V Trstu, v Četrtek W. loma 1934. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX •j c Tiatajo toda- jgovanrt tm Edinost. T* cnrne Edinost NsroEnhM l^escee i: 19 J4 policu . ta odo Ido L SOl— lir več. — Telefon nrednttva In uprave tL 11-67* EDINOST številke v Trste In okottd po 10 cent — Oglasi M računajo v m kolooa (72 sun.) — Oglasi trgovca* te obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, zahvale, poslanica te vabila po L L—, oglasi denarnih s«vodov mm po L % — MaH oglasi po 30 cent beseda, mjmsnj pa L 2 — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trste, nlica s*. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropja. — Telefon nrednlitvs In oprav« U-87. Hov! položni javnih glasil Takoimenovani ir-rsilni pravilnik k italijanskemu tiskovnemu zakonu tz 1. 1&48 je napravil v italijanski javnosti različen TtU. Fašistovska javnost m fašistovska glasila ga seveda brezpogojno odobravajo. Vodja struje fašistovskih skrajnežev posl. Farinacci je naravnost navdušen, kakor oisaoia njegovega lista «Cremona j nalog naj sporazumno sestavita ukaz ki SESaJ?NavdušUi so tudi vsi tisti čini- - - ---k telji, ki so že za časa zadaje volilne borbe dokazovaH svojim voiilcem potrebo orne-Stve tiskovne svobode, katero da ve-levno nalagajo oziri na državljansko disciplino. Ti krogi slavijo sedaj zmago svojih nazorov glede dolžnosti in pravic moder- nej*a tiska. . . . Na dru^i strani si ui težko mislili, kakšno stališče zavzema opozicijonalno časopise napram novemu tiskovnemu zakonu-Vsa opozicija je enodušna v protestih proti durečim omejitvam, ki jih predvideva novi odlok. Opozicijonalni Hsti na-glasajo, da je ukrep protiustaven in nezakonit, ker spreminja tudi bistvo samo ^dikta o tisku iz 1. 1848. Javna glasila so z novim pravilnikom ponižana v položaj človeka, ki je izgubil po ustavi zajamčene svoboščine, čigar državljanska osebnost je okrnjena z izrednimi ukrepi. Tako se da «orej primerjati novi položaj javnih glasil ? položajem človeka, ki je postavljen pod policijsko nadzorstvo. Do sedaj je bil odgovorni izdajatelj lista odgovoren za morebitne prestopke, ki bi zagrešil njegov list, le pred zakonom, »rH 'ako kakor vsaka druga oseba, ki se za spodobno, da lahko odgovarja s«c ^ na prosil avstrijsko vlado la bi mu dovolila ^ajsnji sodni,i odigrala krvava družinska 1 * __. .. . ... ligama [ V«i HrtiTtna 1 r) piriclo n«i enHrmri povratek na Dunaj. Avstrijska vlada je Ractiču zavrnila prošnjo, ker je za časa bivanja na Dunaju zlorabljal pravico azila in gostoljubnosti, ki mu jo je dovolila avstrijska vlada. General De Bono zaslišan RIM, 9. General De Bono je bil danes zaslišan. Proti listu «Epoca» je vložil tožbo radi pisanja tega lista ob priliki njegovega zaslišanja. On. Acerbo ni bil zaslišan RIM, 9. Neki milanski list je priobčil vest, da je bil radi umora on. Matteottija zaslišan bivši podtajnik ministrskega pred-sedništva on. Acerbo, Ta vest je popolnoma neresnična. On. Acerbo se je dne 7. t. m. podal na sodnijo le da bi potrdil tožbo proti nekaterim listom. Vojni pohabljenci v Opatiji — Govor poslanca Delcroix REKA, 9. Popoldne so se vsi pohabljenci, ki prisostvujejo nacijonalnemu kongresu, podali s parnikom v Opatijo, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Župan dr. Persich jih je pozdravil v imenu mest Opatije in Voloskega, general De Luca se je v imenu častništva in moštva poklonil vojnemu slepcu Del Croixu. Del Croix se je zahvalil prebivalstvu in vojaštvu za bratski sprejem ter izjavil, da so se pohabljenci prepričali o domovinski ljubezni obmejnega prebivalstva.' Dalje je Del Croix rekel, da živi Italija v prijateljskih odnošajih s sosednimi narodi, toda kljub temu je treba poudarjati, da Italijani ne morejo pozabiti vseh neodrešenih bratov. Občmstvo je pozdravilo ta namig z navdušenim aplavzom. Tekom dneva so si pohabljenci ogledali slikovito opatijsko obrežje, zvečer pa so zopet odpluti s parnikom na Reko. Prihodnji kongres liberalne stranke RIM, 9. Na sinočnji seji je vodstvo liberalne stranke sklenilo, da skliče kongres stranke na 4^ 5. in 6. oktobra v Livomo. Fred zaključkom seje je bil sprejet na predlog poslanca Gaya dnevni red, ki izraža upanje, da bo omejitev tiskovne svobode le začasna in da bo vlada Izvrševala novi pravilnik popolnoma nepristransko. Morski vihar na dalmatinski obali ZADER, 9. Preteklo noč je divjal ob dalmatinski obali v bližini Zadra strašen morski vihar. Polja so trpela ogromno škodo, vihar je ruval drevesa in trte. Zinoviev ostane predsednik izvršilnega odbora MOSKVA, 9. Na zadnji seji V. mednarodnega komunističnega kongresa je bil soglasno izvoljen za predsednika izvršilnega odbora zopet Zinoviev. Glasovanja se je udeležilo 40 članov izvršilnega odbora. Sedež odbora ostane v Moskvi. Vstaja v Braziliji LONDON, 9. Dopisni urad «Reuter» objavlja brzojavno poročilo iz Buenos Ai-resa, na podlagi katerega je bHo pri vstaji, ki je izbruhnila pretekli petek zvečer v S. Paolo, ubitih 250 oseb, 200 pa ph je bilo ranjenih. WASHINGTON, 9. Poslaništvo Združenih držav v Buenos Airesu je sporočilo zunanjemu ministrstvu, da so brazilijanske vladne čete zasedle S. Paolo. drama. Neka družina je prišla na sodnijo, da bi poravnala neko zadevo, radi katere sta se sprla zet in tast. Pred razpravo se je zet zopet sporekal s taščo, potegnil revolver ter jo ubil s petimi streli. Ubijalec je italijanski podanik, rodom iz Gradca. Položaj Špancev v Maroku se bol'ša MADRID, 9. Predsednik direktorija je sinoči izjavil novinarjem, da so zadnje vesti, ki so dospele iz Maroka, posebno ugodne. Kmalu potem je uradno poročilo potrdilo, da je položaj zelo zadovoljiv. Vse postojanke so bile preskrbljene z živili in strelrrom. nekatere so bile izpraznjene, ker nimajo nikake strategične važnosti. Ofičnl zbor Jolskega druW Tajnikovo poročilo o delovanju društva Slavna skupščina! Odkar se naš nrrod zaveda svoje narodnosti, je v vedni borbi za svoj obstanek. A čudovito življensko moč ima v sebi, prostovoljno noče zapasti narodni smrti. Dokaz so nam naša kulturna, gospodarska in druga društva, med katerimi je gotovo najvažnejše «Šolsko društvo«, ki je prevzelo skrb za slovansko mladino posebno v onih krajih, kjer preti največja nevarnost raznarodovanja. Priljubljenost «Solskega društva« raste v srcu slovenskega naroda od leta do leta. V teku še ne dveletne dobe se je razvilo v močno društvo, ki je na prosvetnem polju izvršilo za omiko slovenske dece veliko delo. A vse to ob nepopisnih zaprekah in težavah. «Šolsko društvo* je šele na početku svoje delavnosti, kajti čaka ga še velika prosvetna naloga: naloga omogoče-vati s svojimi šolami narodno vzgojo mladine toliko časa, dokler se bo našemu narodu boriti za to„ kar se šteje drugod za samoobsebi umevno. 1. Podružnice «§. D.» Z novimi mejami je postalo delovanje C, M. družbe, ki si je pridobila za razvoj slovenskega šolstva zlasti na tržaških tleh neprecenljivih zaslug — za naše kraje nemogoče in vsled tega se je rodila misel v bivši C. M. moški podružnici tržaški o ustanovitvi «&o!skega društva*, ki naj bi že vseh 89 obstoječih C. M. podružnic, ki so ostale tostran meje, združilo v eno celoto: postalo naj b\ narodno društvo skupno vsem Slo-vanom v Italiji. V njem naj bi našle prostor vse slovenske — hrvatske stranke in struje, da strnjene pod krilom «Šolskega društva>» delujejo za vzgojo slovanske dece v materinem jeziku in naj bi ne bilo nobenega, ki bi se hotel pod kakršnokoli pretvezo odtrgati od skupnega narodnega dela, V tem smislu se je prvi odbor obrnil z okrožnico do vseh bivših C.M. podružnio in je našel odziva skoro pri vseh, žal pa — ponavljam — da smo naleteli pri tem na velike zapreke s strani oblastev. Tako je dobila veČina bivših podružnic na prošnjo po ustanovitvi podružnice «Šolskega društva* naslednji odgovor: La R. Prefettura di Trieste Vista la domanda della Societa Scolasti-ca di (imenuje kraj), mtesa ad ottenere 1'approvazione del proprio statuto, tenuie presenti Je informazioni avute e gli elementi a sua dtspf>sizione circa 1'attivita della ccstituenda societa. Vistoi il dispo-3to del § 6 della leg^e 15. 11. 1867 B. L. I. No 134 determi na: L'istituzione della Societa Scolastica di (imenuje kraj) non e con^entita. II presente provvedimento puo essc e impugnato con ricorso al Ministero dell ln-terno pel tramite di questc Uffido entro 4 settimane dal giorno dell mlim^zione II Prefctto Crispo Moncada. Proti tem odlokom so se vložili utoki, ki pa dc danes niscu še rešeni. Drugod so bili odborniki za oblastvo sumljivi, nevarni in nezanesljivi elementi. Dokaj slučajev imamo tudi, kjer ni bilo mogoče dobiti osebe, ki bi si upala sklicati občni zbor. Vsled teh in drugih zaprek se je < Šolsko društvo» obrnilo skoro do vseh slovenskih kulturnih društev v Italiji s prošnjo naj zberejo v svoji sredi zaupnike, ly naj prevzamejo nalogo pobiranja članarine, darov i. t. d. Uspeh je bil za nenormalne razmere, v katerih živimo, zadovoljiv. 2. « Šolstvo V naslednjem podajam podatke o zasebnem slovanskem šolstvu od časa, obstoja «Šolskega društva*. Slovenska šola pri Sv. Jakobu, katero je Š. D. izdatno podpiralo, je štela koncem šolskega leta 1922-23 28 razredov z 1295 učenci in sicer 640 dečkov 655 dcklic. Nastavljenih je bilo 31 učiteljev — učiteljic in 2 kateheta. Umrla je marljiva učiteljica Milost. V šolskem letu 1923-24 je bilo 27 razredov. Število učencev je padlo za 71. In sicer je bilo 552 dečkov in 672 deklic, skupaj 1224, Poučevalo je 31 učiteljev in uči-Ijic ter dva kateheta. Mesto umrle učiteljice je bil imenovan uč. Pavletič, kot su-plent. Voditelj šole je gospod A. Cok, ki jo vodi res z vso vnemo in ljubeznijo, tako, da šola uživa splošen ugled. Uspeh obeh let je zadovoljiv. «Šolsko društvo» je tudi izdatno prispevalo za vzdrževanje sledečih otroških vrtcev: Sv. Jakob (Trst) 1922-23 80 otrok. Leta 923-24 126 otrok; Škedenj 1922-23 84 otrok. Leta 923-24 98 otrok; Sv. Mar. Mag. 1922-23 46 otrok. Leta 923-24 81 otrok; Sv, Ivan 1922-23 120 otrok. Leta 923-24 137 otrok; Vrdelca 1922-23 53 otrok. Leta 923-24 58 otrok; Rocol 1922-23 37 otrok. Leta 923-24 52 otrok. Skupaj leta 1922-23 420 otrok, leta 1923-24 552 otrok. Število otrok v otroških vrtcih je torej v preteklem šolskem letu 923-24 narastlo za 132 v primeri s prejšnjim letom 22-23. Nov otroški vrtec je nameravalo društvn odpreti v Sv. Križu pri Trstu, kjer je bi ".<> priglašenih nad 50 otrok. Dasi jc bil pripravljen že učni prostor z vsem potrebnim inventarjem in učili in dasi je komisijski ogled dognal prostor kot popolnoma primeren, ki je odgovarjal zakonitim zahtj-vam, vendar je oblastvo iz < razloga , da je že zadostno preskrbljeno z italijanskim vrtcem — prošnjo zavrnilo in prepovedalo otvoritev tega vrtca. Nadalje je sklenilo Š. D. otvoriti vrtec v Gorici, v to svrho predložilo prošnjo, a do danes ni vkljub večkratnemu urgiranju še rešena. Potrebe na šolskem polju so velike povsod, posebno v večjih krajih, toda pomoč tem je odvisna le od nadaljnih dohodkov, ki jih bo «Šol. društvo* prejelo. 3. Re lekcija Da ostanejo otroci ves dan pod nadzorstvom vrtnaric, da se otroci ne kvarijo in pohujšujejo po ulicah, da je mogoče tako tudi starišem iti služit vsakdanji kruh, je •Šol. društvo* vpeljalo za otroke na vseK vrtcih brezplačna kosila. Ravno tako pre-, jema kosilo na šoli pri Sv. Jakobu 250 naj-ubožnejših otrok, v prvi vrsti sirote ter otroci bolnih in brezposelnih starišev. Ljudstvo je pokazalo za to akcijo brezmejno zanimanje. Sočustvovanje z gladnimi in ubožnimi otroci je postalo tako veliko, da je društvo prejemalo od vseh strani darove v naravi, kakor: krompir, fižol, ječmen, moko, testenine itd. Imena vseh teh plemenitih darovalcev so že bila objavljena * listu. Naj jim bo na tem mestu izražena ponovna iskrena zahvala, zlasti mlekarnama v Hrusici in Trnovem, ki sta bolne otroke oskrbovali skozi vse leto z mlekom. Pa tudi naši trgovci v Trstu so si s svojo da-režljivostjo pridobili neprecenljivih zaslug. Na vseh vrtcih je bilo dano v šol. letu 1922-23 otrokom 47182 kosil. Leta 1923-24 59194 kosil. Skupno se je daio na vrtcih 106,376 kosil. Na šoli pri Sv. Jakobu se je dalo leta 1922-23 sirotam in ubožnim učencem 41,199 kosil. Leta 1923-24 81072 kosiL Vseh kosil se je tedaj razdelilo na vrtcih in šoK 228647. 4. Dan nase dece». Vsled zaprek, s katerimi se mora boriti delovanje podružnic na deželi, je bilo treba iskati drugačnim potom vire dohodkov, za kritje velikih stroškov. Vpeljana je bila vsako leto na dan »Nedolžnih otrok* t. j. 28. decembra zbirka za «Našo deco*. To je še le začetek, ki pa mora prešiniti najširše plasti našega ljudstva. Zbirka za ohranitev naie dece se mora vršiti vsako leto 28. decembra in segati do zadnje slovenske koče. Dan «Naše dece* mora postati narodni praznik Slovanov v Italiji, praznik naše mladine. Da smo tudi pri tem naleteli na težkoče, hišne preiskave preganjanja, v nekaterih krajih celo na zaplembo denarja itd., je že znano. Kakor so imeli marljivi nabiratelji razne sitnosti s strani lokainih varstvenih organov, tako se je moral tudi centralni odbor zagovarjati pri kvesluri, kar pa — seveda — ni imelo nikakih posledic. Naše ljudstvo se globoko zaveda, da kar nam narava sama pripisuje, nam ne sme nihče prepovedovati. Ono ljubezen, ki jo čuti vsak narod aH val količkaj pravic na Dobro vemo, da plačujemo dvojni davek. Majhni narodi lahko izkrvave.....a ta neznatni narod slovanski vendar noče in aoče umreti. Zato bodi skrb »Šolskega dru* itva», da ne umrjemo. Pod praporom «Šolskega društva» bodimo še nadalje pogum-nevstrašni branitelji napredka in izo- m brazbe našega naroda. BRANIMIROV ĐOBRAVSKI: Naša mladina a naloge. L Večkrat sem se vozil ali korakal s popotno palico v roki po naši lepi domovini in pot me je zanesla v razne kraje: trge, vasi in vasice. Kar me je posebno ob takih prilikah zanimalo, je bilo življenje naših starih in še prav posebno mladih ljudi, naš** mladine, našega upa in nade. Posebno rad sem se med njimi po-mudil ob nedeljah, saj je ta dan za naše podeželsko ljudstvo — dan počitka in veselja po trudapolnem in napornem tedenskem delu. Marsikje sem bil — zroč naše ljudi, zlasti našo mladež — ginjen od veselja in kar ločiti se nisem mogel od tega ali onega kraja. Pa me je po veselem dnevu, ki sem ga prebil med njimi, h katerim sem si želel, zanesla pot v drugi, zanesla me je v tretji, Četrti, peti kraj... « ----# -->—--------- ----«»- —— in tudi tu sem bil ginjen, da, v resnici ginjen j ali časopisa, si pridržuje vsako odločitev — pa ne od veselja, marveč od žalosti do i glede imenovanja zastopnika časnikar-solz! Ia pa Haj—an s&mvju, ■hdi«. mislil, da čezmerno afi lan je iftutih m* ftodne? Le čita* koliko fla kofiko ijiiru zame, koliko jih zadene ta ali m nezgoda iti... Naj navedem en sam kričeč arimer pesurovelosti nekaterih ariadeničev. Lansko leto ne je zanesla pot v neko čedno vasico triaške 'pokrajine, kjer sem videl na lastne oči kako se je popolnoma pijan valil v cestnem jarku 11-Ieten fantek in nedaleč od njega mu je delal druščino njegov oče! Lepa »orala, kaj ne??... Le v vašo korist govorim, mladeniči, in ne v svojo ter tudi ae propagiram novih idej: pre-ralevam stare it znane stvari, Id ae jih pa pre- i fte ae dtrfte ali vsaj aoSejo držati. Rečem ^adini, ki ima v počitnicah mnogo prrr* Če je volja se vse lahko doseže! — Kam t stega časa, ki g* lahko koristno porabi i £*« gredo vaše mlodeniške moči kam žilavost in tanjem dobrig knjig. Stroški za izposojevanje delavnost? S pijančevanjem morite sami sebef Mladina, ali res nič več ne daš na svoj stari ponos? O da, nmogi so med vami, ki znajo biti tudi vzor — mladeniče v. In zakaj? — zato, ker sami hoče jo I Baš ti so poklicani povzdigniti ostale in jih rešiti propada, ker star pregovor pravi: Stara navada «— železna srajca! ali: Kar se v mladosti naučiš, nerad v starosti opustiš! (Konec pri h.) DNEVNE VESTI Protest odražam itaiUansklli Časnikarjev Osrednje vodstvo udruženja italijanskih časnikarjev se je sestalo v torek 8. t. m. k seji ter je sklenila * ozirom na odlok o tisku sledečo protestno resolucijo: Videvši odlok o tisku, s katerim se v nasprotju z besedilom in duhom naših ustavnih zakon&v poverja P^tičjiemu preuredimo v smislu omenjenega zakona in oblastvu postopanje, k* lahko dovede do s tem pripravimo lla za zve2c *seh naših ob_ skoraj takojšnje ustavitve kakega lista stoječih zavarovalnic in tistih, ki se bodo pri ! J " ~ nas ge ustanovile. Gospodarji to sledili z zanimanjem predavanju ter glasno pritrjevali predavatelju, ko se izvršijo v kratkem koraki, da pristopimo k organizaciji zavarovalnice. PREDAVANJE NA PROŠEKU. V nedeljo, 6. t. m. je priredil pri nas Nar. gosp. krožek po g. dr. Kranjcu predavanje o organizaciji zavarovanja goveje živine. Predavatelj je v zanimivem predavanju orisal ugodnosti italijanskega zakona glede vzajemnih zavarovalnic ter poudarjal in tolmačil potrebo, da našo obstoječo zavarovalnico deloma preuredimo skega stana v komisijo, o kateri govori Negotov je bil moj korak, ko sem zapuščal ! zadnji odstavek čl. 2, omenjenega odloka, j« poudarjal, da se mora prava zadružna ideja take vasi in zapuščal sem jih hitro, ker sram j ter poudarja svečano pravico do tiskovne vcepiti v vsakega našega kmeta. Ravno za- •>/> I— U:l ^ ]..' »»■»'.inrKr na , , , , . . , . i «i ii ^ vamvainire na 7nni /nipin naše w m f! t k e> cfo- svobode. ks jo omeiuie le zakon m lahko me je bilo stati med njimi, ki pravzaprav ne zaslužijo se imenovati «nasi». Obstal sem nad vasjo in se žalostno ozrl nazaj... Mislil sem: Mladina draga, ne bodi slepa! Ali res ne vidiš, da pot, po kateri koraka?;, ni prava, da vodi v brezno, iz katerega ni rešitve! Uberi mi drugo, uberi pot dela, resnice, pravice, uberi do materinega jezika, bomo vsadili v srca .jo in krepko stopaj po nji! Ne bo ti sicer ta tudi naših otrok, kakor so nam jo sporočili ; pot postlana s cvetjem, temveč s trnjem, ka- naši predniki, 5. Prireditve, Zelo pohvalno moramo omeniti, da so nekatera naša kulturna društva priredila razne veselice in zabave v korist «Šolske-ga društvaMed temi je gotovo ostala v najlepšem spominu slavnost, ki jo je pri- terega se mladi ne smete ustrašiti; zato pa ne vodi v brezno, ne vodi v prepade in jame — ne, ker je namenjena višjemu idealu. Le polagoma se vzpenja in mnogo šteje vijug in ovinkov nevarnih, da ne vidiš daleč pred seboj in ne mnogo za seboj, njenih stopenj navzgor ne čutiš, ko po njej korakaš, da se tem popolnejšega in zadovoljnejšega čutiš na vrhu. redilo «Šol. društvo» 6. 8. 22. s sodelova- cilju, ko zreš na one čudne niime, na temo, njem 25 pevskih in godbenih društev v Sežani. Nadalje so imela prireditve: V Ajdovščini Mladinski krožek; v Ricmanjih društvo »Slavec^, v Trstu pev. društvo <'Kolcn», prireditve v Postojni, Idriji, Tolminu i. dr. Več otroških prireditev so uprizorili otroški vrtci sami z zelo dobrim moralnim in materijalnim uspehom. Naj bi naša narodna društva to posnemala in imela vW(o leto vsaj eno f ureditev v korist »Šolskega društva s. To bi nam gotovo mnogo pripomoglo in okušalo skrb za vzdrževanje naših zavodov. 6, Darovi in volila. Vemo, da ni prijetno delo zbirati in prositi denarne doneske, ako je namen še ta v kateri si plaval. n. Molčal sem pa dosedaj in upal kot pravi Latinec: Dum vivimus, speramus! (Dokler živimo, upamo 1) in upal na boljše čase... Upal sem poln optimizma, da se mladina sama prepriča o resničnosti mojih misli, ki so, vem, misli mnogih, mnogih, ki zrejo in motrijo življenje naše mladine. Vendar so mi pa razmere, v katerih živimo, pretrgale molk in menim, da mnogim v korist. Kar sem dosedaj le čutil. o čemer sem dosedaj le razmišljal, kar sem povedal le znancem, zaupnim svojim prijateljem in prijateljem mladine, hočem danes povedati vsem, ki vedo, kaj je njih dolžnost, in onim, ki se tega, žal še ne zavedajo. Drugim zato, da jih izvlečem iz zmote, v kateri tavajo in po nepotrebnem tratijo svoje energije, prvim ko blag, ker se vsakdo boji, da bi ne bil pa zato, da bodo s svojim delom vzor drugim, komu nadležen. A včasih je vendar le po- j da ^i J^^j0^5*« J^f'?.?1^.^?. trebno vzpodbujati posameznike, ker mar sikdo ob raznih drugih skrbeh prezre kaj dobrega, kar bi rad storil, ko bi ga na to kdo opozoril na primeren način. V našem slučaju lahko trdimo, da zaslužijo denarni darovi posebno pozornost in zahvalo. Dasi je ljudstvo v skrajnem pomanjkanju, bedi, brezposelno&ti, se vendar z vso ljubeznijo spominja ob vseh prilikah: pri krstih, birmi, porokah, pogrebih in drugih dogodkih «Šolskega društva. Vsakodnevni izkazi darov v listih nam pričajo o tej veliki požrtvovalnosti. Denarni zavo _ j boj luč, obenem pa, da jih s to ali ono mislijo j i izpopolnim v njihovem delu in da jim izbrišem še kako ostalo sled svoječasnih napačnih na-ziranj. Vsem pa naj veljajo besede pesnika Stritarja, ki izkušen pravi: Srce brez glave dela zmešnjave, glava brez srca tudi ne velja: srce in glava — ta je prava! III. V posebnem poglavju se hočem zato dotakniti najprej napak, ki jih pri mladini opažamo di, posojilnice in hranilnice, gospodarska pogostokrat, in jih razgaliti, društva se tudi radi odzovejo vsakokrat-j nemu pozivu «Šol. društva* e stara, dobro ljudstvom je, da se vkoreninjena vera med človek napak in slabih Ne smemo pozabiti, da so se nekateri lastnosti zelo hitro in rad navadi in nerad ter dobrotniki spominjali «Šolskega društva > tudi v svojih oporokah. Zapuščine so sicer nekatere majhne, vendar se tu vidi, da je ^ ^ seme, ki ga je vsadilo «Šol. društvo*, vzkli- j knjig^a gl morajo stariši s^itl največkrat pa jako težko odvadi, ker so mu prešle že v meso in kri in ga nevidno izpodjedajo, da sam tega ne čuti. Poglejmo samo našega šolskega malčka, ki se vsega slabega sam nauči, h ODorrmom najmanj z _________ ___,________________s šibo! — In na- Lah Matija iz Rocola št. 705 je zapustil! sprotno! Ne bilo bi mu treba dvakrat oroki 30 L. Sancin Ivan iz Sv. I Pusti knjige in pojdi na zraki ] 1o celo v srcih priprostega seljaka. itija iz v svo^i oporoki reci: Naj ga pa oče omejuje odpravi le sodna oblast, katero so" vsi odbori in vsi občni zbori, sestavljeni eni in drugi iz zastopnikov najrazličnejših političnih smernic, vedno izrecno priznavali. Vodstvo pošilja vsem listom, jn vsem italijanskim časnikarjem odločen poziv, naj z dostojno obsodbo pokažejo, kako misli o tem temeljnem vprašanju italijanski tisk», _ Omejite« tiskovne svobode m listi Kakor smo javili že včeraj, je stopil novi odlok o nadzorovanju listov s strani prefektov v veljavo v torek dne 8. t. m. Čl. 6. omenjenega odloka, ki je kil objavljen v torek v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale*, določa, da se morajo Usti prilagoditi novemu tiskovnemu pravilniku v teku 15 dni po dnevu, ko* stopi novi odlok v veljavo. ______— Herriot In šola Sedanji francoski ministrski predsednik Herriot, ki je obenem občinski svetovalec mesta Lyon, je kmalu po francoskih dr-žavnozborskih volitvah rekel na seji občinskega sveta v Lyomi: Dokler posamezni razredi ne prešinejo drug v drugega, dokler se ne more reven dijak povzpeti do iste višine kakor bogat, ni mogoče govoriti o pravi demokraciji Priznati je treba, da je pouk, kakor se daje sedaj, razredni pouk. Ako je pa na svetu sploh kaka država, v kateri je genij izšel iz najnižjih ljudskih slojev, je to Francija. Nato je Herriot predlagal, naj občinski svet ustanovi fond, iz katerega bo jonska občina lahko podelila 50 štipendijev revnim dijakom in jim tako omogočila, da dovršijo svoje nauke. Herriot je nadalje zahteval, da se morajo francoske šole tako preo s no vati, da bodo dostopne tudi revnim dijakom. Pristaši nacionalističnega bloka ugovarjajo tej zahtevi po preosaovi šole, češ da je zgodovina pokazala, da šola odgovarja vsem zahtevam; saj je Herriot sam priznal, da je izšla večina francoskega ra-zumntštva iz najnižjih ljudskih slojev. Tako je n. pr. sedanji predsednik republike Dcmmergue sin revnega kmetovalca in predsednik poslanske zbornice Pain-leve je sin nekega črkostavca. Torej aa Francoskem so si vse stranke edine v tem, da je treba tudi revnim dijakom pripomoči, da dovršijo svoje študije. V šoli ne sme odločevati bogastvo, am- v varovalnice pa združujejo naše kmetske gospodarje v zadružnem delovanju, tako da sami sebe vodijo in medsebojno delujejo za skupno korist. _ Ustanovni občni zbor dijaškega društva N. Toutmaseo. Pretekli četrtek se je vršil ustanovni občni zbor tega društva ob še precej Številni udeležbi tržaških srednješolcev. Ob otvoritvi zbora je pozdravil g. dr. I. M. Čok zbrano dijastvo v imenu Dijaške matice in knjig to neznatni; vpisnina znaša 1 liro »p mesečni prispevek tudi 1 liro. Nove člane opo-opozarjamo, da se strogo drže pravil, posebno pa naj pazijo na knjige od katerih so mnog« zelo drage in jih je težko nadomestiti. Prostori knjižnice se nahajajo v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu, kjer se vsako nedeljo ob navedeni uri vpisujejo novi član*. Z. M. D. Danes zvečer odborova seja ob 20. in pol v navadnih prostorih. — Predsednik. S. D. A. ima jutri ob 8.30 sestanek v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Naprošeni so člani vseh odsekov, da se sestanka z gotovostjo udeležijo. — Odbor. Iz tržaškega iivBienia Nevaren padec dečka. 121etni Angel D'Elia, stanujoč v Kjadinu-Sv. Alojzij št. 529, je včeraj okoli poldne padel pri igri z nekega zida ter se hudo udaril v trebuh. Deček je bil prepeljan v mesluo bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima revež poškodovana jetra. Ostal je v bolnišnici. Njegovo stanje je prcccj resno, ker se je bati komplikacij. Po ceni jo je izkupil. Komaj enoletni Felice Murdocco, stanujoč v Vicolo S. Fortunato št. 15, se je včeraj zjutraj igral doma na oknu, h kateremu je bila prislonjena stoiica. Medtem ko je mati pospravljala v kuhinji, se je malček skobacal na stolico in od tam na okno. Predno je mati zapazila njegovo početje, se je mali akrobat nagnil, zgubil ravnotežje ter padel z višine prvega nadstropja na ulico. Otroka pa je menda res čuval angel varuh, kajti kljub temu, da je priletel na kameniti tlak, je ostal skoro nepoškodovan; le po levi nogi se je nekoliko opraskal. Vendar ga je mati prenesla na rešilno postajo, toda tudi tamošnji zdravniki ni mogel ugotoviti na otroku nikake zunanje, ne notronje poškodbe, Insolventcn gost. Pred kakim tednom se je nastanil v hotelu Milano* 311etni Agoslino Fssullo, ki se je izkazal za trgovca iz Alek-sandrije. Mož je dejal, da namerava ostati Akad. fer društva -Balkan., poudarjajoč po-1 našem mestu in' bi bij 'tudi ostaif da ga ni včc M. Magd. je zapustil 24 L. Parovel Peter ali mati radi slabih lastnosti še tako krega pajt talent! Kdor je nadarjen, naj gre iz Ulice (Mačkcrvlje) 50 L. Največjemu do- in kara, morda celo namaže «z božjo mastjo» šojQ ^ narod ga mora podpirati. Če še ' -,nc_ KJKfe VL P*r I Francozi tako skrbijo da se ne izgubi no- beden talent med ljudstvom, kako bi mo- brotniku pok. Antonu Poljšak iz Šlurij pri Ajdovščini mecenu «Šol, društva*, ki je zapustil vse svoje premoženje v vrednosti nad 100.000 L, je postavilo «Sol. društvo na njegov grob dostojen spomenik, ki bo poznim rodovom pričal o plemenitosti narodne duše. Odkritja se je udeležil tajnik • Sol. društva-*- z nekaterimi otroci Šentjakobske šole. Slava spominu teh narodnih dobrotnikov, katerih imena ostanejo zabeležena za vedno v zgodovini društva*, in slo- vanskega naroda. Poleg tega mora kronika naše poslovne dobe, žal. zabeležiti tudi smrt nekaterih naših marljivih sotrudnikov in podpornikov. Tomo Šorli, Štefan Ferluga Ivan Man-koč, Fon Josip, Mar. Prelogova, Stanko Žnidersič, Dr. Nada Slavikova i, dr. Bodi jim trajen in blag spomin! 7. Odbor. Odbor izvoljen na občnem zboru 6. 8. 1922 v Sežani sc je konstituiral tako-le: g. Dr. Josip Abrain, odvetnik Trst — predsednik, g. Andrej Zink, dekan Opčine — podpredsednik, Fran Venturini, učitelj Sv. Jakob — tajnik, g. Ivan Žiberna uradnik v pok. Trst — blagajik, g. Dr. Josip Wilfan, odvetnik Trst — blagajnikov namestnik, gospa Milica Medveščkova Gorica— gospa Milena Pirjevčeva — Sežana, g Alojzij Urbančič, nadučitelj Miren, g. Kraigher Josip trgovec — Postojna — odborniki. Tekom poslovne dobe je imel odbor 19 sej, katerih se je udeležil vedne kak član nadzorstva. Ne bom našteval razprav in sklepov teh sej, ker sem prepričan, da je vsem cenj. zborovalcero jasno, da je bil smoter odbora povzdigniti «Šol. društvo* do najvišje stopinje moči in slave. H koncu svojega poročila, naj še omenim, da bi bilo naše «Šolsko društvo* po- lil uuanupa v vsv.ni lmuviuiu, o nagni.- ------------' #l _ . . . j njem je vse prehudo in dejanje skoro podpirati «Dijaško Matico«, ki podpira v vrsti revne in nadarjene dijake! V sv. sekund aH minut, dokler čuti še bolečine na telesu, morda živi celo par dni ali ves teden ----- . . • - . pridno in posrtopa v vsem pravilno, a nagne-i rali šele mi, ki nam gre za narodni obstoj, nje v nehote ponovi, ker je volja v njem premajhna, prvi — Pa tudi pri odrasli mladini opažamo isto, vendar pa v manjši meri, ker — kakor pravijo ljudje — «raste pamet s starostjo.« Lahko bi pri tem še marsikaj pripomnil, a j menim, da zadostuje, pa tudi moj namen ni ; pisati knjige o tem poglavju, - temveč podati le v kratkem svoje misli. — Poglejmo si sedaj | nekaj poglavitnih napak, -nadebudne mladine®! Pri tem se seveda ne bom oziral to- i liko na šolske otroke kot na naše 14—20 letne fante in sicer predvsem podeželske. Prvo, kar mi je na mojih potovanjih po deželi palo v oči in me je tudi zaskelelo v dno srca — je prevelika razuzdanost nekaterih irladeničev in iz tega izvirajoče nedeljsko popivanje in pijančevanje po vaških gostilnah. Ne spotikajte se pa nad menoj, misleč, da govorim kot abstinent. (Je, tudi jaz včasih »pogledam kozarčeka nikdar ne «pregloboko», ker pijem le, kolikor se mi zdi primerno in spodobnoIZmernost je vedno na mestu in prav gotovo vas radi te nihče ne bo obsodil. Posebno si pa to zapomnite pri alkoholnih pijačah: žganju (katerega bi mladina sploh ne smela uživati!) likerjih, vinu itd... Pomislimo le, kakšno gorje se večkrat rodi iz pijanosti! Če čitate naše dnevno časopisje, zasledite neštetokrat poročila, da je sin ubil razjarjen v pijanosti (tako vpliva alkoholf) očeta ali mater ali brata- Da bi tega trezen nikdar ne izvršil, se vidi, ko ga «maček» zapusti. V soji rojstni vasici je n. pr. pred kralkim zadal pijan 22-leten sin očetu na glavi prav občutno rano, ki se bo šc dolgo poznala. Kakšne morajo biti potem družinske, razmere ia kakiea ugled si je sin pridobil s svojim dejanjem, si čitatelji lahko sami predstavljajo. Zgodijo se slučaji, ko še manjši bratec umori brata ali sestro, omamlien od alkohola, ae vedoč, kaj pravzaprav ae!a. Sam vodim kroniko o takih družinskih ubojih, ki se mi zdi včasih naravnost ostudna! In da se bo to nadaljevalo, če ae ne polnoma nepotrebno, ako bi naš narod poboljša naša mjada generacija, je umevno. Prettavffflie GosMSurskega krožka Križa pri Trste Po dolgem času nedelavnosti smo zopet imeli pri nas predavanje in sicer kar nas najbolj veseli, o gospodarstvu. Predavatelj g. dr. Goljevšček je v kratkih besedah opisal korist organiziranega kmetijstva, orisal vc-uke uspehe, kateri so se dosegli na Danske*n, :n nato prešel k obrazložitvi zavarovanja goveje živine. Pri nas smo imeli pred vojno cvetočo zavarovalnico goveje živine, ki pa je po. vojni radi splošne dezorganizacije zaspala. Zavarovali smo te sedaj pri neki zavarovalni družbi, katere pogoji pa nas nikakor ne zadovoljujejo in katera nam nalaga prevelike obveznosti. Sploh nam omejuje našo svobodo pri trgovanju z živino. Kako vse drugače je bilo pred vojno. Odbor je poznal vse naie križe ia teta ve in svoje delovanje tudi uravnaval po tem. Mi soglašamo * gosp. predavateljem ali stvar bo šla nekoliko težko, ker nas je polo-j vica goapodarjev zavarovana pri privatni družbi. Jako smo bili veseli, ko smo slišali od gosp. predavatelja, da bi potom federacije bilo mogoče zavarovali živino tudi proti kužnim boleznim. Sploh, ako bi se mogel ta program izvesti, bi bili, vsaj kar se tiče živine, brez skrbi. Udcleiba je bila precejšnja. Gosp. Josip Furlan je poudarjal, da je skrajai Čas, da se zopet obnovi naša zavarovalaica, posebno pa« ker je italijanski zakon zelo ugoden. Gosp. Tence Josip in Tcfice Kristjan sla kot btvia odbornika za varovala vce poudarjala potrebo take organizacije ia omenila izborao delovanje soseda« zavarovalnice aa Prošeku. Po dveurnem razgovoru je gosp. Košuta J ust zaključil to koristno predavanje. Upamo, da se gosp. predavatelj v kratkem povrne ter da men dijaških organizacij in nje koristi za dijake same in naše ljudstvo sploh. Zahvalil se mu je v imenu zborovalcev predsednik pripravljal-| nega odbora, kateri je spomnil nato dijake kolike ovire je bilo treba premagati predno se je prišlo do javne organizacije. Dal je nato par smernic za delovanje društva, nakar je javil, da je srednješolska mladina najbolje počastila spomin našega Tommasea s tem, da nosi organizacija njegovo ime. Po odobritvi pravil se je izvolil počitniški odbor, kateremu načeluje abitur. Stopar. Dijaško organizacijo Čaka težka naloga. Upati pa je, da bo srednježolska omladina kmalu pokazala potom svoje organizacije, sad lastnega dela. — r. Članom «Počitmške Zveze*. Obveščajo se vsi člaai in sekcij« (njihovi poverjeniki), da začnemo razpošiljati «Aimanahe» P. Z. 15. t. m. Prosimo zato, da pošljejo vsi poverjeniki kakor tudi posamezni Člani neposredno članarino in prispevek za «Almanah* (L 3) tov. Pavlinu Josipu, Gorica. Viale XX Settembre 48; dostavijo naj tudi natančni naslov, da jim zamoremo dostaviti «Ahnanah» na dom. Predavanja. V nedeljo, 13. t. m. priredi •Narodno-gospodarski krožek« pod okriljem «Prosvete» predavanje o zavarovanju goveje živine v Koprivi ob 10. uri predp; v Klancu ob 16. ari. V Klancu bo tudd predavanje o društvenem delovanju po odpravi društvenega zakona. _ Draitvsne vesti Otroški vrtec pri Sv. Ivanu priredi deljo, 13. L m. ob 5. uri popoldne svojo zaključno veselico z nastopom gojencev gori-navedenega zavoda. Stariši! ljubitelji mladine, ^udeležite se prireditve polnoštevilno! Otroški vrtec v Skednja zaključi šolsko leto v pondeljek, 14. t. m. s sv. mašo. Otroci, ki so med letom prav marljivo šivali, da pokažejo koncem šolskega leta svojo pridnost, razstavijo v soboto, 12. in nedeljo, 13. t. m. svoja dela v prostorih otroškega vrtca. Nikdo naj ne zamudi te prilike in naj si ogleda razstavo, ki bo odprta ves dan. Vrtnarica. Sov. akad. fer. društvo «Balkan» ima ob 20.30 sestanek v navadnih prostorih. Ker se bliža redni občni zbor, naprošamo vse y mestu se nahajajoče tovariše, da se ga udeležijo. Seja se bo vršila ob 18. istotam. — Odbor. Prireditev otroškega vrtca na Vrdelci se bo vršila v nedeljo, 13. t. m. ob 5. pop. — Vabimo vse ljubitelje otrok. Javna knjižnica «šentjakobske čitalnice» je otvorjena občinstvu vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne. Knjižnica ima zelo bogato zbirko raznovrstnih poučnih in zabavnih knjig, zato jo vsem toplo priporočamo, posebno šol- raj ravnatelj hotela vljudno opozoril, naj poravna račun, ki je znašal že preko 500 lir. —< Toda Fasullo jc na ta vljuden opomin ravnodušno odgovoril, da nima v žepu niti belica. Ravnatelj hotela je bil s tem odkritosrčnim odgovorom tako malo zadovoljen, da je dal Fasullija aretirati. Insolventcn «trgovcc» je dobil brezplačno stanovanje v «hotelu« v ulici Coroneo. Poskusen samomor zaljub!jeaega finančnega stražnika. Včeraj okoli 12. ure sta dva gospoda, ki sta sc vračala iz grada Miramar, našla nedaleč od vhoda v park mladega finančnega stražnika, ki sc je zvijal na tleh v bolečinah. Steklenica z ostanki oetove kisline, ki je ležala poleg njega je jasno pričala, da se je stražnik zastrupil. O dogodku je bila obveščen,, reii'na po6taja, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dal mladeniča prepeljati v mestno bolni« šnico. Tam mu je zdravnik izpral želodec tei ga s tem spravil iz nevarnosti. Stražnik je 20-letni Aldo Dettoni, rodom ia Zadra, dodeljen stotniji pomorskih stražnikov. Dognalo se je, da je rmel mladenič ljubrvno razmerje z neko mlado Tržačanko, ki se mu je v zadnjih dnevih izneverila. Žalost radi 1« Vubezenske smole ga je prignala do obupnega koraka. Samor na javni ulici. Sinoči okoli 23. ure je oster pok vzbudil pozornost ljudi, ki so se izprehajali po Viale XX S.ttembre. Nekrtcr so se radovedno ozrli; zapazili so na neki v ne- klopi moža, ki je nenadoma omahnil vznak. Iz ust mu je privrel curek krvi. Medtem ka so nekateri zmed navzočnih priskočili k neznancu, ki je še tiščal v otrpli desnic' /evtJ-ver, je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihitel« zdravnik je prišel zaman, kajti neznanec je bil že mrtev; krogla, ki si jo je pognal v usta. mu je predrla možgane. Pri samomorilcu niso našli nikakih listin, da bi bilo mogoče dognali njegovo istovetnost. Mož je dostojno oblečen in Je star približno 50 let. O vzrokih samomora seveda ni tudi nič znano. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Krvava šala. Včeraj predpoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico kmet Ivan Lego-vich, star 27 let, doma iz vasi Mughetto pri Poreču. Mladenič jc imel težko rano na glavi; prebita mu je bila črcpLija. Sorodniki ki so ga spremljali, so povedali, da se jc Legovich pri delu na polju šalil s svojim tovarišem Markom Stavarjem, starim 27 let, stanujočim v isti vasi. Stavar je za šalo zamahnil proti Le-govichu s kolom ter ga nehote udaril z njim po glavi. — Legovich je bil sprejet v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Vesti z Goriškega Od 1. junija t. 1. nadalje posluje v Gorici poseben odsek uredništva in upravništva «Edinosti» za Goriško, ki ima svoje prostore v hiši «Goriške ljudske posojilnice«, v Via Carducci st. 7, I- Tam se sprejemajo vsakega dne ined uradnimi urami cd 10. do 12. predpoldne stranke, ki želijo bodisi ustmeno ali pismeno predati vesti za naš list. Istotako se tam sprejemajo naročnina in vsake vrste oglasi za naš list Vesti in oglasi, oddani do 12. predpoldne, se objavijo v naslednji Številki «Edinosti». Kriza v furlanskem iaiizmu. Po brezuspešno poteklem izrednem občnem zboru videmskega fašja, ki se je vršil v soboto zvečer in je moral biti razpuščen, se je vršila v nedeljo seja zvezinega vodstva, ki je trajala cele 3% ure. Takoj po otvoritvi seje je podal politični inšpektor fa-šistovske stranke, posl. Starace, kateremu je Rim poveril sanacijo krize, izčrpno poročilo o položaju v videmskem fašizmu in o svojih brezuspešnih poskusih razrešiti krizo. Ptmtarp so izročili denarne fonde zveze, v kateri so oni prej gospodarili, in videmskega fašja šele pod pritiskom grožnje s sodnim postopanjem. Ob koncu svojega poročila je predlagal politični inšpektor zvezmemu vodstvu razpust videmskega fašja radi težkega in ponovnega krftenja discipline, kar je zvezmo vodstvo tudi sprejelo. Razen tega ukrepa bo podvzelo centralno strankino vodstvo še druga disciplinarne mere proti posameznim pun-tarjem. Kriza v furlanskem fašizmu se torej nikakor ni razrešila, ampak movda šc bolj poostrila, kajti poglavar upornikov posl. Ravazzolo m njegovi tovariši nikakor ne bodo odnehali v svoji borbi proti agrarno-bančni stroji, kakor oni pravijo, ki sedaj dominira v furlanskem fašizmu. Odpis davkov. Generalno ravnateljstvo direktnih davkov pri finančnem ministrstvu je odredilo z odredLo z dn*i 18, junija 1924, št. 4609, da se dovoli vsem onim, ki so trpeli škodo po zadnji toči. odp;s davkov na podlagi predpisov bivše države. V tem ozira je merodajna naredba avstr. ministrstva od 25. dec. 1917, št. 516, ki določuje, da vs£.k davkoplačevalec, ki ho če v slučaju elementarnih nezgod (po-vodenj, toča i. dr.) biti deležen odpisa zemljiškega davka, mora na nekolckova-nem papirju prijaviti pristojnemu davčnemu uradu sledeče: a) v teku 8 dni po ugotovitvi škode mora poslati tozadevno naznanilo z navedbo poškodovanega zemljišča (parcelno številko in številko posestne pole); b) ko je pobral pridelek, najpozneje pa do 31. decembra, mora napraviti prošnjo za odpis davkov; v prošnji mora navesti dohodek, ki mu je bil uničen, in cclotni dohodek, ki bi ga bil imel, če bi ne bil poškodovan. Rok za naznanilo škode ad a) je v danem slučaju izjemoma podaljšan do 15. julija t. 1. Pogreb lesnega trgovca Josip« Goljev-ščeka. Včeraj popoldne se je vršil iz južne* postaje v Gorid pogreb nenadoma preminulega lesnega trgovca Josipa Goljev-iCeka, katerega se je udeležilo veliko število goriškega občinstva. V pondeljek zjutraj se je mudil pokojnik po opravkih v Tržiču in je obenem tudi izkoristil bližino morja 8 tem, da se je malo pred poldnevom šel kopat. V vodi mu je nenadoma postalo slabo m. na njegov obupni krik so mu prihiteli na pomoč ljudje, ki so se kopali v bližini ter ga izvlekli na kopno, kjer so ga poskušali spraviti zopet k zavesti, toda zaman, ker je pokojnik čez par trenutkov že izdihnil, ne da bi prišel zopet k zavesti. Zadela ga je nazbrže kap. Vest o njegovi tragični smrti je pretresla vso Gorico, kajti pokojnik, splošno znan in ugleden lesni trgovec, je bil tipična prikazen v goriškem življenju. S svojim izrednim trgovskim darom si je znal ustvariti takorekoč iz ničesar veliko premoženje. Čeravno je bil že 75 let star, je opravljal in vodil svoje večkrat naporne trgovske posle še vedno z vztrajnostjo in žilavostjo mladeniča, vsled česar je njegova nenadna smrt navzlic njegovi že precej visoki starosti osupnila vse one, ki so ga poznali. Njegovi vsled tako nepričakovane smrti globoko užaloščeni družini naše iskreno sožalje! Šimenčev koncert. Vstopnice na sobotni tem delovanja sprave I« spojitve kot svetovalce v prvih vrstah sne atMint, katere diči dobra volja ia prava zvestoba do Italije. V tem polnem prepričanju pozdravljam prisrčno prebivalstvo brez razlike.* Gornji proglas bi si dovolili pospremiti s naslednjimi opazkami: Z zadoščenjem jemljemo na znanje, da želi gosp. komisar resno delovati za prospeh ia razvoj našega mesta, na temelju objektivnosti in sloge, kar je gotovo želja vseh meščanov. To željo smo vedno gojili in si želeli mirnega sožitja z našimi sodržavljani, toda nasprotovali so temu ljudje, ki so iskali in provocirali razdor edino le iz sebičnih namenov ter predstavljali naše prebivalstvo oblastem kot nelojalno in Italiji sovražno. — Svoj namen so večinoma dosegli, ker bi drugače že davno invalidom državtto podporo; zabičal je vsa-} razumno z obstoječimi klubi nekako Športno »mu, da ae 4tki več psdpasi, ako ne voli zvezo, kar imamo v vsaki državi na deželi, ki ** — je, da bodo fašisti kon- naj bi poskrbela za igranje prvenstvenih te- trolirali, kdo jo glasoval za fašiste in kdo ni. Takrat Je tudi sklical dorabezike trgovce ter jim dal ukaz, da morajo voliti za fašistovsko stranko, »cer se jim odvzamejo koncesije. Tik pred volitvami je Kalinu zvesto stal ob strani, ko je prišel nad Dornberg ; svojo četo. Da ja ne pozabimo aikake zasluge, ki bo kem za JugosL prvaka JuL Krajine. — Za danes le toliko športnim krogom v razmišljanje! Morda drugič kaj več. Br. ♦ • • tO tej športni prireditvi v Vipavski dolini smo prejeli še dva dopisa. Objavljamo ju kot povzdignila njegovo ime pri fašistovskih ve- j Sf^&lT'/fcjl ~ ^^ ** špo* ljakih, naj omenimo še, da je on gotovo pripo- t"~ - f^ 0 ]"10 ** na)_ mogel k odstranitvi prvaškega brigadirja, ker t J*™', Vratne po- » k;l ~----- mm Vl/t «rn*t Iti I ___ __— - — * 9 je bil napram Slovencem nič "več kakor'pravi- i vsebujeta današnja dop,sa Ured.) čen. Brigadir je šel v Istro, g. Perovich ^e šel1; Z Vipavskega. V nedeljo dne 6. t. m. za njim8 menda v Motovun? kjer se mu bo ,e ime.la ^>kna svo,o športno _ _ prej dobi italijansko državljanstvo; Perovich morali izginiti s svojih odgovornih mest, če i je namreč Jugosloven. Njegov fašizem je bil bi višje oblasti prišle na to, da ao varane in 1 torej idealen. — Seveda je to le površna slika Šimenčev koncert, za katerega vlada v j po posedovanju goriomenjene skupine. Ali Lrorici veliko zanimanje, se prodajajo od ni morda posledica tega, da je dobila v Idriji danes naprej v trgovini Kat. tiskovnega komunistična lista nad 600 glasov? — Mi smo nnićltfi tf I nimi ( • nn a-« i • *____i •••__t - . i da vse informacije teh ljudi slonijo na iz mišljotinah. Idrijčani se popolnoma zavedamo, da smo italijanski državljani in kot taki smo se vedno pokazali in dokazali naše poštovanje napram državi in zakonom. — Če se še ni, se bo g. komisar gotovo o tem prepričal in želimo le, da bi mu uspelo doseči slogo, toda zagotavljamo ga Že vhaprej, da s to skupino, katera vlada sedaj v idrijskem fašju, je sloga nemogoča. G. komisar omenja v proglasu tudi zagotovilo našega kralja glede miru in discipline, česar smo tudi v Idriji, posebno za časa zadnjih volitev, pogrešali. G. komisarju najbrže še ni znano, da so ta čas padale «manganele» po glavah in hrbtih misnih meščanov od elementov, ki so bili v to svrho poslani v Idrijo Lpadale občine Sežana, Štorje, Tomaj, Dutovlje, nudilo širie polje » d, Uhkc «m- ^'^'^diS.^S.nrC.a *Nanos»-Vipava m «Skaš*-Ajdovščina-Sturije. Prvi obstoja že več časa. drugi pa se takorekoč šc le ustanavlja. Ta dogodek jc bil za nas res nekaj novega in izrednega, ker smo na športnem polju že nekaj let vsled razmer po- povrsna njegovega delovanja. Sicer pa bo dovolj, ako rečemo, da se je Dornberg oddahnil, ko je g. Perovich vzel slovo. — Doraberžan. Ustanovitev konzorcija za občinske zdravnike aa Krasa. Pred nekaj meseci se je sklenila v občinskih zasiopih sežanskega sodnega okraja ustanovitev dveh koasorcijev za občin-,skega zdravnika. Prvi naj bi obsegal Sežano, Povir, Naklo, Rodik in Lokev s sedežem v Sežani; drugi bi obsegal Dutovlje, Tomaj, Vel. Repen, Skopo, Koprivo, Avber, Štjak in Štorje s sedežem v Dutovljah. Prefektura v Trstu ni popolnoma ovrgla "tega načrta, pač pa je priporočala načrt, naj bi se ustanovila istotako dva konsorcija za občinskega zdravnika in sicer eden v Sežani, kateremu bi pri- POZOR GOSPODINJE! Tvrdka «Yinoagr«ria» v Gorici, via Carlo Favctti št. 6, prodaja kozarce in aparate «Rex», za konserviranje sadja in drugih živil. Dobijo se tudi potrebna navodila. Just Ušaj, agronom. 868 ŠIVILJA, izurjena, se išče za na dom. Zofija Korda, Srednje Škofije št. 122 pri Trstu. 875 KUHARICA, pridna, izvežbana. se išče nujno za pension. Portorose, vila Lidia. 877 REFOSK istrski. 11 stopinj, dva vagona. Skladišče Poreč, postaja državne železnice. Sodi od 3—7 hI. Cene ugodne. Pojasnila se dobijo v zalogi vina Štrancar, via Cunicoli 8, do petka. 879 ŽABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, žeblji, želenna, bakrena m medena žica itd. Skladišče želernin, via Filzi 17. ' 815 polnoma potisnjeni v mrtvilo. Vsled tega je 2 TOVARNI, 3 prodajalne, 2 lepa vinograda prisostvovalo tekmi tudi prcccjšnje število se taitoj prodajo. Prevzetje raznih komisij, ------ " ' ... R Wratschkof 817 društva v Gosposki ulici. G. Šimenca bo spremljal na klavirju naš goriški rojak g. Anton Neffat, kapelnik v ljubljanski operi. Goriška porota. V pondeljek se je vršila porotna razprava proti 23-letni Kar-loti Sturm iz Livka, obtoženi, da je dne 21. septembra 1922 umorila svoje lastno nezakonsko dete v Šturijah pri Ajdovščini. Porotniki so spoznali obtoženko za krivo detomora, priznali pa so ji delno duševno bolezen in splošne olajševalne okolnosti. Na podlagi tega pravoreka je obsodil predsednik obtoženko na dve lelit sedem mesecev in dvajset dni ječe, od katerih pa je treba odračunati 9 mesecev popusta, ker je bila obtoženka doslej nekaznovana. Obtoženko je zagovarjal odv, dr. Tonkli. Poglavje brez konca. V pondeljek je praznil 29-letni Anton Pad ovan iz Stare gore, ki je bil zaposlen pri tvrdki za nabiranje vojnega materijala Madoni in Co,, železne krogle iz naboja. Pri tem nevarnem delu mu je naboj nenadoma eksplodiral in ga težko ranil po celem telesu. Kmalu nato je prihitel na mesto nesreče «ZeIeni križr», toda Padovan je medtem že podlegel zadobljenim ranam. — 15-letni pastir Josip Petrovčič iz Raven se je igral v družbi z drugimi pastirji s patrono, ki jo je našel na nekem travniku. Med igro se je patrona vnela in ranila neprevidnega dečka na desnem stegnu, medtem ko Avber, Štjak, Skopo, Kopriva in Vel. Repen; drugi v Divači, kateremu bi pripadale občine Naklo, Rodik, Lokev in štiri občine postojnskega okraja. Radi tega je g. dr. Runer, občinski komisar v Sežani povabil vse župane k sebi na posve- —__________tovaaje ter jim priporočal, naj odstopijo od Vašem delovanju dobre svetovalce, Vas tudf • prvotnega sklepa vzpostavitve dveh konsor-1: " 1 *" 51 " cijev, ter naj se, ne glede na predlog prefek- izrečejo za ustanovitev enega samega prepričani, da je temu tako, kajti večina teh volilcev gotovo ne verjame nesmiselnim naukom in dogmam komunizma. Da boste imeli v idrijskih meščanih pri zagotavljamo, kajti vsi imajo dobro voljo za sodelovanje z Vami in, kakor smo že omenili, prav vsi priznavamo svojo lojalnost napram državi, kar so tudi naši narodni voditelji že ponovno tudi na najvišjih mestih izjavili. Želeč Vam največjih uspehov za časa Vašega upravljanja našega mesta, Vas zagotavljamo podpore vseh meščanov. Iz Idrije. (Imamo občinskega komisarja!) — Končno je tudi Idrija prišla na vrsto, da je dobila občinskega komisarja. — Dolgo je vlada premišljala, kako bi na najlepši način rešila to vprašanje, ter se je po dolgem cincanju vendar odločila. — V soboto je prevzel občinske posle kr. komisar Gran Ufiiciale Ca-steliazzi, vpokojeni general, ki je bil meada prej občinski komisar v Tržiču (Monfaloone). Kakor smo že poročali, se je vršil za to mesto velik boj med posameznimi strankami oz, osebami, t. j. med videmsko m goriško strujo. Prva je kandidirala znanega cerkljanskega komisarja Jarabeka, kateri je bil te dneve odstavljen kot obč. komisar v Cerknem, seveda v veliko zadoščenje tamkajšnjega prebivalstva. Goriška struja je pa že bila dosegla, da je bil pred tedni imenovan za idrijskega komisarja neki Goričan, po imenu Mondolio, a je propadel vsled velikega intrigiranja tukajšnjih oblastnikov. Vlada v Rimu pa, kot se vidi, ni hotela ugoditi ne enim ne drugim ter imenovala goriimenovanega generala. Sicer ni vseeno za Idrijo, kdo vodi njeno | upravo, a gotovo bo os?lHUke^koXvaH ***** ^^ | bojkot" ^r^uT^J^&^t n i..SPOSk0d0V,af?- .. —......imajo v slabem spominu vse občine idrijskega Veliko se je po- Posledice pozabljivosti. 25-letni Alojz fr "cerkljanskega*1!^^! Bitežnik, prebivajoč v viale XX, Settembre, je očividno pozabil, da živimo v dobi po fašistovski revoluciji in je kar na goriškem korzu intoniral «Bandiera rossa» ter dajal z raznimi vskl&i duška svoji nevolji proti Mussoliniju in fašizmu. Njegovo počenjanje se pa ni prav nič dopadlo kr. orožnikom, ki so ga odpeljali v goriške zapore, kjer bo lahko študiral zgodovino poslednjih let. Šentpeterski Neron. 18-letnemu Francu Ziani se je omračil um in je hotel kar ves M. Peter izročiti plamenom ognja, kar je nemalo razburilo vaščane, ki so nesrečnika zvezali, dokler ni prišel «ZeIeni križ* in £a odpeljal v norišnico. *-SpIcšno slov. žen. društvo r Gorici« je s svojo mladinsko prireditvijo dne 6. t. m. prekinilo do septembra svoje društveno delovanje, Prisrčno se zahvaljujem vsem onim, legovai za Jarabeka tukajšnji fašistovski tajnik, Hrvat Vlahovič, njegov enakovredai prijatelj. Ta človek se je še celo predrznil, da je takoj po političnih volitvah pozval tuk. župana g. Trevna, da naj odstopi skupno z občinskim svetom. Češ da nima več zaupanja s strani prebivalstva, ker je dobila večino glasov v Idriji komunistična stranka. — To gorostasno zahtevo je seveda g. župan kratko-malo zavrnil, ker si je bil pač v svesti, da kaj takega sme zahtevati le državna oblast. — Dolgo časa so "nato ruvali proti občinskemu za stopu, pri katerem delu jim je pomagal še kdo. ki bi tega že iz hvaležnosti ne smel! Naj bo kakorkoli, samo radovedni smo, kako bo vlada utemeljevala razpust občinsk. sveta. Pričakujemo od g. komisarja, da bo kot vi-sokesto-ječa oseba delal po svojih nazorih, ter da bo upravljal naše mestno gospodarstvo kot praktičen človek in da ne bo pustil, da bi voli- hitite1*;Iiulfu.sesčtz*** ^jssi** iTu i 53T5.pS.S3kj te rs- t&ttSr&B*-?. ture, konsorcija za ves sodni okraj sežanski z na meščenjem enega samega zdravnika. Gg. županje so to rade volje storili, ker so smatrali, da se gre za znižanje občinskih izdatkov, Da so se pa sprijaznili z željo gospoda komisarja glede vzpostavitve dveh zdravnikov v Sežani, če bi prefektura ne odobrila prvega sklepa, je malo čudno. Radi tega se čutijo mučno prizadete občine Dutovlje, Tomaj, Skopo, Kopriva itd. kakor ' tudi občine Naklo, Rodik, Lokev, Povir itd. Cas bi bil, da gg. predstavniki občin vendar mislijo s svojo glavo in ne kar slepo prikimu-jejo gotovim gospodom. Istodobno se je tudi podpisala prošnja radi vzpostavitve prometa s korijero Vipava - Dutovlje - Sežana - Trst, ki je last g. Ferjančiča iz Vipave, proti Čemur pa je g. župan iz Vel. Repna protestiral, ker ima že črta Sežana -Trst dovolj prometnih sredstev na razpolago in ni lepo, da se popolnoma prezira občina VeL Repen, skozi katero ima g. Ferjančič prvotno koncesijo, S. K. «Nanot», Vipava : S. K. Ajdovščina- Štarje (SKAŠ) —4:0, Prijateljska tekma, igrana v Vipavi dne 6. t. m. Povsem zasluženo je zmagal S. K. «Nanos* in rezultat 4 ; 0 je še tem bolj zanimiv, ker je lansko leto igral SKAŠ proti S. K. N&-nos neodločno 1:1. Baš to nam kaže lepi napredek vipavskega moštva, ki je v resnici homogena celota s čedno kombinacijo, igro kratkih pasov in večinoma pri tleh, dočim so Ajdovci postavili 11 mož, ki niso pokazali skoro nik&ke skupne igre in le dobri igri svojega branilca Slokarja se imajo zahvaliti, da nI bil poraz še občutnejši. Morda pa je vzrok njihovi raztrgani igri to, da je prostor za trai-ning ajdovskega kluba premajhen in da sploh ne odgovarja športnemu prostoru. Kar se Vipavcev tiče, moram le želeti, da pridno nadaljujejo v trainingu, da nadaljujejo s prija« teljskimi tekmami z domačimi klubi, povabijo pa na; tudi močnejše tržaške klube, ker le tako bodo pridobili še večjo rutino in vigra-nost. Isto svetujem i ostalim klubom. Potek igre same ne preveč zanimiv, ker so bili Vipavci skoro ves čas v premoči, le prvih deset minut prvega polčasa diktirajo Ajdovci hiter tempo, kateremu pa sami podležejo. Vratar vipavskega moštva Zgur — najmanjši mož na polju — ni imel mnogo posla. Več aj- J dovski vratar DeČman, ki je še nesiguren. Odbil je par lahkih strelov. Eden izmed za- občinstva, posebno iz Ajdovščine. Ne da bi opisoval podrobni potek tekme, kar bi v tem slučaju bilo težko tudi za strokovnjaka, omenjam le, da se je igra razvijala v začetku prav lepo in v redu, ter je obetala podati lep športni užitek. Opažala se je lepa izvežba-nost nekaterih posameznih igralcev na obeh straneh, med tem ko je skupne igre nedaosta-jalo obema strankama, posebno «Skašu». kateremu se je pač poznalo pomanjkanje vztrajnosti v teku, kar je očividna posledica pomanjkanja primernega igrišča in vaje v teku. Krivo je temu tudi dejstvo, da je to takorekoč prva prilika i^re r nasprotnikom. Zalibog smo bili pa že v prvem polčasu razočarani, ker se je lepo začeta igra razvila v nedisciplinirano prerekanje in vsled tega v nelepo igro, ki je mučno vplivala na sport ljubeče gledalce. blaga itd. Pojasnila daje Ptuj, Jugoslavija, PRIZMATIČNE ' daljnoglede kup uie Giustr Hirsch., optik, Via Maz^ini 36. 80t BABICA avlorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena Slavec. Via Giu-lia 29. 542 Maii oglasi BOGATA VDOVA, srednje starosti, z 20-letno želita znanji z gospodi boljših krogov v svrho ženitve. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko na upravništvo lista pod M. X. in « Sonja ». S82 »A. MOTORNO KOLO, z vozičkom «James» "it, se proda. Pojasnila daje Dekleva, mehanik, Vipava. 883 Zlato, srebro, krone« platin, zobovje (L 4.— vsaki zob) kupuje Zlatarno Albert M Trst, Via Mazzini 46 <25) Dajajte prednost 436 A-JOUR, angleški vbod, izvrši se takoj. Via Coroneo 9, L 884 VILA v Celju, s 7 prostori, kopalnico in pri-tiklinami in enostanovanjska hiša, enonad-stropna, z vpeljanim agenturnim in komi- sijskim podjetjem, se ceno prodata. Pojasnila: Poštni predal 76, Celje, Jugoslavija. KRONE, goldinarje, plačujemo 1 cent. več od objavljenih cen. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97, 842 KRONE, goldinarje, plačujemo 1 cent. več od objavljenih cen. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97. 842 VINOGRADNIKI, GOSTILNIČARJI! Ako imate bolno vino, oglasite se pri meni, da vam je popravim, ali dam nasvet. Just Ušaj, Gorica, Via Carlo Favetti 6. 869 j Kupujem srebrne brone, zlato ::: zobovje m drugo po na|vfi|:h cenah. " NOVA ZLATARNA Vin Belita! 13, pri cerkvi sv. Antona novega • • • m 443 OREHOVA POVLAKA, izredna prilika po 10 cent. ped. Mol ino Vapore 9, 861 UČENEC priden, lepega vedenja, poštenih sta-rišev, vešč italijanščine, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Več pove Ivan Vidmar, Crnivrh nad Idrijo 873 ffiABADIB? Evo 1 Naposled se je vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. Nadaljujejo naši veliki kakor tttdi prodaja naših ... , o --- _— ivi su pi^jLi rjaaviuu Ujtvuvc lil u Sale- 21 asti pa njihovi učiteljici g.čni Erženovi, ka- pu intrigirah gotovi ljudje, ki le radi v kalnem tera je nasla v svoji ljubezni do stvari oni .'.a ribarijo! učenje potrebni čas kljub veliki zaposlenosti. Kakor je bilo ie v dopisu v «Edinosti* pred Zahvaljujem se sL občinstvu za obilni obisk, par dnevi omenjeno, bi bilo najnujnejše v^ra^ s katerim je pokazalo, da ga ne straši ni i Sanje, rešitev stanovanjske krize _ G ko-izvanredna vročina, kadar se gre za dobro 1 misar je gotovo že tudi sam videl uboge I si var. — Vam pa, pridne odbornice, stvo našega Tn%jsta sledeči proglas: »Poklican : sezidano in sposobno. Ali se mu ne zdi krivica, od kr. vlade, Ja vodim občinsko upravo me-! da se je odpravil omenjeni zavod iz klrije? sta Idrija, prevzanem od danes naprej po- I Naš občinski zastop si je veliko prizadeval, verjeno mi oblast, prešinjen z £lobofc«nj čv- da bi vlada vrnila Idriji srednjo šolo, toda, tom dolžnosti :n s čisto zavestjo slediti le kat za vse slične zadeve, brezuspešno. Upamo, najvišjim interesom tega kraja. — Da bo pa , da se bo g. komisarju tudi to posrečilo in imelo delovanje komisarjevo v. resnici naj- prepričan naj bo, da bi mu bilo ljudstvo večno boljše učinke in uspehe za prerojenje tega i hvaležno. — Še obilo je nujnih zadev, ki še prijaznega mesta Julijske Krajine, je necb- čakajo rešitve, katerih pa na tem mestu ne hodno potrebno, da sloni in se razvija na te- ; moremo naštevati. meljih mirne objektivnosti in slo£e. Neiz- Tem potom se zahvaljujemo dosedanjim o£ibne težkoče, ki spremljajo t^k prehod obč. zastopnikom za njihovo požrtvovalno oblasti, ne smejo nikakor motiti duha tega!delo, posebno pa g. županu Trevnu, ki je ve-delavnega ljudstva, temveč se mora prenesti. hko delal v prid našega mesta in se ni strašil te težkoče z moškim srcem in s splošno i doprinesti nikake žrtve, samo da je, če je le dobro voljo. — Z orožjem dela in proizva- bilo mogoče, vsakemu ugodil, janja, ki naj ga podpirajo sloga, red in disci plma, dospemo stopnjema do onega jasnega občnega sožitja, ki je v interesu vseh. Z lahkoto dosežemo na ta način srečno prihod-njost in ves dobrobit, do katerega ima mesto Idrija vso pravico in ki lahko postane za vas J in za vaše otroke istina, ako boste znali kljubovati nesmiselni propagandi dogem in naukov, s katerimi se skuša udušiti vsako dobro čustvo napram domovini, ako boste znali spojiti svoje žive in proizvajalne moči z onimi italijanskega naroda, kateri dosledno j •tremi z brzim in odločnim korakom proti vedno blesteči luči. — Beseda miru in discipline, ki jo je nedavno izrekel v prestolnem govoru naš ljubljeni Vladar, naj bo sprejeta ugodil Vrtojba. V Vrtojbi bo slovesen sklep obrtno-nadaljevalne Sole v nedeljo, dne U t a. ob 10. uri predp. Po otvoritvi ae razdelijo učencem obiskovalna Izpričevala. Ob tej priliki se otvori tudi razstava vseh vajencev; odprta bo do 8. ure zvečer istega dne. — Vabljeni so vsi domačini in okoličani, da si jo ogledajo. — Vodstvo. Dornberg. (G. Perovich« t slovo.) Prišel je med nas kot Srbin Perovič, sin dalmatinskega Srba, pravoslavne vere, odSel jc kot fašist Perovich. Prvo leto, ko je komai za silo govoril slovenski, se je ponaial, da je slovanskega rodu, zadnje leto, ko je popolnoma obvladal naš jezik, ga je rabil za strahovanja. Kot poštni uradnik je s slastjo prečrtal vsak ram konstatirati le eno veselo dejstvo: Prihitela je od vseh strani v lepem številu, kar kaže, da je šport na deželi pridobil ugled. Le tako naprej! Sicer so se pa gledalci obnašali sila nedisciplinirano v gotovih slučajih. Predvsem naj se drugič sodnika pusti v miru, zlasti še če ni domačini Sedaj mi pa še dovolite, g. urednik, priti z neko idejo na dan. Slovenski šport se razvija ne samo v mestu — temveč tudi na deželi, kar je sila veselo dejstvo. Ustanavljajo se celo novi klubi. Da bi se pa moglo delovanje klubov nadzirati, pomagalo ustanavljati nove klube, podpirati že ustanovljene in jim iti v vsem na roko — predlagam merodajnim krogom, predvsem S. D. Adrija, kot najmočnejšemu športnemu udruženju, da ustanove spo- PODLISTEK vv po izrednih cenah. W. Collias: &REZ IMENA Roman. (74) od vseh z dobro vero in s trdnim prepriča- - slovenski naslov na pismih; kot tak se je baje njem. — Jaz pa sem gotov, da bom imel pri 1 zelo izkazal posebno za časa volitev. Delil je «Tod,» je ponovil kapitan Wragge. Vzklonila se je, pogledaia k temnemu nebu in se ozrla po temni okolici ter mu sledila rekoč: «Kar mora biti, mota biti.. Cerkvena ura je bila ravno sedmo in triče-trt, ko ata zapustila Promenado in stopalo po stopnicah navzdol proti Rozemary-Lane. Skoraj v tistem trenotku je dal londonski odvetniški pisar svojim podrejenim zadnja povelja in se postavil na oni strani reke tako, da je imel prod očmi hišo gospoda Huztableja. DRUGO POGLAVJE. Kapitan Wragge je obstal približno sredi ulice Rozemary-Lane in odprl s ključem hišna vrata. Ko je stopi! a svojim gostom v vežo, se je prikazalo revno ženišče z vdovsko havbo na glavi ia s svečo v roki. «Moja nečakinja,» je rakci kapitan Wragge, predstavljajoč Magdaleno, «moja nečakinja iz ( konca. Ko je slednjič vstala, je bila visoka Londona, na obisku v Yorku. Blagovolita je najmanj dva palca črez Šest črevljev. Velikani vzeti vašo sobo, smatrajte torej, da je oddana obojega spola so vsled modre previdnosti ua- moji nečakinji in pripravite posteljo. Ali je gospa Wragge zgoraj? Dobro. Prosim, posodite mi vašo svečo. Dragi otrok, budoir gospe Wragge je v prvem nadstropju. Dovolite, da vam pokažem pot.» Prvi je šel po stopnicah gori m revno ženišče je prišepetalo Magdaleni s tožečim glasom: «Upam, da mi boste plačali, gospica, zakaj vaš stric ne plačuje.» Kapitan je odprl duri neke sobe v prvem nadstropju in pokazal aa ta način žensko v svileni obleki in z umazanimi rokavicami, ki ie sedela pri majhni sveči s staro obrabljeno knjigo v naročju. Postava se je zgoraj končala v širok, okrogel, bel obraz, ki je bj} podoben luni obdam od havbe z zelenimi trakovi;krotke vodene oči plave barve so strmele naravnost predse v praznino in se niso zmenile za Mag-dalenino podobo v durih. «Gospa Wraggel* je za vpil nad njo kapitan, kakor da trdno spi. «Gospa Wragge!» Dama z vodenimi plavimi očmi je polagoma vstajala in rastla više ia više, da je ni balo rave krotke zunanjosti. Ce bi pa postavili jagnje poleg gospe Wragge, tedaj bi bilo ja-gnje predrzno bitje napram njej. • Ali hočeš čaja. dragi moj?, je vprašala gospa Wragge in gledala ponižno doli na svojega moža, ki ji je segal z glavo jedva do ramen, Če je stopil na prste. «Gospica Van s tone, mlajša,* jc predstavil kapitan Magdaleno; «uaša lepa nečakinja, ki sem jo srečal po srečnem naključju. Naš gost črez noč. Naš gostiš je ponovil s kričečim glasom, kakor da ona že zopet spi, dasiravno so njene odprte oči pričale o nasprotnem. Lahen nasmeh se je pojavil na brezizraznem obličju Wragge. -Oh?* je rekla; *aH res? izvolite se vsesti. gospica. Zeio mi je žal — ne, hotela sem reči zelo me veseli...» Obstala je in pogledala moža, kakor-da pričakuje od njega pomoči. •Zelo me veseli, kajpak,* je vpil, «Zelo me veseli, kajpak,* je molila za njim velikanka v svileni obleki. Incident s sodnikom, o katerem ne bom trdil, da je bil morda ravno nehote pristranski, pač pa, da očividno ni bil od daleč kos svoji nalogi, je vplival porazno tudi na igralce, tako da je bil potek igre vedno manj interesanten. Izid: 4:0 (2:0) v korist «Nanos-a». Če odgovarja ta izid močem obeh moštev, je pa drugo vprašanje. — Še par pripomb. Da se pri sportu ne da popolnoma izogniti nezgodam in blesu-ram, je gotovo, toda ta nevarnost se da ublažiti z večjo pazljivostjo od strani igralcev sanuii, posebno kjer si stojijo nasproti igralci lahke in najtežje vrste. Od odločnosti in poguma do brezsmiselnega zaletanja je samo korak in poslcdica je — blesura. — Občinstvo se ne bi smelo vtikati v igro in sodnikove posle. Bo treba pač vzgoje tudi na to stran. Tekma je bila priajteljska. Mi moramo z veseljem pozdravljati športni pokret med našo mladino, ki zasluži vsestranske podpore naših starejših sport ljubečih, kakor tudi onih oseb, ki jim je pri srcu bodisi telesna, kakor tudi moralna vzgoja naše mladine, ki je itak preveč prepuščena sama sebi. Naloga športnih društev in klubov je ne samo širiti športno idejo med našim ljudstvom, ampak tudi pospeševati vzajemnost, zbliževanje in medsebojno spoznavanje sploh. Vsled tega bi morale biti tekme res prijateljske, ki bi zbliževale toliko igralce kakor občinstvo, obenem pa dvigale pri posameznih športnikih stremljenje po napredku. Kakor je namen in cilj sporta za posameznike in skupnost plemenit, tako bi morale biti tudi tekme plemenite. O tej zadnji tekmi v Vipavi pa tega ne moremoi trditi. Da ne bom našteval raznih podrobnosti, ki opravičujejo to moje mnenje, omenjam le način zahvale in pozdrava cNanosovegav vodnika po koncu igre, kateri je v desetih besedah izrazil gostom(!) zalivalo, žaljivko o surovosti, bahate in zopet žaljiv poziv poraženim*!) na mah prisilila male, ravnotako pa tudi večje bančne zavode, d« so pričeli koncentrirati svoje kapitale. Leto 1923. je karakteristočno po izginjanju malih bank ter ustvarjanju mogočnih zavodov potom fuzijoniranja. Velika potreba po velikih kapitatih je silila tudi do novih emisij, ki so bile plasirane radi pomanjkanja domačega kapitala v precejšnji meri tudi v tujini. Tako imamo danes popolnoma nacijo-nalne zavode s samo demačim kapitalom ter zavode, kjer je v večji ali manjši meri udeležen inozemski kapital. Mišljen je tu akcijski kapital, kajti tudi čisto nacijonalni zavodi imajo lahko kredite, ki jih alimentira inozemstvo. To je druga karakteristika leta 1923, namreč pojava inozemskega kapitala. Po izvoru so ti kapitali sledeči: Pri Jugoslovenski banki v Zagrebu sodeluje češki kapital. Slavenska banka istotam je svišala svoj akcijski kapital od 50 na 100 mili- jonov s pomočjo francoskega kapitala Avstrij Majcen*\£TL Ti dVTlKajin/ G^idT Zmaga', ski kapital je udeležen pri banki za trgovino Ramič p in Cofc ^ po L i0; Kocjančič in obrt v Zagrebu. Hrvatska Sveopća ima n. { L R Q > ^ prek Schmtdt PAROVI Družba batinearjev v gostilni Ro&o darovali ob priliki godovaaja sv. Cirila m Metoda L 22.05 v korist podr. Šol. društva. V počastitev spomina pok. Ive šorc nabrano v Tolmina L 70 za Dijaško matjeo. Najlepša hvalal Za paviljon m kolo sreče svetoivanske podružnice šol. društva so darovali g. M. Suban krasno sladkornos tojalo s kipom, g.a Ninka Modičeva 30 krhkih kifelčkov, g.čna Marija Čok c ve Hice. Družina Cink 6 steklenic vi-pavca, Đak marsalo in drugo, Klun biskote, Pivovarna Dreher po posredovanju gA. Gra-dišarja sodček 50 1 piva. 0 priliki vrtne vcselice svetoivanske podružnice ŠoL društva so darovali odnosno p^eplačal: vstopnino: Gg. Stjepanović L 50, Sklemba I., dr M. Vratovič in N. N. po L 20; pr. mešan kapital, inozemski, avstrijski, mad žarski in francoski. Do sedaj je tuji kapiial večinoma v manjšini. Popolnoma nacijonalne kapitale pa imajo sledeči večji zavodi: Izvozna Banka v Beogradu, Prva Hrvatska Štedionica, Zagreb," Srpska Banka, tudi v Zagrebu ter najnovejši zavod Jadransko-Podu-navska Banka v Beogradu. Ta zavod je po svojih zvezah s Srpsko Banko in potom te slednje s Srpsko centralno privredno banko v Saraje- ! vera. največja grupacija jugoslovenskega naci-jonalnega kapitala. Ako pride do popolne fuzije z omenjeno bosansko banko, ki je mimogrede omenjeno tudi nastala potom fuzije 3 dragih zavodov, tedaj bo predstavljala Jadransko-Podunavska banka v resnici najmogočnejšo koncentracijo nacijo- — ------ —....... prof.-------------- Hinko, Štrancar Fr., 2. N. N. in 3. N. N. po L 7; Nande s Polaževine, Čok Am., Ivaačič A-, Stenkovič I., Jerič A-, NB in Stanič A. po L 5; Riosa Iv.. Ludvik Vrh L, Rupena F., Milko G., Ternovec Bolček, Gerbec I.f De ldeva Angelo in Bratoš po L 4; Curk I., 1. N. N., 2. N. N., Gradišar Ivanka in Tomažič Iv. po L 3; N. N. 2.50, Prelog Fr., 1. N.-N., Zafred L, 2. N. N., Klun L, 3. N N., Martelanc Ang., 4. N N. Sort Olga, 5. N N, Klun D., 6. N N, Sluga L, 7. N N, Semič I.. 8. N N, 9. N N, 10. N N", 11. N N m 12. N N po L 2; N. M. 1.50, Lovrenčič Gigi, 1. N N, Kodrič An., 2. N N, Orel I., 3. N N, Šorn L, 4. N N, Sila M. in Pe-stotnik po L 1, Neimenovanovič 0.50; ker se niso udeležili veselice, so darovali: Vladko in Joško L 40, Trampuš Fr. in Uršič Ivan po L 10 in Placer Lojze L 5. Za isto podružnico je darovala dvojica Gra-dišar L 100 in dr. Vratovič L 25 kot I. polovico honorarja neke pravne zadeve g.e Delakove; skupno L 550.50. — Srčna hvala vsem in Bog plati storerof ______ Spominjajte se ob vsaki priliki .Dijaške Nstice6 0.o2£>0 .04230 .68 50 .87 40 . . 9.— V 2345 . 110.50 . .418.— .101.70 Borzna poro. (Gospodarsko snovanje) Gibanje j [Vrednabanka< Ujedinjena banka, na- ca ustanovitev zadruzne zavarovalnice go- trajna pn Muslimanske centralne veje živine, ki ga ,e zadnji čas ^v 1 ^a- jUte ^ centralne banke. Nacijo- rodno-tospodarski krozek» v Irstu, |e vzou- ; " . , . . . 7t>mai:cira Sanka dilo tudi v naši občini primerno zanimanje, nahzuran institut je tudi Zemaljska banKa- Na splošno željo posestnikov je organiziralo Beogradu samem ni društvo Prosveta" v Trstu s sodelovanjem | <*ov kakor so n. pr. v ki je center našega društva ^Dneva žar, poučno preda-! velikih ban*, aeveda ne gre sccir^i velikost vanje o tem za prospeh našega gospodarstva ; b-ke o g ^^ x ugusiavu ut vniivj. Tudi Ljubljanska Kreditna Banka je danes že skoro popolnoma nacijonalen zavod. Vpliv, ki so ga imeii Cehi kot soustanovitelji tega prvega slovenskega zavoda, je prešel na jugoslo vensko gtupo. Banka ima danes tuje kapitale le v obliki večjih kreditov. Isto je omeniti o Hipotekami Banki v Zagrebu. V Bosni in Hercegovini so v glavnem trije nacijonalni instituti: že omenjena Srpska cen- Mm in elecastol solni G0i6Q.............. 1.90 .. | MU mm z gooata IzBoro sM. Blatna. Mmm, žensMesa perila, mm, posislli poorisfal M. itd. Prtiti 79170 12 L 1.90 0.30 .. 18.50 .. 4.50 Trst, Corso ¥itt. Em. 119. it- 25 (vogal S. Csterlnal tako važnem predmetu. Na dvorišču g. Kiudra so se zbrali preteklo nedeljo maiodane vsi domačini, ki so zainteresirani/pri tem snovanji. „s- l^AJBSA ^ EBrSfc | namen in bistvo zadružnega zavarovanja, ka- , gospodarsikega udejsivovanja mi\ sodiilR m izuežUenr mM uraditlb 44< vešč italijanščine in slovenščine dobi takoi mesto v notarski pisarni na irto!^ nabrale s^lZ^Z j deželi. - Ponudbe na upravništvo. cijskem kapitalu, to se pravi po njega višini. Pomisliti je treba pred vsem, da so bile beogradske banke v emigrantstvu, kjer so izgubile vse, med tem ko so prečanske banke ravno Drago Godina: terega edini smoter in učinek naj bo v prvi vrsti skrčenje števila crkanja goveje živine in s tem .združeno napredovanje živinoreje sploh. V jedrnatih potezah je omenil vse važnejše oblike tega zavarovanja in nas se- ; vc znanil s tozadevnim novim italijanskim zakonom. Predočil nam je vse prednosti na, podlagi tega zakona ustanavljajočih se za- j 1 tudi dobri volji članov j vodi zelo konservativni in previdni ter varu- j m am n £ m mm jejo ored vsem nacijonaini značaj. Tako čita- J |J g" MJk ft | # K ^vfl mo v bilančnem poročilu Izvozne banke, da I « **** « " mo V Duaucntrui , ,1 — — — I , , v i ■ bi se posli in uspehi banke gotovo lahko po- Vsebuie med drugim: Kulturni večali, ako bi ostali banki na razpolago večji posledica borbe idealizma proti napredek — proti materijalizmu. • i vcca.12 cLi^O Dl OSloJl Uc2 11f\.i uu i ctArj/v/ivk^v t wwj«. puoivui^-a lhji j'« — —j----- —- :avarovanja in nas se- ' d d j t ■ ni sodelovaia Imperijalistični in potlačeni narodi. Potaplja- novim italijanskim^ za- pa na a g j I sredniŽh premoženj v morin vele- niti ena sama para tujega kapitala. nje malih in srednjih premoženj v morju . „0 , Od drugih velikih zavodov v Jugoslaviji je kapitala. Narodno vprašanje (kapitalizem bo- podlagi tega zakona ustanavl]ajociih se za- ; . . « prvo Hrvatsko Štedionico, ki je do zrušili potlačeni narodi pod vodstvom pro- drug in nas opozarjal tudi na senčnato stran , deoozitni zavod države. Velebanka |e Ietarijata). Versko vprašaoje. Socijalizacija zavarovanja, katerega napram se na pod- ; H » 'k £Fskoirpina Banka, ki bo najresneiši i trgovine. Reforma denarja. Nov davčni sistem lagi novega zagona pri dobri voiti clanov konkurent Jadransko-Podunavske banke. Pri (davek na stroje in prirodne sile m popolna zadruge lahko izognemo. I • • zatfrebški velebanki je zelo udele- osvoboditev kmetov ter nižjih in srednjih slo- Ker ni namen onih ki so se za ta pokret omenim zagr^ ^ ^^ ^^ ^ ^^ ^ kakoršnihkoli d k , ZaSčlta kmet- v prvi vrsti zavzeli, hitro in s tem tudi lahko- bJ;Ka y ZagrebUt ki je nastala potom i skih in drugih malih premožen,. fuztioniranja treh manjših, toda dobro vpe- j CenaJ2 Ur. ^^PL ljanih zavodov. miseino ustanavljanje zavarovalnic, nam je g, predavatelj toplo priporočal, da se o predmetu med seboj še razgovarjamo in ga pretre-sujemo. Ko bo tako zadeva sama med nami sujemo. Ko bo ta« zadeva sama med nami; ra2^er;e Gd 31. dec. preteklega leta, ozi dozorela, nam je obljubil pomoč ^Narodno-j na letošnjih glavnih skup Vsi go^n podatki se nanašajo v glavnem i knjigami šiolca v Trsrt« in v obeh dovenskih 6 ' -- - ■ - «- knr^arnah v Gonci. 445 gospodarskega krožka.., ki se bo radevolje i odzval povabiiu z nasveti in z deionif ki so potrebni za vsako solidno ustanovo kaker tudi za njeno prospevanje. Predavateljeva izvajanja so našla splošno priterjevanje in nas s tem dovedla bližje našemu cilju. HA mtLiivijv ------ . " ,, . roma na poročila na letošnjih glavnih skup-I ščinah. Narodni Gospodar. Književnost in umetnost -Bankarstvo», najnoviji broj (juli 1924.) ove mjesečne revije, izašao je sa slijedećim inte-; resintnim sadržajem: Ljubomir St. Kosier: Pi-I tanje Privrednog Savjeta; Vaso Ristić: Posta oysk8-oM M v Trstu registroTana zadr. z neomejenim jamstvom Via Plsr Luigl do Palsstrina 4, pritličje Vesti iz Istre ,___.................. Iz Klanca. Pevsko društvo Glavnik, iz Klanca se zahvaljuje vsem bratskim društvom, ^^f"1 L^rair St. Kosier: Beograd- ki so pripomogla k sijajnemu uspehu vesehce, ^sp^stvu L unom ^ bruc- ki se "je "vršila na dan sv. Petra in Pavla v Kozini, posebno pa pevskemu društvu «Ve iz Kozine, pevskemu društvu ^Zvezda« ska* Zadruga i pitanje njene pozicije u budućnosti; lag. Kosiantin Ćuluković: Svojina, novac i rad; Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Radničke nec. iz kozine pev.k^u društvu ^„ri.. jjc^«-!^™'-