List 31.
Tedaj XXXI./;


ospodarske, obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poâiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 30. julija 1873.
O b s e g : Zakaj nektero popolnoma dorašeno drevó vendar ne rodi ?
Kako se Nemčija boji Turske goveje kuge
tijski tabor v Zagoricah na Gorenskem
Poročila o Matičnih zborih
Jeremijada starega Slovenca
Kme-Cerk -
vena svečanost pri starovercih na Bojancah in marsikaj druzega
Naši dopi
Novičar
Gospodarske stvari.
Zakaj nektero popolnoma dorašeno drevó
vendar ne rodi?
Tù je treba pogledati, kje da je zadržek?
jv " ^~"	y j — J "—y——
Zadržek utegne biti v zemlji. Ce je zemlja zlo
pusta
y
da korenine živeža za rejo drevesa in sadů ne
najdejo; ali če je njihov živež slab in reven, se vé da tako drevó ne more sadů imeti, kakor tudi žito ne, če je v pušči, in krava mleka ne, če je
zastradana.
Ta-
emu drevesu se mora zemlja globoko okopati in
je, dobre prsti koreninicam dati,
z bolj šat i, to
bodo več in boJjšega živeža imele.
da
e je pa zadržek v deblu

to je
y
če ima
debelo
;
trdo skorjo, ali pa je tako v senci
, da ga solnce vsega obsijati in mu lesa zadosti pregreti ne more. Tako drevo
ne more sadů
roditi, ali
ga pa
le na eni strani ima, na
drugi pa ne; ker muzga ne teče enako po lesu stega živeža, katerega po
;
listu dobiva, s tištim,
m ki
ti-iz
korenin pride, v rodovitnost ne zdeluje : takemu drevesu se kaj lahko pomaga, če se mu stara in mrtva suha
9
koža čisto odrza, in se mu tište veje, ktere mu najbolj
vse drevó v senci, se
senco delajo, vzamejo
Ce i
je pa
mu
y
če je mogoče, solnce dá, pota spravi, kar mu senco delà.
ako se namreč tisto iz
Če je pa*v vejah zadržek, to je, če jih je preveč,
da
vse
veje
y
ktere senco delajo, iztrebiti in se mu jih
toliko pusti, kolikor okó presodi Ce po tem še roditi
7
da
Je
dosti
in prav
začetka kresnika v křivé ali pa prevežejo, da je muzga malo zadr-
noče, se mu veje
žana, m
da
delati délai
v les preveč ne žene, ampak sadnje popke mora, kakor se tudi šparoni z vinskimi mladikami
popkov iz mladik požene, iz kterih bo prihodnje leto cvetje in sad. Ce je pa takrat dolgo deževno in mrzlo
da se muzga spariti ne more,
ali
manjka, drevó
pa
suša
da
muzge
ne more cvetnih popkov narediti, ampak komaj slabe lesne in listně napravi, in pomladi ne bo
ne cvetja ne sadů. Tega mi ne moremo odvrniti, razun
suše, če takrat korenine polivamo; pa dobro je vendar
V
ze
prej
vedeti, če
bo drugo leto sad je cvelo ali ne, da
se vé staro sadje hraniti ali pa prodati.
Ravno tako se po vremenu tudi na drevji cvetje
skazí, da sadů ni. Ce drevje pred perjem cvetje pokaže, bo odpadlo, ker nima tistega potrebnega živeža, kterega po listji ali perji dobiva. Tako cvetje se ne more zadosti izgoditi in na lesu vrasti. Tako češnje, češplje, ki vsako leto cvetó, pa malokdaj v perji, ma-lokdaj obrodé. Če se tako drevje kakih 8 do 10 dni prej okoli korenin okopá in z brinjevimi ali pa smre-kovimi vejami ali snegom ali ledom ali blatom korenine pokrijejo, se razcvetenje zadrži tudi skoraj toliko dni
med tem se začnó lesni in listni popki razvijati in drevó cvete potlej v perji. Pa ne yem, ce bi to vse-
in povsod gotovo pomagalo^ — Ce bi sadje preveč
se takrat ta-
v •
zi-
cvelo, bi ga tudi malo ostalo. Pomaga, ce kemu drevesu korenine zalivajo in prej v taki vodi valski ostanki, kosti, parklji, rogovi, usnjevi zrezki itd. kuhaj o. — če ob sadnem cvetji dežuje, da rodivni prah v dno sadnega ploda pasti ne more in ga tudi čbelice
ne
de so pregoste, da druga drugo zaveznujejo in topé, jih solnce pregreti ne more, in muzga komaj les in pomaja
perje preživi: tako drevó se mora zlo obrezati m
prenesó, se
cvetje skazí.
Pomaga, če
se drevó včasi
Gospodarske novice.
Kako se Nemčija boji Turske goveje kuge.
Nemški zavezni svèt (Bundesrath) je za to, da se odvrne Turška goveja kuga od Nemčije, sklenil sledeče:
Velika siva goveda iz Galicije (Poljskega)
□ ura, iiMivur ac tuui suaruiii ju vniotviiiii luiauii\.auji	j.. v ciirvc* diva ^uvcua ia urtiiuij c ^jl vijoxv^cvy,
in vkrivé, da mladike k rodovitnosti prisilijo. Bukovine in Ogerskega se za zdaj nikakor ne
Tudi se prisili drevó
rodovitnosti, če ima
Teč je >
;
da
v les žene in raste, če se mu pušča
muzge pre- smejo niti pripeljati v Nemčijo niti peljati
skozi
y
v kožo po deblu vreza naredi
ali
po oboji strani, kakor
Je
treba
po
em
ali
to pa
Nemčijo.
Pa tudi druga goveja živina iz Avstrije in
, da nekaj muzge zgubi. Ogerskega za zdaj ne sme niti v Nemčijo niti skozi Ner odo vi tn ost "od vremena se težko odvrne, Nemčijo, ako ni po gosposkinih spričalih dokazano:
y
ker vřeme ni v naši oblasti. Mraz, suša, prevelika moča,
da je najmanj 30 dni pred odhodom na Nemško toča škoduje sadju. Že v popkih vřeme sad lahko skazí. bila zunaj Ualicije, Bukovine, Ogerskega, Erdeljskega Tri tedne o křesu drevje v rasti počiva, muzga takrat Hrvaškega in Slavonskega;
da tam, kjer je živina
ne žene v les, ampak^popke delà za prihodnje leto, zadnji čas bila, pa tudi 35 kil. v okolici ni goveje kuge
cvetne, lesne in listně. Ce je takrat toplo in tiho vřeme, in da se tudi ni peljala skozi okužene kraje; c) da je da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti živina pred vstopom čez mejo Nemško preiskovana bila
spari in k rodovitnosti pripravna naredi, veliko cvetnih od uradnega živinozdravnika in za zdravo spoznana

246
To je sicer oštra postava, a prav pametna, da se nemški kraji obvarujejo nesrečne kuge ; nam pa je tudi koristna, da Avstrijska goveda ostanejo domá.
Dokler Avstrija ne bo na to delala, da si pri dobi dovelj goved d omá, to je, v deželah našega cesarstva • Avstrijsko-Ogerskega, in ne prepové vse vpeljave iz Bosne in druzih Turških ali Ruskih krajev, zmirom bodo grozno veliko Škode trpeli po tej kugi.
Taka prepoved bi se pa tem lože brez skrbi, da bi ne imeli potrebnega govejega mesa dovelj, izpeljala, ko bi se prepovedalo, da ne bi se smela tele ta brez konca in kraja klati. Telečje pečenke Angleži, na priliko, malo povžijejo, čeravno so bogat narod; njim je tudi očja pečenka in druga pečenka priljubljena. Tele zaleže le malo ustam, vol pa mnogim.
Kmetijski tabor v Zagoricah na Gorenskem.
Kmetijski tabor, ki ga je, kakor so „Novice" že omenile, osnoval drage volje prof. Po vše, naš rojak in učitelj kmetijstva v Gorici, in kateremu se je pridružil gosp. dr. Razlag, je bil našim Gorencem čisto nova stvar. Po minuli popoldanji službi Božji v nedeljo 20. dne t. m. se začnejo gospodarji zbirati v županovi hiši pri Daneju v Zagoricah. Hiša vsa je bila z venci in mlaji okinčana. Visoko nad streho vihrala je zastava
z deželnimi barvami, ter kazala, kje da želi naš rojak svoje brate podučevati. Nepričakovano ^veliko ljudstva se zbere ter željno pričakuje poduka. Živahno se med seboj pomenkovajo; ko pa stopi dr. Razlag na oder ter pozdravi zbrano množico , vse omolkne in pažljivo posluša svoja učenika. Za dr. Razlagom prične gosp. prof. Po vše svoj poduk o pravilnem ravnanji z gnojem in napravi gnojišča. Za njim je dr. Razlag govoril o čbel orej i in na to povzame zopet profesor Po vše besedo o reji goveje živine. Z velikim veseljem je zbrana množica poslušala, in marsikdo je priki-moval z glavo, rekši svojemu sosedu, „saj je res tako". Celó imenitno gospó (baronico Cojzovo), ki sicer ne slovi za posebno domorodkinjo, sem šlišal obžalovati, da premalo ume jezik slovenski, da tedaj ni mogla vsega razumeti, kar sta gospoda predavala. Posebno prof. Po vše je s svojim dobro umevnem glasom in marsiktero šaljivo opazko vedel ljudi do konca pazne ohra-niti, tako, da je marsikteremu lepi čas prehitro minul. Zato je včinilo občno veselje, ko je profesor Po vše zagotovil, da je pripravljen, dokler je še v Bledu, še tako očitno podučevanje napraviti. Upajmo, da lepi nauki brez sadu ne bodo ostali. Enega vsaj sem koj slišal, da hoče pravilno gnojišče napraviti, in drug, ki je že popred na to mislil, bil je v misli svoji po-trjen. Je li Še mogoče, od si. kmetijske družbe dobiti podpore za gnojišča?*) Cast in hvala našim vrlim Gorencem , ki so z očividno radostjo poslušali poduke o boljem gospodarstvu, in čeravno je bila množica obila, vršilo se je vse v najlepšem redu od konca do kraja tako, da celó ces. komisarju se ni potrebno zdelo čuti nad redom in je šel po svojih potih. Tako ljudstvo bo li kdo surovo in brez srca imenoval? Tako psovati ga more le tak, kdor sam srca za ljudstvo nima, ampak le sebe pozna in sebe išče. Gorenec ima um in srce na pravem mestu; on pa tudi vé, kdo mu dobro želi. On premišljuje dobro, predno se za kako reč odloči,
Eotem se je pa tudi drži. Ko bi ljudstvo naše ne ilo tako stanovitno in bi ne vedelo razločiti, kaj mu je dobro za dušo in telo, davno že bi bilo zgubilo svojo
*) Nađjati se je, da si. ministerstvo kmetijstva zopet dovoli državne subvencije, za ktere je dražba kmetijska prosila.
Vred.
vero in domoljubje, kajti slabih izgledov je dosti in za-
peljivih liberaluhov tudi ne manjka — v najlepšem kraji naše domovine.
Znanstvene stvari.
Porocila o Matičinih zborih.
Poročilo o XXVIII. skupščini Maticinega odbora
17. julija 1873.
Gosp. dr. E. H. Costa prične sejo 41/, ure po-poldne, ko so se bili sešli naslednji odborniki : gospodje dr. J. Bleiweis, Fr. Kandrnal, A. Lésar, J. Marn,vPle-
teršnik, dr. Poklukar, dr. Razlag, Fr. Sovan, Iv. Šolar, Iv. Tomšič, Vávrů, Vilhar, dr. Vončina in Mir. Žakelj, ter najprej naznani odboru, da je Matičin zastopnik pri Jungmanovi svečanosti bil matičar g. inženir Jan. Přibil, kteremu se je dalo poverjenilno pismo ; vrh tega se je isti dan iz odbora odposlal tudi poseben telegraf, pozdrav; — potem objavi, da je g. E. Picot tajniku poslal mnogo francoskih knjig, da se razdelé med Slovence; odsek, ki se je kmalu potem sešel, je sklenil, te in druge knjige, ki po tej poti še dojdejo, večidel dati v dar bogoslovskim, gimnazijskim in realnim knjižnicam, da jih more brati mnogo dijakov tudi prihodnjih časov. Tako se je tudi letos zgodilo. Prošnji g. Marnovi, naj
bi se v prihodu je obdarila tudi knjižnica Alojzije viška, predsednik obljubi vstreči.
1.	Zapisnik XXVII. odborové seje se potrdi.
2.	Tajnik prof. Lésar o MatiČnem delovanji od poslednje odborové skupšČine poroca tako-le:
Od poslednje odborové skupščine so jako marljivo pristopali k Matici. Oglasilo se jih je 162, med temi sta med ustanovnike izmed letnikov z nevšteto jima do-sedaj plačano letnino prestopivša gg. Drag. Žagar in Fr. Kastelec in še štirje novi ustanovniki, in sicer:
g. dr. J. Gogola, gospica Fani Blaznik, g. Alojzij Domicelj in g. Jurij Česnik.
Moj nasvet se glasi: Naj si. odbor vse naznanjene
mu sprej me med Matične ude. (Odbor odobri nasvet.)
Glavne knjige zadnja številka je danes 2710.
Pri dopolnilni volitvi novih odbornikov bode treba ozir imeti ne le na odbornika, ki je odmrl, blagi baron Anton Zois, ampak tudi na g. Trstenjaka, ki se je odpovedal odborništva. — Predsednik dr. Costa predlaga: naj g. Trstenjaku si. odbçr pismeno zahvalo izreče, ne le za njegovo marljivo delovanje v odboru, ampak tudi sploh za vso zlasti pisateljsko podporo. (Odbor soglasno pritrdi.)
Mnogo poverjenikov smo v teku tega časa spreme-nili, ne Te Matici — kakor se nadjamo — ampak tudi poverjenikom in udom sploh na korist ali olajšatev. Zlasti dvoje tožbe so dohajaie pisarnici v tem oziru. Eni so pritoževali se, da je poverjeništvo preobširno, toraj posel prevelik in presilen, eni, da jim delà stroške, ki jim jih nihče ne povrne. Prvim se je posel zlajsal
tako, da se je postavilo več poverjenikov, na priliko, za Radoliško in Mariborsko dekanijo po štirje.
Ozir druzih se je odpisovalo, dasi poverjenik, če ma nekteri društveniki ne povrnejo stroškov, sme sam plačati stroške iz Matičnih doneskov. Društvenikom in društvu je gotovo na korist in olajšavo pri delu, ako ima marljive poverjenike na ugodnih krajih; zato nam vstreže vsak dober svèt ali pa ponudba, naj pride od koder koli.
Matičarji za 1872. in 1873. leta dobé „Letopis",
ki ima tudi na naslovu te dve številki, slej se mu tiska 16. póla.
f
Samo za 1873. leto:
a)	„Slovanšti narodopis" I. del, tiska se mu 7. pola in risa zemljovid národopisní;
b)	četrti snopič slov. atlanta: Nemčijo, Turčijo in Italijo, ki je skoro že dovršen.
Kedaj se razpošljejo, ni mi danes moč povedati,
ker smo odvisni od tiskarnice.
Ker imamo več udov — ako jih premnogo na tihem
ne odstopi — kakor je tiskanih zemljovidov, in novi
udje večidel želé imeti ves atlant, zato bode treba
zlasti nekterim snopičem preskrbeti drug natis, ki
bode vsled Kokejevega dopisa od 26. januarija 1875. stal ravno toliko ko prvi, ako naročimo po 500 pre-
merkov vsake karte, razume se samo po sebi, da se odšteje vreznina in kamen, ki sta že last Matičina. — Naj si. odbor ta posel izroči posebnemu odseku treh odbornikov, da to stvar prevdarijo, in če najdejo vtemeljeno, o pravem času preskrbé drugi natis vsaj 3. snopiču. Odsek voliti pa nasvetujem zato, ker se dadé navesti tudi razlogi, češ, z drugim natisom atlantovim čakajmo, da bodemo popolnega imeli v prvem natisu.
(Nasvet soglasno sprejet in v odsek so izvoljeni : gospodje Pleteršnik, Žakelj in dr. Poklukar.)
O Marton Tomáškovich-evem volilu v Oger-skem Tyrnavem imam poročati, da smo izvrševalcu tega testamenta g. Jur. Slotti v smislu zadnjega odborovega
sklepa pisali dve priporočeni pismi in sicer 20. sept, in
14. decembra 1872. leta, in ker se nam je mogoče zdelo, da se pismi ne bi bili oddali, poslali smo 10. februarija
1873. leta za njimi še poštno uradno vprašalno pismo,
ki priča, da je zadnje pismo v roke prišlo g. Slotti, ki pa v svoji priljudnosti — ne rečem — dolžnosti, ne besedice ne dá odgovora. — Naj si. odbor kaj zdatnega svetuje, da iz vemo, pri čem da smo s sodnijskim ozna-
nilom 8. aprila 1872. leta. — Dr. Poklukar nasvetuje:
naj se predsedništvo obrne do dotične sodnije. (Odbor
pritrdi.)
Meseca januarija t. 1. pa smo přejeli vest, da je g. Kavčič, trgovec, 1872. 1. umri v Sezani in Matici
zapustil 100 gold.; storilo se je vse, da dobimo volilo; toda gosp. blagajnik ga vendar še nima v svojem dnevniku zapisanega.	(Dal. prih.)
Narodne stvari.
Jeremijađa starega Slovenca.
V začetku tekočega stoletja se je predramila mrtva Slovenija. Vodnik, baron Žiga Cojz in drugi za
blagor slovenskega naroda vneti možaki so jo probudili, in „Novice" so zedinile vse Slovence v delo, tako, daje svet videl, da na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem živi narod, o katerem so popřed le po-samesni učenjaki kaj vedeli; one pa so narod naš tudi vpeljale v koló vzájemnosti slovanské. Društvi sv. Mohorja in Matice ste dělali po vsi svoji moči na iz-obraženje naroda našega in na oliko jezika slovenskega, družba kmetijska pa je skrbela po sto potih zapovzdigo gospodarskega blagostanja. Narodni zastopniki v deželnih zborih in v državnem zboru so se borili za politične pravice naroda našega tako krepko, da časništvo tuje je zdaj prvikrat začelo govoriti in pisati v popřed zatajenih Slovenci h.
In sloga in edinost je kraljevala med nami in
svet je občudoval napredujoči narod slovenski.
Al žalibog! komaj je to prizadetje začelo zaželeni sad donašati, vže se je vgnjezdila nikdar poprej znana, nesrečna nesloga in razpor med nas, in sopet le smo nesrečni Slovenci na poti, da se veseli napredek
ustavi in hirati začnó vse narodne naprave. V očigled tega razpora stopi nam pred oči Kosovo polje. Kar je tam izgubila Srbija z orođjem v rokah, se sedaj iz-gublja v Sloveniji po časnikih, kateri so začeli razdor delati iz zgolj sebičnih namenov med ubogimi Slovenci, pod krinko „omike<< in „svobodě" teptaje po naši veri in po možéh, kateri si že veliko let trudijo povzdigniti naš narod do prave omike in zavesti do enakopravnosti z drugimi narodi, in katerim se imamo zahvaliti za vse, kar imamo. Živeli smo popred mirno in v bratovski slogi; kakor milaspomlad je raprostirala sloga svoje perute čez nas vse, — kar se iz Stajar-skega přivalí hudournik, ki nam žuga pokončati vse naše delo!
Slovenci! pomislite dobro, kam se vam je obrniti, kojega se držati. Razpornikom pa, ki trosijo razpor v naši ubogi „Sloveniji", kličemo: Izdajalec domovine je, kdor ruši to, kar se je dozdaj z velikim trudom zidalo! „V slogi le je našega naroda sreča — nesloga nas pogubi vse !" .	O ...
Ozir po domovini.
Cerkvena svečanost pri starovercih na Bojancah
in marsikaj druzega.
Vsak Bojančan se je že mnogo dni prej veselil svečanosti, ki je bila 13. dne t. m.; vsakemu je srce radosti igralo, ko je izvedel, da pride mnogo gospode v njihovo revno vasico, da pride godba, katere še mar-sikter nikoli slišal ni. Že v soboto, 12. dne t. m., so se delale priprave za svečanost; srečal sem Vlaha (tako imenujejo pri nas staroverca*), ki je nesel smodnik, i mi je z neizmernim veseljem pripovedoval, kako se že Bojančanje pripravljajo za „Božji dan". Pravil mi •je, da so naredili okoli cerkve hlad, — da že koljejo jance, i še več druzega, kar pa nisem imel časa poslušati, ker voz, kateri me je imel na Bojance peljati, bil je že pripravljen. Podam se tedaj bržega koraka v bližnjo vasico Loka, kjer sta me z vozom čakala dva fantiča. Al to ti je bil voz, da se Bogu usmili! Pa kaj hočem? — mislim sj — bolje se je po siromaško voziti nego peš capljati. Se huja pa je bila cesta! Žalibog, da naše ceste so takove, kakoršnih nikjer ni na Kranjskem! Bogme, da ne bi bilo toliko siromaščine po Beli Kranji, da bi bile poti in ceste boljše! Naštel bi lahko več nesreč, katere so se dogodile v naših krajih, i to le samo vzbog slabih cest. Tako naposled sem jo pa peš po stezi vdaril k svojemu znancu v vas, katera stoji nekako na visini ; ogledoval sem zemljo, na kateri sem stal, videi sem šumečo Kupo, i daleč za Kupinimi gorami molél je velikanski Klek ponosno - svojo sivo glavo, katera se je lesketala kot biser od ravno zaha-jajočega solnca.	!
Ko dospem k hiši, katere sem iskal, vidim dekle, ki je ravno pripravljalo za nedeljo oblacil, ter je okin-čavalo z lepim gladežem vsake baže podob na obla-čilih. Pogovarjala sva se marsikaj o naših mladih letih — kajti bila mi je ona pred več leti šolska tovaršica — i marsiktera urica, katere sem doživel na svojem domu, se mi je zbudila v spominu.
Zdajei je noč razgrnila svoje temno krilo čez celo okolico. Ćulo se je lepo gučanje mladih devojk, katere so na dom prihajale. Napolnievale so okolico s svojim melanholičnim glasom, i kaj lepo se je glasilo vikanje med tema dvěma prizoroma. Došel je kučegazda na
dom, i gazdarica na njegovi desni, za njim bilo je čuda
v
*) Po kataloga Kranjske Škofije znasa v Ornomaljskem okraji število starovercev, to je, spoznovalcev grŠke nezedinjene vere, nekoliko razloČne od katoliŠke, okoli 200.
248
delavcev, kateri so domu gredé lepo gučali. Nazdravil sem gazdo i gazdarico, katera sta bila jako vesela mojega prihoda. Napravila je gazdarica po ondašnjem običaju jako dobro večerjo i doneslo se mi je naj bolj šega vinca iz kleti, i tako smo sedeli v pomenku o domaćih stvaréh pozno na večer.
Drugo jutro bil sem že ob petih zjutro pokonci, brzo se napravim i stopim iz sobe. Gazela že sedí pred hišo; vsa hiša je že na nogah, kuretine brez broja se pase raztreseno po vrtu. Gozdarica mi potem napravi dobro kavo i ondaj se podam z gazdom ogledovat njegovega bližnjega polja. Jako přemožen člověk je to; al omikan tudi, kolikor je treba vsakemu člověku. Ko sva vse to ogledala, povrneva se na dom, kjer je bilo že dovolj BojanČanov. Oni ga prosijo za Boga svetega, naj dá vina na Bojance, da hočejo točiti. Gazda dá svoji slugi jako dobro sodičke izprati, ter odide potem ž njim v klet. Jaz pa sedem k ravno pri meni stojećemu Bojančanu i ga pitam vsako jako o njihovi svečanosti. Veli mi on, da nocoj bila je res težka noč; celo noc smo — pravi — vozili vodo, poldrugo uro daleč. Res! BojanČan že tako reven, pa ga še narava kaznuje! Nima je na Bojancah nobene vode; to silno kolje reveža, kateri je lačen, a zraven tega mora še i tako žejo trpeti. Natočili so one sodce, naložili na vozove i drdrali so z manoj vred na Bojance.
Že od daleč se je čul pok in streljanje, ki se je ponosno razlegalo krog in krog. Kmalu smo došli že tako blizo Bojane, da smo zagledali hiše, ali bolje rečeno, kočice. 4 Kadilo se je iz vseh streh, — to bilo nam je znamenje, da se nam peče dobra pečenka. Ko doj demo v vas, nazdravilo me je vse z veselim klicanjem. Ponujali so mi kupice, drugi zopet pečenke, tako, da sem se jim komaj iztrgal.
Bojance so še precej velika vas, al njuni prebi -valci so zeló revni. Hiše so na dveh krajih nad i pod cerkvijo, vse oddaljene od nje. Cerkev je jako revna, i ravno danes so se blagoslavljale nekatere cerkvene posode, katere je Ruski konzul jej daroval. Lansko leto osorej je bil Ruski konzul z gospodom vitezom dr. Zavinšekom tù, i videl je revščino cerkve i vsega ljudstva. Obljubil je cerkvi poslati potrebne posode, kar se je tudi zgodilo. Danes se je posvečavalo vse to, i od veselja, da so dobili Bojančanje tudi novcev, da si napravijo vodnjak, napravili so veliko Božjo svečanost na ta dan.
Šel sem potem od zgornje straní vasi k cerkvi, okoli nje pa so bile mize i klopi, kjer se je pod milim nebom vino točilo. Mastne pečenke sem dobil tudi tù. Kričali so: vručega, vručega! Strel je pretrgal ovo kri-čanje, kajti blagoslavljale so se ravno one posode.
Jako lepo je slišati staroslavensko mašo, stare-slavenske besede, s katerimi se je v cerkvi svečanost vršila. — Po blagoslovljenji posoa cerkvenih šla je procesija iz cerkve; nesla sta zastavo sv. Jurija dva mlada dečka. Lepa bela noša, širok pas i višnje v telovnik ju je razodeval za domorodca. Za banderom se izvrstijo vsi bolj premožni staroverci, ondi je šel pop i za njim gospoda i potem še le druga množica vmes.
Na vse štiri větrově svetá: od zahoda, od jutra, od severa i juga se je blagoslovilo. Spredaj je svirala Metliška banda „Po jezeru!" — To je trpelo malo časa; procesija je bila končana, ljudje so vreli v cerkev, pričela se je sv. maša.
Ko je bila maša končana, sprijelo se je lepih sta-roverskih devojk, katere so kolo igrale. Kolo staro-versko je še iz starih slavjanskih časov. Kako lepo je slišati čvenk razliene srebernine na mladih curah, katere
nekoliko časa na okolí tečejo, potem vse postanejo, i jako umetno potem noge mečejo. Ko so kolo odigrali,
podali so se vsi okoli stojeći k obedu, eni k Mikici, drugi na prosto, tretji v lope, tako, da je bilo povsodi vse nagaženo. Peljala je svirajoča Metliška banda celo krdelo ljudstva proti Mikici, zapalilo se je jako dosti 8modnika. V skednju je bilo že napravljeno vse v lepem redu za pojedino. Bogateji domorodci so donesli skupno, kar je bilo za pripravo pojedine; donesli so lepe prte, katere so pogrnili po klopéh, pogrnili so tudi mizo z bolj širokim prtom, kateri je imel prenašati breme kuhanih stvari. Posedli so za mizo vitez Zavinšek, potem spoštovani, jako narodni pope i za njim gosp. Zavinšeka žlahtnik iz Dunaja. Po druzih prostorih posedli so se prvaki ove vasi, kakor Joso, Mikica i više druzih. Godba je imela prostor pred skednom. Jelo se je jesti, piti, napijati i za vsako napitnico palil se smod-nik i godba je zasvirala kako okroglo.
Naj zdaj svojim bralcem popišem, kar mi je vrli Bojančan, s katerim sem več časa se pogovarjal, pri-povedoval o ondašnjih običajih ženitovanja, kar tù ven-čanje imenujejo. Prvo napravijo domaći mlađemu i mladi venec iz vinovine i ga jima na glavo po3adé. Potem gredó pevajoči v cerkev z zastavo. Zastava je na drogu i obstojí iz lepih rdecih svilenih robcev. Nad zastavo v konec zabodejo lepo rdečo jabelko, v katero tri pavova peresa zabodejo. Ko odidejo v cerkev, pustijo zastavo zunaj. Ženin i nevesta odideta v cerkev, ž njima kum ali boter i zdaj se počne ven čanje. Mladi, kum in mlada imajo vsaki svečo v roci i to v desni. Ondi dojde pope, donese vrc vina, nalije ga v kupico i napaja mlađega tri pota. Ko je to opravil, izreče sv. Trojico, a zunaj se čuje streljanje i puČanje svatov. Zdajci zlazijo ven i venčanje je končano. Zastavo vzdignejo i se podajo k mladému. — Od jutra do večera kolo plešejo, ali na prostém, ali v skednju, da so že vsi mokr i. Kolo pa igra deset mladih devojk, katere so vse po svatovsko obleČene. Imajo ti lepe to-larje, petice i sploh srebern denar po prsih našit, da
se vse leskeče. Njih suknja je z zlatimi progami převlečena, a predpasnik se enači z predpasnikom srbskih devojk. Pri kolu pa tudi popevajo, na priliko: „Mila moja, mila draga rodžina, odtvori mi vrata" i gučejo potem dalje. Pri tem se pa tudi veliko šalijo. — Na večer pridejo mati, brat i sestra ne veste k mladému i ga prosijo, naj jim dá kaj vina. Ondaj dá on donesti vina, pol bravi i hleb kruha. Ti se mu zahvalijo : „živio, živio kume, debeli kume, hvala, hvala kume !" • Kar jim je mladi predlagal, jedó domači i svati skupaj. — To se godi tri dni! Pri obedu pa tudi nevesti darujejo srebernino i od tod pride, da imajo na prsih toliko srebernine. — Da pa več smeha vživajo, napravijo si tudi marsiktere šale; oblečejo žensko čisto grdo i jo predstavljaj o mlađemu i kumu, a ta je neče pogledati, i ko imajo tega zadosti, jej darujejo novcev, katere ova ženska nevesti dá. Ravno tako napravijo z možkim. Daritev imata nevestina strijca na skrbi. Eden od strij-cev vzame vrč, kateri je napolnjen s čisto studenčnico, i tega drží v levej roci, čez roko mu visi tudi otirač. On ponuja vsakemu vode i sleherni vrže v vrč petico ali tolar, kakor je manj ali vec přemožen. Ovi pomoči otiraČ v vrč i mu roko ž njim pomaže. Tako se godi v eno mer naprej. — Daritev trpí vse tri dni; tako dolgo namreč vrši se venčanje. Imajo pa navado svati, da obljubijo vsak nekaj za ženitnino dati, ali ovna ali kako jagnje; ako ne bi kdo tega dal, kar je obljubil, se mu godi tretji dan, ko je vse končano, huda. Vsi svati pridejo zadnji dan k njemu z vozom, kateri je poln trnja, na ovi voz ga po sili vržejo i ga mučijo, da se joka kot mlado dete. I tako vega člove&a ne morejo več videti, cela soseska ga sovraži. —
Idimo i poglejmo, kaj nam delajo naši ljubi Crno-
249
malj ci pod prostim nebom. Ne daleč od tega društva
posedlo je tudi nekaj Črnomaljskih rodoljubov. Rečem, da jih je bilo nekaj. Da! res nekaj! Ťega krivi pa bili niso Crnomaljci, ampak nekdo drug, v jako čudno i nepostavno ! Posebno pohvaliti moram Crnomaljske gospodičine, katere so bile vse navzoče razun male pe-šice, al tudi te bi bile, ko ne^bi bilo zmešnjave i grde laži. — Kakor sem omenil, Crnomaljci so imeli svojo stvar na prostem , al žalibože ! nebo ni bilo dolgo ugodno. Dež je jel jako udarjati i umaknili so se v vežo bližnje hiše. Tu so se brzo stolci nanosili, i posedlo je celo kardelce okoli nizke domače mize. Kotel, kateri je visel ravno sredi veže, je moral umakniti svojo črno kožo. Tu na Bojancah ne nahajaš nobene hiše, katera ne bi imela kotla v veži; ondi kurijo, pečejo i kuhajo za svojo potrebo vse. Kmalu je donesla gazdarica vina, kruha i kar je bilo potreba; donele so slovenske pesni vsake baže izpod kuce, tako, da so přivábili veliko Bo-janskega sveta k sebi. Tudi tù je šio na napituice; tudi tu so se pridno kupice popij ale, tako, da so vrlega Crnomaljca v veselje dognale. Kamor je člověk pogleda!, povsod je videl staroverca, ki je milo svoje „milo-tinko" gučal, — res krasni dan! Dež je jenjal, godba, vrisk i popevke se čuj ej o, vse se vzdiguje, vse gre
gledat na novo lepo kolo. Godba svira lepo Hrvaško himno „Još Hrvačka ni propala", i za-nj polno sveta dere, da se tare vse. Dospělo je ljudstvo do cerkve ; zopet se glasi godba; devojke se primó za roke, i glej, kaj mi dopada? Tudi deček pogleda deklico, jo pelje za roko sredi kola, i začne polko plesati, katera se ravno svira. Ko to drugi opazijo, necejo biti zadnji, i par za parom se vrsti v lepem redu notri v Bojan-škem kolu.
Res! da sem bil tega dneva tako vesel, da še v svojem živenji nobenega ne tako. Dolgo časa je trpelo ovo kolo, dolgo se je notri plesalo, a tudi čas je pred nami plesal.
Pomikalo se je solnce brzo proti zahodu. Zavinšek i drugi Metlicani z godbo vred so se podali čez Pod-brezje na dom, a drugi svet se je razšel sam ob sebi na dom. Crnomaljci so posedli svoje voziče i drdrali so tudi proti domu.
Revna vasica, zopet sama ostaneš! Nisi imela še kmalu toliko časti, da te pohodi toliko ljudstva. A ti, Bojančan, znan povsodi kot Vlah, ne vzemi si za zlo, ako te kak malovrednež zanicuje, vsaj si ti sin velikega naroda! Bodi tih kakor dozdaj, a pripravljaj se na bo-jišče za svojo narodnost; olikaj se, kolikor je v tvojej moči. Zlo mi je res, da se tvoje dete ne škola; zlo mi je, da si reven, zlo mi je pa še to najbolj , da te nevedneži zaničujejo. Potrpi vse, i ponosen bodi, da je bil tvoj praděd sin srbské matere, skaterim se moraš ti dičiti.	Skubec.
Iz Tržaške okolice 21. julija. —x— Narod slovenski
zna ceniti tište možé, ki v dej an ji kažejo, da imajo res srce za nj, in se za njegovo korist, za njega poduk in njegove pravice potezajo, kedar in kolikor morejo. Žalibog je pri nas celó malo takih za narod vse8transko delajocih rodoljubov. Kakor sem zadnjič pisal, skazal seje izmed naših poslancev edini J. Nabergoj dozdaj vreden zaupanja in spoštovanja. Zato ga pa tudi, kakor se sliši, mislijo okoličani voliti ne samo v mestni, temveč tudi v državni zbor. Želeti je tedaj, da se vsi okoličani zedinijo in vsi skupaj volijo njega. Zlož-nosti pa nam je Slovencem pri volitvi za državni zbor še posebno potrebno zato, ker z okolico skupaj voli le ^nega poslanca tudi četrti mestni razred, ki pošilja po
navadi v mestni zbor najhujše lahone. Ako se Slovenci razcepijo med seboj , gotovo pri volitvi zmaga kak la-honsk rudečkar. Zato, okoličani, pozor! Gosp. Nabergoj, ako se izvoli, bi se ve da koristi! okolici in Slovencem le tedaj, ako se, kakor upamo, pridruži državo-pravni stranki, ne gledé na to, kaj počnó njegovi mestni kolegi, in le v tej nadi zagovarjamo njegovo kandidaturo. — Volitve v mestni — deželni zbor bodo septembra meseca. Bog daj, da si okoličani iz volijo vredne poslance, ki bi za nje kaj storili. Vsaj dva bi morala biti dobra govornika, da bi lahko predloge stavila ter napade nasprotnikov odbijala; drugi pa naj bodo značajni domaći možje, ki se ne dajo premotiti od lepih besedi ali zapeljati od še lepših novcev. Takih značajnih mož, hvala Bogu, še nam ne manjka; al težje je najti izobraženega Slovenca govornika, da bi se mu poslanstvo zaupalo. Nekteri mestni gospodje slovenskega rodu so premalo znani v okolici, in med njimi vlada tudi nekaka apatija v narodnem oziru; priča tega nam je Tržaška čitalnica, o kteri ne vemo, ali še živi ali je že zamrla. Drugi pa tako zvani „mladoslovenci" — so navdani onega liberalizma, čegar glavno geslo je brez-verstvo, — priča temu nam je bil zadnji čas „Primo-rec" pod vredništvom nekega Raiča. V okolici sami pa razun duhovnikov in učiteljev ni nobene inteligencije. Al duhovnov bi se těžko kdo dal pregovoriti, da sam prevzame poslanstvo za tak zbor, kakor je Tržaški ; učitelji pa, kot mestni uradniki, se ne morejo voliti. Ker sem ravno učitelje omenil, naj o njih še par be-sedic spregovorim. Odkar nimajo duhovni več nadzor-stva nad šolami, so učitelji pravi sužnji magistra-tovi. Učitelj v okolici (ali tudi v mestu) ne sme biti ud nobene čitalnice ali kakega političnega katoliškega društva, sicer pride ob službo ali vsaj ob „dobro imé" pri magistratu; zapisnike mora vse le v italijanskem jeziku spisovati in še celó slovenska lastna imena otrók po laškem pravopisu popačena pisati, in kedaj celó druga, stanu še manj spodobna opravila za Tržaški magistrat oskrbovati. Odškodnina za tako duševno robovanje pa je, to se mora pripoznati, prav dobra plača, kakor malokje taka. Zato se ni čuditi, da so naši učitelji — z malimi izjemami — liberalci in lizúni laho-nom; vsaj jih to pri magistratu priporočuje (vide Bonin)! To pa je očiten dokaz,.da njihov „liberalizem" ni sinek notranjega prepričanja, ampak — papirnatega cvenka, in zato ni nič vreden.
Iz Vipavskega 26. julija. — V „Slov. Nar." nepre-
nehoma nekdo trobi iz Vipave o „narodni inteligenciji", češ, da se popolnoma sklada z načeli in sklepi Postojn-skega volilnega shoda, in o „dobrodejni svobodomiselni burji", ki je jela pihljati po naši dolini. — Naj tem dopisom dodamo majhen komentar. — Kdo je tista „vsa narodna inteligencija", ki jo poveličuje „Narodov" dopisnik? Akoravno je sicer v Vipavi mnogo doktorjev z diplomo in brez diplome, je vendar inteligentnih ná-rodnih glav silo malo: ako štejemo, že nekoliko prstov ene roke ostane praznih, kajti gospodov, kakor je na priliko Vipavski družbinski krt, nikakor ne moremo in ne smemo narodnim, in gospodkov, ki znaj o sedaj obče navadne fraze „liberalen", „svoboden", ,,kaj bo far" itd. izrekovati, a ne misliti pedanj pred nos, zato ne že „inteligentnim" prištevati. Razen teh nekterih je Vi-pava zeló mirna in o volitvi bode pokazala, kdo ima zaupanje in vpliv; tišti gotovo ne, ki se drznejo v Postoj ni brez naj manj še vednosti ljudstva obcini Vipavo in Slap v narodno-politicnih zadevah zastopati. O „svobodomiselni burji Vipavski" tedaj ni sledu ne tirú. Radi bi jo ustvarili naši najnovejši „homines novi", a péhajo se zašto nj ! — Naj rečem še par, besed o glaso vitém volilnem shodu Postojnskem. Čuditi seje naivnosti
250
Begunjskega župana Hrena, ki je shod tako „kunštno" skrivno sklieal ter se kot najhujši politikař nosil; vsaj vendar vé vsaki, ki tega možá pozná, da se razume sicer na škorete, o politiki pa še celó do abecede ni přišel ; on je le kričeči organ prijateljev svojih dr. Zar-nika in dr. Vošnjaka, ki se mu klanjata zarad njegove Werthajmerice in kosmatega grla, s katerim zna kričati z najetími kmeti Čez duhovstvo, pa zakaj ? — to on, po Ljubljani Jn drugod pikantno znana oseba, sam najbolje vé. Čuditi se je na dalje Vošnjakovcem in njih glasilu „Slov. Narodu", da so tako hitro popustili pravni program, ki so ga bili z nami vred sprejeli, popustili politično vzájemnost s Čehi. ki so jo nedavno na vsa usta priporočali. Slovenci smo majhen narod, ki le v z vez i z drugimi Slovani, zlasti z vrlimi Čehi. mo-remo kaj doseČi. V zvezi je moČ. Pač ni vzroka, da se zametuje od vseh federalistov sprejeti program, ki daje vsakemu narodu njegove pravice, ki ima tedaj v sebi tudi „narodni" program, prednost pa ima pred njim, ker vzájemnost podpira. — Ako pa je „narodni" program Vošnj ako v ce v le to, da naj se verski čut v Slovencu čisto zaduši, duhovstvo pri ljudstvu ob zaupanje pripravi, kar se vidi iz sprejetih toček Postojn-skega shoda, kar se bere skoro da v sleherni števiiki „Slov. Naroda", — potem o slogi ni govorjenja. Obža-lovati je, da ravno sedaj, ko bi morali Slovenci čvrsto
zedinjeni, kakor nikdar poprej, delati za svojo politično veljavo, da ravno sedaj je Vošnjak, romar iz Stajar-skega, vrgel jabelko razpora med narod naš. Bratje, tako ne bomo zidali Slovenije! Preneumne so psovke na našega občespoštovanega dekana, ki jih je izblju-val „Slov. Nar.", da bi vredne bile pretresati jih. Kdor je toliko storil za narod naš, kakor gosp. Grabrijan, ko mladoslovenci še hlač niso nosili, in na vsako stran Še dandanes delà ter je steber našemu narodnemu de-želnemu zboru , če tudi burk ne delà v zbornici, en ostane mož, v katerega po pravici največ zaupanja stavi cela naša Vipavska dolina. Ce tega ne vé „Slov. Nar.", mu povemo mi, in dostavljamo le še to: za državni zbor ostane naš kandidat za Notranjsko nas rojak in neprestrašeni federalist Hohenwart!
Izpod Nanosa 26. julija. — Dopisniki „Slovenskega
Naroda", če ne sami „Narodovi" patroni, res le laži, zvijače in obrekovanja po svetu trosijo. V enem zadnjih lÍ8tov je „Slov. Narod" iz Notranjskega pisal, da župan Senožeški g. Zelen po vsem svojem trudu ni mogel v okrajno cenilno komisijo priti. To je gola laž, kajti prej ko je bil g. Fr. Kavčič v to komisijo izvoljen, smo ta posel gosp. Zelen-u ponujali, a čeravno smo ga silili, prevzeti ga (posebno je g. Lavrenčič, župan Po-stojnski, na to délai), se je g. Zelen odločno tej izvo-litvi odpovedal, rekši, da ima dosti druzega posla doma ter je gosp. Fr. Kavčič-a, župana v St. Vidu nasve-toval, kateri tudi se je branil izvolitev prevzeti, a potem, ko sta ga župana LavrenČiČ in Zelen nagovarjala, je vendar mandat prevzel. To je faktum, ne pa, kar „Slov. Naroda" dromedár piše. „Narodovci"! z svojimi bedarijami, sumnjičenjem in obrekovanjem ne boste daleč prišli. — Isto tako se tudi v današnjem listu odliku-
Î'ete, ker v dopisu iz Vi pave vpijete, da je naš viso-:ocenjeni dekan in deželni poslanec gosp. Ju rij Grabrijan v deželnem zboru sedé govoril in stojé molčal. Bedaki ! berite stenografična poročila deželnega zbora,
Eosebno ono od seje 6. grudna 1872. 1., str. 124—126,
do se je hudemu nasprotstvu za našo šolo na Slapu bolj poganjal kot on. — Ogledite šolsko poslopje v Vipavskem trgu, ktera je kinč vsem ljudskim šolam ne le na Kranjskem , ampak bila bi tudi družim deželam, a ravno „Jurij" se je trudil, da so cerkve v to šolo
okoli 30.000 gold, zazidale, ker drugi duhovniki še
enega stotina za šolski namen iz cerkvenih denarjev ne morejo dati. — Ogledite obrekovalci novi turn pri cerkvi Matere Božje v Logu, kteri je ponos ne le Vipavski dolini, ampak vsemu katoliškemu svetu. — Pogledite farovž, kateri Vipavski trg kinča in se nad njim dviga kot najlepša grajšČina, al ste vi morda za vse te umet-nosti tavžente skupaj spravili ali on? — Ali ste vi 4. razredno glavno šolo v Vipavskem trgu ustanovili? ali ste vi či tal ni co v Vipavskem trgu že leta 1864^ na noge spravili, katera se je odprla s tako sloves-nostjo, da je presegala vse druge in katere nihče ne pozabi, kdor je bil navzoČ. Ali ste vi tabor Vipavski proti vsestransko silnému nasprotstvu ustanovili? To in veliko več še koristnega za nas Vipavce v ožjem in sploh za Slovence v daljem pomenu je naš visokoča-stiti gospod dekan po svojem domoljubju in neprene-banem trudu brez vsake sebičnosti tako rekoč iz nič stvaril, da bi mati Slovenija morala Boga prositi, naj bi jej dal mnogo takih ,,J u rj e v !"
Ker ravno od taborov in čitalnic govorimo,
moramo tudi tisto gospo, katera akcijo zarad izvolitve našega poslanca tako enostransko pozdravlja, namreč g08pó sneho „Sočo" pozdraviti. Ona piše v svojem 29. listu, da je g. Zelen „v poti svojega obraza" Hohenwarta v Postojni zagovarjal. Gospá sneha se pa le zopet laže, vsaj dobro poznamo spretnega govornika g. Zelena, ktere je pri vredbi Vip. tabora nasprotne nemskutarje dvakrat tako sijajno govoré polomil, da so kar drug za drugem sobano čitalnično popuščali. On je bil glavni govornik na onem taboru, in njegov govor o «„zedinjenji Slovenije", čeravno dobro uro trajajoč, je občinstvo z vednim pritrjevanjem in živio-klici po-slušalo ; nasproti je bil pa govor dr. Razlaga „o vinstvu", katerega današnji „Slov. Narod" hvali, s popuščanjem
taborišča sprejet in z besedami: „to smo že kdaj poza-bili". Gospá sneha menda je pozabila, kako sta njeni urednik in čitalnični predsednik, govoré pri slo-
vesnosti neke čitalnice na Notranjskem, v pravém potu svojega obraza otrobe vezala. Gospá sneha „Soča" tudi menda ne vé, da so Vipavski gospodje s pomočjo Podnanoscev, recte Razdrtcev, nameravali, pri volilnem shodu v Postojni 13. dne t. m. za državnega poslanca Notranjske skupine — uganite, koga? — urednika gospé snehe, velikega komis-a Viktorj a Dole nca kandidirati; ko so pa viděli, da jim Hrenova Menišija za njihovega kandidata še ziniti ne pusti, so od svojega namena na tihem odstopili. Ti gospodje so res prečudni politikarji in čudni prijatelji naši ! Leta 1870. ho se gospodje Viktor Dolenec, dr. Lavrič in Faganel kot govorniki in obiskovalci tabora Vipav-skega le zato odpovedali, ker je táborská točka V. „železno cesto od Loke skozi Vipavo na Trst" tirjala ; oni so javno govorili, da hočejo „Predelsko", ne pa „Ložke" železnice, kar še dandanes gospá sneha in njeni urednik zagovarja in zagovarjati mora. Zdaj pa naj nam Še kdo reče, da naši tako zvani „mladi otroci" so prijatelji Notranjcev ! — KoneČno Še to, da dr. Razlag je zbog svojega postopanja v zadnjih deželnih zborih in vsled ponudbe dr. Vošnjak-Hrenove vsa politična tla izpod sebe zgubil (sicer se njegove osobe ne dotaknemo), nasproti je pa tišti, kteri je strah in groza centralistom, nemčurjem in Bismarkovcem tukaj tako priljubljen, da ni dvombe, da bo enoglasno za državnega poslanca izvoljen, in to je naš rojak in sosed grof Hohenwart. Bog ga živi!
Iz Rake na Dolenskem 27. julija. (Voliini shod.) Že
so bili nekateri voliini shodi po Slovenskem, a vse do-8edanje presega brezdvombeno voliini shod na Raki, katerega je sklical g. Viljem Pfeifer; kajti sešlo se je nad 150 slovenskih mož, da si izberó kandidata za
251
državni zbor. Zastopane so bile vse občine, če iz-vzamemo vrle Metličane, kateri so na vabilo g. Pfeiferja poslali izjavo, da se hoté primerno skladati z iz-idom volilnega shoda, ko ga dobodo popisanega v slovenskem časopisji. Ta volilni shod glasno priča, kako se zavedajo naši dolenski slovenski kmetje svoje narodnosti in kolika briga jim je, da se v lesenjačo dr-žavnega zbora pošlje na vse kraje pošten poslanec. Ako pomislimo, da je bil ta volilni shod malo da ne od samih slovenskih kmečkih mož obiskan — bilo jih je nad dve jako jako obilni tretjini — moramo reci, da je vsakaterega iznenadel. Zborovanje prične se točno ob 4. popoldne. Gosp. Viljem Pfeifer pozdravlja prav prisrčno zbrane slovenske volilce, ter se jim go-reče zahvaluje, da so se v tako ogromnem številu od blizo in daleč prišli vdeležit tega shoda priporočuje vr-lega gosp. Rozmana iz Rudolfovega za predsednika, kateri se tudi enoglasno potrdi. — Na to poprosi gosp. A. Žgur besede ter razloži važnost novih neposrednih voiitev za državni zbor, kakor tudi položaj, v katerem se znajdemo danes Slovenci. Da bi se ne moglo od nobene strani očitati, da so se hotele v kalni vodi ribe loviti, razloži in pojasni govornik slov. geslo: ,,vse za vero, domovino in cesarja", kakor tudi najnovejše mla-doslovensko : „vse za narod, svobodo in omiko". V prvém najde govornik popolno poroštvo vseh narodnih teženj , tedaj tudi poroštvo prave svobodě in omike na podlagi kršćanski, zato bridko obžaluje razpor in raz-cepljenje na dva kampa vseh popred za eno svrho in en cilj delajoČih Slovencev. Ker se vera po krivici štuli po deželnih in državnih zborih po nasprotnikih naših v politiko, mora se slovenski poslanec ne samo za narodnost kot tako, ampak v prvi vrsti tudi za najdraži biser slovenskega naroda, sv. vero, potegovati, inače trpi narodnost sama veliko škodo. Govornik je
tega mnenja, da nemcurjev geslo je edino to: „vzemimo priprostemu kmetu véro in z razprostrtimi rokami vrgel se nam bode v naročje, to je, ponemčuril se bode; zategadel tudi ne pripisuje on em u, ki svojo vero ma-lomarno zavrže, toliko moštva, da bi tudi narodnosti ne prodal za skledo leče. Slovenski poslanec naj tedaj v vsem postopa v duhu ogromne većine slovenskega naroda. Ker se govornik nadja, da gospod Viljem Pfeifer zastavi svojo častno besedo delati v tem smislu, in ker je vsem volilcem znan kot pošten rodoljub in neodvisen možak, priporoča ga živo kandidata za kmetiške skupine. Na to poprime besedo g. doktorand U1 r i h , ter si prizadeva pobiti predgovornikovo tol-mačenje gesla: „vse za narod, svobodo in omiko, v katerem najde edino narodovo srečo (!!); hvali svobodo današnjo*), od katere v resniei narod nima druzega kot kožo in kosit, ter priporoča konečno tudi on g. Pfeiferja za kandidata. Konečno govori še g. Fr. Vrančić, ter povdarja, da le v slogi se more narod kre-piti, a v neslogi najde grob. Na g. Ulrihov nasvet, dá gosp. predsednik kandidaturo g. Vil je ma Pfeiferja na glasovanje, katero so vsi pričujoči volilci uni-
roma s pravim navdušenjem sprejeli. Kot kandidat enoglasno pravi g. Pfeifer, da „njegova sveta dolžnost bode kot dobrému katoličanu vse národové svetinje braniti v državnem zboru, s čimur edino se bode ravno vrednega skazal zaupanja svojih volilcev. **) — Gosp. Rozman vodil je jako taktno celo obravnavo, za kar naj přejme tú očitno zahvalo. — Po zborovanju so volilci še več časa skupaj ostali in se potem v najlepšem redu razsli.
*) Škoda, da g. Ulrih ni povedal, k j e je je kaj naprodaj ?
**) Po takem je g. Pfeifer očitao stopil v vrsto v e č i n e deželnega našega zbora, kar v shodu 30. junija v Gracarjevem turn a ni
se storil.	Vred.
Trcbnje 27. julija. — V zadnjem listu „Novic" sem
dokazal, da se je „Slov. Nar." v popisu našega shoda v Dobrnču 6krat, reci, šestkrát— in to v 10 vr-sticah — z lag a 1. Naj omenjeni popis „k volilnemu gibanju" še malo pojasnim. „Slov. Narod" piše: „Volilni okraj je obširen; v njem so, kakor v nobeni drugi volilni skupini iz kmetov združeni, nemški in nemšku-tarski elementi. Tu po našem mnenji more zmagati samo po čelem volilnem okraji znani mož, kakor je dr. Zarnik; vsak drug gotovo propade, in če se tu
glasovi cepé med dva narodna kandidata, mora zmagati nemškutar. „Slov. Narod": ktera dva sta narodna kandidata? Kaj ne da gospoda dr. Zarnik in Tom-šič? Dobro! Kakor ti je „Narode"! znano, spada g. TomšiČ k tišti stranki, katera v svojem programu ima: „vero, domovino in cesarja", tedaj k državopravni. Tega Tomšiča, kandidata pravne stranke, po takem
imenuješ ti sam narodnega kandidata. „S1. Nar.", tolikrát si kričal na vse grlo, da državopravna stranka je odpadla od narodnega programa! a zdaj njenega kandidata imenuješ narodnega! Kako to? odgovori! — Dalje piše „Slov. Nar.": „Mi tedaj še enkrat rečemo, da je edini mogoči kandidat za Trebanjski volilni okraj g. dr. Zarnik, za katerega bomo dělali z vso eneržijo". — Se li ne pravi to, kandidata nam siliti? Nekaj dni pozneje, govoreč o kandidaturi gosp. Pfeiferja, pa piše „Slov. Nar.", da tudi on (Narod) je tega mnenja, da se kandidat ne sme siliti. Dosled-nost, kje si?! Laž je tvoje imé. — „Z vso eneržijo bomo delali za gosp. dr. Zarnika". Tako piše „Slov. Nar." v petek 18. julija. V sredo (16. julija), tedaj dva dni poprej, pa je prišlo pismo od dr. Vo š nj a ka v Novomesto, v kterem praša g. dr. Bucarja, ali bi bilo mogoče, da bi dr. Zarnik kandidiral v Novomestu. Se li ne pravi to, ljudi imeti za norce? Očitno tako pisariti, skrivé pa drugače; to je prav ono sleparstvo, po kterem je pri zadnjih volitvah za deželni zbor Sta-jarski pádel gosp. Košár! — „Z vso eneržijo bomo delali za dr. Zarnika". Oj, abotnost ! Gospodine Vošnjak! kam neki se bodete obrnili? Okraj Žu-žemberški in Treba nj ski sta govorila: za dr. Zarnika ne marata. Imate li v KoČevskem okraji kaj svojih? Med Slovenci ne; ali med nemškimi Ko-čevarji, tega ne vemo. V Rateškem in Mokrono-škem okraji nimate nobenega, da bi se do njega obrnili (tako pišete sami v nekem pismu), temveč pri drugih beračite, da bi tam kak shod sklicali, se ve da za dr. Zarnika! — lz teh malih črtic častiti bralci lahko sklepajo, da „Slov. Nar." cela papirnata pola je za dr. Zarnika, med slovenskim pravim narodom pa ni nobeden. Iz groba vstajajo spomini tišti, ko je dr. Zarnik učitelj bil pri otrocih Rauch-ovih na Hrvaškem, sam pa v šolo hodil pri temu glasovitemu ma-gjaronu !
Iz Ljubljane. — V časnikih druzih dežel se bere,
da ustaverska stranka že z vso silo agituje za volitve. Mogoče tedaj, da ministerstvo razpiše volitve
brž ko bode vedelo, da so ustavaške agitacije dognane. Zato pozor! in na delo! Pri nas se ne sliši veliko od nemčurskih agitacij, in Dunajski in Graški časniki so jim že nekterikrat oštro očitali nemarnost. Naši ustavoverci dobro vedó, da na deželi nimajo nobenega terêna, in kakor přepis „Laibacherčin" iz „Tagespošte" kaže, se zanašajo le na mladoslovence ter bodo zadovoljni, da le tam ali tam kak liberalen mladoslovenec zmaga, kajti ž njim se bo dalo že „zastopiti", ker tista „zedi-njena Slovenija" je mladoslovencem le malik za —> danes, jutri ga vržejo v vodo, kakor so vrgli „vero" iz programa svojega.
252
{Deželna komisija za konjer ej o Kranjsko) pod Ce tuđi bi naravno bilo
V—------------------U	%J •/	1/	/ JL	v/v vMui ui uoiariiu UJIU y vlč
predsedstvom generala pl. Mengen -a zastopana po vlad- kakor je nekdaj navada bila
da bi se take službe dajale^
nem zastopniku vitezu
Hoffern-u, c. k. zeln-u, baronu Mih. Zois-u; grajščaku Jož. Seunig-u in dr. Jan. Bleiweisu, je 26. dne t. m. preiskavala cesar-ske žebce v Selu pod Ljubljano in enoglasno izvrgla 7 žebcev, ki za pleme niso več
majorju Schwar- zdravnikom
y
j záslužněji m okraj oim
}
srno se
vsedel navto mesto zgolj
smo vendar veseli tega imenovanja/ ker čas bali nekega druzega, ki bi se bil
adnj
protek cij
(Cbelarska družba) ima danes svoj
po
pripravni in se imajo zbor. Na ogled so razstavljeni podučni pripomočki
občni pa
prodati. Da se nadomestijo ti z druzimi, je general njovi itd. Ob 10. uri se začne zborovanje. Mlađemu pl. Mengen, ki ga je c. k. ministerstvo kmetijstva tudi društvu želimo prav krepko napredovanje v korist do-
f"	f	b" J W
v Ljubljano poslalo, prijazno
obljubil skrbeti za to, da se za Kranjsko kopijo 4 žebci Angleškega plemena in 4 iz kobilstva v Radavcu; vrh tega pa je deželni komisiji tudi nálog dal, naj pri delitvi konjskih premij v Radoljci in Kranj i septembra meseca skusi kupiti žebca Pincgavskega (težkega) plemena, če stalepa leta stara. Več žebcev za pleme pa potrebujemo
movini nasi
!
»
Brenceljna") tudi mi živo priporočamo našemu ljudstvu. Porok smo vsacemu, da za 80 krajc. si za četrt leta kupi najmanj 2000 veselih ur. spode
Tište
go-
y
ki so nam pisali o potrebi drobnega časnika
m
zato, ker je deželna komisija že naznanila ministerstvu kmetijstva potrebo, da se v Trojanah napravi nova etacija žebčarska, in se je nadjati, da jo dovoli. Ker nam je dobro^znano, da živa potreba je dalje še ta,
za kmete, opomnimo, naj
Brenceljna
u
svoji
like" celj
ci
ve
pise
da bi tudi v Št. Vidu na Dolenskem se napravila šta-cija, se le čudimo, da soseske St. Vidske okolice niso še prošnje vložile deželni komisiji, da bi se tudi njim dala štacija ces. žebcev.
e
se same soseske ne
ganejo za pomoč, deželna komisija jim dobrot vendar tednik".
•i •, •	y y	%
razsirijo v okolici; bolje leskovce ni za laži in sleparije „
in „male". „ Tedaj le po njem!" — kakor „Bren-
v vabilu za naročbo v poslednjem svojem listu.
(Za „Brenceljna" nekaj.) Dr. Vošnjak potuje
zdaj po Kranjskem in Stajarskem s celimi snopi svo-
jeëa »Tednika" kriče: „ kupite!" „kupite!" Kdor ga^pa
noče, temu ga zastonj vsili. Tako je potovaje na Šta-
jarsko 18. dne t. m. na železnici iz Ljubljane v Laze
zadel na nekega naših rodoljubov in brz mu ponudil
Ko
naš
vsiliti ne more.
Gori omenjenih 7 cesarskih žebcev
1 V**
lozji
)
pa težki Pincgavski (vsi 3 tudi dobri vožnji konji) se bode prihod nj o soboto, dopoldne ob 10. uri
poštenjak reče, da ga ne mara, mu dr. Vošnjak vsili 12 iztisov zastonj do konca
tega leta!! Naš rodoljub, přišedši domu, je raztrgal liste za porabo na nekem kraji, ki se očitno ne imenuje. In „Narodovci" se drznejo slepiti bralce, kako da
v ov^vvv,	—— ±ii „í^aruuovci" se urznejo siepiu Draice, KaKO aa
vélikem trgu v Ljubljani po poti očitne dražbe pro- kmetje segajo po tem listu! Ker dr. Vošnjak nima predalo.	moženja , mora pač „narod, tiskarna" silno radodarna
(Iz seje deželnega odbora 28. julija.) Različne fojti ali pa _ kdo drug!
gospodarske zadeve sadje- in vinorejske šole na Slapu so bile v posvetovanji v tej seji, v katero sta bila na-
w v Vliv »	VU T V tv f U IjJ 1 T t VJ KJ VJ M. y	W U WWX V	UM
mesti na Dunaji bivajočega g. dr. Coste in g. Murnika
Movičar iz domaćih in ptujib dežel
povabljena namestnika g. Peter Kozler in dr. Poklukar,
Iz Dunaj a.
Velika vročina zadusí tudi politično
in
Kristan je bil imenovan za druzega učitelja za	gibanje. Minister za ministrom gré na dopust. Vendar
to šolo. — Zarad izpeljave popolno ločenega oddelka v	kažejo nektera znamenja, da se prihodnji mesec raz-
posilni delalnici za mladoletne lenúhe se je deželna	pusti stari državni zbor in nove volitve razpišejo
vlada povabila, da pošlje svojega zastopnika na dogo-	Včeraj je imel na Dunaj priti šah (vladar) Perzijski;
vor in ogled dotičnih prostorov v delalnici. — Na c. k.	sprejeli bodo Azijskega potentata tako slovesno, kakor
finančno direkcijo se deželni odbor obrne zarad pobé-	nobenega druzega; zakaj tako? ne vemo; stanoval pa
ranja deželne přiklade po 20% na vžitnino oziroma	bode v gradu cesarskem zunaj Dunaja v Laksenburgu
zakupnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od	zato , ker se kolere boji, za katero vsak dan kakih 10
mesa po zakupnikih te vžitnine.
C. kr. ministerstvo kmetijstva je z odpisom od
Fr. Solmajeru, od-
zato, ker se kolere boji ali še več ljudi pomrjé.
17. dne t. m., štev. 7581, gosp
Iz Stajarskega.
(Telegrama) v 170. listu ,,Trie-
sterice" in v listu 3205.
borniku družbe kmetijske, kateremu je ministerstvo iz-
m	ft m ^ W '	m	% a
po-
nove „Presse*
i
od 26. julija
poročata iz Gradca in Brežic, da so v okrajnih vo-
ročilo 8tatistično poročilo o vinoreji Kranjski, po-	lilnih odborih Mladoslovencih pOlinjali nemsku-
slalo pismo, v katerem njemu toplo zahvalo izrekuje	tarskim ustavovercem zđružbo ž njimi za volitev v
za izvrstno delo ter ga prosi, naj še v prihođnje talto	Ptuji in Brežicah, — al ustavoverci so jim jo marljivo deluje na tem polji. ~
velike knjige, ki jo je ministerstvo kmetijstva z lič-	so Mladoslovenci!!
nimi zemljovidi vseh dežel Avstrijskih, kj er trta	gotovo ne. raste, za Dunajsko razstavo pod naslovom: „Die Wein-
produktion inOesterreich nach den neuesten statistischen	časnik Staročehov
K>\J T	ilJiVUUJ vy	J_ tuji 1U XJ L ^ /J i ^ a ii J - Cti UOI/M»VVV/lVl OV J iXJ-1 JV
Popis ta je oddelek odbili. — No! čedalje jasnejše je: v kateri službi
Slovenije**
V
službi „zedinjene
Iz Ceskega. Iz Prage.

Pokrok"
vel javni
Erhebungen" prvikrat v tej obširnosti na světlo dalo.
Se ve, da te pohvale so deležni tudi
vsi,
ki
z ostro besedo zavrača zahtevo Mladočehov za posebne volilne odbore. „Dosedanjim
so gosp. voditeljem
pravi
se mora zaupati; oni
Solmajer-a podpirali v obširnem in težavnem delu. De- morajo imeti zadnjo besedo!" želi naši pa je na čast, da se tudi delo naših mož v svetovni razstavi odlikuje z visocim priznanjem. — Ne-hoté se nam vsiluje tù vprašanje: kedaj neki bosta gospoda Zagorec in njegov protektor Zarnik kaj na
To
je pravo
Listnica vredništva
Gosp
iz NovomeŠke okolice: Vaš
dopis tedaj potrjuje, ker so „Novice" o „španoviji*4 Zagorca Podbojem in dr. Zamikom svetu odkrile. To nam zadostnje
s
svèt
spravila, kar bo
ali burka?
kaj več vredno kakor
psovka
v ilustraciji že tako dosti
trój
Kurs i na Dunaji 29. julija.
Mestni zdravnik dr. vitez Emil Stôckel je vsled ces. sklepa od 25. dne t. m. imenovan za c. kr.
vladnega svetovalca in medicinalnega referenta. Narodno posojilo 72 fl. 90 kr.
5% metaliki 67 fl. 70 kr.
Ažijo srebra 108 fl. 25 kr
Napoleondori 8 fl. 86 kr.
Odgovorni vrednik: Alojzl Majer.
Založnik: Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.