo izdajanja strokovno sindikalnega biltena KZ. Inž. Miloš Kodrič, podpredsednik SKGZ, je izrazil potrebo po ustanovitvi odborništva za kmetijstvo pri tržaški občini, predstavništva KZ v vseh pristojnih ustanovah in vsestranske pomoči tržaške KZ in SKGZ goriški Kmečki zvezi. Tajnik SKGZ Bogo Samsa j* v svojem govoru priznal tržaški Kmečki zvezi zaslugo, da j® med drugim znala na zgleden način vzpostaviti notranje odnose med vsemi kmeti, ne glede M različne svetovne nazore, pa tudi zunanje avtonomne odnose s SKGZ in vsedržavno zvezo kmetov. Izrekel je pa določeno kritiko, ker ni ob svojih lastnih uspehih dovolj upoštevala težav goriških kmetovalcev in jim ni nudile ustrezne pomoči. Predlagal je, da se glede predstavništva slovenskih kmetov v trgovinski zbornici spre) j me skupna resolucija predsedtva j SKGZ in izvršnega odbora KZ. Glede ostalih tehničnih in kadrovskih vprašanj, pa se je strinjal s predlogom upravnega tajnika KZ j Volka, da se naj sestaneta tehnič-i na odbora obeh organizacij. Seja se je nadaljevala ob živahni razpravi, ki je zajela predvsem vprašanja strokovnega šolstva za kmetovalce, regulacijske načrte, razlastitev, zadružništvl zaščite kmetijskih površin, v kolero so posegli še s tehtnimi prispevki predsednik KZ Guštin, tajnih Grbec, člana izvršnega odbora Kal* in Križmančič, za SKGZ pa ponOV- , no inž. Kodrič in Edvin Švab. Ko je predsednik SKGZ povz® zaključke izčrpne diskusije i" predlagal čimprejšnji sestanek n? , tehnični ravni glede organizacij- skih problemov Kmečke zveze tet njeno pobudo v strokovno posve- n tovanje o vprašanjih zadružništvl : sta predsedstvo SKGZ in izvršij & odbor KZ soglasno izglasovat naslednjo resolucijo; ;| ^ »Predsedstvo SKGZ in izvršiš S( hi odbor KZ, zbrana na skupni sej1 v Trstu dne 16. aprila 1970. najodločneje obsojata trajno, hud* discriminacijo v neposredno škodo kmetov tržaške pokrajin* posredno pa v škodo vse slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jo predstavljata: 1. Odrekanje pravega predstavništva kmetov v organih zbornice na trgovino, industrijo ^ kmetijstvo v Trstu, in medte1” ^ ko je za slovenske kmete hu®* rg žaljivo, onemogoča sami ustano- ^ vi dejansko izvrševanje postav- jjj Ijenih jim nalog: J ^ 2. Več kot desetletna nezakv ^ nita komisarska uprava kmečk1 bolniške blagajne, ki edino slo- ^ venskim kmetovalcem na Tri*’’ c kem onemogoča demokratičn* ,1 izvolitev in upravljanje tako var ,0 ne njihove ustanove®. S T »V MOŠKI PROMOCIJSKI ODBOJKARSKI LIGI Audax-Dom 3:0 Kljub najboljši igri v letošnjem prvenstvu so domovci v petek zvečer utrpeli grenak poraz s strani Audaxa. V delno opravičilo Doma moramo povedati, da je nastopil brez Battaina, katerega je nadomestil čonč, ki je prvič igral v promocijski ligi. Stanje v prvem setu je bilo skoraj takoj 9:3 v korist Audaxa. To je pripomoglo, da so se domovci malček zbudili, a vse je bilo zaman, ker je kljub dobri igri Komela in Černiča, Audax hitro prišel do petnajstice. Prvi del drugega niza je nudil isto sliko. Spet vodstvo Audaxa z 9:3, toda tokrat niso naši fantje sploh reagirali in set se je končal 15:5. Tretji set je bil najlepši. Domovci so se požrtvovalno borili za vsako žogo. Bili so v vodstvu celo z 12:11. Takrat pa so prišli na servis nasprotniki, ki so izkoristili čončevo neizkušenost in vztrajno servirali nanj. Fant se na noben način ni mogel rešiti treme in Audax je tako zmagal s 15:12. Dom: Pahor, Komel, Černič, So-sou, Tomažinčič, čonč R., čocč S. Audax: Meretto, Digeso, Visintin, Comar, Gerin, Gutner, Scafari. P. R. — 1111II !■ V italijanski A ligi je danes v an-Ucipiranem prvenstvenem srečanju v Turinu Juventus igral proti Romi neodločeno 1:1 (0:0). • • « CARDIFF, 18. — Dva tedna pred odhodom angleške nogometne reprezentance v Mehiko, je danes v srečanju veljavnem za medbritan-sko prvenstvo Wales igral neodločeno z Anglijo 1:1. Prvi polčas se je celo zaključil v korist Walesa. To je bila lahko rečemo mrzla prha za angleške navijače, ki so pričakovali vsekakor zmago od svoje enajsterice, saj je waleška reprezentanca nedvomno najšibkejša od tistih, ki sodelujejo na tem prvenstvu. Drugi dve enajsterici sta še Sev. Irska in Škotska. Po prvem kolu vodi na lestvici škotska z dvema točkama pred Anglijo in Wale-som, ki imata po eno ter Sev. Irsko, ki je brez točk. V PRIJATELJSKI TEKMI «Zvezd