Inserat! se sprejemajo in velj& tristopua vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
19	*2
1, ,1 1) II	»I
15 i, „ ,, i, ** n
Pri večkratnem tiskanji se 3«na primerno zmanjša.

Rokopisi
«e ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništva administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
Dežman, o j! Erinije.
V	četvrtek 13. maja, kedar je v 12. seji deželnega zbora Kranjskega na večer D r a-g o t i n Dežman s „prokletimi grabljami" nosil se spet zoper slovenščino v srednjih šolah in posebej zoper dr. Bleiweisov nasvet, naj se nauk slovenski nekoliko bolje vredi na naši realki, bere se v Soči št. 19 v dopisu iz Nabrežine tole:
„Tudi seniea t spomladi) poskakuje; zvon-čeki. jurčeki cveto i pomaljajo svoje glavice. Dobro došli. Zvončeke sicer res ljubim, ali ele-gično mi je pri srci, ker se opominjam ž njimi bivšega pesnika našega, ki je pa zdaj hud „imbrios antropos" v Ljubljani, i ko bi se mu lepše pristojalo, kot strokovnjaku i pesniku, opevati nam zvončeke, zmuznil se je v drug tabor, kder kuha srd i čemer zoper naš narod. Za ves svet bi jaz ne poklanjal talenta — ako bi ga res bilo v meni — drugemu, ko mojcein, ko mojej domovini. Skušnjava je res trda; a marsikateri se je nij mogel ubraniti. Ne pro-klinjajte ga, obžalovanja je vreden. Prodal je za lečo svoje narodno prvenstvo. Oe mu nij srce olesenelo, tudi spomlad z vso svojo glo-rijo ga nebo vedrila, vesti sulica (ojErinija!) ga mora zbadati v dušino jedro. Gorje izdajalcem domovininim, gorje Etialtom i Judežem 1 Lejte, kam me je pripeljal zvonček, i to vse, ker mi je prišel na misel ljubljanski Imbrios." —
V	soboto 15. maja prinese „Laib. Tagblatt" načelu spis: Der E umen iden Macht im Landtage" in v istem listu Nr. 109 govor Dežmanov zoper nasvet Bleiweisov, iz kterega govora za zdaj posnamemo tole:
„An einer hiesigen Mittelschule werde das Slovenische von einem geistlichen Professor
(gelehrt, der ein ausserordentlich frommer Mann sein soll. Die Lieblingslectüre dieses Herrn scheint der „Abuna Soliman" zu bilden, eine Reihenfolge von Gebeten, frommen Betrachtungen und Negertaufen. Dies Machwerk nun bildet das Hauptthema,bei der Schullectüre, der geistliche Herr schildert das Opus Jahr aus Jahr ein als erhabenes Epos, dem keine Nation etwas ähnliches an die Seite zu stellen vermöge. Dies klericale Machwerk erweckt natürlich nur das Gespütte der Schiller, die mit klassischen Meisterwerken vertraut geworden. Ein geweckter Junge wagte es, dem Professor ins Gesiebt zu sagen, dies sei ein erbärmliches Pfuschwerk. Die Folge davon war nun eine Disciplinaruntersuchung. Wäre es nicht besser, solche Jungen hätten die Vorträge des geistlichen Zeloten nicht besucht?" —
Tudi v soboto 15. maja prinese „Učiteljski Tovariš" št. 10 spis: „J a n. N c p. N e č a s e k" ter v njem tole:
„Leta 1863 bili smo z njim Slovenci (v Pragi) v besedi meščanski, kamor je zahajal navadno o sredah in sobotah zvečer. Bil je tam slavni Palacky, verli Rieger, čversti Maly z mnogimi iskrenimi mladimi rodoljubi, in na te kažoč reče mi tedaj Nečiisek: Glejte, tu je naša bodočnost! Pač dobro sem ga razumel. — Ko sva na Kranjskem še o neki priliki govorila o grozni serditosti glasovitih nemšku-tarjev, spregovori mi vedno pomenljivo besedo: „Vse zastonj; neki dan zger-n e j o s e v a 1 o v i nad n j i h g 1 a v a m i."
Po zgodovini narodi prihajajo ter odhajajo; versta prihaja sedaj Slovanom, in kedar si vzmagajo v vedah in umetnijah, pride jim v istini, kazal je Ncčdsek. V ta namen treba je učiti se ter pridno delati. Zakon natore je tak, j da iz malega raste veliko; toraj
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol Ifta . . 5 .. - „. za četrt leta . . a „ 50 .,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljal) velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trga -'
hiš. št. 284.	;:>
Izhaja po trikrat na teden ui «iifif v torek, četrtek in sobotoA
Marno poglejte potem na polje slovenskega djanja, Mnogo ledino je še, mnogo je križema rok. Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra. Dulie zarotito v beg dvombe, nemarnosti, t,min, Dvignite srčno zaklad slovenskega dlaua iu uma.
Svetu pokažito lik domače navade in misli, Uiti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedanjega tud; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Koseski.
„Tagblatt" meni, da se je v poslednjem zboru Kranjskem, kedar je širajal poslanec Širaj (i. e. Schrey) z Dežmanom vred, Slovencem pokazala sila Evmenidina (E u m e n i d e t. j. prijaznice, milostnice); Slovenci pa sploh menijo, da so prikazale se le E r i n i j e (t. j. furiae, ljutice), ki že držijo ali še le lovijo odpadnike in izdajalce narodne. Po staropogan-skih basnih bile so tri, in „D e ž m a 11 a dolgo že drži Megaera, Razlaga se prijema A 1 e k t o, Zamika pa lovi T i s i f o n e; bode li zdrav ušel jej hrabri Tine?" zločesto omenil je te dni neki slovenski Itesnicki. — , Kedar je l. 1866 v 26. seji enako krivično ograjal bil Dežman slovenske učitelje na tukajšnji gimnaziji, obrnili so se trije in sicer gg. J. M a r u, J. V a v r u in T. Zupan zoper Dežmanova obrekovanja s pritožbo do ravnateljstva, vlade deželne iii celo do mini-sterstva, od koder jim je prišla naposled vradno pravična pripoznava, da je njihovo slovensko podučevanje „entsprechend den bestehenden Vorschriften und Einrichtungen." — Ko bi pri nas vršilo se po pravnem redu, potegnili bi se o takih prilikah za obrekovane podlož-nike njihovi postavni predstojniki, ravnatelji, nadzorniki, šolski sovetniki itd.; ker pa pri Slovencih doslej to še ni običaj (ali užanca), braniti se morajo dobre vesti podložniki sami. — Ko je minulo leto profesor Heinrich v
Hanani,
■ ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F.Jaroslav.)
(Dalje.)
XV.
Viharji vtrdijo drevo.
Emilij Vokoncij poslovivši Joela šel je iskat gostoljubnosti v 0110 hišo, ktero mu je bil le-ta priporočal. Drugo jutro pa je stopal v oddaljeno predmestje, in potrkal na vrata čisto navadne hiše. Takoj pribiti odpirat sedemdesetleten častit starček dolge brade. Ko ga Vokoncij vpraša, jeli stanuje tukaj biškup jeruzalemski, pritrdi starček rekoč: „Da, tukaj stanuje. Sedaj sicer ni doma Nahamanija, ali v dveh urah se ima vrniti. — Če se ne motim", dostavi starček, „ti si tujec, kaj? stopi v hišo, da ti postrežem".
Prijaznost starčekova dopadla se jo Emi-liju tako, da mu je brez ovinkov razodel, da
je kristijan, iu da ga rimska cerkev priporoča biškupu, kteremu je tudi neke liste prinesel. „Nadejam se", meni Emilij, „da bo Nahamani preskrbel varnega in mirnega stanovanja, dokler ostanem v mestu".
„Bodi naš gost", veli starček ves vesel. „Če ti je po volji naša skromna hiša, zakličem ti v imenu našega biškupain prijatelja: dobro došel!" Na to pelje gosta v prijazno stanico, v kterej ni bilo nič posebnega razen kamenene mize in lesenih klopi. Starček nanosi kruha, vina, streli in sadja ter nudi Emiliju. Med tem, ko je Rimec jel in pil, opazoval ga je starček jako pazljivo. Videti je bilo, da obraz Rimčev njemu v spominu obuja na pol ugasle dogodke. Naposled spregovori in vpraša: „Dovoli mi, tujec, aj, ne tujec, marveč brat v Kristusu, dovoli mi, naj te vprašam, ali si morda v rodu nekemu Titu Vokonciju, staremu tribunu?"
,,Saj je oče moj; ali si ga poznal?" vskli-kne Emilij.
„Da, poznal sem ga. V Rimu sem pri njem stanoval. Ali še živi?'1
„Ne, umrl je".
„Gotovo ua vojski?" seže vmes starček, svest si, da je pravo pogodil.
„Pač da, ali 11a vojski za sveto cerkev. Bog mu je dal milost, daje preteklo leto trpel najhujših muk za sveto vero."
„Kaj poveš!" radosten vsklikne starček. „Kaj se je bil pokristijanil?"
„Da, da, pokristijanil jo bil sebe, in tudi mene je odgojil v veri božanskega mojstra, ter mi zapustil prekrasen izgled, kako junaško je treba umirati za sveto vero".
„Hvala Bogu!" vsklikne starček ter oči in roki proti nebu povzdigne. „To je najlepše plačilo za njegovo poštenost in zvestobo."
„Da, hvala Bogu za vse, in tudi zato, da je mene pripeljal k tebi, ljubeznjivi starček, ki si poznal mojega očeta. Prosim, kako ti je ime?"
„Hanani mi je ime, in sem Nahamanijev domač tovariš, pa tudi mašnik, da-si nevreden te časti".
Političen list n slovenski mM
„Tagesposti in po Tagblattu" zlobno napadel bil veroučitelje gimnazijske, ui se zmenila za nje živa duša; braniti se je bilo toraj katehetom samim. Tako hoče tudi spet letos v deželnem zboru po g. Dežmanu ljuto ter lažnjivo napadeni profesor J. M a r n opravičiti se očitno, toda ne po „Tagblattu", ampak po stenogra-fičnih zapiskih deželnega zbora kraujskega, zoper zarujavelo obrekovanje Dežmanovo. Dežman objavlja o omenjenem profesorju: „der ein ausserordentlich frommer Mann »ein soll;" — po tem takem se v tem oziru lahko reče, t^l prav njemu doni pesem E r i u i j s k a :
„O blugor, ki se čist obrnili, Ki zmot in greli» dušo brani, Mi bližati ue smemo se, Življenja pot mu gladk« je."
Javaljne pa bi pesnik „prokletih grabelj", ako drugoč tudi tako tveze kakor v deželnem zboru o profesorjih gimnazijskih, pritrdil nam, da v istem smislu dobre vesti posluša groznih boginj popevko nadaljno:
„Gorje nasprotno, ki skrivaje Nakida si pregrehe zlo, Mč hčere tmin, za vse plačaje, Njegovih pet se primemo. In če vbeiati misli mamo. Za njim sledč smo tam viharno, Tekočo nogo vpletši mu, Da pasti mora vgnjus prahu. Tak tiramo ga brez nehanja, Kesanje vse je prazno nam, Naprej, naprej do mertvik stauja, In zmir je naš — in tudi tam."
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. maja.
Avstrijske dežele.
O novem ministru g™fu Mauns-ieldu se „Politiki" z Dunaja telegrafuje, da pri njegovem imenovanji je obveljala volja njegovega svaka ministerskega predsednika kneza Auersperga. Drugi ministri niso bili za-nj in cesar so bili nasvetovali grofa Belrupta. Ker ni odstopilo vse ministerstvo, so ustavoverci zopet začeli vzdigovati glave, pa cesar po dolgem in trudapolnem popotovanji potrebujejo nekoliko počitka in miru in zato ue morejo kar na mah premeniti vsili ministrov. Pa kar se ni zgodilo zdaj, zgodilo se bode pozneje.
Avstrijski konzul v Srbiji, g. Kailay, je poklican domov. Kailay je v Srbiji bolj pospeševal ogersko politiko, kakor pa avstrijsko. Kdo pride na njegovo mesto, se še ne ve, pokazalo se pa bo pri tej priliki, kako stoji z grofom Andrassy-jem. Če bo namreč naslednik Ivallayev nadaljeval njegovo politiko ter ravnal
„Mašnik si, pa meni strežeš?" zajecljä mladi patricij ter skoči s svojega sedeža. ,,Spodobilo bi se, da bi jaz pred te pokleknil in prosil blagoslova. Rimec je res tudi pri priči pokleknil, in starček ga je pokrižal; potem se ni hotel preje vsesti, dokler ni Ilanani pristavil klopi k mizi in sedel poleg njega.
Na novo sta se začela razgovarjati o nezgodah kristijanov, o bojazni iu nadi njihovej in še drugo. Patricij je trdil, da so bližajo jeruzalemskim vernikom osodepolni časi, ali z božjo pomočjo hočejo ravno tako krepko bojevati, kakor rimski verniki, kteri so tako silovitih muk morali trpeti. Tudi na Judovskem so to že kolikor toliko vedeli, kako neusnii ljeno namreč cesar Neron kristijane v Rimu trpinči, preganja in mori. Ilanani je za tega delj komaj' čakal, da bi mogel kaj gotovega izvedeti. Vpraša toraj Rimca: „Ali si bil ti v Rimu takrat, ko so kristijane preganjali?"
„Da, bil sem", odgovori Emilij.
„Oj, povedi mi, kako je tam!"
(Dalje sledi.)
po njegovih načelih, bode to znamenje, da Andrassy še ravno toliko velja, kakor prej, če pa kak staro-avstrijsk diplomat postaue konzul v Belemgradu, potem je z Andrassyjevo slavo že precej pri kraju.
Štajsir*ki ces. namestnik bar. Kiibeck, bode moral iz službe stopiti. Znano je, da se že 14 dni dela boluega, in je namesto njega cesarja vrnivšega se iz Dalmacije na kolodvoru pozdravil dvorui svetovalec Neupauer. V dobro podučeuih krogih govore, da na Kiibeekovo mesto pride tirolski namestnik grof Taaffe, češ, da je bolj konservativnega duha. Do sedaj tega še ni pokazal, in je na Tirolskem pospeševal liberalstvo. „Politiki" se piše, da cesar so županu Kienzlu v zobe povedali, kar mu gre, in da Neupauer, Kienzl pa mestni očetje so se s kislimi obrazi vračali v mesto. Razen Kiibecka utegnejo nasledki zadnjega rogovilje-nja zadeti tudi še nektere druge veljavne može, ki v Gradcu goje liberalstvo pa prusaštvo. Dr. Kienzl je mestnim očetom, ki so mu te dni prinesli neko adreso, rekel, da iz besed cesarjevih je razvidno, da o dogodkih v Gradcu niso bili prav podučeni. Sicer pa se bode županstvu vzela mestna policija iu so cesar že dovolili, da se imenuje nov policijski vodja. Tudi je z Dunaja došel ukaz, da naj se liberalnim listom pa društvom krepko na pete stopa.
Ogerski zbor se je imel še le danes skleniti, potem pa se prično priprave za nove volitve.
V £ališk<>iai deželnem zboru so se vendar speli do lll'kega čina. V seji 20. t. m. je bil namreč stavljen predlog, po kterem se ima sestaviti posebna komisija za vredjenje razmer med poljsko in rutensko narodnostjo, ki že toliko let skupaj v deželi bivate. — „Dz. pol." je sprožil novico, da cesar ne misli letos priti v Galicijo; ali ta novica je prazna, ker je deželni zbor že 25.U00 gld. za sprejem cesarja odločil.
Vnanje države. HV«B*.ks» „Nordd. Allg. Ztg.'- je nedavno trdila, da vse, kar so angleški listi pisali o vojski, bile so le prazne čenče. Angleške „Times" in „Morning-Post" pa pravite, a nevarnost bila je že tako velika, da Ruska, Angleška, Avstrija in Kalija so se bile ponudile, da hočejo posredovati med Francijo in Nemčijo. To potrdi tudi „Dz. Pozn.", kteremu se iz zanesljivega vira piše, da ruski car je francoskemu poslancu rekel, da nevarnost je zdaj odstranjena. Knez Gorčakov je to potrdil ter pristavil, da največe zapreke je delal grof Moltke, ki meni, da vojska je za Nemčijo neobhodno potrebna. Knez Bismark pa se je delal jako miroljubnega, menda ker je videl, da Ruska vojski nikakor ne bi pritrdila, kar je previdel že iz pogovora z grofom Šuvalovom. Car je tudi očitno pripoznal, da Ruski ne bi bilo na korist, če bi Francijo čisto pomandrali, marveč mora želeti, da bi se vtrdila. Iz tega je razvidno, da Rusija določuje politiko evropsko, ne pa Prusija, in da je prav imel bavarski poslanec Jörg, ki je v državnem nemškem zboru 4. dec. 1874 rekel: „Menim, da tisti ne zasluži imena nemškega politikarja, ki ne ve, da jeziček pri evropski vagi je v Petro-gradu, ki ne ve, da najnovejše po knezu Bis-marku napravljene premembe v evropskih državah so imele najprvo ta nasledek, da se je politično pretežje rusko vtrdilo, kakor še nikdar doslej ue — (oho! na levici iu pri konservativcih. Posmeh). Dovolite, da izgovorim, ker nisem še končal, potem se lahko smejate ob enem. (Veselost) — ki nc ve, gospoda, da
beseda „brez mojega dovoljenja se v Evropi noben kanon ne sme sprožiti — nikar se ne motite — sedaj velja Ruski".
Cerkvena borba je jela vladi že presedati in „Köln. Ztg." že priporoča, da naj se odpravijo kazenske določbe postave od 11. maja 1873 1. Duhovnikom, ki se z vladinim dovoljenjem ne nastavijo, naj se sicer vzamejo dohodki in naj se jim poduk v šoli prepove, v cerkvi pa naj opravljajo svojo službo! Tudi Bismark se bo tedaj prepričal, da cerkve ne ho premagal; če ne bi bil preveč vse zaljubljen, bi bil to že prej lahko vedel. — Pred nekimi dnevi so v Poznanskem zaprli prošta K o s c i e 1 s k e g a, ker je lansko leto poročil ženina in nevesto, kterima je bilo treba zarad sorodovinstva škofijskega dovoljenja. Iz tega so sklepali, da g. prošt sam je papežev pooblaščenec (delegat), zlasti ker ni hotel povedati, kdo je podelil potrebno dovoljenje.
\u IjašUon) so v Neaplu začeli vseučilišniki rogoviliti; vlada je vsled tega vseučilišče zaprla. — „Fanfulla" je unidan prinesla novico, da bodo papež zopet sklicali cerkveni zbor, kar je pa čisto neresnično.
ff&u*!it« je po poročilu „Schles. Volks« zeitung" s papežem sklenila pogodbo (konkor-dat), po kteri bode 1. vsaki škof samostojno oskrboval svojo škofijo; 2. neposredno občeval z Rimom (dosedaj je moral vsled postave 1.18G8 vsa pisma pošiljati petrograški sinodi). 3. Ta postava se odpravi; 4. Vse pritožbe se pošiljajo varšavskemu nadškofu in od njega v Rim, ne pa več omenjeni sinodi. Sinoda tedaj ne bode več nadzorovala oskrbovanja škofij in ne bode več sostavljena iz kapiteljskih, ampak škofijskih poslancev. Pruska katoliške škofe preganja Ruska jim skuša biti pravična.
E>cž(k!ni zbor kranjski.
Dvanajsta seja 13. t. m. (Konec.) V splošni debati spregovori najprvi vladni komisar Hočevar rekoč, da uiu je načrt postave premalo znan, tedaj ne more zdaj še govoriti o nji. Za njim se oglasi Dežman z razlogi, kakoršne ima vselej zoper vsako reč, ki bi bila narodu slovenskemu na korist. Ta postava — pravi — če se tudi sprejme, gotovo ne bo zadobila cesarskega potrjenja. Zato bo on v imenu manjšine šolskega odseka stavil predlog, da se čez ta načrt preide na dnevni red. Potem skuša spodbijati dr. Bleiweisove razloge in zleče vse skup, kar bi govorilo zoper to postavo, ktero konečno imenuje le potrato časa, demonstracijo zoper § 19. državne postave.
Njemu na pomoč priskoči še vitez Gari-boldi, ki se celo drzne trditi, da slovenski jezik ima k večeinu še v nižjih šolah pravico, v tehničnih pa nikakoršne ne, ker je le poduku v dru -gih koristniših rečeh na potu. Tudi se pri poduku v slovenščini vedno le staro prežvekuje. Bleiweisovo postavo imenuje „postavo sile" in podpira Dežmanov predlog, naj se preide čez njo na dnevni red.
Dr. Zarnik: Vse, kar se je do zdaj govorilo, je že stokrat premleto, toraj bi bili s postavo lahko v 5 minutah gotovi. Obrnivši se proti Dežmanu, pravi: Da se pri poduku v slovenščini veči del le slovnica tolče, temu je kriva edino vlada, ki ne skrbi za druge slovenske šolske knjige. Tudi učenci sami ue smejo delati učnih načrtov, kajti če bi bilo to njim pripuščeno, bi bila pač vsak dan k ve-čemu dve uri šola. Vsem ta postava ni všeč, a všeč je deželi; toraj velja tu: „Romae vivito romane". Kako delajo ravno zdaj Madjari, ki povsod svoj jezik s silo vpeljujejo! Tudi pri
nas je potrebno, da se v šolah začne poduk v slovenščini, ker uradniki pri nas slovenski ne znajo. Tako še dalje zavrača nasprotne ugovore in povdarja posebno to nepristojnost, da se ua ljubljanski realki slovenski jezik slovenskim učencem predava v nemškem jeziku. Vrh tega mora vsak, kdor se ga hoče učiti, imeti še posebno dovoljenje za to od starišev.
Poslanec Ilorak toži, da se v taki šoli, kakor je realka, naša mladina nič ne uči; tudi v šoli za obrtnijske učence, ki je z realko zvezana, se tako godi. Da bi nam bila vlada že pred kakimi 100 leti priskrbela slovenske šole, gotovo bi bilo pri nas vse boljši. Če bi kdo na Kitajskem ali v Perziji pripovedoval, da je v sredi Evrope država, kjer se ma-terni jezik zatira, bi mu nihče tega ne verjel. Koni čno želi pristavek, naj se ta postava raztegne tudi na šolo za obrtnijske učence, ki je zdaj z realko zvezana, in na kteri se s slovenščino ravna tako, kakor je bilo pred kratkim brati po slovenskih časnikih. Ta predlog pa pozneje prekliče, ker ni gotovo, da bo obrtnij-ska šola zmiraj z realko zvezana.
Vladni komisar Hočevar trdi, da vlada šol ne ponemčuje in da za tako postavo ni nika-koršne potrebe.
Zopet se vtakne vmes dr. Schrey, ki pa govori praznim stolom, ker so skoro vsi poslanci, tudi nemčurji, iz dvorane pobegnili. A dr. Schrey vendar govori, ali marveč veže otrobe, česar se je navadil v konštitucijonalnih zborih. Njemu se zdi slovenski jezik pretežak za vsacega, najbrže ker tudi on sam, da-si rojen Ljubljančan, se slovenski še brati ni naučil. Tudi pravi, da slovenski jezik je le malokomu všeč, in da ne sprevidi, kaj bi znanje srbsko-hrvaškega jezika učencem koristilo. Kar je še dalje tvezel, ni vredno, da bi se pisalo ali tiskalo.
Generalna debata je končana, zadnjo besedo dobi poročevalec dr. Bleiweis. Komaj zadoui prva beseda iz njegovih ust, priderö vsi poslanci nazaj v dvorano. Dr. Bleiweisov zagovor te postave je bil najsijajniši, najkras-niši govor, kar se jih je ua obeh straneh slišalo v tem zasedanji. Posekal je nasprotnike s tako temeljitimi razlogi, da so kar sami strmeli, od narodne strani pa mu je bila navdušena pohvala. Zato in ker je ta govor dr. Bleiweisa vreden, da ga slišijo vsi Slovenci in njihovi nasprotniki, ga bomo natisnili celega brž ko dobimo stenografični zapisnik.
Pri glasovanji je bil zavržen Dežmanov predlog in pričela se je specijalna debata, pri kteri je dr. Razlag hotel, da se § l. spremeni tako, da ima šolski svet razsojevati o tem, kdo je slovenske, kdo nemške narodnosti. Dr. Bleiweis po pravici opomui, da bi potem postava prišla ob vso veljavo, ker ima v šolskem svetu vlada večino. Vsa postava se potem sprejme z nekim dostavkom, ki bolj natanko določuje, kdo je v Ljubljani tujec, kdo domač.
Z nemčurji zoper postavo je glasoval tudi dr. Razlag, in sicer, kakor je rekel, le iz formalnih vzrokov, kar je pa le izgovor, kajti dr. Razlag se hoče ohraniti neomadežanega v očeh vlade, zato ni podpisal interpelacij in je glasoval z nemčurji. Sam za-se že ve, kaj dela.
Potem je vtemeljeval še poslanec župnik Tavčar svoj predlog za pomoč pogorelcem v Mavčičah, ki se je izročil finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o prošnji vasi Martinjak, Grahovo iu Žerovnica, da bi se prepisale k okrajnemu sodišču v Ložu, se izroči gospodarskemu odseku. Potem so sledila ustna poročila o nekterih peticijah, iu seja je bila sklenjena ob desetih zvečer.
Izvirni dopisi.
Isb |M»stojiiskc okolice, 17. maja. (Beraški „Herrenabend".) Naj bi čč gg. radodarni pazili na to, da bi nekim „plašarjem", ki se navadno po pokopališčih, sejmih in drugih ljudskih shajališčih zbirajo, nobeden nič ne dal *), in milodar rajši domačim, znanim podelil, ker čujte 1 Binkoštni ponedeljek so v postojnski jami toliko denarja dobili, da so se še tisti večer v neko umazano krčmo zunaj Postojne zbrali, in celo noč z ostudnimi ba-burami bokal za bokalom praznili in še celi dan strašno pohujšanje delali in kričali, da je bilo joj. Tudi je rajda brezrokcev in breznog-cev ljudi po cesti s palicami pretepala; še neke ženske, ki so na polji delale, so šli pretepat, da so morale bežati. Bi tedaj ne bilo skoro bolje krajcar v vodo vreči, nego take lopovce podpirati? Naj še to pristavim, da je nekdo z leseno nogo z baburo skakal in plesal po cesti, da se je kamen pod njim tri; bi li ne mogel tak capin, ki pri potih za dar kriči, da je groza, laglje delati ko lačen in izstradan kme-tič? Kje so v tacih okoliščinah žandarji, ki se brž zadrve za kmečkim fantom, če le zakliče ,,živio"!?
It tržaške okolice. 20. maja. Peta in zadnja seja dež. zbora tržaškega je bila 13. t. m. Sprejme se z majhno večino sprememba od vlade predložena postava zadevajoča novo metersko mero. O vladnih predlogih zastran posilnih delalnic prestopi zbor na dnevni red. Na prošnjo ribičev iz Križa sklene zbor, da se pošlje ministerstvu spomenica, naj bi sestavilo nove postave za ribarstvo z ozirom na pravične želje Križanov. Potem predlaga odbor po poročevalcu dr. Ben-ko-tu sledeče resolucije — sklenjene že 1. 18(30 in ponovljene 1. 1870, 1871, 1872: 1 ) Naj se zgodovinske pravice Trsta spoštujejo. 2) Naj se po postavnem potu, s postavnim za-stopom tržaškega mesta spravijo državne postave 1. 18G7 v soglasju z zgodovinskimi pravicami Trsta. 3) Naj se politična in narodna avtonomija trž. mesta potrdi s posebnimi postavami. 4) Naj vlada podpira načrt o volilni reformi za trž. zbor. 5) Naj se italjanski jezik vvede v vse javne vrade in v vse mestne šole (vendar ne v okoliške!) G) Naj se v urade najprej jemljejo deželani in liberalci! 7) Naj se postave 1. 1867 o osebni svobodi izvršujejo. 8) Naj se vpelje civilni zakon in naj vlada postavno odpravi vse samostane in verske družbe, posebno pa družbo Jezusovo ter naj cerkvena posestva pobere. 0) Naj se popravijo postave o splošuih pravicah državljanov in naj se odpravijo dotične postave iz časa absolutizma. Razun 4. res., ki se ni mogla sprejeti, ker so se nekteri poslanci glasovanja zdržali, bile so druge resol. sprejete in dež. glavar-župan je zborovanje sklenil s trojnim klicem presvitlemu cesarju.
Hrvaški). 17. maja. (Prihod Nj, Veličanstva na Reko.) Njihovo Veličanstvo kralj hrvaški prišel je v četrtek o pol šesti uri zvečer na Reko. V mestu je bilo že zjutraj tega dne vse polno stranskega sveta. Ne samo iz Primorja, nego tudi od vseh drugih strani Hrvaške se jc sešla najodličneja inteligencija in tudi mnogo narodnih zastopnikov. Mesto je bilo nakinčano z madjarskimi zastavami, bolj redke so bile hrvaške. Hrvaške zastave so se
*vijale ua čitalnici, na sodbenem stolu, na žu-1 paniji in na hišah najuglednejših reških me-stjanov, ter so pričale, da je vendar na Heki še nekaj hrvaškega mesta.
Na Zichyevem mostu pričakali so kralja dostojanstvenici, nadvojvoda Josip, ban Ivan Ma-žuranič, ogerski ministri Wenkheim, Szende in Simony, nadškof Mihalovič, senjski škof Soič, Mollynary in drugi.
Komaj se je cesarska vachta prikazala, zahrume topovi ter naznanijo prihod kraljev. Na brodovih zadoni „hura" a na obali gromi „živio", in le slabi eviva in eljen. Kralj stopi v čoln ter stopi na Zichyevi most. Tukaj je bil napravljen vrlo lep paviljon. Mestni župau reški pozdravi prvi Nj. Veličanstvo z navadnim službenim govorom, v kterem je naglasil veliko veselje mesta, da ga je kralj blagoizvolil obiskati. Potem so se Nj. Veličanstvu predstavili edeu za drugim dostojanstvenici, in cesar je vsakemu posebej stisnil roko. Od mosta pa tje do gubernijalne palače je stala neizbrojna množica naroda. Kralj se vsede v kočijo ter se odpelje pozdravljan od množice v svojo prestolnico. Nepopisivo je bilo oduševljenje, s kojim je bil kralj dočakan na Reki. Hrvaški živio" gromovito se je razlegal, morda še nobenkrat tako, odkar mesto stoji. Narod se je rinil za kraljevo kočijo, neprestano ga pozdravljajoč. Kolo je vodila hrvaška inteligencija, na čelu jej narodni zastopnici, vsem se je na licu brala radost nad nepričakovanim uspehom kojega je hrvaški narod na Reki ta dan dosegel.
Od prestolnice se je narod raztresel po mestu, kralj pa je sprejemal po redu deputacije. Prvo se mu je poklonilo svečeustvo, koje je predvodil senjski škof Soič. Za njim, mu je šla na poklon gubernijalna oblast, z grofom Szaparyem, in precej za njim innogobrojna hrvaška deputacija, kojoje predvodil prevzvišeni gospodiu ban Ivan Mažuranič. V svojem odgovoru na bana in deputacijo naglasil je pre-milostivi kralj vernost Hrvaške, ter rekel za tem, da mu je drago videti tolikobrojno deputacijo hrvaških oblasti, municipijev in občin, a posebno gospodo narodne zastopnike, ki so v tej zakonarskej periodi dali zemlji toliko dobrih postav. Kraljev odgovor je bil kakor očevidci pripovedujejo, nenavadno milostljiv in laskav za Hrvaško. Potem je predstavil ban po redu narodne zastopnike, s kterimi se je Nj. Veličanstvo dolgo razgovarjalo. Predsedniku sabora, gospodu Krestiču, izrazil je kralj vnovič svoje previšnje zadovoljstvo nad delovanjem saborskim; grofu Buratiju, predsedniku brodarskega senjskega društva, je rekel, da je to od grofa vrlo odvažno in zaslužno, da se je postavil na čelo tako mlademu in koristonos-nemu družtvu; ostalim pa je vsakemu rekel kojo prijazno besedo. Deputacija se poslovi od kralja s srčnim trikrat ponovljenim „živio."
Za tem so sledile druge deputacije. Zvečer je bila sijajna predstava v gledališču in razsvetljava mesta. Nj. Veličanstvo stopi v dvorsko ložo točno o 8'/2 uri zvečer; Kralja je spremljal v ložo Nj. c. visost nadvojvoda Josip. Ko se kralj pokaže, zaori v gledišču
Tako daleč, ne vemo, da bi se smelo seči. Kakor niso vsi „gospodje" Častivei nesramnih „Herrenabeud-ov", tako ni dopušeno misliti, da bi bili vsi taki reveži potepuhi; previdnost, se ve
je dobra reč, ali kdo nevreden.
razločiti je težko, kdo je vreden, Vred.
groinni živio in eviva; glasba zaigra carsko himno, ktera se je morala ponoviti na splošno zahtevanje. Pela se je ta večer opera „Trovatorc" še precej dobro. Nj. Veličanstvo jc ostalo v gledališču pol ure, razgovarjaje se z nadvojvodom Josipom, grofom Szaparyem, baronom Wenkheimom in Mollynaryem.
Po svršetku drugega čina je odšel kralj, pozdravljati najprisrčneje od občinstva, iz gledališča. Bana Mažuraniča ni bilo pri pred-
stavi. Mod tem se je bila zbrala pred gledališčem tako velika množica ljudi, da se je kralj komaj odpeljati mogel. Nj. Veličanstvo kralj stopi živahno v kočijo in med neprestanim klicanjem naroda vozi se po mestu, ktero je bilo jako lepo razsvetljeno. Hrvaških transparentov je bilo prav malo, tim več ■pa madjarskih. Na mestnem zvoniku je bil liadpis: „Separatum sacrae coronae adnexum corpus." Škoda, da se ni noben Ilrvat domislil, da bi bil napisal iz pisma od Marije Terezije od 1. 1777 sledeči nadpis: „Urbs fiuini-nensis regno Croatiae immediate ineorporata." Ta nadpis bi imel vsaj nekaj smisla, kar prvi gotovo nima. .Najveličanstveuejša je bila pa razsvetljava na morju. Nj. Veličanstvo kralj pogleda še iz paviljona razsvetljavo luke, potem pa se poda v prestolnico. Pred njo ga je čakalo mnogo naroda, ki ga je živo pozdravil.
Drugi dan je Nj. Veličanstvo pogledalo ob 7. uri vso vojsko, vojskine zavodi? in pomorsko akademijo. Ob 11. uri se je predstavilo caru konzulsko osobje iu druge deputacije, med njimi tudi graničarska, ktero je predvodil dr. Ignat Brlič. Kralj jo je jako prijazno sprejel ter odgovoril, da bode njegova prva skrb, da odstrani vse zapreke, ki stoje ua potu krajiškim železnicam. On zna, kako so se graničari z orožjem za prestol izkazali, pa se nadja, da bodo tudi odslej vedno verni, vedno privrženi. Malo za tem so sledile privatne avdijencije. Popoldne ko je Nj. Veličanstvo se odpeljalo ogledat različne obrtniške zavode, odpoti se na parobrodu Miramar do Žurkove, kjer so skale streljali. Okoli pete ure so se zopet brodovi vrnil v luko.
Ob 6. uri je bil obed, pri kterem je bil tudi svetli ban, nadškof Mihajlovič, škof Sovič in mnogo drugih odličnjakov. Po obedu se je kralj razgovarjal zopet prav ljubeznjivo s hrvaškimi gosti, največ z dr. Sramom, Thurn-Taxisovim odvetnikom. Vončini, zagrebškemu županu je rekel s smehom, da ima zdaj v Zagrebu gotovo več posla, nego poprej kot podžupan na Reki. Pred palačo je svirala vojaška godba. Ob osmih se je podal kralj iz Reke. Ulice, skoz ktere se je Nj. Veličanstvo vozilo, bile so sijajno razsvetljene, hrvaški živio je spremljal povsodi kralja, a reški meščani so držali po obeh straneh ulice baklje do kolodvora, koder seje po kratkem oprostu podal na pot.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. maja.
(Ne več enoglasno.) Mestno starešinstvo ljubljansko je imelo pretekli teden sejo, pri kteri je dr. Schaffer, ki se hoče povsod a tout prix „auscajhnati", predlagal, naj mestni odbor do ministerstva da prošnjo, da bi se v deželnem zboru kranjskem sklenjena dr. Bleiweisova postava o slovenščini na ljubljanski realki ne potrdila. Priskočila sta mu na pomoč pri tem še Dežman in pa tako imenovane kranjske kupčijske zbornice" predsednik Al. Dreo, kteremu bi pri njegovi kupčiji šembrano kruljevo šlo, da bi ne znal vsaj „kranjski." Proti Schaffer-jevemu predlogu sta se oglasila gospoda svetovalca dr. Karol Bleiweis in Potočnik, ki sta s temeljitimi razlogi zavračala besede nasprotnikov. Se ve, da konečnega sklepa nista mogla odvrniti, a dosegla sta to, da ta sklep ni bil enoglasen, kakor do zdaj vsak, ki je bil obrnjen proti slovenski narodnosti; razen čve-terih naših odbornikov so glasovali zoper njega še trije drugi, med njimi gosp. Doberlet. Nemčurski advokati, doktorji, trgovci in urad-
niki pa so glasovali za dr. Schafferjev predlog, ker bi jim vest sicer ne dala miru. To je bila politična demonstracija, a nemčurji se ne morejo več bahati, da je bil sklep enoglasen. Vrh vsega tega je bil popolnoma nepotreben, kajti dokler je to ministerstvo, se nam tako ni nadjati, da bi bila ona postava potrjena. Na drugi strani pa je zopet jasno, kako sovražijo nemčurji vse, kar po slovenskem le količkaj diši.
(Pojasnilo.) „Narod" je očital gosp. A 1 e-šovcu v prav drvarskem napadu njegove osebe, da v „Slov." in , Novicah" „laja" nad „Narodovci", vredništvu „Naroda" pa pošilja napade na duhovščin o. Ker bi po tem občinstvo lahko mislilo, da je res, kar „Narod" trdi, in bi na gosp. Alešovca lahko letel nekak sum, objavimo tu, da nam je dobro znano ono, na kar „Narod" opira svoje natolcevanje, a da mi g. Alešovcu nimamo čisto nič očitati. To omenimo ob kratkem, ker daljšega odgovora se nam „Narodov" napad vreden ue zdi.	Vredništvo ..Slovenca".
(Odbor slov. Matice) ima jutri 26. maja ob 5. uri popoldne svojo 33. skupščino. Vrsta razgovorov: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 32. odborove skupščine in H), občnega zbora. 2. Prebere se zapisnik o skrutinovanju volilnih listov pri 10. občnem zboru oddanih. 3. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 4. Volitev odsekov.
(Baron Cirheimb), kaplan v Šentvidu, je dobil Lambergerjev kanonikat.
(Ljubljanski mostovi in general Kltun). Kakor smo že poročali, je prišel te dni general Kuhn v Ljubljano na vojaško inšpekcijo. Peljal se je tudi proti topničarski kosami v Trnovo, a Ker je most pred cerkvijo še podrt, tako, da se more po njem le hoditi, ne pa voziti, je moral general stopiti iz voza ter peš iti čez most. Voz njegov se je peljal potem na okrog čez drugi most pri iztoku Gradašce v Ljub-Ijanco. Ko je general opravil in se hoče čez ta most nazalj peljati, je bil most zajezen s težkimi vozovi, da je bilo treba mu dolgo čakati, predno je naredila se gaz. Pri tej priliki je general rekel nekemu meščanu: „No, mostov že v Ljubljani nimate dobrih". Res jih nimamo, a morda bi imeli boljše, ko bi se bilo dozdanji! mestno starešinstvo malo manj s politiko, a malo več z mestnimi zadevami pečalo.
(Banka „Slovenija".) Lastniki sledečih medčasnih delniških listov niso doplačali l5n/„, toraj so po 7. društvenih pravil prišli ti listi ob vso veljavo namreč:
Št. 1000, 1002, 1003, 104O, 1042, 1050, 1058, 1063, 1064, 1085, 1090, 1107, do všt. 1116, 1121, 1128 do všt. 1149, 1154, 1155, 1156, 1168, 1169, 1183 do všt. 1188, 1191 do všt. 1194, 1200, do všt. 1204, 1235 do všt, 1254, 1261 do všt. 1274, 1278 do všt. 1289, 1340 do všt. 1349, 1377, 1378, 1380 do všt. 1384, 1400, 1401, 1408, 1409, 1411 do všt. 1414, 1438, 1438, 1439, 1486 do všt. 1497, 1507 do všt. 1526, 1555, 1562 do všt. 1571, 1590 do všt. 1640, 1642 do všt. 1646, 1660, 1672, 1675 do všt, 1680, 1689, 1691, 1692, 1695 do všt. 1698, 1710, 1711, 1716, 1722, 1723, 1835 do všt, 1844, 1855, 1870, 1872, 1873, 1882, 1883, 1891, 1892, 1893, 1902, 1903, 1911, 1912, 1916, 1917, 1919, 1920, 1923 do všt. 1928, 1970, 1982, 1985 do všt. 1988, 2029, 2030, 1041 do všt. 2044, 2047, 2049, 205(5, 2057, 2060 do všt. 2070, 2108, 2109, 2123, 2124, 2126, 2140 do všt. 2160, 2169, 2175, 2208, 2202, 2207, 2213, 2214, 2226 do všt. 2236, 2239 do všt. 2248, 2251.
— Pojasnilo. Duhoven, o kterem je „SI. učit." omenjal, da je prosil za učiteljsko službo, ni umrl, kakor „Slov." poroča, marveč se je preselil iz goriške v ljubljansko škofijo. „Slov. učitelj" ga je radi tega omikanega imenoval, ker je v poslednjem času naredil težak učiteljski izpit in omikan mu je zlasti nasproti drugemu kompetentu, ki je malo vreden človek, in ki bi bil učiteljstvu v veliko nečast in celo v sramoto. V kakošnem razmerji pa je živel oni duhoven s svojim škofom, o tem nam ni znano bilo. Iz zgolj nepokorščine do svojega biskupa bi pa mi duhovna ne imenovali omikanega, kakor nam je „Slov." spodtikal.
Vredništvo „Slov. učitelja".
„Slovenec" ni trdil, da je umrl dotični duhovnik, ampak dotični ep i skop.
Vred.
—- Narodna čitalnica č r n o m e 1 j s k a napravi 30. maja t. 1. „pevski večer". — Program: 1. Iz opere „Girotte-Girotla", igra na glasoviru. '2. Fr. Gerbič: „Mojemu rodu", poje moški zbor. 3. Dav. Jenko: , ,Kam?" tenor solo in glasovirom. 4. „Plave oči", kvartet. 5. Deklamacija. 6. Iz opere „Undine" 3. del, poje mešani zbor, tenor in sopran solo in glasovirom. 7. A. Förster: „V tihi noči", kvartet, 8. A. Nedved: „Želje", bariton solo.
9.	F. B. Vogel: „Cigani", zbor in tenor solo.
10.	„Molitev", bas solo 11. „Na straži", moški zbor, bariton solo. — Začetek ob zvečer. Vstopnina za nedruštvenike 40 kr. Zabava v dvorani, kjer bode in vsa postrežba. K obilni
jvdeležbi vjudno vabi	odbor.

UtIVJ
dr;
ižbe.
26. maja. 3. Jož. Bratanič-evo (1805 gt.) v Metliki. —- 2. Jan. Maro!t-ovo (1300 gl.) v Kačah. — 2. Jak. Pirc-evo iz St. Vida (400 gl.),
—	2. Adolf Polhar-jevo iz Podbroga (3230 gl.), obe v Ipavi.
28. maja. 2. Mihael Pintar-jevo iz Jarš a. (2020 gl.); b. (751 gl.); c. (2113 gl.), — 2. Blaž Mežeč-evo iz Hudega (5556 gl ), obe v Kamniku.
Na Štajarskem: 26. maja. Jož. Turnšek v Mrzli, 2710 gl.
—	Marija Lipša v Zerovincih, 1050 gl, — Fr. Zavernik, 6259 gl. (2) Matija Veberič v Obrišu, 1335 gl. — Jož. Čretnik v Ilruševeu, 3190 gl.
• Marija Bratušek, 650 gl.
Telcftndični' denarne ccne 24. maja.
Papirna renta 70.50. — Srebrna r nta 74.60. — 18601etno državno posojilo 112.15 — Hankine akcije 964. — Kreditno akcije 236 50.— London 111.40 — Srebro 102.10. — Ces. kr. cekini 5.28. — 20Napoleon 8.89.
Dramatična šola
)
ktero hoče ustanoviti „Dramatično društvo" v Ljubljani, se bode začela s f. jiBiiäjc'Bsa t, 1. Poduk v deklamaciji, mimiki, petji in v drugih k dramatiki spadajočih predmetih bode brezplačen.	(38—1)
Oglasi se sprejemajo v dramatični pisarni (v čitalnici I. nadstropje) v uradnih urah od 2.-4. ure popoldne. V Ljubljani 24. maja 1876.
Odbor tiram, društva.