292. številka. Ljubljana, vtorek 22. decembri. VII. leto, 1874. ENSKINAHOD hliaja vnnlt ohu prejnuau, za avstro-oguri-Ke oaiete m oeia letu in gola. .» pol lota o a< »a letal leta 4 fold, — Za L|ublJano bm ■ d« dom ?.a sela loto 13 *.•!.!., I« »trt leta 1 fold. 30 kr., M on menoc I K«»id. 10 kr. Za pošiljanji« i in m raouni Hi kraje, u aieaee, 30 kr. tr\ det« lota. — Za tuje dežel« M eefe leto 20 mUL ta p,»l !< ta 10 polil. — Za »;(..•....:• učitelje na ijmiskili *<> ta dljsVe i>. mlzana - s tn eieeri Za LJubljane z* četrt leta 2 gold BC ir., pn poati pre^eian m četrt leta 3 k^. — Za oznanila po plaenj.....i 6et jnvi liijl. P. T. gospodom naročnikom! S koncem tega meseca nastopi „Slovenski Narod" osmo leto svojega izhajanja in tretjo teto svojega Izhajanja kakor prvi in dosedaj edini slovenski dnevnik. „Slovenski Narod" bode tudi v novom letu 1875 izhajal kol dnevnik in bode zvest ostat svojemu programu: neumorno hraniti in zagovarjati narodne pravico našega naroda in slobodnostna napredna načela človečanska, delati in k delavnosti buditi svojo rojake. Le-to pak moro kot neodvisen organ narodno-svobodomiselne stranko samo tako*, da ga podpirajo vsi dosedanji prijatelji našo narodno stvari, in da priđobode vsak posamozon so novih podpornikov naročnikov. Zato prosimo, naj stari naročniki ponovo takoj, da 110 bodo norodov v ekspediciji, svojo naročilo, da so pa tudi vsak, kateremu je obstanek in razvitek edinega slovenskega dnevnika na srcu, potrudi, te enega novega naročnika pridobiti« Dan donos vsak izprovidi, da jo vsako politično gibanje brez časopisov nemogoče; časopisi so naravno središče narodovega duševnega gibanja. Pri tako malem narodu kakor je naš, je torej treba, tla vsak patrijot novinarstvo podpira. „Slovenski Narod' velja: Za ljubljansko naročnike brez pošiljanja j S pošiljanjem po pošti velja,: na dom > I Za ceh) leto '. '. . . . 14» gld. — kr. . . I.*§ gld. — kr. Za pol leta..... M „ — „ it „ p Za Četrt leta .... -I- „ — „ .'I „ .'tli „ Za on mesec .... i n lO „ ■ N tO „ j Za pošiljanje na dom ho računa 10 kraje, na mesce, vH) kr. za četrt leta. Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Za < n mcNoe Za gospodo llsMicIJe na ljud-k k i h šolah in za fllijiiko velja žlll-#.tiittft cona in sicer : Za L j u h 1 j a u o za četrt leta *<£ gld. 50 kr. Po pošti sprejemali n „ II „ — „ Uredništvo in administracija „Slovenskoga Naroda". Konservatizem na Magjarskem. Iz Bndim-Peite v.i deo. |Izv. dop.] Čo se uo uiotim, som bral pri lluklc-ii, da kdor hoče zgodovino rimskih papežev pisati, moru začeti z Itnmulusom, in kdor lio^e pisuti zgodovino riuiHkih imperatorjev, mora iti doli do Pija IX. Kavno tako bi ko moglo toči, da kdor hoče pisati igodovino magjar-skega nasdstvu nasproti drugim uarodom, mora začeti užo z Arpadum in S/.oltauom; in kdor Ihmc pisati igodovino političuih pam-II. tdv, mora iti dtdo do JanoH Asbothovi-brošuro „ogerska konservativna politika", ki je prid uekimi ducvi tukaj i/sla. — Psiho logična prikazen je, da v momenta pogibanja in propadanja — v kakoršnem momenta se tlen.'m tud ogerska država nahaja — ena stranka na drage odgovornost in krivnjo od« valju jo. Kokrimiuucijo lete v takih osode-poluil) čusih, kakor vene sem ter tja. Navadno so pa vso stranko propada n pogube krive: ena za to, ker ni j prav vladala, druga za to ker vladajočo stranko uij podpirala, nego zavirala, tretja za to, ker je pasivno \ zakotku t tala, četrta zato, ker je, bog si gu ve kaj opustila itd. Tudi Albotfaova h tišina nij vef, ilruzega, nego rekrimioaolja konser* vativne stranke uasproti likieraluej, du je ta zakrivila katastrofo pii Vilagošu, in denašnjo politično tn gospodarstveno mizerijo. L;lic- raleo Kossntb jo pt> A.sbothovi brošari to^ei-ako državo dognal do Vililgoša, liberalec Audrassv pa do deuašnje mizeiije. Nasproti temu pa povzdiguje in vzvisuje Asbotli ktm aervativce, kakor drugače ludi biti ue more, ter jih slika kot ediue rcšilce ogrrske države. Asbotbu sta KoHsuth in Audrassy inkarnacija vsega liberalizma. Iz tegu se I; hko iodi, kakšen jo stoprv njegov koiisi-rvntizem ! Asbotli tlokazujo rust konservativno stranke s tem, da so v novejšem času celo praktični judje konservativci postali. Politika ogerskih konservativcev po Asbotbu ne obstoji v neprijateljstvu proti svobodi iti napredka in v reakciji, nego v spoznanji tn gojenji rcaluib ogci'Bkih koristi, in v teženji po o noj državnoj obliki, ki n j ustvarjena po lapadno* evropskih doktrinah, nego ki jo vzrastla iz starih niagjarHko-uaroduib ustanov. Nazadnje zabteva še uvedoujo diivalc/mu v vojsko iu s pojenje ogerskib linijskih regimentov s lion-vedi. — Kar imajo inagjarski konseivati\e iu liberalci moj sohoj, to prav za prav ostali SV' t malo briga. Nuj se mej BO boj ali koljejo ali grdijo, to so nazadnje sumo njihove domače zadeve, ki na toruinii .veta ne odločujejo uiti Nem, uiti tja. Asbotli pa v svoji brošuri prvbaja tudi črCS meje tega domačega špe cii'u'no magjarsksga prepira^ tor posega tmli v uarodnostno vp ašanje. On namreč libe ralce dolifj da so magjaisko narodnost I a h h u r d n o ravnopravuostjo uar< daostij oškodovali. S tem dela inugiaiskim liberale: m veliko krivico, ker jo javna laž, da ho libe ralci kedaj ravnopravnost ogcrskdi narod noiUj proklamirali, ha je pa narodnostna ravnopravnost a b s u r d i te t a, za tu aksiom se ve da Asboth sam odgovarja. Iz toga se vidi, kaj imajo ogereki, nemagjatski narodi piičakovati, če res kedaj kouservativei d" vlade pridejo. — Asbotbova brošura je naredila scuzucijt), kar je celo umljivo. Vsak količkaj duhovito iu dovtipuo pisani pandht uaredi neuzacijo, iu Asbothovej brošuri se pa mora oboje priznati: duhovitost iu dovtip sira ter tja celo bresobraiaa drsovitoit Peni« lloti so pa m uho, ki samo on dan živo, in to bo tudi onoda Asbothovo „ogersUe. konservativno politike" : črez teden n'mivost mrtva. Vfirana se (i&, ali so pa ideje Asbothovo brošure samo njegovi osobni nazori, ali mu jih jo konHor-vativua stranka narekovala, li morebiti še kdo dragi? V prvem slučaji ueni.i brošara o..lioi.o. politične važnosti, v drugem pa kom- promitoje celo kojuservativno stranko, ker s<> njene nakane v takej sliki iu h takimi barvami pi odstavljeno , da nijso za občinstvo ui malo prikupljive, da od sebe odbijajo, nogo k sebi vabijo. Kousorvatuem se kals v njej bolj kit političua pošast, nego kot zdiavi državni program. Sicer se pa o genezi As-botbove brošure vt-e mogoče ve zijo pripovedujejo. Vse gleda dcncu na barona Sony y* kot vodjo uuše konservativne stranke« On je sicer javno izrekel, da ne stoji z Asbothovo brošuro v nobeni zvezi, svet pa uo ve, ali bi mu verjel ali ne. Čo ideje, katero se Asbothovi brošuri uašim konservativcem prisvajajo, uijso StnyeyeVe idejo, imemo pričakovati, da bo Senyey to v driavnem zboru izrekel, iu ob euem v imenu cele konserva« tivuo stranko svoj program ihzvil. Politični razgle I, i%««ti!; »iawj4' d \ii V Loubljani 21. decembra. /ntti.t i. p!o navdušenje, v katerih je mraz razdihal čmerno polovičnost in malomarnost. Obnovljenjem te združbe bi se odstranila velika nesreča, ki je zadela enkrat narod českoslovanski in geniji naroda češkega Safafik, Kolar, Juugmann, bi pomirjeni na novo vstopili mej nas in čilejše gibanje bi prešinilo bojevne vrste češke!" Si i-r rt r Iz Be „N. fr. Pr." telegrafnje, da je francoska vlada ukazala Rouher-jev dom in hiše nekaterih drugih bonapartistov ostro paziti, in sicer vsled tega, ker je bajo skrivaj bil Napoleona III. sin, Lulu na Francoskem v departcmentu Lot. Vlada se boji bonaparti8tičnih zarot mej vojaki. . I rutin je obsojen na tri mesece ječe, ker je tuje papirje sebi pri-lastoval. Odšteje se mu en mesec preiskovalnega zapora od kazni. Znano je, da je državni pravdnik zahteval dve in pol leti ječe, ali sodniki so dve točki obtožbo zavrgli. V uvodu pravne podstave naglasa sodba velik hrup, ki ga je ta pravda nare dila, ter da je na eni straui engažiran osobni interes ali „čast", na drugi javni interesi notranje iu vnanje politike, na kar se pa sodnik nij smel ozirati. Po t-jm se naštevajo postave iu učena razlaganja teb postav od raznih zuamh pravoslovcev. itisiint *•!* je zopet na svojem rnestu in nemški časniki veseli. Tudi angleški časopisi na čelu jim nTimesu Mismarku komplimente delajo, da mora biti na čelu drŽave, katero jo on ustvaril. i)opisi. Iz NloveiiMke^a $»tst.h»rjti 18. decembra. [Izvirni dopis.] (Slovenski narodni učitelji iu novi učni načrti.) Nekdanje „preparandije14 in njih učitelji, ki ho bili ob enem tudi učitelji po „izglednih" šolah, uže spavajo več let spanje pravičnih in mesto njih so uže od 1872. leta dalje „učiteljska izobražcvališča" po kraljevinah in deželah v dunajskem državnem zboru zastopanih. Po učiteljskih izobraževališčih predavajo učitelji z izpitom za srednje šole iste nauke, kateri so predpisani višjim razredom realk iu gimnazij, razen mrtvih jezikov, mesto kojih se pa predava pedagogika itd., ter se m rajo učiteljski kaudidatje svojih študij razen gimnaz'jalcev in realcev tudi podvreči maturi. Taki podučitelji so se izšolali prvič Še le 1H72. leta. Vsled šolske postave v državnem zboru 25. maja 18G8. leta in 14. maja 1869. leta je prišlo narodno šolstvo v posvetne roke, ter je glede učnega poduka in njegove tvarine doživelo novo dobo. Za to jc bilo treba vsakako učnih načrtov, da ue bi se kar tja v en dan brez plana poduče-valo. Štajerska dežela, ki je izmej najprvih v Cislajtaniji glede narodnega šolstva, je dobila še le zdaj deželne učne načrte svoje. Ti učui načrti so lepo izpeljivo iu pedago-gično sestavljeni, kakoršuje uže več časa imajo po Nemčiji, koder so tudi uže učitelji izučeni za-nje, ter so zadovoljni ž njimi. Temu pa pri nas nij tako. Črez 95 °/„ slovenskih narodnih učiteljev so jako iznenadili načrti, ter se hudnjo zaradi njih, ker jim nijso k.is vsled prepodili Stadij svojih. Le tisti učitelji, kateri so jako ponosni, si ne upajo zabavljati črez nje, akopram so dovršili svoje študije še pred 1872. letom. Onim učiteljem, kateri so uže po novem študirali, se izoeltavanje novih učuib načrtov nikakor ne zdi težko, posebno, ker nij v njih nič tujega jezika (4vabščine) predpisanega. Zaradi tega so stari učitelji novim zavidljivi, ter breznačajno mrmrajo agitujo za hrbtom proti svojemu sposobnejšemu tovariša. Ako je le k e ma ukane a omike uzrok nemškutar-stva, gotovo je to v prvej vrsti resničen slučaj pri učiteljstvu (pri vseh gotovo ne). Na nekej slovenske] narodnoj šoli na Štajerskem je taka mešanica novih in starih učiteljskih elementov, ki se glede principa jako vlečejo pri lokalnih konferencija h. Eden izmej teh učiteljev je za strogo izpeljavo učnih načrtov, stari pak se čemere za to, češ, kedo bode uže res tuko uatanjčen. Kjer nij, ondi niti vojska ne more vzeti. Tako se tudi tem kolegom stare dobe zdi nemogoče učiti zgodovino, prirodoznanstvo i. t. d., česar se uikedar nijso učili. Zdaj jim žuga nevarnost od šolskega nadzornika! Ker je pa ta nemškutar od nog do glave, ki im-peitinenln > za hrbtom črni zaradi poštenja v naroduostnem oziru, najdi! krona uam ne pade raz glave, bodimo zagov.ruiki švab-ščine v slovenskej narodnej šoli! In res, proti vsemu G šolske postave od 14. maja 1869. leta uče svabščino v svojem razredu, akopram nij predpisana v učnem načrta in če tudi nijso dobili za to postavnega ukaza od deželnega šolskega sveta, nego le od nižjih gospodarjev svojih! da se le pravim naukom narodne šole velika krivica godi! To nij pošteno podučevanje, nego „geschiifi"! In takoŠna germanizacija ide rap dno dalje, da bodo v uekoliko letih tudi kmetje taki, kakoršni so tržani. koder se je uže tudi po starem šolitvu katek'zmovalo in pridno po-nsničevalo. Po tacih učiteljih je kaj tacega prav mogoče, ker se šole množč, koder jih preje nij bilo. Čitttelji ! poglejte v trgove, če nij res ondot vse llismarkovo, Iu tako hode tudi pri kmetih v nekoliko letih, ako ne bodo učitelji bolje omikani ter značajni. Ako hočemo na poveršje mi Slovenci, začeti iiani je pri tleh, t. j. v narodnej šoli, ne pa na univerzi! Nove šolske postave so v principu prav dobre, le iznenadilo so Slovence, ker smo še večjidel nepolnoletui za-nje, ter nam bodo kakor ogenj in voda hudo gospodarile. Iz ]!iZ4»lJ»l4<»g;«l ua slov. Štajerskem 18. dec. [Izv. dop.] Akoravno c. kr. šolska postava od 14. febr. 1870 §. 20 zapoveduje, da imajo krajni šolski sveti za šolsko kurjavo skrbeti, se pri nas žali bog ta vendar ne izpolnuje. liizeljska šola je d bila še le 10. nov. P/a sežuja surovih drv, katera je moral učitelj dolgo poprej sušiti pustiti, predno so bila za kurjavo sposobna. Lahko se samo po sebi ume, da 1 1 . sežuja drv za celo zimo in za veliko Šolsko sobo ue zadostuje. Vsled tega obrnil se je učitelj uže dvakrat na krajni, in 16. nov. tudi na okrajni šolski svet z uljudno prošnjo, da bi se za kurjavo tukajšnje šole nekoliko bolj skrbelo, a dosedaj brezvspešno. Naj se vendar pomisli, ker se dandenes toliko o „htimaniteti" govori, da je za mladino še celo škodljivo, v mrzlej sobi bivati, tem manj se zamore od nje zahtevati, da bi bila za uk pripravna. Primoran bode sedaj učitelj, okr. š. svet prositi, da se naj tukajšnja šola, tako dolgo vstavi, dokler kr. š. svet drva ne preskrbi. Iz I»o«toJflt» 19. dec. [Izv. dop.] Tukajšnja čitalnica je pri občnem zboru 13. t. m. za 1. 1875 za svoje zastopnike naslednje gospode izvolila: Lavienčič, predsednik; dr. Samec, namestnik; Stegu, tajnik. Odborniki: dr. Samec, dr. Razpet, Heseljak, Dietrich And., Stegu, Kutin. Namestnika: Peter Krajgher, Zupan. K občnemu zboru se je neslo v primeri lanskega leta veliko udov. Tudi debata so se vršile bolj parlamentarično, kakor prejšnja leta. — Go8p. blagajnik nam je poročal o stanji premoženja in našel, da čitalirca stoji še na dosti dobrih nogah, da bi le veselic več bilo, ker lansko leto bo bile samo štiri, katere so pa denarno dosti pripomogle in čitalnica je jela bolj sloveti. — Pri točki „stanovanje" piedlaga čitalnični ud gosp. Pader, da bi t=e gledč na to, da čitalnica nema prostora v Rvojem stanovanju in gledč na to, da se mora vjaj na Vodnikov dan napraviti elegantna veselica: „Naj se naprosi g. Nace Duksat, posestnik gostil niče „pri ogertdki kr< ni", da pripusti prostorno sobano čitalnici za omenjeni večer. Če bi ne bilo dosti novcev, naj se napravi kolektora pri Čitalničnih udih, kajti v ta lepi namen ne bode nobeden svoje pomoči odtegnil." Po predlogu dr. Samca se izruči ta predlog odbora, kateri ima na to delati, da se napravijo vesel'ce. Pri točki: Naročba časnikov se je vnela viharna debata zarad nt katerih časopisov, vendar je obveljalo, da se z majheno Bpreniembo oBtane pri štirih. — GoBp. dr. Razlagovo „Pesmarico" je sklenil zbor po predloga dr. Samca, da naj jo Čitalnični sluga nosi po hišah in tako se bode nekaj prodalo. — Po rešitvi nekaj manj važnih točk se je gosp. Ribiču zahvala izrekla za njegov trud, kakor večletni blagajnik a pri-stavkem, da naj ho ostane svetovalec našega zavoda, na kar je sivi a učeni gosp, d pritrdil. Novi odbor, kateri obstoji po veČini iz gospodov, ki imajo uže veliko dejanskega življenja za soboj, naj pa tudi v resuici gleda na to, da bode vsak novoizvoljenih marljiv, da se nam ohrani za povzdigo narodove omike prepotreb.io društvo Še mnogo let bolj žiljavo, kakor je zdaj. Iz liB-4»ii«»v*l4«» županije 16. dec. [Izv. dop.] Od več stranij se v časopise dopisuje o letošnji menj ali več ugodni ledini, žali bog od našega ubozega kraja, ne moremo nič veselega poročati. Od vsega našega letošnega pridelka se je edino le repa ponesla, s to smemo biti zadovljni, diuzega pridelali smo le malo, deloma tudi nič. Sena, glavnega pridelka, bilo je komaj na pol od vlaui, krompir nam je uže v zemlji skoraj ves »egnjil in ščrnel, tako, da nekateri so ga kar ti in puščali ne da bi ga izkopali, koliko truda torej zastonj, koliko denarja treba je bilo dati težakom, a po vrh vsega še strašni davki, ki jih moramo od te nehvaležue zemlje dajati. Sč žitom se tudi bahati ne mortmo, ker ga le malo aajemo, pa še to kar sejemo, sejemo več zavoljo slame, kano zavoljo srna, katerega naši klasi le malo imajo. Fižol nij letos ▼sled slabega ;n mrzlega vremena niti dozo-reti mogel tako, da ga je jako dosti segnji lega v atrofiji po njivah ostalo. Od sadja letos niti znamenja nij bilo, pa kai, ko bi ga tndi kaj bilo, saj bi ga nam bili gotovo vojaki, ki so imeli tukaj vaje, vsega pokrali, za kar imajo oni nekako privilegijo. Naš ubogi kmet je res pomilovanja vreden. Od vida do vida se trudi in poti, ko pa pride jesen nema za svoj veliki trud kaj pokazati. Naša zemlja potrebnje, ako se hoče, da kaj rodi, dosta gnoja, katerega pri nas pa nobeden zadosti nema, ker redi se le malo živine, a primerom polja. Dane pa poslednjega tako malo, to je veliko, veliko premalo redi, uzrok so preveliki davki, za katere, ker nij druzega, se mora seno prodajati. Če se kacega opominja, naj živino redi ako hoče kaj pridelati, vsak navadno odgovori; kaj bom redil? Bo prišel brič pa m! jo bo za davke uzel, pa še ne bode zadosti, kajti stroški pri enaki priliki so ogromni, a proda se pa po vsaki ceni, samo da je novec. Tako se mi je dopoda-valo, da so nekemu v našemu okraju vzeli ali zarubili dva preši'a, katere so prodali, dolg se nij pa s tem nič pomajnšal, nego še narastel je, ker stroški so presegali to, kar se je za prešiČe dobilo. No pa saj v novejšem času se ne gleda tako na tanko, rubi in vzame se brez otrok vse vprek. Nij davno tega, ko so nekega v Smihelmu seziili, ter mu škornje vzeli. Lepa rubež, kaj? To je uže po turško. Kam hoče revež po snegu bos? Vse prošnje in pritožbe o tej zadevi so bile dozdaj glas upijočega v puščavi. Po vrini slabe letine, velikih davkov, oam pa še živinska kuga preti! Bog nas obvaruj te šibe, če ne smo popolnem tepeni. lx fpicarice 17. dec. [Izvirni dopis.] Obravnavanja pred porotno sodnijo vabijo vsak dan obilo množico poslušalcev za pre-grajo tribuna!ske dvorane in zapazili smo v tem oziru nekaj prav zanimivega. Občinstvo nij mm reč vselej isto, tudi ne obstaja pri vsaki obravnavi iz jednacih elementov, marveč se ravna po predmeta, po značaji obravnave. Tako smo videli pri tretji obravnavi, ko so sedeli neki znani tatovi na obtožni klopi, da je bila ,.niižia plebs" goriška od zadej v dvorani prav obilo zastopana; zapazili smo mej poslušalci prav mnogo takih obrazov, o katerih bi se ne bili prav nič čudili, ako bi jih spredaj pred sodu ki in porotniki mej zatoženci zagledali. Vse drugačno občinstvo se je nabralo k Četrti obravnavi, ko je sedel tolminski trgovec zaradi ponarejenih pobotnic na črni klopi. Zanimivo zapletena pravda je bila in privabila je na sprednje sedeže skoraj vse tukajšnje odvetnike in sploh juriste, za njimi so pa večideij trgovci in obrtniki polnili dvorano. Ta obravnava je bila morda najbolje zanimiva v celi sedanji sesiji, a na nas je učinila prav nevšičeu vtis; ka,ti pokazala je prav jasno, kako ucugouuo iu morda nevarno je za nas Slovenca na Gur<-fikem, da se obravnave više skoro po vsem V italijanskem jeziku iu da sodijo porotniki obeh narodnosti mešaui Slovence, kakor Italijane. Zatoženec je bil SI o v ene c, in jc želel slovensko odgovarjati, a ker nij bilo tolmača pri rokah, vpraša ga predsednik, ali ne zna morda nemški; on pritrdi in se vda, da bode v nemškem jeziku zaslišan. Porotniki povprašani ali razumejo vsi nemški, so temu pritrdili. — Kaj nastane iz tega? zatoženec se v svojih odgovorih prav okorno izraznje in večkrat gotovo nehotć tako, da so ga njegovi odgovori tlačili v poslušalcih in sodnikih utrjevali sum krivde. To okoliščino je prav dobro razvil in poudarjal tudi zagovornik gospod dr. Frapporti v svojem izvrstnim zagovoru, v katerem je tndi navel take posamezne zatoženČeve odgovore, kateri so ga morali le še bolje zacrniti v mnenji porotnikov. Kakor zagovornik, bili smo tudi mi preverjeni, da bi bil zatoženec, dasiravno v očividni duševni stiski, v domačem jeziku primernejše in naravnejše odgovarjal in skoro gotovo na take, kakor si je moral vsakdo njegove odgovore v prisiljeni nemščini tolmačiti. Mej porotniki je bilo ta dan več Slovencev, kateri razumejo in govorijo morda italjanski le za najnavadnejšo domačo rabo, če ne celo za silno potrebo. Izpnvedbe nekaterih prič n. pr. trgovca Angeli, njegovega agenta Travizana iz starega mesta (Cividale), Stolfa iz Tercenta in Boldrinija iz Benedek, dalje obsezek precej naglo prebranih pravdnih aktov in končno govora državnega pravdnika — so bili pa taki, da jih je mogel natanjčno razumeti samo, kdor je dobro zmožen italijanskega jezika, posebno če se pomisli, da ste priči B ddrini in zagovornik sa za italijansko uho pretiho govorili. Nam bo slovenski porotniki sami povedali, da so državnega pravdnka nekoliko, zagovornika pa čisto malo razumeli. Pri vsem tem sni > prepričani, da so porotniki po svoji vesti in po svoje prepričani sodili; — a kdo nam je porok, da bi se ne bilo vsaj posameznim prepričanje drugače nagnilo, ako bi bili zapopadek aktov, izpo-vedbe prič in poBebno izvrsten odvetnikov zagovor dobro razumeli? Ce se je zagovorniku posrečilo, da je tri porotnike (in morda take, kateri so ga natančno razumeli) na svojo stran spravil, ali se da mogočnost popolnoma izključiti, da bi bi! Še dva zatožencu ugodna glasova pridobil, ako bi bile njegove ostre definicije, njegove primere, njegovi Oj.ravičevalni razlogi segoili v razum vseh porotnikov? Juristi so bili o kaznivosti zatoženca zelo razcepljenih mislij; trgovci in obrtniki, so bili menda zadovoljni z izidom obravnave, ker mora imeti hudobno zavlačevanje trgovinskih pravd posebno če se v ta namen oporabljajo zlobni, nepošteni pripomočki, njihovim interesom zelo neugodno nasledke. Mi smo pa prav nejevoljni zapustili dvorano, ne zaradi izida pravde, nego ker je cela obravnava v nas hudo žalila narodnostni čut in ker smo v srcu prevdar-jali mogoče neugodne in nevarne nasledke, kateri lebko iz takih obravnav nastanejo strankam slovenskim, kakor italijauskim. X Dllilitjll 18. decembra. [Izvirni dopis.] Poročalo se vam je v obče o Prc-širuovi blavnoati 12. t. m., ki so jo napravili slovenski iu hrvatski Študentje, vzeru te Še par podrobnos'.ij. Dohodki besede te namenjeni so bili Preširuovi hčeri, dobila je ta 225 g'd. ;30 kr., gotovo lep znesek, če se pomi-1 i, da Dunaj nij središče Slovenije, lepa svota, na katero sme dijaštvo ponosno biti, na katero smejo tudi starejši rodoljubi tukaj, ki so prvi nagib dali, da je mlada krv zvedela o pesnikovi hčeri, ki so svoj upljiv v to uporabljali, da k besedi dosti peueznih ljudijsami zvabijo, s zadovoljnostjo in veseljem gledati, — Pri slavnoBti bilo je dosta ljudij, ki je svoje darove pokladalo, a poslalo je tudi nekaj vabljenih, ki se svečanosti nijso udeležiti mogli, lepe svote, katere poslani darovi posebno časte, kateri darovi morebiti misliti dopuščajo, da pesnika, lepo našo bli-ščečo se zvezdo vse časti, kar je izobraženega v našem narodu, ker mej temi darovatelji je celo — g. Dežman, Schafler, Hočevar, mej njimi je učen duhoven, grof Barbo, grof Ilnbenvvart. Strankarstvo je mirovalo na večor 12. t. m. mej nami, bili smo vsi prijatelji, edinil nas jo pesnik, hdč nad nami, klicaje nam na u-iesa : tu na društvenih tleli, na tleh veselja, obče Slovaških razmer pustite strast vi mladi, vi Btari, vi drugi vsi, kakovo vam tudi ime; bili smo vsi edini v tem, da je pesnik Preširen naš ponos; bili smo vsi složni v tem, da se težavno strinja ponosenje ž njim in reva njegove hčere; bilo nam je vsem jasno, da je nekaj dolžnosti rodoljub)a, Če-stilcu pesn kovemu napram njegovi hčeri in dobila se je omenjena lepa svotica iu ta še narašča, ravno zvem, da je eden poslal petak, Ceh je, drugi goldinar. — Na Slovenskem sicer nij najti dosti bogatstva, in vedno je treba rodoljubom dajati „narodni davek" na desno in lev>, ali vendar se človeku, ki je videl žrtvoljubuost dunajskih Slovencev — Slovanov, nehote vrine, da Slovenstvo v domovini nij tako nborno, da bi ne podalo kaj v zahvalnost pesniku, „saj brez sadu ves trud nij bil ti moj. Moj rod! na mesta mojem ti ji Btoj!" kliče ti slovensko rodoljub je, tvoj zdaj najboljši pesnik, ne zamet u j, ne zabi njegovih besedij iu daj, tvoja dolžnost je, vsaj nekaj! (Kdor more za ta blag namen kaj darovati, naj svoj donesek pošlje gosp. dr. Ferdinand Pogačniku, advokata na Duuaji (Wien, I. Bez. Riemerstrasse 15). Domače stvari. — (Ljubljansko Škofovstvo. ) Vprašanje, kdo bode ljubljanski škof, ker se je g. Vidmar odpovedal in je zdaj lo administrator šk< h,e ali „locum tenens", dokler pravi naslednik ne pride, je bilo uže precej zaspalo, ter je vlada baje hotela gosp. Vidmarja pustiti na mestu, dokler bi bil hotel. Zdaj pak se je, kakor se nam poroča, z imenovanjem uecih župnih administratorjev, katero se nij naznanilo vlad', kakor zahtevajo konfesijonalne postave, g. Vidmar vladi zameril in se torej zopet išče za Kranjsko nov škof. — (Dr. L a V r i S) je — kakor se nam iz Gorico piše — napravil interpelacijo do ministerstva, naj se napravita pri Goriški okrožni sodniji dva imenika porotnikov slo-veuski in italijanski in da se popolnem ločijo slovenske iu italijanske končne obrav-uave. Interpelacija ss je s podpisi porotnikov si. miuisterstvu pravosodja na Dunaj odposlala. — (Bralno društvo v Borovnici) ima 27. t. m. to je v nedeljo po sv. Štefanu ob 4. uri popoiudne občni zbor. Program: L Predlaganje računa za leto 1874, 2. odo- brenje eveutuelno preustrojenje društvenih pravil ; 3. posvetovanje zastrau naročbe časnikov; 4. volitev novega odbora. l'i edsednik. — (VransUa narodna čitalnica) ima svoj občni zbor 2G. dec. s Hledečim na črtom: 1. govor, 2. poročilo tajnikovo, 3. račun za čitalnično leto, 4. vpisovanje novih udov in plačevanje lctimie za prihodnje leto, 5. volitev odbora iu predsednika, G. nasveti posameznih udov, potem tombola. Začetek ob 5. uri zvečer. Vsi čast. udje so uljudno povabljeni, da se gotovo udeležijo pri ob čnem zboru. Odbor. — (Iz Ptuja.) V pondeljek po božičnih praznikih, t. j. 28. decembra t. 1. zvečer je o pol sedmi uri v prostorih narodne čitalnice v Ptnji občni zbor, h kateremu so vsi udje z dodat k. m vabijo, da se tega zbora posebno živahno udeležijo, ker se bodo o obstanku in razpustu Čitalnice glasovalo iu odločilo. Odbor. — (Iz Stcverjaua na Goriškem) se nam piše: 15. t. m. po noči so našemu g. dekanu nepoznani tatovi vso kuretino pobrali. Izvrsten plen lopovom za božične praznike! — (V Gorenje j vasi pri Kanalu) — kakor so nam iz Gorice piše — so te dni vlovili necega ponarejalca bankovcev, ki je n/.e mnogo fabrikatov moj prosto kmete razdal. — (Popravek.) Iz Kočevja se nam piše: Izvolite popraviti v poročilu Bizpr. porot, sod." štv. 267 ime obtoženčevo, ki se ne piše Ekert, nego Erker, in „Mitter-dorf" se no zove Srednja vas, ampak „pri stari cerkvi". Razne vesti. * (Mirko T u m p i»'-,) župnik bistriški na Hrvatskem, ki se jo v teškomiseluosti oMtnij.il, kakor smo oni dan poročali, je bil jako bi.agi diiniti mož in zelo izobražen. Zapustil je veli-.o premoženja. Zagrebškej univerzi je zapustil v oporoki 5000 gld., jugo-slovauskej akademiji pak .000 gld. * (Iz katoliško cerkve) jo stopil profesor peŠtnnskc univerze Ilattala, o katerem se je te dni mnogo pisalo da je iz-občeu. Piistopil je k uuitarskem veroizpo-vedanju, ki je posebno na Scdniigraskem zelo razširjeno. * (Samomor.) Dunajski advokat Dr. Mareš je skočil minoli petek z tretjega nadstropja v svojem stauovanji na tlak, ter obležal takoj mrtev. Učiuil je to v trenotji tesko-miselnosti. * (Za šole) so darovali v Ameriki privatni ljudje 1. 1873 nad 14 milij. dolarjev. Amerikanci so povsod veliki. Vsem bolnim moč in zdravje brez teka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna tirana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicab, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, preblajenje, nespauje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičieo iu pre-hliijtiije; posebno so priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja l>r. VVurzcrja, g. P. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika L>r. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinje Castle-stuait, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih OtOD, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.0(11) spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzcrja, Bonn, 10. jul. 1852. UevaleBcie.ro Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. 1'osebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamiiju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. \Vurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinehester, Angleško, 3. decembra 1842. Vašu izvrstna Kevaleseičre jo ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Borolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevaleseičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel ste in, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921« Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabo Vašo Kevaleseičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk a rt, ranocelnik. M o u t o n a, Istra. Učinki Kevaleseičre du Barry so izvrstni. Ford. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. »t. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v .Berlinef K 1 i n i s c h o W o e h e n s c h r 1 i tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabiui, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Kevaleseičre). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno ulj uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevaleseičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 70.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dolgoletnem bolebanji glavo in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolebanji dušnika, omotici i tiščauji v prsih. Št. 75.070. Gospoda Gabricla Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na skoro breznadejni prsni bolečini iu pretresu čutnic. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na uepre bavljenji, nespanji in hujsanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno bramote na rokah in nogah i t. d. Kevaleseičre je 4 krat teeneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane. V plehHKtih paiieuh po pol funta 1 gold. 50 kr., ■ nt I gold. fO kr., 3 rhnu 4 gold. 50 kr., B fun-. ffmd*, 19 funtov :») »*old, 2*. fantov .»..• gold, Bavalev ' .!*iueuiton v palicah a 2 gold. r>0 kr. old. :>> »r. — KovalescMre-Chucolar.ee v praha .. , ptottkton ia 12 Ua l gobi. iO ;r., 24 tn* 2 gold. »O kr., 48 jas t gold. 50 ar., v pralni w 120 tu d., M 288 trna 20 jjold., - - tas 3<> f ftrtllilsc-aguttue bi. d, v i.Jub3Jt»jii ±d. io.hr, v «o*r».kor v vaeh iueatlb pri uotiril. It»«arjib m npt>oeiiji»kih trgovcih; : ipoiuja dno%}ika n* vse kraje po poštnih ;;*Ki.xnicHh i>ovxetjiL. 'li'iriise- v Ljubljani 19. decembra t. 1. Pšenica 4 gld. 90 kr.; — rež 3 gld. 60 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 2 gld. 90 kr.; — proso 9 gld. 10 kr.; — koruza — gld. — kr.; krompir 2 gld. UO kr.; — fižol 5 gld. ♦JO kr.; masla funt — gld. 63 kr.; — mast — gld. 48 kr.; — ipeb tiišen — gld. 32 kr.; — špeh povojen — gold. 42 kr.; jajce po 4 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 29 kr.; — toiotnino funt 96 kr.; svinsko meso, funt 27 kr. — sena cent 1 gld. 30 kr.; — slamo cent — gld. 90 kr.; — drva trda G gld. 70 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dnna^afeta bona 21 decembra. (Izvirno tclegrafidno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 ^!d. 75 kr. Enotni dri. dolg v srebru 74 „ 85 , i B60 drl posojilo .... 109 m 65 „ Akcijo narodno banke 995 „ — „ Kreditne akcijo .... a36 „ — „ London ........110 B 70 , Napol.......... 8 „ 90'/» „ C. k. cekini.......5 „ 24 „ Srebro........106 . 10 časopis s podobami za slovensko mladost, nastopi užo peto leto, odkar je začel izhajati, ter vabi vso slovensko mladino, Btariše, prijatelje in vse prave rodoljube, da mu v obilnem številu z naročnino priskočijo na pomoč. „Vertec" stoji za vso leto samo 2 gld. 60 kr., za pol leta I gld. 30 kr. Naročnina se naprej plačuje in so najhitreje in najceneje pošilja s poštnimi nakaznicami (Postaiivvei-sungen), ki se na vsakej pošti dobivajo po 5 kr. f'»<• ftiii.itn» „J'ei'tčevo*' (360—1) v sjiitalskih ulicah, liiž. st. 273. Proda se mlin pfe 4 kolesi ob potoku Xeiut>iiica na l!r«>i>ii. fare s"t. ViSkc in pri cesti, ki pelje iz Ljubljane v Novo mesto ; — mlin tudi >fe pilo vred je v dobrem stanu, d.iljo 2 vrti, 1 njiva in 1 hostni delec zemljišča (paroeia). Kupci naj se oglii.-ć astipeno i.li piitnenu v Cesti, h. štev. 3, faru št. Viška pri Zatifcini. (358—2) Viajol. 19, iu SO. decembra: *ivi."i'j5»: Mtijdie iz Gradca. --Klocinsky i/. Dunaja. — Slenovic iz Zagorja. — Zosor iz Trsta. — Korhič iz Litijo. — Siiha i/. Novi. — J;iklie iz Ljubua. — Kučič i/, Kranja. — Steiner iz Gradca, — Saunagel Is Trata. — Mi- k ič iz Radovljice. — Bolč iz Trsta.— Falk iz Debredine. — BeismUUer i/. Zajčjo vasi. — Pfok iz Planine. — Keininger iz Suhe. — grof Lanthu-ri, Zore ij. Vipave. — Niissbauin i gospo iz Dunaja. Pri Malici: VVcdl iz Dunaja. — Alois iz Liberee. — Sehupfer i/. Dunaj- . — Fisch! iz Brna. — Kavčič i/. Trsta. — Frled iz Dunaja. — 1'aber iz Ko-čfvja. — Polak iz Dunaja —(Barto i/, iz Poljan. — Ohereignor iz Stteperka. — Gaulin iz Kočevja, — Bouček i/, Sneperka. — Eekert iz Kočo-ja. — Bjcfiter iz Hermagore. — fogovic ii Trsta. — Tttrnovskv, Sehlitz, Tischler || Dunaja. Pri Nlonit: Gams i.-. Kranja. — Keichhold iz Sehallenburga. — Cotin iz Prage. — Contini iz Dunaja. — Luter-sek iz Vidma. — Chabadek i/. Brežic Svoboda iz ČJatrža. — Sohrever iz Ka-toč. —Zopič i/. Sneperka. — Bohutinaky iz Savinje — Kotu iz Po e. — Wet01 i/. Litounrie. — Branni/er iz Slanega Brauncr u Dunaja. — gr. Lichtonberg iz Prapreč. Pri Kamorcl i Žižka iz Dunaja — Siber z gospo iz Logatca. — Brivec ie Kranja. Pri bttvartikeuiriu dvoru: Antu iz Sl-Ic. — Stotz iz Beljaka. — Lon čarič iz Selc. — Weterheim iz Dunaja — Paulie iz Trsta. Pri Viruutu r Zeillatar iz Uče-nivo. — Puncah iz Št. Vida. — Dolonee iz Lašč. Pri ti\sli ijsU< iu carju: Frie li Trbovelj. Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Maks Arini^. X ewbt- Velik izbir -3sne najkrasnejših božičnih in novoletnih daril, ravnokar poslanih iz Dunaja; najnovejši in modernejši kinč od zlata, srebra in biserov po prav ii i/Ko j ceni, v nižje imenovanej proda jabuci. V zalogi je mnogo najlinejib In elegantnih uhanov, zapest-nikov, prstanov, cele garniture, im>ncImi«» xa uui »poročene in to po tako nizkej ceni, ka naj se vsakdo sam prepriča, ki ne verjame. S odličnim spoštovanjom Jož. Šparovic, Ljubljana, stari trg, Inž. štev. 18. (361—1) Lantniua in tisk »Narodne tiskarne1