Poštnina plačana ▼ gotovtnL Leto XVI., štev. 100 L]ttbQaiia, sreda 1. maja 19J5 opravuiatvo; l-j udi jana. Hnafljeva ulica — feielon «t_ 8L22, S123. S124. 312& 3126. Inseratni oddeien: Ljubljana Selen-burgova ul a. — Tei. 3492, 2492. Pouruzruca Maribor: Gosposka ulica II. — leietoD §t_ 24S&. Podružnica Celje: Hocenova ulica 8t 2. _ Pelelon 8t_ 190. Hačunl pn pošt. ček. zavodih: L.Jub-ljana fit. 11.842, Praga člslo 78080, V/len 9t 105.241. Jedro banovinske samouprave Vprašanje izgraditve banovinskih samouprav je pri nas že nekaj let na dnevnem redu. Aktualno je postalo že z dnem, ko so bile v naši državi organizirane banovine kot velike upravne in samoupravne edinice. Sestavljeni so bili tudi. že konkretni načrti za izgraditev banovinskih samouprav, pri tem pa je žal delo tudi obtičalo. Vlada g. Bogoljuba Jevtiča je v svoji deklaraciji od 3. januarja t. 1. poudarila, da smatra kot eno svojih prvih nalog reorganizacijo državne uprave v pravcu obsežne dekoncentracije državne oblasti in organizacije banovinske samouprave. Tudi v svojih nedeljskih govorih v Ljubljani in v Zagrebu je predsednik vlade g. Jevtič ponovno poudaril, da bo njegova vlada izvedla tako dekon-centracijo kakor samoupravo. Nova Narodna skupščina, izvoljena pri volitvah dne 5. maja, bo torej kot eno prvih nalog reševala ta važni, a tudi težavni in komplicirani problem. Vsi -čutimo, da je treba upravno oblast v interesu postopnega razvoja naroda in gospodarstva prilagoditi potrebam in zahtevam prebivalstva v poedinih pokrajinah. Zato je potrebno, da se uprava čim bolj dekoncentrira, ker bo na ta način bližja narodu in bo tudi lažje vršila zlasti posle lokalnega značaja. Z izgraditvijo širokih banovinskih samouprav, razširjenih do vse one mere, ki je še v skladu z interesi državne in narodne celote, bo mogoče bolj neposredno pritegniti narod k vršen tu vseh lokalnih poslov gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja. Tako sodelovanje naroda bo znatno pripomoglo k pravilnemu razvoju in napredku življenjskih sil, ki so še danes neizkoriščene. Velika naloga, ki stoji pred nami, ni enostavna in ne lahka. Težkoče niso toliko v tem, kateri dosedaj državni posli naj se prenesejo na banovinske samouprave. marveč v tem, kako naj banovine svoj razširjeni delokrog finančno zmorejo. Naravno je, da mora država, če odstopi banovinam vršenje določenih nalog, odstopiti tudi ustrezajoče dohodke. In tu nastane takoj vprašanje, katere svoje dohodke naj država odstopi banovinam za vršenje svojega razširjenega delokroga. Tudi v drugih državah z bolj homogeno gospodarsko strukturo, nego jo ima Jugoslavija, so podobna vprašanja povzročila mnogo preglavic. Logično se zdi načelo, da mora prebivalstvo vsake banovine samo nositi bremena, ki so v zvezi z vrSenjem samoupravnih nalog. Zato prihajajo za prepustitev banovinam v poštev le oni državni dohodki, kjer ne more biti dvoma, kdo nosi breme dotičnega davka. Tako so n. pr. carinski dohodki v naprej izključeni, da bi jih država prepustila banovinam, ker plača končno carine potrošnik zacarinjen&ga blaga, ki pa pri pobiranju carin še ni znan. Enako kakor carine je n. pr. praktično nemogoče prepustiti banovinam državne dohodke od davka na poslovni promet, ker fiskalno breme tega davka nosi končno potrošnik blaga. Za prepustitev banovinam prihajajo v poštev pred vsem oni neposredni daviti, ki jih plačnik ne more ali jih more le v omejenem obsegu prevaliti na koga drugega. Zato se tudi v mnogih državah finansirajo velike samouprave pred vsem s posameznimi neposrednimi davki ali s tangentami teh davčnih dohodkov, ki se poberejo na področju dotične samouprave. V Švici je n. pr. to vprašanje načelno tako urejeno, da pobira država le posredne davke, dočim p: padajo vsi neposredni davki kantonom kot samoupravnim edinicam. Naravno je, da bi pri prepustitvi določenega dela državnih dohodkov od neposrednih davkov imele posamezne banovine prav različne dohodke za vršenje svojih samoupravnih nalog. Banovine z bolj razvitim gospodarstvom bi torej imele precej večje dohodke nego banovine z manj razvitim gospodarstvom. V tem pa ni nikake krivice nasproti gospodarsko slabo razvitim banovinam, kajti vzporedno in proporcionalno z razvojem privatnega gospodarstva naraščajo tudi samoupravne naloge in potrebe. Saj vidimo n. pr., da je proračun dravske banovine relativno najvišji med vsemi. Na drugi strani pa gotovo ni v interesu skupnosti, da bi gospodarsko slabo razvite in ubožne banovine zaostajale. Zato bo nemogoče dosledno izvesti načelo, naj se vsaka banovina popolnoma vzdržuje sama. Država bo gospodarsko slabo razvitim banovinam iz skupnih dohodkov morala nuditi primerne dotacije. Ta način podpiranja gospodarsko slabo razvitih samoupravnih edinic se izvaja tudi v številnih drugih državah. Kakor je razvidno že iz teh kratkih izvajanj, bo pri izgraditvi banovinskih »amouprav igralo ravno finančno vpra-šanie erlavno vloeo. Zato ni odveč, če začenjamo že sedaj konkretno razmišljati o tem. kako naj se to vprašanje uredi na vse cf'"OTii pravično ter državi -n narodu v korist. Cena 2 Din Naročnina muli mesečno Din 25. Za Inozemstvo Din 40._ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica »ter. 1. Telefon fit. «5. Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifi. PAKT, KI SE S TEŽAVO PORAJA Kljub splošnemu pričakovanju francoska vlada tudi včeraj še ni odobrila pogodbe z Rusijo in je sestavila nove predloge Par«, 30. aprila. w. Danes je prevladovalo mnenge, da je redakcije francosko-ruskega pakta končana in da ga bo ministrski svet na svoji današnji seji potrdil. Listi so že poročali, da je bil snočnji razgovor zunanjega ministra Lavala z ruskim poslanikom Potemkinom odločilen in da so se z njim dejansko končala froncosko - ruska pogajanja. Vsi so izražali brez pridržkov svoje zadovoljstvo nad tem. Tem večje je bilo zato presenečenje, ko v uradnem komunikeju, ki je bil izdan po seji ministrskega sveta, ni bilo nobenih podrobnejših podatkov o stanju pogajanj. Iz tega sklepajo, da pogajanja Še niso popolnoma končan«, kar potrjuje še bolij dejstvo, da se je zunanji minister Lava! kmalu po 14. ponovno sestal s Potemkinom, katerega je obvestil o posvetovanju ministrskega »veta in mu obenem izročil nova francoska navodila, kakršna so sklenili ministri po dosedanjem besedilu pogodbe. Lavalov razgovor s Potemkinom je trajal nad eno uro. Ko je Potemikin zapuščal Quai d' Orsay, ni hotel ničesar izjaviti. Kakor zatrjuje >Li'berte«, velik del ministrov ni bil zadovoljen z besedilom pogodbe. Posebno so bili proti temu, da bi se priznala Sovjetski uniji tudi najmanjša koncesija, najmanj pa glede avtomatske pomoči, kakor jo je zahtevala Sovjetska unija. Laval je sicer včeraj le nekoliko popustil glede ruskih zahtev, toda že te majhne koncesije je označila večina ministrov »a nesprejemljive. Po- slanik Potemkin je nove francoske želje br-zojavno sporočil tudi v Moskvo. V političnih krogih zagotavljajo, da s parafiranjem pogodbe za nocoj v teh okoliščinah ni mogoče računati, vendar pa nove francoske želje nieo takšne, da bi se bilo treba bati za uspešen zaključek francosko-ruskih pogajanj. Vsebina pogodbe Pariz, 30. aprila, g. Kakor piše »Excel-sior«, sta se Laval in PotemkJn ▼ pogajanjih o francosko-ruski pogodbi zedmila o naslednjem: 1. Francosko-ruska pcgodba se sklene ▼ skladu s čl. 10, 11, 15, 16 in 17 pakta Društva narodov. 2. Pogodba ne omejuje v nobenem pogledu učinkovanja locarnske pogodbe in ustvarja popolno harmonijo med obstoječim varnostnim sistemom za zapadne meje in novim jamstvom za evropske vzhodne meje. 3. Medsebojna pomoč med Francijo In Sovjetsk ounijo se izvaja v okvira popolne recipročnosti in v sklada s pravicami sveta Draštva narodov. 4. Vsak nesporazum o pomena in dale-kosežnosti določb v francosko-ruski pogodbi se onemogoča s skupnim tolmačenjem posameznih členov v pogodbi. 5. Pogodba ni naperjena proti nobeni tretji sili in lahko zato pristopijo k nje i vse države, ki želijo v popolni enakosti pravic in dolžnosti sodelovati v razSrje-nem sistemu medsebojnih jamstev za vzhodno Evropo v okviru Društva narodov. Po današnji seji ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Laval predložil besedilo pogodbe, je imel poslanik Potem-kin še zadnji telefonski razgovor z Moskvo. V Parizu računajo z gotovostjo, da bo pogodba podpisana najkasneje jutri. Kaj pravijo francoski listi Pari«, 30. aprila. AA. »Peti* Pa risi en« pravi med drugim: Na današnja seji bo ministrski svet zavzel stališče do pakta med Sovjetsko unijo in Francijo, o katerem bo poročal zunanji minister LavaL Tako nam ne bo treba več dolgo čakati na ta pomembni diplomatski akt, ki naj sankcionira fran-cosko-rusko sodelovanje na mednarodnem polju in poveže obe državi v skupno obrambo. »Mathu poroča, da bo sporazum parafiran najkasneje jutri, končno pa podpisan v Moskvi. Laval bo odpotovali po vsej priliki v Moskvo v začetku prihodnjega tedna, v torek ali sredo. Tudd »Journal« je mnenja, da je končna sklenitev francosko-ruskega pakta samo še vprašanje nekaj ur, naglasajoč, da je pakt sestavljen popolnoma ? okviru načel Društva narodov in da bo pripomogel k boljšemu in uspešnejšem« funkcioniranju te velike mednarodne ustanove. Pri tem puš& zadosti prostosti podpisnicam, prav tako pa tudi ne nasprotuje obveznostim locarnske pogodbe. Zato ne bo obstoječi 6 iste m varnosti za zapadivo Evropo s to pogodbo prav nič okrnjen, prav tako pa tudi ne sistem zvez, ki družijo Francijo e Poljsko in Riumunijo, niti sistem zvez sploh, ki je slej ko prej eden glavnih stebrov miru v vzhodni EVro-pi. Srednja pot Moskva, 30. aprila d. Tu pričakujejo v najkrajšem času parafiranje konvencije. Diplomatski krogi so mnenja, da je bila v vprašanju avtomatskega nastopa medsebojne pomoči dogovorjena srednja pot, ki zadovoljuje obe strani in ki upošteva tako statute Društva narodov kakor locarnske pogodbe. Važno je, da so tako v locarn-skem paktu, kakor tudi v nameravani letalski konvenciji za zapad predvidene določbe za primer flagrantnega napada. Proglas Vorošilova za 1« maj Moskva, 30. aprila AA. Narodni komisar za vojsko Vorošilov je iadal za 1. maj proglas na rdečo vojsko, v katerem pravi med drugim, da vodi sovjetska vlada politiko miru in da bo to delala tudi v bodoče. Obenem bo sovjetska vlada tudi v bodoče pripravljena odbiti vsak naipad na državno ozemlje Rusije. Sovjetska vlada računa na sovjetsko vojsko, ki je v vsakem pogledu pripravljena. Poljski glas za vzhodni pakt Varšava, 30. aprila AA. Opozicijski list »Kurler Warszawsiki« priobčuje članek profesorja Stranskega, ki Je mnenja, da kaže skleniti vzhodno evropsko pogodbo o kolektivni varnosti. Pogodba pa M m smela biti prazna in bi morala obsegati točne določbe o vzajemni pomoči proti na.-, padalcu. Horthy govori o krivici mirovnih pogodb Slovesna otvoritev novega madžarskega parlamenta Revizijonizem glavni pogoj za madžarsko mirovno politiko ska kriza opozarja, da se je treba združiti. Zato je treba upati, 4* bo vsaj »kupno gorje ustvarilo, kar sta doslej zamudila Budimpešta, 30. aprila vr. Na slavnoetni skupni 6eji obeh zbornic, ki so se je udeležili razen članov obeh zbornic, najvišji predstavniki oblastii ter dlani diplomatskega abora, je opoldne državni upravnik Horthy otvordl zasedanje novega parlamenta s govorom, v katerem je Izvajal med drugim: Zasedanje novega parlamenta se začenja v zelo razgibani in pomembni dobi mednarodnega položaja. Politične kn gospodarske razmere, kil so jih ustvarile mirovne pogodbe, niso prinesle človeštvu nobenega napredika na polju sodelovanja ln razvoja, temveč so še bolj razdvojile narode. Mirovne pogodbe, katerih določbe so bile odrejene enostransko ta vs-J-Mene s silo, se po pameti ne morejo imenovati prave mirovne pogodbe. Med narodi se bo vrnilo oomirjenje šele tedaj, fte se bodo velesile končno odločile začeti delo za mir sporazuma. Kdo bd mogel pod vtisom krvavih spominov še nedavnega svetovnega požara misliti na vojno in kdo bi hotel svetu naprtiti novo nepopisno katastrofo? V interesu miru in uresničenja pravega miru pa je treba omogočiti, da se bodo narodi med seboj spoštovali lo sporazumeli, in sicer kot svobodni in enakopravni člani mednarodne družbe. V vodilnih državah Evrope se vedno moč-nejiše uveljavlja spoznanje, da je treba razmerje med narodi med seboj izravnati in točno urediti. Tudi splošna gospodar- u vi de vn ost in dobra volja. Madžarski narod je pripravljen sode'ovati pri deta za uresničenje evropskega miru. Mir pa bo zaslužil le tedaj svoje ime, če bo tanel u podlago pravičnost in pravico. Zato smo ne samo v interesu domovine prepričani, da bomo najbolje služIli ideji pravega mira, če batno pri pogajanjih ta ureditev evropskih vprašanj nveljavdU tadl opravičene zahteve našega naroda. Da bomo mogli te zahteve zastopati a potrebnim poudarkom, je treba, da narod s vsemi svojimi notranjimi aUami nastopi pred mednarodnimi Instancami. Nato je državni upravnik napovedal celo vrsto ukrepov, kd jih nameifcva vlada uvesti v bližnji bodočnosti. Horthy je zaključil svoj otvoritveni govor s pozivom, naj narod zedini vse svoje sile, ter s spominom na one rojake, ki jim je določena usoda narodnih manjšin in na katere narod ne sme pozabiti. Danes je bila tudi prva meritorna seja poslanske zbornice, na kateri je bila na dnevnem redu verifikacija mandatov. Pri pozivanju posameznih poslancev vladne stranke se je več članov stranke malih posestnikov oglašalo s klici, češ, da do-tični poslanci svojih mandatov niso dobili s čistimi sredstvi. Prihodnja seja bo jutri ob 10. Beneški sestanek Italija hoče pripraviti Avstrijo in Madžarsko na konferenco v Stresi, ki pomeni konec revizionistične politike Praga, 30. aprila d. Po poročilih čeških listov je Italija obvestila češkoslovaško vlado, da se bo v prvi polovici maja vršila v Benetkah konferenca zastopnikov Italije, Avstrije in Madžarske. Italijanska vlada poudarja, da ne bodo v Benetkah razpravljali o ničemer, kar bi moglo prejudicirati posvetovanja pripravljalne konference po-dunavskih držav v Rimu. Pariz, 30. aprila k. Zunanji minister Laval je imei daljši sestanek z italijanskim poslanikom v Parizu Pignattijem. italijanski poslanik ga je obvestil o beneški konferenci Madžarske, Avstrije in Italije, na kateri bodo preliminarni razgovori glede na bližnjo podunavsko konferenco. Franco- ski listi pravijo, da hočejo Italijani, Madžari in Avstrijci na beneškem sestanku določiti skupno stališče glede vseh vprašanj, ki bodo na dnevnem redu konference. v ostalem so mnenja, da se ima na beneškem sestanku pred vsem Madžarska pridobiti za že znani stvarno protirevizio-nistični program podunavske konference, proti katerem« so se v zadnjih dneh na Madžarskem oglasili že vsi mogoči vplivni faktorji Pariz, 30. aprile, g. Po vesteh iz madžarskih virov, se namerava Mussolini osebno udeležiti predhodnih razgovorov za pochmav-ako konferenco z aastopniki Avstrije in Madžarske v Benetkah. Društvo narodov za pobijanje mednarodnega terorizma Ženeva, 30. aprila. AA. Danes se je v prostorih glavnega tajništva Društva narodov sestal odbor strokovnjakov, ki proučuje. kakšni ukrepi so potrebni za pobijanje mednarodnega terorizma. Kakor znano, je bil odbor sestavljen na podlagi sklepa decembrskega zasedanja sveta Društva narodov v zvezi z odgovornostjo za atentat v Marseilleu. Vdova Staviskepa rzouščena Pariz, 30 aprila AA Preiskovalno sodišče je sklenilo začasno izpustiti Arletto Simonovo, vdovo Staviskega, Guiboud-Ribau-da in Dariusa. ki so zapleteni v afero Staviskega. Zbližanje med Poljsko in Litvo Varšava, 30. aprila. A Maršal Pilsudski je imel preteklo nedeljo daljši razgovor z zunanjim ministrom polkovnikom Bek-kom, ki mu je podrobno poročal o svojih razgovorih s francoskimi in italijanskimi državniki. Kakor se ie šele sedaj *ve-delo, se je polkovnik Beck pred svojim odhodom iz Ženeve sestal tudi z litovskim poslanikom v Parizu Klimasom. čemur pripisujejo v političnih krogih velik pomen Govore, da sta razpravljala o možnosti poljsko-litovskih pogajanj za sporazum. ki naj bi se pospešila zaradi nemške nevarnosti za neodvisnost Litve. Bogat ribji trg v Zatrrebu Zagreb, 30. aprila n. Danes so morske ribe preplavile zagrebški trg. Prodali so jih 13.000 kg. Vznemirjena Britanija Vsa angleška Javnost napeto pričakuje pojasnil vlade o nemškem oboroževanju na morju in v London, 30. aprila d. Včeraj popoldne se je zopet sestala spodnja zbornica. Na vprašanje nekega poslanca, ali hoče vlada glede na nezadovoljivo stališče litovskih oblasti proti nemški manjšini podvzeti pobudo za imenovanje visokega komisarja za klajpedsko ozemlje, ki naj bi zastopal podpisnice klajpedskega dogovora in Društvo narodov, je zunanji minister Simon odgovoril, da spada imenovanje visokega komisarja v pristojnost Društva narodov. Imenovan bo direktorij, ki bo užival zaupanje klajpedskega deželnega zbora Vprašanje, ali bo to mednarodna korpo-racija, je zunanji minister zanikal. Predsednik vlade Macdonald je napovedal, da se bo v četrtek pričela debata o zunanje političnih zadevah z vladno izjavo. Kasneje se bo vršila debata bolj tehničnega značaja o obrambi države. Na zahtevo Churchilla po pospešenju debate o obrambi države, je Macdonald izjavil, da je vlada nikakor ne želi po nepotrebnem odgajati. Na vprašanje, ali je zunanjemu ministru znano, da je nemška vlada odredila graditev več podmornic in obnovo mornariške šole v Kielu, je zunanji minister Simon odgovoril, da je nemška vlada izjavila, da je naročila 12 podmornic po 270 ton. To vprašanje angleška vlada sedaj proučuje. Glede šole v Kielu ni prejela nobenega uradnega obvestila. Na nadaljnje vprašanje, ali hoče zunanji minister podvzeti ukrepe, da pride ta ponovna kršitev versajske pogodbe nemudoma pred Društvo narodov in ali še misli na možnost mornariških razgovorov med Nemčijo in Veliko Britanijo, je Simon odgovoril: »Kakor sem že dejal, tvori ta zadeva predmet proučavanja glede na njeno resnost Ne smatram za umestno, da bi dajal že sedaj kak drug odgovor.« Ko je zastopnik delavske opozicije Thorne vprašal, ali meni Simon, da mu je Hitler pri svojih razgovorih z njim povedal polno resnico, je zbornica odgovorila s smehom. Nadaljnje vprašanje se je glasilo: Ali ni namen nemške vlade, da prične zopet graditi podmornice, nov dokaz, da je ponovno oboroževanje Nemčije v glavnem naperjeno proti Veliki Britaniji. Neki drug poslanec je vprašal, ali bo zunanji minister, preden ne bo prepozno, poizkusil sporazumeti se z državami, ki so bile zastopane v Stresi in morda tudi z Rusijo glede enotnega nastopa proti tej enostranski, nevarni in trajni odpovedi versajske pogodbe. Na ti dve vprašanji Simon ni hotel odgovoriti. Podmornice so ie v delu London, 30. aprila. AA. Današnji »Man-chester Guardian« prinaša nove podrobnosti o uradnem obvestilu, ki ga je dobil britanski pomorski ataše v Berlinu. Po njegovih trditvah je Nemčija obvestila Anglijo: 1. da so bili načrti za 12 novih nemških podmornic izdelani že jeseni lanskega leta; 2. da se je izdelava posameznih delov za te podmornice začela že okoli božiča in 3. da so se pred 14 dnevi začela dela za gradnjo teh podmornic. V pričakovanju angleške demarše v Berlinu London. 30. aprila. AA. Vilie izjavi, ki jo je dal innanji minister sir John Simon sno-ti r spodnji cborniei v sveti s nemškim pomorskim oboroževanjem, mislijo v poufenih krogih, da bo Velika Britanija po v»ej prilike t kratkem poslala r Berlin protestno noto zoper noro kršitev versajske mirovne pogodbe. London, 30. aprila, g. Angleška vlada b* na j brž p jutri cvečer poslala angleškem« poslaniku t Berlinu protestno noto, da jo ia-roči nemški vladi Protest j« naperjen v glavnem proti oboroževanju NemSje na morju, predvsem pa proti napovedani gradnji podmornic. Pomorska pogajanja z Nemčijo odgodena London, 30. aprila. AA. Današnji *Dafly Expres6< pravi, de je nemška vlada včeraj zahtevala od britamrike vlade, da naj se od-gode britansko * nemški pomorska razgovori, ki bi se imeli začeti prve dni meseca maja. Nemška vlada utemeljuje svojo zahtevo s sedanjim političnim označjem, fefi, da se ji z*fi neugodno za take razgovore. Kazen tega bd hotela začeti polaganja šele tedaj, ko bo državni kaneeiar Hitler s velikim govorom v rajhstagu jasno opredelil natnško zunanjo politiko. Francoski ukrepi proti nemški letalski špijonaži Pariz, 30. aprila 6. Francosko vojno ministrstvo je včeraj odredilo, da se mora 6 lovskih letal takoj etablirati v Strasbour-gu, kjer bodo nadzorovala tamkajšnje obmejne utrdbe. Letala bodo morala vsak dan krožiti nad utrjenim ozemljem in pasi ti na vsako tuje letalo, ki bi hotelo priti preko tega pasu. Vsako tako letalo bodo morali takoj fotografirati in ga zasledovati, v danem primeru pa prisiliti, da se spusti na tla. Francosko vojno ministrstvo je mnenja, da se je treba izogniti vsakemu resnemu konfliktu, v primeru letalskega vohunstva pa vsaj s slikami dokazati, da tuja letala res vohunijo po obmejnem ozemlju Francije. Metz, 30. aprila ft. Francoski letalski minister general Denain Je odposlal 12 br-zah lovskih letal v tukajšnje obmejno ozemlje z nalogo, da preprečijo vsako letalsko vohunstvo. Angleži za mednarodno letalsko policijo London, 30. aprila ft. Včeraj je vložilo v poslanski zbornici 24 poslancev predlog, naj se na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov zahteva organizacija mednarodne letalske policije, ki naj bi strogo nadzorovala vsa civilna letala, pred vsem pa pazila, da se ne bi uporabi iala za vohunske namene. Oboroževanje na vse strani Washington, 30. aprila AA. Mornariški krogi so mnenja, da bo gradnja nemških podmornic prisilila Veliko Britanijo k povečanju svoje mornarice. Velika Britanija se bo pri tem Sklicevala na londonsko pogodbo. Ameriški mornariški krogi se boje, da bo tudi Japonska izkoristila to priliko in povečala svoje pomorske gradnje. Vse njene ladjedelnice delajo že sedaj za vojno mornarico. Ameriški krogi se boje, da bodo morale Zedinjene države slediti primeru Velike Britanije in Japonske. Nemški gradbeni program Rim, 30. aprila AA. »Giornale d' Italia« piše o nemškem pomorskem oboroževanju in pravi, da obsega nemški pomorski program za leto 1935/36 100.000 ton, in sicer za dva drednota po 20 000 ton, dve križar-ki po 9 do 10 tisoč ton, glede podmornic se pa zdi da jih bo več ko 12. Po tem programu bodo nemške pomorske sile dosegle leta 1938 166 000 ton. Konvencija o trgovinski propagandi ženeva, 30. aprila AA. Dne 1. julija se bo tu priftela konferenca zastopnikov raznih držav zaradi dogovora o konvencij, ki naj olajša trgovinsko propagando. češki Nemci v volitvah Henleinova Sudetska fronta ruši dosedanje nemške stranke v ČSR — Nejasna situacija po volitvah ln. — Praga, 28. aprila. Na Češkoslovaškem je volilno gibanje v polnem razmahu. Kakor je bilo pričakovati, se volilna kampanja čeških strank ne razlikuje bistveno od poprejšnjih; vsaka stranka ima kolikortoliko svoj opredeljeni tabor volilstva, zaradi česar se ne pričakujejo bogve kake spremembe v njihovem posestnem stanju. Nov je prav za prav le opozicionalni nastop narodnih demokratov, ki so se z ligo Štribrnega in z Mareševo skupino združili v skupno volilno fronto in proti katerim je v glavnem naperjen koncentrični ogenj koalicijske agitacije. Popolnoma druga situacija pa je v nemškem taboru, kjer se. je v teku zadnjega časa izvršil tako temeljit preobrat, da utegne po volitvah nastati vprašanje, kaj bo z bodočo vladno večino, ki se, kolikor se Nemcev tiče, prav gotovo ne vrne v parlament v dosedanji sestavi. Pregrupa-cija nemških političnih skupin tedaj ni samo vprašanje nemške manjšine, marveč zadeva državne politike; dogodki v nemškem taboru obračajo zato na sebe razumljivo zanimanje in pozornost vse češkoslovaške javnosti. Historija postanka Henleinovega Dokrs-ta, ki je povzročilo ta obrat, je znana Menda ni v vsej republiki nikogar, ki bi ne vedel, da gre tu za veliko vsenarodno organizacijo protiaktivističnih elementov, ki je bila morda s početka zamišljena te kot zasilna streha za razpuščene nirodne socialiste in vsenemce, ki pa je pod vplivom gospodarske krize in po zunanjih vplivih pritegnila nase vse nezadovoljmeže in narasla na število pristašev, ki se ceni na preko pol milijona. Ne sme se pozabiti, da je prebivalstvo obmejnih pokrajm že od nekdaj nagnjeno k radikalnim ekstre-mom. V avstrijskih časih je bila tu Schd-nererjeva domena, po vojni se je tu razb;>-hotila centrifugalna iredenta in trajalo je lepo vrsto let, preden so treznejši voditelji mogli pridobiti predvsem kmetske mase za realno politiko, ki je omogočila Švehli, da je sestavil prvi kabinet, v katerem so sedeli tudi nemški ministri. Češkoslovaško nemštvo je od sodelovanja s češko večino imelo vidne koristi, toda kljub temu ni aktivistična politika imela trajne in zanesljive zaslombe. Odmev Hitlerjeve zmage je bil zlasti med mladino in v meščanstvu izredno močan; povzročil je novo iredento, ki je zavzela take dimenzije, da je bilo treba izrednih mer v obrambo države. Po razpustu ekstremn-h nemških strank je razvil telovadni učitelj Henlein svojo zastavo. Agitacijske metode, očividno izposojene iz nemškega sosedstva, so se dobro obnesle. Pri tem pa se je znal Henlein skrbno ogibati vsemu, kar bi se bilo moglo tolmačiti kot protidržavna gesta. Vendar pa tudi še do danes ni razvil pozitivnega programa in se omejuje le na gesla, ki močno spominjajo na hitlerievski slovar. Njegova Sudetska fronta je osnovana na principu voditeljstva, pobija stran-karstvo in zagovarja stanovsko preureditev. Ker pa je na tej poti prišel v navskrižje z demokracijo, je v zadnjem času tudi tu obrnil plašč po vetru — vsaj na zunaj. Tako se mu je posrečilo izogniti se vsem opasnostim in si zagotoviti pot v volitve. Volilno gibanje Volilni shod g. Je vtiča v Beogradu Beograd, 30. aprila. AA. V petek ob 5. popoldne prirede prijatelji državne kandidatne liste g. Bogoljuba Jevtiča velik ljudski shod za volilno področje Beograda, Zemuna in Pančeva. Shod bo na prostoru za tehniško fakulteto, kjer je bilo svoie-časno sokolsko zletišče. Na shodu bo govoril g. Bogoljub Jevtie, predsednik vlad« in zunanji minister. Pripravljalni odbor je ob tej priliki izdal tudi volilni proglas, v katerem poziva vo-lilce Beograda, Zemuna in Pančeva, naj 5. maja izvršijo svojo državljansko dolžnost za napredek Jugoslavije, za njeno bodočnost m njen gospodarski procvit. Proslas poziva volilce, da glasujejo za ohranitev močne in čvrste Jugoslavije, kakršno nam je zapustil blagopokojni Viteški kralj. Pre-stolniški volilci, ki so bili zmerom v prvih borbenih vrstah za ostvaritev nacionalnih idealov, morajo biti tudi 5. maja v prvih vrstah za čuvanje narodnih svetinj in idealov. V svesti si svoje velike vloge in izkazanega ji zaupanja je kraljevska vlada g. Bogoljuba Jevtica, nosilca državne liste in predsednika vlade, pozvala s svojo deklaracijo in z volilnim proglasom vse državljane Jugoslavije, da ji, ne glede na pleme, brez ozira na vero in na prejšnjo politično opredelitev, pomagajo ohraniti narodne svetinje in izvedbo gospodarske obnove države. Dosedanja dela kraljevske vlade iti uspehi njeni so zadostno poroštvo, da smejo prestolničani pokloniti nosilcu državne liste g. Bogoljubu Jevtiču zaupanje dne 5. maja za zavarovanje naše države in za izvedbo gospodarske obnove in blagostanja vsega naroda Manifestaeilski shod v Osijeku Osijek, 30. aprila AA. Danes ob štirih popoldne se je vršil na vrtu hotela »Ro-jaU velik volilni shod. Govorila sta v imenu državne liste predsednika vlade g. Bogoljuba Je vtiča, viharno aklamiirana ministra gg. dr. Vrbanič in dr. Auer. Ti-6očglava množica ljudi je izvajanja obeh ministrov vihamo pozdravljala im akla-mirala ter prirejala navdušene manifestacije za Nj Vel. kralja ter močno in enotno Jugoslavijo. Nove voznine za mednarodne vlake Beograd, 30. aprila AA. Jutri stopi v prometu z mednarodnimi vlaki (simplon-ski ekspres itd.) v veljavo nova razpredelnica cen, izraženih v zlatih frankih. Tik do razpisa volitev je nad Henleinovo stranko visel Damoklejev meč razpustitve. Vlada se je opetovano bavila z ob te žilnim materialom, ki so ga nagromadile uradne poizvedbe in informacije političnih strank. Henlein sam je bil že pripravljen na vse, zlasti ko je razbil pogajanja t vladnimi nemškimi agrarci. V zadnjem trenutku pa je posegla vmes višja sila. V vladi se ni dosegla večina za radikalni ukrep, ki ga je vsa javnost pričakovala. Zatrjuje se, da češki agTarci niso izgubili upanja na morebitno poznejšo kooperacijo v parlamentu, ki bi nadomestila Spinovo skupino. Bodisi temu kakorkoli, dejstvo je, da je Henlein z vso vehemenco vstopil v volilno borbo. Začel jo je na velikonočni ponedeljek na velikem zboru v Chebu i« od takrat naprej potuje iz kraja v kraj, spremljan po dveh avtomobilih z zvočniki in po svoji »vojaški« godbi, ki skrbi pri njegovih nastopih za bučno reklamo. Na shode drvi tisočglava množica, tako da je njegova agitacijska turneja prava triumfalna pot, ki jo le tu in tam prekinjajo krvavi spopadi s socialističnimi nasprotniki Prišlo je že do cele vrste bitk, ki so zahtevale celo človeške žrtve; najhuje je bila menda v Znojmu, kjer je bil, kakor se pripoveduje, ranjen tudi Henlein sam. Socialistično časopisje bridko očita vladi, da ni ničesar ukrenila v zaščito demokracije proti fašističnemu terorju. Zdi se, da se vlada že sama nekoliko kesa svoje popustljivosti. Nenadna vzpostavitev nemško-na-cionalne stranke, ki je bila lani razpuščena in prepovedana, je menda poskus, razcepiti nacionalistične vrste in oslabiti Henleinov pohod; zdi se pa, da je prišla prekasno. Poleg nacionalnih gesel zna Henlein spretno izrabljati gospodarsko in socialno bedo, ki je v industrializiranem obmejnem ozemlju posebno težka. Nezadovoljstvo brezposelnih izigrava proti socialistom, češ da kot vladna stranka niso ničesar storili za odvrnitev industrijske krize. Meščanske in kmečke stranke očividno ne zmorejo proti Henleinu uspešnega odpora. Njih pristaši trumoma prehajajo k Henleinu; pridružili so se mu tudi že številni voditelji in parlamentarci, kakor da zapuščajo potapljajooo se ladjo. Kljubujejo mu prav za prav samo socialni demokrati, dasi utegnejo tudi oni priti do izgub. V zadnjem času so se razširile vesti, da bo vlada vendarle še v zadnjem trenutku posegla vmes, toda nikdo tega prav ne verjame. Javnost pa se vprašuje, kako bo izgledala bodoča vladna večina, če bo njeno nemško krilo tako razredčeno, kakor se večinoma pričakuje. Kajti da bi Henlein stopil na Spinovo mesto, se zdi težko verjetno, ker bi aktivistična politika vzela njegovemu pokretu velik del popularnosti. Koalicija brez nemških strank, če bi bila v sedanjih razmerah sploh dosegljiva, pa se v resnih političnih krogih ne smatra za željeno, ker bi se z njo odprla vrata nacionalnemu boju, čigar posledice bi utegnile biti nedogledne tudi za zunanjo politiko. Ni tedaj pretirano, če merodajni politični krogi s skrbjo motrijo dogodke v nemški manjšini in jih smatrajo za najvažnejšo točko letošnjih volitev. Pocenitev petroleja Split, 30 aprila n. Zadnje dni sta se znatno pocenila nafta ln petrolej, ki ju rabilo za rlbiStvo Doslej so nafto prodajali po 7 Oin kg. Njena cena le padla na 2.10 Dtn Tud' cena petroleja se je znižala za 50 odstotkov. Bivši romunski bojevniki na Oplencu Oplenac, 30. aprila. Davi ob 7.30 je prišla na Avalo skupina bivših rumumakih vojaka v im usmiijenk, članic FIDAC-« in položila na grob Neznanega junaka lep venec iz umetnega hrastovega listja z jugoelovensko in rumunsko trobojnico. Nato so romarji nadaljevali poi na Oplenac, kamor so prispeli ob 11. Skupino rumunskih udeležencev j« vodiil predsednik Simeonescu, Slanice žensike sekcije FIDAC-a pa predsednica, soproga podpolkovnika Lazarja. V njihovem spremstvu je bil Ignjat Stepanovič, predsednik osrednje uprave rezervnih častnikov in vojakov, Milorad Siimonjič, generalni tajnik, in Jovan Stojenovič predsednik nadzornega odbora in skupina rezervnih Častnikov z gospe mi. Po prihodu na Opleinac so vsi odšli v krip-to pokojnega kralja Aleksandra in se poklonili njegovemu spominu. Pri tej priliki so bivši rumunski bojevniki položili na grob bronast venec, prižgali srebrno bizantinsko svetilko, staro nad 200 let, ter položili grudo prsti z bojnega polja Marasesti. Uredba o tehniških fakultetah Beograd, 30. aprila. AA. Na podlagi čl. 41. zakona o univerzah ie prosvetni minister izdal uredbo o tehniških fakultetah univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Po uredbi se tehniške fakultete dele na: tehniško fakulteto univerze v Beogradu z odseki: arhitekturnim, gradbenim, strojno - elektrotehniškim in tehnološkim: tehniško fakulteto univerze v Zagrebu z odseki: arhitektonskim, gradbenim, kulturno - tehniškim, geodetskim, strojno-elektrotehniškim in kemijskim; na tehniško fakulteto univerze v Lniblja-ni 7. odseki: arhitekturnim, gradbenim, strojno-elektrotehniškim, kemijskim in rudarskim. Ta uredba bo objavljena v »Službenih Novinah« 2. maja. Takrat stopi v veljavo in takrat izgube veljavo vse prejšnje fakultetne uredbe o tehniški fakulteti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Novi predsednik mednarodne zveze Rdečega križa Pariz, 30 apr. AA. Upravni odbor mednarodne zveze Rdečega križa je izvolil za svojega predsednika ameriškega admirala Greysona ki je bil 1. 1916. zdravnik ameriške vojne mornarice. Svojčas je bil tudi osebni zdravnik predsednika Roosevelta in VVilaona. Nov pomočnik Molotova Moskva, 80. aprila d. Izvršilni odbor Sovjetske unije je imenoval bivšega podpredsednika kmetske in delavske inšpekcije Antipova za podpredsednika sveta ljudskih komisarjev 'n sveta za delo ter državno obrambo. Antfpov je na ta način postal pomočnik Molotova v svetu ljudskih komisarjev. poli Cer Finančni minister ▼ Sloveniji Kakor je našim Ktatoljem mano, >» govoril na velikem shodu v nedeljo »večer T Zagrebu tudi finančni minister dr Milan Sto-jedinovič. V ponedeljek m je g. minister pripeljal v Slovenijo ter je v »preroštvu finančnega direktorja g. Sedlarja, šefa carinskega odseka fin. direkcije g. Vukmiro-viča in šefa svojega kabineta g. dr. Gaziča obšel važnejše carinarnice ob italijanski in avstrijska meji. Odredil je na licu mesta, kje naj se namesto dosedanjih nezadostnih zgradijo nova earinarniška poslopja. Včeraj popoldne se ie minister dr. Stojadinovič mudil v Ljubljana, kjer je stopil v stike s predstavniki tukajšnjih gospodarskih organizacij. Z večernim braovlakom se odpeljal nazaj v Beograd. Inšpekcijsko potovanje bana dr. Paca Konjice, 30. aprila. AA. Danes ob 10. do->kLne je ban dr. Puc prispel v Konjice, prav je bilo vreme slabo, se je zbrala množica ljudi, ki ga je na glavnem trgu pozdravila. Zupan g. notar Jereb je banu želel prisrčno dobrodošlico ter se mu je zahvalil za vse, kar je banska uprava pod njegovim vodstvom že dozdaj storila. Nato se je g. banu poklonila šolska mladina, g. ban pa je v svojem govoru pozival prebivalstvo k složnemu dedu za kralja in domovino. Na sreskem načelstvu je ban sprejemal deputacije. Župani so razpravljali i njim o raznih perečih vprašanjih konjiškega sreza, popoldne pa se je g. ban odpeljal v Laško. Laško, 30 aprila, d. Iz Konjic se je ban dr. Puc odpeljal z avtomobilom v Poljča-ne, odkoder je nadaljeval svojo vožnio z vlakom. V Laško je prispel ob 15.30. Na peronu so ga sprejeli župan dr. Roš, duhovščina, zastopniki uradov itd., pred kolodvorom pa so bili Sokoli, gasilci, zastopniki nacionalnih in kulturnih organizacij, rudarji t uniformah in drugo občinstvo. Bana je pozdravil župan dr. Roš, ki ga je obenem opozoril na kritično gosDodar-sko stanje v industrijsko - kmečkem laškem srezu. Gosp. ban je v svojem zahvalnem govoru poudaril, da dobro pozna težki položaj v srezu in da bosta i država i banovina vse storili, da se olajša. Na mostu in ob njem je tvorila špalir šolska mladina, ki je pozdravljala bana s prisrčnimi ovacijami. Na sreskem načelstvu je bilo nato sprejemanje deputacij. Z župani je razpravljal g. ban o šolskih vprašanjih, občinskih zadevah, o živinoreji Ji drugih perečih vprašanjih, z županoma iz Trbovelj in Hrastnika pa o rudarskih stvareh, zlasti o dobavi večjih količin premoga za državo, o dotacijah za javna dela iz bednostnega fonda in iz fonda za iavna dela, da bi se tako omilila nezaposlenost Gosp. ban je pii tej priliki daroval za nezaposlene rudarje v Hrastniku in Trbovljah 10.000 Din. Zvečer je priredilo pevsko društvo *Hum< skupaj z mestno godbo gosp. banu na čast baklado in podoknico. Uradniške deputacije pri predsedniku vlade V nedeljo, 26. aprila je sprejel v banskl palači g. ministrski predsednik Bogoljub Jevtič, deputacijo zastopnikov 20 organizacij državnih, samoupravnih in občin-sirih uslužbencev v Ljubljani, aktivnih in upokojenih, ki jo je vodil predsednik Ju-goelovenskeg«. učiteljskega udruženja, g. Ivan Dimnik. V imenu vseh organizacij in usiužbenstva, včlanjenega v njUh je predsednik Dimnik tolmačil g. predsednika vlade ielje državnega in samoupravnega uradmištva v pogledu znane uredbe o dvojnem zaslužku, odnoeno znižanju draginjtekih doklad, ki je namesto dvojnih zaslužkarjev prizadela v največji meri gospodarsko šibkejše nameščence, njihove družine posebno pa samce, ki podpirajo onemogle sftarše. V tem pogled« je izročil predsednik Ddnmik predsedniku vlade posebno spomenico, ki so jo podpisale vse prizadete organizacije v Imenu svojega čHamstva. Podpredsednik Saveaa mestnih ln občinskih nameščencev g. magistrata! direktor Jančigaj se je nato v Imenu samoupravnih in občinskih nameščencev pridružil izvajanjem predsednika JOTJ in je iznesel g. predsedniku kraljevske vlade akutne zadeve občinskih nameščencev, posebno v pogledu ohranitve pridobljenih pravic in izpremembe zakona o mestih ter izenačenja z zakonom o občinah v nekaterih točkah. Direktor Jančigaj je izročil predsedniku vflade o tem posebno spomenico. •Inšpektor g. Mlejnik je v imenu vseh upokojencev obrazložil g. predsedniku kraljevske vlade želje upokojencev v pogledu znižanja voznih ugodnosti za upokojence in izenačenja upokojencev ln samoupravnih nameščencev v tem ozira s aktivnimi državnimi uradniki. Nadalje je omenil vprašanje izenačenja starih upokojencev in rednega izplačevanja mesečne pokojnine. Izročil Je spomenico v tem pogleda. Posebno deputacijo je v pogledu voznih ugodnosti sprejel prometni minister g. Vujlč. G. predsednik vlade Je paz-no sledil vsem izvajanjem in je obljubil svojo pomoč v svrho ugodne rešitve Izne-šenih zadev. Posebej je sedemčlanska depotaelja ndruženj poštnih uslužbencev posetlla gg. predsednika vlade in prometnega ministra ter jima izročila dve spomenici, eno glede prevedbe zvanlčnikov in služiteljev z uradniško kvalifikacijo, drugo pa glede velikega pomanjkanja osobja v ljubljanski poštni direkciji, zaradi česar zelo trpi služba in uslužbenci ne morejo dobiti niti dopustov. Obenem je tudi deputacija izročila posebno spomenico glede draglnj-skih doklad ter spomenico glede ugodnost! na železnicah za državne upokojence. Tako gosp predsednik vlade kakor g. prometni minister sta deputacijo Ijubez-n!oo »prejele ter obljubila, da se bosta zavzela za ureditev teh zahtev Prometni minister g. Vujlč je izjavil, da pripravlja v poštni službi obsežnejše reforme, kojih uspeh ta dobrortejne posledice se bodo po-kazale najkasneje v dveh do treh mesecih. Spominjajte se CMD 61. seiem poljedelske stroje ( Sudostauss t ellung ) V BRESLAU, OD 16.-19. MAJA Poljedelski stroji, orodje in opreme, razstava plemenske ti-vine in konj, stroji za obdelavo kovin in lesa; gospodinjstvo in gospodarstvo, prevozna sredstva, radio-apar&ti, stroji zs pisarne, stavbarstvo, zgradba cest. Pojasnila in sejmske izkaznice: pri vseh zastopstvih Hamburg-Amerika linije tn srednjeevropskih potniških uradih Inozemski glasovi o govorih g. Jevtica Francoski In češki listi o na ljubljanskem in Parit, 30. aprila. AA. Današnji francoski listi priobčujejo izčrpna poročila o govorih predsednika ministrskega sveta gospoda Bogoljuba Jevtiča v Ljubljani in Zagrebu. Vsi listi podčrtavajo ganljive prizore kolektivne pietet« ob spominu na bla-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki je padel za narodno uedi-njenje in evropski mir. Tisoči in tisoči so pri tej priliki dali izraza svojemu globokemu ganotju in bolesti. Pariški listi ob enem priobčujejo glavne misli Jevtičevih govorov, v katerih je predsednik vlade očrtal osnove jugoslovenske politike, ki se opirajo na spoštovanje miru in mednarodnih pogodb. »Quotidien< piše o položaju v Jugoslaviji to-le: »Opozicija je leta 1931. bojkotirala volitve, to pot pa sodeluje v volilni borbi. Blagopokojni kralj je vedno javno izjavljal, da je režim od 6. januarja 1929 prehodnega značaja in da se bo parlamentarna ustava vrnila, čim bo narodno edinstvo utrjeno. Ustava iz leta 1931. je to narodno edinstvo potrdila. Umor kralia Aleksandra ni rodil tega, kar so tvorci tega zločina pričakovali. Po tem dogodku se je z novo močjo pojavilo gibanje za pomiritev naroda in pospešitev narodnega edin-stva. Jevtičeva vlada je hotela vzpostaviti te ugodne pogoj« za vrnitev parlamentarnega režima. Maček res da zaheva še vedno novo državno ureditev na federativni osnovi, vendar opozicija ni mogla sestaviti nobenega skupnega in pozitivnega programa. Na listi g. Bogoljuba Jevtiča je nad 700 kandidatov, ki pripadajo vsem prejšnjim strankam. Posebno važen je Jev-tidčv gospodarski program, ki je namenjen vsem brez vsakega predsodka in odklanja stare verske in plemenske sttanke. Pred vsem pa se opira na kmečke množice in na zadružni pokret.« »Ere Nouvelle« piše pod naslovom »Jevtičeva shoda v Zagrebu in Ljubljani sta bila pravi triumf«: »Te volitve pomenijo važno stopnjo k notranji pomiritvi in konsolidaciji Jugoslavije in narodnega edinstva. Zagrebški in ljubljanski govor predsednika vlade in nosilca državne kandidatne liste sta programatičnega pomena za pojmovanje jugoslovenskega edinstva Iz teh govorov izhaja, da se bo ta politika nadaljevala brez oklevanja in stalno. Navdušeni sprejemi, ki ju je priredilo prebivalstvo dveh najvažnejših središč hrvatskega in slovenskega prebivalstva, so nov dokaz, da to prebivalstvo zaupa v moža. ki je dosegel tako sijajne uspehe z obrambo jugoslovenskih pravic v Ženevi in ki je s svojo odločnostjo dosegel, da je ta mladi narod poglobil svoj vpliv v mednarodni civilizaciji.« Pariz, 30. aprila. AA. Tukajšnji politični in parlamentarni krogi so s posebnim Novi učitelji v dravski banovini Beograd, 30. aprila Minister Posvete je postavil v dravski banovini sledeč« učitelje in učiteljice: Muller Anton v Zabrdo, srez Kram: Ko-staher Helena k Dev. Mariii v Brezju, srez Maribor desni breg; Poderžaj Justina v Zeor. Polskavo, srez Maribor desni brez, Frangeš Terezija v Tišino, srez Murska Sobota; Bertoncelj Julijana v Loko pri Žuzmu srez Šmarje; Arko Flora v Dobrov-ee, srez Maribor desni breg; Vollmaier Marija v Vuzenico, srez Dravograd: Ve-gan Marija v Dol. Bistrico, srez Dol. Lendava; Stercin Cecilija v Zalog, srez Kamnik: Stariha Zorka v Kočevsko Reko. srez Kočevje; Seliškar Marija v Planino, srez Črnomelj; Mavec Angela v Čatež, srez Novo mesto; Dobaja Jožica v Vučjo vas, srez Ljutomer; Nežič Olimpija v Trnje srez Dol Lendva; Weiksl Karolina v Runec, srez Ptuj; PiSec Ana v Sv. Jurij, srez Murska Sobota; Kobal Viljemina v Prečno, srez Novo mesto; Sošič Albina v Kal pri Št. Janžu, srez Krško; Repoš Friderika v Vrh pri Sv. Treh kraljih, srez Logatec; Malinger Milena v Gančane, srez Dol. Lendava. _ Volilna abstinenca v prid revežem Budimpešta, 30. aprila d. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je bila v okolici mesta zelo slaba udeležba. Pristojno sodišče je zato sedaj sklenilo, da bo postopalo proti vsem. ki se v tem okraju niso udeležili volitve, z vso zakonito strogostjo. Po zakonu je določena za one, ki ne izpolnijo volilne dolžnosti, najvišja globa 20 pen-gov. s to globo bodo kaznovani vsi. ki so se neupravičeno vzdržali volitev. Na ta način bo dobtlr državna olagaln« okoli 800 tisoč neneov ki jih bodo porabili za dobrodelne namene. predsednikovih izvajanjih zagrebškem shodu zanimanjem sprejeli izvajanja jugosioven-skega premierja v Ljubljani m Zagreb« o njegovi zunanji in notranji politiku Posebno važnost pripisujejo obema tema govoroma zaradi tega, ker so sovražniki Jugoslavije in narodnega edinstva pogosto od teh dveh mestih trdili, da se tamkaj nahajajo močni separatistični elementi. (Glede Ljubljane take trditve de nismo slišali. Bila bi tudi absurdna. Op. ur.) Navdušeni sprejemi v Zagrebu in Ljubljani so pokazali, da so bili ti agitacijski glasovi lažnivi in brez podlage in da čutijo v vseh predelih jugoslovenske države jugosloven-siko. Narodno edinstvo se čedalje bolj ukoreninjuje. Listi opozarjajo na to, da se vrše v Franciji zaradi bližnjih občinskih volitev neprestani spopadi pristašev raznih strank. Medtem pa vladata v Jugoslaviji povsod najpopolnejši mir in soglasje Praga, 30. aprila AA- Bratislavski »SJo-vensfci Denik« piže: Izjave g Jevtiča vnovič potrjujejo, de je Jugoslavija brtila, da je in da bo ostala prijateljica sporaaroma in sodelovanja v Evropi ob primernih jamstvih za svojo varnost in državne interese.' Oficiozna »Prager Presse« prav4: Posebno pozornost zasluži v Jevtičevenn govoru tisto mesto njegovega govora, v katerem pravi, da želi živeti Jugoslavija v miru in sodelovanju s sosedi Jugoslavije, je zgrajena, kakor je izjavil predsednik jugoslovenske vlade v Zagrebu, na krepkih moralnih in zgodovinskih temeljih. Zaradi tega bo lahko ohranila svoje notranje edinstvo in svojo svobodo in nedotakljivost napram zunanjosti Gospodarski in upravni program v notranjosti, program miru in varnosti napram zunanjosti, to sta oenovni misii Jevtdčevega govora, ki je naletel d«, popolno odobravanje ne le njegovih slušateljev temveč fcu-dd vseh prijateljev Jugoslavije »Narodni Ltetl« pišejo: Jugoslavija je buden čuvar miru in spoštovanje mednarodnih pogodb o miru. Jugoslavija se ne bo ieneverila vzvišeni misli pokojnega kralja. Je vtič je podčrtal važnost sfpo razuma in sodelovanja med narodi in za pomiritev Evrope. Pri tem je govoril kot pravi državnik. Enotna in močna Jugoslavija bo na eni strani branila mir v Evropi, po drugi strani pa obvladala srvoje notranje težkoče. Jugoslovenski narod je jeklene volje, da ohrani močno, »dravo in enotno svojo državno celoto. S svojo odločnostjo in iskrenostjo bo govor predsednika jugoslovenske vlade okrepil mednarodni položaj Jugoslavije, ki je pod njegovim vodstvom že zdaj odločilen čtnltelj na Balkanu in v Jugovzhodni Evropi. Podobno pišeta »Venkov« in »Narodni Osvobodzeni«. Program za balkansld pokal Sofija, 30 aprila p. Definitivni program nogometnih tekem za balkanski pokal, ki se bodo odigrale v Sofiji, je naslednji; 16. junija Jugoslavija : Rumunija, 17. Junija Bolgarija Grčija, 19. junija Rumunija : Bolgarija, 21. junija Jugoslavija : Grčija, 23. junija Rumunija : Grčija in Jugoslavija : Bolgarija. Upokojitev Beograd, 20. aprila p. Današnje »Službene Novinec objavljajo ukaz, s katerim je upokojen starešina sreskega sodišča v Brežicah dr. Vojteh Hočevar. Nova zima v Rusiji Moskva, 30. aprila. w. Na vsem ozemlju Sovjetske unije je znatno padla temperatura. Okoli Urala so divjali hudi viharji, ki jih je spremljal nenavadno močan snežni me tež, tako da so morala nekatera industrijska podjetja ustaviti delo in je bilo treba ugasniti nekaj plavžev. Vremenska napoved Vremensko stanje 30. aprila: Po vsej Evropi oblačno. V Nemčiji sneži. V Skandinaviji hud mraz do —14. — V Jugoslaviji je deževalo na jugu, temperatura je padla; minimum Kalinovik 3, maksimum Mostar 24. Novosadska vremenska napoved za sredo: Hladno, pretežno oblačno, od časa do časa dež. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladno, ponekod padavine. zlasti v gorskih predelih. DtmaJsba vremenska napoved m sredo: Menjajoče oblačno, toda v splošnem brez nadavin. V približno dveh dnevih spet mrzlo. in ljudje Zgodovinski Maribor je rešen! K pravilniku o zaščiti mariborskih prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov — Magdalen- ska cerkev nI pod zaščito? nega ocjidja pred Minoriitsko uiico, ma Vo-jaandakam trgu nekdanja minoritska cerkev t edkuti, na zgodovinskem Pristanu pa naše male Benetke v celoti in razen tega oedotaa južna fasada DravEtke vojašnice z mestnim obzidjem. Tudi ee navaja v pravilniku hiša štev. 30 v Vetrinjskd ulici, za katero se j« bila -vroča borba med marr bomsikimi agodovinarji in gradibeniiki, ter se omenjena hiša zaščiti v vsej svogi gradbeni oek>4a z grbam grofov Breuner. V naida^jem so zaščite™ Gambrdnov, TtoeheMg-ijev, Vodni in židovski staJp, od spomenikov pa Marijin na Glavnem trgu, Tappeinerjev na Slomškovem trgu, Florjanov v Tatteribachovi uL, Rimski spomeniki v Meljskem dvoru in gostilna pri Klavnici redi svojega vodokaza Drave od 3. nov. 1851. Na starem mestnem pokopališču pa pridejo v zaščito med drugim spomenik prvega slovenskega časnikarja Antona Tom- !Enameniti mariborski grad, bodoči rotovž četadl nastaja fe so poraja aovi, vetiM Maribor s svojimi modernimi stavbami in miciaAiwiimi gradberaima akcijami in je bdi na *adn>i seji mestnega svetla sprejet podroben regulacijski načrt, ki določa aa poi stoletja najprej srnam ioe mariborski grad-borri politiki, se je reod«x eporedno vodila tiKfi evidenca o starem, zgodovinskem Mariboru, ki daje mestu pod Piramido «*»-raj nečesa romantičnega in simpatičnega, četudi je v tej zgodovini veliko za Slovence in Jugoslovane trpkega in bridkega. Na seji mestnega sveta je bil namreč istočasno z velikim regulacijšskem načrtom, o katerem smo Obširno pisala, sprejet iradi poseben pravilnik o mščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikom, s kafte^ rim se dokončno zajamčuje Mariboru nje-gw zgodovinski značaj. Pravilnik vsebuje t ispkišnem m podrobnem konkretne določbe, ki so s prejetjem dobile obvezno vedjav no vzhodno Evropo Gerbel z Dunaja, zastopnik madžarskih klubov Siekelj in novo izvoljeni predsednik jugoslovenskih klubov dr. Rniič s SuSafea ©tvoritev vršnega zračnega prometa Ljubljana, 30. aprila. Lana Je Aeropot otvoril svojo sezono 18. aprila, letos pa »e je otvoritev zakasnila do konca meseca. Otvoritev je letos posebno važna zaradi tega, ker stopa Sarajevo v mrežo zračnega prometa s svojo direktno zvezo g Zcmunom. Iz Zemuna bodo odhajala letala vsak torek, četrtek in soboto ob 17.16 v Sarajevo, kjer bodo vsak ponedeljek, sredo m soboto ob 7.40 star-tala za let na zemunski aerodrom. Ostale redne proge bodo poslovale v glavnem kakor doslej, važno pa je to, da so, kakor jo »Jutro« že poročalo, precej znižane pre-voznone. V vseh kzajfh, kjer pristajajo letala, bo letos znatno zboljšan avtobusni promet z letališči. V to svrbo so nabavili več novih najmodernejših avtobukov. Utre j eni so tudi nekateri novi aerodromi, tako da imamo ▼ državi sedaj rednemu zračnemu prometu popolnoma odgovaraj joča letališča v Zagrebu, Zemunu, Ljubljani Sarajevu, na Sošaka, ▼ Borovem, Skoplju, Podgorici, Vršcu, Osijcku, Petne v gradu, Kiagujevca in Kruševcu. Na vseh teh leta&čžih »o hangarji, dočim so brez hangarejv zračnem« prometu služeča letališča v Sinjo, Dobo)«, Banji Luki, Bitolju. Nišu, Smederevski Pa-lanki Rumi, Novi Gradiškl in D jakovu. Sčasoma bodo urejena Se nekatera druga letališča, največja skrb pa je posvečena ureditvi postajališč za letala, ki nas vežejo z morjem. Ob otvoritvi rednega zračnega prometa so zanimivi tudi podatki iz njegovega poslovanja. Letala Aeroputa so kini na svojih 9 rednih progah imela 6652 potnikov. Ptt-liege so odpremila za 29.603 kg, blaga 4009 kg, pošte pa 397 kg. Največ potnikov Je bilo v avgustu (973), najmanj pa v maja <911). Naš redni zračni promet stopa v osmo leto svojega obratovanja s dobrimi nadami, ker so se dohodki Ioni napram L 1930. zvišali za blizu 88 odst., in sicer najbolj po zaslugi jadranskih zračnih prog, ki otvarjajo letos svoj promet 15. maja. Vraže s strupenimi kačami gkoplje, konec apnda. O starinskih najdbah v bližini Skopija na torišča neJodainjega rimskega mesta Skupi (Skjoupoš) je »Jutro« že nekajkrat poročalo. To staro mesto se je nahajalo pri sedanja vasi Bandovcu na desnem bregu rečice Lepenca ob njenem izlivu v Vardar. Mestna občina je sklenila, da se letos pri-fino ta arheološka raziskovanja, ki bodo brez drvoma mafoo obogatila mestni muzej. V neposredni bližina tege kraja je griček, M ga ljudstvo imenuje Zimijaroik, ker je na njem veliko števiflo strupenih kač (amij). Ta hribček j« postal aa preMmMvo močno razširjenih vrai taidi velikega nega pomena. Po vseh krajih na joga Je pnunovemo ljudstvo trdno prepričano, da je sled, U ga pušča za seboj strupena kača, ko so pomladi prebudi iz zimskega spanja, silno koristna stvar. Tak sled pa Je treba dobiti na prvii dan pomladi o xnladencih<. Zato se je v Bardovcu že od nekdaj razvijala kar najživahnejša trgovina s kačjimi sledovi in je še tudi danes v vasi precej starcev in 6taitk, ki trdijo, da znajo vtsak Pomladna legenda (Staneta Tauferju na ooem svetu) Tele pozne besede naj zapišem zdajle, ko je pomlad in samo sonce prihaja na preproste poti, med ljudi prihaja kakor ponosen kraljevale, da je velik praznik v njihovih diušah. Pticam izvablja iz gTd presrečno pesem, deklicam srca odpira in taiko tuje mi je, če pomislim, da se je tvoje izlilo do kraja. Pod umitim nebom sedim in gledam vanj skozi brsteeo vejo — saj nebo je kakor svetlo oko in njegov pogled je tako lep, da se mu oči solze. Potem se ozrem v tla, da se mi v senci osušijo oči, se ozrem po poti, M je izprana od nedavnega dežja in vem, da ne bo nikogar tod mimo. Tedaj se dogodi srca čisto navadna stvar: Pot, ki vdano teče mimo mojih nog, se vsa bela prelije čez hiše, ki ugašajo v njenem slepečem blesku, prav tja do Gradu in še dalje. Vidim breze na pobočju — pomlad že gnezdi v njih — in zdi se mi, da se star goJob gpreletava nad njimi, kakor vsako jutro. Vedino, kadar vstanem, ga gledam iz svojega doma. Na strešnem žlebu sedi, čisto negiben je. Potlej se dvigne in leti na Grad, težko kakor žalostna miseL Ko se vrne, sedi spet na strehi ure in ure in dviga glavo v sonce. Na tega goloba mislim, ko sedim v tem rosnem parku in na njegovo večno pot skozi zrak. To drobno življenje jo, kakor da pričakuje nečesa velikega, Id ima priti na svet. Glejte, in čakanje je težko kot kovina, človek se postara ▼ njem. Kdor nosi srce med tfockni kakor na pladnju, sme joče ee in sanjarvo (SkrijtB srce daandajnes, saj je zaprašena, staromodna suknja, ki spada v omaro!), terma ne preostane dragega, ko da gre In se več ne vame. Pa postanem pri tej misB in M na cesto, ki živi očem, do Grada se vzpenja in še kxk> ve kam. Takrat ga ugledam, kako prihaja Mtrih korakov, poletno oblečen, smej&v kakor otrok. Pozdravljen, Stane! Potem s6de k men! na klop. V guimbnici nosi rožo višnjeve barve in prečudne lepote (domislim se Baudelairejevih pesmi tedaj). Obraz mu je veder. »Čakal sem vas, bridko sem vas čakal, pa nikogar ni bfto. Težkega vtoa sem presfcrbel, težkega ki sočnega. Da. Za svoje prijatelje; ki ko sem tako sam sedel, sem se sam poji £ njhn in vam napijal, da bi mi bilo laže. V hribu, v Vinskem vrbu je bila pomlad. Tako sva sama s pomladjo hodila čea to zemljo.« »Pa kam vendar misliš?« so mi dre-motnemu cepale besede iz ust. Zdaj, ko je tako pri nas.« čas prikno&K kače te njthovlh slkrivaiSSSi De pa se dobi kačji sled, je treba na Zmi-jarniku razgrni'ti po tleh brisače, kose platna ali kaj podobnega. Tudi letos so kmetice iz Bardovca skoraj ves griček pogrnile in kačji čarovniki in čarovnice so klicali kače, da bi prišle iz lukenj, zlezle čez bri-aače in krpe Cfcr pustile na njih svoj slu-aaaU sled. Pojavilo pa ee je le malo kač, fcar ptn Je bilo še prehladno. Tako bo leto« malo denarja aa kačji »led, ki je aanes-tjHna pomoč proti vsaki bolezni. Brisače in kipe, po katerih so prvič prilezle kačo iz svogOi Idbenj, se od pnaznovernih ljudi ku- pvJe^D aa iImk doume. A tudi strupene kače same oo «4d korane zlasti za živinorejce. V klobčič zvite kače, ka jih najdejo v zgodnja pomladi pod oraierm aiS motiko, skuhajo v ovčjem mleku ter namaže jo s tem mlekom živini vimena v trdnem prepričanja, da tako zaverovane žrvime ne bo pičila nobena Stmpena kača. Ker se letos prične raa&opavanje Starega Skopija ki bodo menda poprarigeni tnB uapužčeni Havsipašhri droji, bodo kače pač izginile, Bandovčani pa bodo mgufcčH ]epe aaahrifca. Romunski bojevniki romajo na Oplenac a pmbbaija v Beograd dospelo skupino flanoi »druženja romunskih to-•ormfii čanvnikov in bojevnikoT, ki roma aa Opleaae. V tej skupini je 100 rezervnih in bdvfih bojevnikov, med njimi tod! požrtvovalne samai Itauke, ka so mumekeea aa. Na posodi }e napis: »Združenje biiiih bojevnikov Maracesta ViteSkema kraija Aleksandra L velikemu boren mira.« Skn-nekdanfih samantank. ki bo pokkni-NJ. Vel kmljlci Mariji kot goboHn n- ooravijale nevarno dtaibo na dcem bojišču Romarji iz Romunije bodo na grob našega velikega vladarja položili bronast venec, žaro g remi jo marešestaa-ftkega bojišča in lepo srebrno, v bizantinska mslogu izdelano posodo za večno hzč. Ta posodo je napravljena po načrtih zna- delaao afiko pofcojnoga kzd^a votfi gospa Lazar«, soproga podpolkovnika ki oglednega čkma združenja ranum-sklh čaatoflcov in bojenvikov. Romanje jo ofgatiiiirad romunski vojni minister general Angdeaco. M3eni Vahtarjevi v spomin! VricHa jo nežna cvetka v pomladi, a tudi vzela jo je pomlad... Mileni Vahtarjevi je zibelka tekla v rajsko lepi Opatiji Sinji Jadran je dal njenemu očesa sij. ki vsA>aja brezmejno hrepenenje^ Življenje ob čudoviti lepoti narave je izpolnilo njeno daSo, da je mogla občutiti tudi vso njeno lepoto. Oboževala je naravo, zato so je vodno odzivada njenemu klica. Zgodaj jo je življenje oddaljilo od sanj njeno mladosti. Zaželela si je nazaj v vrtove, kjer je preživljala svojo zgodnjo pomlad, nazaj k valovom, ki so ji al&ali modrino k m stogri srebrnimi po-asari nepozabne faenutka. Našla je njena duša a tebe tudi v planinskem sveto, kjer M jo bilo posebno milo ob tišini gorenjskih velikanov in ob njihovih Šumečih brzicah. Njeno življenje je bilo izpolnjeno g veseljem aa droge, izpolnjeno do kraja g neumornim delom, z dobrimi deli, saj je bfla blagega srca kakor je bila nežna njena duša. Njena ljubezen do cvetja, do narav« je bila le skromen odšov njene tjm-beaai do njenih najbližjih. Svojcem, posebno staršem in bratom pomeni zato njena preselitev v večno Pomlad neutolažljivo iagdbo. Bila je prava Jugoslovenka po krvi, neizprosna po idejah, ki jkn je posvečala nesebično svoje misK, mnogo svojega dela. Bila si MDena, mfljenka vseh, Id ao To poznali, aato Te todi ohranimo trajno V najlepšem spomkiol i HOTEL ALMIS Kraljeviča novo opremljen tik ob morja. Tekoča voda v vseh sobah. Kopalnice v hiši, telefon, lastna garaža, bencinska postaja. »Kam? Časih sem dejal: Pomladi ▼ Zagreb aH Jeseni t Prago. Glej, adacJ grem v Zagreb, v Prago ki de v Parit grem. Življenje je kakor pesem. Kako lep je ta svet. Lepoto ljubim, srce bi odprl zanjo. Veš, tudi dekle sem ljubil, piikflr zaradi srca, ki je daleč mojemu. zavoljo tfetSh oči sem jo Ijobfl in zavoljo tfertega telesa, ki je lepo ulito. Bil sem ve*too kakor lovec ki moja košuta je bala lepota in resnica, še v večnost bo Sel ta moj lov in če je večnost le gnitje ki prtmenje, jo bom oblil s svojo bogato dado, da bo voc.ja.la kakor zlat sad jesesolt Čisto t5he so b8e že te zadnje besede, posktšal sem ga s priprtimi očmi. Počasi sem pogledal, srce mi je bilo težje od kamena, njegova podoba pa je gmtfa in se rifia s soncem. Z brsteče veje pred menoj je pail cvet, morda prvi cvet to pomlad "Rho je pal kakor življenje, ki je le zoro ugledalo. Kje je Se poldan, sem mfolil. Sam sem ostal na beli poti, skozi rožno nebo nad Gradom je plaval spet stari golob. Moja misel ga je pozdravljala. Nekdo je odšel, sem si dejal, iskai stopinj v pesku in se odpravi! proti mesta. Čez mak) časa sem stal sredi svojega doma, mislil grenko na našo dolino, M je kakor preprosta posoda, dobrega in zlega polna Skozi okno sem gledal, kakor vedaro, mehki oblaki so ko potepuhi prihajali po nebo. V žlebu sem čiri Mokot vode. Pomladna voda je čista kakor pravljica taidi v žlebih, teh mestnih žlebih. Potlej sem ugledal goloba, onega starega goloba. Na roba strehe je ležal mrtev, z malce razprtimi perotmi. Dva mlada pa sta stala ob njem in se lovila s kljuni Vipotnik Cene ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes premiera! Globoko znižane cene! Slavna DOBOTEA WIECK ▼ prekrasnem relefilmn Ukradli so jI otroka Sodeluje mala bebica LE KOY — Po motivih ugrabitve Iindberghovega otroka. — Film, ki je povsod senzacija z ozirom na proces v Flamarjonu. Predstave ob 4., 7in 9.y4 uri. — Predprodaja od 11. do y213. ure. REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE! — BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM. Domače vesti Danes praznujejo tiskarne, zato bo »Jutro« prihodnjič izšlo y petek. * Današnji številki »Jutra« so priložene položnice za naročnike, M prejemajo list po pošti in jim je naročnina potekla. Uprava »Jutra« jih prosi, da blagovolijo vplačati naročnino zaradi poslovnega reda takoj prve dni maja. Kdor je poslal naročnino zadnje dni aprila, prejme sicer tudi položnico, ki je bila zanj že pripravljena, vendar naj je ne smatra za opomin. Z redno naročnino blagovolite 'poravnati tudi morebitne zaostanke, ker le redno plačevanje naročnine daje pravico do »Jutrovega« zavarovanja pri zavarovalni dražbi »Jugoslavija« za primer smrtne nezgode. fHg§ Zvočni kino Ideal Danes ob 4^ 7. in 9.% uri zvečer Claudete Colbert in Clive Broocfe v prekrasnem filmu STRUP V KRVI Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. ♦ Romanj« zastopnikov vseh občin na Oplenac. V Beogradu se je osnoval odbor, ki organizira letos za binfcošti, 9. junija pok Ioni te y na groba Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja na OpJencu, pri kateri naj bi bilo udeleženih vsaj po nekaj zastopnikov H vsake občine v državi. Pričakovati je tedaj, da bo to najveličastnejši obisk, kar jih je bilo in kar jih bo. četrtinska voznina je zasigurana. Za udeležence iz LJubljane bo vozil, ako se jSh prijavi najmanj 400, poseben vlak neposredno do po6taje Mladenovac, oidnosno Selo Banja. Prijave iz Ljubljane je pošiljati g- dr. Janku Tavzesu, v. d. direktorja poštne direkcije, ka mu je odbor poveri tudi vodstvo skupine, prijave iz ostalih občin pa neposredno odboru v Beogradu, kakor je povedano v tiskani okrožnici, ki so jih občine že prejele. Prijave je treba poslati najkasneje do 15. t m. Prijavijen-ci se opozarjajo na to, da poslanih prijav ne preklicujejo, ker je sicer vsaka organizacija nemogoča. O vseh podrobnostih bodo udeleženci pravočasno obveščeni. ♦ Slovo uglednega Slana sarajevskega Slovenskega kluba. Te dni je zapustil Sarajevo dosedanji pomočnik upravnika glavne železniške delavnice g. inž. Stanko Ro-gllč, ki je služboval v Sarajevu čez 4 leta in je sedaj premeščen v ljubljansko železniško kurilnico. Čflani Slovenskega kluba, v katerem je g. inž. Rog.lič ves čas zelo agilno deloval in mu 2 leti tudi predsedoval. so mu priredila lepo odhodnioo. Tudi slovo na poefraji je po veliki udeležbi delavcev in uradiTiikov najboljše pričalo o priljubljenosti odhajajočega. ♦ Avstrijski konzulat v Ljubljani danes zaradi državnega praznika zvezne države Avstrije, ne uraduje. ♦ Služben! list uprave dravske banovine od 29. aprila objavlja kandidatne Tiste dr. Mačka, Ljotiča in Bože Makslmoviča ter ratifikacije raznih mednarodnih konvencij- ♦ Za jubilejni fond CMO so darovali: Podružnica v Splitu 300 Din; po 100 Din gimn. ravn. Fran Novak, Sol. svet. Anton B-artofl, vlad. svet. Alojzij Tavčar, vsi v Ljubljani. Iskrena hvala! ♦ Težnje poštnih uslužbencev. V nedeljo Je prometni minister g. Inž. VujBČ sprejel v Ljubljani dep— Počastitev triglavskega župnika slovenskega skladatelja Jakoba Aljaža. Zasluge župnika Aljaža so splošno priznane. Njegovo Ime je v narodni, posebno pa med planinci ln pevci, izredne popularno Letos poteče 90 let, kar se Je rodil v skromni slovenski hiši na severnem vznožju šmarne gore. Glasbena Matica šteje Aljaža med svoje najboljše prijatelje, zato mu letos 12. t. m odkrijejo spominsko ploščo na šmarni gori. Plošča v velikosti 150X100 cm vlita lz takozvane britanske zlitine, bo vzidana na zvonik, in sicer na ono stran, ki je obrnjena proti Ljubljani. Svečanost odkritja plošče se začne ob 10. dopoldne s službo božjo. Vse česitllce župnika Jakoba Aljaža vabimo v nedeljo 12. t. m na šmarno goro. u— Za 125 letnico rojstva slavnega poljskega skladatelja Friderika Chopina bodo Izvajali gdč. Korenčan Štefka in gg. prof. Lipovšek Marijan, Rupel Karel ln šdvic Pavel njegove skladbe na Intimnem koncertu Glasbene Matice v Hubadovi dvorani v petek 3. t m Gdč. Korenčanova bo zapela štiri njegove poljske pesmi, ki so komponirane na motive poljske plesno glasbe, gg. prof. L/lpovšek, Rupel ln Le-ekovic pa bodo Izvajali njegov trio op. ft za violino, čelo ln klavir. Od njegovih mnogoštevilnih skladb za klavir bo zaigral prof. Pavel Sivic njegove najbolj znane klavirske skladbe: Noctorne fls-dur Prelude g-dur, etuda f-mol ln valček ete-mol. Vstopnice so že v prodaji! v Matični knjigarni. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din. u— Jubilej pri »Belem volku«. 2e trideset let se udejstvuje v tej stari gostilni gdčna. Francka Pretnarjeva, ki je po smrti lastnika g. Josipa Lenčeta prevzela vodstvo gostilne. Francka je dobra, varčna in natančna gospodinja. Na videz osorna, je izredno usmiljenega srca in velika dobrot-nica revežev. Pečat njenih gospodinjskih vrlm nosi tudi njeno posestvo v Bistrici nad Tržičem, od koder je doma. Njen vrt je daleč na okrog znan kot najlepši v tr-žiški okoliai. V6a dežela jo pozna, zakaj vsi, ki prihajajo v Ljubljano, se rada zglašajo pri »Belem volku«. Po zaslugi skrbne in po^ strežijive gospodinje Francke pa si je >Beli volk« pridobil tudri odličen krog stalnih gostov. Tradicionalni sloves 60 si pridobili »korarjk. med katere »e je štela lepa vrata že pokojnih in še živih ljubljanskih odlič-nikov. Stalni gostje so nekdaj večer za večerom zbirali kamne za Cirii-Metodovo družbo. 0 tej narodni zavednosti in požrtvovalnosti priča obilo diplom po stenah gostilne. u— Zborovanje Muzejskega društva. V Narodnem muzeju se je prOdenočmjiin vršil redni občni zbor Muzejskega društva, ki je bil prvi homogeni zibor naših muzeju ln 55godovini posvečenih znanstvenikov, ker se je lani odcepila od matice priro-doslovna sekcija In se preosmovala v novo Prirodoslovno društvo. Na zboru, ki ga je vodil predsednik univ. prof. dT. Kos, Je tajnik prof. dr. Zwitter poročal o aktualnih vprašanjih ureditve in organizacije naših muzejev In arhivov, zlasti o ureditvi Mestnega muzeja, ki ga pripravljajo, ln o načrtu za preselitev Narodnega mu- Z OBLEKAMI, POVRŠNIKI i. t. d. VAS ŠE VEDNO NAJBOLJŠE POSTREŽE V posebnem oddelku Z3 otroke priznano najlepše oblekce, površnike itd., itd. J. MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova c. 12 Oneoilr&i Vsako modema mestna uprava gleda na to, da odpravi iz ob-mestja previsen hrup in pa škodljive potresljaje. Tudi Vi naj bi izvedli te higijenske odredbe pri samem sebi, prisvoji družini kakor tudi v svoji okolici. Zato nosite g u m i i a s t e podpetnike Vali živci Vam bodo hvaležni PALMA nositi — se pravi hraniti Dob« «• pri nolta ievfioffp • JvgodotrMiU MaM žeja. Drufitvo pripravlja tndd posebno spomenico, a katero bo na odločujočih mes-tih stavilo podrobne predloge o tem. kako naj se uredi vodstvo kronik nažlh podeželskih občin. Pri voffitvah je bO vnovič Izvoljen v glavnem stari odbor, kil se je takoj po J&orovanju konstituiral t dosedanjim predsednikom untv. prof. dr, MSIkom Kosom na čeiu. u— J NAD Jadran. V petek S. t. m. bo ob 20. v Areni Narodnega doma obveaen članski eestanefe. HIH Zvočni kina Dvor p Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. ari zvečer velefilm iz džungle Kralj džungle Velika senzacija za staro in mlado Vstopnina 4.50 in 6.50 Din o— Na koncertu &. t m. v proslavo materinskega dne v tmioitski dvoraoL, n&-»topi cela vrsta umetnikov, in sicer: ©Si. 2upevčeva, Orntkova, Hrašovčeva, ga. Sliva MedvednLojkova, direktor drž. kooser-vatorija Jciij Betetoo, režiser In baleta^ mojster g. Golovin; sodelovalo bo tod! Orkestralno društvo Glasbene Matice, pomnoženo z gojenci drž. konservatorija pod vodBtvom dirigenta L. M- gkerjanca. Imena sodelujočih nam Jamčijo, da bo koncert čim najSepše uspeL Varopaioe bodo v p red prodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Velika senzacija za Ljubljano bc prav gotovo nov ruski veletiton »VU-LAjRi. V nJem nastopajo samo pravi hudožestve-nlkl. Delo obravnava propast nekdaj bogate družane, katero sta uničila alkohoi fcn razuzdanost. "V fiflmu je mnogo prekrasne glasbe, petja in tudi nekaj vese tih prfsorov, ki so v dejanje tako postavljeni, kakor roajo to storiti le ruski umetniki. u— Umri a Je v ljubljanski bolnlfciM »asebnica gospa Apolonija Pokornova lz Škofje Loke. Jutri bo prepeljana v domači kraj. — Blag ji spomin, žalujočim naše Iskreno sožaJje! u— Ravnateljstvo Glasbene Matice Hi brž. konservatorija opozarja gojence to njih starše, da se prične danes redni pouk na šoli in komservatoriju. u— Delavsko pevsko društva »Cankar« bo priredilo v ponedeljek 6. maja koncert umetnih pesmi. Koncert se bo vršil v dvorani Delavske zbornice ob 20. u— Učenci Drž. dvorazredne tr^ovake Šole v Daruvaru so na svojem ekskurziv skem potovanja posetSH tudi Ljubljano. Na kolodvoru jih je posdravil direktor trgovske SoJe g. Jos. GogaJa v spremstvo prof. g. L. Namorša, ki je nato ekskuraijo-niste spremljal ln J!Lm razkazoval Ljubljano. Prehrano so imeli v Delavski zbornici, ki je izletnikom zelo dobro postregla, prenočevali »o pa v Vajenskem dcanc. kjer bo plačali zelo niz!ko ceno po odred bi g. predsednika J. Rebeka. kateremu bo. di tudi na tem mestu Izrečena najlepša zahvala. u— ArtHjerijska podoflclrska Šola v Co-prtjl bo 10. t m. sprejela nekaj gojencev. Prosilci se morajo najkasneje do 7. meja osebno zgLasitl s prošnjo in vsemi potreb ntaii Mstinami pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja. u— Zveza gospodinj sprejme Se nefcaf udeleženk za večerni kuharski tečajt ki se prične S. L m. u— Opozorilo lovcem. V EMtnem Mn® Matici se predvaja kot dopolnilni program kratek film »Trije razbojniki v kremi«. Vidimo volka ln njegovo življenje v finskih gozdovih. Poleg tega še dva redka ULTURNI PREGLED Trinajsta stoletje v sodobni Evropi Pravkar je izšel v Pragi nov spis znanega češkega pripovednika Ivana 01 -brachta .»Horya staleti« izdala založba Melantrich, 242 str. 8°). Je njegova nova reportaža o Podkarpatski Rusiji, deželi, ki ji je bil že prej posvetil sloveči roman »Hajduk Nikola šu-h a j (slovenski prevod pri Tiskovni zadrugi) in brošuro »Dežela brezimen a«. Slednjo je sedaj močno razširili in tako ustvaril nov, po tvarini mnogo bolj zaključni spis, ki mu je založba priznala svojo najvišjo literarno nagrado v znesku 10 tisoč čeških kron. Spis »Gore in stoletja« je imel potemtakem dobro pripravljeno pot v javnost; že zdavnaj so jo izkrčili Ol-brachtovi prejšnji spisi, roman o Suha ju in sedanja »Melantrichova« nagrada pa sta je tako rekoč lepo zravnala in okrasila Kaj čuda torej, da je nova Olbrachtova knjiga vzbudila pozornost še pred izidom Spis je razdeljen v deset poglavij in skuša kar moči z mnogih strani orisati življenje pod Karpati, zlasti v ozkih dolinah pod Strumbo in Krasno, v siromašnih vaseh ob Terebli, ki so prizorišče njegovega »Hajduka Nikole šuhaja«. Med tem ko je v tem romanu posvetil mnoge, ponekod romantično barvite in lirično občutene strani prirodi: neprehodnim pragozdom, po katerih se še potikajo medvedi in risi, solnčnim gorskim pašnikom, kjer Rusini paso črede, skalam visokih vrhov, koder si orli grade kraljevska gnezda, — je v tej knjigi predvsem reporter o kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah »dežele brez imena«. Brez imena? Podkaipatska Rusija je novo ime, ki so ga dali tej pokrajini Sele po vojni. Njena plemena se Se niso strnila v narod. Ali so Lenoki, Bojki in Huculi Rusi ali Ukrajinci ? O tem se živahno prepirajo že petnajst let Ljudstvo, ki so se na njem stoletja pasli Zid je in Madžari, ni imelo ne časa ne smisla za tako subtilno vprašanje kakor je narodna pripadnost, m ga nima še danes. Toda v novi državi dobiva svoje izobraženatvo, ln le-to začenja tam, kjer so pri nas tipali Linhart, Zois, Vodnik. Na majhnem prostoru med Poljsko, Madjarsko in Rumunijo, v avtonomnem delu češkoslovaške republike, ki sega na vzhod kakor nekako čudno črevo, se Je šele v naših dneh pričel narodni preporod. Toda njegovi pogoji so tako svojevrstni, kakor so svojevrstne kulturne in socialne razmere v gorskih dolinah, ki so se zarile v težki masiv karpatskega gorovja. Med tem ko se torej prvo izobraženstvo te dežele prepira zastran rusofilske ali ukrajinofilske usmerjenosti in trudoma ustvarja iz treh gorskih plemen in njih številnih rodov neko enoto, se nenehoma nadaljuje gospodarska borba med češkimi in madžarskimi naseljenci: prvi vzhajajo, dragi zahajajo v zgodovini te dežele. In v neizprosni borbi za sedanje in bodoče gospodarstvo pod Karpati ali za Karpati se tu — kakor ie redkokje na svetu v tej Obliki — pojavlja židovsko vprašanje kot eden osnovnih problemov te dežele. Kajti Sidje so postali skoraj že legitimni zaje-davci, ki imajo stare pravice in jih ni moči zlahka izriniti z gospodarskih pozicij. Pa kakšni fidje! Najlepše jih spoznate iz »Hajduka Nikole Suhaja«; v pričujoči reportažni knjigi jim je posvečeno posebno poglavje, ki se čita kakor roman o davnih časih. In vendar so to piSčevi doživljaji v letih 1932—34! Na prvi stopnji gospodarske in kulturne borbe, ki se vrši Sirom te dežele, nudi Podkaipatska Rusija živo sliko primitivnega boja za oblikovanje in ustalitev nove družbe. Kajti družba, ki se sedaj formira v podkarpatski deželi, je za njo v marsičem nova, čeprav je za ostalo Evropo, da, ea ostalo Češkoslovaško že stara, morda celo prestara. In dočdm se višje plasti neugna-no tarejo med seboj, hoteč se zakoreniniti v ljudstvu kakor tiste gorske zeli, ki jih Je veter zasejal po tleh, kjer je že za prejšnjo vegetacijo premalo hrane, so se ru-sinske vasi ondi v tesnih dolinah pogreznile iz trinajstega stoletja v enajsto. Iz primitivnega denarnega gospodarstva v še primi ti vnejše naturalno gospodarstvo. Kajti prebivalstvo teh krajev ponekod Se ni iznašlo pluga. Njegov način življenja je bil tak pred vojno na prehodu iz pastirske dobe v poljedelstvo, sedaj je pa, zlasti še pod vplivom svetovne gospodarske krize, zopet zdrknil nazaj v pastirstvo. Po veliki večini nepismeni ljudje žive tako kot so živeli sodobniki Libuše. Njih nazori in verovanja se komaj dvigajo nad kulturno višino, denimo, trinajstega stoletja. Njih stanovanja, prehrana in obleka, ki so se samo v najboljših časih dvignila na življenjsfki standard najsiromašnejših gorskih vasi ▼ naših krajih, kažejo zopet neizbrisne sdedove gospodarske primitivnosti in siromaštva, kakor jih ne najdeš več nikjer zapadno od Dunava. Ivan Olbracht je v desetih poglavjih svoje nove knjige zgoščeno in jedrnato, v slogu pripovednika visoke pojmovne in besedne kulture, orisal z očmi materialističnega dialekta dojeto podobo te dežele in njenega ljudstva. Kot Ceh, ki ga je literarno za* nimanje vrglo iz moderne velemestne civilizacije Prage v zaostali orient svoje ponosno zapadnjaške domovine, in kot izrazit dialektik je imel dovolj ostre oči za vse posebnosti te dežele in tudi dovolj volje in ljubezni, da jih pre motri in prouči do korenin. Nesentimen talno, k samim gospodarskim osnovam z družabnega življenja segajoče gledanje ljudi in razmer v tem čudnem zakotju Evrope je velika prednost Olbrachtove reportaže. A v tem so tudi njene hibe. Kajti oster ideološki pogled neredko ugleda — ideologijo tam, kjer se mu zdi, da gleda življenje. Življenje pač ni dialektična teorija s svojimi logičnimi sklepi, marveč je življenje in nič drugega, t. j. nasprotje vsem kalupom, vsem miselnim iznajdbam in pripomočkom: večno alogično prelivanje kaosa v kosmos in narobe. Čeprav je Olbracht povedal o tej dežefi mnogo prepričevalnega tn otipljivo resničnega, je vendar zaradi svoje osebne in strastne zainteresiranosti marsikaj prezrl ta marsikaj prikazal v enostranski osvetljavi. TO pa ne jemlje knjigi vrednosti, narobe: Se želeti bi bilo, da bi bila vsaka reportaža spisana s t&ko osebno vnemo za predmet, s tolikim poznanjem konkretnega življenja, s tako strastnim iskanjem osnovnih niti pod pestro in zapleteno mno-goličnostjo socialne stvarnosti Citatelje »Hajduka Nikole Suhajac bo toodraharja, ki sta lz naših gozdov že davno pregnana in iztrebljena. Dopolnilo je sila zanimivo za vse, ki ljubijo naravo. u— FIlm ZKD. Te dni borno videli na programu prekrasno filmsko delo »Mati« V tem delu se nam pokaže vsa veličina in -vzvišenost materinstva. Njena ljubezen do otrok prenese vse, tudd najhujše gorje. V veselju in sreči utripa njeno srce, ko vidi, da je njena poredna in razposajena deca vendarle dobra in poštena. To filmsko delo si mora ogledati vsak. V njem najde mater kot mučenico in svetnico. Mladina, Tebi je namenjen ta film za Materinski dan. u— Dijaški kuhinji Domovini so darovali v počaščen je spoimina g. Prana Kra-peša gg- Rasto PustoslemSek In brata L K. Tekavčač 300 Din. Srčna hvala! Posnemajte! u— Velik vlomilski plen v Obrljah. V tej prijazni, našim nedeljskim izletnikom dobro znani vasici pod Ljubljano je bil dom ljubljanskega brivskega mojstra Ivana Kosia deležen v eni zadnjih noči drznega vlomilskega obiska. Tat je odnesel s seboj dvoje kompletnih moških oblek, več kosov raznega perila in čevljev, razen tega pa še kožuhovinaeto podlogo, vredno S500 tn fotoaparat znamke Rodon-Stover, vreden 5400 Din. V celoti je odnesed neznanec več ko za 13.000 Din plena. u_ Modne pletenine za dame filnega ofeusa pri »MEL«A«, Tyrševa 20. u— Svila, nakit, moda — vedno zadnje novosti! K. SOSS, Mestni trg. Pride rusko - sovjetski veSefite Iz Maribora a— Odličen gost. V Mariboru se rrmdK * študijske svrhe znani učenjak in arfhe-b.o« prof. dr. Vujič. V spremstvu profe-tg rja Baša si je ogledal muzej in Studij-h knjižnico ter druge znamenitosti ka-fe^r PoStelo na Pohorju ter hallstattsko fcu' jdišče ob Korošcev^ ulici. a— Bolgari se z veseljem spominjajo Maribora. Včeraj je prejel potni maršal tukajšnje Glasbene Matice magietratni d-adnik Viktor Pohar iz Sofije od pevskega društva »Rodine«, ki je koncertiralo v JtTarijboru, ljubeznivo pismo, v kateresm se pa je priznanje Mariboru in veličastnemu B^irejemu, ter obenem priloženo lično darilce, opremljeno z jugoslovensko in bolgarsko trobojnico. a— Jubilej koristne ustanove. Včeraj Je b.Ua v kazinsitei dvorani proslava 10 letnice tukajšnje strokovne nadaljevalne feole Združenja gostilniških podjetij v Mariboru. Ustanova se je morala še do nedavna boriti z vsemi mogočimd neprilika-kni, pa se je končno posrečilo izvesta konsolidacijo zavoda, ki je največjega vzgojnega pomena za bodoči kader naše gostilniške obrti, ki se iz leta v leto spopol-tijuje in napreduje. a_ skopijanski študentje v Mariboru. Včeraj je prišlo v Maribor 40 gojencev skopljanske trgovske akademije, kri si bodo pod vodstvom svojih profesorjev ogledali mesto in njega znamenitosti. Danes ei ogledajo tudi falsko elektrarno. a—1 Otvoritev novih prostorov Javne kuhinje je bila v torek zvečer v novih prostorih za C oddelek te mariborske socialne ustanove, ki se doslej ni mogla razviti zaradi nezadostnih prostorov. Pri včerajšnji otvoritvi so bili navzočni zastopniki mestne občine, Borze dela in Delavske ziborndee ter se je v primernih nagovorih naglašaJ pomen razširjenja dosedanjega obrata. a,— priprave na sezon« so na Mariborskem otoku v polnem teku. Bazeni se na Btalih razipokah popravljajo in urejujejo Računa se, da bo 16. maja v primeru ugodnih vremenskih prilik mogoče otvo-rifcl kopalno sezono na Mariborskem otoku, ker se bodo dotlej že vse priprave Jivršile. u— Zborovanje sodarckth mojstrov je bOo predrvčerajfeffjim v Narodnem domu. K občnemu zbora strokovnega udruženja, ki so v njem organizirani sodarski mojstri in področja bivše mariborske oblasti so prišli delegatje iz vseh strani. Udru-ženje šteje 91 članov in 31 pomočnikov. Dohodki so znašali 7103 Din, izdatki 61L6.75 Din. Na zborovanju je bila živahna debata o enotnem ceniku, šušmarstvn čtd. ter je s temeljitimi strokovnima izvajanji posegel v debato obrtno zadružni poetebej zanimalo poglavje o razbojnikih, ki v njem opisuje resničnega šuhaja — tega tipičnega sinu podkarpatskih pastirjev in drvarjev elementarnega, kakor je ta zemlja, neukega, kakor so prebivalci nje-nik Koločav, težko vkrotljivega, kakor so risi ali orli podkarpatskih pragozdov. Ol-bracht je odkril njegov lik v času, ko ga je primitivna ljudska domišljija pričela spreminjati v legende in tkati v preproste verze narodnih pesmi. Kajti tu literatura še vedno nastaja na pašnikih, v vaških krčmah, v samotnih urah ob piščalki, in gre nenapisana od ust do ust, večno spremenljiva, tekoča, nezaključena. Za razumevanje romana o šuha-ju nam je dal Olbracht s svojo reportažo dokaj nove tvarine, kakor nam je sploh približal »deželo brez imena« v vsej njeni izprepletenosti zgodovinsko - razvojnih in socialnih plasti, v vsem njenem čudnem prelivanju trinajstega stoletja v dvajseto, paganstva v krščanstvo, plemenstva v narodnost, hajduštva v socialno organizacijo. Zato utegne ta živa in sodobna knjiga zanimati povsod, kamor je pred njo prodrl naturalistično mitičen ep o hajduku Nikoli šuhaju. Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE IN SVET» nadzornik I. Založnik. Uprava se je nadalje pogajala za naročila v Belgiji in tudti Avstraliji, da bi se na ta uačin težko stanje naših sodarsških mojstrov lžbolj&a-k). Volitev uprave leto6 ni bilo. a— Smrtna kesa. V Sp. Radvanju Je umrl v 68. letu starosti zidarski mojster gostilničar in posestnik Anton Hoste. — V Strossmajerjevi ulici 26 je preminil v 67. letu svoje dobe pekovski pomočnik Fiorijan Stoler. žalujočim iskreno soža-Ije! a— Nenadne smrti je umri na Teznem stavbni mojster VSncenc Radišdnsky. Pozvani reševalci so ga našli že mrtvega ter ugotovili, da je preminil na posledicah kapi. a— Ognjeni element uničuje. Posestnika Juriju Mlakarju v Vrhkigl Je požar trpepelil gospodarsko poslopje, na Ješenci pri Račjem pa je pogorelo do tal gospodarsko poslopje posestndce Ljudmile Albertove z vsem orodjem in krmo, tako, da trpi Albertova okolfi 40.000 Din šikode. a— Na mariborskem delovnem trgu. TukajSnja Borza dela išče nujno dimnikarja in krojaškega poslovodjo. a— Najprej povožen, potem Se ©klofu-tan, 23 letni mehanikarski pomočnik Jožef B. je z izposojenim motornim kolesom na vožnji skozi Pobrežje povozil mesarskega pomočnika Mihaela Petriča, ki je zaradi silovitega sunka obležal nezavesten na tleh. Jožef je stopil nato k njemu in mu potem, ko ga je povozil, priselil še šest krepkih zaušnic. Obračun bo pred sodiščem. a— Obstreljenega na vratu in čelu ter vsega krvavega so prepeljali včeraj v splošno bolnišnico 27 letnega viničarja Jožefa Vajngerla iz Porčiča. Iz zasede ga je ranil neznan napadalec. a— Divjaštvo. Orožniki so prijavili dri. tožilstvu 28 letnega posestnika K. G. Iz Brezna, ker je svojo ženo 20 krat udaril s kolom po telesu in jo hudo poškodovano s tremi otroci napodil od hiše. — Na Polskavi pa je viničar L. T. obtolkel svojo ženo 8 kolom po glavi, žena ga je tožila. a— Streli ob meji. Te dni so se peljali proti Wolfeibergu na tranzitni vožnji mimo Dravograda avstrijski diijaki iz Celovca. V očivtMni mladostni nepreračunljivostl so še na našem ozemlju streljati iz vlaka g samokresi in pri tem razbili vse šipe naše obmejne železniške čuvajnice. Preiskava, ki naj dožene krivce, Je v teku. a— Krivdi sledi kazen. Južef Rumen tak Je eikušal pri Svečki i n tihotapiti preko meje novo kolo. Pri tem so zn zasačili in ker ni mogel odšteti 6000 Din gdobe, bo moral odsedeti &5 dni zaporne kazni. a— Ceneno meso se bo prodajalo jutri 2. t m. od 7. ure dalje na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici. Na osebo 2 kg. Iz Celja o— Volilni shod za mesto Celje In okolico bo v četrtek točno ob 20. v mali dvorani Celjskega doma Govorila bosta dosedanji narodni poslanec, kandidat na listi predsednika vlade g. B. Jevtiča g. Ivan Prekoršek in njegov namestnik žalski župan g. Rudolf Lorber. Volilci, ki Vam je za pozitivno in konstruktivno delo s kr. vlado, za narodno slogo in za močno državo. ki cenite veliko in naporno delo dosedanjega poslanca g. Ivan Prekorška za mesto Celje in okolico, udeležite se zbora polnoštevilno! a— Obiskovalce koncerta Akademskega pevskega zbora, ki bo 2. t. m. v unionski dvorani, prosi Društvo jugoslovensklh akademikov v Mariboru kot prireditelj, da pridejo točno in da s prepoznim prihajanjem ne motijo izvajanj. Začetek koncerta bo ob 20. (8.) uri, predprodaja ▼ Unionu od 7. (19.) ure dali«. e— Za vokalno-instrumentalnl koncert 9. t. m. vlada že sedaj precejšnje zanimanje. Sodeloval bo pevski zbor OFD, or- kester in kot solista slovita koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova jn znani tenorist g. Franci iz Ljubljane, ki bosta zapela tudi nekaj samospevov. Vstopnice se dobijo ta teden pri članih CPD. od 6, t. m. dalje pa bodo v knjigarni K. Goričarja vdove. e_ Izliv Sušnice v Savinjo, ki so ga poplave močno razdejale, so sedaj uredili. Na obeh straneh so zgradili močno škarpo, razširili izliv in obnovili dohod z obeh strani na železno brv. Regulacija Sušnice je napredovala že do Dečkove ceste na Lavi. e_ Rok za obnovo srečk drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju poteče jutri ob 18. Pohitite in obnovite srečke takoj! „ e— Kino IJnion. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Gospodična — gospa« in zvočni tednik. Iz Krania i— Poklonitev Sokolov is Kranja na Opleneu. Odhod 31. t. m. zvečer, po vra t ek 4. junija dopoldne. Voznina, brzi 212 Din. Prehrana 50 Din, prenočišče 65 Din za noč. Prijave še danes v društveni pisarni. Iz Litije 1_živahen volilni pokret v Brestu. V našem srezu postaja volilno gibanje zadnje dni posebno živahno. Z velikimi simpatijami spremljamo Litijčani agitacijo za našega župana g. Lajovica, ki uživa splošen ugled ter je znan po vsem Zasavju zaradi svoje energične akcije za zasavsko cesto in odločnega zastopanja gospodarskih interesov našega sreza, ki jih kot domačin posebno dobro razume. G. županu Lajovicu tudi nekdanji politični nasprotniki zaupajo kot solidnemu možu; vsi pa so prepričani, da bi v njem dobil litijski srez dobrega poslanca. Iz Ptuja j— Splav se je potopil. V nedeljo je potovalo mimo Ptuja spet več splavov iz Koroške v Srbijo. Zelo nevaren kraj za spla-varje so pečine v Dravi pri Vičavi v bližini veleposestva Hintze. Tudi v nedeljo popoldne je zašel en splav med pečine in ga je razbilo, tako da je spodnji del splava utonil, dočim je ves les, ki je bil na vrhu prosto naložen šel po Dravi. Šest splavar- Pride rusko - sovjetski velefilm VIHAR Iz Ljutomera H— Velik volilni shod kand. g. Lukačiča. Po dobro uspelih shodih pri Sv. Duhu in na Kapeli je v nedeljo 28. aprila priredil kandidat g. Lukačič velik volilni shod v Ljutomeru, ki je uspel nad vse pričakovanje. Dvorana ljutomerskega Sokolskega doma je bila nabito polna in volilci so z velikim zanimanjem sledili besedam posameznih govornikov. Pol« kandidata m njegovega namestnika g. Kovača iz Stri-gove so govorili podpredsednik senata dr. Plojs. župan mesta Maribora, g. dr. Lipold, kot zastopnik mariborskih železničarskih delavcev pa je govoril delavec g. Obersnel. lj— Izprememba posesti. Hišo g. Marti-nušiča na Glavnem trgu s pripadajočim zemljiščem je kupil trg. Franc Wirth za 300.000 Din. lj— Stavbno gibanje. Trgovec Frane Ser-šen je kupil sosedno Vršičevo hišo in jo bo dvignil za eno nadstropje. V hiši na- merava urediti gostilno in kavarno ter ne kaj tujskih sob. Z delom so že pričeli. Betonsko ograjo zgradi trgovec Vilar ob vrtu pri hiši blizu meščanske šole, s cimet bo tudi ta del banovinske ceste dobil lep= še lice. KRANJSKA GORA. V nedeljo 28. t. 1114 je bil polnoštevMno obiskan občni zbol Tujsko-prometnega društva. Ves potek razprav je bil dostojen in stvaren ter jfl dal sliko, da se ljudstvo zaveda pomena tujskega prometa. Na dnevnem redu jfl bila tudi izvolitev g. dr. Rudolfa Mama, predsednika Zveze za tujski promet, zA častnega člana. Načelnik društva, župa* Lavtižar, je podal obširno poročilo o plo* donosnem in neumornem delu g. jubilanta, Z malimi spremembami je bil izvoljen dn* štveni stari odbor. Kot odposlanec Zvez| za tujski promet se je udeležil zborovanji g. ravnatelj Pintar. Naši mali harmonikarji v Romuniji jev je s splava hitro skočilo ▼ deročo Dravo, ki k sreči tam ni globoka. Največ lesa so rešili v Ptuju pri dravskem mostu. Seveda pa trpi lastnik lesa še vedno precejšnjo škodo. Da se preprečijo slične številne nesreče splavarjev, bi bilo umestno, da se namestijo v strugi posebni znaki tam, kjer je voda neprimerna za splave. j— Ogenj je nastal v noči dne 26. t. m. pri posestniku Planinšku v Sp. Pleterjih. Ko je bila vsa družina v trdnem spanju, je začelo goreti v gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal Škode je 20.000 Din. j— Krvavo vasovanje. V nedeljo zvečer se je napotil 19 letni Tušek Franc iz Mestnega vrha v sosedno vas Brstje na vasovanje. Ko se je vračal, ga je počakala večja družba fantov v zasedi ter ga napadla s koli. Tušek se popolnoma sam ni mogel braniti in ga je podivjana drhal s koli pobila na tla, da je ves krvav obležal. j— Kino predvaja v sredo in četrtek ob 20. filmsko opereto »Enkrat v življenju« s Katico Nagy. Dodatek Paramountov tednik. Zahvala Vsem, Id ste se me aponmfH ob moji 701etnici, izrekam po tej poti svojo globoko občuteno srčno zahvalo. — Ivan Dražil. Maribor, 30. aprila. 22 malih dečkov in deklic. Veselih obrazov, dobre volje, sijajno razpoloženi. In starši z njimi. Na mariborskem kolodvoru pozdravljanja in po6lavljanja, potem adr-dra vlak in jih popelje na turnejo, ki se je konSala e pravim triumfom. Nič niso bili nadležni, nič eitnarski. Veo pot zvedavi, gledajoč skozi okna, ljubeznivi in srčkaoi loaikor pred vsakim nastopom: Od pTteiko prisrčno tople počastitve še nisem videl.« Iskreno občutene so bile besede, M jih je spregovorila na Opleneu zaslužim predsednica »Harmonije« gospa Zora dr. Ravniko-va. Potem se je izvršite goreča zaobljuba naših malih, dQ bodo izvrševali vzvišeno oporoko mrtvega kralja, in prisega zvestobe ter udanosti mlademu kralju Petru IL Pri »vrbici« v Beogradu so bili s svojimi s4ar§L, občudovani od nepregledne množice, kS je bila zbrana v špalirju ob cestah. Po »vrbici« so šli h katoliški procesiji in tmdd tuikaj izzvali s svojo ljubeznivo prisrčnostjo in pestrostjo svojih narodnih noš zanimanje ter pozornost vseh navzo finih. Trije nastopi — trije triumf! Zvečer ob osmih je bil v prostrani Ko- larčevi dvorani prvi koncert. Vse je bfik) v neikem navdušenem vzhičenju in pričakovanju. Naši mali harmonikarji imajo ▼ naii prestolnici že svoj sloves. Cinn so ee prikazali na odru, se navdušenje ki ploskanje kar ni hotelo poleči. Eo pa so malčki pod vodstvom svojega ljubljenega učitelja gosp. prof. Sohweigerja Viktorja prehajali od točke do točke, se je vihar priznanja dvignil do triumfa. Za vedno bo ostal v spominu prizor, ko je stopil na oder majhen Beograjčan v narodni nosi, naše malčke ljubko pozdravil ter jim izročil prelep venec. Potem še mala Beograjčanka v Šuma-dlijski narodni noši, poldonivši malim har monikašicara krasen šopek v dar in spomin. Navdušenje je šlo v višek, ko sta mali, Ivče Pregrad in Dušan Reja pozdravljala in govorila v pesniški besedi. Veličastnost uspeha ni bila nič manjša naslednjega dme, ko »o naši malčki nastopili v isti dvorani, dopoldne ob 10. in zvečer ob 20. Nabito Za (Das milostlSva gespaf Zdravo to mladostno polt dobite, ako pigmentiraia svojo kožo. Večja količina pigmenta da koži lepo, toplo barvo In večjo odpornost. Nivea Vam napravi svežo to lepo kožo ter pospešuje obenem tvoritev pigmenta. En narod — dva knjižna jezika Boj za ustalitev književnega Jezika Se vedno ni končan niti pri tako kulturnem narodu kakor so Norvežani. O norveškem jezikovnem problemu, ki je pri nas malo znan, posnemamo podatke J. Vrtis-kove (praške »Literarni Noviny« 2 dne 5. aprila ti.). , Švedi, Norvežani, Danci in Islandci tvorijo skupino severnih Germanov. Prvotno so vsi govorili enoten prenordijski jezik, ki se je v teku stoletij diferenciral m bil ob koncu prvega tisočletja že razdeljen v dve panogi: zapadno, ki so jo govorili prebivalci današnje Norveške in na Islandskem, pa vzhodno, iz katere sta se še pred reformacijsko dobo razvila švedski in norveški jezik. Vse do te dobe sta imela oba naroda skupno slovstvo. Iz zapadne skupine so si Islandci Še do danes ohranili skoraj nespremenjen jezik, medtem ko ie na Norveškem imel jezik dokaj svojevrstno usodo. V trinajstem stoletju, ko sta bili politično združeni Norveška in Švedska, je jezik podlegal vplivu švedščine, ko pa je od prve polovice 16 stoletja bila Norveška tri stoletja nepretrgoma sestavni del danske države, je narodovo govorico izpodrinila danščina, ki je postala jezik Izobraženih slojev in po razširjenju tiskarstva tudi književni jezik. Tako torej dolgo časa sploh ni bilo samostojne norveške literature, ker se ie je- zikovno docela zlila ▼ dansko. Sredi 19. stoletja, ko je roman tizem oživil narodno zavest, se je tudi na Norveškem vzbudila zavest narodne samobitnosti in nezavisno-sti od Danske. Ivar Aasten je odkril, da so narečja, ki so se ohranila v globokih in težje dostopnih dolinah, prav za prav ostanki stare norveščine, in je ta jezik zopet vpeljal v slovstvo. Nazval ga je >landsmal«, podeželski jezik, za razliko od >riksmala<, norveške danščine, ki je v teku stoletja po-prijela mnogo domačih norveških izrazov in pristno norveško izgovorjavo. Med pristaši obeh jezikov so se razvile pravde in boji, dokler ni bil L 1886. lands-mal proglašen za enakopravnega z riks-malom. Izmed pomembnejših pisateljev je pisal v landsmalu samo A. Garbore. Ostali so rabili še nadalje dansko norveščino, ki je čedalje bolj sprejemala izraze iz domačih narečij (n. pr. Bjčmson, zlasti pa Ham-sun). Po vojni je dobilo landsmalsko gibanje novih pobud in Se več pisateljev, ki pišejo v landsmalu. Značilno je, da danes prevajajo v — norveščino po vsem ?vetu znanega norveSkega pisatelja Biom-sona, ki je bil eden najognjevitejših bojevnikov za pravice landsmala. O njem je znano, da je pri maturi padel iz norveščine, kar so mu dansko - norveški kritiki kaj radi očitali. Tako se je norveška literatura v modernem času razcepila na dve, jezikovno ločeni književnost Tudi današnji Grki še nimajo enotnega književnega jezika. O tem je pisal nedavno Bogdan Radica v »Srpskem književnem glasniku«, kjer pravi med drugim to-le: Problem jezika je v novogrški književnosti kljub vsem siceršnjim odličnim uspehom ljudskega jezika bistveno važen za ves notranji in vnanji setav grškega estetsko - književnega organizma. Problem književnega jezika, ki je razcepljen na ka-tarevuso (L j. prečiščen jezik, dejansko pa star jezik, ki ga ljudstvo več ne govori) in na d i m o t i k o (t. j. ljudski jezik, fluiden, v večnem gibanju, prav kakor narodov razvoj), — ta problem je izzval razjedajoče daljnosežna nasprotja in dramatično vznemirjenost ne le ▼ slovstvenih odnosih, marveč tudi v vseh ostalih panogah grškega življenja. Zoper pristaše ljudskega jezika (dimoti-ki) se je dvignila mogočna reakcija: Cerkev, univerza, država, tisk in parlament, prav kakor grško drobno meščanstvo. Vsi ti sloji so strastno zahtevali, da se ohrani zveza s preteklostjo in narodna tradicija. Grk, kakor sta ga opisovala Gobineau in About, Grk dovčerajšnjih »kleftov« in >ar-matolov« se je pod Akropolo kaj rad igral Perikleja in Demostena in se izražal v jeziku, ki ga preprosto ljudstvo ni moglo razumeti. Ob prvem prevoda Evangelija (1901) na ljudski jezik, prav kakor dve leti pozneje (1908), ko so uprizorili prevod »Agamem-nona«, m nastali krvavi pretopi, i katerih polna dvorana. vaftaKkanije brez konca to kraja, nepozabni trenutki. Čast in priznanje neutrudni gospej Preseikarjevi, ki je vse tabo lepo oskrbela in pripravila. V Romunijo še m veter eo ae zgraEH na« maM v braovlalk in »e odpeljali proti Romuniji. Železniška direkcija je oskrbela udoben PuLLmamnov voz. V Kikiodi prisrčen pozdrav Pride rosico • sovjetski velefilm VIHAR šolske mtadiine, ki je priSka ferekst tyu!bee-nivo dobrodošlico svojim mariborskim sovrstnikom. V Jimibolji na runranski meji zopet množica dobrih ljudi, ki so čakali na naše malčke in jSi navdušeno pozdravljali. Končno TemiSvar. Triumf v Temišvaru Na fcododvoru jiih je sprejemala sztafka Šolska deca s »Hej Slovani«. Pozdravljanja ni konca* Otroci in starši so bSi spregett na hrano in Stanovanje k uglednim srbskim družinam. Ob osmih zvečer na velikonočni ponedeljefk v krasnem mestnem gledališču prvi koncert. Priaori iz Beograda 90 se ponavljali. Pri koncertu so bili odlični gostje, ki niso mogli prehvairti ljubkosti, izvež-banos&i in borajže naMh malih. Med njimi je bil diviBijtefci general Otpresou, šef ta-mošnjega generaištabmegia oddelka polkorr-mk Boston, temišvarski župan Ca^alkiu, glavni mesti tajnik dr. Table, veliki žopsn dr. Ndstor, šef njegovega kabineta dr. Bo-naneu, znani skladatelj prof. I>Tagutin Sabin, srbski vladika Slobodan Kosti6, katoliški stolni župnik Vendlan. Vsi so biki hvaležni in navdušeni. PolnoSbeviino je bilo rib rano srbsko žensko društvo s predsednico go. Nenadovičevo. Kratko in malo: ni ga srbskega društva v Tetnišvaru, ki bi ne bilo na koncertu polnoštevilno zastopano. Na koncertu so nastopili tudi pevci srbskega pevskega društvu »Sloge« v Te-mišvaru, kti so naše malčke in »jih spremstvo navdušili s svojim dovršeno izvajanim pevskim programom. Enak uspeh, enako navdušenje naslednjega dne ob 10. d op. isto tam. Vsi so se raavneli ob sviranju naših malih: Srbi, Runuuni, Madžari, Nenr o. V Jimbol ji mnnonsfcem obmejnem mestu so jSi tafi hoteli slišati. V natlačeni nemški dvorani so igrali naši malčki in doživljali triumf kakor vsepovsod. Vedno znova so morali ponavljati posamezne točke. Hvala veterinarju dr. Zemljiču in našemu prometnemu uradniku Nejčetu Primožiču za vse, kar sta storila. V vznesenih besedah so jim/bolski adličniiki proslavljali po koncertu umetnost naših malih. Slovo nepozabno kakor v Beogradu in Temišvaru. V Temišvaru so hoteli orflifoiki, da bf šfc v Bukarešto. Zal ni bilo mogoče radi preutrujenosti maJnh harmonikarjev. Tudi v A rad naj bi šli, pa v druga mesta, ker je glas o naših malih po časopisju šel kakor blisk po vsej Rumuniji. Osebna vabila ki prigovarjanja, brzojavni pozivi, do vnete prošnje. Pa dnigokra/t na svidenje! In v Subotnci takisto. Postajenačelnik je prigovarjal, naj bi dali koncert v SuboticL Pa drugo leto! Vrnili so se naši mali harmonikarji adravi in zadovoljni s prelepimi uspehi, obdarovani s čednimi neštetimi darilci. Naši mali raznašajo sloves Maribora po svetu! In ga bodo še. je bilo več ljudi mrtvih in ranjenih. Pristaši ljudskega jezika, pred vsemi pesnik Ko-sta Palamas, so bili zaradi tega odpuščeni iz državne službe. Kakor vsako javno vpra-Sanje na Grškem, je tudi to razdvojilo deželo na dva politična tabora. Elefterii Ve-nizelos, poznejši prevajalec Tukidida na ljudski jezik, je postal bojeviti zagovornik »dimotika«, in vse republikansko gibanje na Grškem je imelo v svojem osnovnem prosvetnem p-ogramu kot eno prvih točk dokončno uvedbo ljudskega jezika. Konservativna Lajiška stranka je ohranila v programu »katarevusa«. Duhovno stanje nrvih nastopov nove »Atenske šole« z vsemi njenimi jezikovnimi boji, katerih so se udeleževali najširši sloji grškega naroda, je živo opisal Ksenopulos v svoji gledališki igri >Fititi« (Dijaki), v kateri se jezikovni boj prenaša na ulico in postaja domena vsega javnega življenja predvojne Grčije. Tako B. Radica. Jezikovno vprašanje Grkov še vedno ni rešeno, dasi vse kaže na dokončno zmago ljudskega jezika. Nekoliko nalike nudijo borbe pri Srbih, med Vukovo jezikovno reformo in »slavoserbskim« jezikom sredi prejšnjega stoletja. To, kar je pri Srbih že zdavnaj rešeno, razjeda še dandanes novo-grško kulturo. Ti in podobni pojavi v današnji Evropi kažejo: 1. Jezikovna diferenciacija Se vedno napreduje in 2. nad umetnimi večidel vsiljenimi in togimi jezikovnimi stvaritvami zmaguje povsod živ ljudski ipzifc. «—9> F® sledovih zločina na Bogenšperku Kako fe zločinec svojo žrtev pobil in dvakrat skušal grad zažgati Litija, 30. aprila Zakaj je bil izvršen grozoviti zločinski napad na grajsko gospodinjo Marijo To-mažinovo na Bogenšperku? Preprost in prepričevalen odgovor na to vprašanje je dal dopisniku »Jutra« brat napadenke Fer-do Tomazin v Šmartnem pri Litiji: »Prej je bil v graščini nered, odkar pa je prišla v graščino sestra, je vse držala v redu. Saj ni nobena skrivnost, da je sestra nekakšna zaupnica kneginje Windischgratzove in da je zatorej posebno vestno pazila na graščino.« Dolga leta v službi pri visoki gospodi... Marija Tomazinova je odšla z doma, ko ji je bik) 18 let V službo jo je vzela kne-ginja Mecklenburška, ki je gospodarila takrat na bližnjem Bogenšperku ki je bila sestrična avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Oblastna gospa, ki ji je ohranjen pri nas žalosten sloves, ker je oplenila mnoge naše starodavne gomile in je spravila neprecenljive starine iz ilirskih in keltskih časov v tujino, je bila Mariji Tomažinovi posebno naklonjena in jo je čez čas spravila v službo k svoji sestri, poročeni z grofom Mocceniggom v Benetkah. Deset let je prebila Marija v tej službi, nato je odšla na Dunaj, kjer so ji preskrbeli novo, lepo službo pri princesi Gizeli, najstarejši hčerki cesarja Franca Jožefa I. Po svetovni vojni je prestopila na Dunaju v službo pri družini nekega ruskega velikega kneza, ožjega prijatelja kneza Windischgratza, sedanjega gospodarja na Bogenšperku. Slednjič je tudi njo zadela samoobramba avstrijske republike zoper tuje uslužbence in je morala zapustiti Dunaj. Pred tremi leti je prišla spet v domovino, preskrbljena s službo na Bogenšperku. Tu ji je bila poverjena naloga varovanja reda v graščini sami. Zaradi znania jezikov, zlasti italijanščine, francoščine in angleščine — vse znanje si je po skromni šolski izobrazbi pridobila v službi z lastno pridnostjo in bistrostjo — jo je grofica Hohenlohe, mati kneginje Windisch-jfratzove, namenila, da bo letos še družabni ca grajskih otrok na Bogenšperku, po sezoni pa bi jo vzeli s seboj na grad Červe-nv dum v ČSR, kjer družina stalno prebiva. Malenkosten vzrok napada Marija Tomazinova je znana po svoji vestnosti in natančnosti. Najmanj se ji je znal prikupiti mladi Leon Z, star komaj 18 let, ki ji je bil določen za postrežbo in pomoč v gradu. Opazila je pri njem razne nerednosti in ga je večkrat hudo oštela. Ko je letos ob pustu bila gledališka predstava v sosednji Veliki Kostrevnici, je Tomazinova opazila, da je fant odnesel iz omar v grajskih sobanah neko obleko kneginje kakor tudi mornariško uniformo kneza Windischgratza. Fanta je trdo prijela, ko je prinesel obe obleki po igri spet nazaj. Dva dni po ukoru je fant zapustil grad. Nekaterim je še povedal, da ni zadovoljen s hrano in malenkostno plačo in da sitnosti ne bo prenašal. Potepal m le od sorodnikov do sorodnikov v bližnjih hribih in se je nazadnje vrnil na svoj dom k staršem, ki zdaj prebivajo v zagorski okolici. Kaj je delal in snoval poslednje dni, bo dognala preiskava. Res se zdi skoraj neverjetno, da bi komaj odrasel fant mogel izvršiti tako besno grdobijo, zlasti še zaradi samih par ostrih besed. Dejstvo pa je le, da je Marija Tomazinova, ko so jo prenesli iz podzemlja na svetlo in jo obudili k zavesti, odgovorila na vprašanje, kdo jo je tako razmesariL, popolnoma razsodno in razločno: »Leon, me je, Leon,... pa nikar ga ne spustite semkaj, ker se ga bojim.« Kdaj Je bil napad izvršen Na gradu Bogenšperku se vršijo zdaj razne priprave za prihod knežje družine. Ceste nasipajo z belim peskom, v nekaterih gornjih grajskih prostorih je zaenkrat precej nereda, ker so na delu soboslikar-ji. V kuhinja, kjer je bil napad izvršen, je pa tudi danes še vse tako, kakor je bilo v ponedeljek, ko so zločin odkrili. Na robu mize ob oknu, s krasnim razgledom nizdol po zelenečem gozdovju in na venec zasavskega hribovja, so še močni sledovi krvi. Na štedilniku je še pečenka v ponvi, na drugi mizi pa je v skledi olupljen krompir in v košari nekaj neolupljenega. Sredi lupljenja jo je mladi zločinec v nedeljo dopoldne presenetil, ko se je vtihotapil v grad, dobro vedoč, da je gospodinja v vsem širnem poslopju čisto ^ama. Hudi pes volčjak pa znancu tudi ni bil v nadlego. Kako se je razvila strahovita bofba, o katera pričujejo že sami madeži po kuhinjskih tleh, bo pač pojasnila podrobnejša izpoved napadenke, če se bo posrečilo ohraniti jo pri življenju, in pa izpoved mladega zločinca, ki bo nedvomno kmalu v rokah pravice. V kleteh pod gradom Da si je zločinec brezskrbno dal časa m opravka pri svojem početju, pričujejo madeži na kuhinjskih tleh: hotel jih je pobrisati s pepelom. Se stoji pred štedilnikom lopatica, polna pepela, ki se mu na prvi pogled vidi, da ga je zločinec posul po mlakah krvi in nato spet skupaj post-gal Iz kuhinje je zločinec vlekel nezavestno, krvavečo žrtev po dolgem, mračnem hodniku mimo praznih poselskih sob ven na dvorišče. Tu je potem z njo zavil nizdol v spodnje kletne prostore. Očividno si je bil fant že prej oskrbel ključe. Sledovi po kamenitih stopnjicah kažejo, kako je vlekel žrtev s seboj. Videti je madeže zlasti na vratih. Iz prve kleti, kjer je pozimi shranjeno sadje, je mučenica morala venomer krvaveča nadaljevati svoj križev pot v rokah mladega podivjanca v nadaljnje kletne prostore, ki so temni, skrivnostni. V zadnji obokani čumnati so dvojna vrata. Na levi stoji s kredo zapisano: »Weinkeller S. Hochheit«. Le še napisi po policah pričajo o nekdanji izbrana zalogi žlahtnih buteljk. Iz te kleti ne moreš nikamor dalje. Videti pa je po madežih na vratih, da je zločinec tudi tu tipal in odklepal s krvavima prsti, nato pa se odločil, da zavleče svojo žrtev skozi desna vrata, ki vodijo nizdol v globino, v temno in hladno podzemlje starega grajskega vodnjaka. Skrivnostna katakomfoa Od lesenih vrat, ki so debela 15 cm, do stopnjic, vsekanih v živo skalo, je le dober korak prostora. Na levi strani je precejšnja kaverna za spravljanje ledu in hlajenje jedil, na desni takoj za vrati pa je ozka vdolbina. In v tej vdolbini je debela deska s kavljem, omadeževana s krvjo — tu so našli Marijo Tomazinovo. Stopnjice padajo strmo nizdol. Visoke so po 40 in celo po 60 cm. Deset jih je in človek mora sključen previdno stopati po njih, ko se spušča po tej katakombi, obokani s samimi plastmi črnega škriljevca, ki počivajo na belkastem masivu trdega Pogled na grajske pristave spredaj, zadaj grad Bogenšperk ggcaa Spomini naših dijakov s poti na Oplenac Ljubljana, 30. aprila Preteklo sredo so slovenski srednješolski dijaki poromaM na grob blagopokojne-ga Viteškega kralja v manifestativno organizirani deputaciji, v kateri so bile po študentih in profesorjih zastopane skoraj vse srednje in strokovne šole dravske banovine. Za lepo, pomembno potovanje, ki bo ostalo slednjemu udeležencu v neizbrisnem spominu, je dal pobudo Ferijalni sa-vez, pozneje pa se je akciji, ki je vzbudila živahno zanimanje med vsem našim di-jaštvom. pridružil tudi prosvetni oddelek banske uprave. Ekskurzijo, ki se je je udeležilo 330 dijakov in profesorjev, je vodil predsednik dravske oblasti FS prof dr Mihelak, poleg profesorjev in direktorjev skoraj vseh srednjih in strokovnih šol pa je z dijaki poromal tudi inšpektor prof. Vrhovnik Železniška uprava je dala na razpolago poseben vlak s šestimi pulmani, tako da je bilo poskrbljeno za prav udobno vožnjo Šefinja šolske poliklinike dr Lunačkova, ki se je prav tako udeležila romanja in ki ji je bilo poverjeno vodstvo 75 dijakinj, je v treh kupejih uredila tudi provizorično bolnišnico, ki je imela na razpolago 100 odej in rjuh. tako da so bili potniki v resnici založeni z vsem 24. t. m zvečer so se dijaki odpeljali iz Ljubljane Na Zidanem mostu so se jim pridružili še tovariš? iz Maribora. Celja in Murske Sobote, tako da so bila zastopana skoraj vsa šolska mesta iz banovine. Na- slednje jutro so dospeli v Beograd, kjer so jih pričakali zastopniki osrednjega odbora FS s podpredsednikom prof Raskom Dimitrijevičem na čelu Prof. Dimitrijevič je mlade goste in kolege pozdravil s kratkim nagovorom, nato pa so jih beograjski znanci odpeljali v Uradniško zadrugo, kjer je bil zanje pripravljen zajtrk. Čez dan so si izletniki pod vodstvom ljubeznivih beograjskih profesorjev ogledali posamezne znamenitosti mesta in med drugim obiskali tudi zvezdarno na Velikem Vračar-ju Prenočišča, ki so jim jih pripravili beograjski ferijalci po raznih internatih, so bila dijakom in dijakinjam ločeno od-kazana in vsi mladi romarji so spali skupno s svojimi profesorji. Dijaki so se prav tako s svojimi voditelji vred hranili v Uradniški zadrugi, beograjski FS pa je vodstvu deputacije na čast priredil zvečer v Kolarčevi dvorani slavnostno večerjo, ki so se je med drugimi udeležili tudi predsednik Združenja jugoslovenskih profesorjev prof Nedeljko Divac. podpredsednica prof. Zorčičeva, zastopnik pro svetnega ministra inšpektor Zarič. inšpektor Babič, inšpektor Vrhovnik in več profesorjev beograjske univerze in srednjih šol. Predsednik FS prof. Kneževič je pri tej priliki z lepim nagovorom pozdravi1 tovariše iz Ljubljane, v imenu gostov pa se mu je zahvalil prof dr Mihelak N bo, ki je bilo ▼ četrtek še jasno, se je čez noč pooblačilo, m ko so se romarji bazalta. Spodaj na konca stopnjic je kaka dva metra široka kotanja, v njej je bliža meter visoko vode. Bog t6 koliko tlača-nov — vsaj po ljudski sodbi — se je pokorilo tu za nepokorščino ali valptovo ošabnost... Onstran te kotanje pa vodi dalje luknja, skozi katero se lahko splazi človek, ki hoče do žrela grajskega vodnjaka. Od ta je še najmanj 10 metrov globok. Očividno je zločinec hotel pahniti svojo žrtev v vodo. Ker so tla po stopnjicah močno vlažna in spolzka, ni videti krvavih sledov. Pojasniti bo torej še treba, do kod je zločinec svojo žrtev tiral, odnosno: ali se je morda napadenka doli pri vodi zataknila, se v hladu prebudila k zavesti in si toliko opomogla, da 90 JO zavlekla nazaj na ono desko v ozki vdolbini. Kako so }o našH Grajski uslužbenec Jože Rogel, ki nas je vodil in nam svetil po vseh teh mračnih hodnikih, nam je pravil: — Ko smo v ponedeljek zjutraj z orožniki šli za krvavimi sledovi in prispeli semkaj do zadnjih vrat, smo jih našli zabite z žebljem na podboje. S seboj smo imeli le precej iztrošeno žepno baterijo. Komandir g. Rebernik je stopal prvi po stopnjicah doli h kotanji. Vsi smo čuM neko ječanje; toda, ker je bila svetloba prešibka, nismo mogli uzreti Tomazinove in tude ne takoj dognati, odkod ječeči glasovi. Še le ko nismo našli nič spodaj v vodi, smo se vrnili in smo uzrli Tomazinovo nezavestno v tej duplinici. Hitro smo jo prinesli iz vodnjaka, kjer je preživela 23 ur, ven na svetlo in v njeno sobo. Groza jo je bila pogledati: veliko rano je imela na vratu, pa še razne vreznine po glavi in rokah in druge poškodbe. Krvavela ni več, pač pa se je je povsod držala strnjena kri. Ko smo jo očistili, se je počasi začela prebujati k zavesti. Prve njene besede so bile: »Zebe me... dajte mi čaja!...« Ko smo ji postregli, se je kmalu okrepila in se ji je tudi zavest popolnoma vrnila, spoznala je mene in vse druge domače na okrog. Na prvi vprašanja, kaj se je z njo zgodilo, se je res obotavljala odgovoriti, potem pa je povedala, da jo je Leon. S polno zavestjo je odgovarjala preiskovalnemu sodniku g. dr. Karlov-šku in orožnikom. Ko ji je zdravnik dr. Ukmar nudil pomoč in je prispel reševalni avto, so jo v spremstvu njene sestre, ki gospodinji a« h«tu>aa dom ▼ Smirt-oooa, odpeljali ▼ Ljubljano. Kakor je bila silno zdelana, vendar upamo, da ae bo obdržala. Da od izdihnila, ko je tako dolge ure m a takšnimi ranami ležala spodaj ▼ ldeti, jo je pač rešil samo hlad in njena močna natura. Saj je bila pri 69 letih res nenavadno okretna in vea čaa trdnega zdravja. Le po srečnem nald)ii^B grad nI zgorel O podivjanosti mladega zločine* nadalje pričajo eorpora delietš, ki so zdaj na litijskem sodišču. Pri drugih vratih spodaj v kleti so našli britev, ki jo je bil zločinec zavrgel, ker se mu je pri mesarjenju zlomila, vendar je tudi še z ostankom rezila dvakrat vsekal svojo žrtev v roko. Nadalje ao našli okrvavljena polenca, a katerimi je adrihal po žrtvi Na/bolj žalostno pa govori o brezmejni lahkomisel-aoati to, da jo skuSal grad na dveh krajih zažgati, da bi s gradom vred upepelil tudi žrtev. V prvem kletnem prostoru je zažgal slamo na policah, kjer je bilo pozimi shranjeno sadje. Vsa slama je zgorela in ožga-la police, toda ogenj se ni mogel prijeti in razviti v zaprtem prostoru. Pač pa je dim, ki je silil skozi zaklenjena vrata, opozoril na zločin. Nadalje je mladi zločinec podnetil ogenj na podstrešju. Semkaj se je mogel vtihotapiti prav gotovo le tako, da je že kdaj prej ukradel kakšen ključ do vrat, ki vodijo z dvorišča na stop-njišče v zgornje prostore. Na podstrešju je shranjena razna ropotija. Zločinec si je za požig izbral staro pleteno popotno košaro, ki jo je našel sredi črepinj. Košaro je nabasal a papirjem, jo prislonil k ostreš-nemu stebrovju in zažgal. A bila je tudi tu vsa sreča, da je pogorel samo papir in del košare. Kakšna nenadomestljiva Skoda bi bila lahko nastala, če bi se bil ogenj razmahnil, nam je pojasnil upravnik Bo-genšperka g. Drofenik, ko smo stali v krasni grajski knjižnici, kjer je svoj čas ustvarjal svoja dela Vajkart Valvazor: — Tu, na tisoče lepih, vmes tudi dragocenih knjig je v teh omarah, strop je ves lesen in krasno rezljan — in vprav tu zgoraj je fant podnetil. Če bi se bil vnel ostrešni stol, bi gorelo staro lesovje kakor slama, zidovje bi se v požaru sesulo, ogenj bi požrl vso opremo, vse starine. Res prava sreča, da se je ogenj na podstrešju ustavil ob povoščenem platnu, ki je obdajalo košaro. 2e res, da je sam grad zavarovan za poldrugi milijon dinarjev ka-li, toda pri Valvazorjevem gradu pač ne gre samo za denar. Aretiran v Zagorju, prepeljan v Litijo Litija, 30. aprila, Kakor je bilo pričakovati, se osumljeni lgletni Leon Z. ni mogel dolgo skrivati pred orožniki, ki so ga oba dneva vneto zasliševali. Patrulje so se razšle v okolico Bogenšperka, iskali so nadalje fanta pri sorodnikih na Javorju tn v Bukovici na Dolenjskem. Že v ponedeljek sta litijski komandir Rebernik in podnarednik Triplat iskala fanta tudi v Zagorju, ker sta domnevala, da se je najbrž zatekel k svojim staršem. Oče in mati sta sicer uslužbena v Hrastniku, vendar pa prebivata v Zagorju, v znanem naselju Pod uro. Danes ob 14.30 Je patrulja ponovno od-Sla v Zagorje ln Je fanta ree našla doma. Takoj so ga aretirali in nklenjeoega prepeljali ▼ Litijo, kamor so prispeli ob 18. Na sodišču so ga takoj začeli zasliševati. Fant Je izprva odločno tajil, a ko »o mu predočili vse obremenilne okoliščine, se Je vdal ln skesam priznal, da je on pobil Marijo Tomazinovo in hotel zažgati grad. Preiskava je odslej poverjena litijskemu kazenskemu sodniku conte Pavloviču. Tomazinova na poti okrevanja V bolnišnici, kjer je Tomazinova dobila na kirurškem oddelku svoj prostor nasproti postelje druge žrtve podobno divjaškega napada, Tončke Severjeve, si je že spet precej opomogla in sodijo, da je njeno življenje izven nevarnosti. Ponoči je v blodnjah brez dvoma še enkrat doživi j da grozoto zločina in se je > kriki in kretnjami branila morilca, pa tudi danes dopoldne je kazala še znake strašnega delirija, da so jo a težavo pomirili. Popoldne pa se je spet osvestila in je mirno pripovedovala nekatere podrobnosti dogodka. Njene izpovedbe bodo za pojasni-tev zločina seveda najbolj važne. Morilec iz Velikega dola pri Zagrebu V Velikem dota na zagrebški periferiji se je 10. t m. odigrala krvava drama strasti. 2e nad 50 let stari brezposelni brusač stekla Ambrož Oblonžek, doma k kongiške okolice, je nevarno ranil svojo prijateljico Ljubico Korenovo ter usmrtil vdovo Ano Petričevo, kateri je pripisoval krivdo, da se je razmerje med njim in Korenovo razdrlo. Torišče krvavega dogodka je bila bedna baraka, v kateri so prebivale tri ženske s svojimi otroci. Z njimi j* nekdaj stanov«! toda Obkmdek, dokler ga ni Korenov a odslovila. Zagrebška policija je Otr tanške dolgo časa ideala po vsej okolici m ko ao že domnevali, da se je sam usmrtil, je prišla z Dunaja vest o njegovi aretaciji. Korenov« in aoeede so OblonSka opisale koi nevarnega človeka, podatke o raznih njegovih deliktih pa ima tudi zagrebška policaja. Oblonšek je bil že nekajkrat kaznovan ki izgnan iz Zagreba. 2e nekaj let se je pred policijo skrival po aagrebŠci okolici. Ko so ga Se iskati v okolici Velikega dela, pa se je mož deset dni po svojem zločinu pojavil v Mariboru. Tam je bil nekdaj zaposlen pri bvrdki »Kristal«, ki mde- taje ogledala. Zagrebška policija js slak za njam na policijske urade in oroi-niSka poveljstva vež sto tiralic ■ slikami. Tako tiralico je dobila tudi mariborska po- tteigja, ki pa novnraega aiočinea ni več našla v mestu. Zbežal je preko meje in so ga izsledili Šele m Dunaju. Ko bodo rešene formalnosti njegove izročitve, ga bodo po-dali v Zagreb. ve g j a ste k 1$ D.;72.50 m a njša stekl.-D.V40. - Sredi maja - pričetek regulacije Ljubljana, 30. aprta Odkar so rešene vse formalnosti gledo oddaje regulacijskih del na odseku od Novega trga do Spdce in listi precej pogosto-ma pišejo o tej stvari, se oglaša zmerom večji kader brezposelnih, ki težko čakajo, da pridejo do dela in kruha. Poleg delavcev, ki jih ima tvrdka Dukič stalno zaposlene pri raznih gradbenih delih, bo v strugi Ljubljanice prostora še za precejšnje število delavnih rok. Kakor prakticd-ra to mestna občina ves zadnji čas, bodo tudi ti delavci prišli do zaposlitve samo preko mestnega socialnopolitičnega urada, ki ima vse brezposelne, zlasti pa vse družinske očete, ka so v mestni občini doma, stalno v evidenci. Delavski urad v Mestnem domu doživlja zadnje dni 'kar velik naval reflektarrtov za delo v Ljubljanici. Tvrdka Dukič je že uvedla vse potrebne priprave na terenu, z gradbenimi deli samimi pa bodo pričeli šele sredi maja, ker mora podjetje zbrati tudi še ves potrebni tehnični inventar, ki ga je doslej uporabljalo drugod. Grozno materino maščevanje Podgorica, 28. aprila Rodbini Petra in Krsta Bulajiča v črnogorskem Grahovem, sta bili, dasi sta v sorodstvu, že dolgo časa v sovraštvu zarad! nekega pašnika. Ko je lani po končani gimnazijski maturi prišel domov Peircrv sin Vojin in je nekega dne prignal ovce na oni sporni pašnik, je priletel tjakaj Krsta m po kratkem prerekanju ustrelil Vojina, za ar je bil obsojen v 101-etno ječo. Voji-nova mati Gospava pa se nikakor ni mogla zadovoljiti s tako obsodbo morilca svojega sina in se je hotela sama maščevati za sinovo smrt Nad Krstom se oi mogla, ker je v zaporu, otrok pa nima. Zato je sklenila, da se maščuje nad otroki njegovega pokojnega brata Marka. Mati Markovih otrok je izvedela za ta njen sklep, kar jo je toliko prevzelo, da se je obesila. Njena smrt pa ni omajala Gospa-vinega sklepa. Ko sta se 141-etni Stojan in 81etni Velja brezskrbno igrala pri ovcah na pašniku, je prišla tjakaj Gospava z velikim nožem in zaklala Stojan a. Mali Velja je pobegnil, ali ga je morilka dohitela mu zasadila nož v hrbet, potem pa mu še prerezala vrat Oba otroka sta bila mrtva Gospava je nato odšla domov, izročila sosedu pismo za svojega moža, v katerem mu piše, da je morala maščevati sinovo smrt, in nato sama sebi zasadila nož v prsi. Težko ranjeno so jo prepeljali v bolnišnico, ali je malo upanja, da ji rešijo življenje. V bolnišnici ri je zopet skušala vzeti življenjo « skokom v globino na stopnišču. Vremensko poročilo Številke sa osnaftbo kraja pomenijo: i, Cas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotki*. S. smer in brzino vetra, «. oblačnost •—10. 7. padavine v mm, g- vrsto padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvtijo, dni;« najnižjo temperaturo. 30. «p>rQa »4nM»ms T, TSSL1, 7A SI. KNBS, 1«, tet» IA; l+dtijmoa. 13. 7WL0. M. 66, 6, 10. —< Maribor 7. 762-1, »A TO, 0. 10. dež, 0.1; Zagreb T. T9SS.7. IOjO, 70, ENE3, 10, —, —< Beocrad 7. 761A 9.0, 10. KE1, 10, —, —| Sarajevo 7. W>.7. IOjO, 70, N®2. 10, —> —j SkovUe T. fSU, 12j0, 90, 0. 10, dež. LOj Kmribor 7. 17jO, 60, B4. 8, dež, UJj Spttt 7. 767.2, 14.0. 80, NE4, 10, dež, O^j Rab T, TB7J5, 15.0. 60, B5, 10, —, —; Rog. Slatina 7, —, &.0, 90, SI, 10, det, S.0. Temperatura: LJubljana u.o, MarV bor 17.0, 9.0; Zagreb 19.0, 10.0, Beograd 18.0, 9-0; Sarajevo 20A 6.0; SteopIJe 21A 11.0.; Kumbor —, 1/5.0; Split 21.0, 13.0; Rab —, 10.0; Rog. Slatina 1«.0, 80. i ...... naslednji dan odpeljati proti Mladcnovcu in Oplencu, jih je vso vožnjo spremljal dež. Od postaje do zadužbine so se prepeljali z avtobusi beograjskega Putnika, ki pa jih je bilo vkljub pravočasnemu naročilu samo 5 na razpolago, kar je bilo za blizu 350 ljudi občutno premalo in se je prevoz zaradi tega raztegnil na celih 5 ur. Ta nered je na naše dijake napravil precej neugoden vtis zlasti zavoljo tega, ker so bili sicer na vsej poti, posebno pa še v Beogradu deležni najskrbnejše pozornosti Vodstvo ekskurzije pa je storilo korake, da se nerednosti, ki so jih morali doživeti v Mladenovcu naši študentje, ne bodo poslej pripetile nobeni drugi romarski skupini več. Malo pred poldnem so dijaki prispeli na Oplenac. Megle so se medtem spustile na okoliške griče, vasi v dolini so izginjale pod njimi, le bela cerkev se je svetila sredi svežega zelenja. Neizbrisen vtis je na udeležence napravila marmornata cerkev, obkrožena od zelenja in sivega neba, ki se je bočilo nad njo. De? še ni prenehal, ko je na stopnišču pred cerkvijo nagovoril Obrano družbo prof. dr. Mihelak. V kratkih, a toplih izvajanjih je poudaril namen dijaške reprezentance, ki je priromala s slovenske zemlje pod Triglavom na ta sveti kraj, da se pokloni manom velikega vladarja, in ki je obenem prišla kot deputacija dijakov — feriial cev. katerim je najlepši cilj. potovati po naši zemlji spoznavat? io in utrjevati lju bežen do nje Za dr Mihelakom je v imenu dijakov izpregovoril Se Grom iz Ljub- ljane, ki je opozoril na pomen blagopo kojnega kralja kot učitelja mladine in pozval vse zbrane dijake, da zaobljubijo Viteškemu kralju večno zvestobo. Nato je vsa družba odšla v cerkev ša po marmornatih stopnicah v kripto, kjer so debele sveče razsvetljevale poltemni prostor. Prav na koncu, kjer je na desni strani poslednji dom Viteškega kralja, je deputacija obstala in položila tu grob voščeno svečo, venec t rdečimi nageljni in skrinjico s podpisi vseh slovenskih srednješolskih dijakov, profesorjev in direktorjev. okusno izdelano po umetniškem osnutku prof. Viktorja Cotiča V kripti je še enkrat nagovoril v pobožnem spoštovanju zbrane romarje inšpektor Vrhovnik. ki je v globoko doživljenih besedah dal izraza privrženosti nase mladine njenemu Mučeniku, Učitelju iti Vodniku, čigar grob je kakor božja pot. kamor stalno romajo njene misli in kjer ji v bolesti prekaljena vstaja nova vera in nova moč. Na koncu je inšpektor Vrhovnik prižgal svečo ob grobu, nakar se je vsak dijak posebej poklonil mrtvemu kralju. Marsikdo »e je do taknil njegovega zadnjega bivališča z drob no voščenko. da jo je odnesel domov za dragocen spomin. Po ogledu umetniško zanimivih mozaikov hi neštetih srebrnih in zlatih vencev, ki so razvrščeni v cerkvi, so pričeli dijaki počasi zapuščati zadužbi no. Po obedu, s katerim so jim prav ljubeznivo postregli v dvor*V restavraciji, ao se t avtobusi odpeljali v Mladenovac. kjer so si ogledali mesto, zvečer pt so 99 vf- nfli v Beograd. Naslednje jutro ao si is-letnika ogledali Zemun z impozantnhn aerodromom in zanimivo okolico, druga polovica dneva pa je bila vnovič posvečena ogledovanju Beograda. Nekateri so obiskali vojaški geografski institut, drugi pa so odšli na Dedinje in do Avale. Zvečer so se s svojim posebnim vlakom nato odpeljali domov, polni najlepših, neizbrisnih spominov. Romanje slovenskih srednješolcev na Oplenac je bilo brez dvoma najlepše, kar je šlo doslej dijaških poklonilmh deputa-cij iz države na kraljev grob Pred našimi dijaki so v podobno velikem obsegu obiskali Oplenac samo srednješolci primorske banovine, kjer pa je dala pobudo za to službeno bansika uprava Kakor sc je pokazalo, je za manifestativnost takšnega obiska najbolje, da se organizira iz zasebne iniciative in v tem smislu gre najlepša zahvala našemu FS, ki je iz svojih sredstev votiral za organizacijo izleta tudi 10.000 Din. Lepih zaslug za tako veličasten uspeh izleta si je pridobil tudi prosvetni oddelek banske uprave, ki je naklonil lepo podporo, da je omogočil udeležbo tudi siromaš-nejšim dijakom, banovinska založba šolskih knjig in učil v Ljubljani pa je prispevala stroške za nabavo skrinjice. Posebne omembe se ram zdi vredno tudi dejstvo, da je poklonitvenii izlet naših srednješolcev na beograjske predstavnike naše prosvetne uprave napravil najboljši vtis in «o gospodje poročali o tem tudi v prosvet nem ministrstvu. Gospodarstvo Nas Izvoz v Levant Naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Hi že vrsto let prizadeva, da bi se povečal naš izvoz v države Levanta, zlasti v Palestino, ki se gospodarsko naglo razvija in kaže vsako leto večjo uvozno potrebo. Uspehi tega prizadevanja se že kažejo v povečanem izvozu zlasti v Palestino in Egipt. V zadnjih treh letih se je naš izvoz v Palestino in Egipt razvijal tako-le (v milijonih Din): Izvoz v Palestino Efrfpt 1992 0.6 16.3 1933 4.4 16.1 1934 21.1 26.1 Navzlic temu povečanju izvoza pa še iz- daleka nismo izkoristili vseh izvoznih možnosti, in sicer predvsem zaradi tega. ker doslej nismo imeli redne paroplovne zveze z lukami Levanta. Danes pa lahko z zadovoljstvom zabeležimo, da je naša največja paroplovna družba »Jugoslovenski Lloyd<: sklenila, da s 30. majem uvede redno 15dnerno paroplovno zvezo za pre-roi potnikov in blaga med našimi lukami in lukami v Levanta. S tem bo odstranjena največja zapreka v razvoju naše gospodarske ekspanzije na tržišča v Levantu. Zaradi pomanjkanja redne paroplovne zveze so naša dosedanja prizadevanja, da zainteresiramo levantske uvoznike za naše blago, ostala v številnih primerih brez uspeha. To je povsem naravno, kajti vsak uvoznik, ki kupuje blago iz inozemstva, je navezan na cenen in reden prevoz. V tem pogledu doslej nismo mogli nuditi le-vantskim uvoznikom nikakih ugodnosti v primeri s konkurenco. Jugoslovenske ladje so prihajale v levantske luke neredno in redko, prevoz s tujimi ladjami pa je bil za jugoslovensko blago predrag. To stanje je trajalo vrsto let na veliko škodo našega izvoza. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine si je najprej prizadeval, da ustvari vse druge pogoje za razvoj našega izvoza v Levant, ker je bilo treba najprej vzpostaviti trgovinske zveze, da bo redno poslovanje bodoče paroplovne zveze osigurano. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je najprej organiziral naše interesente in tako je bil pri zavodu ustanovljen Jugoslovensko - palestinski gospodarski komite z nalogo, da zbere pri nas in v Levantu interesente v skupni organizaciji. Na drugi strani pa se je izkazala potreba, da se naši interesenti tudi ▼ trgovskem poslu združijo in tako je prišlo do ustanovitve delniške družbe »Jugolevantc s sedežem v Zagrebu kot skupne posredovalne prodajne organizacije jugoslovenskih izvoznikov i nalogo, da se pri tej družbi koncentrirajo izvozne količine našega blaga zaradi uspešnejšega . in rednejšega prevoza na jugoslovenskih ladjah. Po emem letu delovanja teh dveh ustanov je treba obeležiti vsekakor kot uapeih, da je sedaj prišlo do vzpostavitve redne jugoslovanske paroplovne zveae z Levantoim Kakor poroča »Glasnik zavoda za pospeševanje zimam je trgovine«, se uspešno razvijajo tudi pogajanja za ustanoviter jugoslovensko-palestinske banke, ki naj bi prevzela financiranje trgorskega prometa med Jugoslavijo in Levantu m. Seveda bo treba še mnogo truda in prizadevanja tako od strani zavoda kakor od naših izvoznikov, da bodo vsi formalno ustvarjeni pogoji za uspešno izvozno poslovanje postali živ in močan instrument jugoslovenskega gospodarstva v cilju izvozne ekspanzije na Levant. Možnosti za povečanje našega izvoza v države Levanta so prav znatne, zato je pričakovati, da bodo jugoslovenski izvozniki izkoristili ugodnosti, ki jih nudi sedaj vzpostavljena redna zveza. Jugoslovensko * palestinski gospodarski komite bo moral še razviti enotno trgovinsko informacijsko in propagandno organizacijo tako pri nas kakor tudi v Palestini, Siriji in v Egiptu, da se bo potem lahko pretvoril v jugoslovensko - levantinaki gospodarski komite, ki bo zbral v svojih vrstah vse jugoslovenske izvoznike kakor tudi Jugoslovane, ki živijo v državah Levatmte in so in-teresirani na poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnosajev. Za naše izvoznike je pri tem velike važnosti skupna prodajna organizacija, kajti kdor pozna razmere na le-vantskih tržiščih, ta ve, kako potrebno je, da imamo v naših rokah tudi kontrolo ta-mošnijih zastopnikov naših izvoznikov, kontrolo pri prevzemanju našega blaga v le-vantskih Inka h in kontrolo voovčenja tega blaga. V današnjih razmerah posamezni izvoznik na lastne stroške ne more organizirati take kontrole in je zato navezan na sodelovanje z ostalimi izvozniki. Tako sodelo-vanije pa je potrebno tudi v interesu naše paroplovbe, ker je le s koncentracijo prevoza našega blaga, namenjenega za Levant, mogoče, da bomo novo redno paroplovno zvezo lahko obdržali Gospodarske vesti * Dvig cene srebra in njegove posledice. Kakor je »Jutro« že ponovno poročalo, se je v zadnjem času cena srebra na svetovnem trgu ponovno dvignila. Hausso na svetovnem trgu srebra je neposredno povzročilo povečanje ameriške nakupne cene za srebro domače produkcije, ki jo je ameriliki zakladni urad najprej dvignil od 64_5 na 71.1 in pozneje na 77.6 centa za unčo. Dvig cene srebra je hudo zadel one države, ki imajo še srebrno valuto (Kitajska, Mehika, Britska Indija), ker je v teh državah povzročil dvig domače srebrne valute nasproti zlatim valutam in je s tem izzval deflacijske posledice. Kitajska je že lani hudo tožila zaradi dviga cene srebru, ker j« vrednost kitajskega srebrnega dolarja stalno naraščala, zlasti v primeru z angleškim funtom. V enakem položaju se nahaja, tudi Mehika, kjer se bojijo zaradi deflacijskih posledic hudih pretresljajev. Kakor poročajo iz Washingtona, je mehiški poslanik zadnje dni ponovno konferi-ral z ameriškim finančnim ministrom Mor-genthauom. Po informacijah Reuterja se je mehiška vlada že odločila, da bo vzela iz prometa ves srebrni denar in da bo vzpostavila staro pariteto z ameriškim dolarjem, to je 3.60 mehiškega pezosa za ameriški dolar. Po tej ceni bo mehiška novčanična banka kupovala v bodoče ameriške dolarje v neomejenih količinah. Mehika bo s temi ukrepi opustila srebrno valuto. = Trgovinska pogajanja X Italijo. Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je pričakovati, da se bodo sredi maja pričela rrgovuiska pogajanja z Italijo. Po informacijah iz Zagreba je za začetek teh pogajanj določen 16. maj in se bodo pogajanja vrš'la v Rimu. = Avstrija bo emitirala notranje posojilo. Avstrijska vlada je pravkar objavila zakon o najetju posebnega notranjega posojila v višini 150 milijonov šilingov, ki bo služil za izvedbo javnih del v letošnjem letu. = Monopol m trgovino z živino v če- gkoslovaški. že v začetku letošnjega leta so v kmetijskem ministrstvu v Pragi pričeli s pripravami za uvedbo monopola za živino, ki naj bi se organiziral po vzorca češkoslovaškega Sitnega monopola. O tem vprašanja so se v zadnjih mesecih vršila številna posvetovanja, ki jih je češkoslovaška javnost spremljala z velikim zanimanjem. Mnogi interesenti so zavzeli k temu načrtu odklonilno stališče, dočim so češkoslovaški agTard načrt toplo pozdravljali. Stvar se je hudo zavlekla in je že kazalo, da bo načrt propadel. Sedaj pa poročajo iz Prage, da je češkoslovaški ministrski svet pooblastil ministra za kmetijstvo, da pripravi v sporazumu z ostalimi zainteresiranimi ministrstvi vse potrebno za ustanovitev posebne češkoslovaške privilegirane dražbe za trgovino z živino s sedežem v Pragi. Ta ustanova naj bi skrbela za vnovčenje domače živine in mesa, preprečila naj bi špekulacijo z živino, istočasno pa naj bd skrbela za uvoz in izvoz živine, mesa, masti in mlečnih proizvodov. To družbo za promet z živino bi ustanovile interesne organizacije kmetovalcev, predelovalcev, trgovcev in konsumentov. = Japonska prodira v Albanijo. Japonska je lani v uvozni trgovini Albanije dosegla prav znaten uspeh. Medtem ko je bil L 1932. v albanska uvozni statistiki delež Japonske pri uvozu le malenkosten in je bila Japonska med vsemi uvoznimi državami šele na 13. mestu, ji je že 1. 1933. uspelo s povečanjem uvoza japonskega blaga prodreti na 5. mesto; lani pa je Japonska prekosila že vse druge države razen Italije in je prišla v albanskem uvozu že na drugo mesto takoj za Italijo. Borze 80. aprila. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes ponovno nekoliko popustila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.75 _ 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7550, v angleških funtih po 231.75, v grških bonih po 31.25 in ▼ španskih pezetah po 5.6250 Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko popravila in se je za kaso trgovala po 371 (v Beogradu po 369.50 — 371), za julij pa po 371 in 372. Promet je bil še v 4*/» agrarnih obveznicah po 49, v 8% Blairovem posojilu po 78.50 in v &/• begluških obveznicah po 64 Ob prleških vuztttenicah Ljutomer, v aprilu V tiho pomladno noč so zaplamtele naše prleške »viizmenice« s svojim rdečim žarom. V lepih vrstah gore tam pred Dolnjim gradom, na Slamnjaku in na Globoč-kem vrhu. V skuoinah ti kažejo, kje je Stročja vas, kje Podgradje — posamič pa ti mežikajo od Jeruzalema, Aptovega zida. Cubra, Radomerščaka in Kamenščaka Tudi na polju so zagorele: okrog Cvena in Mote in Krapja preko Noršincev in Babin-cev do Kukavcev in vasi okoli daleč vidne križevske cerkve. Če bi bil zrak čistei si. bi jih videl na Kapelskem hribu, pozdravljaj bi te z njimi star; irv Jurij, pozdravljala prekmurska ravan in vabili go rički griči. Na pobočju našega triba ozar jajo nekje tam doli pravljične bele breze in njihovo mlado zčlen, pesmi done od tim k nam, veseli vzkliki rnhdih glasov — ti pa čutiš, da :e tako ob sleherni teh rdečih »viizmenic«, da je T>~vsod ogenj in radost v očeh, bežn! občutek sreče pa v srcih vseh ... Ko so mlade ali tudi stare roke grmadi le pred dnevi suhljad, rožje in smolnja ke za »viizmenice«. je bilo še prav dvom Ijivo, ali bodo zagorele na veliko soboto saj je bilo že nekaj dni hladno in deže\ no, da ie voda preplavila šarjake in so nrezeWale cvetoče črešnje. breskve n slive Cvetni teden jih je bil odel z belo m rožasto obleko, za njimi je ozelenela »stara bukev z mlajšo sestro brezo, zdai pa sta grozila hlad m dež, da zamorita ves ta kras in up. Dren — stari stoik — -c je ravnodušno zlatil pod »žlakom« in pošiljal svoje pozdrave prav tako zlati repici, cvetoči na široki postati na drugi strani zeleneče doline. Na polju so se repične njive žoltile v širokih lisah in tankih progah, kakor da kličejo solnce h- toploto na mladeči se svet. Zelenja je bilo že dovolj za »presmec« ali za prleško butaro, ki je manjša in manj pisana od < anjskih vrstnic, zato pa bolj sveža, naravno, preprosta, saj nalomijo za presmec vrbove veje z debelimi mačicami, drenove veje s cvetjem, ponekod tudi leskovih tn povežejo vse s tanko vitico srobota. Bog ve. koliko poganskiB vraž se je v tem presmecu povezalo s krščanskim, prav za prav vzhodnim običajem polaganja oljki-nih vej! Stara je tudi navada, da je treba pred »viizmom« pobeliti hišo od znotrai in od zunaj, kar pa ni delo moških, marveč ženskih rok. ki navadno v dneh cvetnega tedna pridno mešajo »štrihalo«, vih-Hjo ometike in obrobljajo belo umetnino r. rdečim ali modrim podmetom nad ozkim nodstenjem. ko so temu bile zamazale jame s pravo prleško ilovico. Sploh oživč vsako leto nanovo stare Sege in običaji, ki onletaio zeleni »vtizem« > neko preprosto, kmetsko romantiko. in mu daieio domači vonj častitiiive stari ne. Veliki teden je v trdnih kmetskih ai šah še vedno teden »ost*, ki nričenia in pozneje po 6&50. Končno je bil ---- v delnicah Priv. agiarne banke po 231 in v delnicah Trboveljske po 126. Deviie. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odštet.) Amsterdam 2965.72 - 2980.33. Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 742.85—747.S2, Curih 1421.01 — 1428.08, London 211.08—■ 213.14, Newyork 4344.78 — 4381.06, Pari« 289.60 — 291-06, Praga 183.20 — 184.30. Zagreb. Amsterdam 2965.72 — 2980-32, Berlin 1756.08 — 1789.95, Bruselj 742.49 do 74656, London 211.08-213.14, Milan 961.71 do 364.79, Newyork kabel 4361.40-^4397.72, ček 4339.40 — 8375.72. Pariz 289.60—291.06, Praga 183.30 — 184.30, Curih 1421.01 do 1428.08. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.8750, Newyork 307.6250, Bruselj 52.30, Milan 25.48, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.75, Berlin 124.20. Dunaj 57.85, Stock-holm 76.65, Oslo 74.70, Kobenhavn 66.40, Praga 12.90, Varšava 5&30, Atene 2.90, Bukarešta 3D5. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd — London 25.85, Milan 44.22, Newyork 533.28, Pariz 35.44, Praga 2232, Curih 173.45 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 371 — 375. 7"» investicijsko 75.50-78.50, 8% Blair 78—79, 7%> Blair 67 — 68, 4°/o agrarne 47 — 49, 6°/o begluške 65 — 66. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 371 — 372, za maj - junij 371 —- 372, za julij 371.50 — 372, za avgust 371.50 — 372, 7°/« investicijsko 78 — 79, 4«/• agrarne 47 do 47.75, 7°/o Blair 67.50 — 68, 8°/» Blair 78 _ 78.50, 7°/o Drž. hipotekama banka 70.50 — 72, 6% begluške 65 — 65.50; delnice Priv. agrarna banka 231 — 233. Trboveljska 125 — 135, Šečerana Osijek 135 denar. Beograd. Vojna škoda 370.50 — 371.50 (369.50 — 371), za junij 371 deiu, TU investicijsko 78 — 78.50, 4•/• agrarne 47.50 do 48.25, 6°/» begluške 65.75 — 66 (65.90 do 66), 8°/« Blair 77 — 79.50, 7°/« Blair 67 — 67.75 (67.25), 7*/* Drž. hipotekama banka 72 bL, Narodna banka 5630 den., Priv. agrarna banka 228 den. Dunaj. Državne železnice 25.85, Trboveljska 12.90, Alpine-Montan. 11.60. Blagovna tržišča HMELJ. + 2atee, 29. aprila. Rez hmelja v žate-škem okolišu je v glavnem končan. Pretekli teden je izdaten dež namočil po suhi zimi hmeljnike. Pri mirni trgovini se plačuje lanski letnik od 2000 do 2200 Ki za 50 kg (73 do 80 Din za kilogram). ŽITO. 4- Chieago, 90. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99, za junij 99.3750, za september 100.25; koruza: za maj 88.8750, za junij 84.8750. + Winnipeg. 30. aprila. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 88.6250, za julij 89.8750. + Ljubljanska borza (30. aprila). Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 126 _ 128; banatska, 78 kg težka po 124 — 126; oves: slavonski 98—100; koruza: baška po 71 — 73, banatska po 69—71; moka: baška in banatska >0< po 200 — 220; baška >2« po 180 — 200; baška »5« pa po 160 - 180; otrobi: baški debeli 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (30. aprila). Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška potiska 127 _ 129; slavonska 128 — 130; baška in sremska 122—124; banatska 121 — 124 — Oves; baški. srem-ski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. - Koruza; baška in eremska 68 — 69; banatska 65 _ 66. — Moka: baška in banatska >0g< in »0gg< 190 - 212.50; »2< 170 - 192.50; >5« 150 do 172.50; >6< 132.50 — 146; >7« 107.50 do 112.50; >8< 80 - 85. - Fiiel; baški in sremski beli, brez vreč, 2*/« 122.50—125. — Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 — 79. ■+■ BudimpeStanska terminska bona (30. aprila.) Tendenca slaba, promet srednji. — Pšenica: za maj 15.73 — 15.75, za iunij 15.43 — 15.45; korusa: za maj 11.30 do 11.32, za julij 11.15 — 11.16. B0MBA2. + Liverpool, 29. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.50 (6.56), za oktober 6.18 (6.24). + Newyork, 29. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.76 (11.85), za oktober 11.37 (11.41)._ Mnogo nesrečnih Id so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranltelja, Je bilo osredenlh z »Jutrovo« zavarovalnino, Id Jim Je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik Je zavarovan sa slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVTERA-KARBOL, GLICERIN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LYSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na višku le »RIVIER A" MEDICINALNA MILA sato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« to* aletna ln medicinalna mila S i* O R T Ni vse zlato, kar se sveti Ali imajo poklicni nogometaši res tako sijajne prejemke, da žive brez skrbi, in so povrhu še ljubljenci širokih množic? — Pogled za kulise profesionalizma V svetovnem nogometu zavzema prvo , mesto nogomet, ki ga kažejo profesionali. ! Največ nogometnih profesionalcev imajo I Anglija, Italija, Španija in nekatere sred- 1 njeevropske države. Povsod po teh državah se govori o desettisoCih gledalcev, o ogromnih gažah, ki jih dobivajo posamezni igralci, o neverjetnih vsotah, ki jih posamezni klubi plačujejo kot odkupnino za najboljše izmed njih in slično. Marsikaj je resnice pri tem, mnogo pa je tudi pretiranega ali celo docela izmišljenega! Poglejmo torej! Največ gledalcev imajo nogometne tekme ▼ Angliji in zato je tudi gospodarski položaj nogometašev tamkaj najbolj ugoden. Nogometna zveza ima milijonsko premoženje (v funtih seveda!), vodilni klubi plačajo lahko za najboljše igralce vsote do 10.000 funtov (nad 2 milijona dinarjev). Gaže so odmerjene zelo različno, najvišje znašajo do f funtov tedensko; slednjo prejema morda okoli 400 igralcev po vsej Angliji. Premije za zmago se plačujejo v višini 2 funtov za vsako igro. Seveda velja vse to za najmočnejše klube in najboljše igralce. Pri vsem tem se torej profesionalnim nogometašem v Angliji godi prav dobro. Po Italiji prihaja na količkaj važne prvenstvene tekme prve divizije od 20 do 30 tisoč gledalcev in izkupički po četrt milijona lir na eni tekmi niso baš posebno redki. Mesečne plače igralcev so zelo različne. Najbolje plačuje svoje igralce torinska Juventus, ln sicer do 5000 lir mesečno, toda tudi milanska Ambrosiana jim daje po 4500, Bologna po 3000 Itd. Celotna bilanca po klubih pa že ni več tako razveseljiva. Tako pravijo, da zaključuje FC Milano svojo bilanco s 100 tisoč lirami primanjkljaja, dasi svojih Igralcev ne plačuje tako kavalirsko kot ostali klubi. Situacijo rešujejo navadno meceni, ki ob koncu leta sežejo v polne žepe. Skoraj povsod! Juventus si je »za vsak primer« izvolila za predsednika generalnega direktorja Fiatovih tovaren, Ambrosiana drugega veleindustrijca in slično. Sicer pa so vodilni klubi združeni v delniške dražbe. V Španiji se je nogomet po lanskih tekmah za svetovno prvenstvo v Italiji spet precej poživil, toda časi, ko je slavni Zamora, najboljši vratar Španije in morda na svetu sploh, dobival mesečno plačo 4000 peset (nad 25.000 dinarjev), so minili za vselej. Zamoro je predsednik v nadomestilo za zmanjšanje gaže povišal v viteza, nato ga je pa njegov klub PC Madrid ponudil ostalim klubom za odkupnino malenkostnih 75.000 peset, za katero vsoto pa seveda ni ujel nobenega Teniška serija Je to! Nova rdeča igrišča na Iliriji. Kar je športniku pozimi smuk, to naj mu bo poleti tenis! Dober smučar ve, da mora tudi preko leta ostati v potrebni kondici ji. Teniški šport zahteva celega človeka, pri tem pa je telo enakomerno in sistematično zaposleno. Igranje tenisa bo slehernega dobro pripravilo na smučarsko' sezijo. Poleg tega pa nudi tenis obilo užitka v prosti naravi. Pri nas je žal tenis Se vedno drag šport, vendaT pa je v primeri s smučarskim športom dandanes mnogo cenejši. Teniški pribor se je tako pocenil, tako da je nabava omogočena najširšim slojem. Ilirija se \c letos zelo potrudila, da bo svoje člane kar najbolje zadovoljila. Zgradila je osem krasnih rdečih igrišč, izpopolnjene so tudi nekatere vrzeli v pogledu organizacije in preureditve garderobe. Delo se sedaj približuje koncu in prostori bodo kmalu izročeni svojemu namenu. Prijave se še sprejemajo. Sezijske pristojbine znašajo letos za osebo 250 Din, za dvočlansko družino 450 Din. za tročlansko družino 600 Din, akademiki in naraščajniki z ome- že v sredo in traja do »viizmene« nedelje. Zvonovi odlete v Rim, »regije« klopočejo z vitkih zvonikov, božji grob vabi mlado in staro, gospodinje pečejo potice, bidre (ki jim drugod pravijo šartelji) in prhkice, s posebno skrbjo pa mora biti za mesen in peoen »vuzmeni presmec« — kolač belega kruha. Deca barvajo »pisanke«, ki so samo rdeče, modre, zelene in vijoličaste brez drugih okraskov, ves »žegen« — gnjat in klobase, pisanke in hren -- pa zložijo v okroglo belo košaro z rožnatim robom, na vrh pride presmea, potem pa pokrije;o vse z belo rjuho. Pri cerkvi ali ob kapelah se zbirajo žen« in dekleta ter čakajo »gospoda« in njegovega blagoslova; potem hite domov, zakaj še vedno si šteje vsaka v veliko čast, če je prva stopil« na prag domače hiše — rekši, mlade so še " oje noge in hitre! Nekdaj so ns veliko soboto popoldan pokali možnarji, v zadnjih letih jih je vedno manj: smodnika ne Diš lahko brez posebnega dovoljenja, pa tudi denarja zanj ni Zato pa pokajo »Čehi« bolje s karbidom, ki je poceni in si!no vztrajen. Že k »vstajuvaji« moraš iti vt ne obleki ali novih čevljih — vsaj nekaj" novega bodi na tebi. da si novi pomladi nov! Na »viizmeno« nedeljo pa poidi, če le mogoče, k rani maši. da si zgodaj doma in da sedeš z drugimi za mizo. kjer so mati že narezali »žegen«. Kosti, lupin in drobtine ne meči po tleh lepo jih spravi in sežgi sai Je vse blagosloviieno pn Tbilnetr »žegni« ti obed ne tekne prav četudi pride kakšna živad ni mizo in dišes »kumna« naše prleške jooaače in gibanice. Popoldne ostajamo doma; ženske in deca gredo tudi k večernicam, gospodar pa postopa krog »kuče« in čaka pondeljka, ko bo šel popoldne k »žlahti v vojs« ali k znancem ali celo v gorice, kjer se napenjajo že popki trt. Pravega veselja pa tudi v goricah več ni, tudi nje je zasenčil zle krize temni oblak, ki vzbuja sivo skrb in preganja nekdanjo svetlo radost. No — potem pa je zopet konec prazničnih dni — »svetki« so minili — konec je pobožne zbranosti, oddiha in praznične intimnosti rodbinskega življenja. Prazniki še imajo za kmeta večji pomen kot za meščana: mejniki so dela in vremena, začetki in k-»nci, nosilci starih navad in šeg — zato leži na njih čar starine in dedšcine davnih dni, ki žalibog pomalem izginja pod navlako vse izravnajoče civilizacije. Nocoj še bodo gorele viizmenice, toda manj jih že bo, jutri bodo že zelo redke, potem pa nas bo delavnik povede! v beli teden, ki bo res ves bel z rožastim nadihom, 6e bodo razcvetele jablane po obronkih in ravni. Rdeči žar »vuzn.enic« se ne bo več kosal z rumenim svitom zvezd temni bodo valoviti griči in temno bo Mursko polie— toda v vseh srcih bo tlela iskrica tistega večnega ognja, ki stori, da je življenje vredno življenja — iskrica upanja v boliše dni, v dni vstajenja vse dobrote in lenote Za tema vzoroma stre mi človeška neprestano, tudi v zmo '^h — niiiu kliče in vabi z bo/anskin. da ron ognja in tudi z našimi preprostimi »vuzir-nicamic. B. kalina. Situacija je zdaj takšna, da prejemajo že prav dobri in popularni mojstri nogometa komaj 9000 dinarjev mesečno. Klubi — prav tako kot igralci — tudi nimajo najboljših časov. Najboljši, kakor n. pr. FC Madrid, ki se vsako leto sigurno prerije do prvenstvenega finala, izkazuje še dovolj aktivne bilance, ostali pa stokajo pod dolgovi. Nekateri med njimi, n. pr. Espanol iz Barcelone, so kar odpustili vso profesionalno enajstorico in vzgajajo — naraščaj, za kar nimajo nobenih posebnih stroškov. V Franciji se je nogomet izboljšaj, odkar so uvedli profesionalizem, toda — po zadnjih rezultatih sodeč — tudi ne preveč, pri vsem tem pa samo med profesionalnimi enaj-storicami in v škodo nogometa kot amaterskega športa. Razmerje med njimi — saj šteje Francija okoli 140.000 amaterjev in samo 700 profesionalcev — je tako nezdravo, da bo morala nogometna zveza slej ali prej misliti na remeduro. Pri vsem te mpa so tudi minili časi, ko so za avstrijski »Wunderteam« v Parizu plačali do 200 tisoč frankov odškodnine. Saj zdaj komaj spravijo na igrišča do 10.000 gledalcev. Po zaključku lanske sezone se je število profesionalov znatno zmanjšalo, toda kljub temu se večina klubov še zdaj bori z velikimi finančnimi krizami, ki jih le ponekod blažijo bogati meceni. Ostali klubi pa so morali odpustiti igralce, in zmanjšati gaže ter prositi za državno subvencijo. Meceni pa tako ginejo kar vidno, v Švici so tudi v zadregi. Klubi sicer plačujejo svoje igralce (do 10.000 frankov zavodilne enajstorice), toda skupno z odkupninami in provizijami so ti izdatki že davno prekoračili finančne možnosti celo najboljših klubov. Rezultat je ta, da ječe vsi klubi pod ogromnimi denarnimi bremeni, in se po možnosti tudi švicarski zatekajo k mecenom po pomoč. Toda, kje bi naj jih bilo toliko? In zato se zmerom jačje uveljavljajo glasovi, naj postane nogomet spet amaterski. Izmed srednjeevropskih profesionalnih moštev so najbolj prizadeti klubi avstrijske profesionalne lige, ki z dohodki rz tekem plačujejo komaj dve tretjini stalnih izdatkov. Število gledalcev se je zmanjšalo in po nogometnih klubih se vedno če-šče oglaša birič. Računi z državo, mesti in gostovanjih v tujini pa tudi niso več takšni kot so bili včasi Kakor vidimo iz teh skromnih podatkov, ima tudi profesionalni nogomet mnogo senčnih strani, ki jim je še težje priti do dna kot v amaterskih vrstah. ptvijo igralnega časa 150, oziroma 100 Din. Naslov SK Ilirija, tenis sekcija, Ljubljana, poštni predal 175, kamor se je obračati tudi po informacije. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v tajništvu, Tyrševa 36. Predsednik. Slika z zadnjih Balkanskih iger v Zagrebu. V trgovini s športnimi potrebščinami Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti 60 razstavljeni vzorci slik, posnetih na zadnjih Balkanskih igrah. Cene: za slike 6 krat 9 cm 4.50 Din, 9 krat 12 cm 5JO Din, dopisnice 6.50 Din in 13 krat 18 cm 10 Din. Med njimi so posnetki, objavljeni v Olimpijskem Športu št. 8 meseca oktobra. Tudi te reproducirane posnetke se lahko naroči, ako se omeni številko Olimp. Športa, stran, število slik, ki se jih želi naročiti in format. Istočasno se lahko naroči povečavo t. zv. odrezkov, t. j. poedinih partij ene slike. Cena za taka naročila je povišana in znaša 20 odst. več od normalne ceHe za po edine formate. Posegajte pridno po naročilih, ker bodo slednja v kratkem zaključena Korošica, beli raj v Savinjskih planinah. Snežne razmere so letos prav ugodne, snega do binkošti pač ne bo zmanjkalo. Okrog Kocbekovega doma, ki nudi udobno zavetje in priznano dobro oskrbo, je zdaj živo in veselo. O veliki noči je bik) za goste Kocbekovega doma poskrbljeno v vsakem pogledu. Pot na Korošico ni niti težka, niti dolga. Iz Savinjske doline pelje iz Luč, s kamniške strani pa iz Kamniške Bistrice čez Predsedljaj. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 seja sekcijskega odseka pri Slamiču, kmetska soba, obvezna za: Kermavner, Cerar Vlado. Polič, Gaberšek, Czurda, Raič Milivoj in Weibl. Jutri, v četrtek, ob 20.30, v tajništvu, Tyrševa c. 36, prej Narodna prosveta, vhod iz veže. seja sekcijskega odbora obvezna tudi za gg. pdpolk. Marasa, Goslarja, Marca, mag. pharm. Piccolija, Slamiča, Skuška. Windi-scha. Tajnik I. Športni klub Jadran — Kolezija sprejema od 1. maja dalje nove člane v nogometno in lahkoatletsko sekcijo. Pogoj za sprejem je discipliniranost, reden trening, neomadeževanost in fizična sposobnost. Osebne prijave se sprejemajo v klubovi pisarni v Koleziji od 1. maja dalje od 18. do 19. ure Vsak sprejeti član dobi popolno opremo. Sprejem v plavalno sekcijo se bo pravočasno objavil. Pristopnina v klub znašr 5 Din, legitimacija 3 Din. mesečna članarina 3 Din Uprava — 2 maja ob 21 obvezen sestanek vsega aktivnega članstva nri g M Pokliči.) Pred koniušnico. TKD Atena. V sredo ob pol 7. v telovadnici na Mladiki strogo obvezen sestanek veeh Sanic. Po sestanku trening. Od malarične divjine s kačami do otoka rajskega miru — kletstvo italijanske okupacije — Nesložni dediči DunaJSan. Tako ne sme na otok noben motorni vaz, čeprav je cest in potov tam asa preko sto kilometrov, tn ladje se ostavlja-jo v spošljivi daljavi od njega, da pridrči od hotela motorka in prevzame goste. Najvišja avstrijska aristokracija in člani vladarske rodbine so se shajale to, kjer je vte-dai največji mir. Potem je prišla vojna, Brioni so pwUB mahoma oporišče za podmornice in na tisoče letalskih bomb je eksplodiralo po nfi-hovih gozdovih in vrtovih. Po potam pa jih je zasedla Italija. Otočje ne vleče več kakor nekoč, ostal jim je pa vendar uvest del starih gostov in uprava letovišča Je skušala privabiti nove s tem, da se je ozirala na potrebe sodobnega, športnega človeštva ter osnovala igrišča za polo in golf. Kupelwieser je umrl 1. 1919. in še za njegovega življenja se je osnovala delniška družba, ki je prevzela upravo otočja. Delnice te družbe so prišle v roke več potomcev starega Kupelwieserja. In ti potomci se med seboj ne razumejo. Baš te dni se vrši na Dunaju razprava, v kateri prihaja do izraza vsa razcepljenost v družini starega »kralja Brionov«. Istočasno pa javljajo, da prehaja otočje iz rok te družine v druge roke in da se prodaja na javni dražbi. Zdi se pa, da do takšne senzacije Brionskega otočja ne pride in da bo italijanska država prevzela vso stvar. S tem bi se začelo novo poglavje v zgodovini otoka, katerega usoda je bila močno zvezana s sijajem in propadom stare Avstrije. KAKŠNO VODO PIJETE Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! Moški! Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši izum — kombinirane pilule »VI-HA-GE« Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnosti vzemite na£wv«jši izum, kombinirane pilule »VI-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v neh lekarnah. Glavni depot M. Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb. Po pošti razpošilja diskretno: Apoteka »Ifhafa bana« Mr. M. Gavrančič, Zagreb, Jelacičev trg 12-Jo. Cene: poskusi« (SO zavojčkov) Din 84.—, originalen paket z žepnim etulem in navodilom Din 217,—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo in poučno taaepteftno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških in ženskah«. Reg. ministrstvo aoe. poittike in nar. zdravja S. br. 24.601 — 28. novembra 11 Dva ljubka pomladna klobučka m_______ .._,.. i ii ' ' a 1........ 1 Krona carja Lazarja Pred nekoliko dnevi smo čitali v naših listih senzacionalno izjavo prof. I vi <5 a z beograjskega vseučilišča o 61 ari kroni carja Lazarja, ki jo je hranila dunajska dvorna zakladnica in je sedaj nenadoma izginila. O tej stvari je povedal prof. Ivič naslednje: Krono carja Lazarja so Turki uplenili po bitki na Kosovem polju 1. 1389. in Jo prenesli v svojo tedanjo prestolnico Odrin. Od tam je prišla v Carigrad. L. 1604. jo je sultan Ahmed I. izročil sedmograškemu knezu Štefanu Bočkaju, svojemu vazalu, ta jo je moral izročiti 1. 1606. spet Habs-buržanu Matiji II. Odtlej so jo hranili v cesarski zakladnici na Dunaju. L. 18&2. se je Milan Obrenovič. ko se je proglasil za kralja, obrnil do cesarja Franca Jožefa I., da bi mu staro srbsko kraljevo krono vrnil. A čeprav mu je bil cesar zelo naklonjen. je to prošnjo odlbil Prof Ivič je vide) v katalogu cesarske zakladnice iz 1 1870 na 73 strani to krono obširno opisano Ko jo je pa na podlagi tega opisa iskal, je ni moge^ dobiti v nobenem dun.ai«kem dvornem muzeju ln tudi ne v novem katalogu dvorne zakladnice, ki je izšel po vojni. Krono Je bržkone odnesel zadnji avstrijski cesar Karel t drugimi habsburškimi zakladi v inostran-stvo ali pa Jo imajo v Avstriji skrito, ker ima Jugoslavija po eenžermerski mirovni pogodbi pravico, da Jo zahteva nazaj. Ta izjava prof. Iviča je morala zbuditi seveda največjo pozornost, in to ne samo pri nas, temveč tu cM v inostranstvu. Naša vlada je seveda ukrenila preko svojega poslaništva na Dunaju vse potrebno, da pride ta relikvija k nam nazaj. In zanimivo je, da so nemški publicisti v polnem obsegu potrdili izjavo prof. Iviča. še bolj zanimivo pa je stališče, ki so ga po tej objavi zavzeli avstrijski znanstveni in odgovorni krogi Preko prof Planisci-ga, vodje dunajske zakladnice, so spregovorili precej ostro o trditvah prof Iviča. ki Jih proglašajo za neosnovane. Pravijo, da na Dunaju sploh ni bilo nikoli kakšne srbske kraljevske krone, pač pa je bila tu in je še vedno tako zvana Bočkajeva kro na. ki je turško delo iz let okrog 1600 To krono je Štefan Bočkaj prejel od Turkov 1. 1605. in jo je moral Izročiti po uporu Madžarov proti Rudolfu II. L. 1610 je prišla povsem pravilno na Dunaj. Ta krona izvira iz Turške in nima s Srbijo ničesar opraviti. Ze na zunaj kaže nje baročni slog, da ne more Izvirati Iz dobe bitke na Ta slika nazorno kaže, kako dobro izbrano pokrivalo pomladi ženski obraz Nekaj nad štiri desetletja bo tega, kar je hotel dunajski industrijalec Paul Kupel-wieser ustvariti iz deželice okrog Cerkniškega jezera raj na zemlji, eno najprivlačnejših točk za tujski promet v stari monarhiji. Narava Je tam okrog dala dovolj osnov za to. Nad trmoglavostjo ljudi, lokalnih činiteljev in oblasti je načrt padel v vodo, Paul Kupel-wieser je šel in je za milijon kron leta 1893. kupil Brionsko otočje pred Puljem. Vse se mu je smejalo, kajti na prvi pogled Brionom takrat res ni bilo videti, da bi mogli predstavljati kaj vabljivega. Vse je bilo še ena sama nepredirna divjina, v kateri so kače in malarija pretila vsakemu vsiljivcu s smrtjo. Teg»i kosa prvobitne narave na sinjem Jadranu bo se tako bali, da so celo posadko edine avstrijske utrdbe na Brionih izmenjavali vsak dan, da bi se moštvo ne nalezlo bolezni. Toda Kupehvieser je imel svoj načrt Na otočje Je poslal armado delavcev, M so redčili goščavo, sušili močvirja in gradili ceste, Robert Koch, sloviti bakte-riolog, je vodil tu osebno dve leti trd boj proti malariji tn 1. 1901. je bila bitka dobljena. Ognjišča bolezni so iztreMti, zemlja je postala godna za kultivirano rast. Nekoliko let pozneje se je dvignil na mestu nekdanje divjine velik, moderen hotel s stranskimi poslopji, nabrežje a številnimi, idiličnimi zalivi so začeli oibljudevati gostje od vsepovsod. 2e kmalu potem, ko je začelo to iz niča nastalo letovišče obratovati, je postalo shajališče najvišjih in najbogatejših družabnih krogov in Kupelwie-ser je vladal nad njimi, kakor kralj nad majhnim, toda neodvisnim kraljestom. Smatral ga Je tako za svoje delo, da bi ga za nič na svetu ne zamenjal s čim drugim. Nekemu avstrijskemu nadvojvodi, ki je hotel na vsak način kupiti košček zemlje na Brionih, da bi si zgradil tu svoj grad, je odgovoril odločno: »Lahko gradite tu, kjer vas je volja, in lahko mi plačujete samo belič letne najemnine, toda svoje zemlje ne prodam niti pedL« ln še danes veljajo tu neki nenapisani zakoni, ki Jih Je uvedel podjetni I Črnilnik in pero, s katerim je pisal Hugo svoje »Bednike«, hranijo še danes v pariškem muzeju Katoliška kuga" Nemčija ▼ spopadu s katolicizmom Brioni Pro- ženska Im zakon Spiritističfia uganka filmske igralke Grete Oarbo Je roman Somerseta Maughama »The painted veilc. Diva je dosegla v njem nov višek Kosovem polju. Ni čudno — tabo pravi prof. Plandscig — da prof. Ivič nI mogel dobiti nikjer krone, ki bi spadala v dobo carja Lazarja. V katalogu iz 1. 1870. je sicer opisana neka krona pod imenom »srbska krona« in s pripombo, da Jo slavist' smatrajo za krono carja Lazarja lz L 1389., a to ni nič drugega nego omenjena Bočkajeva krona, ki že na zunaj kaže, da je za več nego 200 let mlajša. Prof. Sv4č se pač moti kakor znanstveniki iz dobe okrog 1. 1870., katerim pa ni zameriti, da takrat še niso imeli pravega pojma o izvoru Bočkajeve krone. 1 Tako predstavljajo to stvar Avstrijci in s tem gotovo ni postala bolj Jasna. Človek dobi celo vtis, da jo skušajo skaliti in zamotati. Sami priznavajo, da prof. Ivič n1 mogel zamenjati obstoječe Bočkajeve krone s krono carja Lazarja, ker bi si že po slogu ne mogli biti podobni. Gre pa sedaj za to, da se ugotovi, ali je opis v katalogu iz 1. 1870. identičen z opisom Bočkajeve krone — potem bo tudii lahko ugotoviti, da-11 ne gre morda za dve povsem drugačni kroni, izmed katerih je ena na še nepojasnjen način izginila... In k temu bi bilo še pripomniti, da je bila krona, ki jo prof Planisoig imenuje Bočkajevo, že dvakrat prej predmet sporov Od itrnajske vlade sta jo zahtevali že Madžarska in Rumunija, seveda obe zaman. Bndin*>e6tanakl »Az Bstc poroča pod naslovom »Skrivnosten primer spremembe duše« o 161etnem dekletu, hčerki nekega zdravnika v šopronju. Dekle Je obiskovalo ta licej in se posebno odlikovalo v matematiki, nen^čini in francoščini Nekega večera se Je zgrudila kakor mrtva na tla, Ko se Je Obudila je bila vse iz svojega prejšnjega življenja pozabila in je govorila špansko — tega jezika se prej baje ni učila nikoli. Trdila je, da ji ni 16, temveč 40 let in da je španska žena, ki je imela 10 otrok. S svojo družino, ki govori nemško, se je mogla sporazumeti šele potem, ko so jo v tem stanju naučili nekoliko nemških besed. Trdi pa še vedno, da je Španka, opisuje z vso živostjo Madrid, ki ga ni nikoli videla, poje španske pesmi, pleše španske plese in ogovarja svojo mater s »senjo-roc. Oče čudne bolnice Je spiritist. Velika noč v Rusiji Ruska pravoslavna Velika noč je bila letos zadnjo nedeljo. V Moskvi so bile v noči od sobote na nedeljo vse cerkve polne. Cenijo, da je obiskovalo cerkvene svečanosti nad stotisoč ljudi, kar je vsekakor dovolj, če se pomisli, da ima Moskva danes samo 50 cerkva. Molilci pa so bili večinoma siromašni ljudje. V ranih jutranjih urah so se okolu cerkva že podili mladci z mladenkami. Vpili so in so se šalili kakor bi hoteli pokazati, da jim to. kar se dogaja za cerkvenimi vrati, prav nič ni mar. Baron Arz bolan V Budimpešti je hudo zbolel bivši av-stro-ogrski generalni polkovnik baron Ar-tur Arz. bivši šef generalnega štaba v nekdanji monarhiji. Prepeljali so ga v garni-zijsko bolnišnico in brzojavili na Dunaj po njegovo ženo to hčerko. francoskega lista ^ in vabljiva ženska bolj izpostavljena nevarnostim nego grda in odbijajoča.« V splošnem pa, pravi Laverleyeva, se polomijo zaradi nevarnosti, ki jim je izpostavljena lepa ženska zavoljo svojih častilcev, le takšni zakoni, ki so bili že od vsega početka dvomljivi. V drugih primerih takšno čaščenje ženski samo dobro de, ne da bijo ogražalo. Mnoge ženske rade flirtajo, ne da bi to jemale preresno. To je sicer težko razumeti, a ženske razumeš v splošnem zelo težko in imaš včasih Občutek, da niti nočejo, da bi jih razumel. J€ot vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih Jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana Prepovedane majniške demonstracije v Parizu V Parizu in Franciji so z eno samo izjemo prepovedane vse prvomajniške demonstracije in obhodi na prostem, izjemo tvori industrijsko mesto Lille, kjer imajo upravo v rokah socialisti in kjer je mestno poglavarstvo prevzelo odgovornost za mir in red. Francosko notranje ministrstvo je izdalo strog nalog, da morajo biti zaradi morebitnih motenj garnizije v pripravljenosti. Tudi v provinci je vojaštvo pripravljeno na posredovanje, če bi hoteli kie kaliti mir. podreditev in iisesaran}« vsega sveta, posebno Nemčije, in za to, da M s® farji mastUi in čepeli na svo# posesti.« Bučno odobravanje poslušalcev. Drug govornik; »Povejte mi eno samo kulturno dejanje, fc± bi ga kdaj izvršil Rim!« — »Nobenega nI bilo!« vpijejo ljudje. Neki bivši pastor tedaj a poslušalcem, ves divji kakor vsak. odpadnik, doslej »strogo zakrito skrivnostet poloma nemške vojske L 191&. Je bO krt* samo papež. Ta je bil tisti, ki Je v oertevt Sv. Petra še possebe molil za poraz nemškega naroda... Pri teh besedah i23brnl»-ne putolikum v glavno ogorčenje, »Nezaslišano!« — »Tu vidimo, kdo je smrtni sovražnik Nemčije!« — »Vse rimske zločince ven iz Nemčije!« besnijo ljudje. In pofl-cijski častnik, ki ima nadzorstvo v imena države, ki stoji »na tleh pozitivnega krščanstva«, ne gane niti z mezincem. španska pomlad izvablja na nBce vse prebivalstvo od n» trganih ciganov do elegantnih artetokrn-tov. Slednji jašejo na konjih ▼ slikovita starinskih nošah ANEKDOTA Goethe je šetal s vzgojiteljem -vrefanar-skih prince v skozi park. Ko 6ta šla mimo neke ute, sta zagledala zaljubljen par v nežnem položaju. Oba zaljubljenca ata bila poročena — toda ne drug z drugim. Vzgojitelj je dejal z ogorčenjem pesnik« »Ali »te videli! Ne najdem besede za takšno nesramnost!« Goethe je stopil mirno naprej ki dejal: »Videl sem že — a ne verjamem!« Zanimiva anketa »Ali Je lepo dekle sploh priporočljivo za ■zakon?« se glasi vprašanje, ki ga je zastavil neki pariški dnevnik svojim čitate-ljem. Med prvimi se je ogslasila ga. Laver-leyeva, ena najlepših francoskih žena, ki pravi: Pred vsem se moramo tu čuvati sploše-nja. Težko je odgovoriti na takšno vprašanje. Težave se začenjajo že pri določanju pojmov. Kaj je n. pr. lepa ženska? Sto vprašancev bo dalo sto različnih in celo zelo čudnik odgovorov. Poznam ženske, ki so se mi videle spočetka grde, a čimbolj sem jih spoznala, tem več lepot sem odkrila na njih, tako da bi jih danes brez pomisleka imenovala lepe. Po drugi strani poznam nedvomno grde ženske, ki so silno vabljive. Lepa ženska seveda ni brezpogojno slaba zakonska žena ln slaba zakonska žena ni vedno lepa ženska. Pač pa je lepa Jubilejna znamka »Z rdečimi lepaki vabi Nemško versko gibanje na zborovanje v zadnjo dvorano neke charlottenburške pivarne«, piše poročevalec nekega baselskega lista o propagandi, ki jo delajo nemški nasprotniki krščanstva pod zaščito narodno - socialistične stranke in nadaljuje: »Zborovanje je pod policijskim nadzorstvom. Dvorana je do roba napolnjena z malomeščani, delavci, predvsem z ženskami. Ljudje pijejo pivo, smotke se dimijo. Komaj dvajsetleten mladenič, član stranke in glavni govornik tega večera, govori z zvenečim zapovedovalnim glasom: »Katoliško kugo si je Rim izmislil za Pustolovec v Orientskem ekspresti »Diplomatski sel" in njegov prijatelj »duhovnik44 Sest držav zasleduje nevarnega pustolovca in tatu, ki si je v zadnjem času izbral za torišče svojih podvigov luksuzne vlake na evropski celini, posebno orient-ski ekspres. Njegove žrtve so samostojno potujoče ženske, ki se dado premamiti po njegovem elegantnem in šarmantnem nastopu. Zadnja njegova žrtev je neka Avstralka, lady N aysmi t hov a, ki je že nekaj časa ločena od moža in potuje po Evropi. Vozila se je z orientskim ekspresom proti Bukarešti. V nje kupe je stopil pustolovec, kma- Najnovejši uspeli hi sta se zaplela v pomenek in mož se je znal dami hitro prikupiti. Izdajal se jc za poljskega diplomatskega sla s tajno misijo v Bukarešti. Ni dolgo trajalo, ko sta si bila že tako dobra, da je Naysmithova privolila v poroko, ki naj bi se izvršila v rumunski prestolnici. Tam je najel »diplomatski sel« avtomobil in se odpeljal z damo v predmestje k nekemu prijatelja »duhovnika«, ki je bfl takoj pripravljen izvršiti poročni obred. Naysmithovi se je sicer čudno videlo, da gre stvar tako hitro, brez vsakih formalnosti pri oblasteh in brez prič. Toda pustolovec jo je znal prepričati, da veljajo za diplomate, ki nimajo nikoli dovolj časa, posebni predpisi kakor za navadne smrtnike. In tako sta se »poročila« ter pro-»I a vila poroko v enem izmed najdražjih lokalov ▼ Bukarešti Vise je plačala Naysmrthov« «uni Toda ko se je naslednje jutro prebudila, je ugotovila, da jo je stvar stala še več: izginila so ji še kopa denarja in vsi dragulji, z njimi pa je izginil todi »diplomatski sel«, nje »mož«. VSAK DAN ENA »Zakaj pa si neseš dve torti?« »Veš. prijatelj, tašča ml Je rekla, da H dala deset let svojega življenja, če Ji prinesem takšno torto, in Jaz sem Jo Ji ku pil...c V maju bodo slavili na Angleškem z velikanskimi svečanostmi jubilej 25 - letnega vladanja kralja Jurija V. V spomin na ta dogodek pride v promet spominska znamka, ki jo vidimo na gornji sliki SobolstTO Sokolska pot med bolgarske Junake Priobčujemo konec zanimivega, potopisa ob priliki poseta jugoskmai-skih Sokolov bolgarskim Junakom, katerem prva dva dela smo objavili minuli dve nedelji. Slovanska delegacija Je prispela v Staro Zagoro okrog 21. ure, pričakovana na slavnostno okrašeni postaji od predsed-ništva Zveze bolgarskih Junakov, br. La-zova, Bevreša, Georgijeva itd. Prisoten je bil tudi veliki župan sredmjegorski g. Varikleškov, množica Junakov in drugih. Slovanske goste sta prisrčno pozdravila br. Lazov in g. Varikleškov; od@ovo.riil jima je br. Gangl. Podali smo se nato v mesto in po kratkem oddihu na akademijo starozagorskega Junaka v mestnem gledališču, ki je bila odlično obiskana. Telovadne točke so občinstvu ugajale in so morali nekatere ponoviti. Tu je izročil društveni starosta br. FiHpov načelniku br. Stoji lovu v znak hvaležnosti za 301etno načelnikovanje lepo izdelano diplomo. Opazili smo, da vrše Junaki v Stari Zagori svoje delo z voljo in veseljem, kar je dokazala razmeroma dobro pripravljena telovadna akademija. Naslednji! dan se je na veliikem mestnem trgu :dbrala vsa et&rozagorska posadka, vsa šolska mladtina, Junaki in velika množica drugih društev, da z vojaštom proslave spominski dan zmage nad Turki pri Jedrenijn. Proslavo je posetil v imenu vlade prosvetni ministeT general g. Radev, ki je zastopal vlado tudi na junaškem kongresu. Prisostvovali smo po cerkvenih obredih tudi paradi vojaštva in mimohodu vseh šol pred ministrom. Zanimivo je, da. ima vsake bolgarska srednja šciia svojo lastno godlbo, tudti dekleta. Diseipdiina šolske mladine in razume se, tudi vojaštva je bila vzorna. Omenili smo že poprej potek svečane zaključne seje junaškega kongresa. Ne preostaja nam drugo, kakor da opišemo še naž povratek v Sofijo, kamor smo po nočnem potovanju prispeli v ponedeljek zjutraj. Važna novica nas je tam pričakovala. Naš ljubeznivi poslanik g. Cincar-Mar-kovič nam je sporočil, da želi sprejeti slovanske delegate v posebni avdienci Nj. Vel. car Boris. Ta vest nas je vse zelo vzradostila. Po kosilu smo se podali v jugoslovensko poslaništvo, odkoder je krenila deputacija v carski dvorec Vrana v bližini Sofije. Nj. Vel. car Bords je sprejel najprej ' nadvse ljubeznivo jugoslovensko deputacijo z br. Ganglom na čelu ter jo zadržal pri sebi nad tričetrt ure. Vladar se je zanimal za ustroj jugoslovenskega Sokolstva, za njegovo delovanje ter je izrekel tudi on željo. naj bi prispelo čim več našega Sokolstva na letošnji vsejunaški zlet v Sofijo v juliju. Car je pokazal za sokolske zadeve zelo mnogo zanimanja in je z vso ljubeznivostjo odpustil našo delegacijo ter takoj nato sprejel tudi brate Čehoslovake in Ruse. Njegovo povabilo na sofijski zlet je veljalo tudi njim. Preostali čas po avdienci je vsa delega- cija porabila, da se pokloni kostem pedKh bolgarskih vojakov. Odhiteli smo v spremstvu našega g. poslanika na vojaško grobišče, da položimo tamkaj vence v imenu GOS, SKJ in SRS. Vsa ograja je bila okrašena z bolgarskimi, češkoslovaškimi, ju-goslovenskimi in ostalimi slovanskimi zastavami; ob grobu neznanega vojaka pa je stala častna četa z godbo. Pričakovali so nas zastopniki bolgarske vojske in predstavniki civilnih oblasti ter četa Junakov z zvezno zastavo na čelu, pod vodstvom zveznega načelnika br. Bureša. Navzočnih pa je bilo tudi zelo mnogo drugih ljudi. Takoj ob vstopu slovanskega zastopstva je pričela godba svirati ' žalne molitve, nakar je pristopil h grobu br. E. Gangl in položil ob vznožje spominskega kamna velik venec z napisom: »Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — padlim bolgarskim junakom!«, rekoč: »Jugoslovenski Sokoli polagamo ta venec kot znak globoke ljubezni in bratskih čuvstev za bratski bolgarski narod in njegovo zemljo.« — Po od-sviranju naše himne je položil v imenu ČOS venec br. Krejči, nakar je glasba za-svirala češkoslovaško himno, in slednjič br. Drejling za ruske Sokole — izseljence; godba je zaigrala »Hej Slovane«. Zatem je izrekel predstavnik bolgarske vojske polkovnik g. Uzunov svojo zahvalo za pozornost in sočustvovanje, za Junake pa je iz-pregovoril njihov bivši starosta Lazev. Na večer so se sestali vsi slovanski so-kolski predstavniki v jugoslovenskem poslaništvu k intimni večerji, kamor je povabil poleg njih g. poslanik tudi sedanjega starosto Junakov, generala br. Atanasova, dalje bivšega starosto Lazeva in I. podsta-rosto prof. dr. Mihajia Mineva. Ob tej priliki smo se spoznali z novim br. starosto Junakov ter se prisrčno razpogovorili o našem bodočem skupnem delu o zletu v Sofiji itd. Drugo jutro 2. aprila je slovansko odposlanstvo zapustilo Sofijo in odpotovalo v domovino. * Sokolsko delo ne pozna oddiha. Naloge, ki smo jih prevzeli, moramo izvršiti; tako veli 'sokolski ukaz. Vzajemni stiki, začeti pred nekaj leti med Bolgari in Jugoslove-na vobče, med Junaki in Sokoli pa šfe prav posebe — ne smejo in ne morejo več prenehati. Po Stari Zagori pride na vrsto že v nekaj mesecih Sofija, kjer bo po 25 letih prvikrat spet stopalo Sokolstvo ob rami Junakov in manifestiralo za skupne cilje, nastopilo v junaškem stadionu in pomagalo povečati veličino sokolsko-junaške zmage tudi v Bolgariji. Naša dolžnost je, da s številnim sodelovanjem na sofijskem zletu pojačimo položaj bratske organizacije v Bolgariji, ker bomo s tem doprinesli veliko in dragoceno žrtev za skupno slo-j vansko in sokolsko stvar. Veri j. Dfobiž iz slovanskega Sokolstva Svojo 70 letnico bo praznovalo letos sokolsko društvo v Slanem pri Pragi. — Vodstvo praške župne skupine je za leto 1935 prevzela Jungmanova župa. Letos bo župno vodstvo izvršilo za vseh pet praških žup razdelitev igralcev posameznih strok v igrah na dvoje razredov ter bo tudi vse svoje igralce registrirala. — Pri žup-nih tekmah je dosegel prvenstvo v orodni telovadbi znani mednarodni tekmovalec br. inž. Efenberger. — Ukrajinski Sokoli v Poljski izdajajo njihovo glasilo »Sokilski vistl« precej redno. Iz zadnjih številk posnemamo, da je pričelo ukrajinsko Sokolstvo kar prav krepko delovati in da skuša z raznimi tečaji za vaditelje, vodnike naraščaja itd. doseči ono silo in višino, ki jo je nekdaj imelo. Uspeh, ki ga je prinesel lvovski III. pokrajinski zlet, so gotovo dober temelj za bodoče delo. Savez-no vodstvo je z novim letnikom zavedlo »Sokilskim vistim« tudi telovadno prilogo, kjer pričenjajo objavljati razne vežbe na orodja itd. Poseben članek je posvečen tudi smučanju. Sploh izgleda, da je prinesel lvovski zlet precej novega življenja v organizacijo. Nova je tudi rubrika poročil o delu ukrajinskih Sokolov v tujini, kjer imajo zlasti v Češkoslovaški več društev, kot npr. v Pragi. Libercu, Pardubicah itd. — Sestra dr. Tyrševa je bila izvoljena za predsednico znanega češkoslovaškega humanitarnega društva »Češko STce«. Tekme članic ČOS v 1. 1935 Letos bodo v češkoslovaškem Sokolstvu morale članice absolvirati celo vrsto tekem. Sploh lahko smatramo leto 1935 kot nekako glavno medzletno leto, ko prireja GOS poleg tekem za prvenstvo tudi splošne medzletne tekme in sicer v nižjem oddelku, ki je telovadečemu članstvu najbolj pristopen. Razume se, da bo poleg splošnih tekem tudi cela vrsta posebnih. Pri članicah ČOS so letos na dnevnem redu splošno pristopne tekme v nižjem oddelku 2. ali 9. junija in je pričakovati, da bodo zelo mnogoštevilno obiskane. Obsegale bodo redovne vaje (nove, slične vojaškim), proste vaje, dve sestavi na orodju, skok v daljino, met žoge oboje-ročno z zanko ter tek na 60 m. Tekmovalke bodo orodno vajo izvedle šele tik pred tekmo. Zato se bodo morale vsestransko pripraviti, ako bodo hotele doseči primeren uspeh. Za najboljše telo-vadke bo 29. septembra podana priložnost, da pokažejo na prvenstveni tekmi, kaj znajo. Svoje dosedanje prvenstvo bo morala braniti s. Djekanova. — Dalje je bilo žensko načelništvo mišljenja, da pridruži k obema imenovanima tekmama tudi še prosti troboj, obsegajoč tek na IU0 metrov, skok v daljino in met zoge s oen ti jo enoročno To bi bile splošne tekme. V posebnih panogah so nameravane 14. julija v Pragi tekme v veslanju v dvojicah ia 800 m. četvoricah in osmericah s Krmarjem na 100 m. dalje kanoisticne tekme dvojic na brzino Igralne izločilne tekme v odbojki, košarki, hazeni. pretekih m tenisu moraio biti gotove do konca lunija. dočim bodo zaključen tekme v septembru Iz vsega sledi, da je žensko načelništvo pripravilo svojim članicam prav pester tekmovalni program. Naše ženske vadi-teljske zbore pa opozarjamo zlasti na one tekmovalne panoge, ki se pri nas sploh še ne gojijo, n. pr. veslanje in kanoistiko. Še o letošnjem pokrajinskem zletu na Tabora Zadnjič smo že poročali nekoiiko splošno-sti o velikem pokrajinskem zletu, ki ga pri-rede župe praške župne skupine v staro-slavnem husitskem Taboru. Zletne priprave so se pričele koncem novembra v Pragi, ko so se tamkaj sestali zastopniki vseh prirediteljskih žup ter so izvolili za predsednika slavnostnega odbora starosto praških žup br. Švarca, ki je bil že nekajkrat tajnik vsesokolskih zletov v Pragi. Izvršni odbor v Taboru, ki bo vodil vse priprave na licu mesta si je pa izbral za svojega vodjo inž. br. Rosta. Odobreno je bilo tudi zletno geslo, ki se glasi: »Z resnico Huso-vo, s silo Žižke, po vzoru Tyrševem«. Tehnično vodstvo zleta je bilo poverjeno načelništvu praških žup, ki mu. načelu je poznani sokolski vodnik br. Bogumil Havel član zveznega načelništva. O sestavi prostih vaj za posamezne oddelke smo že zadnjič poročali. Dodajemo pa še razpored slavnostnih dni. Zlet se bo delil na dva dela: dneve mladine, dece in naraščaja, ki so določeni na 29. in 30. junij t. L ter na glavne zletne dni, ki bodo od 5. do 7. julija. Za glavne dni je v velikih obrisih določen sledeči vzpored: dne 4. julija bo zvečer slavnostna akademija, 5. julija pred-poldne skušnje, popoldne javna telovadba, zvečer Husova in Žižkova zletna scena. Na-sledni dan je določen za predpoldanji slavnostni sprevod po mestu in Husovo manifestacijo, popoldne za velik izlpt na Kozji Grad, historično taboritsko mesto, medtem ko bo 7. julija popoldne velika javna telovadba vojaških oddelkov. Gotovo je sedaj, da se bodo tega pomembnega zleta v starodavnem Taboru udeležili tudi jugoslovenski Sokoli po večjem zastopstvu, d^ se tako oddolže bratom Cehoslovakom za njihove posete naših pokrajinskima zletoma v Sarajevu in Zagrebu. Štedimo tudi mi za to pot! Odločilna akcija plzenjske župe že lansko leto v januarju je pokrenila župa v Plznju veliko gibanje za povečanje števila telovadečega članstva v župi. Uspeh ni izostal, ker so vsa društva in njihovi funkcionarji storili njihovo dolžnost Toda vodstvo župe se ni zadovoljilo z lanskim uspehom. Letos je svoj oklic na članstvo ponovilo in odredilo, da bo vseh pet žup-nih okrožij letos tekmovalo na okrožnih zletih v številu telovadečega članstva. Toda tudi župni zlet mora pokazati U6peh predmetne propagande: nastopiti mora vsaj po 2000 članov in članic na telova-dišču. Zanimiva je prva letošnja številka župnega glasila »Sokol na češkem zapadu«. Polna je pozivov na društva, na staroste in načelnike in članstvo samo, »da spada vsak pravi Sokol v telovadnico«. Posebno ostro pa se obrača uredništvo napram onim društvenim dopisnikom za list, ki vedo poročati o vsem mogočem iz društev, le o akciji za povzdigo telovadbe ničesar. Plzenjska župa ima koncem leta 1934 že 107 društev s 12.025 člani in 5614 članicami, ki od njih telovadi le 3604 oseb, torej moo HJB%. k« 3« ^»ekAor malo. Zato I j« poziv župnega vodstva povsem opravi- I geoTOd oktobra lanskega leta je obisk te- I lovadbe ie zopet napredoval Na osnovi gornjih podatkov hoče župa stopiti v tekmovanje * ostalimi največjimi župani za prvenstvo t v»eh telovadečih kategorijah, fti članicah » naraščajmcah je ta cilj že dosegla. Telovadnice v ČOS 2e več let vladajoča gospodarska kriza, izgleda, ni imela večjega vpliva na gradnjo sokolskih domov v češkoslova-1 ški republiki. Tudi letos je bik) zopet otvorjenih več tncatov novih sokolskih ognjišč, nekatera med njimi v naravnost VBorni izvedb L Tako so »tvorila društva Vršovice in Višegrad v Pragi krasne, ogromne telovadnice t vsemi potrebnimi stranskimi prostori, ki predstavljajo v resnici idealna torišča za sokolsko delo. Za drugo leto pa se je odločilo zopet več večjih društev, da Si postavijo svoj dom. Pred vsemi je tukaj največje sokolsko društvo vobče, na Vinogradih v Pragi, ki si je zagotovilo zemljišče okrog 20.000 četvernih metrov za svojo bodočo stavbo. V kratkem bo razpisan konkurz za izdelavo načrtov ter sestavljen tudi stavbni razpored. Porast dela je prisilil tudi smihovskega Sokola I, da se mora pričeti pripravljati na novo gradnjo. Sedanji sokolski dom, kjer je društvo od-gojilo generacije borcev, ne zadošča vec. Staviti bo pričelo tudi društvo Pržerov, središče vzhodnih moravskih sokolskih žup. Poleg njih razmišljujejo prav resno za gradnjo svojega doma društva Praga IV na Hradčanih, dalje Praga IH na Mali strani ki mu je tudi postala telovadnica premajhna. Dalje Budjejovice, Kraljev Mestec, Litovel in še polno drugih. Nekoliko podatkov o mo- ravsko-šlezijski župi Na skrajnem severovzhodnem koncu Moravske in Slezije deluje jako uspešno v ogromnem premogovno-industrijskem revirju Moravskošlezijska župa, ki je danes največja župa v tej pokrajini CSR. Bila bi še večja, ako bi se ne bila pred leti razdelila in iz nje izdvojila tešinska župa Jana Čapka. Vkljub tej delitvi je po številu moravskošlezijska župa na sedmem mestu izmed 52 žup COS ter šteje 12471 članstva. Toda mnogo ugodnejši položaj ima po številu članov moških prednjaških zborov. Saj deluje po njenem območju 517 vaditeljev, ki skrbe za pravilno telesno vzgojo velikega števila 2022 telovadcev, 1073 naraščajnikov in 3439 dečkov. Po številu moškega naraščaja je ta župa prva med vsemi v ČOS, glede moške dece pa na šestem mestu. Toda tudi v pogledu telovadbe članic se lahko pohvalijo, saj imajo 336 vaditeljic, glede naraščajnic so z 835 dekleti na tretjem mestu, glede deklic (3912) pa na sedmem mestu v ČOS. Razumljivo je, da lastnih telovadnic društva nimajo mnogo, saj se njihovo članstvo sestavlja povečini iz rudarjev industrijskega delavstva, ki ne premore bogastva; zato pa je vkljub gospodarski krizi zbralo sredstva in si postavilo že 23 sokolskih domov; jedinice pa imajo 56 lastnih letnih telovadišč. Najlepši soKoIski dom je oni društva Moravska Ostrava I. Smučarstvo je v župni zastopano po 21 odsekih, jezdnih odsekov pa je četvero. Zanimati utegne tudi, da deluje po raznih župnih društvih 19 odsekov za hazeno, 4 za tenis, 13 za namizni tenis, 30 za odbojko ter 1 za mečevanje in sabljanje. Slovaško Sokolstvo v Ameriki Slovaška sokolska zven v Ameriki je priredila lani v Filadelfiji od 2. do 7. julija svoj sabor, združen z zveznim zletom. Tedaj je nastopilo 396 članov, 380 članic, 313 naraščajnikov in 325 naraščajnic pri javni telovadbi. Po zletu se je vršilo po društvih nekoliko 14 dnevnih vaditeljskih tečajev. Današnje stanje organizacije je sledeče: članstva je 11.460, naraščaja 6285 ter 358 podpornega članstva. Napram letu 1933 se javlja nazadovanje pripadnikov za skoraj 2000 oseb. Vendar pa je delovanje društev v splošnem zelo zadovoljivo. Mnogo je pripomogel k zvišanju delavnosti tudi poset podstaroste ČOS brata dr. Slavika, ki je v 25 društvih imel zelo številno obiskana predavanja- Zvezno vodstvo je sklenilo, da bo priredilo leta 1938. skupni izlet članstva na X. vsesokolski zlet v Pragi, kjer bodo nastopili tudi izbrani telovadci s posebno točko. Slovaško Sokolstvo se bo udeležilo tudi zleta češkega ameriškega Sokolstva leta 1935 ▼ Klivlendu. Tudi za leto 1935 je bil izvoljen za načelnika brat Bednar, za načelnico pa so si izvolili zopet s. Molnarjevo; oba sta vodila tehnično delo tudi dosedaj. Glavni vzrok padanja članstva pri vseh ameriških sokolskih organizacijah je nezadržno odtujevanje slovanskih priseljencev, zlasti mladine, ki prehaja polagoma v ameriški tabor. Mnogo se je že razpravljalo o tem pojavu, toda zadržati ga bo zelo težko. Naš list je o tem že večkrat poročal: navedli smo tudi razne sklepe poedi-nih organizacij, toda kakor kaže zadnja statistika slovaškega Sokola, dosedanji ukrepi, vsaj izgleda tako, niso rodili pravih uspehov. Jahalni tečaj ljubljanske sokolske župe. Tečajnike I. in II. tečaja obveščamo, da bo poslednje terensko jahanje 2. tega meseca. Drugi tečaj zbor ob 6. in ietrt. Pozivamo vse tečajnike, da se udeleže zadnjega sestanka v petek 3. t. m. ob 8. v Narodnem domu. Udeležba obvezna. Razvitje dečjega prapora Sokola I v Ljubljani. Deca Sokola na Kral. Vino-hradech v Pragi bo darovala deci Sokola 1 na Taboru prapor, katerega svečana predaja in razvitje bosta 18. in 19. maja. Sokol I je naprosil Nj. Vel. Kralja, da ku-muje praporu. V soboto 18. maja bo ob 20. uri članska akademija, v nedeljo 19. maja ob 10. uri razvitje prapora, nato pa povorka po Ljubljani; popoldne ob 16. uri bo velika mladinska akademija, pri kateri bo sodelovalo tudi 24 dečkov in deklic Sekola na Kral. Vlnohradech. S češkoslovaško deco je javljeno tudi številno sokolsko odposlanstvo iz Prage. Vse prireditve bodo v Sokolskem domu na Taboru v Ljubljani. Prosimo pripadnike in prijatelje sokolstva, da posvete tem prireditvam bratsko pozornost. Zdravo! Uprava Sokola 1. BCPERTOAft DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 1. maja: Blodni ognji. Gostuje goep. Vladimir Skrbinšek iz Maribora. Sreda. Četrtek, 2.: Bunbury. Četrtek. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 1. maja: Boccaccio. C. Četrtek, 2.: Zaprto. Petek, 3. ob 15.: Tosca. Gostovanie gdč. Jare Hole iz Prage. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 15 Din. Gosp. Vladimir Skrbinšek, režiser in igralec iz Maribora, gostuje v sredo dne 1. maja kot Dušan Brezovnik v šorlijevi drami »Blodni ognji«. Naš gost, ki je znan ljubljanski publiki po svojih prejšnjih nastopih v naši drami, je kreiral tudi v Mariboru vlogo Dušana ter zrežiral igro. Predstava je za red Sreda. Dre vi bo prva repriza nad vse pričakovanje uspele Suppeejeve operete »Boccaccio«, ki jo je priredil nanovo dirigent N. Štritof. Vsebinsko podaja dejanje, ki ga je črpal avtor iz >Dekamerona«, posebno posrečeni pa so aktualni kupleti, ki jih je zložil g. Niko štritof. Sodelujejo: v glavni artiji Boccaccia ga. Gjungjenac, Igličeva, -iupevčeva, Španova, Kogejeva in gg. Pe-ček, Janko, Sancin, Franci, J. Rus. Predstava je za red C. Drugo gostovanje gdč. Jare Hole bo v petek 3. maja v Puccinijevi Tosci, ki se poje kot dijaška predstava ob 15. uri popoldne po znižanih cenah od.5 do 15 Din. Cavaradossija poje g. Marčec, Scarpio g. Primožič, cerkovnika g. Betetto. Komponist opere »Zemrudc, ki se bo izvajala 9. maja kot krstna predstava v naši operi g. Raoul Koczalsky, je prispel v Ljubljano, da prisostvuje skušnjam in premieri svojega dela. Opero »Zemru-da< Je sprejelo na svoj repertoar mnogo inozemskih gledališč. G. Koczale1cy uživa kot klavirski vi rtu oz velik sloves, posebno kot najbolj® interpretator Chopinovih skladb. KomponiTal je več oper, ki so bile izvajane z velikim uspehom. Zasedba »Zenrrnde« Je zelo zanimiva, v njej sodelujejo naše najboljše moči: Gjungjenac, Kogejeva, Poličeva, Primožič, Gostič, M. Rus, Petrovčič, Franci, Banovec in J. Rus. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 1. maja: Prebrisani Amor. A. Četrtek, 2.: Zaprto. (Zaradi koncerta Akademskega pevskega zbora.)_ Iz Trbovelj t— Kmečka nadaljevalna šola v Trbovljah vabi vse sadjarje, posestnike domačega kostanja in absolvente kmečke nadaljevalne šole, da se udeleže tečaja za pre-cepljenje domačega kostanja s cepiči debe-loplodnega kostanja (maroni), ki se bo vršil v četrtek 2. t. m. ob 3. popoldne pri posestniku Dominiku Kolencu v Gaber-skem. Po izvršenem tečaju prejmejo udeleženci tiskana navodila in cepiče (istrske in vipavske). Tečaj bo vodil sreski kmetijski referent iz Laškega. t— Srečke državne razredne loterije so dospele. Lastniki naj jih nemudoma dvignejo, ker bo žrebanje 7. in 8. t. m- Radio Sreda, 1. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila- _ 13: C as, vreme, obvestila. — 13.20: Veselih pesmic pestra vrsta (plošče). — 18: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). _ 18.30: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. _ 19.50: Cas, poročila, spored obvestila. — 19: Naloge sokolstva z ozironi na zakon o obvezni telesni vzgoji (Josip Jeras). — 19.30: Nacionalna ura: Jadranska razstava v Ljubljani. — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmorih: Kulturna kronika, čas, poročila, spored. Četrtek, 2. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, vreme, obvestila--12.20: Slovite pevke na ploščah. — 18: Ruske pesmi na pioščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič). — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19: Mandolistični sekstet: V majski noči. _ 19.30: Nacionalna ura: Portreti iz naše literarne zgodovine: Marin Držič. — 20". Rezervirano za prenos iz Beograda. _ 21.30: Cas, poročila, vreme. — 22: Slovenske narodne (Radio - orkester In solisti: Banovec, Zupanova, Jug). BEOGRAD 17: Pesmi. — 20: Violina. — 20.30: Operne arije. — 21: Bachov koncert — 22.15: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.10: Godalni trio. — 17.15: Orkester. — 20: Iz Beograda. — 22.15: Narodne pesmi. — PRAGA 19.25: Lahka godba. — 20: Pomlad v Pragi. — 20.55: Iz Brna.— 22.25: Orkester. — BRNO 19.25: Iz Prage. — 20: Nočni polet. _ 20.55: Pastoralne scene z elasbo — 22.10: Iz Prage. — VARŠAVA 19.35: Komorna glasba. — 20: Orkester. — 21: Simfoničen koncert. — 22.15: Lahka godba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Dueti. — 17.20: Koncertna ura. — 20: Pevski koncert — 21: Pester program. _ 21.30: Ples. _ 23.40: Jazz. — BERLIN 19.20: Saliapin na ploščah. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Vesele melodije. _ 24: Plošče. — KONIGS-BERG 19.30: Celo. _ 20.15: Majski zvoki. — 21.10: Lahka in plesna muzika. — 231: Ples. — STU1TGART 20.10: Iz Berlina. — 21.15: Godalni kvartet — 2250: Pesmi. — 23: Mali koncert z velikimi solisti. — 23.30: Nočni koncert — RIM 17.05: Zdravniica stažistu^ ki bi Y prostem časa lahko posedal zdravnike v LJubljani, Oče tvornica farmacevtskih preparatov. Ponudbe z navedbo prostega časa in zahtevki honorarja na PUBUCITAS D. D. Zagreb, Itica 9, pod br. 40330- Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno GL zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48 Čitait* rtnjiio ŽIVLJENJE IN SVET SAMO ODRASLIM poBljemo novi KATALOG 8, nazvan ŠOLA LJUBEZNI » « ■reče tn obojestranskega zadovoljstva ▼ zakonu. Katalog J* opremljen z INTERESANTIMI SLIKAMI lz specijalnih področij higijenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot na pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ !< pošljemo proti povzetju za Din 17.50. »SOLO LJUBEZNI« in »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. 1940 Zastopstvo „SALUS" Zagreb Mo, Samostanska ulica 11. iz upognjenega lesa so elegantni, okusni in solidni! Kadar kupujete kakršnekoli stole ali drugo pohištvo, povprašajte v Kersnikovi ulici štev. 7 (poleg Slamlča) kjer dobite samo dobro blago od svetovne tvornice nCUC/ tDuplica pri K C 1*1 C t IO. Kamnika Ako trošite denar, morate vedeti, zakaj ga trošite. Izplača pa se Vam kupovati samo blago, ki je trajno in lepo. Zato štedite Vaš denar in kupujte samo stole »REMEC—CO«. Umrla nam je naša predraga mati, stara mati in tašča, gospa APOLONIJA POKOREN roj. PERKO zasebnica dne 29. t. m., previdena s svetotajstvi. Nepozabno pokojnico prepeljemo v četrtek, dne 2. maja 1935, iz mrtvašnice splošne bolnice v škofjo Loko, kjer se vrši pogreb istega dne ob 9. uri dopoldne iz kapelice mestnega pokopališča. Ljubljana,—Skofja Loka, dne 30. aprila 1935. TONČKA ŠUBIC, hči; ing. STANKO ŠUBIC, zet; ANDRIJANA ŠUBIC, vnukinja. Občin* Ljubljana Uettni pogrebni »vod 3653 t B. L. Stevenson: 19 SAIMT-YVES Prigode francoskega ujetnika da Angleškem Zastrmela je vame izza svojih naočnikov in zagodrnjala nekaj, kar ni pomenilo ničesar. >Flora, kako je prišel 6emkaj?< se je nato obrnila k nečakinji. Grešnika sta se zagnala v pojasnjevanje brez konca in kraja, ki je pa nazadnje utonilo v klavrnem molku. »Zdi se mi, da bi bila vsaj teti lahko povedala,« je zagodrnjala. >Gospa,« sem ji segel v besedo, >saj sta hotela. Jaz sem kriv, da se še ni zgodilo. Nujno sem ju prosil, naj prizaneeeta vašemu epanju in odložita samoumevno ceremonijo mojega predstavljanja do jutri.< Stara gospa me je pogledala z odkrito nejevero, ki nanjo nisem vedel boljšega odgovora kakor globok in — upam vsaj — mikaven priklon. »Na kraju, ki se jim spodobi, so francoski ujetniki izvrstni ljudje,« je dejala; »nikakor pa ne izprevidim, da bi bil ta kraj v moji obednici.« »Gospa,« sem odvrnil, »upam, da ne boete užaljeni, če vam * povem, da si mimo edinburškega gradu ne morem misliti kraja, ki bi ga rajši zapustil.« V moje veliko olajšanje se mi je zazdelo, da se je pokazala na gospejinem železnem obrazu senčica nasmeha, čeprav ni trajal delj kakor trenutek. »Nu, morebiti je dovoljeno vprašati, kako vam je ime?« je pobarala. »Vikont de Saint-Yves, vaš sluga,« sem rekel. »Vikont,« je odvrnila, »bojim se, da izkazujete pt-eprostim ljudem preveliko čast.« »Draga gospa,« sem nadaljeval, »govoriva resno! Kaj mi je CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši rnesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. I storiti? Kam naj ee obrnem? In kako morete zameriti plemenitima otrokoma, ki sta se usmilila nesrečneža? Vaš vdani sluga ni tak strašanski pustolovec, da bi se morali oborožiti kar s konjeniško pištolo. Mlad plemič je, preganjan z vseh strani, in v svoji veliki stiski si ne želi drugega, kakor da bi ušel zasledovalcem. Poznam vaš značaj, berem ga na vašem obrazu« — ko sem izrekel te drzne besede, mi je srce zabobnalo v prsih — »še danes ta' dan živijo v Franciji nesrečni angleški ujetniki; ta trenutek nemara stiskajo roke njih, ki jih skrivajo ali ki bi jim vsaj mogli pomagati; pritiskajo si jih na ustnice, kakor jaz —« >Nikar, pustite to,« je vzkliknila stara gospa in se odmaknila dokazom moje vdanosti. »Brzdajte se vsaj pred ljudmi! Kdaj je že kdo videl takšno vedenje! Moj Bog, le kaj naj storimo z njim?« »Spravite ga odtod, gospa,« sem odvrnil. »Kar hitro spravite ne-sramneža iz hiše, in če je mogoče, pomagajte mu nekoliko na poti, M je pred njim.« »Kakšna testenica je to?« je rezko vzkliknila. »Kako je prišla testenica semkaj, Flora?« Moja nesrečna sokrivka, ki je zamirala od groze, ni smela niti odgovoriti. »Ali je to moj portovec?« je nadaljevala brez premolka. »In ni nikogar, da bi mi nalil kozarec mojega portovca?« Jadrno sem ji postregel. Z neznansko čudnim izrazom me je pogledala izza kozarca. »Upam vsaj, da vam je šel v slast, gospod,« je dejala. »Vino je res izvrstno, gospa.« »Mislim, da je; še moj oče ga je natočil. Malo je bilo ljudi, ki bi bili toliko vedeli o portskem vinu kakor moj oče, Bog mu daj dobro!« Z vznemirljivo odločnostjo se je vsedla v naslanjač. »Nu, govorite: ali imate kak poseben cilj, kamor bi radi prišli?« Storil sem po njenem zgledu in odvrnil: »O, verjemite mi, da nisem potepuh, za kakršnega me najbrž imate. Dobre prijatelje imam, če bi le mogel priti do njih. Denarja za pot se mi ne manjka.« Tako govoreč sem izvlekel svoj sveženj bankovcev. »Angleški bankovci? Hm, na Škotskem jih nič kaj radi ne jem- Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V\:M • ____.__- odgovor, priložite JU lil ▼ ZnamKaJl. ljejo. Najbrž vam jih je obesil kak angleški norec. Koliko pa je?« »Bog mi je priča, niti spomnil se še nisem, da bi jih bil preštel,« sem vzkliknil. »A to zamudo je lahko dohiteti.« Naštel sem deset bankovcev po deset funtov in pet po prav toliko gvinej. »Sto šest in dvajset funtov pet šilingov,« je za vreščala stara gospa, »in tolikšno vsoto nosite s seboj in je še niti niste prešteli? Če niste tat, mi morate dovoliti vsaj pripombo, da ste preteto podobni tatu.« »A vendar je ta denar po pravici moj, gospa.« Vzela je enega izmed bankovcev in ga podržala kvišku. »AH je kaka možnost, da bi se prišlo tej reči do dna?« je vprašala. »Prav nobene ni, kolikor vidim. A vaša običajna bistroumnost je takoj uganila pravo. Neki Anglež mi je poslal denar; dal ga je pa moj stari stric, vikont de Keroual de Saint-Yves, menda najbogatejši emigrant v Londonu, po svojem angleškem notarju.« »Kaj morem dragega kakor verjeti vaši besedi,« je odgovorila. »Upam, da iz srca, gospa,« sem dejal. »Hm,« je menila, »tako nemara pojde. Zmenjala vam bom eno teh papirnatih gvinej, odbila menjarino in vam dala za to srebra in škotskih bankovcev, da pridete do meje. Onkraj meje boste morali pa sami skrbeti zase, vikont.« Izrekel sem rahel dvom, ali bo ta vsota v mojem položaju zadostovala za toli dolgo pot. »Saj mi še niste dali končati,« je nejevoljno dejala stara gospa. Nato je s poudarkom dodala: »Če niste preimenitni, da bi potovali z živinskimi prekupčevalci, sem menda pogodila pravo. In Bog naj mi prizanese, izdajalski starki! Pri ovčarju v kmečki hiši tamle gori se je pravkar nastanilo nekaj talcih ljudi; jutri ob prvem petelinjem petju odrinejo na Angleško — po mojih mislih je torej najbolje, da se jim pridružite.« »Za Boga, samo za mehkužnika me nikar ne imejte!« sem vzkliknil. »Star Napoleonov vojak je menda pač vzvišen nad takšen sum. Ali, spoštovana gospa, kak zmisel ima vse to? V katerem ozira naj mi bo družba teh vrlih gospodov v pomoč?« Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se tnafifi oglasov, je naslavljati ssa: Oglasni oddelek ,,Jutra", Lfu^lfasia. Ni še prepozno! Čeprav se bližamo že petemu mesecu v letu, vendar še ni treba obupati nobenemu — saj je še zmerom čas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki te bo razvedrila in poučila! 'lil' [iJ.il Beseda 1 Din, davek 2 Dia, ta šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gdčno. (bono) staro 18—SS let, iščem k 2 otročkoma za 6ez dan. Znati mora perfektno nemščino. Pismene ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutrac pod »Perfektna« 8309-1 Urar. pomočnika spretnega fcn samostojnega, za mešano delo, lažja zlatarska in opt. popravila, s popolnim orodjem, iščem ta podružnico (Rab). Janko Jazbec, Crikveniea. 8073-1 Za šivanje denarnic (podkove) moško ali žensko moč sprejme takoj Henrik Dejak, izdelovalec vsakovrstnih torbic, Ljubljana, Vidovdanska c. 32. 8«56-l Postrežnico • dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Sifi-l Dekle poSteno, snažno in ubogljivo, ki ima rada otroke, najraje siroto, staro 18 do 24 let, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra siai-i Mesar, pomočnika in vajenca »prejme taioi Alojzij Mre-iar, mesar, Št. Vid nad Ljubljano. 81(75-1 Dekle ki ina dobro kuhati ta opravljati vsa gospodinjska dela, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutrac. 8462-1 Ubogljivo dekle zdravo, ki si s poStenim delom želi zagotoviti trajno službo, sprejmem za pospravljanje sob, pranje, likanje in v pomoč pri kuhi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8469-1 2 mlinarja in šoferja saroo prvovrstne sprejmem takoj. Samici imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ilnžba«. »Stalna, dobra si. 8414-1 Mlado dekle vajeno gostilne, dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8446-1 Prikrojevalko pletenin ta več izurjenih pletilj išče za takoj M. Vrhtrnc, industrija pletenin. Bled. 8433-1 O rtv Rotman: Brata Smuka Nič posebnega, samo to, da je vsa Petrova postelja mahoma zletela kvišku, tako da je vrglo Petra iz nje in se je sredi fofotajoče posteljnine kar najlepše preko-picnii. V istem trenutku so se tudi šipe v oknu žvenketaje sesule; Peter je priletel na glavo na bratovo posteljo, tako da je tudi ta zagrmela na kup. Sprejmemo pletilje na ploske stroje. Prednost imajo one, ki znajo ple-sti rokavice na ročnem stroju za pletenje rokavic. — Nastop takoj, posel stalen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Br. 8382-1 Pek. pomočnika mlajšega, ki zna mesiti ter delati kruh in pecivo — sprejmem proti 60 Din tedenske plače in celotni oskrbi. Bližnjim odjemalcem bi tudi nosil kruh na dom. Ponudbe na naslov: Josip Kolarič, Jesenice na Dolenjskem. 8440-1 Potnim Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Renomirana tvornica desertnili vina, ma-raškina 1 likera treba za cijelu Dravsku banovinu sposobnog, poštenog 1 agllnog zastrupnika uz provlzlju. U obzir dola-ze oni, kojl su u sllčnoj branil več radili i koji imaju dobrih trgovačkih veza. Ponude molimo poslati na: »Dalma« tvornica maraškina i likera, d. s. o. J. Split. 8304-5 380 lesenih škatelj proda A. Persche, Marijin trg 8. 8431-6 PItnski štedilnik zelo malo rabljen, proda Dragoševič, Novi trg 5/H Ogledati med 8. ta 1»>. uro 8444-6 Kemično podjetje (manjšega obsega) za Izdelavo higienskih predmetov (mnogo zahtevanih) v zagrebškem centru, proda: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 813^6 r/ Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Iz matematike za višji in nižji tečajni izpit pripravlja profesor — Gajeva ul. 6/V. 84H7-4 Beseda 50 para, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din. Začetnica vešča strojepisja, korespondence in drugih pisarniških del, išče službo s 5. majem ali pozneje. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra« 8430-2 Trboveljski cement in vse druge stavbne potrebščine priporoča poceni železu i na Koutny, Ljubljana - Šiška, Medvedova 28. 82T4-6 Otroški voziček globoik, dobro ohranjen, poceni naprodaj v Kole-zijski ulici :U5. 8479-6 Perica gre prat, ali vzame perilo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 84122-2 Mlada postrežnica išče zaposlen je. Naslo-v v vseh poslovalnicah »Jutra« 8436-2 Kot sobarica iščem službo v boljši hiSi. Veiča sem tudi šivanja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 8423-2 500 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 8425-2 Starejša služkinja vajena vseh hišnih ta poljskih del. želi službo — najraje na Kranjskem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8466-2 Prodato Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta llfro aH dajanje naslova 5 Din. NaJtnaniŠI znesek 17 Oin Izredno dobro ln poceni oblačila, moško perilo Itd. dobite najbolje pri Pre-*Wju. Sv Petra cesta 14 SI -6 Poceni naprodaj (vse aovo); okrogla jedilna miza. pasja hišica, vrtna miza, omarica za zdra vila. kopirna preša. kur nik to brus. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8438-6 Kuhinjsko posodo najboljše kakovosti, priporoča poceni železnina Koutny, Šiška, Medvedova št. 28. 84TT3-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Rabljena kolesa damska in moška ugodno kupite pri »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 8416-11 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek n Hn. Francis turbino za H = 4m ta Q = žm, i regulacijo, dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe na Tvornico žigica, D o 1 a c, pošta Travnik. 8375-7 Rabljena okna za cvetličnjak kupi Šolska uprava, Radovljica. T684-7 Kapital Beseda 1 Din, davek 2 lin. ta šifro aH dajanje osslovs 5 Dia- Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika manufakrturista, mlajšega. ki ima veselje do potovanja, z gotovino do 80.000 Din, sprejmem v solidno uvedeno podjetje. Pismene ponudbe na o gl. odd. »Jutra« pod »Edinstvena prilika«. 8416-16 Stanovanje Beseda t Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje manzardno, oddam i 1. avgustom. Ogledati med 10. ta ter 16. ta 17. na Bleivreisovi ceeti 9/h 8443-2H Knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim. Ponudbe pod »Manjši znesek« na oglasni oddelek »Jutra«. 8363-16 Hranilne knjižice kupite ali pa prod as te in Vaše dolgove pri denarnih zavodih poravnate g knjižicami najugodneje potom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova št. 40. Za odgovor 3 Din znamk. 8326-16 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir LJubljana, VVolfova al i ca 3 V polni vrednosti prevzamemo hranilne knjižice Kmetske posojilnice (večje vloge) proti varni vknjižbi, obrekovanju in mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija«. 8390-1« Rabim knjižice vseh zavodov. Sporočite zavod, znesek in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 8468-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-1« Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah. lfil-16 .'Vre^hgJie Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro aH dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro sil dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več parcel u stavbifiča, naprodaj pod ugodnimi pogoji pri kolodvora Vižmarje. Pojasnila daje Andrej Kregar, 5t. Vid št. 50. 1656-30 Nova hiša enonadstropna, t lepim trgovskim lokalom ta pekarno, trisobnim stanovanjem, na deželi naprodaj, aii v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zeta poceni«. 8465-20 Beseda I Din, davek 2 Din. la šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal s stanovanjem primeren ta steklarja, oddam. Naslo-v v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8400-19 Trgovino mešanega blaga, s trafiko ta gostilno, na najpromet-nejšem križišču zagrebške periferije, dobro idoč posel, s kompletnim inventarjem, zalogo blaga, poletnim vrtom, kegljiščem, veliko pivnico, dvosobnim stanovanjem, proda zaradi obolenja lastnika z zelo nizko najemnino za ceno 58.000 Din: Poslovnica Pavlekovič. Zagreb. Ilira št. 144. 8405-1» Podstrešno stanovanje trisobno — parketirano, s pritiklinami, v novi hiši oddam s 1. junijem proti nizki najemnini. Vprašati v Gerbičevi nika štev. 3. 8448-31 Štirisob. stanovanje komfortno ta šolnino, na Mir ju, s etažno kurjavo ta verando oddam takoj aH kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8400-31 Stanovanja Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 )in. Stanovanje 4—Seobno, ▼ centru me«ta iščem ta avgust. Ponudbe s ceno na oglaani oddelek »Jutra« pod »Zdravnik«. 8483-ai/a Mirna stranka Išče dvosobno stanovanje na periferiji mesta, za julij. Event. tudi kletno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen in reden plačnik«. M4il-31/a Stanovanje dvosobno, ali enosobno s kabinetom, vsaka soba s svojim vhodom, solnčno in komfortno, išče stranka 2 odraslih oseb za avgust, v bližini sodišča ali pošte Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mimo-suho«. 8440-317» Manjše stanovanje solnčno — »1. avgustom Išče stranka bret otrok ta solidna plačnica. Pritlična stanovanja ne pridejo v poštev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soiidr.ost«. 84R0-31/a Enosob. stanovanje za junij termin išče stranka 2 oseb. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Upokojenec«. 84,71 -21 /a Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno In f ran ko. Dobavlja se v vsaki množin) E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, i CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK £N VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgraC-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev. motorjev, šivalnih strojev. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičko\ LJUBLJANA. Karlovška cesta štev 4 Ceniki franko! Za avgust Iščem trisobno stanovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust — solnčno«. 8S78-31/a Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro al) dajanje oaslova S Dlo. Najmanjši tnesek n Oio Sobo elegantno opremljeno ta s separatnim vhodom takoj oddam v Nebotičniku, V. nadstrop. 8386-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, tod! 2 osebama oddam na Friškovcu štev. S — poleg Tabora. 8436-23 Prazno sobo s štedilnikom oddam t majem stalni stranki. Isto tam se odda kanarček. — Kolezija, Ri-harjeva 2. 8437-23 Prazno sobo t vbodom s stopnic, oddam v Pražakovi ul. KVII desno. 8463-23 Lepo, zračno sobo z eno ali dvema posteljama, z vfto oskrbo ali bret takoj oddam na Miklošičevi cesti 15/TV, desno. 8470-23 Lepo sobo »eparirano, v Stritarjevi ulici oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8176-28 At v %■ it* A V' \ o 3 pritlične sobe oddam na Sv. Petra cesti 78. 8177-23 Sobe iste Beseda 50 para, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 12 Din. V Novem mestu vzamem sobo v najem. _ Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8131-23'a Beseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Idrijčanka vabi Idrijčane in prijatelje na »žlikrofe« ta dobro kapljico 1. maja zvečer v restavracijo pri »Roži« v Židovski ulici. 8173-18 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 *Mn Za izdelovanje rokavic kupimo rabljene ročne stroje za pletenje, v dobrem stanju, jakosti 8 in 10, širine 25—31 cm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 99«. 8381-3> Pogrezljiv stroj lep, ki šiva, veže in krpa, poceni naprodaj. Na ogied pri tsrdki Ivan Jas in sin. Ljubljana. Gospo-»vetska cesta 2. 8464-29 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje nadova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Prvovrstno zagrebško tovarno rentabilno, lnkrativno. ki zaposluje dvajset strojev z električnim pogonom — brez konkurence, prodaja vse proizvodnje zasiffura-na. — Prodaja Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Tlioa št. 144» 8157-30 Solnčno sobo mirno, boljšo, ▼ nori stavbi na Resljevi cesti od dam. Naslov v oglssn»m oddelku »Jutra«. 8350-38 Opremljeno sobo oddam gospodu ali goepo-dn takoj za 150 Din na Dolenjski cesti štev. 10. 8345-33 Sobo prazno ali opremljeno oddam eni osebi Ljubljana VII, Jernejev« ulica 8 — pritličje, levo. 8480-23 ru> Beseda 2 Din, davek 2 Din ta ilfro aH dajanje oaslova 5 Dia Najmanjši tnesek 20 Din. 2 premožni gospodični želita dopisovati t dvema inteligentnima gospodoma v svrho zabave. Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Mesec maj«. 8119 34 Franjo Pred tramvajsko remizo ali gostilna pri FajmoStru — dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 8134-24 »Harmonija 2207« Sporočite Vaš naslov na podružnico »Jutra« v Celin pod šifro »Di«'--recija« 8460-24 »Spominjam« Bodi potolažen — 06tanem zvesta. Pridem 3. maja. Pozdrave! 81.x!-24 »Spominjam« Petek pol dveh g. k. — Prisrčnel 8££-:24 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Gospodična srednje postave, mirnega značaja, išče starejšega gospoda. Vdovci niso izključeni. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Lepa pomlad«. 8409-35 Ženitve in možitve posreduje najvestneje in diskretno, razpošilja navodila in prospekte proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah »REZOR«, Zagreb. PoŠta 3. Velika izbira odličnih partij obeh spolr>* Beseda SO para, davek 2 Din, za šifro aH dajante naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Oin 15. t. m. je bil kgublje® okrog 5. popoldne na poti od TjTševe ceste 7, skozi Frančiškansko ulico do kavarne »Union« birmanski prstan novo zlato, s smaragdom, 2 večjimi in več manjšimi briljanti, z graviranini nemškim imenom in datumom 25. 5. 1934. Pošten najditelj naj ga proti dobri nagradi odda v oglas, oddelku »Jutra«. Pred na-kut>om se svari. 84-28-28 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimarjši znesek 17 Oin. Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljeta znamko za odgovor. »Moj dom«, Ljubljana. Dvorakova 8. 8008-31 Beseda I Din. davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Suha drva premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Telefon 2 9 § 11 PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela FETTMANN. ZagTeb, Masa-rykova 9. Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik. Prevzema tudi preobleke. 119 Najprijetnejše letovišče na morju nudi HOTEL VILA LUCIJA Aleksandrovo na otoka Krka Pension od Din 50 naprej (vse takse vštete) Sezona od i. maja do 30. septembra Restavracijska terasa nao samim morjem Hotel je last renomi-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela 141 Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek, — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak,_ Vsi f LJubljani