168. številka. Ljubljana, v sredo 23. jnlija. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan ne«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejema« za a v s t r ij ak o-oge rs ke dežele za vso leto 1"> Kld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 ^Id., po jeden mesec 1 *ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedrn mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 ki. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina ftnAM. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, In po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in 0 p r a v n i š t v o jo v Ljubljani v Frana Kohnana Uit, „ Gledališka stolba". Upravu ištv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. .j. vse administrativno ■tVftrl Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa., katerim bo potekla koncem meseca naro«nina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ve\ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za VRe leto........ 13 gld. — kr. n pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec........ I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 ki', na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4„ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 , Uprtum-lHvo t,Slov, Narofla". \ IJul>l|ani 23. julija. Dežela kranjska se ne odliku e po BVOJej velikosti, a v ozkem ok\iru slojih gorK hrftni toliko in tako čudovitih posebnost j, da ga ni na Urnem svetu kraja, kjer bi bilo na tako razmerno tesnem prostoru skoro 'zdržema toliko specijaliret. Največja teh posebnostij pa je brez dvojbe nainovejše vladno gia-silo. Zaman se oziral po sosednih in oddaljenih kro-novinah, kuj jednacega se ne nahaja nikjer in da bi dan danes se živ-1 Abraham n Santa GImv bi pre-^itavsi to glasilo, z rokama vkupe udaril in Jasno zopet vskbkriil: „Wuoder uber Wunder!" Diuguu odlikujejo se vladna glasila po BVOJaj roirnej in vseskozi dostojnej pisavi, diči jih nekaka objektivnost in vidno je prizadevanje, vzdržati se nad strankami, pri nas pa stoji najiiOVejfti bficijo-zus s zavihanima rokavoma sredi arene javnega življenja in »uje in udriha po vsacem, kogar le doseči more, malo vpra^bje, je li k temu kuj povoda ali ne. Z očivestno slastjo uporablja pretirane in celo popolnem izmišljene dogodke za strastne napade, ter izvaja iz tacih neosnovan h podstav vsakovrstne posledice, kakeršnih baS potrebuje v svoje bojevite namene. To se je posebno markantno pokazalo pri zad-njcj aferi „Sokola". Iz praznega nič našopiril se je gorostasen Članek, v katerem so se popisovala nečuvena grozodejstva pred kazinskim vitom, s katerimi se je bfcje kalil javni mir in splošna varnost, 0 čemer pu vse naše reda»stvo ničesar čulo ni, kakor kaže na drugem mestu priobčeua interpelacija v tej zadevi in županov odgovor na njo in kakov bode sigurno pokazala i preiskava sama, ki se v tej zadevi vrši. A ne „Sokola" samega polotil se je pri tej priliki oficijoznega pisca gnev, n »rodu celemu založil se je udarec z drzovito trditvijo, da B6 nafte narodno čuvstvo razodevu naj raj še v Škandalih« In ko smo proti tej več nego smelej trditvi protesto-vali in jo ožigosali, kakor je zaslužila, ni se znalo navajati nič dejanskega, marveč poseglo seje 16 let n'i»aj in v jedini dokaz porabilo znano afero ,.Juž-nega Sokola", kar ne kaže bu* plemenitega srca, kajti v omenjeno afero zapleteni so vsi morali sami nositi zle nasledke in narod sam je skozi več let trpel za posledicami one malostne rabuke, katerej se je isto thko po sili in umeteljnim načinom nadela nenavadna važnost, kakor bi se rado dan dum s praktikovalo. A dm di.nes ni nikakega kazujm ga dejanja, preiskava bode brezuspešna, niti najmanjšega gradiva ne bode spravila na dan. Za tega delj s<* nam presudno vidi že '/daj, ko preiska\a še teče, patetično pretiti z onimi sredstvi, „s kojimi drŽava brani javni mir in splošno varnost", kako* da bi bil v nošej idilično mirnej Ljubljani že bruhnil ustunek "'n bi bilo Rog vedi čes.i pričakovati. _ Kaker vidimo, so ti napadi na „Sokola" čudovito podobni boju z mlini na sapo, zaradi kflte-pridobil vekovito smešno slavo slavni Don Quixote, a tudi v zadevi predstojeće volitve na Notranjskem ni rficijo/us premeni! svojega bojnega načina. Tudi v tern vprašanji županja in zaletava se 7. vso strastjo v osobo dra. Zamika in to popolnem ' po nepotrebnem. Sam namreč pravi, da je „abso- 1 u t n o nemogoče, da bi prostovoljno odstopivsi dr, Zamik zopet hrepenel po izpraznenepa sedežu14. Ako je to res absolutno nemogoče, potem je razprava o tem absolutuo nepotrebna. Mati Le? Nihče — ne izimši niti dra. Zamika samega — ni do sedaj niti črbnil o kandidaturi na Notianjskem, čemu tedaj govotiti o frivolnih burkah, o stiustnej agitaciji in o srdilem strankarskem raz- poni itd.? Ne^o mari baš taki neosnovani napadi, pri katerih se po nepotrebnem posega v za nbno življenje, češ: „Calumniare eudacter, seinper aliquid haeretl" frivolnoj but ki tako podobni, kakor jajce jajcu V V svojem hrepenenji onemogočiti domišljenega kandidata, rabi oficijozus vsakeršne razloge. Na }edttem mestu hvali „narodni ponos v moževskih prsih naših Notranjcev", njih narodno zavednost in prebrisanost, na drugem mestu pa. jih zopet „ex chatedra" poučuje, kace^a poslanca si morajo izbrati. Kolikor mi Notranje« poznnaio, smo popolnem preverjeni, da je njim nasproti vsik pouk odveč. Baš ker so zavedni in prebrisani, so do sedaj in bodo tudi v b< doče pravo pogodili. Nekako čuduo pa se čita, ko ofićljozua z vsemi Štirimi odsvetuje, izbrati si za poslanca koga iz Ljubljane. Mi aicer znamo, da je dovolj probujen b, razumnih veljakov mej Snežnikom in siim Nanosom, a ravno tako dobro pa tudi vemo ila se je mi.rsikdo napenjal za mandat, ha Dolenjskem, ali recimo v Belih Kraujcev, ki tudi v nftfiej pivostoluici biva. In pa ugovor, da bi se komu o potrebah Notranjcev niti ne sanjalo, kako šepav je ta ! Deželica naša je toli mala, da je vsukdo, kdor ima količkaj odprte oči, prav lahko pozna, in razumniku, ki gre i časom naprej, tudi po raznih pokrajinah različne razmere ne morejo biti — špaujske v. si, in ko bi mu popolnem ne b'le znane, bi tudi to ne bila nepremagljiva težava, kajti saj v»dja dan d vnos načelo, da naj bode poslanec v vednej dotiki a svojimi volilci. Česar sam ne ve, mu lehko slednji povedo. Lahko bi pn tipali še na dalje vso jednake razpeljavu vladnega glas la, posebno hvaležno bi bilo, pečati se z zares klasično primero mej slovenskim poslancem in su rorimsk m ttihunom, iz katere je razvidno da kdor je s pridom čital zgodovino se nu marši k »..j s| crnina, četudi njeguve primere premočno kažejo nasledke Prokrustove postelje — a naš nameu je bil jediui ta, pokazati, da je glasilo vlade kot navaden koit< š stopilo na volišče in da se s fokošetn v rod že sedaj huduje in jezi nul kandidatom, kaieri so niti prijavil ni. To je najnovejša BpCCijallteta v naštj Kranj-skej — to morda peripetija v n išej političnej melodrami ! LISTEK. Lamentacije. IV. Rad bi pisal večkrat kaj, nego se bojim, da ne bi razžalil s kakšno nepremišljeno besedo katerega nemškutarja kranjskega, kar se ne sme zgoditi in kar je ostro zabranjeno v danes vladajočej eri kranjsko-nernškutarske spravljivosti. Ste U videli, kako so našemu „Sokolu" levite brali in kako so mu žilo puščali, ko je preglasen bil, vračajoč se s svečanosti od Bavdeka, ter jo zmotil nemško harmonijo, ki se je ravno tisti čas razlagala po kazinskem vrtu v Ljubljani? Kaj tacega storiti v belej Ljubljani, pa ravno sedaj, ko nam je poglavitna dolžnost paziti in skrbeti, da Be ne zakrivi las kateremu kazinarju! Komu je to podobno? To je škandal, pravi Šk.-.ndal, kateremu treba pura iskati v historiji! Mlada krv sokolska num bo še zadosti j«da prizadejala, celo ob veljavo nas bo spravila pri miših nemških gospodarjih, pa zato bi najbolje kazalo, da se precej razpusti in razpodi tako društvo, ki pretrdo stopa na pete in ne bodi po pršili, kakor bi se spodobilo za — Slovence po Ljubljani, kadar .se razlegajo nemških pesnij akordi po kazinskem vrtu. Zares, daleč je že prišlo in hude reči se godijo! Nekedaj neso sme'i nemški turnarji iz Ljubljane brez orožniškega spremstva, povsod so dobili po plečih, kamor so prišli, a zdaj niti v samej Ljubljani neso več sami svoj«, zdaj se je tisti hudobni slovenski duh iz dežele v samo mesto preselil in ne da miru našim ljubeznjbim kaziriarjem, kadar se veselijo skupaj v kazinskem vrtu, zdaj jili moti „Sokol", ki maršiia po ulicah Ljubljanskega mesta, kakor da bi ulice njegove bile! Ko bi si bili „So-kolci" vsaj čižme slekli, pred no so prišli v mesto, pa niti tega neso storili, ampak kar obuti in v podkovanih čižmah so stopali po trdem t'aku, kar se ne da nikakor opravdati. Pa recite, ni li to pravi škandal? Le pomislite, koliko škode BO naredili s svojim brezobzirnim obnašanjem Ljubljanski „Sokolci" štajerskim in goriškim Slovencem! Ko bi bili sokolski trobentači svoje trompete v Ljubljanice pometali, ko bi bili Sokolci hosi marširali po Ljubljanskem tlaku In svoje čižme čez ramo nosili, ne bi bili zmotili nemških pevcev v kazinskem vrtu, in štajerski ter goriški Slovenci bi bili ktrr naravnost srečni postali, tako so pa vse skazili, a štajerski ter primorski Slovenci se naj zdaj zahvalijo Ljubljanskemu „Sokolu", če jih bodo Nemci in Italijani še nadalje pritiskali na zid. kakor so jih pritiskali do zdaj. Razjokal bi se človek najrajše, če pomisli, kakšno škodo delajo „Sokolci" vesoljnemu Slovenstvu. Ko ne bi bilo Sokolov v Ljubi ani, ne bi se bila zmotila tista nemška pesen v kazinskem vrtu, kazinarji bi bili zadovoljni in vse bi bilo v redu, tako pa je narobe: kazinarji so hudo razžaljeni, ker so „Sokolci" mimo kazinskea vrta marširali, in to je škandal, ki bo gotovo komu škodoval, če ne dru- IrrtexpeleucIjGi mestnega idboruika gospoda dra. Zamik a na inpaua ljubljanskega gospoda Grasselli-ja zaradi izmišljenih izgredov Ljubljanskega ..Sokola- dni 1 8. julija t. L prrd kazinskim vrtom. V Ljubljani, dne 22. julija. Po končanej seji prosi odbornik g. dr. Valentin Zarnik besedo, da stavi sledečo interpelacijo do gospoda župana: Obče znano je, da je ranjki Ljubljanski „Tagblatt-' se pred leti toliko časa trudil, da je bil Ljubi lanskemu „Sokolu" prepovedan vsak javni uhod v Ljubljansko mesto o priliki njegovih izletov na de/elo, pri katerih je „Sokolau vsekdar radostno in prostovoljno navdušeno pozdravljalo Ljubljansko občinstvo Da se je to preprečilo, ni zamudil Ljubb>nsk> ^Tagblatt" nobene prilike, in res je pod prejšnjim mestnim zborom dosegel, daje bil „Sokolu-4 Bkozi ost ni dolg h let prepovedan javni uhod v mesto Ljubljansko in da je bil „Sokol" na steno pritisnen. Ravno istega „ T ag b 1 a t to v ega J hujskanja poprijel se je sedaj slovenski uradni I lat, ki pripoveduje o uhodu Ljubljanskega „Sokola** v nedeljo po Vodmatski patrijotični slav-nosti stvar', katere .so se baje dogodile, katero pa so popolnoma izmišljene in zlaga u e, kajti g. dr. Zarnik bil je poleg pri uhodu „Sokola" iz Yodm.ita v Ljubljansko mesto do Čitalnice, a ni čul prav nič od vsega tega, kar je poročal Ljubljanski slovenski uradni list, za katerim neso zaostali Dunajski in Graški nemški listi, kateri so vedel«, se ve da nei-t n i tu, poročuti, kake strašanske stvari so se godile od strani „Sokola" pred kazinskim vrtom, kaka pretenja so se izjavljala na|)ram kaminskim obiskovalcem. Gosp. dr. Zarnik vjiraša gosp. župana G r a a se 11 i -) u, kot načelnika mestnega redarstva, mu je U kaj o teb popisanih izgredih znano, ali pa, če so vsa poročila izmišljena, o čemer je gospo i »nteipelant za svojo osobo popolnem preverjen — kai hoče gospod župan storiti ali odrediti, da se prekli' t jo po Lj u b I i a n s k o m slovenskem uradnem listu in po Dim in k h ter Graških ča-Bopisih prijavljena umišljena poročila o izgredih Ljubljanskega „Sokola" ? Gospod župan (i ras seli i pravi, du precej lahko odgovori na stavljeno interpelacijo. On sam na bvin.t UŠesa ni nbesar slišal, ker ni bil pri ubodu „Sokola" navzočen. Tudi ni imel povoda odrediti kakih izrednih redarstvenih priprav, ker o tem izletu „Sokola" mestui magistrat ohcijalno nič vedel ni. A postavljeni so bili poleg kaziuskega vrta, kakor navadno za izdržavanju javnega miru in reda mestni redarstvenvil se je samo z administrativnimi zadevami. Narodno vprašanje ni nič prišlo v tem zasedanji v razgovor. V inoravakein deželnem zboru je Chlu-mecky v ponedeljek Utemeljeval svoj predlog o zboljšanji kmetskoga blagostania. Priporočal je pred vsem urejenje kredita na kmetih. Pri tem je pa vendar priznati moral, da je ravno pod liberalno vlado se shujšalo stanje kim-tovo. Libeialci so poprej neso nič brigali za kmeta, a sedaj so jih poslednje volitve preverile, da so že izgubili zaupanje pri prebi valstvu, zato pa hočejo pokazati, kako so skrbni za blagostanje ljudstva. Morda si s tem ravno hoč^ Cblumeckv pridobiti zaupanje za prihodnje volitve v državni zbor, ko bo ie na čelu državno stranke se podal v volilni boj, in tako si ugladiti pot v mi nister»tvo. Dunajska predmestja, katera volijo sedaj v skupini kmetskih občin tedaj po volilnih možeh, bodo uvrste suocliijeavstrljskl deželni zbor, da se prosila v skupino mest, ter da bodo potem direktuo volila. Ta njih želja je opravičena, ako se pomisli, da je marsikako mesto manjšo nego marsikatero teh predmestij, in da je značaj prebivalstva in način njegovega živiienja popolnem mesten. Deželni odbor sol nog radskl je uložil na ministerstvo nauka in bogočastjH pročnjo, da se pouk veronauka v ljudskih šolah, za jedno uro pomnoži, da bi se na pouk veronauka v nadaljevalni šoli zadostno oz ral o, in da se v odpusti inih spričevalih tudi za/.namuje red iz veronauka. Ministerstvo je na to odgovorilo, da nima nič proti pomooženji učnih ur iz verouauka, ako bodo le cerkveue oblasti za pouk skrbele, kar se pa tiče poučevanje veronauka v nadaljevalnih šolah, ima deželni šolski svet pri določbi učnega načrta odločiti primeren čas za ta nank; katehetov pa tudi nič ne ovira ustaviti red iz veronauka v odpustilna spričevala, od tega ne bode nič zavisna veljavnost spričevala. Ker si liberalci direktno ne upajo v plauinskih deželah zmagati, so začeli agitovati pod krinko „Bau ernvereinov." Tako je sedaj tako društvo na Sol-nogradakem izdalo poseben volilen oklic. V tem oklicu se sicer priporoča samo kmete voliti, a s tem se le hoče podkopati sedanje koservativne poslance. Koliko uspeha bode imela ta agitacija, pokazala bode bodočnost. Ženske skupine nemskegt „Schulver- «>l»ia** so prišle v modo. NemšKa dekleta v Brnu so tudi osnovala t »ko skupino. Ta ka?v. da so nemški možje že obupali ponemčiti Slovane m so zato tudi kra-ni sp d poklicali na pomoč. Ztiadi znanega shoda in oklica na lirvai <*k i narod, izdanega od Zagrebških vseučdiščnikov je jurist Kiskov i izključen za dve leti, juristu Joboru se je zapretilo z izklju*enjem, juristu Prebeju dal 8 < se .strog ukor, drugi udeležitelji tega shoda se pa opominjajo na črnej desk . Ob jednem se je razpustil komitet za slavnost desetletnega obstanka vseučilišča, ki se je izvolil v tem shodu. „Pester Lloydu je izvedel z zanesljivega vira, da se btrošk* za wo)n<» brndovje prihodnje leto ne bodo dosti povičali. Znatno se brodovje to leto ne misli pomuožiti, ampak le dosedanje obraniti na visokosti, primernej zahtevam časa. Samo nekaj cenejih torpeduib in avizo-parnikov se bode na novo napravilo. Viiiinje države. Bolgarsko naiodno sebranje se je včeraj zaključilo. Knez je odpotoval iz Trnovega v Sofijo, Tudi ministerski predsednik Karavelo v se je podal tja. Kakor se poljskim listom poroči iz Varšave, je zaradi nameravanega atentata na ruikega carja 96 ot^ob dejanifa v zapor, in sicer največ Rusov, S'buv in Bolgarov, a skoro noben Poljak. Car pa neki zaradi tfga ne misli opustiti svojega potovanja v Varšavo. Vsaj poslopja, v katerih misli tam stanovati, se še vedno dalje popravljajo. Inženirji preiskujejo skrbno ce-'te, mostove, pota in železnico ob desnem bregu Visle. Konci tega meseca vrne se tudi general Gurko v Varšavo z odpusta, da bode navzočen pri vsprejemu carja. V IS<-l« i ji se snideta danes senat in zbornica poslancev. Vodstvo liberalcev prevzame bivši pravo-sodui minister Bara, katerega najbolj črte konservativci. Ilolanclskl državni sovet je pritrdil nar rtu zakona o regentstvu. Zbornici se bosti sklicali dne* 28. t. m., d.> se posvetujeti o tem zakonu. Novi iiorvežkl vol Ini zakon določuje, da ima volilno pravico vsak, ki je spolnd 25. leto, je že pet let naseljen v deželi iu a) je v njej uradnik ali je bil; b) ima v kmetskih okrajih že pet let kako posestvo na svoje ime prej)isano ter je obde-lujo; c) stanuje že pet let v kakem obrtuem trgu in še m ali tam bivati; d) je meščj.n trgovskega mesta ali ima v kakem takem mestu posestvo ali pro lajal-nico, katere vrednost znaša najmanj GOO kron ; e) je za poslednje leto plačal državni in občinski davak od najmanj 500 kron letnega dohodka na deželi in 800 kron v mestih. Turska vlada hoče neki sama zaključit« tuje poštne urade, ako bi ti sami do 13. avgustu"ue? prenehali svojega jioslovanja. Policijskemu komisarju države, prefektu C irigra dskemu, generalnim guvernerjem v provincija« so se že poslali zato potrebni uavodi. Ob jednem je pa Turčija s posebno okrožnico to naznanila vlastim. Francoski časnik „Temps" je izvedel, da se bode egiptovska konferenca jutri na nedo-loCtn čas o'.l!o?i!a. Nemčija, Avstro-Ogerska, Rusija in Italija so neki pripravljene odstraniti vse sklepe o organizaciji egiptovskih financ, kateri bi imeli stalno veljavo. Te vlasti mislijo, da se konferenca ima samo omejiti na dovolitev razpisa novega posojila Egiptu iu določiti budget za bodoče leto za to deželo. Predsednikom raekslkaiiake republike je izvoljen Pornrio Diaz. zemu pa goriškim Slovencem, ki so tudi mislili, da bodo marširali po Goriškem mestu z godbo in razvitimi zastavami, pa le neso, ker se je že vedelo, da bi se to godilo z velikim ropotom, a tak ropot, ki ni nič druzega, nego mali škandal, bi se irredeu-tarje.m v uos pokadil, kar se zopet ne sme zgoditi zdaj, ko smo spravljivi iu čisto zadovoljni. Škandalov smo že vajeni Slovenci in kar naredimo, je škandal. Če smo veseli je to škandal, ker dražimo Nemce z našim veseljem, če smo žalostni, je tudi škandal, ker nemarno razloga žalovati zdaj, ko ae nam tako dobro godi, kakor še nikoli poprej. Kranjci naročito bi morali zdaj pametni biti in ue dražiti Nemcev, že zaradi svojih rojakov na Goriškem ne; da se čisto pomirimo, bi bilo shodno, da pustimo v nemar Čitalnico, ter se preselimo v kazino, kjer nas bodo prijazno sprejeli stari naši znanci in prijatelji gg. Dežman, Suppan, Schrev itd., a v odbor „Slovenske Matice" bi bilo dobro, da izvolimo nekoliko pravih nemškutarjev, ki ne bodo, to vam povem, nič več škodovali, kakor škodu- jejo nekateri ljudje, koje smo mej Slovence šteli že mnogo let. Nadalje imamo v Ljubljani nekako „dramatično društvo"; kaj nam hoče tako društvo? Ni li to tudi škandal? Zakaj pa imamo nemški teater v Ljubljani? In pa „Glasbena Matica", — nič druzega, nego škandal! Vidite, kazinarji nemajo nobene „Glasbene Matice", pa kako navdušeno pojo po svoje v kazinskem vrtu, tako navdušeno, da mora vsa Ljubljana molčati, kadar se složijo nemška grla, in da ne Bine v takem momentu v celej Ljubljanskoj okolici nobeden škrjanec ali ščinkovec, — a, kaj ta dva, niti vrabec ne sme začivkati, ker bi se utegnili nemški pevci zmotiti, pa bi bil škandal zopet gotov, in vsi Slovenci bi bili krivi, tudi koroški, da se je v Ljub Ijani dogodil nov škandal, katerega bi najnovejši škandalski dnevnik z veseljem raznašal po svetu. O, srečni smo zares Slovenci, kakor še nikoli nesmo bili in dobro se nam tudi godi, tako dobro, — da je škandal! Spectabilis. Dopisi. ■z Celjske okolice 22. julija. [Izv. dop.] Danes smo imeli občinsko sejo; občinski tajnik llof-man in sluga Merjančnik sta suspeudirana; jutri se začnejo volitve. Kake vrste so naši nasprotniki, se vidi iz tega, da je bilo treba pomoči iskati pri namestniji, ki je ukazala našemu županu sejo sklicati, in posredovati je moral vladni komisar pri seji. Glejte, to je ravnopravnost, celi odbor sestoji iz naših, razun župana in Francketa, in nam 16 i m ni bilo nič moči doseči, župan gospodaril je čisto po svojem, brigal se ni ne za postave in ne na sicer ne silne pritiske tukajšnjih oblastaij; seveda se ne sme misliti, da je župan Mule Bog ve kaka glava, ne, navaden kmet, ki ne ve, kaj sploh to pomeni, kaj dela in kaj podpisuje, to je ta glava. Pa liberalne glave zamorejo vse doseči in tudi župana vzdrževati. Saj ne bodo dolgo več gospodarili dr. Glantschnigg et tuti quanti. Tudi pri volitvah bode interveniral vladni komisar in nekaj žandarjev, ker pred bajoneti imajo znani Celjani respekt. Iz Kranjskega okraja 21. julija. [Izv. dopis.] Dne 12. julija imelo je učiteljstvo Kranjskega okraja redno letno skupščino v K ran j i. Gospod nadzornik K. Pirker otvori isto ob 10. uri b primernim pozdravom. Zapisnikarjema ie predlagal g. Stanonik po dosedanjem običaji najmlajša učitelja gg. Frlana in Gartm rja, ki sta bila tudi izvoljena, akopram je g. Jelenec menil, da ui primerno zapisnikarjema vol iti gospoda, ki sti prvokrat pri konferenci in je predlagal zato utarejsa učitelja gg. Stanonika in Kmeta, ki sta v parlamentarnih zadevah bolj izurjena; predlog vender ni obveljal. Nato je gosp. nadzornik naznanil spremembe L*9) učiteljstvom in s toplimi besedami spominjal se umrlega, vrlega tovarišu g. Lovro Sadarja, bivšega nadučitelja v Loki, in pozval uavzoe.ie, da v znamenje sočutja s sedežev ustanejo, kar ae je zgodilo. Sledilo je jioročilo gosp. nadzornika o nadzorovanji šol. O uspehu izrazil se je povoljno, v ostalem pa poudarjal posebno versko vzgojo Na vrsto so prišla poročila. Prvi je poročal gosp. Kuster nemški nO modernem času iu njega znakih pri uašej mladini". Poročilo bilo je z občnim odobravanjem vsprejeto. Drugo poročilo: „Pouk slovenskega pravopisja s posebnim oziroiu na krajno narečje" tital je gosp. Levičmk. V uvodu povedal je, da je že začetkom svojega učiteljevanja močno pogrešal knjige, po ka-terej bi pmvopisje poučeval. Zato sije sestavil sam pričujoče delce, katero je pa vender le lokalne vrednosti, ker se ozira le na narečje domače vasi, vender si po tem vzgledu lahko vsak učitelj sam osnuje jednak navod. Nato nam je p avil v mnogih §§., kaj je pravopisje, kdaj se pišejo velike začetne črke, kdaj se stavi pika ali vprašaj, kako se dele besede itd., vmes nam pa Se v opazkah čital besede skoro vsib evropskih narodov in pravil, kako se pišejo. Vse poročilo vzbudilo je zlasti na levici mnogo veselosti. O sledeči debati omenil je najprej gosp. Kuster, da je bilo imenovano poročilo pravi ubožni list učiteljstvu, čemur so zlasti mlajši učitelji pritrjevali. Vender jS na je tudi ujihova obeduica. Iz svoje skle-d ce vzame si vsak na svoj krožnik le toliko jedij, kolikor misli použiti, kajti ni dovoljeno krožn'k nazaj v skledo sjiraznjevati. Taki nezbrzdaui ostanki posameznikov razdele bo mej reveže iz okolice in mej revne popotnike, katerih se povprek po 40—50 na dan v tem zasebnem samostanu oglasi, ki je te daj pribežališče revnih in :>otrebnih. Da bi se le nikdar ne zlorabila ta gostoljubnost samostanska! j — Pečejo ie pšeničnik — prav okusen kruh. Kmetijsko orodje se ne loči bistveno od na-, šega samo mesto srpa rabijo pri žitu koso z dolgim zobom na kosišči, kateri zob prestrezuje bilke mej ; košnjo, da je vezaču delo polajšano. Štajerski „Go-| spodarski Glasnik'' pravi na str. 5. o rabi srpa ali kose pri spravljani sterni n.ej drugim to-le: Kosa I opravi dva- do trikrat ?ei :akor srp. Delo torej manj stane; atrmđče je krajce in slame več, delo pa se urnejše vrši. Zato rabi kosa, kjer je dnina primeroma velika, na velikih kmetij ih, kjer žanjic pomanjkuje in ob slabem vremenu, ko je dela preveč. — Govejo živino imaio prav lopo, katero so s Francoskega sebo pripeljali. Vole so v začetku upre-gali, kakor naši Korošci, uamreč na čelo, in mesto biča imeli so (kakor slonski gonjači) dolgo palico z železno konico — drog za dreganje; — a sedaj se že poprijemajo pri nas navadnih teleg iu biča. Jezik jim je zavezan, zato pa jih vidimo na potu k delu ali od dela drugega za drugim hoditi. Ker imajo v svoji sredini poleg navadnih delavcev tudi razne rokodelce, kakor krojače, čevljarje, cokljarje, kolarje, kovače itd , še lekarno imajo lastuo — in ker dobivajo potrebno blago v vetikej množini večinoma iz inozemstva na pr. sukno, olje, sir itd. s Francoskega, moko iz Pešte itd., dajo tedaj našim dninarjem, rokodelcem, obrtnikom in kupcem le redkokedaj kaj malega zaslužiti, kar pa je pri prejšojih posestnikih, bogatih plemenitašib, vsako leto nekaj tisočev iznašalo. No, kadar bodo začeli zidati novo cerkev in obzidje, kar baje nameravajo čez nekaj let storiti, potem zna priti nekaj njihovega denarja tudi mej domačine. Ako bi si pa hotel dragi „na-rodnik" ovi samostan „Marije pomočnice" znabiti osobno ogledati, tedaj se potrudi po lepo obrašče-nern griču do graščinskih durij, kjer te bo vratar brat Ambrož prav prijazno pozdravil, ter ti vse zanimivosti radovoljno razkazal; za take slučaje namreč mu je vez jezika odvzeta. Ako bi se v teku časa državna oblika na Francoskem spremeniti utegnila, potem bi znali ta kraj zopet zapustiti. Vročina je bila že, zlasti predvčerajšnji dan, neznosna, zahtevala je celo jedno žrtev pri nas. V soboto popoludne vezal je snopje na polji nek 701etni težak, kar se zgrudi na tla in vkijub zmakanju z vodo umrl je precej in obraz mu je začrntl. V noči od sobote na nedeljo pa se je Vsemogočni usmilil čez razžarjeno zemljo, utrujenega kmetovalca in njega trpečo živino ter poslal nam pohlevnega dežja, ki je še vferaj jeden čas dobrodejno roslial, toliko, da se vsa narava okrepčano čuti. Ljudstvo je čez vse hvaležno za ta pravi blagoslov božji. V takem žarečem poletji, kakeršno je letošnje, ve človek Še le prav ceniti dobro pitno volo, ka-koršna je v resnici pri nas, in pa bistra kopališča, kakoršna so reka Sava in potoka Brestanca in Dolšca, v katerih je bilo vsaki dan zlasti proti večeru vse živo hladečih se kopalcev. Temu krepčilu se je potem nadaljna okrepčava pri kupici vina ali pa piva kaj dobro prilegala! Dobro, da smo tudi v tem menda na boljem, nego marsikateri večji in imenitnejši kraj, kajti imamo več dobrih in nekaj celo prav dobrih gostilnic, v katerih se dobi okusna hrana in snažno prenočišče. Ako bi pa hotel kdo dalje časa v Reichenburgu ostati, ter v svojej last-nej sobi stauovati, ali se celo z rodbino semkaj v večje stanovanje preseliti, mu je tudi mogoče pri nas ustreči. Sedaj se misli tukaj naseliti pooblaščenec lesnega trgovca, kateri bo nadzoroval posekanje Planinskega gozda, rezanje hlodov smrekovih in bukovih iu privažanje desek na Reicheuburški kolodvor. Tržanu mehaniku g. Lenartu pa je le srečo voščiti k njegovej najnovejšej stavbi v sredi trga; — za žage plačuje baje oni trgovec visoke najemnine. Vse to bi znalo dajati domačinom precej zaslužka. Bog daj! O jami za premog v Dolskem, kjer je bdo še pred nekimi leti tako živo, pa ui nič slišati, odkar jo je Dunajčan Drasche prodal. Konkurenca! Baš zaradi preteče nadloge v vinogradih in vsakoletaih uim bilo bi ljudstvu želeti postranskega zaslužka, inače bo večinoma popolnoma ubožalo. Uboštvo pa je največja coklja napredku tako v gmotnem kakor v duševnem oziru Trg, v katerem se je zadnja leta nekaj lepih novih hiš pozidalo in starih prenovilo, dobil je lansko jesen žandarmerijsko postajo, česar smo že težko pričakovali, kajti v Reichenburgu križajo se ceste na vse strani, najbližjo žandarmerijo pa smo imeli v Sevnici, t. j. 3 ure od tod. Pouočni čuvaj, ki zna tako lepo po domače uro klicati, pa je pred par loti žalibože umolknil. Dobro bi bilo, ko bi se našlo zopet nekaj mazila iz občinske blagajnice za njegovo starikavo grlo. H koncu naj mi še bode dovoljeno omeuiti, da so bili v tem letu javno odlikovani 3 Reichenbuiški rojaki: p. n. gg. dr. Fran Ridaj, c. kr. bilježuik in deželni poslanec v Mariboru, Martin Ivane, župnik in dekan v Šmarji pri JeUab, in Ivan Krajne, umirovljeni Mariborski učitelj. To naj služi mlademu naraščaju, katerega ni baš malo, in ki se v obče častno vede, deloma celo že odlikuje, v spodbujo. F. J. *) Sedaj so trapisti tudi žo na KranjBkom pod Kumom ; v „novi Avstriji14 pa so bili že prej nasoljeni, namreč v Baujaluki. Domače stvari. — (Odlikovanje.) G. Anton Ukmar, kurat pri Kanalu dobil je za mnogoletno zaslužuo delovanje zlati zaslužni križec s krono. — (Imenovanje.) Gosp. Fran H u b a d, profesor in začasni vodja deželne podgimnazije na Ptuji imenovan je profesorjem na prvej državuej gimnaziji v Gradci. — (Jurčičevih zbranih spisov) izšel je ravnokar III. zvezek. Pripovedni spisi. Vsebina: Domen. — Jurij Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. Cena 70 kr. Vezan v posebno krasne platnice z utisneuo zlato podobo Jurčičevo 1 gld. 20 kr. Več o tej prelepej knjigi prihodnjič. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko „Slovenca" zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo zaradi dopisa „Z Goriškega 17. julija. (Naši voditelji in razžaljeni narod.)" — (Učiteljsko društvo v 6 m a r i j i p ri Jelšah) obhaja 7. avgusta t. 1. spomenico svojega desetletnega obstauka. — (Za železnico Spielfeld-Radgona) objavlja "VViener-Zeituug koncesijsko pismo z dne 2. junija in pogoje, po katerih bode tir tej progi 1.435 m, širok, vožnja samo po dnevu, največja brzina pa 25 kilometrov v jednej uri. Proga bode 31 kilometrov dolga, jeduotirna. Južna železnica je zavezana, dodelati to lokalno progo najkasneje do 1. julija 1885. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Iz Sevnice 23. julija. Pogreb pokojnega A. Lenčeka bil veličasten. Od Blancc do Rajhenburga je šolska mladež in obilo ljudstva ter mnogi prijatelji in čestilci s Štajerskega in Kranjskega spremilo sprevod. Po končanih cerkvenih obredih slavil je državni poslanec gosp. dr. V oš n jak izgledno delovanje pokojnega prijatelja. Levov 23. julija. Državni pravdnik Me-hoffer nekrivim spoznan. Toulon 22. julija. Včeraj čez dan 14, v Marseille-u 11, v Arles-u 8 osob za kolero umrlo. Berolin 23. julija. Cesarjevič in cesar-jevičinja s princesinjami odpotovala na Angleško. Razne vesti. * ^ Letošnja povoden j po Galiciji) je V 34 okrajih naredila 350 000 gld škode, od kute-rih pripada 100.000 gld. satnu na poškodbo cest Deželni odbor poslal je cesarskemu namestniku spomenico za državno podporo. * (Irredentovec.) Iz Tridenta se poroča: Zadnji petek so na kolodvoru Ala prijeli ineden-tovca Gerlonija. Ta, rojen v lahkih Tirolah, ž;vi zdaj v Milanu in je kot predsednik tamošnjega društva poslal o priliki smrti pesnika Pratija spomenico Te-chi)u v Rim. Za to spomenico pa, v katerej se govori, da žele" laški domoljubi najprvo si Triuent prisvojiti, je zvedelu polcija. Gerloni se bo imel zagovarjati zaradi zločina veleizdaje. * (Pisatelj— minister.) V srbskem Banatu rojen srbski pisatelj Lazar KoBt'ć |e imenovan ministrom za uk in bogocj^tje v Crni gori. Kostić je mož velike zmožnosti in izredno izobražen. Šolal se je na višji Dunajski 3oli. Nazadnje je uredoval in izdajal v Btdemgradu časopis „Nezavisnost", dokler ga m kralj Milan radi presilne opozicije iz dežele utiral. Kakor vidimo, zbirajo s*; vse boljše srbsko-narod ne moči okolu črnogorskemu kneza. * (Posnemanja vredno.) Kraljeva bavm-sk.-' d i /i lua sodmja v Landou (PfalC) je vinskega kupca in graf čaka Josipa Kerna v Rošbahu zaradi ponarejanja v na obsodila v denarno globo 1500 murk oziroma 150 dnij v zapri in z«radi prodaje ponarejenega vina v 10 slučajih v globo 50 mark ali 5 dni) v ziipor. Rezun tega mora kazuenec tudi vse MOdnifake stroške plačati. * (Nemška previdnost.) I/. Bavurskegi ae piše 18. t. m.: Že vtč nemških listov ie prineslo oklic, katerega je razglasil nek okrajni nrad zaradi kolere. Peti člen tega razglasa s«? kaj čudno glasi: BZa potrebno število krst še nismo poskrbeli, a vendar je treba na to gledati, da 8° iz lelovaiebi krst, že zdaj z lesom dobro založe." Ta nemška previdnost nas spomina na brzojavko županu, kateri je ministru brzojavil, da te vse pripravljeno za ko'ero in da samo še te pričakujejo. Z Zahvala. Najiskrenejšo zahvalo izrekam vsem onim, ki so ae slavnostnega odkritja spominske plošee 18. t. m. udeležili. Prav posebno pa se zahvaljujem visokororlnim gospođom : O. kr. dvornemu svetniku grom Chorinskeinu, deželnemu glavarja grofu Tb um-u $h udeležbo in govore, e. kr. okr. glavarju Mahkot-u za prelepi slavnostni govor, vladnemu •vitidku pl. Wurzbach.il, tajniku deželnega predsedni fitva vitezu S c h vv a r z - u , preeast. d u h o v š e i n i s v. P e t r a gospodom državnim in deželnim poslancem, društvom, ki .so se slavnosti udeležile s svojimi zastavami L J ubijana k emu „ Sokolu v e t e ra n s k e m u društvu "n pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice, ki je vse na\zoče očaral s prelepim petjem, in vsem onim, ki so v tako ogromnem številu k poveličevanju slavnonti pripo mogli. Živili vsi udclczniki! VVodmatii, dne 15). julija 1H84. Martin Havdek, župan. Poslano. Gospodom dopisnikom iz Cola P., Z., Ž., in njih. vodji L. in menda tudi S.! Gradiva dovelj za odgovor na Vaš surovi napad na mojo osobo v „Siovenskem Nanulu" od 14. t. m. Menda zato hruhate in grizete okido sebe, ker niste še dobili občinskega krmila v roke; le potrpite, pride gotovo jedno in drugo, samo bati se je, da bi Vaša zvezda ne očrnela; ne ustrašite se pa vender ne preveč. Bog varuj, da bi jo prej popihali, kakor bode ajdovica zrela. (460) ^Vnuin\'o maslu, .hiiia, jedUO . Mleko, liter . Goveje nu Telečje Svinjsko Kofttrunovo Kokoš . Golob . . . Seno, Slama, Drva irda, -1 „ mehka, „ 100 kilogramov . k v. metre gld.; kr. 9* 53 55 25 B9 34 60 94 80 60 72 85 S 8 64 60 68 40 40 17 96 78 20 50 dne" 23 julija t. 1. (Izvirno tnlegraftčuo porodilo.) 80 k!d. 75 Srebrna enta ... . . 81 . 65 Zlata rep ... , . 13» . 40 r>u'„ niacna renta. "6 , — Akoijc narodnu b«ak. hfiO , — ■ Kreditne ikcij« ...... 308 , 10 n f.m.con . 21 . 75 — - Napoi. . . ... . C. kr. cekini . . . . 67 n 75 Neničke mark.- ..... ••' n 55 i*L drŽHVti.-. Bi-nčlfe i/. |. lSfvl :>.r»o gld. 12'» . — Državne vrečke i/, i. 13H4. 100 tfld. 168 . 4'V„ avs»r. zlata r«:,tH ua\k:t prosta, 103 , 3i> Ogrska tista renta »r,, ... . 122 . 20 4 m 91 . 40 „ papirna renta f)°/u ..... 88 , 60 5°/,, .'tajerske zemlji*'', od.ez. oblig... 104 „ 5*1 Dunava re»r. freck- fr ( . . hk) 115 , 2."» Zeml.i. ob«. SVStr. 4Vt9/« X'H" a**t« ''8tI • 121 , 20 Prior, onlig. Rlizahetliie zana-1. teUnsnioe 108 , 35 Prrn-. i/!diy. Ferdinandove sov. teleznioe ior> , 75 176 , — f Rndolfove srečke .... 10 , 19 . — n Ak ije unglo-sVstr, banke . . 120 , 108 „ 50 n Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 213 . 10 n Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos po 22 kr. kg,., kdor je več \ zame, le cenej i. Za zanesljivo kalj i vost se garantira. J. E. Paulin v Ljubljani, (44G~4) zaloga špecerijskega blaga, ,,pri voglu". Štacuna v najem. Zaradi spremena stanu daje se v f'rnom!|l na Do« lenjslceni štHcnnu n ttpecorijctklm blagom za ve£ časa v naj«'m. Stacuna je prostorna in na glavnem trgu, na zelo pripravnem prostoru. Odda se štacuna z vsem blagom vred ali pa le s potrebno štaeunsko pripravo. Najem-Ščina od štacunc in stanovanja je 300 gld. na leto. Natančneje najemne pogodbe za štacuno z blagom vred ali le s potrebno opravo in koliko se prevede na leto, zve se pri upravn/štvn ^Slovenskega Naroda". (457—1) Podpisani pripnročuje svojo dobro gostilno v Sori lxiiš_ šteT7*. 3_ v katerej toči dobro pivo in dolenjnka vina liter po 28, »2 in -tO kr. ter proitekar po 52 kr. Ima tudi dobre in okusne gorke in mrzle |edl za vsako gospOdo. HciTifiLc Kofou, (453—2) gostilničar. (32—54) ♦ ♦ ♦ t ♦ t zobozdravnik A. Paichel, ♦ • poleg HrsdeckvjevegH mostu. I. nadstropje. a ♦ ♦ zobe In zobovja ustavlja po nainovejšem amerikanskom načinu £ brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in VBe zobne operacije i i Jordim-ovo zdravilo za kurja očesa \ priporoča ae vsem, ki trpijo na tem, najtoplejšo, ker vsako Še tako ukoreniueno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plača le vspeb. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova (*'tt<"l*i|lt V < ' I»i-ii < i i m 11. Po pošti 10 k r. več za poštno marko Zaloga v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. ^ pl. Trnkoczy-jl. (439 V i so izšle in se dobivaijo sledeče knjigo: NOV. Romun. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mtllovrh. — Ml. 0% 32 pol. Cena 70 hi:, po pošti 80 kr. Junak našega časa. Roman. Spisal M. I,ermontov, poslovenil J, P. — Ml. 8°, 264 Strani). (Jena 40 kr., po posti 45 kr. l>ut»rovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. (Jena 25 fcr., po pošti 30 kr. 2£ia znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Hož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sj)isiil Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. liibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. )'ošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrivec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsegu: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spistil J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki ohsega Meta Holdenis, roman, francoski upisni Viktor Cherhuliez, poslovenil Davorin Hostnik, Velja................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal li. Jterilre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Luboulaue, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........18 kr. Za vso 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, BS posamezne zvezke pa f> kr. V »liki prvorazredni parni ki te linije vozijo rudno v Novi Jork iu vsprejenVajć blagu in potnike po najnižjih cenah in z nSihpljso postreibo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „ZEscst -A.n.grlia.", 3100 ton, v 30. dnu julija. „Britannia", 4200 „ — — _--- Kaj U ta. ZH potnike BOO KOld« — Vmesni krov ttO «old. V BRAZILIJO — 8ANT0S itd. Parnik „Teutonia", ''40(1 to \ odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov ho gld. Potniki naj se ohrnejo na T. TEEKUILE, generalnega pusažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Te*tro Cimmnale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na mili..... d» Ant. Pogl»yen9 geners ni agent. (444—9) Jzdatelj in odgovorni urednik : Ivan / e ! e z n i k a r. J^aslniriii in tisk ,.NMro(inti Tiskarne11. 096343