' Teierma lii^fa. 371. Jtnrtlla. i uiMJoi, • rntum. 3L mm mi Cmhi M Tbarf 0T. nm.Mo. ^m»m fl^^HH .^H^^. ^^^^H^^^B ^^^^^^^^m ^^^m ^^^^m .^^^a^^n ^^^^n^^^^B ^^^^^m ' ^^^^ ^^^^b ^^^n ^^^^^^^^ >^^^^ ^^^^^^^^ .Slovenski Nirod* veljt; v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: • • • . . l\ ^*4 ~~ ......, 12-- .......6 — cdo leto pol leta ćetrt leta na mesec. cdo leto . pol leti . cetrt leta . na mesec. K 22--. 11-— . 550 . 1^0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Uredništvo s Knallova ulica it. 5» (\ pritličja levo), telefon ŠL 34. Uhat« vsak **■ twtw Inserati veljaj^: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., z* dvakrat po 12 vin.t za trikrat ali vefkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnižtvu na] se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratf itd. to je administrativne stvari. tena ttevilka w«Jia !• Ftaarle*.-------------- Na pismena naročita brez istodobne vposiatve naroćntne se ne ozka. NaroAaa tiskaraa tetefoa it 19. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-- ccl0 ieta.......K 2*- pol leta........13- . četrt leta........6*50 z* Amenko in vse drug« deiete: na mesec........ 230 ćelo leto.......K 3fr-* Vpraianjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali /namka Vpravalatvo: Eaaflova altca it S, (spodaj, dvonšće levo), t»l«fea it SS Vabilo na naročbo. Slavno p. n. obtinstvo vljodno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naroćnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina. prosimo, da jo o prav em času ponove, da pošiljanje ne prc-nena in da dobe vse števiike. JLffElHI JfAHOĐ" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . K 24-— I Ćetrt teta . . . S 6-— '.M3 . . . „ 12*— j Ln meseč . . . „ 2.— V upravništvu prejeman na mesec K S*90. b pesiljanjera po pošti v Avstriji velja: Vse leto . . . K 25— I Cetrt leta . . K 6-50 Po! leta . . . n t3*— I En mesec . . „ 230 Za Nemćijo vse leto 28 ki. Za Araenko in druge dežele vse leto 30 K, I^F" Naroca se lahko z vsakim dnevom, a hratu se mora poslati tuđi naroćnina. drugače se ne oziramo na dotično naročito. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plaćiia naročnine. gy list se ustavija 10. dan po potekli naro cnini brez ozira vsak em u. kdor je ne vpošlje o pravem času. Urjravnišrvo „siovenskega Ma". Poiređovnlnl uradi. Kranjski deželni zbor je sklenil ustanoviti po>ivdovalne urade. Nameti teh posredovali! ih uratlov je, jreprečevati civilne in kazenske prebire med prebivalstvom potom posredovanja, saj provzroT-ijjo ti prepi-ri rjostikrat so*li>.Vin muogro nepo-trebuepra ne je ^klenil dežel-ni zl>or ustanoviti, lahkn velike koristi, ee bi bili dani pokoji za njihovo unVrijoniranje. Te Li jM>projfv p.M jk> naši sodbi pri Tias sploh ni in tuđi \ ^klenjeiiem za-!;onu nišo dani. Spravljivosti ne more noben zakon diktirati, a ravno spravijivosti hi iDotl našim priprostim ljudstvom prav nii*. Taki ljudje no ukloni jo samo avtoriteti, ki ima n;ot\ samo so-(iišt-u, ki r.'iz]H)laga z orožniki in še z dru^imi sihnni, ne bodo se pa uklanjali preprostim ljunVni, ki nimajo no-i»ene modi in nobene veljave. Pokazalo se l)o kinalu, da bodo ljudje smatrali posredova Ine uradt- samo za r.adlogro in šikano in da se bodo sle.i ka kor prej zatekali k sodišeem. Saj t^e sotinik le težko in nekako izjenio- ina do^ef.c iv>r;iv>;.v; :-.;iko jo naj itoseže posredova Ini nrad, ki ne more nii* odločiti, ki nima nobone avto-ritete in nobene moei. Posredova Ini uradi se nišo nikjer obnesli in tuđi pri nas se ne Irodo. To kaže tndi usoda razsodi?*", ki jih je obrtni red upeJjal pri zadru-irah in ki nimajo prav nobene^ra ]x>-mena. Pa tuđi v zakonu* ki $ra je ^klenii dezelni zbor, ni ustvarjen potrebni predpo^roj za dobro uspevanje posre-tk>valnih uradov. Zaiipnike ali raz-«">dnike ali kakor se že hoće imenovati rlaue teh j>osredovalnih ur.idov hodo Aolili obrinski odbori. To i-o ]Travi: izvolila jih bo vsakokratna majoriteta in kakršna bo veoina, takšni bodo tuđi zaupniki. S pečatom stranfcarstva na oelu bodo ti zaupniki pre\*zeli svoje v°^l^ in cisto r. a ravno je. da minoriteta ne 1k> irue-la do njih zaupanja, jih ne bo priznavala in se jiru tuđi ne bo uklonila. To je toliko naravnejše, ker bodo \ oheinah, koder vladajo klerikalni, izvoljeni za zaupnike navadno infe-rijorni ljudje. ali pa zagrizeni stran-karji. In taki ljudje nišo vredni za-iipanja, .te vse zastonj: Klerikahv jo inanjvreden rlovek in nima pravejra (•uta za pravieo in iK>št»nje. To vidimo v vsakdanjem življenju pri vsak: priliki. Ljudje, ki se priznavajo za klerikak-e, žive vseskoz v mislili, da žanje ne srne veljati nobena jx>-tava, da mora biti njim vse dovoljeno. V tem jih pofrjujejo nezaslišano Vri vire in pristranosti, s knterimi ;:redo gotovi politieni uradniki klrrikal-eeni na roko. Iz fe^rn mišljenja i vira tuđi psovanje in napadanje sodnikov in sofliše. Vsak klerikalni nr] okat in vsaka klerikalna stranka misi i, da mora vsak«* pravdo dobiti in a na ujeg-ovi strani. A ker sodišea še sodijo yk\ jx>stavi in n«> \ny pripadnosti li kaki stranki, jih hoeejo klerikalni s terorizmom, z ua padi v parlanu'iitih prisiliti, da bi s« zapisali klerikaleeui ln postavili tuđi justieo v njihovo službo. Ljmije s takimi pravnimi euti in s takimi nazori seveda nišo sposobni za dobro vodstvo posredova 1-nih uradov*. Cv jrre pošten elovek k sodišen, ima zavest, da g^re do pošte-negra eloveka iskat resniee in pravice. Pri klerikaleu pa mora imeti elo-vek vedno strah, da mu bo vedoma iv. naiuenoma storil krivico in mu škodo val. Zato pa ni od posredoval-nih uradov prav ničesar pričakovati. Stol nndprotJice in nad- vlado, — drusim Krivice ln nasilja. Trst, 29. oktobra. Primorski in dalmatinski Itali-jani so danes — v očeh pametnih ljudi — par vse poprej, kakor trezni, s easom in razmerami raeunajoei politi ki. ^\se polititiio dolova nje tc*h ljudi pre\ eva skoz in skoz urnel>esna strankarska zaslepljenost bi italijan-^ko-ultranacijonalni fauatizem. Vsa njih dejanja in nehanja so — vsled .•^mrtuecra sovraštva do Slovanov — sama protislovja in uesmiselnosti, da o pravici in resniei niti ne provorimo. Kjer imajo ti s slepoto in fanatizmom nadahnjeni ljudj** moč iu nadvladje v rokah, tani naj kdo dru-pri. posebno se Slovan — kar ničesar r.ezahtevainne prosi, kajti tu ni zanj jraviee, a resnieo so že davno — zakopali. >Slu<\ajno pa, da je kje med Slovani naseljenih par italijanekov, katerim se ne posreei, da bi sedeli pri 1-olnem koritu, ali pa, da bi se nr» ugodilo vsakemu njih mijrljajn, o, tedaj pa vik in krik po vsem Izraelu: Var /. vsenn prsti kažejo na slovan-skotra »barbara s ki zatira uho uro. pohlevno in bla^ro italijansko oru dalmatin-skem je stavi 1 nek hrvaški posianee pndlncr, da se odpravi tam. kjer Ita-lijaiii ne pmlstavljajo vsaj 10 rr l»rebivalstva — dvojezičnost in naj !><» ur&dni jezik edinolu lirvaiški. --I talijansko oa-sopisje —- j>osebno ono Primorja in Dalmacije — je vzdi#ni-lo vsled t<*£a prozen krik. Ćele grdi-de jeremijad »o pretoeili \x> svojih predalih in tože«' kli<*ali v »kulturni« svet: >>Glejte, tako delajo z nam i Slovani! Tako h*- nas barbarsko zatira iu se nam odrekajo vse pravice!« Gotovo je niarsikdo — kateremu istinite razmere nišo znane, — ko je či-ial ta tarnanja, pomilovalno zuiajal 7 jflavo, reš: »l'l>ojri dalmatinski ita-lijanski trpini!'- Scnlaj pa i>oprlejmo— ker no<*«no delati nikomur kriviee — v koliko so opravieene te jeremijade, te pritožbe in obtožbe Italijanov na raeun hrva-ških poslaneev Dahnaeije, a obenem »vrzimo« }>ogled tuđi tja, kjer imajo v rokah rnoĆ Italijani in premotri-rno nekoliko njih postopanje ne le nasproti neznatnim manjšinam, tem-\eč tuđi proti večini prebivalstva dežele. Kakor znano, je v Dalmaciji le L' ^c Italijanov in je edina oboina — a še ta ne bo već doljro — Zadar, v kateri za sedaj še gr>spodujejo in v firavem pomenu bevsede: razsajajo Italijani. — Drupaee so ]»a Italijani — ali bolje italijanaši — raztreseni po vseh mestih in me*?t^eih Dalrnaei-je in sicer v tako majhnem številu, rla nišo niti uajmanjše^a uposteva-£*ja vredni. Ali vzlie neznatnemu števileti (po nekaterih mestih jih je samo po par družin) >«> ti naseljenci in prise-Ijenei tako predrzni, da zahtevajo vsepovsod, naj bo njim na ljubo nradni jezik tuđi italijanski in itali-janske naj bodo uradne tiskovine. — Tam — kakor je rečeno — kjer tvo-rijo vsaj 10 c'r prebivalstva, so jim Hrvatje tuđi pripravljeni v to i>rivo-liti, nikakor pa seveda uiso voljni dopustiti, — kar bi bilo tutli pretira-no, — da bi v kraju, kjer sta morda naseljena dva it^lijanska trprovea.— ki živita nota bene od hrvaskejra ljudstva — nosili e. kr. in obeinski uradi dvojezične nadpise in da bi se moralo poslužovati dvojezičnih tisko-vui. — Za tem stremi pred log: hrva-Škepra poslanja, ki je crotovo tuđi pravi len in ne dela v ni Lak em pogledu krivice Halijanom. Pešeira dalmatinskih Italijanov ludi zahteva, da dežela prevzame solo »Le>ro Xazionale,< v Splitu, (katero pa obiskujejo skoro sami hrviiški iMijii) v Mojo (»skrbo. Ker se U\j zahtevi Italijauekov š^ ni uiitragk', zopet kriče, jKisebno še primorski iredentistićni listi: '> Dal mafija j»' nam za eksempcl. kakšni tirani «o Slovani, kjer priđe jo do večineji. Re«% brezvetitni, hrezsrauini in z «w leznim reJoin sm ti i talijanski krieari! Tako v Daluiaciji. Setran in po-tflejino v Primorj**, kJ€T ima i talijanska manjširia še skorej pf>v«*od l>romo<' in g-ospodstvo v svojih rokah. Po pisavi italijajjfckih lisurv glv-de Dalmai-ije bi si pa/- vsakra pač vsakdo lahko izhajuti, ako ni — »bar-r»ar«. — O dalmatinskih Hrva tih bo sevfvla jk» tej pisavi d<»bil eitatelj vtifik, da Mi krivićniki in tirani. A kaj nam nasproti temu nudi re* niena slika \- Primorju?! — Rolent in obenem sr mk-i-jaldemokratoma in deželnini ^riavar-,iem vred — niti ne privole, da bi za-htopniki dvt*tn*tjinskr>ra prebivalstva stavljali na dezelno preilsHl^tvu (na deželne^a iclavarja) intrriK'lacijr v svojem matenieni jeziku, niti ne, da bi bili slnvanski jFovori sprejeti v steno^rafieni zapisnik deželne zbornice. Par dalmatinskim italijan>kim ^oslancem pa, ki po milt>sti Hrva tov 7astopajo samo par tisoč italijana-šev, je dovoljeno v deželui zbornici ne le g-ovoriti italijanski in staviti interpelacije, ki so tuđi zabeležt ne v tem jeziku ^- stenoprrat'ieni zapi^nil, teinveč jim deielni j^lavar tuđi oH^o< varja v ita!ijan>kem jeziku. Brez števila je hrvačkih va^i v Istri, ki so brez sol, oziroma mora iste, ki m>, vzuirževati družba sv. C;-iila in Metoda, ker vclckulturni Italijani, ki sede v deželnem zboru iu odboru, nočejo o tem tiič vedeti. — \ebroj je pa tuđi takih va*i, kjer i'siljujejo Italijani Slovanom itali-jaiiske sole. ki oti*oke »»oitalijan^uje- LISTEK. Anlrejo Božica prvi državni izplt. V starih dobrih časih je bilo, v onili »iobrih easih, ko so gospodarili še povsod dobri odnosaji, lepe navade .Minuli so seveda že zrlavna ti ča-si in dandanes veje poi>oJnonia dru sr, Pov duh; vse je otrovano, klanja se niolohu vsp. staro in mlado, med se-'»oj tekniujc, kdo nm položi večjih, ;Mi]jših da rov na žrtvenik. E.l kako jf. bilo tfikrat v onih tarih, dobrih časih \ sc^ drnpračno življenje, zlasti visokošolsko življenje! Tedaj se ni splavalc na jK>vršje "iir> stremljenje, ki okužuje dan« s a bilo dru^ače; s težavo, ^lo s solzami v očeh se je ločil dijak i vseučilišca in mesta. Da, da, čaši 1 >nreininjajo in mi se spreminjamo njih. Dane« vežeta dijaka na vse-><'-iliško mesto 6amo še -vseučilišce in ) redavanje, takrat pa 60 jih prikle- l*ali vseučilišče, )n*edavanja, iazve-drilo in zabava. Ztlruževali so dulce, in utile in znašel se je in se še najde marsikateri zlobnež, ki se osmeli do trditve. da jim je l»ilo takrat dinco vse, utile pa lanski suep. Tako se je preživela niarsikatera vesela urica, pa tuđi marsikateri brid ka. Visokošolce je navdajala zavest, f]a je treba po resneni, napornim dehi razvedrila; zdrnževalo jih U vp?;p1jo, ja^iln in v prijatoljstvn jih je utr je vala žalost, rujno vince in po!ne čaše so vladali včeraj, tla-no.s pa je posesrla vmes s kruto roko >uša, neizprosna žejinn mrzlioa. Dobro in zlo sta se nienjavala kakor vreine v aprilu, zato so se pa vrstile Pfijrnznovrstnejše spremembe. ki so pustih- marš i kat eri blaprodcjni vpliv v mladih srcih. * # • V nemškem Gradcu se je rbrala za dolpro mizo pri polnih knpicah vesela družba slovenskih visokošoleev. Marsikatera pametna boseda se je iz pregovori la, še več pa veselih, po-zabili pa tuđi nišo petja. Sedemnajst jih je bilo. Stari in mladi so se zbrali; stari, obrašeni možakarji častitijivih obrazov in s še bolj čestit lji vi mi bra/lami so se pomešali z mladinu jrolobradei, ki so sele pred par uiese-ci ostavili srednješolska poslopja iu j>risli semkaj srebat vseuriliško učenost in se naslajat nad učenimi pre-davanji. Zbrali so se vsi, medicinci, modroftlovci, pravniki in tehniki; na zunaj ni bilo razlike med njimi, družila jih je dijaška vez, prijateljstvo jih je zrlrnževalo. Tuđi prvoboritelji riiso izostali, prišli **o pravnik Božie, inedieinee Kveder in tehnik Rako-vec. Stari možakarji sr> bili ti triie in vsak izmed njih je bil lahko ponosan nn U-po ste vilo tečajev, ki ;ih je preživel srečno v vseučiliškem ine-stn. Kveder je študiral sele oseni-rajst tečajev, Božić samo šestnajst in Rakovpo bore štirinajst- r>ći so bili ti trije najučenejši v ćeli družbi, je ka-hor pribito, kor alu-šal som modre be**»de starih hiš. Dan danes pa že hočejo bruei zabave iu zabaviijo naj jih stare hajte. Tako ne more i ti na prej. »Beži, emiueiH-n UU^žič, tako nv-znosno se pa tuđi šo ni sprenienilo. Asaj vidiš, da hi se bruci radi kaj naučili od tel*\ ukaželjni so, zato jih poduči. Povej jim žalost no povest di-jaškepa življenja; videl boš, da at .lim bo srce topilo same /alopiti in da jim bodo tekle kot prah del>ele sohsr T»o mlečnih licihorejka Flako-vec. »Naj bo, ker ti praviš.- »Pozor. pcrzor\ Eminent-a Boži6 povori!« »Poslušajte torej možje krokar-ji, poslušajte me duše brucovske! Takrat je bilo, ko sem srečno do-končal 4tiri tečaje napornepa vseuči-liŠkepa življenja. Možje kroknrji i 11 vi brtici! CV se se kdo zakrohoče, naj pa blapovo-li vreti vranr iu odnesti ua dno crne-*a pekla! In ti, krokar Or«4ko, ra-vršnj ta \-raiji poael. Po &tiHh napormh tečaj ih je bih* torej, ko mm prikelavrstil i*ot pm fen poteik. oprtan i ijorjeee šo rad* jo iu posirorijo, meeto, dm bi jih civilizirale. Ista pesem, kakor v Istri iu še slabsa, je v Trstu. Slovanskih glasov je bilo ob času dežeinozhorskih voli-tev dobra tretjina. Deželni zbor ima tildi 12 slovenskih pos lance v, na ka-terih želje se italijanska velekultur-iia većina nikdar ne ozira. Preko upravicenih slovenskih predlufov gredo vsikdar italijanski šovinisti na ilnevni red. - I ti slovenska šola v Trstu, za ka taro se bore trlaški Slovenci že 26 tot?! o tej italijanska ve-hkulturna gospoda absolutno nofce nič stišati, ako tuđi v kti sapi kriči 0 krivičnosti Hrvatov v Dalmaciji. -•■- Ako tuđi je ■/, živim i številkami navedenih na tisoče slovenskih **it solo godnih otrok, ali toli pravični I ta- 1 ija.iii pravijo pre.i ko slej, da trŽa&ki Slovenci ni majo pravit*** do slovenske sole. — Ali ne 1e to, magristratna #o-i-poda niti ne dovoli razobesiti slo-venskih nadpisov nad izkljiuno sto-\ anske trgrovine in isUi trospoda principijelno ne sprejema slovenskih a log, ako tuđi je slovenski jezik de-S.elni jezik. Da, colo tedaj, ko uboiri t.količanski oratar ali Iržaški slov. obrtnik pJačuje davke nikdar siteiim magistrat u in ko se nas mladenič javi r/ vojaško knjižico, mu pretijo s policijo in za porom, ako se predrzne govoriti slovensko, — Polejr zatiranja od strani inopročiie in vele kulturne gospode prihajajo ])ii se itali-janski listi ter dan na dan hujskajo svojo podivjano drluil proti niir-lteniu slovenskomu ljudstvu. Tako, kakor v Trstu je deloiua v Gorici i*\ vseh inestih Primorja, kjer inuij<» ^velepravičiii in velekiiltnrni^ Itali-JHiii mot- v svojih rok ali. Nepobitni dokazi so to, katerih resnienosti ne more za ni ka ti nikdo! Tako putuje iuilijap.^k:: ir.:m.>'.nn Frimorja nad s-lovaiisko verino! Ili ti zaslepljeni politiki, ti t'anatiki in njih »slavno« ensopisje si upajo se-«iaj še dan na dan napadati dalmatinske hrva«ke poslant*e, da so krivični i n nasilni nasproti da 1 m a t i uski n i ltalijanom, katerih takorekue v pri-nieri s prebivalstvoin v Dalmaciji sploh nič ni, a katerim. tuni kjer so, ^eiidar le hot-ejo dali — odnosno so /e dali vse pravice! Ti kričači igraju sedaj ravno tako vlogo, kakor mi tat, ki je kričal na vse $rrlo na ulici: ^Primiti* jra!^ — »Velekulturna« jrospoda zahteva seveda z^ise vse pravice, ćelo tain, kjer jim to glede na njih brezpomembno število ne pritičejo in kjer Ttalijuuov sploh ni. A Slovanom, ako so tuđi ti v većini ali vsaj v znatni inan,i>iui, tem — ničesar! Xo. počasi >ieer. ali bliža *»e vcii-der le čas, ko 1k> slovanska većina tuđi v Primorju obracunala z zasloplje-2;imi italijanskimi fanatiki. — Ćas i-hrvanskega hlapčevanja se bliža vedno bolj in bolj svojemu koncu, a istotako se bliža svojemu koncu krivično in nasilno italijaiisko nadvlad-.ie na/1 slovansko većino v Primorju. — Ako bo med Slovani vladala ined-^ebojna ljubezen, skupnost stvari, irezen in premisijen razum, ni vec daleč čas, ko bodo »dnehale verige, v katcre nas stiskajo zaslepljeni in nekulturni italijanski ino^oeneži! Cvetoć! klerikalizem m njegova uera. (Dopis / dežele.) Kako ikkIU in inpertinentni so uailuti klerikalei, je splosno znana .*.tvar. \ajbirlj se to nizodeva v naši <>žji domovini in '/lasti na božji poti na Brezjah. Tu sem prihajajo iz rasnih krajev fanatizirane mase, doma-čini in tujci, večinoma revni pa casih tuđi premožni verniki. Ko bi sli M razvedrilo, da si razširijo obzorje, bi že Človek nič ne rekel. A temu ni tako. ZavtHinemu iu rodoljubnemu čloVeku se morajo le podjarmljene oviioe v sro© smiliti, ko tavajo ter iidejo Marijo in bog-a ob potib in gr-inovjili, nevedoč, da je v veeoljstvu. Bilo je neko sadnjih nedelj. Tani pri znamen ju je nmogroštevilna množica iz najnižjih alojev s cerkvenimi zna-ki, klečala v travi, mokri jntranje rose. ISlišal «e .jo silen vriU ra*novrst-ril4 zvokov. Kni so molili, drugi pre-pevali v rasnih grudah in vsak po svoje, kakor ti. Ta prizor je apomi-i4jal eloveka na poslovljenje križarskih vojn, ko so šle na boj proti polu-mesecu. — Nekoliko pred de«*eto uro i>rikorakalo je mnogobrojno takozvanih »Cukov« iz razlicnih krajt^, mimo cerkvenih vrat na samostan-sko dvorišče, kjer so imeli društveaio zlR>rovauje za časa ćele službe božje; lt trije so stopili v cerkev za par tre-notkov in zopet otišli ter zapalili svaljčice. Društveni jrovor je imel or^ranizirmi katoliški duhovnik. K temu je pripoumiti, da brezdvouibeno izineil došlih »Cukov*. ni bil nikdo pri zjutranji maši, a tuđi m» pri deseti maši, in to na božji poti. Ali je to katoličko? Kaj hi bilo, ako bi na tak način napravili izlet »Sokoli« ter bi za cerkvenim obzidjcm, za C-asa eer-kvenecra opravila, imeli zborovanjef Ali bi ne bila to ot'itna demonstracija proti eerkvi in kršenje eerkvenih obredov * Staviti se snie jflavo na knot\ i\o iiiot*'ii i:i \. ' ■ .:■ .1;) bi cer-kveua oblast nemudoma napravila ovadho ter zahtevala, naj se kolo-vmljo - govornika takoj aretira! TocLi kaj se hoće pri nas —, ko na katoli* ški podlaci nobena zloraba, nobena tndi najvet'ji lumparija ni predebe-la. Hinavski in lažnjivi jezik ni vera, marvec vera je dostojno in pošteno življenje. Naši novodobni katoličani, vul^o klerikalci s>e i»o njih dejaujih iu uehanjih delijo v dva razreda, em t-o hinavci, dru|?i nevedneži; prvi so vsi tišti, kateri z vslijevanjem ver^ iiobro živijo, in drupri, ki vsled svojo neskonene nevednosti vse verujejo kar se jim natveze. In tejra mračnja-štva še ne bo konec. Napredni nazori ne b(Hlo klerikalizma vničili, teinvtH-, klerikalizem se bo ubil sam. Obooilbe ir. ])oniilovanja vredno je, kar se se-danji čas vedno dogaja, «la lazijo pod krila te stranke ter hodijo v cerkev i* radnik i in dru^re osebe, ki so bili slušatelji vseučilišč. Le škoda za klopi, ki so jih ondi obranili! In zakaj vse to, kar se nekdaj ni dogujalo? Morila iz preprieanja ? Ne! Vse iz ko-ristolovstva, da se prej ko prej s yx>-močjo duhovništva ]>ovzpne na viš.ji klin. V varstvo te stranke sili tuđi /e militarizem, ter na ta način združuje razne faktor je v eelotno enotc. Kam se teodlajri ni trpežno in da vlade te vrste edino provzročajo in izrodi jo revolucijonarje in anarhiste. „Slovenski Jfarod" izhaja dnevno dvakrat. Dnevne vesti. -f D**\m* hmmkm, V udnji «*gi dm. sbom je bil »voljen direktorij bodoče deželne banke. Razume ne ob sebi, da bo dežetna banka zavod, ki to ga kl«rikak*i ustanovili aa k!ertk*lc«. Dali so pač v direktoriju in v nad-zorstvu tuđi naprednjakom malo za-htopHtvo, a še tega ne radi in samo ker so bili v to primorani. Napredni zastopniki v bodoći dešelni banki bodo imeli Mino ilulhinat kontrole, si-eer pa je 6uiatra4i deielno banko za klerikalna podjeije in za klerikalno fctrankarako napravo. ~h »Slovenaka žena«. Narodao-radikalni abitnrijenti in abitnrejent-ke so imali letoe v Tr*tn zborovanj«, na katereni so reševali razlieiie probleme nalMga 6asa. Neka gospde. Rn-eova, ki je letos dovršila učiteljišče, se je čutila poklicano raspravljati o ženskem problemu in »Učiteljski Tovariš« je to modrovanje priobčii v svojem podlistku. Razume se i>b sebi, da nas samo veseli, če se mladina zanima za javne zadeve. Ali čudno je to, da ta narodu oradi ka lua mladina ne zna drug'eg'a uič, kakor zabavljati in razdirati vse, kar so drugi ts teža-vo in z žrtvami ustvarili. Omenjena prde. Rusova se je na tak način lotila »Splošneca slovenskoga ženskeg* društva«. l>ekle, ki je pred nekaj ted-ni šf drsalo po šolskih klopeh, je seveda poklicano izrekati take uniče-valne sodhe, zla^ti ko se mu niti ne sanja, kako tciko je bilo tako društvo pokliča ti v življenje in koliko težav je, da se vzdržuje in >e mu za-protavlja lepo pro<-vitanje. Žensko društvo izpolnjuje v svojem kro?ru vse svoje dolžnofiti kar najbolje. ĆV yn mislijo te ali one £rospotličn« da hi bilo treba driiprat'e tlelati, jim nih-če ne hrani, oskusijo in pokažejo, kaj premorejo in kaj zuajo. Navadno ie pa tako, da to, kar spada v nar>ornik namesto prof. Jarca. A dosege 1 je to mesto sele i>o ljutom boju, ki je nastal v lastni stranki. Po pravici bi bil moral nadučiteli R a v n i k a r postati dež. odl>oniik. Ravnikar se je tuđi odločno poteg-o-val za tu mesto, a odriiiil ga je dv. Susteršie. S kruto roko ga. je pahuil na straii. Ravnikar je zahteval mesto naslednik prof. Jar-(4a, ne bo imel samo Šclskega- referata, ne£o tuđi zilravstveni referat. Iu dalje je zastopal mnenje, da je dr. Za je kakor ustvarjen za naslednika prof. Jarea, ker bo kot odličen zdravnik gotovo dobro opravlja! zdravstveni referat, pa tuđi šolski referat 1)0 lahko uspešno oskrl>oval, ker je tuđi peda^oprično jako izvež-ban, saj je kot jrimnazijalec veo let z dobrimi rezultati instruirah Naravno josebno pa še njib »j^ospodi-r*je« ne. Kdor živi na kmetih, ta že ve. kaj so »jrogpodove grospodinje<<. Pri vsak i pri lik i pokažejo, da ve»"* premorejo kakor učiteljeva soproira, zato pa imajo tuđi pri nevednih \y\~ deh več veljavre, kakor uiarsikaU^ra j»oštena žena. Ako bi klerikalni po-slarnci hoteli zboljšati učiteljeni plače — med njimi je nekaj takih, ki bi to radi storili — poteni jim nastopi nasproti duhovščina. Rrez prečai»titih pa klerikalni poslanci nikjer ne dobe većine. Dokler s<^ bili učitelji edi-ni, so se že klerikalei resno pokajali, kako bi bilo mojroče potolažiti nara-ščajoeo nejevoljo učiteljstva, a se u*? zameriti duhovščini. Ako bi bila razstla nejevolja vsc^a učiteljstva, bi bila uteirnila vines poseči vlada. To bi nobena vlada, če hi bila še tako klerikalna, ne mog-la dolgo trpeti, da bi vse učiteljstvo z vso eneržijo nastopalo proti tištim, ki jim iz strankarskih namenov ne dajo, kar jim gre po vsi pravici. Iznašli so pa*' pravo sredstvo. Razdvojili so učitelj->tvo. Dobili so se učitelji, ki so za >klrdo i»-če }»ro«lali v* totale tovarile. Klerika lci fto vol ili Jakliča v deželni in državni zbor ter vpili: Vidite, mi smo drugači prijatelji vaši, kakor iiaprednjaki. Poslali so kasne je še Ravnikarja v deželni zbor. Imenovali so par Slomškarjev na l>olj važna učiteljska mesta in razdor je bil gotov. Med vsakim stanom se najde-.]o »značaji« koritarji, in to se je dobilo tuđi med učiteljstvom. Obljuho-^ ali so vedno. Zdaj in zdaj vam zboljšamo, samo vplivajte, da jih već pristopi k Slomškovi zvezi in da na.> ostali ne l>odo napadali po listih va iie bodo agitirali pri volitvah. Ko so pa SlomAkarji zahtevali izboljšanjp, tio jih pa tolažili, da bi prav radi storili, a ne morejo, ker jih napredno učiteljstvo preveč napada. Drugih je bil zoi>et vzrok Gangl, ker je bil toliko »neprevideii<:, da je on stavil jiredlog- za zboljšanje. 21godilo se je pa še nekaj drugega, gladovala sta ćelo »učitelja« zoper zboljšanjc učiteljskih plač. To je bilo pa tuđi ne>ka-terim Slomškarjem preveč. A dobili bO se takoj zaslepljeni iu zabiti Slom ikarji, ki so druge pogovarjali, da Jaklič in Ravnikar ništa voljena od učiteljev in morata ziist opati le kinečke koristi. Gospodje, 'tu se pa vse neha. Prej so vpili, da so s tem, ker so dali uč-iteljein dva mandata. vani hoteli koristiti, a sedaj naen-krat ništa več zastopnika učiteljev. Tako neumnih ljudi ni pod solncem. aa bi imeli pri svoji organizaeij načelnika, ki gla&uje in odloči, da ^e jim ne srne zvišati plače. Vedeli smo, kake »luči« so Slomškarji, a za tako reurane jih pa vendar nismo imeli. Krivda, da se plače ne zboljšajo, so Slomškarji. Ko bi učiteljstvo skupno in brezobzirno začelo postopati, potem bi se klerikalci radi ali ne radi, morali vdati. Brez boja ni zmago in jo tuđi pri učiteljstvu ne bo. Tova- nega ontre.šjn. do hiše mojega oretn. Dolx»r človek vani je bil, možje kro-karji, moj oče, sladak ko med, pa tildi trd ko dren, prava goreujska jarč.M, vam pravim, možje krokarji. Skoda! Ne. živi več, omin!« »Hhig mu bodi N|M>miu« zareuče uizki ghisovi, )>ri tem pa se. nama ka jo mi hi jezik i z rezno kapljico. »L>omov sftm se priklatil kot kralj capinov. niožje kroknrji, kralj <«apinov. vam pravim, najlej>ši med i-jimi in najbogatejši. Strgani čevlji, razcapaue hlaoe, zaiuazan suknjič, crna srajca, obledela ovratnica in ),oteptan klobuk, kaj hočeto več, Potem pa sedein ho/jih v žcpn! Še ne-];aj! JS seboj seui imel tuđi prvo spri-icvalo o i/pitu, dovrseuem / najst-.iajnejbim uspehoin v krokarski i\rh\-vi. Vsaj jih poznate ta sprićcvala, možje krokarji ? Lepa je bila diploma, vani pravim, lepsa kot doktorska. Doraov sein priromal pražen in '/mučen, žalosten v tlno svoje duše iu i>kesan bolj ko svetopisemski /gubljeni sin, gotovo pa z boljšiini nameni kot ta. Pa me je zagledal oče izpred lileva, gnojnico je vravnaval, niožje krokarji, in ko sem pri»el do njega, ini je dejal: Bog te sprejmi ]>od domačo streho, Drejče. Pa te dolgo ni biio in slabo barvo imaš. Medel ei in hled. Gotova pi pe t*cili vettko. Veliko, veliko, oče! mu odvrnem ske^ano, vsaj veste, da se mora človek veduo učiti in nikoli se ne nauči dovolj v življenju. Kako pa z vami, oče* Zdravi ste, kakor vidim, čvrsti tuđi, se trdnejsi kot zadnjo pot. Kako pa domači kaj! So li vsi zdravi1? lit /ivina, pa ]K>lje? Sli šal sem, da se obeta letos tuđi na Gorenjskem dobra letina. Bo ž<\ bo že, Drejče, da bi le bilo 7in i raj tako, pa bi šio, meni oč>, skoraj na to pa prijamni: Zdaj boš ti lahko poprijel za kako delo; veš, de-iavcev mi manjka, star sem pa že tuđi in sam ne zmorem vsega, vsaj veni, da te veseli naše delo. 1, kej bi me ne, oče! Vsaj druge-ga tako ne vem početi tukaj. Malo spremembe pa tuđi ne škodi. Prav imaš, Drejč>, bos videl, kako hitro dobiš drugo barvo, kar oez noč zgine ta mestna bledost. Učiti si se pa moral vendar precej. Ves vpal si. Kj, da, skoraj bi bil pozabil. Zdaj si imel inenda skušnjof Pa »i jo na-pravil ? Mar nef« Tistikrat pa sta spreletala mojo (!ušo strah in groza, na lijo se je vse-del crni gavran. Zemlja je zaplesala pod tnenoj, med nebom in peklom sem visel in stemnilo 8e mi je pred očni i. Duša moja je vstrepatala \Aa~ kor breza na poljn. O6e, oee, tvoj Drejče se ni ma izpita v tepu, tvoj ponos in tvoja dika se je spridil; če zveš to, žalostna bo tvoja dnša do groba. Ne, ne, te žalocti ti n& nakop-Ijem, pustim ti veselje in dopadajenje nad tvojim sinom. Nekdo pa je šepe-tal: Povej, )>ovej! Tedaj sta pričela ljuti boj bojevati v moji prestrašeni duši dva velika, mogočna junaka. Bila sta bitko, kratko, pa kruto in pod udarci, težkimi udarci je trpela moja duša. Tekla je kri obema bojev-nikoma, crna, kadeča se kri in na-makala je mojo dušo, prepojila jo je, da je postala crna do zadnjega kotič-ka, omadežtnale sta mi dušo in teli madežev nisem izpral do danes. Dokončala sta boj zli in dobri duh, na pozorišoe je stopal zmagoslavno de nion. 8attuisko so prežale njegove oči, ko se je oziral na mene ,pri tem se je krohotal, rogal. Božičev Drejče se je takrat vzdramil, iz svojega žepa pri suknjicu je izvlekel pergamentno krakar-sko diplomo z bulo vred, jo razvil in bolj potihoma, žalostno dejal svoje* mu očetu: To spričevalo sem dobil, grozno sem t*e moral puliti in truditi za njega. Pa Đožieev Drejče ni lagal takrat, možje krokarji, najčistejso, najftvetejšo resnico je govori 1, ker se je rea boril za žive in mrtve, da je doaegel tako izborno diplomo. Suho je grlo, možje krokarji, in dobra kapljica, na zdravje domovine poiirek!« »Živio domovina!« in zvrnjeni so kozarei. Andrej BoŽič se oddahne in nadaljnje: »Boiičev oče eo gledali spoitlji-to pergament, velike Vlulgla črke, gledali so pečate, gledali bulo. Drej-četovo ime je bilo kar tiskano. Ču-den se jim je zdel samo orel, cesarski orel so mislili da je, in takrat, niožje krokarji, jim je razkladal nade-budni sinko z vso svojo zgovornostjo, da to ni cesarski orel, da je to le sova — krokar, znamenje učenosti, Drejče pa je vzel spričevalo v roke, ga prečital slovesno očetu. Očetu pa so prijetno zveuele na uho latinske besede in so djali: »Ves, Drejče, če prav ne veni, kako se to pravi po naše, me pa veseli vendarle, da si tako dobro napravih Ej, kako je to lepo izdelano, kako je trdeu papir i u pa ta rdeči vosek. Nič čuda potem, da že bamo spričevalo stane toliko. De^ei goldinarjev si mi pisal menda. Xo, zdaj ]»a »topiva v hišo, da ga. bo pogledala še ona.« Božičevejra Drejčeta se je pa po-lastila takrat veselost. Spreletavala ga je le takrat zona, kadar je zagledal reiečega demona, ki se mu je •mejal tako predrzno, tako nesram-no v obraz. Konec povesti pa je ta, da je dobil Boftieev Andrej za svoj prvi izpit iz krokarflke države de tiato popoldne od očeta desetak, h kateremu je dobra mati navrgla skrivaj še petak. Možje krokarji! Žaloatna je po-veat Boiioeveira Drejčeta; v dno duge mora pretresti vsakega, kdor je iz mesa in krvi in zato vam pravim, rnožje krokarji in vi bnicevske duše: Idite in storite tuđi vi to, z vami pa *re6a junaikaJ« rili, ne iaćite osehne korUti na Ć.kodo drngih, ampak nastopite skupno proti izkori&čevalcecu. Občudovanja **o vrodni tak i učitelji, ki m upajo pri -^edanji klerikalni strahovladi nastojati odkrito. Ko bi bili pa vsi r*iini, potem bi se pa uobeueinu ue moglo nič ziroditi Kdor še do ><*iaj ni »pre-gledal, kaj klerikalei nameravajo, ta ni vreden, da se imeniij** učitelj. ^ Slaba vest se o^lala pritoini-kom r*od Oswaldovo zaščito v z«devi zgTadbe nekega jirizidka v Idriji, pa ,-kušajo na dulgo in široko zagovur-jati hvo je nizkotiio počet je. Ne harno se obširncje bavili s klerikalnim i lažmi iu zavijanji, ki jili v dotirnem dopiru kar inrgoli, ker je ta sluČAJ \ idriji vsakomur znau in fei vi>ak lmh-ko ogleda klerikalno hudohno«t. V«i pošteno in pravično cuteča Idrija ie tdina y tem, da >e i>ose^tniku Koba-!u godi vnebo\T>ijoča krivica. Lju-dein, ki mislijo s nvojo jjametjo, ne gre namreć v glavo, da bi bila žt b'Z-nobetonska ^tavbu r)gnjeuevarna kakor tuđi, da bi neznaten potoČefc. kojega struga se ni prav nie izpreme-nila, vsled stavbe zadevne kleti n«-pravljal kakršnokoli škodo. Treba tuđi pomisliti, da je potoček last c. kr. erarja, da mora tedaj pro\-zrocV-no škodo poravnati erar. In glej, erar, ki je za eventualno škodo vsled preplavljen ja odgovoren, ni i.govarjal, pač pa dve drugi nopo-^re>(> na mnenje izvedenčevo ne ozirm-In stvar da ni koruptna! Klerikalfi Idrije s jx>^tenin!i sredstvi ne morej<» 'lobiti v roke. Kako pr;;v jim leda.i 1 riđe, če morejo dobiti d\ a doslej napredna gla.><»v;j. Saj so še vedro n*i tvetu ljudje, ki iz sehieitih nainruov I roda ja jo svoje prepričan je. Mi jih klerikalcem prav iz srca privoM*inw>, >aj imajo že vec takih ekscmplarov v svoji sredi. Oswald pa je tuđi vselej pripravljen v takih slučajih posredovati T»ri svojih ljubljanskih prijate 1 jih. Tako je korurnija v najlepšcn cvetu! Koliko ča?>a pa bo to trpclr) ;»a je drugo vprašanje! Cv ?>i vrho\ n .'•eželna oblast na ta na«"iu uredi sv< je poslovanje, nam tuđi prav. Tod.t maščevanje priđe prej ali >lej. P«> Idriji se širi govorica, da pri ten -luča ju za si od uje Oswaldova gard-i >e drugo namene — razpust obi*insk* ga odbora.To pa se nara malo verjet no zdi, saj klerikalci se še od poraz«• pri zadnjem razpust u nišo oddahnili I"*a je tuđi r»a\-zlir* neverjetnostim, ki se danes gode v deželi kranjski, ta račun brez krčmar ja. Sicer se razpn-sta ne bojimo. Klerikalei naj b>».f> pripravljeni na pc»ix>ln j>oraz tndi i»» novem, od njih za S. L. S. prikrojt-neni voliln .du! X ' tnrej sv» jo slabo vt'-:. .-voje g» - duše tola žijo, kakor vedo in znajo, idrijsk-> prebivalstvo bo nad njimi izrekl* svojo obsodbo. -^ Hrvaški klerikalei na delu V bakarskem okraju na Hrvaskoi je bil izvoljen za pf»>lanca v salu Eraznio Barc-ič, ki za sto pa ta okraj ćelo vrsto let v hrvaskem parlamei tu. Barčič je edt*n najodloc-nejših sv. bodomiselnih hrvaških nolitikov, k ni nikdar prikrival svojega mišljenja. Zato ga tuđi klerikalci najbolj M^vražijo. Pri pravkar končanih vt litvah je izdal oklie na svoje volile v katereni pravi med drugim: »N»-srečna zemlja, v kateri gospodarij■> t;uhovniki. Dokaz toga Italija, Por tugalska, dokler ni bila proglašci;.! za republiko . . . Zato vsi na volišč* da zmaga svobcnloumna narodna hr ^aška misel.« Tako se je glasil Barč'-cev oklic. Klerikalci ro zaradi teji <-klica kar zbesneli. Jeli so kak« stekli psi napadati Barčiča, češ, du hoče na Hrvaskem i>ouzročiti portugalske razmore in da bi ti uapari; bolje držali, so si klerikalci izmislili podlo laž, da so isto noči, ko je pn ;• izšoI dotični oklic, Barčieevi pri>t;: napadli ob 12. ponoći samostan n Trsatu tor ga hoteli z dinamiton razstreliti v zrak. Seveda na vsej tf.i vesti ni bilo niti trohieo resnice, klerikalei so si o*inamitski atentat na v 1 ini izmislili — ix> starem svojti: načelu, namen posvečuje sreditv;i. Tako i>ostopajo klerikalci pri na> u ' Slovenskom, tako i»stopajo tuđi i1 Hrvaskem: njihovo edino orožje laž, obrekovanje in natolcevanje. 4- V VIII. činovni raired &o l>; li pomaknjeni profosorji Pij Babo der (romanist), Anton Gvaje (ri>ar in Ivan Koštial (slavist), prva ih ženskem, zadnji na inoskem učitelji scu v Gorici. 4- Podelitev naslova. Učitelji1 tek>vadbe na ženskem učiteljicu Gorici, Josipu Janovskemu se ye p*1 delil naslov profesor ja. — Umri je po dolgotrajni^ l><>-lezni v starosti 61 let g. Fran Kl ti mene, u radnik banke »Slavijc Pokojnik je bil navdušen pristas na-rodnonapredne stranke, ki je zvest) izpolnjeval vse narodne dolžnofcti Čislani rodbini naše iskreno sožali^ — Castnl v«*er Davori a« Jenku priredi »Olasbena Matica«, kakor imo ie poroćali, dne 6. novembra v veliki dvorani hotela »Union« povodom SOletaioe i himne »Naprej«. O postanku te naše marseljeze piše mojstcr Davorin Jenko v 3. zrvezku letošnjih »Novih akordov« tako - le: Dne 16. maja 1860. leta je zWtl Davorili Jenko pesem »Naprej /asUva SKne«. Davorili je pri neki prilo/Jicsti zaprnail Siinona .Tenka, Iu lit /lo/il pe-eiu. katera bi bila pripravna /« koračnico, da se po je pri izletn. Će/, nekoliko dni je dobil Đ&vorin od prerano umr-lega Simona pt*sem »Naprej< . Posku-šal je večkrat, da jo koniponim, ali ni niogvl najti melodije, kntcra 1>i od-jarovarjala tekstn. Ves trud je bil za-stonj. Dne 16. maja popoldne £ie v Baderjevo kavarno, ki je bila blizu vseučilišča. Tukaj jo zaeel ritati staro »Presse«, ki .je v podlistku napadala in grdila slovenski narod načinom, kateri je bil svojstveu tomu Slovenstvu vedno sovražnemu listu. Ta članek je Davorina tako razsrdil, da je vrpre! ta list stran in sol iz ka-varne. Na uliei zaeni* naeukrat peti tiho v sebe: »Naprej zastava Slave!« l'stavlja se in ves začuđen reoe: Glej! taJwO dolg-o seni se brezuspesno mučil, da bi dal na>v t j pelini,a se-daj v moji razburjenosti vsled »Preši ne« grdnje na slovenski narod, se ni nenadoma nasel nap^v pesmi: »Naprej zastava Slave.« Davorin gro v Prator in v erostilni >z-im Hir>fjje^-napiše to pesem tako, kakor se še da-nes poje. Prvikrat se je pela v javnosti dne 22. oktobra 1860. 1. na besedi ^Slovanske^a pevskega društva« v dvorani pri »Sperlu« na Dunaju v navzočnosti ninog'oštevilneira slo-vanskega obeiustva. Njeni glasovi so t lektrizirali vse navzooe občinstvo iako, da odobravanja ni hotelo biti ni konca ni kraja. Takoj nato se je raznesla pesem po vsein Slovenskem, Ter je ma Ione postala narodno blago. ■\ tndi ostali slovenski narodi so jo r/o bprejeli, in tuđi med njimi se je istotako udomaćila, kakor v Slovenci b. Posebno Čehi in Hrvati nišo po-.ibili pri slavnostnih prilikah na to Tiavduševalno himno. Pruske vojue inuzike so jo pri vhodu in izhodu iz reske leta 1866. svirale, a ruske vojne muzike pri vhodu v Plovno. Sofi-;•> in Kars.« Pri pom i nj amo, da je himna »Naprej« izšla tuđi v angle->kem prevodu. -- Skrivnostna tajna agentura v Ljubljani. V svoji sobotui številki MTio ]"K)d tem skrivuostnim naslovom riobčili notico, ki je po mestu po-\ /, ročila precej senzacije. Vse vprek -o nas izpraševali, kaj se pravzaprav -a to notico skriva, kakšni tajni se-- tanki se vrše v dotičnem pavi-ionu in kdo so prizadeti ljudjo. Mi smo se tem iztikačem tajnosti se-vpda prav iz srca smejali in jim / vso potrebno epsko obšimostjo razln-irali, (]a se za dotično notico ne skriva iiie drugega, nego po amerikan--kem načinu zavita reklama za jubi-ejsko razstavo v Jakopičevem paviljonu. Odkrito priznavamo, da nas je «,ram, da moramo ćelo za taka kulturna podjetja. kot so Jakopieeve umetniške raz&tave, delati amerikansko reklamo. To kaže, da so naše razmere nezdrave. Po eni strani kri-irno: Dajte nam unietnosti, razkrij-'(- nam j<~>, ker jo imamo, storite, to neodpustljivo malomnrnost rvz prikrivanja vse dotlej, dokler p ne obrne na bolje. — Sedaj otvorena jubilejska razstava, ki obsega -id 250 razlieni umetnin in o kateri prinesemo prihodu je dni obsežnejše poroeilo, je* v istini nad vse zanimiva m zasluži cim največji poset. Vstop-nina je zmerna: 1 K, ob nedeljah in praznikih samo 60 v. Manjsa pač ne more biti, če naj Jakopič stroškov, ki ^amo za to rastavo presegajo vsoto -^O0K,ne plača iz nebogatega lastne-u-a žepa. Sicer pa je kakor je pokaza! veerajšn.ii }>oset, naša sobotna reklamna notir>n prfr-oj izdaln. — Vzorna nemšoina. Te dni je hodila po razlicnih kancelijah stara ženska in ponujala prošnjo, ki ji jo .1»* spisal kdo ve kateri zakotni pisac v nemškem jeziku. Ta prošnja se ^lasi dobesedno: »Hohe Magistrat in Lriibaeh. F^rsuche das Hobe Magistrat um Anfname in die Gemeinde in Laibach und die Zustendiekeit. f*h unterferticke Erzuhe das Holu Magistrat deni Stad Laibach um Aufnane der k. u. k. Gezeces laut der Aufname als im Ferband als eine FMmise en Aufnemen Ernat zu wer-^n. Irh bin Geboren Siska, ich Ha-he gedi^nt auch Laut meis Zeinizes. rla ich aber schon in Laibach seit 52 Ihare bien als Kohin und bien Arm f»np Fermegen, so Ersuche das Hohe ■Magistrat der Statt Laibach mu-h 'im meine Bitte Zu Endschprpchen.« ^ udno je, da se sploh še najdejo tako zabiti ljudje, ki v taki nem£eini Prošnje spisujejo, ko bi jih v sloven-^kem jeziku gotovo bolje in gladke-Jt in pametneje spisali. »AffM - M«rk«r« bi bil moral i meti v soboto gvoj občni zbor, ki pa se ni \TŠil, ker je zadruga v koukur-zu in torej sploh ne more ničeear već sklepati. — Pogreb gospe Marije Stare jd liil veeraj lKipoldne in se #a je ude-iežilo mnogostevilno oheinstvo iz i'jfjodlienejsih krogov. Priredbo ]»o-^i-eb^ je oskrbel 1. slovenski j:<»srebrn /avod g. .los. Turka in sic^r iako lepo. A'sa oprava in oprema j^ j;iko »legnntna in ukusna, zlasri km^n je Mekleni mrli>ki voz. — Tiskovna po mota. V >poklanom«, ki g-, jp priobčil g. Vekos lav Mrak v sobotni sto\ ilki »SIov. Xaro-i:a<» se je vrinila tiskovna pomota, ki kvari smisel stavka. Xamestor ..... da ji* tajnik nar.-napredne stranko nekak ptiček ... se ima glasiti: — da je tajnik nar.- napredno .-tranke nekak psiee-k..... — Ne kupujte tujih sredk! Kakor znano, so inozemske srećke v Av-striji prepovedane. Tuđi ^eeke. ogr-j ko razredne loterije so strogo pre^>o-vedane. Kljub temu so se zaeele v zadnjem *"asu imenovane sreeke v tostranski polovici zelo razširjati. Probivalstvo se tore.j oin>zarja, uaj ne kupuje navedenih srečk, kajti vsak ilobit-ek zapleni av.strijska oblast, lastnika sreeke pa še prav o;>-cutno znnrp. Prejeli smo sledece pisanje: »Slavno uredništvo »Slovenskoga Xaroda.« Xa podlagi ^ 19., zakona z dne 17. decembra 1862., st. 6 drž. zak. iz leta 1863., Vas prosim, da izvolite v prihodnji številki cenj. lista objaviti sledeči stvarni popravek: 1. Xi res, da me je Mazelle zastonj redil; rrs je le, da sem se parkrat tistavil v njegovi gostilni, vselej zahteval račun in istega tuđi popolno izpla-čal. 2. Xi res, da sem bil sotrudnik Holokranjca^; re>nua je edino, da nisem nikdar poslal nikakege dopisa \ ta list in zato nisem mogel biti so-trudnik. — Beležim z odličnim spo-štovanjem dr. J. A d 1 e š i č. Ljubljana, 27. oktobra 1910. Javno predavanje v »Narodnem domu« v Novem mostu. V torok, dne 1. novembra ob 8. zvooor predava prof. dr. Davorin Lončar iz Idrije o predmetu: »Slovenci v kulturi in po-Iitiki. ga-silno društvo plesno veselico, dj si ljudstvo, zlasti mladina, privošči nekaj poštene zabave in razvedrila. Grozno pohujšanje je vselej pri'klerikalcih! Vseh naravnih nezgod, ki se zgode so krivi liberalni pohujšljivđ: točo, povodenj, peronospero, sploh slabo letino, in morda še ćelo vipavsko burjo, — če slučajno prekucne v graben kakega natrkanega klerikalca, — pošilja pravični Bog za kazen, radi pohujšljivega plesa naprednjakov. Sicer se pa ne branijo tuđi orli in bogomile pq-služevati se takih „grešnih" priredi-tev; zlasti oni, ki čutijo kaj cvenka v žepu; drugi, s kaco, pa plešejo za obzidjem plesišča, natihoma in zastonj, na račun od liberalcev najete in plaćane godbe. Da se tako skriti nparČkiM zabavajo bolje, nego oni na plesišču, je gotovo, in tuđi — scveda — brez bohujsanja. In ako se v Vipavi v neki niši, kjer stanuje nek zelo visok gospod primeri takole vsako soboto in nedeljo večer, kakor tuđi — le slučajno — večkrat med tednomt vpoznih nočnih, oziroma, zgodnjih jutranjih urah, da se shaja ondi družba obeh spolov, zlasti zadnji čas, neka znana „frajla" iz Trsta, vse to je morda po mnenju klerikalcev najbrže kak „potreben prijateljski sestanek". Kljub temu, da pri-voščimo klerikalcem iz srca take se-stanke v nočnem času, postaja vendar vsa ta zadeva čedalje bolj sumljiva. Ni čuda, da so se pojavili med prosti mi Vipavci pesniki ki opevajo wslavne čine" nekega gospoda, ter govori ves trg o »povštertancu* .... Vse to je pa gotovo znano vrhovnemu klerikalnemu poveljništvu, ki se pa za to ne meni. Razni Silvestri in .Bolji Miri41, spe tuđi kar naprej svoje pobožno mirno spanje, dasiravno bi bilo časih potrebno, da bi tuđi ti možje od pri i svoje pobožne zaspane oči in nastavili svoja gluha ušesa, ter z metlo v rok i pomeli smeti izpred lastnega praga i u s tem preprećili tuđi prav veliko klerikalnega pohujšanja. I/. Zacot*ia °b ^Avi. — > Kile^emu l*i a poru.« Na nutiro »Kak » hi libe-ralc-i hoaoriii'li ^voje agitntorje« v »Rtjf-opiu Prajiurju« z dne li}, okto-l»ra i. L, št. lit, o*!MrovarjaiM ledeče: Xi r<>, i pi\ zadnjih oneinskih volitv.ih liher zato potii>irati, ko lu»m studirah pi*' pa !>o uji obljubili podpc»n> kot revnoiiin, pntt'i''hnema dijaku. ki sf*m jo tiuli dolal od po-sojilniff v znosku po 170 K. Ne-sramna laž d«»pisnikovii je, e Ćohnlov proces ugodno izvrši za liboraloe«; revS pa je, da ^rosp. Taufer v tem smislu z menoj nikdar ni ^ovoril. Ni res, da so bili liberalni mošujieki zadr/ornjeni in niti vinarja nisem dobil iz njih, ko sem do hi I primerno, zneske otl gg. Wein-bergerja, Zimmermana, Poljska i u Tauferja. Palje ni res, da mi liberalna posojilnica ni dovolila no^ne podpore, temveč je res, da mi jo je dovolila, a sem jo sam odklonil iz groto vih vzrokov. Gospod načelnik mi pa sploh ni ničesar obi juho val, ker sam kot tak niti ne more. Podla laž je, da bi mi bili liberalei svetovali, naj napravim prošnjo na obeinski odbor, amnak res je, da so mi ćelo od-svetovali. Incijativo za to seni dobil že pred meseci iz Idrije od eloveka,ki je strasten zaprovornik sooijalne demokracije — a ne zagorske — ter sem jo izvedel takorekoč proti volji zagorskih liheralcev. — Poštena slovenska javnost iz teg*a lahko spozna, rla nisem dobil od oboine podporo kot liberalni agitator, ampak kot reven, potreben tiijak; spozna pa tuđi lahko značaj zaporske^a zaupnika na Dunaju, g. Peterlina, da naj drugič bolj pazi na zaupne pogovore, da mu no bo poročal neresnice. Sploh sem ra-doveden, ako se to ujema z akademič-no častjo g-. Peterlina, ki pole# tegra Še sedaj ni odgovori 1 na krepke be-sede o svojem zna čaj n v n»eki številki »Slovenskegra Naroda«? — Anton K o d e r , stud. iur. Glas iz TVbovelj. Kakor se sliši, se tukajšnji Nemci, oziroma nemšku-tarji že jako pripravi ja jo za bodoče občinsk-e volitve. Imeli so baje že zborovanjp v Celjn pod predsedstvora znane^ra ki'anjskeg'a renegrata dr. Ambrožiča. Navzoči so bili: Tukajšnji vsemogročni rudarski ra\-natelj Heinrieh, inženir Krasnig'g, hrastni-ški Nemci Leiller, Burgpor, Wiltsch-nigrgr in menda sevniški vsenemec Wougr. Kaj so sklepali in sklenili, je >cveda tajnost. A tuđi obe slovenski stranki in socijalni demokrat je ne držijo rok v žepu i u se resno priprav-ljajo, da odbijejo nemški naskok. Sarmo nujuo je potreba, da te tri stranke složno postopajo in se ne dajo od \emcev speljati na led: da ne sprej-mejo v svojo listo takozvanih »tuđi Slovenecv« venkovskih kimovcev a ia Goriup, Pleskovič iu već takih. Kot slovenski kandidatje naj se po-stavijo zanesljivi, od rudokopa in to-varn neodvisni možje. Tuđi soc. demokrat je naj ne postavi ja jo kot kondidate rndarjev, kateri so od ru-darni*'e ali tovarn odvisni, in se ene-pa ali drugreira ravnatelja boje in vedri«* grlasujejo, kakor jim ra\*natelj ukaže. Kakor slišimo, nameravajo zadnje tri stranke proti industriji, ozirnina Nemceni jako g-alantno \yo-stopati in jim prepustiti eno tretji-no t. j. 10 mandatov. To i>ostopanje odobravamo, a proti vsaki drugri najmanjši koncesiji nasproti Nem-cem protostiramo najodločneje. Mi smatramo vso našo industrijo, g-ori od rudokop^! in doli do Riieklovih apnenie, za kupcijska podjetja, čigar poHOstniki in uradniki i majo skrbe ti lr z«i materijalno korist svojega pod-jetja, ne pa delati politiko, kakor so vsi ti možakarji od ravnatelja Hein-richa doli do zadnjega steklarske^a pisača vajeni. Sy. Bolfenk pri Središ«. Tnkaj je v soboto ponoći umrla ga. Ana Kosi, mati uadučitelja in mladin-skegra pišate] ja gosp. Antona Kosi ja v Sred i šč u. Kravo ukradi«. V noći od 23. na 24. oktobra t. I. je dninarica Marija Kolar iz Št. Jnrja ob južni železnici u kradi a posestniku Antonu Kumer-cu kravo v vrednosti 280 K. Marija Kolar je dobila zaradi krave pri celj-skem sodišu sedem mesecev težke ječe. A relacija napačnega id ravni ka. Vsled ukaza graškega državnega pravdništva so aretirali v Kremsn ob Donavi nekega dr. Avgiista Jor-ga, kFje bil v ondotni bolnišnici nastavljen kot sekundarni zdravnik. Osumljen je goljnfije. Izrodili so ga okrožnemu sodišču. Aretirali ao ga v njegovem stanovanja, ki se nahaja v niestni bolnišnici. Ko so oroiniki stopili v sobo, ter sahtevali, naj jim Jarsr «ledi, je Hm njego** «opro^» k noeni ^»marici, vaela ia nje strup ter ga užila. Z vzklikom: »Tega ne preživim!^ se je onesvestila. Odpeljali bo jo v bolnišnico in bo okrevala. Dr. Jorjr. ki je sele par mesecev v Krem-su liHstavljen, je živel v jako skromnih rnzinerali. Iz Gradca poročajo o tej aiietaeiji: Začetkom tega leta se je pci.iiivil v praški bolnišnici nek mlad -človek, ki se je izdaja I za »draviiika. V zdravu i šk ih krogih so kmaln sf»oznali, da ne inore l>iti sdravnik, Ler je bilo nj«*govo medicinsko znanja precej maj li no. Za^Kroni« (g. notar Ploj) in Tolstovrško slatino (slov. konzorcij). Ponemčenci so vfcled tega dobili re-spekt pred Slovenci, a bojeći okoli-čani nov po^uin. Posledice se že ka-žejo. Dočini dosedaj ni bilo inogoen /buditi ondotne Ciril - Metodove podružnice, ker ni bilo lokala, ne odioč-nih ljudi, se je .sedaj ]'»odružnica krepko oživela. V nedeljo, dne 23. oktobra je imela v prostorih Tolstovr-ške slatine obeni zbor z lepo veselico (vinska trg"atev). Kljub deževju so se prostori popolnoma napolnili, saj je vabila prvič raz 6trehe poelop-ja ponosno slovenska trobojnica. Nekaj nemškutnrjev in soeijalnih de-mokratov je skuhalo veselico motiti, toda poslali so jih na dež, kjer so tulili neniške pesatii. Notri pa je vladalo veselje in navdnšenje. Zbranini so iz srca govorili gg. dr. Mu 1 1 e r, učitelj P e s e k in neustrašeni o^krb-nik Tolstovrške slatine Oset. Potem se je jrodlo in plesalo, zvečer pa ^» frcale rakete. K podružnici je takoj pristopilo 31 članov, drugi slede. — To Isti vrh postane zbirališče vseh narodnočutečih Slovencev Spod. Ko-roške. Tani se ustanovi bralnica, sko-raj protovo tuđi ljudska knjižnica, podružnica pa bo prirejala prijateljske sestanke, predavanja i u veselice. Tuđi svoj pevski zbor si osnuje. Dolž-nost Slovencev širom domovine pa bodi, da podpirajo nove bojevnike s tem, da naročajo Tolstovrško kišio vodes ki je najcenejša. Naj bi v nobe-ni slovenski g"ostilni ne manjkalo te zdravilne in okrepčnjoče pijace. Poneverila denar in pomoćnika. V neki pekariji v Celovcu so imeli deklo, ki je strankam raznašala pecivo. Te dni je poneverila svojemu grospodarju 40 K, ter je odrinila v daljni svet. S seboj je odpeljala tuđi nekega pekovskepra jx>močnika, da ji bo delal kratek čas. Za zdravnike. Okrajno glavar-stvo v Voloski razpisuje mesto zdrav-nika, ustanovljeno po St^hmelzerju. Plača 3200 K. Prošnje, katerim mora biti priložena izjava, da se prosilec podvrže določl>ani ustanovnika, je poslati imenovanemu okrajnemu fflavarstvu tekom stirih tednov. Japonska icledališka dražba v Opatiji. V Opatiji so imeli včeraj iz-reden užitek: imeli so priliko videti japonsko g-ledališko družbo, ki je priredila pod vodstvom znane japon-ske umetnice ina*lame Hanako posebno predstavo v Opatiji. Z Reke je vo-zil k predstavi poseben parnik. K draginji mesa. Trzaški mesar-ji so imeli v »oboto zborovanje, na katerem so prav posebno prijemali prekupovaleo, zlasti Zida Sterna, od katereg-a je odvisen skoro vt*s trzaški trfr. Mnogri jpovorniki so energično zahtevali, naj se napravi konec po-četju Sterna. Prekupovalca Periatti in Zarnik sta varala tržaško prebi valstvo 6 tem, da sta poslala v raz-prodajo manj vredno tukajšnje meso, ko je zmanjkalo v razprodaji argren-tinskega mesa. Ljudstvo se je seveda trgalo tndi za to manjvredno m^o, doklor ništa dva meftarja pojasnila, da se u ganja s knpčnjoeim oboin-stvoiu sleparija. Značilno za današnje razmere je gotovo dejstvo, da se je prodalo v Trstu takrat, ko je štelo mesto 150.000 prebivalcev, več mfia, kakor se ga proda dane«, ko šteje 225.000 prebivalcev. Sanomorilee sa lialUaaako iol-sko đmiKo. Ivan Cibej, ki se je v pe-tek ponoći ustrelil pri Sv. Andr*ju v Trstu, je zapusti! i talijanski »Lega Nationale« 50 K. Cibej pač ni bil ro-jen Italijan. Prva poroka v atovMakeai jeziku ▼ poreaki hasJHkL Pisejo nam: Te dni se je vršila v porečki evfrasi-janaki boziliki poroka mavedne slovenske dvojice ii tamošnje okolice. Ta poroka je namreft znamenita za to, ker se je t poreiki basiliki takrat prvič izvršila popolnoma v sloven-akem jesikn* ▼ katerem sta tuđi no-rooena storila saobljnbo. Narodni dvojici je poroćil preteatiti kanonik OrlojMtiai* Nova bnojavna po«taja. Pri poitnem uradu v Ivankovcih je nai-nistrstvo odredilo ustanovitev brzojavne postaje. V jarku *o našli daties zjtitraj ol> Ižanski ee^ti leta 1Š52. v Vrzden-cu rojenega in v Horjnl pristojnoga delavca U*d oti-pnenJH srca nmrl. Njegovo truplo so ptvpeljali %■ nirtA ašnico lw Sv. Kri>totu. Nevaren tat aretiran. V noći od 27. na t>. oktohra j<- l>i!o likipcu Iv. Cilćjvaiiu iz nezaklenjeue >krambe ukradene več oblcke. Suniljiv tatvi-ne je l»i\>ii hlafiec Silvester Zajc. rojen IHHU v Dolu okraj Kamnik. — Ker je nekaj dni poprej ukradel ne-keinu kr>xn ^r^brno uro in 4 srajee, soblapcn pći rekel, c!m je navedeno si vari našel. Ko je policija Zajca aretirala, je našla pri njeni v neki \ reci skrito vso ukradeno obleko. Zajea, ki je bi I že sedem krat zaradi tat vi ne predkaznovan, so izročili oki'HJuemu sodiseu. Tat vini. V Cerkveni ulici St. 5 je bilo iz veže ukradeno Ani Tomazi-novi crno krilo, vredno 14 K. Mizar-skemu pomoćniku Antonu Cilarju je na Sv. Ma rt i na cesti neznan tat ukradel veeraj zvečer s kole«a karbitno svetilko, vredno Tj K. |>p|avsk«» gibanje. V soboto se }*•> z južnejra kolodvoru odpeljalo v Amerike* Mi Makedoncev iu 10 Hrva-tov. V Kočevje se je odpeljalo 51, v Ljubijano pa V2 Oprrov, lV2 Lahov* se je povrnilo v Korniin, ^3 pa v Vi-dem. IH Hrvatov je šio na Reko, 9 pa v Zagreb. 27 delavcev se je odpeljalo od Grubarjevega prekopa v Čakovec, 9 pa v Ptuj. — Včeraj je šio v Amc-riko 52 Makedoneev in IH Hrvatov, nazaj je prišlo pa 100 Hrvatov in 50 Slovencev. Izgubljeno in najdenn. Ljudmi-Ia Ce^nikova je izgnbihi zlato /apest-nico. — Jernej Pečnik je izjruhil verizi oo. — Mestna u božica Ivana Bo-načeva* je našla denarnioo / inanJM^ \\soto denarja. — Zascbnica Marija Miohlerjeva je izpuhila zlat y>rstan z dijamantom, vreden 5^P K. -- l'čitp-ljica I^ea T^evćcva je izprubila dolj^o zlato verižic^», nu kateri je iiruela lorcnon, skupne vrednosti 100 K. Poziv. Dotični pospod, ki je za-menjal v soboto zvečer p**lerino v ka-varni »Leon« se pozivlja, da jo odda. pri prosj . kavarnarjn, kjer dobi svojo. Narodno obramba. MMrilK>rski Stra/i se mesa. Za družbo fsv. Cirila in M»-ti»da ni imela >Straža« še prijazne l>e^etlts češ, libe* ralci so na^kočili in jo bočejo vdi-njati v svoje nainene. St^da.i *o pa ojfla^a zoper nasvet I. M. v /SI. X.«# ki predla^ra preosnovo družbe na šir-šo pod 1 ago, po kateri naj bi družba hkrbela v pr\'i vrsti med ljudstvom za knjižnice. Straži« ni všeč, da bi družba vzdrževala le že ustanovljene t*>\e in ne ustanavljala uo\ih. Na drujfi strani v i8ti številki (124.) pa piše, da treba ljudstvu na oproženi rneji v o brani bo slimiov, časni kov in knjip, torej ne šol (f) Konfuznost in sama konfuznost. »Straži« v tolažbo bodi povedan*>. da ostane družba sv. Cirila in Metoda, kakršna je bila izza svojega početka, da bo vzdrževala ustanovljene zavode in u&tanav-ljala nove, ako ji bodo dovolila jrmot-na sredstva. Kadejamo st\ d«w bode tuđi »Straža <-: zaiiaprej jMivabila svoje somišljenike v C. M. tabor, ker pravi, da liočejo dru/Jx> }x>dpirati, torej po njeni sodbi še ni liberalna. In ker »Straži« ni vše*č, da bi družba ne ustanavljala novih za vodo v, ui:»aj-mo, da njeni somišljeniki v bodoče vrlo sodelujejo za korist druiben« hlairajne. DružM sv. rirlla in Metoda je posla I jr. Jos. Š e 1 o v i n s pripombo: »Podpisani obžalujem netaktno go-vorieo o gd(\ R. v C ter jo prosim odpuščanja, plaoara pa zato 5 K fflo-be.« Fr. C. v R. — Hval«. Podarjcna nagrada. Manic^ Ko* manova iz Št. Vida je podarila družbi sv. Cirila in Metoda ;? K, ki jih j« prejela kot nagrado za svojo [>e$em v spomin Karlu Kotniku v družbi-nem koledarju za prihodnje leto. DraStveno noznonllo. Društva »lov. profeeorjev t LjublianL, ^oriika podružnica, ki ima 33 udov, «i je izbrala na obenem zbo-rovanju dne IM), oktobra pri »Zlatem jelenu« ok*©žni adravnik v Idriji, je daroval 10 K m«*to veiica na krsto svojega prijatelja, pokojnega g. dr. Julija Friedrii'ha, zdravnika v Izubijani. TainliurašktMiramaUčnu društvo »80vic« v Postojni priredi na ilaa ,Vs«li svetnikov, dne 1. novembra, ob pol 9. zvečer v dvorani »Naroduega hotela«, žaloijfro »Mlinar i u njegova liči«. Akad. - (ehu. društvo »Triglav« y Gradcu. Prvi redni obt-ni zbor akad. ■■■— teini, društva »Triglava v Gradcu se vrši dne 5. novembra t. 1. ob 8. zvečer v prost ori h »zum grii-nen Angiere 3. Slovonski lug. — !zid volltev v hrvatski sabor. Končni rezultat prvotnih volitev dne 28. t. m. in ožjih volitev dne 29.t.m. je ta-le : Hrvatsko-srbska koalicija si je priborila 36 mandatov, banovi pristaši 16, frankovskoklerikalnu stranka 14, Starčevićeva stranka 9, Radićeva kmetska stranka 8, srbska radikalna stranka pa 1 mandat. Izvoljen je bil tuđi Frano Šupilo, ki ne pripada no-beni stranki. Socialisti so na vsi crti propadli. Danes se više se 3 ožje vo-lltve in sicer v Virovitici med frankovcem Jemeršićem in vladnim pristašeni dr. Spevcem, v Bošnjakih med vladnim kandidatom dr. Amrušem in kandidatom kmetske stranke Babogrcdcetn ter v Karlovcih med koalicijskim kandidatom dr. Nikolićem in vladinovcem Sekulićera. Kakor kaže izid volitev, ni ma niti ena stranka v saboru većine. Mogoče je sedaj dvoje: da se ban dr. Tomašić sporazumi s lirvatsko-srbsko koalicijo ali pa da priđe do zopetnega razpusta sabora in do novih volitev. — Slušateljica prava na zagreb-skem vseućilišču. Radi sporov, ki so jih imeli dijaki s svojimi profesorji na vseućilišeu v Soiiji, je več akademikov sklenilo oditi iz Sotije ter nadaljevati svoje nauke na inozernskih vscučilišeih. Nekaj leh bolgarskih akademikov je prišlo v Zagreb, med temi tuđi sluša-teljica prava v IV.Jetniku, Anjonova. Ker doslej na pravni fakulteti v Zagrebu se ni studirala nobena ženska, je akademski senat sklenil prošnjo go-spice Antonove odsiopiti v resitev vladi. Vlada je sedaj to prošnio vrnila gospodični Antonovi s pripombo, da se na pravni fakulteti ženske ne spreje-majo. — Trgovsko-industrijska zbornica v Belgradu je bila te dni ustanovljena. Na prvi svečani seji, pri kateri je bil navzoč tuđi minister trgovine, je bil izvoljen za predsednika Košta Bizuić, za podpredsednike pa Todor Mihajlović in David Simić, za tajnika je bil izbran dr. Lončarić, kateremu se je določila začetna plača 5000 dinar-jev. Trgovska zbornica je izvolila štiri odseke : administrativni, linančni, uvozni in izvozni odsek. — Slovanske prireditve v Belgradu. Kakor smo že poraeali, je Ru-sko-srbski klub v Belgradu sklenil tekom zimske seione prirejati slovanske večere, na katerih se bo govorilo zgodovini, književnosti, glasbi itd. po-samnih slovanskih narodov. Prvi tak večer je bil včeraj in sicer ruski. Na tem večeru je predaval proi. dr. C. Marjanovič „O vzajemnosti Slovanov v prošlosti in sedanjosti". Na programu prireditve so bile razne glas-bene točke in končno pics. Dne 20. novembra bo bosansko-herceg o-vinski večer, dne 4. decembra češki, slovenski večer pa bo najbrže 24. decembra na naš božični večer. — Madžarski dijaki in profesorji v Sofiji. Dijaki lilozolske in teh-nične fakultete na vseučilišću v Budimpešti nameravajo napraviti naučni izlet v Sofijo. Izlet bo vociil profesor Lud-wig. Akademiki bodo imeli sabo svoj pevski zbor, ki bo priredii v Sofiji tuđi koncert. Na tem koncertu se bo pelo tuđi nekaj starobolgarskih narodnih pesmi. -- Bolgarski kmetski postanci proti carju Ferdinandu. V ;>oboto je bilo svečano otvorjeno zasedanje bol-garskega parlamenta. Pri otvoritvi je imel car Ferdinand prestolni govor. Ko je car stopil v zbornico, so vstali vsi poslanci. Ko je pa car sedel na prestol in del na glavo belo generalsko čepico, so se navzoči kmetski poslanci demonstrativno vsedli ter sede poslušali prestolni govor. Ta demonstracija je napravila silen vtisk na vladne kroge. — Prešanja 11 j<* Srbov v Tureiji. V.shfl enerfifif'ii**^« protesta srbskt? ;vlade je )K>rta, ksikor v* j^lase jiosle-i'nje vesti iz Curiirriida, dovolila, da inorejo srbnki ]>ocliiiiiki š<> nadalje ostati kot učitelji na M-I^kili šolah v Turpiji. Srl«sko |Ki.slaništvt» v Carigradu je protestirala zaradi t<* stvari tuđi pri velikeui vezir.jn llakki-paši ju pri ministru Kii'at-ji;i>i. Tu dva mrska državniku *ta l>i!a izm-uadr-Hit, ko s<» jim ta* |x>kazali tinti tieiii konvencije iz srbako-turške tno>viu- adta uaffoitbe, v»lad katerih sinajo Krbfcki podanik i avobodno vršiti v Turčiji vsak poael. Forta je braoja-vila oblaitvom v Bitolju, Solunu, Skuplju, Prizreuu iu Plevljju, naj ne preganjajo sr bakin podanikov. Tj vprašauje pa ie ni definitivno re* seiK>. Književnost JuffiKlovan. enciklopedija. Znan* stveni odsek »Matice Slovenske« je imel sejo dne 28, oktobra. Na dnev-ueni redu je bila »Jugodiovanska en-ciklopedija«. Presojali so se nacrti, /aroma predlogi, ki jih je izdala za-K re Uš ka akademija. Načelne pripoin-be k tem nacrtom se i>ošljejo akademiji v uvaževanje. Podrobno delo, /lasti sestava abeeedarjev za i>oedi-ne struke ae tnlkaže 4 pododsekoin (odsek za jezik in književnost, odsek za zjrodovino in bližnje ji predmete, odsek za zemljepisje, prirodozuan-stvo in trKoviiu>, tnlsek za pravne nauke in obrt). 7a\ glavno delo, to je za spisovanje olankov samih, se ja-vijo ozir. nasvetujejo \K)edini pisa-telji. Za vse stioke tioslej še ni pišate I je v. »SvolHnlna Misel« je prišla nekoliko iz redu, ker so elani konzor-eijii, visokošoli'i, ki so opravljali vse upravno in uredniško delo, letos po državnih izpitih otišli na vse strani. Oenjene uari>euike prosimo torej ue-Koliko potrpl jenja. Let os so izšle šte-\ ilke 1. do 4., tako, da ni treba reklamirati, kilor je prejel te. Nujno pii prosimo vse dolžnikt-, ki nam dol-y:ujejo lepo svoto stotakov, naj za-ostalo naroenino jk> 3 K pošljejo ^im ]>re.je na naslov: »Svoboilna MiseKv, Praga, Viuohradi, Ceškt>. Ce bi ti ?aostali }K>easneži vršili svojo tlol-znost, bi list lahko vzdrževal poseb-nejra upravnika ter tako redno izha-jal. \e delajte torej Merikaleem te-^a veselja in listu ne|H>tU'bnih težav. Vsaj je pri današnjih kranjskih raz-mernh in razbitosti v nupreilnih vr-stah podoben neodvisen list narav-nošt kulturna potreba. Nobena struja l>a, ki nima oporo v nujširsih slojili, niniu praktieue^a pomoua, a široke sloje na Slovenskem moremo pripravljati za kakršnokoli napredno in soc-ijalno organizacijo Ie potoni easopisja. I*rosimo vse napredno ea-sopisje za pouatis te vesti. Izpred sodBio. Pravda zaradi srečke. (Pred civilnim sodiseem.) Danes dopoklne se je nadaljevala pravda zaradi srečke med trgovcem Podlesnikom in grostiluiearko Lavri-tevo. &is>topnik Podlesnikov dr. Pe-kra» prtnllu^a neke priče, ki jih pa so-di^V otlkloni. Nato se uadaljuje za-sliševanje drug-ih prič. Priča Jože Lončar, trg-ovce v Florjanski uliei vu povedati, da je iožeuka nekoć, ko je pričo srečala, rekla, da Podlesnik s tožbo ne bo n\ć opravil, soj je že vzel 2(V) K; tuđi njen zastopnik je tako rekel. Pozne-je mu je rekla, da prn bo dala za pri-eo 0 tem, da je od Podlesnika ku]>iln srećko, on i>a ji je takoj dejal, da o tem nič ne ve. Priča Katarina Auer, ]M)v^«;tni-ra na Starem trsru se je poleti 1. 1907 peljala s toženko na letovišee. Pri toj priliki ji je tož^nka i>ovcdnla, da ima ^rečko, ki jo je kupila (MUcsuiku, da ima s srečko velike stroške, in Podlesnik ji je dojal. da rad fK)lovico ]»risp«'va. Res je Marija Lavrič i>otein na račun teli stro-škov dobila od Podlesnikov« matere več parov čcvljev, medteni je, bila iz-v.rebana ona srećka. Pred Veliko nočjo neko oldne je prišla Marija Lavrič v PfMlIcsnikovn trgrovino. Podfesnika takrat ni bilo doma. V-edla se j*» in jela opravljati vso od kraja. Slednjič, ko moža )e ni bilo, ,;c i/ročila Podlesnikovi zahi>ljen ku-v«rt zn moža,čf*S,da 1k> vedel, da ne jra je tuđi spoinnila. V kuvertn je bilo 'JiH) K. Podlesnik pa R temi ni bil za dnvoljen in je izročil zadevo advokatu. Priča Frnnčiska Podleanik, hči olitožitelja iz|mvc v spložuem tako, l^akor mati. Iz govor jenja Marije Lavrič in Hvojepra (K-eta je »klapala, da obe suiatrata srećko aca skupnu last. Priča Mariju Zimovič, kuharica izpove, da ji je LavriS povedala, da je kupila od Podlesnika srećko. « Uf* im ni onmiU* dm si bot* s Pod* linikom daUla dobitak. Priča Franfi Stani«, e. kr. aod. viiji oficijal iipove »ledaee; obtožen-ka je lani, predno je odšla sa nekaj oaaa ia Ljubljane, »hranila pri njem neko hranilnieno knjižico in tuđi neko srećko. Lavrič ni nikdar rekla, da ima * Podlesnikom srećko v »španovi jl«, poveda 1 a pa je, da je srećko kupila od Podlesnika. S tem je zasliševanje ]>rič zaključeno. Zastopnik obtožiteljev dr. Pe-pan zahteva polovico dobitka, t. j. 8000 K s 5 % obrestmi od 1. juni ja 1909, odbivši 545 K 54 v s 5 rc obr. od 1*2. julija 1901, ki jih j^ plaćala pri »Vzaj. ^osp. podp. društvu« in 200 K, ki jih je dala Podlesnikn, pri-Stevsi pa ;i60 Ks5^r obrestmi od 9. julija 1902. HtKlisče sklcne, da se zas»iiši*a obe st ranki kot priči o tem, kako je bilo dogovorjeno glede srečke. Ivan Podlesnik izpove, da Ui-krat, ko je toženka srećko prevzela, ništa nič govorila o delitv^i cv^nt. dobitka, govorila s£a o tem že prej takrat, ko Kta se dogovarjala o pre-vzetju »srećke; takrat sta se domenila, tta bo8ta imela vsak polovico. Ona je bila s tem za«lovoljna. Marija Lavrič pravi, da o tein, da ni lK«ta s tožiteljmn event. dob»-eek delila. ni.sta h tožiteljeiu nikdar nič govorila. On se je 8 tem, da je njej srećko )irodal, odpovedal vseni pravicain. Povedal ji je, da se na ^reeko dobi lahko 200.000 goldinar-jev in dodal, da ve, da mu bo toženka gotovo kaj dala, če zadeue 200.004) goldinarjev. O srećki iJozneje s toži-teljem ^)>loh ništa nikdar več govorila. Po kratkem posveto van ju raz glasi s^duik t»klep, da se tožiteljeve zahteve zavrnejo. Tožitelj ima ixOfei-ti tutli stroške. Glavni vzroki to raz->«'Hlbe s<>, ker je dokazano, da se tožitelj za ono srećko ni nič brigu 1, kar bi bil gotovo ttoril, ko bi bil nineiija, ila ima kake pravice do nje. » Priisor pred sodiščem. Z Dunajj. poroča>>: Pred okrajnim Koiliščem Josefstadt se je inirla zagovarjati de-lavk« Gizela Wcis» zaradi napačne z^lasitve. Pri razpravi je zahtevala i:aj ?>e sodna dvorana izprazni, ker vendar ni /arledališče. Ker sotlni'; se-vevarjati pred sodiščem. Razne stvari. * Zrakoplove* se poneereril. V Hudim]^8ti se je ponesrečil zrakoplove«- Horvat. Povodom ]>oskusnejra vzh't-ii je padel iz visine desetih me-trov na tla. Pretresel si je moždane in tuđi je dobi I precej težke poškod-l>e. Njejrov aparat se je popolnoiua razbil. * V ječo hore nazaj. TOletna Te-rezija Steinhaeiiser, katero so izpu-^tili na |>oskiišnjo začetkon: tejra leta iz za pora v \Vaupun, Wis., kjcr je od-sf»d*la 20 let ječe za umor svojepra so-projra, se ,|e zopet vrnila v kaznilni Mirjam plemenito RothHchild, hć>r|o pariSkepa Rothschilda. 2enin je neinški posla-11 iški ataše v Londonu. Telefonsko in brzojavna porodio. Zaupni shod štajerskih slovenskih klerikalcev v Mariboru. G. — Maribor, 31. oktobra. Včeraj te je vršil tu zaupni shod slovenske štajerske klerikalne stranke. Po rialjvi debati je bila sprejeta revolucijo, ki intMi drugim pravi: Zaupni sbod za vrača odloono vsa oči tanja napram štajerskim slovenskim dežel* niinposlancem radi njih taktike v de-žclnem zboru, ter isjavlja, da so se slovenski noelanei a vso pravico branili proti brezpriinernemu zapostavljanju slovenskih pravio v štajerski deželi. R^soluoija nato navaja neka-tere teh krivic, med drusjim, da od 20 milijonov kron, ki so doloocni ma igradbo sanitarnih dtielnokulturnih in d«ialnoupravnih zavodov, u« od-pade na slovenski del dežele niti en nulijon. V deželnein šolskem svetu ne sadi noben zastopnik slovenjeikegu ljudstva. Na 28 štajerskih deželnih do brode Inih in sanitarnih zavodih ni nastavljen niti eden slovenski zdrav-nik. Ne me i imajo v deželi na skupne btroske 20 mešoanskih čol,8tovineem ne dajo ncrfiene. Izmed iue8t v dežel-nih uradniskih službah je zavedenih samo \l/c od Slovencev. Vsa dela za deželne zavode se izro<*ajo v izvrsitev nenibkim tvrdkam. Zaupni shod stoji neomajauo na tstali»ću, da moru skr-beti v.sak narod za isvoje kulturelne in pr<>t»|»-'aj je tuđi nemški del me*>tnih svet-nikov odloži 1 svoje mandate, tako da bo, kakor se prićakuje, obćinski svet še ta teden nizpušćeu. Kompromis glede bančnega vpraša-lija. Dunaj, 31. oktobra. Danes oV> *J. je bil offrski finanćni minister Lu-' kaso sprejet pri cesarju v avdijenci. Ob 3. je bila skupna seja avstrijske-#a in oprrskecra fiuanćnejra odseka. V političnih krojrih se zatrjuje, da s** Ik) glede banćnejra vprasanja doseg'kl kompromis. Koleru na U u na ju. Dunaj, 31. oktobra. V kavalerij-?>ki vojašnici so zboleli 4 vojaki za znak i kolere. Dognalo se je, da so s*> zastrupili z zavžitjeua slabih klobas. Crnogorsko - turski spopadi. Cetinje, 31. oktobra. U radno »e zatrjuje, da so vse vesti, ki prihajajo preko Soluna o napaiiih Crnogorcev na Turke, ueresnićne. Narobe je res. »Novoje Vremja« v preiskavl. Pctrogra*!, 31. oktobra. Proti listu »Novoje Vremja« *c je uverllo kazensko pofctopan.)e radi izdajanja r ^ !>«>živi. Kako znajo ti anuriski roja-ki tuđi coniti sokolski* drlovanjo v stari sloveiihki domovini, nam pa kaj lepo dokazuje dar 100 K, ki &o #* pa slali ožji rojaki iz Amerike ižanske inu »Sokolu*. — Dalje m» darovali za ižanskepra »Sokola^: Mirko Ko-želj, M. Kaut^r, Franji* Hratuš, Ivan Zaje, Franjo CtTut* in Vid Bratiiš \m 1 K. - U vala in Na zdar! \e maramo imrti ^lavohola, ln> \eei\\ v križu, z<>)»ol»tda, trpanja * udih, zbadanja, revinutit-nih lK>UH*ii v hrbtn iu nn>k-ali. Kal »i ino Ffllrrje* flnid z znamko »Klsafluid^. Tut-ui na |K)e»kušnjo »tane s&nu> 5 K fruok«' Fellerjev** t^lvajalne raharbaro\» krofflice z namko »Kl«»a|)illeu^ kr^p^ želodtM?. jKjapt^uj^jo proliavo Lu <»živ-i.iajo slast ter ublai** krt* in ixv*j*£ii-;,ojc> izločauj^. ti skatljiv franko 4 K IV>ho se pri E. V. Fellerju v Stuhi^i Elzin trjr, st. 288 (Hrvačko). PriporočaiHo ncuim rodbhMm kolinsho cikorijo. Naj bolj prejaku in od prvih rvfevntat t«r ti«o6ev traktJ«oib idrarni-%~v tuaem«t?» in r»OM«iatTA pri pO-rvd«DO ilTilo »* •drw in na šelod cu bolfi# otroke in le; t«ia ▼•liko irrilno vradBOst, poapdhog« iToritov koati ia milio, «raf* probavo im ja ▼ rabi oanaiio. ^ufe^ Ali ImillO DOlOOUlO i Od revmatiima. od protiiu, glatoboU, toboboU? Alf ste ti po prapihu. pcehUjenj« kaj oakoptlir Potikiuite 1 boMiM toUWim, idriTUaicn, kr«p*uiočim FeUtrjeirim fluidom 1 ^namko »Eizafluid«. To ni samo roUiMi Timt m pdifcmlajo 5 kroo inltiin praata Iadilof>iw mmo \tkmrmt FtBm w Stubiei, Elsia trg iitv. 338 m Hfiajkf