PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVI SLOVENIJE LJUBLJANA. NEDELJA. 1. MARCA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA jT - CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1968 PO ZDRUŽITVI »LJUDJE PRAVICE«, n JO JE S. OKTOBRA 19M USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, ttt »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Vojaški parlament v Švedski Izvolili so ga vojaki -Na prvem zasedanju predlagali vrsto reform STOCKHOLM, 28. febr. (Tanjug) — Prvi »vojaški parlament« na Švedskem, ki so ga ustanovili na pobudo obrambnega ministrstva in vlade, se je zavzel za reformo sedanjih vojaških predpisov v duhu modernega časa. Z novimi vojaškimi predpisi, kakršne so predlagali »vojaški parlamentarci«, bi moderna švedska vojska prišla na glas najbolj liberalne vojske na svetu. V Norkopingu so imeli dvodnevno zasedanje, ki so se ga udeležili obrambni minister, vrhovni poveljnik in več generalov. Dvesto vojakov — delegatov, ki jih je izvolilo 55.000 rekrutov, je na zasedanju prišlo na dan s temile predlogi: petdnevni delovni teden in brezplačna potovanja za vojake od kraja, kjer služijo vojaški rok, do doma in nazaj; dnevna vojaška plača najmanj 10 kron; višji družinski dodatek za družine rekrutov; stalna nočna dovoljenja za izhod iz vojašnice; pravica, da vojaki nosijo civilne obleke ne samo, kadar gredo iz vojašnice, ampak tudi ▼ vojašnici v prostem času; zaporne kazni naj se ukinejo, spremenijo naj se tudi disciplinske kazni. Vse te predloge bo proučilo obrambno ministrstvo. V Avstriji volijo Danes odgovor na vprašanje: ali spet enostrankarska vlada ali pa obnovitev koalicije med ljudsko in socialistično stranko OD NAŠEGA POROČEVALCA DUNAJ, 28. febr. (Po telefonu). Jutri bo nekaj več kot pet milijonov avstrijskih volivcev izreklo sodbo o zadevi, ki zaposluje tukajšnje politologe in politike že vrsto let: ali je za Avstrijo primernejša enostrankarska ali koalicijska vlada? Odgovor na to vprašanje bo zdaj možen predvsem zaradi tega, ker imajo Avstrijci po dvajsetletnih izkušnjah s koalicijo zdaj tudi štiriletne izkušnje z enostrankarsko vlado. Ob koncu volilne kampanje še vedno prevladuje mnenje, da bo konservativna ljudska stranka (OVP), ki jo vodi sedaj kancler Josef Klaus., izgubila absolutno večino (85 mandatov) in da se Avstrija s ponedeljkom torej vrača h koalicijski vladavini. Najverjetneje je. da bodo sklenili takoimanovano »veliko« koalicijo, kakršno so imeli že prej. Na splošno namreč pričakujejo, da bodo socalisti dobili več kot polovico glasov od približno 400 tisoč mladih volilcev, ki letos prvič volijo; s tem bi utegnili doseči ravnotežje a konservativci in obnovitev koalicije OVP — SPO bi se ponudila sama od sebe. Pomembna novost letošnjih volitev je, da tokrat velja zakon, s katerim so znižali volilno starost z 20 na 19 let; okrog 90 tisoč »najstnikov« se bo verjetno zaupalo socialistom, posebno ker tl zahtevajo, naj bi skrajšali obvezni vojaški rak z 9 na 6 mesecev. Pričakujejo tudi, da bo precejšen del dosedanjih volilcev razpadajoče avstrij- Popit med mladinci Predsednikom občinskih organizacij ZMS govoril o aktualnih vprašanjih LJUBLJANA, 28. febr. Predsednik CK ZKS France Popit je dopoldne na rednem mesečnem srečanju predsednikov občinskih organizacij ZMS govoril najprej o nekaterih uspehih, ki jih je naša skupnost kljub številnim težavam dosegla v zadnjem času; pri tem je še posebej podčrtal dosežke v kmetijstvu, kjer se je Jugoslavija iz pogostega uvoznika kmetijskih pridelkov spremenila v izvoznika. Opozoril je tudi na sposobnost Industrije, ki že pretežno krije potrebe domačega trga ter se uspešno uveljavlja tudi na tujih tržiščih. FRANC POPIT Franc Popit je nato govoril o nerešenih vprašanjih v sistemu planiranja, ki se razvija znotraj samoupravnih odnosov ter tržnih zakonitosti. Strinjal se je z idejami o pomembnosti terciarnih dejavnosti, vendar pri tem, kot je dejal, ne bi smeli pozabljati na strukturo sedanjih zmogljivosti, na že vložen kapital in že zaposlene, še več pozornosti je treba posvetiti nosilcem propulzivne-ga razvoja ter pri tem težiti m kompleksno povezovanje proizvodnje, trgovine, bančnih sredstev in znanosti. Ob prizadevanju ZIS za optimalno gospodarsko rast ter stabilnost gospodarskih gibanj je Franc Popit pozitivno ocenil lansko rast proizvodnje, produktivnosti, zaposlenosti, izraza ter integracijskih gibanj, manj uspehov pa smo po njegovem mnenju dosegli pri investicijah, pri odpravljanju nelikvkknostl in na področju stabilizacije cen. Svoje uvodno raanišljanje Je zaključil s besedami o politiki do cerkve ter se zavzel za realno dimenzioniranje problema klerikalizma v Sloveniji, kjer je Cesto čutiti pretiravanje in posploševanje ob poanmeiTTtih primerih. Cerkev Je treba gledati iz samoupravnih socialnih postelj ter pri tem videti njeno dejansko vlogo in okvir. V razpravi, ki jo je vodil piafniniir re Uši konference ZMS Mitja Gorjup, ■o udeleženci postavili vrsto vprašanj o položaju mladih v samoupravljanju, o struk- turi zunanjetrgovinske menjave, razvoju nerazvitih področij, srednjeročnem programu razvoja ter potrebnih sistemskih spremembah, O nacionalizmu in unitarizmu in o težavah mladih pri spreminjanju razmer v šolstvu. V drugem delu srečanja so se pogovorili o nekaterih aktualnih nalogah pri delu ZMS, še posebej o praznovanju meseca mladosti. Rečeno je bilo, da bi vsej tej aktivnosti morala veliko pozornost posvetiti tudi sredstva javnega obveščanja, ki običajno zelo skopo in pomanjkljivo poročajo o poteku štafete, nikdar pa ne spremljajo velike aktivnosti mladine, ki se odvija ob njej. SLAVKO PREGL ske komunistične partije ki večina pripadnikov stranke socialističnega disidenta Franza Olacba, »Demokratične stranke svobode« (DEP), tokrat pripadlo SPO. Tako Soglasje Gromiko -VVinzer Ministra ZSSR in NDR sta »soglašala« pred sestankom Brandt-Stoph BERLIN, 28. febr. (Tanjug) — Problemi' evropske varnosti, še zlasti P* odnosi med nemškima državama so dobili pomembno mesto v pogovorih med zunanjima ministroma ZSSR in NDR Andrejem Groznikom in Ottom Winzerjem. Sporočilo, ki so ga objavili tu sinoči po odhodu sovjetskega ministra iz Berlina, poudarja, da so pogovori potekli v prisrčnosti in ob popolni skladnosti stališč. Opazovalci pripisujejo temu obisku še večji pomen zaradi predvidenega srečanja šefov vlad obeh nemških držav. Minister Gromiko se je na poti iz Berlina ustavil za kratek čas še v Varšavi in se pogovarjal s prvim sekretarjem PZDP Wladyslawom Gomul-ko. o pogovorih v pravi, da se ZSSR in ___ popolnoma strinjata glede stikov z ZR Nemčijo. »Pričakujeta tudi, da bo vlada ZR Nemčije pokazala v svoji politiki odgovornost in realizem«, je še rečeno v sporočilu. Razkritje o novem zločinu v Vietnamu LOS ANGELES, 28. febr. (AP). Neki bivši pripadnik ameriških sanitetnih enot v Vietnamu je izjavil včeraj, da so ameriški vojaki »iz ljubega miru« ubili 19 južno-vietnamskih civilistov. Na tiskovni konferenci Je 22-letni James D. Henry povedal, da se je ta pokol zgodil 8. februarja 1968 v južno-vietnamski vasici blizu Da Nanga. »Iz trte izviti« miragei za Peking PEKING, 28. febr. (AP) — Francoski generalni konzul v Hongkongu je danes izjavil, da mu m nič znanega o tem, da bi Francija prodala LR Kitajski 48 lovskih bombnikov tipa »mirage«. To novico so danes objavile vse svetovne agencije, sklicujoč se na pisanje hongkonškega lista »Star«. imajo socialisti z nekdanjim zunanjim mtnfattmgn Brunom Kretskim na čelu, ki so Imeli doslej samo 74 mandatov v parlamentu, resnično vse možnosti, da se vrnejo v vlado Obstaja tudi možnost sklenitve »male koalicije« obeh desničarskih strank. »Svobodnjaška« stranka bivših nacistov VFO (doslej Sest mandatov) se zelo ponuja vladni stranki in je pripravljena tudi za majhen honorar (enega ali dveh ministrstev) podpreti ljudsko stranko in preprečiti socialistični come back. Tukajšnji opazovalci sodijo, da za koalicijo meščanskega bloka ni mnogo možnosti. ker se sindikati in večji del industrij alcev. želijo izogniti napetostim, ki bi gotovo bile posledica takšna polarizacije, tudi v tujini, posebno pri sosedih, M takšne formule sprejeli s simpatijo. V vladnih krogih se za jutri predvsem boje slabega vremena. Dokazano je namreč, da 70 do M odstotkov volivcev, ki šive v alpskih naseljih nad 800 metrov nadmorske višine, oddaja glasove konservativni stranki. Zato glasilo OVP »VolksblatU že danes preventivno govori o možnosti, da se naga desničarske stranke »izgubi v snežnih zametih«. SLAVKO FRAS Sihanuk o Južnem Vietnamu Sef Kambodže:,Hanoi In FNO sta ga sklenila nevtralizirati PARIZ, 28. febr. (APP) — Set kamboške države princ Norodom Sihanuk piše danes v francoski reviji »Preuves«, da so se predstavniki DR Vietnama In Fronte za osvoboditev Južnega Vietnama med pogrebom predsednika Ho Si Minila sporazumeli, da bo Južni Vietnam po morebitnem odhodu Američanov nekaj let nevtralen tako kot Kambodža. Državo bi upravljala začasna revolucionarna vlada, za katero bi po odhodu Američanov prebivalstvo Juga množično glasovalo, je še dodal Norodom Sihanuk. V Saigon je prodrla davi skupina kakih 10 borcev fronte narodne osvoboditve in se na ulicah kitajske četrti Cho-lon eno uro srdito bojevala s policisti in vojaki saigonske-ga režima. Pred tem je eksplozija plastične bombe porušila v Cholonu poslopje, v katerem je štab civilne obrambe saigonskega režima. Na vietnamskem bojišču se spopadi nadaljujejo, aktivnost osvobodilnih sil je stalna, še vedno pa ni znamenj o spomladanski ofenzivi, ki jo ameriške in saigonske čete napovedujejo in pričakujejo. Z vlado ne gre nikamor Pogajanja o izhodu iz italijansko vladno krize so se zataknila OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 28. febr. (Po telefonu). Italijanska vladna kriza je na mrtvi točki. Nasprotja med štirimi strankami, ki hočejo obnoviti koalicijo, so tolikšna, da so pogajanja prekinjena. Za zdaj ni jasno, od kod bi lahko prišli novi elementi, ki bi sprostili položaj. Mandat za sestavo nove vlade, ki jo je prevzel Marjano Rumor, je postal negotov. Najbolj zgovorno razlago za takšno stanje so podali socialisti. Po mnenju De Martina in socialistične direkcije, dosedanja pogajanja niso prinesla sprejemljivih rezultatov, niti niso razkrila vseh kart, na katere igrajo koalicijski partnerji. V treh točkah PSI ne more ln noče popustiti: v gospodarsko socialni politiki, ki bi ščitila pridobitve sindikalnih bojev, v politični avtonomiji, ki bi stranki mimo vladnega sporazuma dopuščala neki manevrski prostor v Območju italijanskega delavskega gibanja, ter v vprašanju, ki se kaže kot obramba suverenosti italijanskega parlamenta nasproti manevrom Vatikana ki krščanske demokracije okrog razveze zakona. Sinočnje sporočilo direkcije PSI je v teh točkah zelo odločno, v isti sapi pa govori o tem, da politika levega centra nima alternative in da so -socialisti slej ko prej pripravljeni sodelovati v četverni vladi, če bodo druge stranke in predvsem krščansko demokratska dale zagotovi j iv bi jasen odgovor na socialistične teze. Večina današnjih italijanskih komentarjev se suče okrog muli, da druge »normalne« .-rešitve mimo četverne vlade v resnici ni. Toda. če so težave okrog levega centra nekateri lahko precej časa prikazovali kot posledico spora med socialisti in socialnimi demokrati, se je položaj razbistril v toliko, da so si odkrito stopili nasproti krščanski demokrati in socialisti. Pri tem pa so stvari negotove tudi zato, ker so se v sami krščansko demokratski stranki spet zaostrile polemike, krščansko demokratska levica ni zadovoljna z reševanjem vladne krize in glasno kritizira. Mandatar Mariano Rumor je dopoldne sprejel De Martina, Feria in La Malfo, potem pa se je posvetoval s predstavniki svoje stranke. TIT VIDMAR »Modre čelade« v denarni zagati ATENE, 28. febr. (Tanjug). Iz Nikozije poročajo, da je postalo sporno, ali bodo na Cipru še naprej ostale modre čelade OZN, primanjkuje denarja za njihovo vzdrževanje. Po teta poročilih so nekatere države odpovedale plačilo svojega prispevka za vzdrževanje mirovnih sil OZN, tako da znaša primanjkljaj že zdaj okoli 5 milijonov funtov šter-lingov. LJA sil k, išAZDUCKi i«iAu — francoski predsednik Pompidou je doMvel v lep tudi io racije zoper prodajo modernih lovcev Libiji; s predsednikom ZDA n sta razčistila ozračje a o to h nespocamna se nista sporazumela. Vendar pa bo po njunem mnenju odnos med ZDA hi Francij vseboval manj območij negotovosti kot doslej. Telefoto: UP JUGOSLOVANSKI PIONIRJI NA SNEGU IN LEDU — Prvi dan tekem v okviru I. zimskih pionirskih iger Jugoslavije je minil v znamenju hudih in izenačenih bojev na snegu in ledu. Naš posnetek je s Šmihela nad Mozirjem, kjer se je merilo 57 tekmovalcev in tekmovalk v sankanju. Foto: Busič Zveza Palestincev Njihovo vodstvo se trudi ustvariti »popolno organsko enotnost« različnih organizacij — Pet točk sporazuma ckT*'' KAIRO. 28. febr. (Tanjug, AP). Kairski tisk piše. da si skupno palestinsko poveljstvo, ki zaseda te dni v Arna nu, prizadeva doseči popolno organsko enotnost vseh palestinskih odporniških organizacij. Libanonske oblasti pa so sklenile s palestinskim gibanjem sporazum, obsegajoč pet točk, ki natančneje določa pristojnosti enih in drugih ter status palestinskih komandosov ▼ Libanonu, zlasti v begunskih taboriščih. Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih obravnava skupno palestinsko poveljstvo na sedanjem zasedanju v Ama-nu, je ustanovitev enotne operativne sekcije, ki bi povezovala vse akcije komandosov. To bi omogočilo razmah oboroženega odporniškega gibanja. Na dnevnem redu so tudi priprave na prihodnje zasedanje palestinskega nacionalnega sve- Pompidou -Nixon: kot prej Edini rezultat »zoženi nesporazumi« o vseh pomembnih vprašanjih WASHINGTON, 28. febr. (Tanjug). Tridnevni pogovori Nbcoo—Pompidou niso zmanjšali razločkov med ameriško in francosko vlado, kar zadeva najaktualnejše mednarodne probleme. V obveščevalnih ameriških krogih pa poudarjajo, da je bil glavni namen pogovorov — izboljšati odnose med državama — vendarle dosežen. Pri tem pripominjajo, da so se zdaj zožila področja, glede katerih se državi ne ujemata. Državnika sta ugotovila, da sta obe strani voljni poiskati »praktične rešitve«, vendar sta, kar zadeva nekatere najbolj aktualne zadeve, ostala vendarle enako daleč vsak sebi kot doslej. Preostalo pa je upanje, da se bosta državi »v prihodnje bolj kot v preteklosti znašli na vzporednih, če ne na letih poteh«. Kar zadeva Srednji vzhod, sta se Nizon ln Pompidou strinjala samo v tem. da se izraelako-arabski spopad nikakor ne sme razširiti v spopad med velikimi silami. Glede vseh drugih vidikov te krize pa so razhajanja oetala Niti glede Vietnama nista odstranila razlik v tališčih Nizon je namreč svojega gosta »eanantl s potjo ln načinom, ki ju je Ubral za obnovitev miru v tam delu sveta, Pompidou pa Je, tabo as adi, dal vedatl, da ae ne strinja s ameriško metodo v pariških pogovorita in da bi ZDA morale biti prožnejše do Ha- ta (parlamenta). V njem je bila doslej zastopana večdha, ne pa tudi vse organizacije komandosov. Gre za to, da palestinski nacionalni svet postane še bolj reprezentativno telo. Po .sporazumu, ki so ga sklenile libanonske oblasti in palestinsko gibanje, je palestinsko skupno poveljstvo odgovorno za varnost v begunskih taboriščih, libanonske varnostne .sile pa bodo skrbele za red na pri voznih poteh. Prepovedano je vojaško urjenje v taboriščih. Prav tako je oboroženim komandosom prepovedan dostop v javne kraje. Prehajanje komandosov čez sirsko-libanon-sko mejo bo stvar skupnega palestinskega poveljstva. V begunskih taboriščih bodo ustanovili odbore za delovanje jskmih služb. Izdali bodo posebno uredbo o zbiranju prostovoljnih prispevkov v Libanonu za palestinsko gibanje. S tem je uresničen načelni sporazum, sklenjen med palestinskim gibanjem in libanonsko vlado novembra v Kairu. Libanonska skrajna desnica pa je ponovno zahtevala, naj pridejo na demarkacijsko čr- Zadnje slovo od Simiča BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug) — Na novem beograjskem pokopališču so danes upepelili truplo Stanoja Simiča, znanega jugoslovanskega diplomata in politika. Ob navzočnosti uglednih jugoslovanskih družbenopolitičnih delavcev, njegovih prijateljev in mancev ter velikega števila Beograjčanov sta se od pokojnika poslovila član sveta federacije dr. Aleš Bebler in predstavnik beograjske konference SZDL Fera Djokovič. Na mrliški oder so položili venec predsednika republike in venec skupščine ter izvršnega sveta SR Srbije. Ameriški vesoljci v Bukarešti BUKAREŠTA. 28. febr. — (Tanjug) — Ameriški vesoljci Charles Gonrad, Richard Gordan ln Alan Been, ki so leteli na Luno s ašpoUom 12«. so danes skupaj s svojimi ženami prišli n* obisk v Bukarešto, kjer bodo ostali do ponedeljka. Sprejela Jih je tisočglava mnpžlca. Popoldne so se trije vesoljci pogovarjali v politehniš-kem inštitutu s študenti, pozneje pa so se sestali s romunskimi znanstveniki. to med Libanonom m Izraelom čete OZN. Delegati štirih velesa so se danes ▼ OZN skoraj štiri ure ubadali s krizo na Srednjem vzhodu. Sešli so se prt ameriškem veleposlaniku Charlesu Yostu. Ta je po današnjem sestanku izjavil, da »kot ponavadi tudi danes nima kaj pripomniti«. 2e sinoči pa je Yost dejal, da pogovori niso nič kaj obetajoči. Jordanski kralj Husein je danes izjavil, da »Arabci ne odobravajo napadov na civiliste bodisi na zemlji ali v zraku«. »Menimo, da je to zločin. Toda zakaj svet dopušča ubijanje civilistov na njihovi lastni zemlji in bombardiranje nedolžnih ljudi z napalmskimi bombami?« je vprašal jordanski suveren. Ostri pogoji Londona EGS terja od Britanije, da takoj prevzame breme kmetijskih financ BRUSELJ, 28. febr. (Reuter) — Velika Britanija ne bo mogla biti deležna ugodnosti carinske unije »šesterice« v primeru, da pride v EGS, dokler ne bo prevzela ustrezne odgovornosti za skupno kmetijsko politiko. To je, kot se je izvedelo v dobro obveščenih krogih, stališče izvršne komisije EGS in njenega predsednika Jeana Reya za pogovore z londonsko vlado. Velika Britanija pa je svoj vstop v Evropsko gospodarsko skupnost delno pogojih s priznanjem kmetijskih olajšav. Izvršna komisija je pozvala vlade držav članic, naj Oblikujejo svoja stališča do pogovorov z Veliko Britanijo o problemih industrijskih dobrin ln kmetijske proizvodnje. Njeno mnenje Je, da morajo imeti vse države, ki kandidirajo za vstop v EGS. enako dolgo prehodno obdobje, se pravi, da Veliki Britaniji ne bi priznali nobenih olajšav. Londonska vlada, pa želi, da M bilo prehodno obdobje od vstopa v EGS do prevzema vseh obvemosti te skupnosti čim krajše za industrijsko blago in čim daljše as industrijske pridelke. Zunanji ministri šestih držav zahodnoevropskega skupnega tržišča se bodo sestali 6. marca v Bruslju. Izvršna komisija EGS in posebna delovna skupina Jim bosta predložili še oblikovano stališče Ob vseh teh vprašanjih Skupni sklep pa bodo sprejeli ministri. Karambee žarometi so ugasnili, ovacije so utihnile, zdravice izzvenele, cvetje uvelo. Vsa ta lepa spremljajoča obeležja državniških potovanj in srečanj s prijatelji so se seveda neizbrisno vtisnila v spomin vseh neposrednih udeležencev te koristne, dolge in utrudljive turneje predsednika Tita po vzhodni in severni Afriki. Toda za zgodovino je ostalo nekaj mnogo bolj otipljivega in trajnega. Pred nami leži sedem dokumentov, sedem sklepnih sporočil, v katerih podpisniki brez zdravičar-skega zanosa ugotavljajo, v čem se njihova gledišča ujemajo in za kakšne in kolikšne prihodnje akcije je to izraženo in podpisano soglasje zanesljiva podlaga. Politiki in državniki v mnogih prestolnicah so zdaj usmerili svoja politična povečevalna stekla na besedila teh sedmih dokumentov. Sodimo, da podobna operacija čaka tudi naše pristojne politične kroge, dasiravno se pri tem cilji, izhodišča, pristop in smoter te naše analize razlikujejo od tistih, ki usmerjajo delo tujih politikov, ki niso neposredno prizadeti. Naš cilj mora biti nesporno, da ugotovimo s kar največjo dozo realizma pravo aktualno stanje, politično razpoloženje, stopnjo pkcij^ ske pripravljenosti Vseh naših partnerjev. Saldo, ki ga bo takšna trezna analiza pokazala, nam bo zagotovil podlago za prav tolikanj trezno oceno učinkov, ki jih turneja omogoča, oziroma za odločitev, kolikšne in kakšne konkretne premike in prihodnje poteze lahko storimo, ne da bi tvegali izgubo enega samega zaveznika, kaj šele osamitev. Pomembnost naših sedanjih teženj in načrtov nam seveda narekuje zagnanost, vztrajnost, toda tudi prav tolikšno hladnokrvno razsodnost in previdnost. Saj gre za uspeh načrtovane tretje konference šefov neuvrščenih držav in vlad. Saj gre za tako pripravljeno proslavo obletnice OZN, ki bi pripomogla k večji afirmaciji tega, z ničimer zamenljivega potencialnega instrumenta za enakopravno in univerzalno mednarodno sodelovanje, za takšen program proslave,' ki bi pripomogel k afirmaciji OZN, ki torej ne' bi bila nasledek razglašanja naprednih načel, marveč predvsem postopnega praktičnega uveljavljanja teh načel. Saj gre za to, da bi bilo vse te cilje treba doseči v času, ko ni mogoče zanikati delovanja mnogih nasprotujočih silnic, zaradi karerih so sedanje mednarodne razmere in odnosi tako zapleteni in tako polni skritih in vidnih nevarnosti. In naposled — saj gre za to, da se priznana vitalnost načel politike neuvrščenosti izrazi in potrdi še bolj kot doslej, v povečani in res složni aktivnosti. Tudi skupnost neuvrščenih bi v sedanjem obdobju lahko zapisala na svoj prapor kot temeljno mobilizacijsko geslo Kenjrattin »Karambee« — združevanje sil. VIDA HREŠČAK r i* DELO POROČILA Prihodnji teden v skupščini SRS V sredo bo soja social* ■»zdravstvenega zbora LJUBLJANA, 28. febr. — V sredo bo tudi socialnozdrav-stveni sbor republiške skupščine napravljal in sklepal o tam, kako uresničiti sklepa in priporočila za izpopolnitev sistema družbene skrbi ■a predvojne revolucionarje in borce NOV. Republiški »bor je spredel dopolnilo, glede katerega se bo moral odločiti tudi ta »bor. Gre namreč za posebno skrb za tiste kmete borce, ki zaradi starosti, onemoglosti ali iz zdravstvenih razlogov ne morejo plačati prispevka in zato nimajo potrjenih adrav-stvenih izkaznic. Zbor bo Obravnaval tudi poročilo o poteku družbenega dogovarjanja o oblikovanju in delitvi dohodka na podroCju zdravstva ln zavod- Sklepal bo o predlogu zakona o zaposlovanju slepih invalidnih oseb ter o predlogu stališč in sklepov v zvezi s problematiko higlensko-epidemiološke službe. Odbor prosvetno-kul turnega zbora za telesno kulturo ima na dnevnem redu svoje seje med drugim tudi osnutek koncepta razvoja Mesne kulture v Sloveniji in problematiko kakovostnega in vrhunskega športa. Na dnevnih redih sej odborov so med drugim tudi po-roCko ZIS o elektroenergetski bilanci za leto 1970. predlog resolucije o socialnem varstvu, predlog za izdajo zakona o družini, razpravljali pa bodo tudi o merilih in pogojih za zagotavljanje dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1970. Prihodnji teden bodo seje tudi več komisij za revizijo zakonov. Ena izmed njih bo razpravljala o gradivu zvezne komisije s področja kre-ditno-monetaraega in bančnega sistema. v. J. Delo IS in njegovih odborov Na seji IS osnutki zako* nov s področja zdrav* stva in socialna politike V začetku prihodnjega tedna bo seji izvršnega sveta Slovenije, na kateri bodo Obravnavali osnutke zakonskih predpisov s področja zdravstva in socialne politike. Sklicane so tudi seje poea-memih odborov izvršnega sveta. Tako bo odbor za gospodarstvo obravnaval zaključni račun cestnega sklada za leto 1969 in načrt sklada za leto 1970, s področja prometa informacijo o izdelavi predloga zakona o javnih cestah ter informacijo o oprostitvi železniških transportnih podjetij zveznega in republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega raanerja ter sklep o ustanovitvi komiteja IS za promet. Nadalje bo odbor obravnaval še zaključni račun vodnega sklada SRS za leto 1969 in načrt sklada za leto 1970. s področja kmetijstva pa poročilo o izvajanju sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji, poročilo o delu kmetijske pospeševalne in strokovne službe v letu 1989 in program dela, organizacijo in financiranje kmetijske pospeševalne in strokovne službe v letu 1970. Odbor za socialno politiko h) komunalna vprašanja bo obravnaval informacijo o »veanem programu geodetskih det izmeritve zemljišč v Obdobju 1971—1975 ter informacijo o delovnem času zdravstvenih delavcev. Na dnevnem redu bo med drugim tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih. Odbor za znanost, kulturo in prosveto bo obravnaval analizo o položaju in razvojnih možnostih srednjega kmetijskega šolstva v Sloveniji in predlog resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanj* na samoupravni podlagi, ki jo pripravlja zvezna skupščina. Odbor za samoupravljanje In notranjo politiko pa bo obravnaval nekatera vprašanja s področja notranjih zadev. Velik obmejni promet SE2ANA, 28. febr. — Lanski prizori dolgih avtomobilskih kolon na enem izmed največjih Jugoslovanskih ob-mejnih prebodov Fernetiči so se danes spet ponovili. Od agodnjih jutranjih ur naprej so Imeli obmejni organi ves dan polne' roke dela. Lepo sončno soboto so naši izletniki — večinoma is Slovenije in Hrvatske — izkoristili m izlete v Trst in Benetke. Cariniki ugotavljajo, da se Je letožnja turistična eeeona pri njih že začela. Pravijo, da bodo čakanje na prehodu poskušali čimbolj zmanjšati. N. S. Zvečane devizne rezerve Povzetek ocene o blagovni menjavi in plačilni bilanci, ki jo je dal podpredsednik ZIS dr. Nikola Miljanič v ekspozeju o gibanju gospodarstva V svojem ekspozeju o gibanjih gospodarstva v začetku letošnje«* leta Je podpredsednik ZIS dr. Nikol* Miljanič na skupni seji zbora narodov in goapodar-■kega M»o*a v sveml SkupUBni poatttvno ocenil gibanje lzvoaa to uvoza ▼ prvih dveh mezečih tega leta, V zadnjih Štirih mesecih, z januarjem, se Je izvoa povečal za M odstotkov, uvca pa samo m 4 odstotke v primerjavi s istim Ista- Samo v januarju je isvos narastel s* 31 odstotkov, medtem ko je bil uvos nižji za dva odstotka. V 23 dneh februarja je bil isvos v primerjavi s lanskim februarjem za 50 odstotkov, uvos pa za približno 5 odstotkov večji- Čeprav je še prezgodaj povzemati iz tega kakšne zanesljivejše sklepe. Je dejal Miljanič, pa je nujno treba še nadalje skrbeti za ustreme ukrepe.. da bi se izvoa in uvoz razvijala po tej poU tudi letos. Podpredsednik ZIS je dejal, da ne želi komentirati govoric o dozdevnih težavah naše države, kar zadeva plačilno bilanco. Navedel je podatke, iz katerih sledi tole: Po nepopolnih podatkih Narodne banke se je leta 1969 naša zadolženost na Območju konvertibilnih valut, in sicer zadolženost na srednjeročni in dolgoročni osnovi — povečala za okrog 10 odstotkov. Hkrati se je v tem obdobju povečal devizni dotok s tega območja za okrog 27 odstotkov. Gibanja na področju deviznih rezerv ki tako imenovanih kratkoročnih Obvezno- Kmjeviču nagrada kritike BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug) — Književniku Vuku Kmjeviču go danes slovesno izročili letošnjo nagrado ** časopisno kritiko »Milan Bogdanovič«; nagrado je ustanovila kultumo-prosvotna skupnost Srbije. Ko je utemeljeval nagrado, je predsednik žirije Dragan Jeremic opozoril na odlike Kmjevlčeve književne kritike, posebno kritike o krizi eseja »Proplanak i um« Dušana Matiča, ki je bila pod naslovom »Duhovne vratolomne« objavljene v Politiki. str Narodne banke in nasproti tujku prav tako kažejo nekaj zboljšanja v letu 1960. Konec tega leta so se devizne raeerva povečale v primerjavi z letom 1968 za okrog 159 milijonov dolarjev (stanje 31. XII. 1969 je bilo Šola — skopsko darilo Banjaluki BANJALUKA. 28. febr. (Tanjug) — V Banjaluki bodo Jutri položili temeljni tunu ra sodobno osnovno šolo; šola Je darilo mesta Skopja. Grajena bo približno ra 560 učencev, imela pa bo 18 učfl-nlc, kabinete, telovadnico, kuhinjo in druge potrebne prostore. Z opremo vred bo stala od 6 do S milijonov dinarjev, gradilo pa Jo bo Skopsko gradbeno podjetje Patagonija. Zgrajena bo predvidoma do prihodnjega šolskega leta. Izobrazba in zaposlovanje Predlogi občinske konference ZM v Mariboru za ukrepe na po* dračju izobraževanja, ki postaja pogoj za zaposlovanje mladih MARIBOR. 28. febr. Na današnji seji občinske konference ZMS Maribor so razpravljali o perečih problemih izobraževanja, kadrovske politike, zaposlovanje to brezposelnosti v občini. Ob koncu so navadit oceno problemov in aprejeh obveznosti, kako naj mladina to njena organizacija vplivata na odpravljanje slabosti. V mariborski občini je bilo lani povprečno 2500 nezaposlenih, od trii skoraj 80 odstotkov takih, ki niso dokončali osemletne šole; mlajših od 25 let pa je bilo 54 odst. Glavni vzrok za nezaposlenost je v premajhni izobrazbi. Zato naj bi. vključili v nadaljnje teobraževa-nje po končani šolski obveznosti nezaposlene in za- poslene mladince, ki osnovne šole niso končali uspešno. Začasno naj bi omogočili, da bi se nekaterih poklicev lahko izučil) tudi mladinci, ki nimajo popolne osemletke. Sedanji prevelik osip učencev v osnovni šoli im naj bi odpravljali tudi s tem, da bi prilagojevali učne programe zmogljivosti otrok in s tem. da bi odpravljali dru- 50-odstotni osip v osnovnih šolah Zavod za statistiko objavil jugoslovanske podatke o osnovnih in srednjih šolah BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug). Po prvih podatkih zveznega zavoda za statistiko je v Šolskem letu 1968/69 v vsej Jugoslaviji končalo osemletno šolanje 242.241 rednih učencev. Iz tega podatka žal ni razvidno, koliko otrok sploh ne konča osemletke. Analiza zveznega sveta za izobraževanje in kulturo o drufbeno-ekonomskfh odnosih in materialni podlagi izobraževanja je odkrila, da v eni gen -iji samo 50 odstotkov otrok pravočasno konča osemletno šolanje. Solo zapuščajo predvsem učenci 4. in 5. razreda. Ponekod opravičujejo to z nezadostnim številom šol, z neugodno lokacijo šol, s pomanjkanjem učnega kadra itd. V Sloveniji je v minulem šolskem letu končalo osmi razred osnovne šole 20.225 učencev, v Srbiji na primer 97.910. v Makedoniji pa 20.798. Sole ra kvalificirane delavce je v Jugoslaviji lam končalo 67.480 učencev, tehniške in druge strokovne šole pa 38.406 učencev. Kaže, da se mladina rada vpisuje na tehniške tat ekonomske šole; lani si je pridobilo ustrez- no izobrazbo v tehniških šolah 15.613 učencev, v ekonomskih pa 11.257. Veliko manj pa jih je končalo medicinske šole (6.330) in kmetijske šole (2.824). Najmanj maturantov je bilo lani v hidrometeoroloških (57) in veterinarskih srednjih šolah (37). Gimnazijo je končalo 35.216 dijakov. V šolah za odrasle so lani podelili 20.766 zaključnih spričeval. Za učitelje se je izobrazilo 3.869 dijakov. Marčeve slovesnosti SARAJEVO, 28. febr. (Tanjug) — Danes so se začele marčne slovesnosti z naslovom »ženska, cvetje, in lepota«. ki jih prireja sarajevsko podjetje »Parit« v dvoranah Skenderije ob mednarodnem ženskem dnevu. ge pomanjkljivosti v šolstvu tat v družbi. Nad velikim številom nezaposlene mladine zavodi tat ustanove nimajo nobene evidence, ker se ti mladinci sami niso prijavili. Zeto je naloga občinske konference tat aktivov, da sodelujejo g njimi; neprijavljeni mladinci so namreč največji problem v naši družbi. Konferenca je podprla dejavnost komunalnega ravoda za zaposlovanje; ne more ra-zunteti, zakaj polovica gospodarskih organizacij v občini ni podpirala dogovora o skupnih izhodiščih pritoke zaposlovanja tat o ukrotita za izboljšanje pogojev zaposlovanja. Ne strinja se s premalo poučenim odpuščanjem delavcev /odpuščajo jih zlasti zaradi modernizacije proizvodnje). 6* takim delavcem ne zagotovijo druge zaposlitve. Podprla je akcijo sindikatov tat drugih dejavnikov pri reševanju problematike v mariborski tekstilni tovarni. Uspehi soboških pevcev MUR. SOBOTA, 28. fe-bruarja — dani sindikalne, ga pevskega Zbora »Stefan Kovač« v Murski Soboti so imeli sinoči svoj drugi letni občni zbor. Pregled dela Je pokazal, da Ja imel sbor v zadnjem letu kar 49 nastopov (od tega 23 samostojnih) v raznih krajih Slovenije, v Avstriji in na Madžarskem. Z zadovoljstvom so ugotovili tudi kakovostno rast pevskega zbora, ki je dobil za izvajanje bogatega programa narodnih, partizanskih in umetnih pesmi veliko priznanj doma in v tujini. Sinoči so člani pevskega zbora ugotovili, da imajo možnosti za nadaljnjo kakovostno rast. To nalogo pa so povezali z denarnimi težavami in a vprašanjem prostorov za vaje. Sedaj gostujejo v pionirskem domu, ki pa ga bodo kmalu porušili. Zato se niso strinjali s tem, da so lepo dvorano v soboškem zadružnem domu spremenili v skladišče. B.B. OBJAVA Spremenjene tarife za prodajo električne energije odjemalcem na nizki napetosti podjetij za distribucijo električne energije: Elektro Celje, Elektro Gorica, Elak-tro Kranj, Elektro Ljubljana in Elektro Maribor. Na podlagi 10. člena temeljnega zakona o elektrogospodarstvu (Ur. 1. SFRJ, št. 17/65, 9/68, 50/68), na podlagi 19. člena uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. 1. SFRJ. št. 24/65) in skladno z odlokom Zveznega izvršnega sveta o načinu oblikovanja cene električne energije, ki jo dobavljajo podjetja ra distribucijo električne energije (Ur. i. SFRJ, št. 6/70), so delavski sveti zgoraj navedenih podjetij sprejeli naslednje nove TARIFNE POSTAVKE Odjemu Za 1. tartano stopnjo Energija moč Mma Jalova dta/kw par/kWh par/kV Arh VT MT VT MT Za n. tartano stopnjo Za moč Enarglja 1 kW Delovna Jalova 1 kW din par/kWl> par/kVArh mmečno VT 1CT VT MT 9 — — 12 — — %A kV 20 17 SO 80 Tarifa ra odjemalce na visoki napetosti Ostale določbe pravilnika o tarifi ra prodalo električna energije kot splošnega akta e ktrodistribuciJskEh podjetij ostanejo veljavne. Spremenjena tarifa ra prodajo električne energije odjemalcem na napetosti prične valjati 31. marca 1970 tat ec bo uporabljala po prvem branju merilnih naprav v mesecu aprilu 1970. Tolmačenje kratic: VT — večje tarifne postavke (ob dela vnJdh ln praznikih od 6. do 13. ure in od 10. 21. ure) BCT — manjše tarifne postovke (ob dela viških od 13. do 10. ure to od 21. do 0. ure; ob nedeljah ven dan) Podjetja ra distribucijo električna energije: Elektro Celje, Elektro Gorica, Elektro Kranj, Elektro Ljubljana. Elektro Maribor 335 milijonov dolarjev). Konec 1968. leto ao bile devizne reeerve m okrog 57 milijonov dolarjev nišje od krat koračnih obveznosti nasproti tujini. Konec leto 1000 pa so bile drvimie reeerve ve je od kratkoročnih obveenosti nasproti tujtaii. To pomeni. «a so ra lani občutno pove-6ale devme raaerve in da se je hkrati zboljšalo razmer, je med devhaihni. rezervami ta kratkoročnimi obvemost-inl države nasproti tujtaii. Zanimanje mladih za vojaške šole LJUTOMER, 28. febr. — Danes dopoldne je ekipa ra-pubhškega sekretariata ra narodno obrambo obiskala gi-otaaaUo v Ljutomeru in seznanila dijake e pogoji šolanja v vojaških akademijah tar a položajem oficirja JLA po končanem Šolanju, v ras-pravi ao gimnazijci poudarili, da jim je bilo šolanje na vojaških akademijah doslej precej tuje tor da se bo zaradi ugodnosti tega študija marsikdo odločil ra vojaški poklic. Zatem so predstavniki voja-S kih akademij obiskali osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljutomeru, kjer so se s učenci osmih razredov te šole in ravnatelji ostalih osem-letk v ljutomerski občini pogovarjali o pogojih šolanja na srednjih vojaških šolah: doslej se je 9 učencev že odločilo za vojaški poklic. P. P. Konferenca ZM BiH TREBINJE, 28. febr. (Tanjug) — V Trebtaiju se je danes aačela konferenca ZM BiH, ki se je razen 160 izvoljenih delegatov udeležujejo tudi predsednik republiške konference SZDL Todo Kurtovič in številni drugi gostje. Na konferenci obravnavajo poročilo o izvajanju delovnega programa ZM BiH. napravljajo pa tudi o kadrovski politiki in o materialnem položaju organizacij 2SM v tej republiki. Možnost za širše sodelovanje Jugoslovansko-avstrijsko izmenjavo moč zboljšati z našim večjim izvozom Član ZIS Toma Grantu je ▼ intervjuju za avstrijski nestrankarski list »Die Presse« podčrtal, da bi se jugoslovansko-avstrijska trgovinska izmenjava po strukturi lahko zboljšala s povečanjem jugoslovanskega izvoza industrijskih proizvodov, prek dolgoročnih dogovorov o kooperaciji v industrij«. Čeprav je Jugoslavija sklenila z Avstrijo več ko 20 dogovorov o dolgoročni kooperaciji, pa po Granfilovem mnenju to ni dovolj, ker morajo dogovori zajemati ne samo obseg proizvodnje na podlagi avstrijske dokumentacije ali licence, marveč morajo vsebovati tudi dogovor o delitvi dela na tržiščih o-beh držav ali skupnem nastopanju na drugem tržišču. To bi bila zanesljiva pot. ki Listo festivalom so skrčili na trideset Sodijo, da bo tako mogoče denar za ude* ležbo na njih izkoristiti čimbolj smotrno BEOGRAD, 28- febr. (Tanjug). Vse kaže, da se bo jugoslovanska kinematografija predstavljala na mednarodnih festivalih bolj organizirano in smotrno. Upravni odbor poslovnega združenja Jugoslavija film je o tem pred kratkim sprejel nekaj pomembnih sklepov. Direktor festivalov jugoslovanskega Cima Petor Volk je med drugim ob tem dejal: »S komisijo ra kulturne zveze s tujino smo se domenili, da bomo na začetku vsakega leta sestavili li- Mladina je premalo dejavna Občinska konferenca ZM Trbovlje opozorila na slabosti v delu mladih TRBOVLJE, 28. febr. — Občinska konfere-*a zveze mladine Trbovlje je sinoči obvezala predsedstvo konference, da takoj analizira in oceni stanje v občinski organizaciji ta aktivih zveze mladine. Ob skromni udeležbi članov konference ta odsotnosti predstavnikov vodstev »vera komunistov in SZDL Je Občinska konferenca opozorila na slabosti v delu te organlaacije v obči* ni in aktivih. Čeprav se trboveljska mladina lahko pohvali tudi > uspehi, predvsem ne športnem in kulturnem področju, pe so drugi rezultati premajhni glede ne število mladih, zahteve po večji politični dejavnosti mladinske organizacije v samoupravnem ta gospodarskem razvoju in ne nazadnje te tradicionalne aktivnosti mladine v Trbovljah. Na seji je bilo slišati kritične besede o slabem delu mnogih mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. po« smernih članov vodstev aktivov. Občinske kon-ferenoe »vraž mladine in njenih organov. Nič kaj spodbudna ni ugotovitev o ra de- lo v lastri organizaciji. Dagmar »ter. sekretar ZM Slovenije, je v razpravi poudaril, da moro imeti mladina nerimn pred očmi dejstvo. da n«m—to nje v njeni nrganiraclji ne bo nihče detel Cm pa aahtoro dobro politično to organizira-no dalo Zvara mladine. P. B. sto mednarodnih festivalov, na katerih naj bi se predstavili naši filmi. Listo bomo sestavili na podlagi analize doslejšnjih uspehov na festivalih v tujini. Seveda pa bomo upoštevali tudi kulturni pomen vsakega festivala posebej.« Petar Volk je povedal, da so naše filme lani vrteli na 50 mednarodnih festivalih. Na podlagi že omenjene analize so zdaj za 1970. leto izbrali 30 festivalov, porazdeljenih v 4 kategorije. Odbor za propagando pri Jugoslavija filmu je listo skrčil zato, ker meni, da je treba denar za udeležbo na mednaro',--h festivalih izkoriščati čimbolj smotrno. Pri tem je namreč zelo pomembno, da na festivale pošiljamo podnaslovljene filme, propagandno gradivo ta vse drugo, kar bi omogočilo čimboljši uspeh našega filma. bi zagotovila ne samo, da bi se spremenila struktura izmenjave, ampak da M tudi odpravili trgovinski primanjkljaj, ki je vsako leto večji. Prav ta trgovinski primanjkljaj pa bi bil lahko ovira za nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave. Grand nadalje sodi, da bi si morali obe državi prizadevati za nadaljnji razvoj trgovinskega 120.000 parov smučarskih čevljev Tovarna Alpina iz Žirov hodi v korak s tehnologijo in modo v svetu ŽIRI, 28. febr. — Alpina iz 2irov si je pridobila sloves doma in na tujem predvsem s smučarskimi čevlji, ki sicer po vrednosti predstavljajo le četrtino njene proizvodnje. Pri tej vrsti obutve si zato še posebno prizadevajo, da gredo v korak s tehnologijo in modo v svetu. Lani so v proizvodnjo u-vedll pomembno novost s tem, da so vrhnji del čevlja prevlekli z umetnim usnjem. Izdelali so ga v kranjski Savi po temeljitem proučevanju; sodelovali so strokovnjaki is obrit tovarn. Novi material je boljši od naravnega usnja, ker je trpežnejši, enostavnejši za vzdrževanje in daje lepše barvne kombinacije. Pri živih barvah umetnega usnja pa ne gre zanemariti tudi modnega učinka, ki je velikokrat odločilen. Ta novost jim je precej pomagala pri uspešnejši prodaji. Lahko se pohvalijo, da Jim gredo smučarski čevlji dobro v denar, pa tudi s ceno so še kar zadovoljni. t-nni so jih izdelali 70.000 parov. Od tega so doma prodali le 8.000 parov, drugo pa tujim kupcem. Največ so Jih zvozili v ZDA, Kanado, Švico in ZRN. L. S. sistema in za liberalizacijo •izmenjave in da bi to morala biti naloga vlad obeh držav. Granfilu se zdi zelo pomemben razvoj sodelovanja obeh držav na vseh področjih, zlasti v turizmu, prometu prav tako kot tudi znanstveno—tehnično sodelovanje. Vse to lahko prispeva k ubranosti in izenačenju gospodarskih odnosov. Avstrijo in Jugoslavijo kot sosedni državi, ki ne pripadata blokom, povezuje enak interes za to, da najdeta ustrezno mesto v sedanjih gospodarskih skupnostih v Evropi. Avstrijske dobave Jugoslaviji so bile leta 1969 trikrat večje kot leta 1965 (za okrog 102 milijona dolarjev). Takšne potj razvoja trgovinskih odnosov v zadnjih letih, zlasti pa v letu 1969, ni najti pri nobenem drugem trgovinskem partnerju. Granfil je poudaril, da tak razvoj glede na Avstrijo ne ustreza splošni jugoslovanski razvojni poti trgovine z državami EFTA. Jugoslovanski izvoz v te države se je namreč v zadnjih petih letih več kot podvojil, leta 1969 pa je narastel za 26 odstotkov v primerjavi z letom 1968. Velik pomen pripisuje Granfil tudi že tradicionalnim stikom Slovenije in Hrvatske z Avstrijo, z njenimi pokrajinami Koroško, Štajersko in Gradiščansko. V dosedanji praksi so ti stiki prispevali k dobremu sodelovanju, ki bodo tudi v prihodnje gotovo koristni za dobre sosedske odnose. Jugoslavija meni, da bi si bilo treba zlasti prizadevati, da bi našli ustrezne instrumente in načme za še boljši razvoj obmejnega prometa, s tem v zvezi pa tudi sodelovanja. KONČNO TUDI V ^ SLOVENIJI NAJVEČJA SVETOVNA ENCIKLOPEDIČNA REVIJA -ZA MLADE £ e n c i k I o p e d i č n a revija za ni,l a d Obvestilo upokojencem Po sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev bodo letos pokojnine usklajene po 97. in 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju; o tem so bili upokojenci še obveščeni. Uskladitev Je obsežno delo, ki ga zavodi za socialno zavarovanje niso mogli opraviti v slabem mesecu; že na seji skupščine republiške skupnosti je bilo ugotovljeno, da bo to deto trajalo dva meseca. Približno dve tretjini upokojencev bosta dobili rasTko izplačano a pokojnino za mesec marec, preostala tretjina pa a pokojnino za mesec april. Upokojence, ki realike ne bodo dobili s pokojnino za mesec marec, zato prosimo, da s razumevanjem počakajo na izplačilo razlike in da n* sprašujejo na zavode ra socialno aavarot zakaj Jim razlika ni izplačana, ker s terr. vi-mo ovirajo delo tistih lavcev, ki so zadolženi za uskladitev. Vsi upokojenci, katerim je pokojnina usklajena, bodo prejeli naknadno še pismeno obvestilo o preračunu pokojnine, na podlagi katerega se bodo lahko poučili o pravilnosti Izplačil. Zaradi toga naj v primeru, če bi menili, da jim pokojnina ni bila pravilno nakazana, ne intervenirajo po nepotrebnem pri zavodu za socialno zavarovanje, temveč naj počakajo na pismeni odpravek izračuna pokojnine. šele, če upokojenec ne bo soglašal s pismenim odpravkom izračuna usklajene pokojnine, naj se osebno ali pismeno obrne na pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje. Upokojence ponovno prosimo za razumevanje in se jim zanj tudi za-JJuJemo. Republiški zavod za socialno zavarovanje Ljubljana BOr.ASU-O IN 2NA\iENiTo;sTi£pMVoE:^'"'; - ■ ,: V.U££TVO' IN ŽIVALSTVO ‘SVETA I.\ JUGOSLAVIJE -n' KULTURA UM ETNO St. TEHNIKA- - • ,u‘Jr'-IJbKA DfLA najvecjih slikarjev vseh cas ‘.n ,ViE B0W0 NIKOLI 'POZABH-I - , ' “ ' ČLOVEKA. DO ASTRONAVTA * rR^ V 1 J A ~ Ki 'ZHAJA OD HOLANDIJE DO JAPONSKE. OD JUŽNE AFRIKE DO AMERIKE . •• * ' j A - K1 JE DOSEGLA V SVETU IZREDNO VISOKO NAKLADO ~ K' SE BERE KOT ZANIMIV PUSTOLOVSKI ROMAN c-F C J n' * ~ Kl 80 IZHAJALA i 4-DNEVNO I i/cT.mn VEUkEGA FORMATA V ŠTIRI BARVNE M BAKROTISKU IN SE V NH.EMER NE BO RAZLIKOVALA OD ORIGINALA , CENA SAMO 3.50 N DIN' ' 4 NAROČITE JO LAHKO NA SOLI ALI DIREKTNO NA NASLOV: ' CGP D E L O - naročniški oddelek Uu ' 'tova 57 / Mnenja drugih Pompidou v Washingtonu THE GUARDIAN LONDON Pompidou in Nbn» boste morate orado Ib zmanjšati odtujevanj« med njunima Hptelnmn pa Čeprav samo m malo. Fredaedtok de Ganile ni pusta t dediščino veliko prijateljstva. Nova predsednika boste marate r Washtngtonu popraviti to gtrar, kolikor se le de. Ne moreta pa upati, da bocrta popravila vse, posebno odkar je Francija s te amerttke Žide. BOo bi Skoda, de bi to posebno vprašanje vsa druga. Nujno Je bOo, da Je bH okrog tega vik in krik. Nespretna napaka Franoosov pa Ja prispevala, da je bU ta vik in krik tako hrupen. Franciji ni bilo prav nič treba ustvariti vtisa, kakor da se Ji strašno mudi vlada zahtevate, naj odidejo. In Franciji tudi m bilo potrebno začeti s trditvijo, da gre samo za 15 »mirageov«, ko je šlo v resnici aa 100 aml rageov«. O Srednjem vzhodu zrcsvusznrc VARŠAVA »Ni dvoma, da Je treba bbaoditl vsakršne sabotaže v mednarodnem letalskem prometu, zlasti v letalih tistih držav, U so vpletene v spopad na Srednjem vzhodu. Ob. aojamo take akcije, ne glede na to, kdo Jih je izvršil. Moramo pa pripomniti, da za aedaj ni dovolj dokazov, ki bi dovoljevali kategorično trditev, da Je katastrofa švicarskega letala posledica zavestne sabotaže. Prav tako ni dokazov, ki bi nakazovali sled za izvršitelji sabotaže. Toda pomanjkanje doka-eov ni ovira za tiste, ki poskušajo skovat« politični kapital tako, da se postavljajo na stran žrtve katastrofe. Postavlja se vprašanje, ali je namen te kampanje izbrisati vite, ki ga je napravilo na svetovno javnost izraelski letalski napad na tovarno Abu Zobal, nedaleč od Kaira.« TRUD SOFIJA »Tisti, ki so divjaško napadli tovarno ▼ Abu Zabalu in nacistično mučijo zasužnjeno -arabsko prebivalstvo, poskušajo odvrniti pozornost svetovne javnosti od svojih zločinov in diskreditirati herojski boj arabskih gverilcev, pritisniti na švicarske oblasti in naposled zagotovili nove pošiljke orožja. Dovolj dobro poznamo cioni-stične metode, da lahko pričakujemo, da bo taka diverzija pridobila simpatije svete aa stvar Tel Aviva.' Ta drsni poskus diskreditirati boj arabskih narodov proti izraelskemu agresorju bo škodoval organizatorjem diverzije.« I. THE TIMES LONDON »V bistvu bi bila kakršnakoli dramatična izraelska akcija proti Jordaniji in drugim ozemljem kazenska, ne pa preventivna. Izraelski napad na bejrutsko letališče m prestrašil ugrabiteljev letal to tudi ni preprečil ugrabitev letal, napadov nanje in sabotaž. f Edini, ki lahko preprečijo nove arabske napade na letate ali na izraelsko ali židov-ko imetje ▼ tujini, so pred-riavnHd glavnih gverilskih organizacij. 71 ne morejo niti malo dvomiti, da svetov- na javnost obsoja take napade in da take akcije i»*»far> uresničijo simpatije za arabsko stvar v celoti.« MORNING STAR LONDON Nd še Jasno, kdo Je odgovoren aa eksplozijo v švicarskem letalu. Popolnoma jasno pa je, da takšne ak-ci'e, kakor tudi incidenti podobne narave, v katerih so izgubili življenje ljudje, ki niso v nikakršni zvezi s izraelsko agresijo, ne koristijo arabski stvari. DAILY SKETCH LONDON če bi mednarodni piloti bojkotirali Srednji vzhod, bi to morda lahko napravilo vtis na svetovne državnike, da bi doumeli morilsko resnost arabsko-lzraelskega konflikta. Stopnjevanje konflikta med Arabci in 2idi je prav gotovo vzrok za enega najtemnejših dejanj množične mednarodne moritve v zadnjem času. Vsa posadka letala in dva potnika so bili Švicarji. To so državljani države, ki je simbol nevtralnosti. MUSIL ZA VIETNAMOM - LAOS ^r.T r »Die Preese«, Dunaj Avtomobilizem osvaja SZ V Togliattiju ob Volgi gradijo tovarno za 660.000 avtomobilov letno »Avtomobilistična eksplozija — ali smo pripravljeni nanjo?« se je vprašal sovjetski tondRnenij Amiir »Trud« in si tudi sam odločno odgovoril: »Ne.« »Trud« je čisto odkrito ugotovil, da Sovjetska zveza ni pripravljena na avtomobilistično eksplozijo, ki naj bi tehntonlte prihodnje leto, ne s cestami, ne s črpalkami, parkirnimi prostori, prometnimi predpisi in vsem drugim, vštevši obnašanje pešcev v prometu. Osemsto milijonov dolarjev vredna avtomobilska tovarna, ki so Jo <£flfgrapii q LONDON Ali je to stvar letalskih družb ali vlad, če teroristi mečejo bombe med turiste in razbijajo civilna letala? Ce upoštevamo povečano število napadov na letate, se upravičeno vprašamo, ali ne bi bilo treba poostriti nadzorstva nad poštnim in blagovnim prometom. * NEW YORK Val protesta proti palestinskemu terorimm, naperjenemu prod nedolžnim potnikom mnogih držav — v letalih in v Sveti deželi — zahteva nujno in odločno akcijo na raznih ravneh. Arabci sami lahko največ store za obrzdan je palestinskega terorizma. Izjava Jordanije, da obžaluje katastrofo švicarskega letate, je prvi hrabri korak, Id bi ga morale podpreti tudi druge arabske države in tisti gverilski voditelji, ki so tudi prej opozorili, da ne odobravajo take taktike. Komisija za delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA objavij a prosta delovna mesta v počitniških domovih v Stranjami in Moščenišld Dragi: VIŠJEGA REFERENTA - vodja počitniških domov Poleg splošnih pogojev za navedeno delovno mesto zahteva: višja izobrazba ekonomske ali drugih, delovnemu področju ustreznih smeri ter nad 2 leti delovnih izkušenj v banki. Po potrebi strokovni izpit, ki je pogoj za uspešno opravljanje poslov na delovnem mestu pasivno znanje enega tujega jezika KUHARICE, SERVIRKE, SOBARICE IN KUHINJSKE POMOČNICE izbrani kandidati pod 2. bodo sprejeti za določen čas in to od 1. junija do 30. septembra 1970. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi, praksi in kvalifikaciji v 15 dneh od dneva objave na naslov: KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA, direkcija za kadrovske zadeve, Ljubljana, Šubičeva 2/II. * 1917 Sovjeti maja 1966 lomili v Italiji, noj bi konec letošnjega leta začela delati avtomobile. Prvo leto naj bi napravili v njej 30.000 vozil, ko bi bite v celoti dograjena, pa .naj- bi z njenih tekočih trakov prišlo kar 660.000 osebnih avtomobilov. Gradnja orjaške tovarne, ki jo gradijo v Togliattiju ob Volgi, kakih 600 km jugo-vrimdno od Moskve, vsaj za leto dni zaostaja za programom. Datum otvoritve so že trikrat premaknili. Nekaj česa so upali, da bo tovarna sačete delati 22. avgusta letos, ob stoletnici Leninovega rojstva. Zdaj pa predvidevajo, da se bo proizvodnja začete novembra. Zaradi nenehnih zastojev so Sovjeti nemalo ▼ zadregi, saj je gradnja tovarne v Togliattiju prestižni projekt. Nekateri zahodni opazovalci dvomijo o sposobnosti sovjetskih inženirjev in podjetij, toda v resnici so naj večji krivci za zastoj planerji v Moskvi. Tl so namreč postavili rok treh let ne samo za gradnjo orjaške tovarne, ampak tudi za izgraditev skoraj čisto novega mesta za delavce in njihove družine. »Ko ne bi bili postavili roka in ne bf javno toliko zatrjevali, da se ga bodo držali, ne bi nikomur prišlo na misel, da je kaj narobe,« je izjavil v Moskvi neki italijanski poslovni človek, ki dobro pozna ta projekt. Gradbenim podjetjem v Togliattiju, mestu s 100.000 prebivalci, ki so ga leta 1966 poimenovali po italijanskem komunističnem voditelju, nenehno primanjkuje delovne sile in gradbenega materiala. LanPje priskočilo na pomoč 8000 prostovoljcev iz Komso-mola, pomagala pa je tudi vojska. Tudi gradnja drugih tovarn, ki bodo delale dele za avtomobile, je v zaostanku. Pire lli, italijanski velikan za proizvodnjo gum, je sklenil posebno pogodbo za 50 milijonov dolarjev, po kateri bo zgradil v Rusiji tovarno za avtomobilske gume. Neki italijanski inženir, ki sodeluje pri gradnji tovarne, je že lani poleti trdil, da v Togliattiju ne bodo mogli začeti delati aprila. »Ce bodo začeli delati aprila.« je rekel, »ne bodo mogli uporabljati gum iz tovarne, ki jo gradimo mi.« Orjaška tovarna, ki jo gradijo v Togliattiju, je postala za sovjetske ljudi tak simbol, kot je Detroit za Američane. Sovjeti so kupili najnovejše in najboljše dosežke avtomobilske tehnologije. Po letu 1966 so porabili na Zahodu 450 milijonov dolarjev za nakup opreme za izdelovanje avtomobilov. Italija je pri tem pobrala levji delež — 300 milijonov dolarjev. Samo Fiat je prodal skoraj za 100 milijonov svojih izdelkov. Britanija, Francija, in ZR Nemčija so prodale za 125 milijonov dolarjev, ameriška podjetja pa za približno 35 milijonov. Sovjetska prizadevanja v avtomobilski industriji pa niso omejena le na Togliatti. Rusi gradijo ali modernizirajo okoli 22 tovarn za osebne avtomobile in tovornjake. Investicije v avtomobilsko industrijo so lani presegle 1.4 milijarde dolarjev. Proizvodnja, ki je znašala lani manj kakor 300.000 vozil, naj bi do lete 1975 dosegla 1.1 do 1.4 milijona vozil. Do leta 1900 naj bt se število avto- mobilov v Sovjetski zvezi podeseterilo, od 1.5 milijona na 15 milijonov. V Togliattiju bodo izdelovali dva avtomobila. Uradno se bosta imenovala Vaz 1 in Vaz 2. Vaz 1 bo prirejena inačica fiata 124. Vaz 2 pa bo težji, hitrejši, imel bo drugačen motor in nekoliko bolj razkošno opremo. Business Week NEW YORK Fiat 124 so morali temeljito spremeniti, da bo kos ostri ruski zimi in slabim cestam. Kot vedo povedati v Milanu, so prvi fiati 124, ki so jih poslali na preskuš-njo, skoraj razpadli. V Vazu 1 bodo zato uporabili le 36 odst. originalnih delov iz fiata 124. Med drugim bo imel Vaz 1 ogrevan vplinjač, uporabljal pa bo gorivo Z nižjim nkfAnalrii^ številom kot fiat 124. Kolutu« zavore na zadnjih kolesih pa bodo zamenjali z bobnastimi, čeprav so Italijani temu ugovarjali. Bobna-ste zavore so namreč manj občutljive za blato, led in vodo. Vaz 1 bo tudi precej višji od svojega italijanskega polbrata. Rusi so tudi vztrajno zahtevali, naj napravijo v sprednjem delu luknjo za saganjač. Vas bo seveda imel električni žaganjač, toda skoraj vsi avtomobili, ki jih bodo izdelali v Togliattiju, bodo pozimi to poleti parkirani zunaj. Zasebnih garaž v Sovjetski zvezi namreč praktično ni. Tudi druge vzhodnoevropske države bodo sodelovale pri razvoju sovjetske avtomobilske industrije. Akumulatorje za avtomobile iz Togliattija bodo izdelovali v Bolgariji ta Jugoslaviji. Mad- žari bodo delali električno napeljavo in radijski sprejemnik, konstruiran posebej za Vaz. V CSSR pa bodo izdelovali vplinjače, črpalke za gorivo in žaromete. V Milanu vedo povedati, da so pri Fiatu hudo zaskrbljeni zaradi sovjetskega odnosa do servisne službe. Rusi očitno nimajo nobenega programa servisne službe. Po njihovem mnenju je ✓ nepotrebno in v vsej državi je komaj nekaj avtomobilskih servisov. Fiat Je prepričal Sovjete, da bo zgradil dva servisa, od trii enega v Moskvi, vendar nad to idejo v Sovjetski zvezi niso posebno navdušeni. Kot piše »Trud«, je neki sovjetski avtomobilist pred kratkim pisal lokalnemu listu. da se ne more voziti s svbjim avtomobilom, ker ne more nikjer dobiti plastičnega tesnila za črpalko za gorivo. A ne le to, na servisu so mu pojasnili, da tega dela že deset let niso imeli na zalogi. Urugvajski gverilci so izgubili nasprotnika Odstavitev Otera, šefa urugvajske skrivne policije, znanega nogometnega sodnika in prefinjenega policista Z odstranitvijo Alejadra Otera, šefa urugvajske skrivne policije, se je lmnčain ena naj zanimivejših policijskih karier v Tatinski Ameriki. Otero je v šestih letih postal simbol prefinjenega policista, ki je vodil gentlemanski in obenem neizprosen boj z urugvajskimi gverilci Tupamari. Zadnje čase je vse kazalo, da bo mesto šefa policije zapustil prostovoljno, predvsem iz denarnih razlogov (kot nogometnemu sodniku so ponudili v Braziliji 10-krat več, kakor je kot šef poli- cije). Vendar je bil pri njegovi odstavitvi odločilen intervju, ki sta ga objavili argentinska revija Siete Dl as hi brazilska Veja. »V vaši pisarni zaslišujete Tupamare?« »Da, vsa zasliševanja so v moji pisarni.« »Tukaj imate križ, rožni venec, sliki Marije Device in Jezusa. Je vse to del posebne scenografije?« »Poglejte me v oči Nisem noben hinavec in ne delam nobenih scen. Bogu sem dolžan za vse, kar sem in za malo razuma, kj ga imam. Biti katolik v državi brez uradne vere kot je Urugvaj, kakor sem jaz. ni nobena prednost.« »In ta medaljon?« »To je amulet. Spravim vse, kar mi podarijo. Te rogove sem na primer našel pri neki preiskavi, v kateri je umrl eden izmed mojih tovarišev.« »In roža. ki je posajena v rogovih?« »To je spomin na neko nogometno tekmo, ki sem jo sodil v Paragvaju. Vsak dan gledam, alj raste. Zame so rogovi pojem smrti in roža simbolj življenja.« »Ali so vam že grozili s smrtjo?« »Seveda. Vendar ne nosim niti orožja niti me ne spremlja policija.« »In vaša pištola?« »To je češka PK kalibra 38. Enako ima Fldel Castro.« »Kako ste prišli do sedanjega položaja?« »Nisem hotel biti policist, hotel sem biti nogometaš. Toda zaradi vpliva moje matere SAO PAULO sem izbral kariero, ki bi pomagala Pd vzdrževanju družine. Od matere sem podedoval tudi globok verski čut, ter alergijo do pijače in cigaret. To pa za tistega, ki dela policijsko kariero ni dobro. V vseh policijah sveta mislijo, da mora biti policist nasilen, če naj bo učinkovit. Policist se mor« družiti tudi s prostitutkami in piti. Za nekatere je to potrebno, zame pa ne. Prepotentnost me jezi.« »Kljub temu vas je anar- ......................................................................................................................im ZAVAROVALNICA »SAVA« PE NOVO MESTO posreduje prodajo karamboliranih vozil: RENAULT R-4, U 6194», letnik 1967 29.770 km, izklicna cena 9000,00 din VW 1509, U 557-62, letnik 1964, izklicna cena 4000.00 din ZASTAVA 750, NM 100-71, letnik 1969, 2700 km, izklicna cena 11.000,00 dm CITROEN 2 CV, Kamlonet, NM 96-72, letnik 1968, izklicna cena 6.000,00 din OPEL-CARAVAN, CE 72-7», letnik 1968, Mm«, na cena 4.500,00 din FORD TAUNUS 12 M, Ll 295-89, letnik 1964, 70.000 km. Izklicna cena 11.000,00 din Ogled vozil pod 1., 2., 3 Je mogoč vsak dan v servisu Zavoda za požarno varnost Novo mesto. Pod 4. in 5. v Mehanični delavnici PIONIR Pod 6 pa na naslovu Kovačič Franc, Novo mesto Nad Mlini 28. Licitacija bo v petek, dne 8. 3. 1970, ob 10. url v prostorih Zavarovalnice. 1913 hist Leo Ge mer lansko leto obtožil, da ste ga mučili.« »Pravijo tudi, da imam razkošno pisarno, a kot vidite, to ni res. Sodna uprava nadzoruje vsak moj korak. V zvezi z govoricami o mučenju ne bi dejal, da ne kaznujemo. To se dogaja tudi v Argentini alt Pa v Vietnamu. Vendar jaz govorim samo o sebi.« »Kakšna je resnica o mučenju v 9. policijskem okrožju Montevidea in v drugih oddelkih?« »Jaz delam v svoji pisarni in ne vem ničesar.« »Kako ste spoznal) Tupamare?« »leta 1964, ko sem začel delati na policiji, so mi dali vzdevek .gospodična Ko sem govoril o Tupamarih, so se mi smejali in me imel) za norca. Nekateri so trmasto vztrajali pri tem, da so razne rope naredili navadni kriminalci Jaz sem medtem začel zapisovati vse c. ljudeh, sicer oddaljenih od normalnih kriminalnih krogov, npr. o njihovih potovanjih, navadah, denarju, boleznih, tendencah in značaju. Nihče ni verjel, da je bila zadeva tako resna.« »Poznate subverzivno literaturo? Katere knjige berete?« Ne bi se mogel spomniti vseh, večinoma levičarske avtorje ... Všeč so mi predvsem Sartre, Simone de Beauvoir. Pred kratkim sem bral Eri-cha Fromma. .Umetnost ljubezni’.« »Ali se ne bojite, da bi tudi vi postali Tupamari?« »Vse je relativno Moralna vrednost je neposredna funkcija aritmetične enačbe časa in prostora. Danes menim, da moramo tistega, ki krade, kaznovati, ker imam določen koncept poštenosti in pravičnosti. Sama kraja ni pomembno vprašanje, kako spoznati vzroke in posledice tega dejanja.« »Ali mislite, da so vaše metode učinkovitejše kot nasilje v boju proti Tupamaram?« »Kot je dejal neki italijanski plemič, mislim, da se mora nekaj spremeniti, vendar tako, da bo ostalo vse po starem.« i Kje bo tekla nafta? Naftovoda na Srednjem vzhodu: Eilat — Aškelon in Suez - Aleksandrija Ledje aa prevoz nafte so obsojene na dolgo in drago vožnjo okoli Rte dobra na-de, ker so po šestdnevni vojni zaprli za nedoločen čas Sueški prekop, zato sta ZAR in Izrael z vso naglico pregledala svoje načrte za gradnjo naftovodov, ki naj bi nafto s Srednjega vzhoda hitreje in ceneje »prepeljali« do Sredozemskega morja za nadaljnji ladijski prevoz v Evropo in na zahodno poloblo. Prejšnji teden, ko so bili egiptovski načrti še vedno na risalni deski, je nafta že stekla skozi izraelski naftovod od El-lata v Akabskem zalivu do Aškelona ob Sredozemskem morju. Izraele* so gotovo igrali na srečo, ali bodo dobili dovolj 'uporabnikov, da se bo njihov naftovod izplačal, in mučno vprašanje je tudi izvor nafte, ki sedaj teče po izraelskih ceveh- V najboljši tradiciji srednjevzfaodnih intrig Izrael seveda ni odkril, katere petrolejske družbe uporabljajo njegov naftovod. Edini močnejši ne-arabski proizvajalec na tem področju je Iran to nekaj TIME (Ngw VorkJ njegovega olja je morda kanilo v izraelski naftovod, toda glavne petrolejske družbe, ki tam črpajo nafto, British Petroleum, Shell, Gulf in Jersey Standard, so prisotne tudi v arabskih državah in seveda ne bodo tvegale, da bi izgubile svoje koncesije s tem, da bi javno poslovale > Izraelom. Naftovod, ki ima premer 117 centimetrov, je največji izraelski konstrukcijski projekt doslej. Gradite ga je tvrdka Mekorot, izraelska c kompnnija . za namakalne naprave, ki je sestavila urni delovni program. Gigantski stroji za kopanje zemlje so zdolbli velike jarke po hrapavi poti, medtem ko je 180 varilcev — tretjina med njimi so bili Američani — delalo v vročini 40 stopinj Celzija. V dirki s časom so jim ponudili 10 dolarjev nagrade za vsako zvarjeno cev nad normo 60 cevi v dnevnem delovnem času. Nekateri med njimi so zaslužili 3.000 dolarjev mesečno ob plačanih stroških bivanja. Projekt je bil pripravljen de-cembra to prvi litri surove nafte so stekli v naftovod v Eilatu z izraelskega tankerja Nivi že prejšnji mesec. Naftovod je stal 67 milijonov dolarjev to ima zaenkrat kapa. citeto 133 milijonov sodov (24,171,420.000 litrov) letno. Z več črpalkami se bo njegova kapaciteta povečala do leta 1975 na 420 milijonov sodov, kar je dovolj za potrebe države takšne velikosti kot je Italija. Egiptovski načrt naftovoda s premerom 117 centimetrov, ki bo povezal Suez In Aleksandrijo, so večkrat odložili. Z gradnjo bodo začeli oktobra in naftovod bo imel podobno kapaciteto kot izraelski. Egiptovski inženirji bodo morali izdelati tudi nove načrte za razširitev in poglobitev sueškega kanala, ko bo spet odprt, toda težko je verjeti, da bodo tam lahko pluli tankerji z nosilnostjo preko 200.000 ton. Egipčani pričakujejo, da bodo nafto z velikih tankerjev preko naftovoda od Sueza prevzeli veliki tankerji V Sredozemskem morju. Tako imajo, čeprav so pozni z gradnjo, manj težav v iskanju uporabnikov njihovega naftovoda. Navidezno optimistični Izraelci poudarjajo, da so že našli dovolj odjemalcev za svoj naftovod in da že razmišljajo o njegovi razširitvi. Nekaj nafte je z naftnih polj na zahodnem Sinaju, ki so jih odkrili Egipčani in po po vojni leta 1967 zasedli Izraelci, ki tudi raziskujejo svet v puščavi Negev in oprema za črpanje nafte je že na poti k sueškemu zalivu, kjer bodo začeli s črpanjem. Sinaj ima nedvomno precej možnosti za proizvodnjo nafte. Gimnazija pedagoika smeri V LJUBLJANI Resljeva 12 razpisuj e prosto delovno mesto SNAŽILKE Nastop službe takoj. Ponudbe sprejema pisarna šole. i9u Sedem dni Pomladne sapice Po koledarju prinaša marec začetek pomladi. Politika se sicer ne ravna po koledarju, toda za preb* je govorov med Bonnom na eni strani tar vzhodnim Berlinom, Varšavo in Moskvo na drugi strani, tako da ate letos, vsaj v tem dahi Evrope, koledarska in politična pomlad ujeli korak. Vsekakor pa čaka politično pomlad težje delo preden bo stopila gore ledu, ki še vedno ločijo Bonn od njegovih vzhodnih sosedov. Moskva to Bonn ata svoja pogajanja že speljala preko začetniških kleči to jima je že močno jasno kaj hočeta in kaj morata doseči. Varšava in Bonn sta opravila šele prvo previdno tipanje« po katerem sta ugotovila, da se splača nadaljevati. Vzhodni Berlin to Bonn pa se na začetek šele pripravljata to pri tem vsaj za mednarodno Javnost razglašata, da .nista optimista. Ne glede na to koliko časa bo taljenje ledu trajalo, Je dejstvo, da se Je vsaj začelo to ker ga podpirajo zalo močni ekonomski interesi, kaže, da se bo tudi nadaljevalo. Na sliki vzhodnonemški premier Willi Stoph. ki bo marca v vzhodnem Berlinu sprejel svojega zataodnonemškega kolega Willyja Brandta. Dolina vrčev Ofenziva Pathet Laa je pregnala vladne čete iz Doline vrčev, ki so jo bile sile iz Vientiana zasedle minulo jesen. Po poročilih iz laoške prestolnice kaže, da se sunek ne bo ustavil, kajti vladne čete se kljub močni podpori, ki jim jo nudi ameriško letalstvo, umikajo celo iz krajev, ki nikdar niso bili v rokah levičarskih gverilcev. Premier Suvana Fuma je od Britanije in Sovjetske zveze — predsednika ženevske konference o Laosu — zahteval, naj skličeta novo mednarodno konferenco, ki bi rešila sedanjo krizo. Poziv je po vsem videzu padel v prazno to preplah v Washingtonu je večji, kot je videti na prvi pogled. Na kocki je namreč vsa Nizonova politika v Aziji, poosebljena .▼ 'formuli o »vietnamizaciji«. Ali se bodo ZDA spustile v neposredno laoško vojno, ko se skušajo izvleči iz vietnamske, ali pa bodo valovi Pathet Laa preplavili Vientian! V prvem primeru se bcx}o tudi ameriški vojaki — ne samo najemniki CIA — borili v laoških džunglah, v -drugem -primeru “par bodo morali ameriški zavezniki . v Aziji- izvajati ustrezne politične sklepe! Nuconova doktrina pa ni predvidela ne enega ne drugega. Vietnamsko reklo, da »tudi mravlje ’ lahko uničijo slona, ki se je zgubil v džungli« je pokazalo svojo praktično podobo. Na sliki: Dolina vrčev Slovenec v Landtagu Največji uspeh na nedeljskih deželnih volitvah na Koroškem so zabeležili socialisti, ki so 18 poslanskim sedežem v deželnem parlamentu dodali še dva in si tako zagotovili absolutno večino v tej 36-član-ski skupščini. Kot 24. na listi SPO je bil izvoljen Janko Ogris, slovenski krčmar iz Bilčovsa, ki bo zaradi nekaterih premikov znotraj stranke vseeno postal poslanec. Slovenci so nasploh volili največ za socialiste. Slovenski katoliški politiki so se celo sprli med seboj, ker so jim z vrha ukazali, da morajo voliti za vladajočo ljudsko stranko. Danes pa bodo oddali glasove volivci po vsej Avstriji za dunajski parlament. Kot poročajo, »koroški primer« ne bo odločilno vplival na rezultate v državnem merilu, saj napovedujejo ponovno zmago OVP. Kljub temu pa bodo koroške volitve nedvomno ostale zapisane kot pomemben mejnik v sodobni politični zgodovini Avstrije. Na sliki- predsednik vlade Joseph Klaus. Oblak, ki se imenuje »enozis« Oni dan so v Nikoziji demonstrirali študenti: proti ZSSR pred veleposlaništvom in proti Makariu pred njegovo rezidenco. Prvič v desetih letih se je zgodilo, da je nadškof iz grške sredine slišal sebi sovražne klice. Kaže, da se notranja kriza po atentatih, o vo«. rih je bilo že govora, zaostruje in da iz teoristdčne ilegale prehaja na legalno politično sceno. »Enozis« (združitev z Grčijo), so kričali študenti; isto so mieUli teroristi, ki so podtikali bombe in streljali na funkcionarje. Doslej še noben ciprski državnik ni javno, v imenu ciprske neodvisnosti, obsodil delovanje aa »moriš«; Makarios je sedaj dobil prvo anuiteto! Po eni strani se krepi desničarska opozicija proti predsedniku republike, ki nima opore niti pri ciprskih Doofih, ciprskim Turkom pa se spričo takšnega staja PTav nič ne mudi sklepati sporazuma z M«t»jif«n m se spet tesneje naslanjajo na Ankaro, zahtevajoč od nje jamstva za svoje pravice. Skratka, stanje, nrt Je danes, na stežaj odpira vrata za vnovično tule vmešavanje. Na sliki: AtatUrkov trg v LaffcrM detu Nikozije. 4. stran ir DELO ŠPORT Lep finale najmlajših Začela so se zvezna tekmovanja v okviru pionirskih iger v Celju in na Golteh CEUE, 28. febr. Danes se je začeto zvezno prvenstvo v okviru prvih zimskih iger pionirjev Jugoslavije. Pio-nirji In pionirke so na Golteh tekmovali v veleslalomu in orientacijskem smučarskem pohodu, v Šmihelu Moeirjem v sankanju« v Celju pa v umetnostnem hi hitrostnem drsanju ter hokeju na ledu. Jutri pa se bodo. razen v umetnostnem drsanju in hokeju na wi», po morili ge na 25-metrsk& rfnUrain*-* v Velenju. VELESLALOM: pionirka hitrejša od pionirja GOLTE — v lepem, vendar precej vetrovnem vremenu je bilo danes dopoldne »vezno prvenstvo pr-' pionirjev Jugo ~ vOi atinseih Iger pionirjev Jugoslavije v velmlnlomu Organizacija, ki je bila v rokah celjskega smučarskega druStva Izletnik, je bila sejo dobe«. Zanimivo je, da je mlaj-ia pionirka Beka Pečarič iz Maribora dosegla na isti progi boljši rezultat kot mlajši pionir Duško Kenčar, tudi iz Maribora. Progo aa mlajše pionirje in plo-niAe Je postavil Peter Kopdnjšek. P»l?a je bila 550 m. s 153 m vi-razlike in je imela 27 vra- ttc. Rezultati — ml. nlonlrke 1. Pečarič 51,4, 3. Črnko 57.2, 3. : Tome 574. 4. Serinl 57.4, 5. Prelog 1:01.0, 0. Pogorelec 1:014 (vse Slovenija), 7. Zobondjlja (Hrv) — 1:06.7, 8. Mavrakovič (BiH), itd. M. pionirji (12): 1. Senčar (Slovenija) 53.0. 2. Galičič (BiH) 1:01.4. 3. Samftal (C. Gora) 1:02,0. 4. Mi-W!č (Srt» 1:15,1, 5. Sčepanovič (C. Gora) 1:22.6, 6. Modrič (Hrv) 1:44,7; oba makedonska tekmoval-ce sta bila diskvalificirana. Progo m starejSe pionirje in pionirke Je postavo Daniel Jagri«. Dolga Je bila 650 m. s 181 m višin-razlike in Je imela Sl vratič. RezuKa« — st. pionirji (18): 1. Oifcd 59.2, X CreBnar 1:03,5, 3. Cop 1:03,9, 4. Grile 1:05.5, 5. Pon ivse S2oy) 1:05,7 ... 11. B. Zobun-djija (Hrv) 1:27,4; trimiovalte Iz H® in Črne gona so odstopile. SL;pionirji <1S>: 1. HOld 574, 2. »■s&>,,srr sw',ss J:0*.7, 5. Bunko (Hrv) 1:00,4 ... 7. Kondič (C. gora) 1:004, 0. Ra-dsnkovie (Srb) 1:174. 13. Parev-sld (Maked) 1:314. , «apn° — pionirke: 1. Slovenija IJbCerlč, Crekoar, Chtzl) 2:54,1, 2. Hrvatska 4:114. Ekipne — pionirji: 1. Slovenija (Smčar. HOlcJ, MaguBar) 2:444. 2. Cma gora 3:284. 3. BIH 3:39.1. D. K. SANKANJE: 57 tekmovalcev ŠMIHEL NAD MOZIRJEM — V okvirju prvih rimsltth iger pionirjev Jugoslavije j« bilo v lepem, scacDetn vremeni zvezno tekroova-nje v sankanju. Na 800 m dolgi P1 Osi Je nastopilo 57 tekmovalcev ta tekmovalk iz Slovenije, Hrvat-^ta^samo^gKmirji) ta Makedonije , **■■*•»*• — št. pionirke (16): 1. Marklzenti 4:13,0, 2. Kolenc — 4:34,6, 3. Knific 4:42,9, 4. Lavrič 5:04,5, 5. Meglič (vse Slov) — 5:05,8 . ^ 12. DimlSkova (Mak) — Ml.'pionirke (10): 1. Meglič — 4:24,5, 2. Božič 5:20,9, 3. Nemec 5:244, 4. Jenko ):27,3. 5. Pramc __________________________________ STANE LIPAR BUKAREŠTA, 27. febr. (Po telefonu). Stadion »23. av-gust«, gledalcev nad 9000, sodnika Wold (Norveška) in Gubemu (Romunija). ~ Luyholm (1), 0:2 — Christiansen (11), 1.2 — Beravs (25), 1:3 — Patrick (29), 1:4 _______ Pa- trick (42), 1:5 — Stordahl (49). roCHDSLAVMA: Gale, Knez, Jug, Rataj, I. Jan, Ravnik, k. Hiti, R. Smolej, Beravs, Tišler, Pelc, F. Smolej Renaud, B. Jan, Gojanovič, Mihajlovski, G. Hiti ZDA: Wetzl, Ross, Riutta, Konik, McElmury Patrick Gambucci, Lindberg, Boucha, Christiansen, Grand Stordahl, Lilyholm, Brooks. Tako pa bo treba prav zavoljo te preklicane neučinkovitosti reševati kožo, da ne bi pri vseh dosedanjih pohvalah od vseh strani, navsezadnje le ne doživeli najhuj-šega. Bitka za realno dosegljive točke se Sele pričenja. Za zdaj Je važno, da so fantje zdravi ta prežeti z borbenim duhom. Ze med tekmo z ZDA ao najemu vodstvu, razen Nemcev in ameriškega vodje ekipe. Čestitali tudi Norvežani. Posebno prisrčen Je bil vodja E. Abrahamsen, ki šteje na-fega zdravnika dr. Ludvika Rav-•Mlta Se n posebno dobrega prija, telja. odkar je norveškim igral-°em lani v Ljubljani prizadevno Zdravil poškodbe. V ocenah le bil I NOGOMET | BeoaraH : Rudar 2:0 (1:0) BEOGRAD. 28. febr. — Z zmago nad Rudarjem iz Ljubije z 2:0 (1:0) se je Beograd uvTstil v četrtfinale tekmovanja za jugoslovanski pokal. Gola sta dosegla Santrač v 13. in Ivetič v 73. min. Pred 6000 gledalci je sodil Ristič (Novi Sad). Drugoligaš iz Ljubije Je bil skoraj ves čas tekme enakovreden nasprotnik Beogradu. 2e poskusna serija je pokazala, da bodo o najboljših mestih odi 1 očali Avstrijci in Jugoslovani, in da se v ta boj lahko morda vmeša le Nemec Wursthorn. Najdaljši je bil Millonig — 61 m, nato pa Kobal 59 m, Wursthom 57 m, Lo-štrek 56,5 m, Pudgar 56 m itd. 2e Haberstatter je s 56,5 m v prvi seriji v konkurenci izpolnil pričakovanja avstrijskega vodstva. Kmalu za njim je Loštrek pristal pri enaki znamki in ohranil ravnotežje. Eden od favoritov Schna-bl je potegnil že na 57 m, toda Kobal ni popustil, da bi Avstrijci pridobili bistveno prednost in je pristal pri enaki daljavi, toda z lepšim doskokom je tehtnico celo prevesil v našo korist. Wurst-hom je nato pri 54 m padel in pokopal nemške upe v posamič in ekipni konkurenci. Zato pa je Millonig skočil celo 59 m, za njim pa je presenetil še Nemec Zapf s 56 m. Kot predzadnji skakalec na štartni listi, ki bi mogel odlo-ločiti o nadaljnjem poteku tekmo vanja, oziroma boja med našimi in Avstrijci, je bil na vrsti naš glavni adut Danilo Pudgar, ki je bil že v poskusni seriji med najdaljšimi. Toda Danilo je skok povsem zamudil m komaj še izvlekel povprečnih 54 m, ki našim niso obetali nič dobrega. V drugi seriji so mladi skakalci večinoma dosegli večje daljave. Potem ko je Loštrek za meter preskočil Haberstatterja, se je vzdušje v našem taboru precej popravilo. Schnabl je bil pol metra krajši od njega, Kobal, ki je bil po prvi seriji tik za Millonigom na drugem mestu, pa se je še popravil na odličnih 58 m. Toda vodeči Avstrijec se ni dal ugnati in je z 59 m dosegel nov uradni rekord skakalnice in si tako zagotovil prvo mesto. Nemec Zapf je bil le za pol metra krajši in je povono opozoril nase. Ostalo nam je torej upanje, da ga Pudgar dragic ne more polomiti kot v prvi seriji. In res je z 59 metri bistveno napredoval v razvrstitvi in precej pripomogel tudi k temu, da so naši v ekipni tekmi z eno samo desetinko točke pre- magali Avstrijce. — Ekipna zmaga je torej naša. lahko rečemo, da so naši mladi skakalci rešili ugled. Zadovoljni so, čeprav bi bila njihova zmaga lahko bolj prepričljiva, če bi Pudgar dvakrat skočil kot zna. Morda bi bili med posamezniki napravili lahko več, kajti že Pudgarjeve ocene za drugi skok kažejo, da bi najbrž ob normalnem skakanju posegel lahko tudi po najvišji lovoriki. Tudi trening članov je pokazal, da se naša ekipa lahko visoko uvrsti. Vse pa je odvisno od tega, kako bo skakal tretji skakalec, ki bo najbrž odločal o ekipni razvrstitvi. Zajc in Demšar sta namreč tudi danes skakala zelo dobro, zato pa se Mesec in Boga taj še malo »lovita« na olimpijski skakalnici, ki je precej zahtevna. Rezultati: mladinci — posamič, no — 1. Millonig (Av) 228,4 (59, 59,5), 2. oKbal (Jug) 226,6 (57, 58), 3. Zapf (ZRN) 222,6 (56, 59), 4. Pudgar (Jug) 219,0 (54 , 59), 5. Schnabl (Av 217,9 (57, 56.5), 6. Loštrek (Jug) 214,4 (56,5, 57). 7 Habersatter (Av) 213,6 (56.5 56), 8. Grazer (ZRN) 213,5 (56, 57), 9. Aubert (Svi) 211,3 (55.5, 56). 10. Mesec (Jug) 200,5 (53, 52,5) . . . 15. Kapušin (Jug) 173,9 (49, 52); ekipno -- l. Jugoslavija (Kobal, Pudgar, Loštrek) 660,0, 2. Avstri-ja 659,9, 3. ZRN 600.1, 4. Švica 565,0, 5. Italija 514,3; francoski mladinci niso skakali. nastODilo je 21. tekmovalcev. S. TRBOVC Štefančič - 107 m IRONWOOD, 28. febr. — Med poskusnimi skoki na novi smu-čarski letalnici v ZDA so morali žaram ledenega doskočišča močno skrajšati zalet, zato so bili skoki *p*ajSi, kajti strokovnjaki menijo, aa bodo v Ironwoodu dolžine sko-^lizu svetovnega rekorda — l|>5 m. Med treningom Je najdlje skočil Raška, ki je pristal pri 127 m vendar je padel. Najdaljši re-BUlaren skok je dosegel Doubek (CSSR) — 120 m. Jugoslovan Stefančič je med treningom skočil najdlje 107 m, Jurman pa 101 m. ie kot v Tatrah 41. padaljevanje I ... Morda se veliki korak naprej na tej razstavi Se ni čisto utrdil. Toda te slike so bile daleč najboljše, kar je vaš kritik letos videl na umetniških razstavah, in zdi se, da je zdaj že neizpodbitno, da se bo zaradi Johna Hamiltona naša dežela kmalu znašla v položaju, ki ji je vedno zelo neprijeten, ker bo dobila zares velikega ameriškega slikarja ... Ali se tako počutiš, kadar se ti začenja mešati si je mislil, s tem nekontroliranim trepetanjem in z nerealnim zaznavanjem zvoka in svetlobe? »Halo?« Zdaj se je oglasil moški. »Tu John Hamilton,« je rekel. »Da,« je odgovoril oni. »Vem. Povedala mi je.« 8?I?vl£a,r 80111 dobil račun za nekaj stvari, ki jih sploh nisem naročil, pa sem hotel preveriti.« Za trenutek je bilo vse tiho. Potem pa Za trenutek ga je prevzelo čisto veselje, „ vse tmo. potem pa toda samo za trenutek istočasno 86 ie mo spet °£lasi1 z nespremenjenim se je zavede? iron^e svofega llo^te nx!*aSm, Blasom. »Oprostite, gospod Ha--------------— - po ozri . _ _ milton, toda mislim, da boste ugotovili, da zavest mu vse skvarila. Kaj pa naj zdaj počne z dobro kritiko? Spustil je revijo na tla in pogledal pisma. Bil je konec meseca in prišli so vsi računi — račun iz vaške trgovine, račun za mleko, račun z Ritterjeve bencinske črpalke. Ko je zagledal ta račun, da j© minilo še zadnje veselje in vzel je ovojnico v roke. Predstavljal si je Steva Ritterja, kako sestavlja račun v svoji natlačeni pi-sarnici. Kdaj? Včeraj? Po iskanju? Preden je šel v vas urejat promet pred sestankom? Med drugimi računi Je bil tudi račun neke trgovine z železnino in gradbenim materialom iz Pittsfielda. Ni se spominjal, da bi bil že kdaj v tej trgovini. Najbrž je Linda ... Odprl je ovojnico in izvlekel račun. Na vrhu sta bila napisana njegovo ime in naslov. Spodaj pa je pisalo: 29. avgusta — 3 vreče cementne mešanice po 100 funtov k 1.95 $ — 5.85 $ 1 ometača za cement 0.79 Demel prvi, Kerštajn 14. v teku na 15 km v Le Clusazu LE OLUSAZ, 28. febr. (Po telefonu). Prta dan letošnjih tekem tekačev in kombinatorcev alpskih dežel za pokala Kurikkala in Berauer je minil v prekrasnem vremenu, vendar pa je bilo zelo hladno. Smučina na pršiču je bila zelo težka, še posebne težave pa je povzročala tekmovalcem nadmorska višina nad 1600 m, tako da je mnogim zmanjkalo sape- Jugoslovanski tekači so se v teku na 15 km odrezali mnogo bolje kot na svetovnem prvenstvu v Tatrah. Najboljši med njimi Kerštajn je bil med člani v teku na 15 km 14., za zmagovalcem Demlom pa je zaostal vsega 3 minute, medtem ko je bil v Tatrah najboljši Jugoslovan skoraj pet minut počasnejši od Demla. Kerštajn je več kot tokrat zaostal za Demlom tudi letos v Bohinju, torej pomeni današnja uvrstitev Kerštajnov najboljši letošnji rezultat. Med člani je na 15 km štartalo 42 tekmovalcev. Švicarji niso nastopili z najboljšimi, med Italij^ii pa je manjkal Stella. VRSTNI RED: 1. Demel (ZRN) 43:53,4 . 2. Koster (It) 44:22.4, 3. Sten (CSSR) 44:26,0, 4. Blanc (It) 44:59.9. 5. Nones (It) 45:02,0, 6. Lombard (It) 45:31,3, 7. Hrubv (CSSR) 45:38,2. 8. Bacher (It) 45:52.6. 9. Miluška (CSSR) 46:07,9, 10. Eckert (ZRN) 46:16,0. 11. Martino (CSSR) 46:23.8. 12. Grandcle-ment )Fr) 46:29.9, 13. Mathieux (Fr) 46:37,2, 14. Kerštajn (Jug) 46:55.3, ... 30. Kobilica 47:55,5, „Zuža‘‘ v dveh o Prva madžarska drsalka Almassy tudi vzorna študentka LJUBLJANA, 28. febr. Na drsališču pred dvorano Tivoli so v dopoldanskih urah trenirali drsalci in drsalke iz SZ in Madžarske. Med člani madžarske reprezentance, ki se je sinoči nastanila v hotelu Ilirija, je r»iia tudi 20-letna Zsuzsa AImassy. doma iz Budimpešte. »Ljubljansko drsališče že po-»nam. saj sem pred dobrimi tremi leti bila na tukajšnjem evropskem prvenstvu, ko sem zasedla tretje mesto. 2al pa sem takrat tudi zbolela in sem morala v prostem Času, ko so bili drugi tekmovalci na izletih po Sloveniji, ostati v hotelu. Upam. da bom imela tokrat več priložnosti, da bom pobliže spoznala vaše prebivalce in Slovenijo.« »2uža« razen drsanja, ki zahteva veliko časa in truda, dobro obvlada tudi učno snov na fakulteti. »Obiskujem prvi letnik na strojni fakulteti v Budimpešti in do sedaj sem ie uspešno opravila šest izpitov, kljub temu, da je bilo vmes tudi evropsko prvenstvo v J^oingradu, kjer sem bila tretja. Oče, ki je profesor matematike, je sprva nasprotoval mojim Intenzivnim treningom na ledu. ko pa je videl, da ml gre tudi prt študiju dobro, je bil zadovoljen.« O svoji uvrstitvi na letošnjem svetovnem prvenstvu pa »Zuža« ni želela dajati toftnefšlh izjav. »Prvo mesto je že skorajda zagotovljeno | SAH _______________ Planinc in Puc izgubila VRNJACKA BANJA. 28. febr. — V 8. kolu državnega Šahovskega prvenstva ao bili doseženi tile rezultati — Vuki« : S. Svetko vi« 1:0, JanoAevl« : Mirkovi« 1:0, LjUbisavljevi« : Velimlrovi« 0:1. Ivanovič : Joviči« 1:0, Kmič : Ja-drtjevič 0:1. Rukavina : Joviči« 1:0. Bukal : Mari« rani. Ostojič : Sabovi« 0:1, Kalefievi« : Ivkovič rani, Mestag ■ : Rakič 1:0. Nemeth : Zarič rani, Planinc : MaSitf 0:1, Radovi« : Mini« 0:1, Bertok : Baretk* 1:0, Radojevič : Puc Irti. Stanje: JanoSevt« ta Vuk«! 7, Verllmtravič. Ivanovi«, Jadrijevi« ta Rukavina 6,5. Cvetkovi«, Mes-nig. Sabovi«. Ljubojevi« ta To. dorCevI« 0 točk itd. Jutri je prost dan. Seyfertovi, medtem ko Je za drugo in tretje mesto ve« kandidatk. Konkurenca bo močna, zato sta ostali aoma tudi moji rojakinji Zsuzsa Homolya ta Zsofia Wagner.« Iz svoje popotne torbe je vzela majhnega krznenega zajčka ln pojasnila: »Ta me vedno spremlja ta mislim, da mi prinaža srečo«. Želeti je. da bi ji prinesel srečo tudi na svetovnem prvenstvu na drsališču v Tivoliju. M. ŠPINDLER Tudi Poljaki že v Ljubljani LJUBLJANA, 28. febr. —- Na prizorišču svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju, ki bo od 3. do 8. marca v dvorani Tivoli, bodo kmalu zbrani vsi najboljši drsalci in drsalke. Sinoči je v hotel Lev prispela reprezentanca Polj sire, za katero bosta nastopila Janina Poremska in Piotr Sczypa v konkurenci športnih parov ter Te-resa Weyna in Piotr Boi*nczyk med plesnimi part. V poznih večernih urah je dopotovcla tudi Italijanka Rita Trapanese. Sinoči je v hotel Ilirijo orlspeta še štiričlanska ekipa te Madžarske: Zsuzsa Almassv, Laszlo Vajda in plesni par Ilona Berecz—Istvan Sugar. /»KI — ŽKNSKB Žagar prvi MARIBOR — --- ---- NA bnopotemem *ahov*om turnirju Maribora, ki Je “rali valjalo za kvalifikacijo aa naauro na republiškem prvenstvu, je nastopilo 30 žahistov. Vratni red: Žagar 9 točk, Hoče-varrs (oba Maribor), Strucelj (Kovinar) ta Klemenčič (Mbr) po >, LorSnlk (Mbr) 7,5, Kranjc — (Mbr). Softtarlč (Branik) po 7. itd. Z. V. Žeijezničar : Olimpija 61:42 (34:17) SARAJEVO — Športna dvorana Skenderije, gledalcev 300, sodnika Glinšič in Petrovič (oba iz Beograda) 2eljczničar: Rodič, Radovič. Gli-šič, Soča 4, Sahovič 8, Marič, DJokovič 19, Smaiš, Blaževič, Djo-rovič 30, Bošnjak. Olimpija: Šiftar, Bassin 4. Težak 2, Ivanuš 6, Božič 12, Mihelič, Zupančič, Marolt, Bremec 18. Ekipa nekdanje Mlade Bosne tudi pod novim imenom 2eljezni-čar ni pokazala nič posebnega, še manj pa ljubljanska Olimpija. K. KAMERIC ŽALEC — Preteklo sredo je bilo v telovadnici osnovne šole Nade Cilenšek v Grižah občinsko prvenstvo osnovnhl Sol ▼ košarki za pionirje. Ekipe ao se zvrstile tako le: li 2alec, 2. Prebold, 3. Šempeter, 4. Griže, 5. Polzela, 6. Vransko, 7. Braslovče. O. H. ZSUZSA ALMASSY — Na prizorišče svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju je prispela štiričlanska ekipa iz Madžarske. Med njimi je tudi tretje-uvrščena z EP v Leningradu Zsuzsa Almassy. Notranjska tekmovalna skupnost VRHNIKA — Košarka na Notranjskem se Je ze tako razvila, da je Dila potrebna ustanovitev or 8*uuzacije, ki bi skrbela za smotr no delo med klubi. Taka organi-zacija je bila ustanovljena konec preteklega leta na pobudo ObZTK Vrhnika. Notranjska tekmovalna skupnost je dosedaj izvedla tekmovanje med pionirskimi ekipami Notranjske. To tekmovanje je v okviru festivala košarke za pionirje. Po dni gem kolu vodi med pionirji SSD Ivan Cankar z Vrmuke, pri pionir kah pa SSD Tabor <2iri). Tekmo vanje se bo nadaljevalo 1. marca na Vrhniki. Notranjska tekmovalna skupnost Je izvedla tudi notranjsko člansko prvenstvo. Sodeluje 6 ekip. Na pr vem turnirju v Idriji so bili dosežem naslednji rezultati — Idri ja : Vrhnika 37:102 (18:55), Vrh nika : Borovnica 82:43 (39:27), Borovnica : Idrija 52:36 (28:18). Hkrati Je bil na Vrhniki drugi turnir, na katerem so sodelovale ekipe Vrhnike II, Brezovice in Logatca. Rezultati — Vrhnika II. Logatec 37:53 (17:29), Vrhnika II : Brezovica 41:34 (18:17), Logatec : Brezovica 60:19 (36:7). C. P. 32. Mlinar 48:05,6, 37. Bavče 48:42,3. Demel je tako zmagal v tekmi za pokal Kurikrala tretjič zapored in četrtič sploh. Mladincev je nastopilo na 10 km 29, najboljši pa je bil Italijan Da-uon. Izmed Jugoslovanov se je najbolje uvrstil Simnic — še v prvo polovico. ZAPOREDJE: 1. Danon (It) 30:07,0, 2. Pierrat (Fr) 31:02,4, 3. Sartori (It) 31:02,8, 4. Betz (ZRN) 32:03.3 ... 14. Simnic 31:46,0, 20. Gorenšek 32:33,6, 25. Jelenc 32:45.8, 29. Mohorič 34:40.4. Med dekleti so Nemke na 10 km slavile prepričljivo zmago, jugoslo- Penz tudi v veleslalomu VANCOUVER, 28. febr. — Francoz Penz, ki Je zmagal v slalomu v Jackson Holu, je bil najboljši tudi v veleslalomu v Vancouver ju. V prvem veleslalomu je bil najhl-trejši Avstrijec Bleiner, vendar ga je Penz, ki Je bil na prvi progi dragi, vendarle prehitel. Med ženskami je v slalomu zmagala Fran cozinja Jacot, ki sl je še povečala prednost v tekmovanju za svetovni pokal. Rezultati — veleslalom — moški: 1. Penz (Fr) 3:04,47 , 2. Bleiner (A) 3:04.49, 3. Russel (Fr) 3:06,37, 4. Tischhauser (Svi) 3:06.41, 5. Schranz (A) 3:06,98. V svetovnem pokalu še vedno vodi Schranz s 142 točkami pred ThOnijem in Russelom. ki imata po 140 točk. Slalom — ženske: 1. Jacot (Fr) 98.84. 2. B. Cochran (ZDA) 99.21, 3. Nagel (ZDA) 99,98, 4. R. Mit-termaier (ZRN) 100,24, 5. I. Laf-forgue (Fr) 100,46. V svetovnem pokalu vodi Jacot s 180 točkami pred Mačehi j evo 145 tn Steinerjevo 124. Schnider prvi v slalomu LFSYN, 28. febr. (po telefonu) — Po uspehu Gertrud Gabi in Rau-terjeve so tretjega dne v mednarodnih FIS tekmah v Švici prvič triumfirali domačini. Švicar Kurd Schnider si je v slalomu že v prvem teku zagotovili najboljše mesto, pa tudi ▼ končnem seštevku je bil za nekaj stotink sekunde hi-treiši od Avstrijca Loidla in francoskega veterana Mauduita. Na štartu v Les Diableretsu je bilo 70 tekmovalcev is 16. držav. Rezultati; l. Schnider (Sv) 80.56. 2. Loidl (A) 80.64, 3. Mauduit (Fr) 80.74. 4.Bonnevifi (Fr) 81,05, 5. Lesch (ZRN) 81,86. 6. Ritesi (Sv) 82 23. 7. Šanson (Fr) 82 24. 8. Bertold (A) 82.34. 9. Gruber (A) — 82,36. 10. Vendner (A) 82.45 . . 32 P.edrač (Jug) 90:93. Jattnflc tn Zavrl se nista uvrstila, Kranjc pa ni štartal. P. KANCLER Mlad? na ^arornorinnu SEMMERING. 28. fehr. (po telefonu) — Tu se ie danes Končalo tekmovanje mlnlSih in stareiSih pionirjev ter pionirk a pokal — »Mannem, ki se n 1e udeležilo 84 m’adih tekmovalcev 1* Italije, Avstrije in Slovenije'. Včeraj ao se pomerili v slalomu. Prt ml. pionirkah ie zmagala aa-stooniea Avstrije SOlkner, pri st. pionirkah pa njena vrstnica Tot-schnie V konkurenci st. pionirjev le bil nrvi Bruner (A), ml. pa Ort-ner (A). Nafti ao aaaedll ncuoed-nia mesta — ml. pionirke: 6. Urh. 11. Vagner. st. pionirke: 10. Tir-4ek: ml pionirji: 6. Popenko, 10. žibler; st. pionirji: 9. Polajner Diskvalificiran Je bil Bolan Križal Danes so se pomerili v veleslalomu. Prt ml. pionirkah je srnam la SOIkner (A), pri st pionirkah Mayerehofer (A), pri ml. pionir-lih JSrer (A), at. pionirjih na Brumen (A). Nafti so se uvrstili takole- ml. pionirke: T. A. Prh. 11 A Vaener: st. pionirke: 9. TlrSek: ml. pionlrh: 1. Popenko. 1». *!b-ler; st. pionirji: 8. Križaj. M Po lainer. V knmbtnaetft so se nafti uvrstili takole — ml. pionirke: 6 rtrh 10 Vaener: st. pionirke- 8 Tirftok; ml. pionirji: 6. Ponenko. 9. Žlbler: st. pionirji: e. Poletno- vanski tekmovalki pa sta pustili za seboj vse Francozinje. Nastopilo je 12 tekmovalk. VRSTNI RED: 1. Endler 45:55,0, 2. Mrklns 35:48,4 , 3. Rothfuss (vse ZRN) 36:10,6 ... 5. Bavče 40:01,3, 6. Grilč 40:02,9. Danes so opravili prvo preizkuS-njo — tek — tudi kombinatorci. Med člani na 15 km jih je nastopilo 15, mladincev pa je bilo na štartu 16. REZULTATI: elani — 1. Nau-mann (ZRN) 47:13.3, 2. Damolin (It) 47:38,4, 3. POhland (ZRN) 48:14.0 ... 9. Ambrožič 51:16,9. 10. Gorjanc 51:45,0, 13. Dovžan 53:39,7, mladinci —1 1. De Silvestre (It) 32:41,2. 2. Oberholzer (Svi) 33:18,5, 3. Rosenfelder (ZRN) 33:19,0 . . . ‘ 16. Grosar 39:28,9. W. KTFCHHOFER 6.64 Nekaj trenutkov je mimo sedel in strmel v ovojnico. Devetindvajseti avgust! To je bil tisti dan po proslavi Vickijinega rojstnega dne, ko je šel v New York. Ampak takrat vendar ni kupil cementa ali... Čutil je, da se mora spet vrača in ga duši. Cement! Zdelo se mu je, da je začel grm španskega bezga pred njim trepetati, in nazadnje se mu je kar izbrisal izpred oči. Po trati je skakljala taščica. Zdela se mu je veliko večja kakor v resnici in privlačila ga je, kot bi ga začarala. Strmel je v njo, ko je s kljunom ostro kljuvala po travi. Nato pa je skočil pokonci, stekel v hišo in poklical trgovino v Pittsfieldu. Oglasil se je zdolgočasen ženski glas. Roka se mu je tresla. Čutil je, kako ga slušalka rahlo udarja po uhlju. Rekel je. »Tu John Hamilton lz Stonevilla. Pravkar sem dobil račun za nekaj reči, ki jih nisem naročil. Ali bi mi lahko to kdo pojasnil?« »Trenutek, gospod.« Ali se ji je glas spremenil? Gotovo je zdaj tudi ona kot vsi drugi poznala to Ime, Ime izobčenca: John Hamilton. »Povprašala bom. Počakajte pri telefonu.« Slišal je, kako so se koraki oddaljevali. Zdelo se mu je, da kar bobni V slilšalki. je račun pravilen. Sam sem sprejel naročilo.« »Res? Kdaj pa?« »Po telefonu. Poklicali ste zgodaj zjutraj, okoli devetih.« »Ampak jaz vas sploh nisem poklical.« »John Hamilton v Stonevillu. Tako, da. John Hamilton. Gospod Hamilton je rekel, da potrebuje cement, da bo popravil jez v potoku, kjer se otroci kopajo. Rekel sem, da bo bolje, če vzame navaden cement, on pa je vztrajal pri pripravljeni mešanici, in hotel je, da mu jo takoj pripeljemo. Bilo je ob devetih in tovornjak Je ravno odhajal v tisto smer. V torek ob devetih vedno odhaja v Stoneville, zato sem dal kar takoj naložiti tiste tri vreče. In vi — on je rekel, naj ne odloži vreč pri hiši, ker ga ne bo doma, ampak tam, kjer potok zavija, čisto blizu ceste.« Zdaj mu je bilo seveda jasno. Bilo je, kot bi mreža nenadoma postala vidna in bi se spustila čezenj vsa črna, nezmotljivo prepletena, smrtonosna kot pajkova mreža. Tam, kjer potok zavija. Doli za hišo ob poti proti Fisherjevim, tam, kamor še ni šel, odkar se je vrnil iz New Yorka. Možje, ki so iskali Lindo, pa bi bili najbrž šli tja, če se ne bi Steve razjezil in jih poslal domov. Moral je nekaj reči. Nejasno se je zavedal, da mora nekaj reči, ker preži na drugem koncu telefona nanj nevarnost, vendar ni mogel reči ničesar takega, kar bi spremenilo tisto, kar se je zgodilo. »To nisem bil jaz,« je rekel. »Ce vas je kdo poklical in je rekel, da je John Hamilton, je moral biti kdo drug. Jaz ni-sen tega nikdar naročil.« Odložil je slušalko. Zdaj telefon sploh ni bil več važen. Nič drugega ni bilo važno kot potok. Stekel je gor, oblekel hlače in srajco, ki ju je imel prejšnji dan, in odhitel iz hiše ter po cesti. Javorove veje so metale pernate sivo modre sence na prašna tla pod njegovimi nogami. Te sence, ki so se premikale, se zlivale, postajale temnejše in svetlejše, so se mu zdele kot sence mreže. Ovinek v potoku ni bil niti sto metrov daleč od hiše. Stekel je in že je slišal sveže, veselo žuborenje. Potem je zagledal potok, ki je v ostri zanki zavijal skoraj čisto do ceste, takoj nato pa se je spet obrnil nazaj proti travniku. Visoka trava ob cesti je bila vsa potlačena. To je opazil, še preden je prišel tja. Pred očmi so mu spet zatrepetale panične slike. PO DO» 2IH KRAJIH MARIBOR — Zavod za šolstvo v Mariboru je sklical posvetovanje, na katerem so se zastopniki raz nih organizacij dogovarjali o prireditvi šolskih tekmovanj. Sklenili so, da bodo šolska tekmovanja prirejale posamezne športne podzveze pri / i rt Maribor, o tekmah pa bo odločal koordinacijski odbor za šolska športna tekmovanja pri ZTK Maribor. z. V. Delavske igre v Trbovljah TRBOVLJE — Po okvirnem načrtu komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trbovlje naj bi se letošnje delavske sindikalne igre, ki bodo posvečene 25-letnici osvoboditve in 20-letnici samoupravljanja, pričele že aprila, končane pa naj bi bile do konca leta. Vse sindikalne podružnice morajo prijaviti svoje ekipe do 20. marca. Določeni so že nosilci tekmovanj v posameznih športnih panogi«,. UTRINKI SZ SVETOVNI PRVAK? — Po »mnenju« elektronskih možganov bo vrstni red na letošnjem svetov nem prvenstvu v nogometu takle: 1. Sovjetska zveza, 2. ZR Nemčija, 3. Brazilija. 4. Italija. GAMMOUDI BOLAN — Olimpijski zmagovalec na 5000 m, Gammo-udi je moral za dalj časa prekiniti vadbo, ker je zbolel za težkim bronhitisom. PRIPRAVE NA SNEGU — Bolgarski nogometaši se že nekaj ča sa pripravljajo na svetovno prvenstvo v Mehiki na nadmorski višini 2000 m — na snegu ln na smučeh. { NOVO NA TUJEM" STOCKHOLM — Hokejski re-prezentanci SZ ta švedske sta igrali neodločeno 2:2 (0:0, 0:1, 2:1). V prvi tekmi je zmagala SZ z 9*2 MACON — V četrtfinalu teniškega turnirja je Ashe premagal Jugoslovana Franulovica s 7:5, 7:9, 6:2. Brez presenečenj Olimpija in Mladost poglavitna kandidata LJUBLJANA, 28. febr. — v dvorani Tivoli se je nadaljevalo XXIV. državno prvenstvo za ženske ekipe brez velikih presenečenj. Sinoči je prišlo tudi že do enega izmed obračunov za visoko uvrstitev. Srečali sta se ekipi Sente in domače Olimpije. Vsi so pričakovali hud spopad in tesen izid, vendar je Olimpija dosegla visoko zmago 5:0. Kljub visoki zmagi pa Je imela ltubllanska trojica Martinec—Pirc-Korpa—Jeler nekaj razburljivih bojev. med katerimi bi morali predvsem omeniti zmago Zine Martinec nad državno reprezentantko Erže-bet. Komo « 2:1. Ljubi iančanka v prvem nizu ni Izkoristila visoke prednosti ter je ni izgubila — s 26:78 V dragem Je gladko zmagala, v odločilnem vodila z 20:18 nakar ie Koma izenačila, odločitev pa le srečno nrinadla Martinčevi — s 25:23. Fržebet Koma le bila prvič poražena na prvenstvu, ta poraz t>a je bil uvod v več slabih, ozimma povprečnih Iger. s čimer le bila tudi mrvsčateoa u«od* Sen-t*» kot kandidat« za prvo mesto. OUrrmiia ie tudi v nadnlievaniu zatirala dobro ter pospravila vrsto ramg nad drahmi nnsorotn1<*ami. Po dvoboju Mladost <7?a<»»eb) • ^rata. ki so epi Zagrebčanko tudi *dadVo odločil#* v svo*o korist s 5-1 norazti Nove«** 5Saff* * ekipo P»»dlr«n* Ir Pač s 4:5. sta ostala nri vrbu samo dv* kan^M^ta re nrvo mesto OUmnUa in Sfl*. do«t. Nbm medseboinj bnfru obračun v VT. Volu prvenstva bo ne-rfrromnn odioču o prvaka, če n« bo prf*lo do kakšnih nenri-č»Vpvnfh zapletov. V dvobohi Rent« — »flortncf fo bf 1 pre^Mžneo-a nomena dvoV>< Treno Srbeč fn F^žebet Komo Za-«rebčanl «n napovedovali povračilo mladi Sračarikl. ki le v ir>*n$ n 11 sptopJ že skoral |?rVc-»lo r vrsto HnM TnuriOi im precej razočarala, zlasti takrat, ko so računali na zanesljive točke. Cvetkova Je Izgubila dve odločilni partiji pri stanju 4:4. Nekako na polovici državnega prvenstva sta ostali neporaženi le dve igralki Olimpije, Zina Martinec in Cirila Pirc-Korpa ter Mirjana Resičr iz zagrebške Mladosti, Srb-čeva ln Stojšičeva Imajo po en poraz, Duganičeva ln Korpa dva, Je-lerieva tri ,itd. Od slovenklh igralk ima zelo dober količnik Kalsesber-gerieva (II). Rezultati — n. kolo: Šibenik — Proleter 0:5, Partizan (Bač) — Olimpija 1:5, Iliriia — Mladost (Zagreb) 0:5, Sen ta — Partizan (Beograd) 5:1 III. kolo: Mladost (Zagreb) — Partizan (Bač) 5:1. Olimpija — Senta 5:0. Proleter (Čoka — Blrt-ia 5:4, Novi Sad — Šibenik 5:0. rv. kolo: Iliriia — Novi Sad 4:5. Partizan (Beograd) — Olimpija 1:5. Partizan (Bač) — Proleter 5:0, Senta — Mladost (Zagreb) 1:5. V. kolo- Mladost (Zagreb) — Partizan (Beograd) 5:1, Proleter — Senta 2:5, Novi Sad — Partizan (Bač) 4:5, Šibenik — Ilirija 0-5. D. N. •^A»na J-»ni I LONDON, 27. febr. — V četrtfinalu mednarodnega prvenstva Anglije v namiznem tenisu je Anglež Neale premagaj Jugoslovana Korpo * 21:17. 15:21. 21:7, 22:20. Drugi rezultati četrtfinala — Bar-nes (VB) : Turai (CSSR) 21:15. 21:15, 20:22, 22:20, Jonyer (Madž) ) : Hydes (VB) 18:21, 21:13, 21:19, 21:14, Kollarovitts (CSSR) : Klam-par (Madž) 21:16, 14:21, 21:13, 18:21, 21:16. Jugoslovanska para Karakaševič —Korpa in Stipančič—Cordaš sta se uvrstila v polfinale. Karakaševič in Korpa sta oremagala angleški Dar Hvdes—Tylor z 21:15, 19:21. 12:21, 21:17. 21:16. Stipančič in Cordaš oa češkoslovaški par Mi-ko—Turai z 20:22, 21:17, 21:17. 16:21, 21:11. V finalu posameznikov Je ce-hoslovak Kollarovits premagal Madžara Jonverja z 18:21, 21:18, 21:18, 19,21. 21:17, prt ženskah pa Je Romunka Alexandru premagala Angležinjo Shirley z 21:15, 21:10. V polfinalu parov sta Jugoslovana Cordaš ln Karakaševič premagala švedski par Bengtsson — Johansson p 21:17, 21:12, 21:17, Stipančič in Korpa pa sta izgubila * madžarskim parom Klampar — Jojrner s 17:81, 21:17, 19:21, 17:21. vakuumsko pakirano meso mesni izdelki drobovina neprodušno zaprto ostane sveže 7 dni pri temperaturi + 2° do + 4° C kmalu že na voljo v naših prodajalnah IllllilllillilllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL »IPLAS« KOPER razpisuje prosti delovni mesti 1. VODJE kmetijskega obrata 2. ANALITIKA POGOJI: poti 1. dipl. ing. kemije z opravljeno pripravniško prakso pod 2. dipl. oec. z opravljeno pripravniško prakso. Delovm mesti je možno zasesti takoj po opravljeni razpisni proceduri. Ponudbe sprejema komisija za raapis delovnih mest 15 dni po razpisu. Komisija za razpis delovnih mest 1683 Zapustila nas je naša draga mama, stara mama in prababica Marija Čarman roj. DOVČ Pogreb bo iz Zal Črnuče dne 2. marca 1970, ob 15.30 Žalujoči: hčerke Mici, Lojzka, Angelca, Anica, sinovi Miha, Jože, Rudi, Ivan z družinami in drugo sorodstvo Črnuče. Ljubljana, Avstralija, 1. marca 1970 NEDELJA, 1. marca 1970 6ZP DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4/H rsRplsuJ« Gledališče RAČUNOVODJE POGOJ: vlij« aH visoka izobrazb« ekonomske amcrl m imjmnnj petletno računovodsko p—«n MdnJ« toobnmb« s dnkldno prakao. Nastop takoj aU po aporaaumu. OD a« to delovno mesto so dotočen! s prarthufconi ° °P~ "T8*0" ******? • ihnjenjeptsom ta ilo»Milowi o strokovnooti aprsjsma uprav* Wi* Bnnoo: BOSI v PASKU. 1 —MJ*i SoUfet oboama te te v«n. (Brattar: Borut Alujevič) . ''J DOBRA IN PRAKTIČNA KNJIGA -NAJLEPŠI ŠOPEK ZA 8. MAREC operacije Unica P. n metalka OPERA IN BALET SNG Nedelja, 1. marca, ob IS. uri: Čajkovski: PIKOVA DAMA. Gostovanje ▼ Trstu. Sreda. 4. marca, ob 10.15 — Verdi: TRAVIATA. Zaključena predstava Koncerti Tovarna otročkih voattfcov in frorinak« oprana »TRIBUNA« LJUBLJANA, ZVONARSKA 1 objavlja prosta delovna mesta aa: 1. Pripravnika v tehničnem oddelku — z višjo ali srednjo šolsko inobcaabo strojne smeri 2. Delovno mesto delavca s srednjo strokovno izobraabo m kadrovsko aluibo, socialno zavarovanje m obračun de- V zajetnem zborniku velikega formata je zbrano vse najvažnejše in za družino najpotrebnejše: vzgoja otrok ki mladine, preprečevanje bolezni. bolnikov, kozmetika, prehrana, oprema stanovanj, moderno oblačenje teh* 35 i^sas: sssnLSSi obilo slik in obširne tabele s rasnih področij. Cena: platno 100 din Obvestila A&*. Pionirski ISBodom Nedelja, 1. mana. ob 10.30 — Vaša matineja. PA NAJ UMREMO. (Vletnua v borbi aa svobodo) ZKFO Ljubljana — Center. Ob 30. url — R. Anderson: VES. DA TE NE SLIŠIM. CE TEČE VODA. Komedija. Gostovanje v Zireh. Torek. 3. mane. ob 19.30 — G. Aeelrod: ZBOGOM CHARLIE. Komedija. Abonma Torek A in Izven. Vstopnice tudi v prodaji. FESTIVALNA DVORANA NKTffif.lMC! PLES 33.30. Igra enaambnl i Vabljeni I 3. Kvalificirana ključavničarja 4. Pol kvalificirana ključavničarja 5. Dalavca za prtučttev v ključavničarskem oddelku 6. Vratarja ze nepolni delovni čas Ponudbe in Informacije daje kadrovski podjetja. — Oglas velja do is sodbe delovnih meet. DOMAČI ZDRAVNIK RTV Ljubljana *>■*> 3-3—1 (Ljubljana) 30.36 »NASE MALO MISTO — hu- 3U6 (Zagreb) 31 JO ŠPORTNI PREGLED (JRT) 33.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 33.30 TV DNEVNIK (Beograd) Dragi »parad: 30.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 2100 n. SPORO) ITALIJANSKE la: 19.15 Glasbene iregtadmes: IM0 Radijski dnevnik. 30.00 »V nedeljo srafien; 33.00 Porodila — T"*«— nedelja in pregled morrta aa ne-slednji dan; 33.15 Pisana glasba s orkaatrom Trt Heath; 33.40 Zabavni zvoki Ja «nid(» Radia Zagreb; 33.00 Pometla; 23.05 LMarer-ni nokturno; 33.15 Jaza aa vaec — 34-00 Poročila in konec nildajs TELEVIZIJA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLU) (Pohorje, Pletrec) (Beograd) 9 .35 PET MINUT PO DOMAČE — (Ljubljana) • 40 KMETIJSKI RAZGLEDI: pH vradnost tal in raba dirilčnlh gnojil (Ljubljena) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Boo- SPORED ZA NEDELJO 6 00—B.00 Dobro Jutro! Poročila — vme* ob 6.05 Poročila; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Danes as vas; 7JM Poročila in prireditve dneva; 7.30 Informativna oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Informativna oddaja; 8.00 Poročila — Nat današnji radijski in TV »poreci; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.40 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.06 Srečanja v »»»"i"1 14; 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.25 Peami borbe in dela; 10.40 Pet minut m EP; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in poadrav-Ijajo — vmes ob 11.00—11.15 Po ročila — Turistični napotki zn tu* je goste; 11.50—12.00 Pogovor e poslušalci; 12.00—12.10 Poročila — Na današnji dan; 13.00 Poročila in objava dnevnega sporeda; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža: 13.50 Z ansamblom Boruta Lesjaka; — 14 00 Vremenska napoved in poročila. 14.05 »Po domače«: 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 15.00 Poročila; 15.05 Marjan Marinc — Molče trobental bom ... (zabavno-glasb, oddaja); 10.00 Iz opernega sveta; 16.30 V ritmu z mladimi; 16.55 Pet minut za EP; 17.00 Poročila; 17.05 Nedeljski operni stereo; 17.30 Radijska igra; — 16.30 Dmitrij Kabalevski: Sonata m violončelo in klavir v B duru; 10.00 medicine in higiene glede na vsem na preprečevanje bolezn Cena: platno 70 din Komisija za delovna ranoaet ja in kadrovska vprašanja PODJETJA ZA OBNOVO TIRNEGA MATERIALA LJUBLJANA, ob Icamniiki progi razglaša prosta delovna mesta za: . tehnologa v pripravi dala več kvalificiranih ključavničarjev več nekvalificiranih delavcev več obločnih in avtogenskih varilcev 2 priučena žerjavovodja obratnega električarja iofarja viličarja POGOJI za sprejem na delo: tehnična srednja šola s nekaj praksa ter ottalu-ten vojaški rok poklicna šola ter odsiušan vojaški rok odslužen vojaški rok »MM« vojaški ro« in po moMmati nekaj praksa odstušen vojaški rok ter nekaj pnkae KV električar s nekajletno prakso tar očktušen vojaški rok primerna praksa ter odstušen vojaški rok Ponudbe s podatki o Izpolnjevanju pogojev razglasa sprejema splošna služba podjetja v 10 dneh od objave tega razglasa. UM8 men ni samo poučiti bralca o oblikah spolnega življenja, .mpi, v tem, da odkrije in osvetli vzroke in razloge vsakdanjih navzkrižij prinaša skupno življenje v dvoje ali v družinski skupnosti. Cena: platno 62 din grad) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: DnH Copperfield, Filmska burleska. Besen o lačnem bolniku (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 12.00 »ZLATA SIRENA 70. — prenos festivala otroških pasmi (do 13.10) (Beograd) 15.00 TEKMOVANJE V BOKSU ZA »ZLATI RING« — prenos do 16.15 (Zagreb) 17.45 PRVE ZIMSKE IGRE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE — reportaža (Ljubljana) 18.05 ČAKAJ DA POSIJE SONCE. NELLIE — ameriški film — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Beograd)) 13.10 MMikCE PEVTON (Zagreb) PROTI NEPISMENOSTI (Za- 10.15 ANATOMIJA UMORA — lila i3.is »Serviran C as 13.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 30.30 PROPAGANDNA ODDAJA — notlni m čarovnik a pomočjo ten trm knjig: sdkola hipnotuena« — »Tajne profsstoraimb nipoouaera« — »tehtane madšiomčareka vje Otinee m edinstvenega pripomočka — »Hipno rotor«. Cena a (svod — 30 Ndin Footmaa naša Dobava tako]. Plačljivo pel prevzemu. Nata«« gnjizi »HIPNOTIZAM«, Delo enega najuglednejših strokovnjakov. na področju seksologije, ki je bilo prevedeno v celo vrsto evropskih in dragih jezikov. V posameznih poglavjih KINO KRANJSKA GORA: isrAiSu?” izkrcava- KINO PEL. POM — JAVORNIK: ciDVEKitttJ“3!rj85oi2? “S KlNOnUU — NOVO MKRTO: italijanski barvni film TEPEPA. ob 10. matineja in ob 15. uri. Angleški barvni film INTERLD- kino’ crnomeu"- *• »or. barv. C8 film CENA MAŠČEVANJA, ob 17. M 33. uit. KINO SVOBODA — KRŠKO: tene. barvni CSP film TOPLI Pl-KN. ob 17.38 in 1930. KINO DRL. DOM — TRBOVLJE: «pmt. barv. W film NOV ODRAZ V PEKLU. Ob 13.. 17. In 13. on. KINO SVOBODA n. TRBOVLJE: amer. zgodov. bibl. barvni C8 «at SODOMA IN O03AGRA. Ob 10.. 17. in 19.30. UNO ROGAŠKA SLATINA: tene. barvni CS film AGENT K 13. ob 13. tat 19 JO. KINO SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: aneleikl barvni CSP film DOLGO UMIRANJE V ENtat DNEVU, ob 15. tat 19.30. KINO SOČA — NOVA GORICA: ■mor- barv, fitan DAVITELJ IR BOSTONA. Ob 13.. 13. tal 33. url. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: •nar. barv film SAMOMORILKO KOMANDOS, ob 131. 13. to 30. url. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: šmerijHd barvni vlatavlslon fitan SRCE JE SAMOTEN LOVEC. Ob 15.45.. 13. tal 30.13. KINO UNION: ameriški barvni vreatam — STO PUŠK. ob M.. 13.30, 15.30. 17.43 m 33. url. KINO PARTIZAN: ■Pertha barvna komadi J a BOEING — BOEING, ob 10. tal 13.30. V glavnih vlogah: Jšrrv Levrfs, ——- - - — puuci, nav SI Olepšamo s cve življenje in hkrati pokažemo z okusom tudi svojo osebnost. Nasvete janju cvetja in cvetličnih aranžmajev dopolnjujejo čudovite barvne ii bele priloge ter ponazoritvene skice. 20« strani velikega formata. Cena: 95 din ZANIMIVA IN POCENI POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO — Martruta: MOSKVA — LENINGRAD (11 dni), odhodi (.. 11.. 33. tn 37. marca, cena 1.180 din. V ceni so vračunani: spalni v or. Beograd — ZSSR — Beograd, hiranje v hotelu, kompletna prehrana. turistični program, vodiči. Informacije in prijava — BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZMENU OMLADINE I ŠTUDENTA JUGO-SLAVUE. Beograd. Trg bratstva krkJteiB, zaide v Javno hišo in v tej čudni okolici išče zadoščenja. Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO UNION: Tataortnnimn. barv. W »šolska« komedija VRAG VZEMI PROFESORJE (nadaljevanje filma »Navihanci la prve klopi«), ob 15.. 17.. 19 in 31. uri. Ren Ja: Wer-ner Jacobs. Igrajo: Hansi Krna. Tbeo Ltngen. Uschi Glas. FN št. 7. Najbolj obiskan film 1963! Matineja barv. filma VRAG VZEMI PROFESORJE, ob 10. url. KINO KOMUNA: ital. barv. W zgod. ljubes drama NUNA IZ MONZE, ob 15., 17.. 19. in 31. uri. ReSija: Eri-prando Viacontl. Igrajo: Anite Heywood. Antonio Saba to. Hardy Krtiger. Carla Gravirat. PN M. 8. Morda pa je zgodba vendarle del zgodovinske resnice? KINO SLOGA: ital. barv. W dokument časa TABU — I. del .ob 15.. 17.. 19. ta> 21. uri. Režija: Romolo Mar-cellini. Je režiserju navsezadnje le uspelo osvetliti nekatere žalostne skrivnosti tega sveta?! OB SOBOTAH IN NEDELJAH ODSLEJ 4 PREDSTAVE! KINO VIC: francoska barvna CS kriminalka MALE VRLINE — VELIKI GREHI. ob 15., 17.. 19. In 21. uri. Režija: Serge Korber. Igrajo: Dany Carrel. Jacques Petrin. Robert Hossein i. dr. Je rešitev osebne drame res v umoru? — Predvidoma zadnjikrat. OB SOBOTAH IN NEDELJAH ODSLEJ 4 PREDSTAVE! KINO SISKA: ameriški barvni CS vraslem komedija PO SLEDEH VELIKE KARAVANE, ob 16.. 13.15 In 20.30. Režija: John Sturgeea. — Igrajo: Buri Lancaster. Lee Remi ck, Pamela Tlffin. Donski Piesanee m vrsta znanih Obrazov a film. platna! Kaj vse počno ljudje na Divjem Zahodu zavoljo vrhiskjrjal? ODSLEJ OB SOBOTAH IN NEDELJAH 4 PREDSTAVE. RAZEN PRI FILMIH CEZ 2 URI! KINO SAVA: še Je čas, da se nannejete burkam komika Louisa de Punes-a v franc. barv. CS komadi H VESELE POČITNICE, ob K.. 13. in 30. uri. Režija: Jean Gtrault. Igrata le Ferdy Maine in Martine lCell;. FN št. 3. OB SOBOTA IN NEDELJAH 3 PREDSTAVE! Vabimo k sodelovanju GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA, ki ga veseli kreativno delo na področju grafičnega oblikovanja v ekonomski propagandi. Studio ekonomske propagande EPP v Celju sodeluje s številnimi delovnimi organizacijami, zato vas čaka zanimivo, dinamično Jn samostojno' ustvarjalno delo. Pogoj: končana šola za oblikovanje — dvomesečno poskusno delo. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje ni aa razpolago. Rok prijave 15 dni po razpisu. CGP PELO — Informacije propaganda CELJE Gregorčičeva 5 fijami. Cena: platno 60 din ob 16.. 13. in 30. uri. KINO VRHNIKA: zabodnommški barvni film HA SVIDENJE NA SINJEM MORJU, ob 15. uri. Ameriški oarvnl pustolovski riim POSLEDNJI SAFARI, ob 17. m. Ameriški barvita W film UJETI V PUŠČAVI, ob 30. uri. KINO BEVKE: ameriški barvn lpustolovskl film POSLEDNJI SAFARI, ob 30. un. KINO DOM2ALE: zmer. berv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI, ob 15., 17. in LJUBLJANA. TRG OP 15 TELEFON 311-543. 314-388 — 10. aprila — šestdnevna strokovna ekrtunšja s avtobusom v DUseldorf na natano sodobne obutve. — 11 In 36. april« — 3-dnevnl Is-let e Malom v Carigrad — cena samo 850.— Ndln PRVOMAJSKI IZLETI — 36. aprila — S dnrvnl izlet s avtobusom v RIM — NAPOLI - CAPRI — 33. aprila — 4-dnevni izlet s letalom v LONDON ta AMSTERDAM — cena samo 1030.— ND — 30. aprile — 7-dnevrri izlet s avtobusom po srbskih ta holper- j akib samostanih s oblakom Ca- I rt grada — 30. aprila — 4-dnevni laUt a * avtobusom do BUDIMPEŠTE ta I s^ladjo po DONAVI do DUNA- Za maturante smo pripravili poceni Knjiga, ki je doslej doživela že tri izdaje, bo gotovo razveselila ivnjiga, ki je aosiej a oživela že tri izdaje, bo gotovo razveselila vsako ženo saj govori o vzgoji cvetja in rastlin, ki jih ne manjka v nobenem družinskem okolju. Knjiga ima obilo barvnih in črno-belih slik. Cena: platno 60 din ~Z~~: : izlete v CSSR. Zahtevajte naše celoletne programe! 4) NAJBOLJŠI PLETILNI STROJI ZA DOMAČO UPORABO Za dobo najmanj dveh let vzamemo v najem poslovne prostora s telefonom Najmanj dve pisarni s sanitarijami. Ponudbe oddajte v oglasnem oddelku pod oznako »PREDSTAVNIŠTVO«. ______ 1871 I nlnskega sveta. Motivno je vezana na Karavanke in predgorje” Bol Ikot, na svet okrog Baške grape. Krna. Trente, Triglava. Planice, \ Krme in Vrat. Lirični motivi so posneti na umetniški papir in zri I odlično izdelani. Cena: platno 100, polusnje 120 din I ZALOŽBA opozarja tudi na veliko izbiro biografskih romanov, ki oži podobo pomembnih osebnosti. Iz bogatega programa naj omenimo 1 I katere: ' O N- Curie: MADAME CURIE (roman o veliki znanstvenici) pl. 65 din 0 J. Bokay: BOHEMI IN METULJI (roman o Pucciniju) pl. 50 din Grosman: RULETTENBURG (roman o Dostojevskem) pl. 17.50 din • Mure: CLAIR DE LUNE I., II. (roman o Debussjrjn) pl. 80 din • J. Rousselot: LJUBEZNI RIHARDA WAGNERJA pl. 55 din • H. Trojrat: PUŠKIN I., II. pl. 120, pus. 140 din • E. Anthonjr: ELIZABETA I. ANGLEŠKA pl. 40 din ! KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. Dežurne LINKER stroj žagraflh rt 14. ure dalje, aa matinejo ta Mae Sava ara pred pridatkom. POZOR! V PRIHODNJIH DNEH BO V KINU SAVA SPET NA SPOREDU VOJNI FILM »BITKA NA NERETVI, (kandidat aa OS-CARJA) Prijavo aa skupinsko obl- Vnhevtr Upravni odbor GORENJSKE LEKARNE - KRANJ objavlja prosto delovno mesto SALOAKONT1 STA Pogoji za zasedbo: srednja šola ekonomske smeri ali nižja šola ekonomske smeri in tri leto prakse ▼ knjigovodstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo ponudbe v 15 dneh od dneva objave upravnemu odboru Gorenjake lekarne Kranj v Kranju. 1888 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK: RIZZATTI GIULIO -TRST - UL. PASCOLI 29 B (blizu trga Garibaldi) NAROČILA SPREJEMA TUDI DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 ai.vv i«iuuif; _____ francoski barvni CS dim ČUDOVITA ANGELIKA — matineja Ob 10. uri. Igrata: Mkžlsl« Marci «t ta Giuliano Osmina. Zadnjikrat v Ljubljani! Angleški barvni vojni CS film po romanu Hansa Helnnmta Hirata NOC GENERALOV (The Night Of The Cenerals), aaradi dolžine filma samo ob 13. m 19. uri. Režija: Anatole Utvak. Igrata: Fister OfooSe, Omar Sharif ta Christepher Ptumer. Prodaja vstopnic Je od 15. ure dalje V TOREK OB 19. URI BO FREDERDOnš angtaško-nam-ftkega barvnega CS nima po romanu Hali let Beaartr Sterne — KOCA STRICA T03CAI KINO VEVČE: __ ameriški barvni CS vmetern — PREPLAH V PIRECREEKU. ob 17. ta 19. url. Retlja: Vincente MCEveety. Igrata: James Stevrart ta Henry Fonda. aa v stavbi bivšega ZD Ivančna earle«. telefon LM št. 3T-408 ta 77-141 ■hRba stalna pripravljenosti Jo i območje Medvod ta Velikih ZAHVALA SKLADA ZA GRADNJO NOVEGA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V LJUBLJANI stttev epomtae na umrle starše. 108.— din; sodelavci Beloer Bori-VOJ«, METKA. Celje, namesto venca na groo njenemu očetu Iranu. 100.— dta: Drnovšek Hanca ta dr. Ljubo. Privre 11 b. Ljubljana, v anmm pokojnemu Jakobu špi-oargu, 100.— din; stanovalci hiše Cankarjeva 4, Ljubljana, v počastite rorentao ta namaeto venca aa grob pek. Jakobu Spicarju, 330.— din: Stad. podr. Trg. iavre-»agm podjetja »DOM«. Ljubljana, namesto venca na grob pok. Pran-ŠUM Faturjevi, 300.— din; Orga- Brod. namesto venca na grob pok. Ivanu Pipanu. 30,— din; Organizacija RK terena Vižmarje — Brod, Ljubljana, namesto venca ra pob pok. Pavliču, 30,— din. , Drugi prispevki Sklad: Fusto-alemšek Anton. Verje 3 a. Medvode, obveznice skopskega posojila v vrednosti 43.64 din; Z2TP — foješje aa popravilo vos ta strojev. Nora Gorica. 000.— dta; osnovna šola Bučkovci, Ljutomer, »4.40 dta: Jeie Francka, Škofja teta. 30.— dta; Oemeka Rastko, Nazorjev trg 1 a. Koper, obveznice posojila aa modernizacijo ju- goslovanskih šeleenic — v vrednosti 1.219.00 din. Do 26. 2. 1970 so znašali prispevki občanov in delovnih skupnosti 8,702,159.57 din. ^ Za prispevke vsem darovalcem iskrena hvala! «^50^74^ S^Se^S raalov? SKLAD^ZA^lSlJjO^NO^ VEGA ONKOLOŠKEGA INSTITUTA. LJUBLJANA S. PP. 17. Vraaov trg 3. Onkološki Inštitut IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE OBLO. LJUBLJANA, TOMŠIČEVA I — TELEFONI ! NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-887. POSTNI PREDAL 3» - EKSPEDIT TEI 8TVA LJUBLJANA 501 1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-896 telefon dežurnega urednika 20-641 RISS.IP KREDITNA BANKA IN HRANILNICA NOVA GORICA OBJAVLJA IZID ki je Hto opmljno dne 36. in dertanih računov a dobitki: februarja 1970. AVTO ZASTAVA 739: It. M KBH Tolmin ■OCN1 TELEVIZIJSKI 8PBEJEMNIK It. 5643 KBH Idrija št. 10669 KBH Nova Gorica št. 6106 KBH Tolmin •t 7516 KBH Idrija Št. 991 KBH Nova Gorica FONT KOLO št. 4715 KBH Idrija at. 7 KZ Idrija št. 3962 KBH Nova Gorica it. 16260 KBH Nova Gorica Št. 6764 KBH Idrija 8B2EO GRAMOFON •t. 13661 KBH Ajdovščina Št. 6656 KBH Tolmin St. 4751 KBH Tolmin it. 892 KZ Nova Gorica Št. 14272 KBH Nova Gorica FOTOAPARAT •t. 6396 KBH Idrija št. 6310 KBH Idrija it 17880 KBH Ajdovščina BIVALNI STROJ St 10668 KBH Nova Gorica •L 6123 KBH Idrija GARNITURA PREPROG ZA SPALNI it 12675 KBH Nova Gorica St 10676 KBH Idrija St 143*2 KBH Ajdovščina St 3226—663 KBH Nova Gorica it 7541 KBH Idrija it 16476 St. 13208 KBH Nova Gorica KBH Ajdovščina St 3226/1-190 KBH Tolmin it 18555 KBH Nova Gorica St. 19612 KBH Nova Gorica deviznih računov, ao Mie naslednje Številke hranilnili KOBALT KROŽNIK St. 13366 KBH Nova Gorica St. 6610 KBH Idrija St. 1786* KBH AJdorkčina St. «98 KBH Nova Gorica St. 17094 KBH Ajdovščina St. 13106 KBH Nova Gorica St. 39 KZ Idrija SL UH62 KBH Nova Gorica St. 14378 KBH Nova Gorica St. 7182 KBH NOva Gorica GARNITURA KOZAKCEV GARNITURA BRISAČ St 1703* KBH Ajdovščina St. 3226/1-171 KBH Ajdovščina St 6438 KBH Tolmin St 114*6 KBH Idrija St 6473 KBH Tolmin St. 3226/1-260 KBH Tolmin St 13636 St 8339 KBH Ajdovščina KBH Idrija St 11454 KBH Idrija St 11479 KBH Idrija CAJNI SERVIS it 3296/1-37 KBH Idrija St 8863 KBH Idrija it 3996/1-633 KBH Nova Gorica St. 17966 KBH AJdovKina St 13459 gnu Ajdovščina St 19607 KBH Nova Gorica št 10130 KBH Ajdovščini St. 14272 KBH Nova Gorica St 10(00 KBH Ajdovščina St 10130 KBH Neva Gorica KAVNI SERVIS St 7718 KBH Nova Gorica St 14541 KBH Nova Gorica St 9868 KBH Tolmin St 18683 KBH Nova Gorica it 13651 KBH Ajdovščina St 14011 KBH Nova Gorica it 1 KZ Nova Gorica St 8641 KBH Idrija St 6283 KBH Nova Gorica it 19673 KBH Nova Gorica St. 3134 St. 14MB St. 14163 St. 89*1 St. 16856 St- 13766 St. 3336/1-166 St. 3886/1-677 It. 6614 St. 3336/1-39* KBH Nova Gorica KBH Nova Gorica KBH Nova Gorica KBH Nova Gorica KBH Ajdovščina KBH AJdovKina KBH Ajdovščina KBH Nova Gorica KBH Totndn KBH NOva Gorica ZAVAROVALNICA SAVA PE LJUBLJANA posreduje and 6, U 338-41, loto 53300 km, ogled pri Slovenija ewto, Idnhljans, Cer* --------------- ena 7000/» din 13St SS, U >6645, leto Šenih 30300 km, ogled prt ku, Kile 4. Vrhnika, 1969, pravo-Kouot dr. Steel* 3030030 dm eeeteva 766. KP 16646, leto nih 59.000 km, oglad pri Slovenita anrto, Ljubljena, ~ , c. 133, IMStana oena 360030 din 730, LJ 65990, leto iedetave 1964, pnevotonlh 60300 km, ogled pri evtoldeperju Smrtnik Martinu. Ljubljana, Draga 36, trirtmna cena 4600,00 din NSU 1666, LJ 01396, leto 5000 km, ogled pri Teeovnfltova 90, eeeteva 080, GO 14395, leto nih 2560 km, ogled prt Slovenija avto, Ljubljana, TrSaSka c. 133, Mklicne oena 8000,00 din. Javna prodaja bo v sredo, dne 4. H. 1670, ob 11. url v prostorih Zavarovalnice SAVA — PE ljub. Dana, Miklošičeva 10-1. Interesenti morajo poSnSiti kavcijo v viSinl 10 odst. od Idi Bens oena po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. ASaft Ireni, l^uhljana, 16300 din VŽIGALNIK RONSON St. 13651 KBH Ajdovščina St. 19106 KBH Nova Gorica St. 11537 KBH Idrija St. 13700 KBH Nova Gorica St. 5006 KBH Idrija OSEBNA TEHTNICA St. 16251 KBH Ajdovščina St. 11016 KBH Ajdovščina St- 15660 KBH Ajdovščina St. 16667 KBH Nova Gorica St. 6377 KBH Idrija ELEKTRIČNA St. 233 St. 1273 St. 168 N St. 1 SL 7 St. 3236/1-140 St. 13788 SL 3226/1-27 SL 19141 SL 1 BLAZINA KZ Nova Gorica KVZ Vipava KZ Cerkno KZ Tolmin KZ Idrija KBH Tolmin KBH Ajdovščina KBH Idrija KBH Nova Gorica KZ Dobrovo ČRPALKA FEROUT SL 191 KVZ Vipava 3SS kg KALIJEVE SOLI tal 566 kg PELOPOS SL 206 KVZ Vipava 666 kg PELOPOS SL 1288 KVZ Vipava JUGOSLOVANSKO-AMERIŠKA KOMISIJA ZA FULBRIGHTOV PROGRAM Trg Marka« i Engelsa 1, BEOGRAD telefon 338-183 raapisuja NATEČAJ aa podelitev najmanj 15 polnih in 17 potnih Štipendij m podiplomske Študije ki ananeti valno delo v ZDA, aa akademsko leto 1971-72. Štipendije ae nanašajo na vsa važnejša področja. Študenti s končano medicinsko fakulteto, ki imajo stopnje doktorata ananoatl, lahko konkurirajo samo aa potno Štipendijo. Natečaj velja od 1. do 31. marca UTO aa polna Štipendije. >a potne Štipendije pa od 1. Januarja do 1. maja 1971. Podrobna pojasnila in formularje aa prijavo lahko 'dobite na naslovu: Jugoslovansko smeri Mm komi* sija aa Pulbrightov program, Beograd, Trg Marioa 1 Engelsa 1. 1897 PROMETNO PODJETJE POSLOVNA ENOTA JESENICE rasglaSa naslednja presta delovna mesta: □ aa hotel »«PTK« v Gondu Martuljku CbtvSi perilnik I dom »Rance Romeu) 1. SEFA strežbe 2. SEFA kuhinj« 3. SEFA recepcije 4. RECEPTORJA 5. VEČ NATAKARJEV 6. HIŠNEGA MOJSTRA 7. EKONOMA morajo kandidati izpolnjevati Se ae pogoje: pod 1. VK ali KV delavec gostinske stroke s prakso tar aktivnim znanjem nemškega in italijanskega pod 2. VK ali KV kuhar s prakso pod 3. in 4. višja ali srednja strokovna Izobrazba z aktivnim znanjem nemškega in italijanskega je- pod 5. KV natakar a pasivnim znanjem nemškega in ttUJanafcega Jetika pod 6. KV delavec ključavničarske, alektričarske ali mizarske stroke s prakso pod 7. Srednja strokovna izobrazba antenah KV delavec v živilski stroki Za delovna mesta pod 1., 2. m 3. bodo družinska stanovanja zagotovljena predvidoma v letošnjem letu. H. ZA AVTOMEHANIČNE DELAVNICE NA JESENICAH 2 AVTOELEKTRIKABJA V EC AVTOMEHANIKOV Pogoji: KV delavec v avtoelektrikarski oz. avtome-nični stroki, praksa zaželena. Za vsa delovna mesta Je določeno poskusno delo a pravilnikom o delovnih razmerjih. Prednost imajo kandidati a urejeno vojaščino. Delovno razmerja bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, nastop dela pa je mogoč takoj ali po dogovoru. Kandklatl naj pošljejo pismene vloge s točnim opisom dosedanjih zaposlitev v 10 dneh od dneva objave razglasa Komisiji za delovna razmerja poslovne enote »Ljubljana Transporta« na Jesenicah. 1890 SL 4 SL 3 16 UL MERLOTA «L 1 SL 288 SL 887 SL 10 SL 219 SL 867 SL 272 SL 808 SL 1007 SL 802 KZ Tolmin KZ Tolmin KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica KZ Nova Gorica 166 kg UMETNEGA GNOJILA St. 20 KZ Dobrovo SL 2X7 KZ Dobrovo St. 137 KZ Dobrovo St. 269 KZ Dobrovo St. 250 KZ Dobrovo STANOVANJSKA ZADRUGA »PRIMORSKI DOM« KOPER vabi zaradi razširitve svojega poslovanja k sodelovanju: pogoji: pooblastilo aa izvajanje det in projektiranje. 10 let prakse v stroki v«£ zidarjev več PK in NK gradbenih delavcev Za navedena delovna mesta Je doba 2 mesecev. določena poskusna Delovni pogoji in osebni dobodld po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Stanovanjska »Primorski dom« Koper. p. p. 64. Rok aa sprejemanj« ponudb je 10 dni od dneva te objave, oziroma do raaadbe delovnih mast. 1922 iiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiii »AGRARIACOOP« EXPORT-IMPORT ZAGREB, FRANKOPANSKA 16 PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Ciril Metodov trg 16/1 liče PRODAJALCE Y) od 10. marca do 15. maja 1970 a provizijo v naslednjih krajih: 4 prodajalce i 1 prodajalca aa Celje 2 prodajalca i prodajo na temelju pogodbe o Mtdnoat dobrega prodaji s provizijo. Interesenti — po možnosti poznavalci prometa s semenskim blagom — aa javite na naslov najkasneje do 7. marca 1970. Informacije telefon 22-294. 1915 Samo nekaj dni bo trajala RAZPRODAJA za vse zaloge po nižjih cenah kot jih ima kakršnakoli STEČAJNA RAZPRODAJA * prej lir sedaj lir Sdin moške srajce 4,00*» 1.000 2.000 pletene Jopice £400* 1.000 2.000 moške volnene hlače terital >•00* 2400 4.000 moške in ženske nogavice. 12 parov 3*00 800 1.600 svilene rute (saten, fular) 200 400 letne Jopice 750 1.500 ženske obleke 1JJMT 1.500 3.000 moške obleke 10.000 20.000 Hagm pa zadnji modi UGLEDNIH ZNAMK ITMJIMISKIH - ANGLEŠKIM - FRANCOSKIH blago iz Škotske volne in bombaža SIFON - CISTA SVILA - prej lir eedej lir Sdin 1 m £*o(r 1JNNI 2.000 1 m \ >•00’’*’ 000 1.200 1 m 200 400 SPREJEMAMO DINARJE SAMO OD TISTIH OSEB, KI BODO PREDLOŽILE NA VPOGLED TA REKLAMNI OGLAS. OTVORITEV: ČETRTEK, 5. MARCA 1970 V.GEFPA ST. 22/BJ8 (PIAZZA DALMAZU), TRST Odbor za medsebojna namer Ja podjetja »ŽIČNICA« LJUBLJANA, Tržaika casta 49 vabi k sodelovanju zaradi raaSiritra proizvodne dejavnosti: STROJNE TEHNIKE za delo pri operativnem vodarju proizvodnje, tehnologije in konstrukcije METALURŠKEGA AU STROJNEGA TEHNIKA aa doto na delovnem mestu vhodnega kontrolorja VEČ KVALIFICIRANIH IN PRIUČENIH KLJUČAVNIČARJEV ea delo v proizvodnji Delavci bodo sprejeti na delo za nedoločeno dobo a polnim delovnim časom pod pogojem, da no opravijo dvomesečno poskusno delo. Interesenti naj vložijo p lem ene vloge s dnkztiii o strokovnosti prt sploftnD-lcBdrovBkani Mkčocju pod* jetja, kjer lahko dobijo tudi vas fletjane tifotmacije. 1269 IlllltlllllilliliillUIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIf ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA CEUE ■ ^~ posreduje prodajo karamboliranega osebnega avtomobila Ford Taunus M-12 GE 164-0*, letnik 1967, prevoženih 38.000 km, izklicna cena 9500 din. Vozilo je v garaži pivovarne Laško. Javna prodaja bo v četrtek, dne 5. marca 1970, ob 11. uri v prostorih Zavarovalnice Sava, Poslovna enota CSlje, Ulica XIV. divizije 4. interesenti morajo potočiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. 1881 SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DRAVA-MURA - MARIBOR objavlja prosta delovna mesta as: 1. VEČ GRADBENIH TEHNIKOV as dela na gradbiščih. 2. VEČ DELOVODIJ 3. 10 STROJNIKOV aa upravijaloe gradbenih strojev (buldožer- jev in bagrov) 4. 3 MEHANIKE aa dela pri vzdrževanju gradben« mahanlza dje POGOJI: pod 1.: srednja tahntike Sola i stroke s prakso in opravljani i pod 2.: delovotktia Sol pod 3.: kvalificiran atropiik z ■ prednost imajo strojniki s < mehanika ali ključavničarja pod 4d visoke kvalificiran ali kvalificiran delavec i s prakso prt podobnih dolih. iilililiiiiiiiilillllin Razpisne komisija podjetja »AGRARIACOOP« EXPORT-IMPORT ZAGREB, FRANKOPANSKA 16 razpisuje za PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Ciril Metodov trg 16/1 prosto delovno mesto skladiščnika - manipulanta POGOJ: dokončana srednja kmetijska šola — odslužen vojaški rok — šoferski izpit B kategorije . • Prednost imajo kandidati z osnovnim poznavanjem prometa semenskega blaga in kmetijske mehanizacije. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Prijave pošljite najkasneje do 9. marca 1970 na •Agrariacoop« ezport-lmport Zagreb, Predstavništvo Ljubljana, Ciril Metodov trg 16/1. 1915 Nastop Je mogoč takoj ali po dogovoru. Prijavo e pridobljeni strokovni od vtoilto v 10 o dneh VI. ČELIČANA ADRIASIDER - SPLIT potrebuj« naslednja sodelavca: dipl. ing. metalurgije s 3 leti prakse pri poslih v etefc dipl. ing. metalurgije s 3 leti prakse v manjših in žični eiektro jeklarni manjših in žičnih valjarnah Potrebno Je solidno znanje nngieMrega ali nemškega Jezika — Ponudbe z opisom poslov pošljite na n—Inv »ADRIASIDER« — SPLIT, kadrovski oddelek, poštni predal 259, Spiti. Osebni dohodek in drugi pogoji po dogovoru. Oglao valja do izpopolnitve. Časopis KNJIGOVODSTVO ŠTEVILKA 3, L marca 1970 prinaša: Hnančna političks podjetja in izeničevanje renta* Mlnosti ter likvidnosti — dr. Kodi Crnkovič; Meto* de ocenjevanja telet — dr. Jusuf Mulic; Vloga računovodskih podatkov v kontroli poslovanja — Gavrilo Ilič; Položaj »interne banke« v integrirani gospodarski organizaciji — Bndimir Milosavljevič; Metodološki proračun efektivnosti investi-ca jakega vlaganja — Pe-tar Macarac dipl. ek.; Koncept kontrolilanlh stroškov v obračunu in kontroli po obračunskih enotah — Miladin Radosavljevič; Vloga analize stroškov v izbiri optimalne organizacije podjetja — Aleksander Kalmar; Prodaja kot faktor likvidnosti — dr. Reljs A rani-tovič; Avtomatizacij* In. formacijskega sistema ekonomskih pokazateljev — Miloš Balaš, dipl. ek.; Is Inozemske teorije in prakse; Prikazi in notice; Specializirana bibliografija; Iz dela organizacij knjigovodij. flPAKCA M KhbHrOBOflCTBO PRIROČNIK ZA KNJIGOVODJE št. 5, I. marca 1970 prinaša članke z praktičnimi primeri: Obračunavanje in plačan je prispevka Iz osebnega dohodka 1970. leta — M. Rankovič; Uvoz surovin in drugega reprodukcijskega materiala ter blaga za široko potrošnjo po režimu »pogojno prostega uvoza« — M. P.; Kooperacijski odnosi pri izvajanju investicijskih del v inozemstvu — N. Lazarevič; Spremembe v predpisih o investicijski izgradnji — A. A.; Usmerjanje kratkoročnih sredstev poslovnih bank za kreditiranje izvoznih poslov — J. ; Pogoji za odobritev potrošniških kreditov — C.; Orientacijski primer pravilnika o materialnih stroških poslovanja — A. Klarič; Obdavčenje tujcev (gospodarskih predstavništev in eseb) v Jugoslaviji — M. Curbarič; Nekatera vprašanja iz materije o osebnih dohodkib D. C.; Nekatera vpraša-nja iz materije o delovnih razmerjih — C. R.; Vprašanja in odgovori ter ostale stalne rubrike. Pogoji predplačila: predplačil« je obvezno za obe izdaji (za en izvod mesečnega časopisa in en izvod petnajstdnevnega Priročnika), to Je en komplet in plačate vnaprej znesek 350 din letno. Obe izdaji tiskajo v cirilici in latinici. Opombra: vsem predplačnikom, ki bodo naročili časopis in priročnik »Knjigovodstvo« —komplet za 1970. leto in v roku plačati fakturni znesek, bomo priznali 50 */• popusta na vseh seminarjih, ki jih organizira združenje. Žiro račun št. 668-8-795-4, Udruženje knjigovodja Srbije, Beograd, Njegoševa ŠL 19, poštni predal 403, telefon: Služba pretplate 334-719, uredništvo 330933, računovodstvo 330-035. 1916 SVET GIMNAZIJE V NOVI GORICI razpisuj e za nedoločen čas prosto delovno mesto UČITELJA matematike profesor z opravljenim strokovnim izpitom Stanovanje zagotovljeno. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. 1892 SGP ZASAVJE Trbovlje proda rezervne dele za tovorni avto Csepel let. 58, nosilnost 4,51 (vez. mat., vzmeti, zobata kolesa, osi zobnikov). 1888 Obrtno montažno podjetje OBLOGA SLIKO- PLASTIKA LJnbljana-Polje sprejme MATERIALNEGA KNJIGOVODJO POGOJ: ekonomski tehnik, ali dokončana filet ka s 3-letno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki' po pravilniku. Poskusno (Mo 2 meseca. 1881 DOM UPOKOJENCEV TABOR V LJUBLJANI razpisuje po določilih svojega Statuta prosta delovna socialnega delavca s končano višjo šolo aa socialne delavce in 5 lat prakse na področju socialnega dela dve medicinski sestri s končano srednjo zdravstveno šolo ambulantno-bolničarske smeri in 3 leta prakse — predvsem is nege bolnika Poleg splošnih pogojev so za sprejem določeni še posebni pogoji: pripravljenost in sposobnost dela s starejšimi ljudmi. Pričetek dela je mogoč takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe s dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega službovanja prosimo osebno predložiti v Domu upokojencev Tabor — Ljubljana, Tabor št. 10. Stanovanje ni zagotovljeno. 1883 PRODAMO POSLOVNE PROSTORE s 300 in 500 m3 na dveh - lokacijah v Ljubljani. Oboje primerno za delavnice ali skladišča, s pripadajočimi pisarnami, sanitarijami in telefonoma. Blizu glavnih cest vpadnic z dobrim dostopom s težkimi vozili. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Poslovni prostori«. 1872 GIMNAZIJE POLJANE LJUBLJANA Strossmayerjeva ul. 1 razpisuje prosto delovno mesto LABORANTA za fiziko za določen čas POGOJ: srednja izob- razba, poskusna doba po dogovoru. Rok prijave do 15. marca 1970. 1909 ŠTUDENTJE UPOKOJENCI TO JE MORDA PRILOŽNOST ZA VAS d)r iv redni 7PREGLED JUGOSLOVANSKI EKONOMSKI DNEVNI ČASOPIS IŠČE POVERJENIKE ZA ZBIRANJE PREDPLAČIL ZA 1970. LETO IZ GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA: CEUE. NOVO GORICO, TRBOVUE, NOVO MESTO IN OSTALO OBMOČJE DOLENJSKE POGOJI: A) SPOSOBNOST ZA KOMERCIALNA DELA IN POZNAVANJE EKONOMSKE PROBLEMATIKE ZA VSAKO NOVO PREDPLAČILO VAM DAJEMO 20 ODSTOTKOV PREDPLAČILNE CENE ČASOPISA. S SPREJETIMI KANDIDATI BODO SKLENILI POGODBO O DELU ZA DOLOČEN ČAS. PRED NASTOPOM SLUŽBE BODO KANDIDATE SEZNANILI O POMENU IN PROFILU DNEVNEGA EKONOMSKEGA ČASOPISA »PRIVREDN1 PREGLED«. PONUDBE POŠUITE V DESETIH DNEH OD OBJAVE OGLASA NA NASLOV: »PRIVREDNI PREGLED«. BEOGRAD, MARŠALA BIRJUZOVA 3-5. Z OZNAKO »ZA PRETPLATNU SLUŽBU - KONKURS ZA POVERENIKE«. 1966 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL BIVŠI DOLGOLETNI ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA STANE LAVTIŽAR POMOČNIK DIREKTORJA ZA INOZEMSKI TURIZEM IN VEČKRATNI ČLAN IN PREDSEDNIK SAMOUPRAVNIH ORGANOV PODJETJA OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V PONEDELJEK, 2. MARCA 1970. OB 17JO IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA žatjh DELOVNI KOLEKTIV TURISTIČNEGA IN AVTOBUSNEGA PODJETJA KOMPAS LJUBLJANA DOTRPELA JE NASA LJUBA MAMA MARIJA LETNAR ROJ. PIRNAT K ZADNJEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI V TOREK, 3. MARCA 1970. OB 15.15 IZ PETROVE MRT.Tfting VEŽICE NA ŽALAH ZA NJO ŽALUJEJO: DRUŽINE LETNAR, TAVČAR, GLIBOTA IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 28. FEBRUARJA 1970 Nenadoma nas je zapustila naša draga MAJDA ŠOTER Na zadnji poti jo bomo pospremili v nedeljo, 1. marca 1970 v Slovenskih Konjicah žalujoči: starši, mož. sestri in drugi sorodniki Slovenske Konjice, Celje, 1. marca 1970 Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel naš dobri mož, oče, brat, stari oče, stric in svak FRANC ŠKERJANEC v Vrbičev ata. bivši posestnik in lastnik mlina Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek. 2. marca 1970. ob 15.30 iz domače hiše na pokopališče v Radomljah žalujoči: žena Ana, sinovi France, Blaž. Boštjan, sestra in brat, snahe, vnučki in drago sorodstvo Skrjančevo, Radomlje, 28. februarja 1970 ZAHVALA JAKOBA ŠPICARJA Ob smrti našega dragega moto, očeta, deda in pradeda smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Iskrena hvala vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali s nami, spremili pokojnega na zadnji poti in s cvetjem počastili njegov spomin. Posebej pa se še zahvaljujemo sosedom in zdravstvenim delavcem bolnišnice »dr. Petra Držaja« ki so mu z vso požrtvovalnostjo lajšali zadnje ure življenja, pevcem Društva upokojencev ter prof. dr. Kotniku, prof. dr. Vosperniku, tov. Martinjaku in tov. Pogorelcu za tolažilne poslovilne besede Žena Marica ter sinova Miran In Bojan ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi mojo predobra, edine hčerke Manje Kovač umrle 4. februarja 1970 in pokopane v Subotici, se najtopleje aabvaljujemo vsem prijateljem m znancem. ki so mojo hčerko obiskovali pri bolniški postelji, jo hrabrili med hudo boleznijo in Ji darovali ovetje. Iskrena hvala vsemu osebju Onkološkega inštituta sa skrb in nego moje potrpežljive bolnice, posebno za požrtvovalno delo dr. Auerspergovi, dr. Petričevi, sestri Katici, obema sestrama Jožicama tor socialni sestri Emi. Neutolažljivi žalujoči oče Ljubljana, 26. februarja 1970 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dobrega očeta in starega očeta Mateja Ivanov se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Zahvaljujemo se ZB Žiri. Sa vodenj in Hotavlje KS, SZ, društvu upokojencev Žiri, ter predstavnikom teh organizacij za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni sostanovalcem in sosedom, ki so prvi prišli na pomoč, ter rojaku tov. Lubskepiu za zadnje poslovilne besede v materinem jeziku. Žalujoči sin in hčerke z družinami Ljubljana, Žiri. 25. februarja 1970 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega mpjia Janeza Nagliča upokojenega višjega grad h. delovodje se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna hvala zdravnikom, ki so ga med boleznijo obiskali na domu m zdravstvenemu osebju Bolnice Golnik. Nadalje izražam posebno hvaležnost sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, kolektivom »Gradis« Jesenice, »Gorenje« Radovljica. »Tekstillndus« Kranj, »Ljubljana- Transport«, nato OOZZB Radovljica, častiti duhovščini, pevcem in godbenikom Žalujoča žena Ana • ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in deda Anteja Marušiča se iskreno zahvaljujemo prijateljem, m sosedom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu prinesli toliko vencev in cvetja, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje ln sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se upravi javne varnosti, zavodu za požarno varnostno in reševalno službo iz Kopra in gasilskemu društvu ia Dobro vega za izkazano zadnjo čast. zvezi združenj borcev in pevskemu zboru iz Kopra in Kojskega, godbi iz Anhovega, vsem govornikom na pokopališču v Kopru in ob odprtem grobu v Kojskem in tovarišu Vinku Kumarju za poslovilne besede pred domačo hišo. Posebej se zahvaljujemo tovarišici Areti Klarič za nesebično pomoč v dneh največje žalosti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Claudia, sinova Franko in Živko s Vlado, hči Eda s družino, mama Cecilija, sestra Janka z družino. bratje Ivo. Aleksander in Milan z družinami, vnuka Alan In Dimitrij in drugi sorodniki Koper, Kojsko. Sežana, 26. februarja 1970 ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Angele Trpine rojene KOŠUTA se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje in s svojo prisotnostjo na njeni zadnji poti izrazili spoštovanje. Iskrena hvala tudi zdravniškemu osebju Interne klinike splošne bolnice, ki so ji v zadnjih urah stali s pomočjo ob strani. Hvala tudi trg. podjetju »Na-Ma«, pevcem in godbenikom ter prav vsem, ki so se kakorkoli poklonili spominu pokojnice m jo spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Moš Jože, sin Jožko z družino, hči Jolanda s družino in drugo sorodstvo Vrtalni stroji TCSM Ročni varilni električni stroji Kompresorji do 2000 litrov Vrtalni stroji za karoserije ✓ ' i in vsi drugi stroji ter orodja za mehanične delavnice, avto delavnice in elektro avto delavnice. Obtičite trgovino, ki ima razstavljene navedene izdelke ali pa zahtevajte kataloge in cenike GUSELLA &L Co. TRST, VIA GAMBINI 26, TEL. 766-300 VELEBLAGOVNICA »NAMA« LJUBLJANA Tomšičeva 2 potrebuje za svoj počitniški dom v Novigradu (Istra) kuharico z večletno prakso na samostojnih delovnih mestih dekleta (fante) za strežbo, pomoč v kuhinji in čiščenje Delo v počitniškem domu bo trajalo približno od 1. junija 1970 do 20. septembra 1970. Stanovanje je zagotovljeno v domu. Kandidati, Id se želijo v času letne sezone zaposliti ob morju, naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja. 1895 PETROL LJUBLJANA objavlja naslednja prosta delovna mesta za določen čas: 1. UPRAVNIKA PD v Crikvenici 2. KUHARICE 3. SERVIRKE 4. SOBARICE 5. KUHINJSKE POMOČNICE POGOJI pod točko: 1. večletna praksa v gostinstvu 2. KV kuharica z nekaj prakse 3. praksa v gostinstvu - — Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, Ljubljana, Vošnjakova 2/1II. 1891 AVTOMOBILISTI ŽELITE. DA BO VAS AVTOMOBIL ZARES KOMFORTEN? KUPITE ZADNJO NOVOST UDOBNIH. MEHKIH PREVLEK ZA SEDEŽE IZ KRZNA NOVOLAN ALI ŠKOTSKE MEHKE PREVLEKE V RAZLIČNIH BARVAH. S TEMI PREVLEKAMI BO VAŠ AVTOMOBIL KOT NOV. HKRATI PA BO IMEL TUDI LEP IZGLED. OBVEŠČAMO VAS TUDI, da imamo vedno v zalogi zimske potrebščine: NOSILCE SMUČI SNEŽNE VERIGE ŠČITNIKE RADIATORJEV BLATNIKE VARNOSTNE KLJUČAVNICE itd. V veliki izbiri pri: ZANCHI AUTOFORNITURE - TRST Via del Coroneo 4 tel. 29-684 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše najdražje sestre Rafaele Toplikar se najlepše in najiskrene-je zahvaljujemo za krasno poklonjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Enaka zahvala za ustno in pismeno sožalje. Globoko žalujoče sestre: Julči Klemenčič, Ivanka Toplikar in Ema Stopar Ljubljana, Zagreb, 28. februarja 1970 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljene žene in mame Pavle Škrinjar se najiskreneje zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so.se od drage pokojnice poslovili, ji poklonili toliko cvetja ip drugih dobrodelnih darov in Jo v tako velikem številu spremili v cerkev in na pokopališče. Prisrčna zahvala g. župniku in vsem, ki so sodelovali s petjem pri pogrebnih obredih. Posebno zahvalo dolgujeva Upravi in osebju podjetja »PRESKRBA« v Sežani za izredno pomoč in naklonjenost ob težki in hudi izgubi. Žalujoča mož Edvard in hčerka Breda Povir pri Sežani, 26. februarja 1970 BpMAGAJ Sl SAM •n UNIOR Tl BO POMAGAL Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče Jože Fink upokojeni železničar Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2. marca 1970, ob 13.45 ia mrliške vežice Adama ih Eve na Zale Žalujoči: žena Marija, sin Stane z družino in sin Adolf z otroki ter drugo sorodstvo SGP »STAVBENIK« KOPER gradbeno vodstvo Ljubljana, « Hotimireva 19 "►» vabi k sodelovanju zaradi izpopolnjevanja delovnih mest na gradbenem vodstvu Ljubljana REFERENTA za delovna razmerja tat kadrovska vprašanja POGOJI: 1. višja kadrovska šola — za organizacijo dela, ali višja šola za socialne delavce 3. srednja šolska izobraa-ba z nekaj leti prakse na takem ali podobnem delovnem mestu. Osebni dohodek po pravil-niku podjetja. Nastop službe je mogoč takoj za nedoločen čas. Poskusno delo 2 meseca. Interesenti naj pošljejo pismene vloge gornjemu naslovu. 1906 VELIKO PREZGODAJ, V 49. LETU STAROSTI, JE PRENEHALO BITI PLEMENITO SRCE MOJEGA LJUBLJENEGA MOŽA, ZLATEGA, NADVSE SKRBNEGA ATIJA, SINA, BRATA, STRICA IN SVAKA STANKA LAVTIŽARJA K ZADNJEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI V PONEDELJEK DNE 2. MARCA 1970, OB 17.30 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH ŽALUJOČI : ŽENA JUSTI, SINKO OLIVER, MAMA, SESTRI: ANGELCA POR. JEGLIČ IN MARICA POR. KRANJEC Z DRUŽINAMA TER DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, KANADA, 28. FEBRUARJA 1970. Sporočamo žalostno vest. da je umil po dolgi težki bolezni naš dobri mož. oče in brat NIKITA PRIMOŽIČ Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 2. marca 1970, ob 1530 na pokopališče v Idriji 2alujo*či: žen» Lavra, zin Niki, mama, brata Bojan in Denis, rodbina Medvedič In drago sorodstvo Idrija, 28. februarja 1970 Za vedno nas je zapustila naša ljuba mama, sestra, stara mama in tašča IVANKA KOBAL roj. JAMNIK Pogreb bo v ponedeljek. 2. marca 1970, ob 16. uri iz Janezove mrliške ve&ioe im 2alah žalujoči: sin Janes in hči Boža s družinama, brat Franjo s družino in drago sorodstvo Ljubljana. Mostar. Tacen, 29. februarja 1970 ■r' V Umrla je naša draga sestra, teta in svakinja VIDA ENGELSBERGER roj. Vrtovec Od naše drage se borno poslovili v ponedeljek. 2. marca 1970, ob 16.45 iz Jakobove mrliške vežice na Žalah 1 žalujoči: sestri Andreja, Mira in brat Zoran ter drugo sorodstvo f Ljubljana, Aaraiu. 27. februarja 1970 NOVA VELIKANKA V IBONWOODD — Tudi ▼ Ameriki Je »daj smučarska afcafcatntca največ jih izmer. V Iromvoodu v zvezni državi Michigan Je noro napravo pivi preizkusil domačin Greg Svvor (na sliki), ki pa Je poletel le 78 m daleč. V nadaljevanju poletov za trening Je Doubefc (CSSR) skočil 120 m, naš Stefančič pa je dosegel 107 m. Dvodnevno tekmovanje bo v nedeljo. Tetafoto: UFI VELESLALOM NA GOLTEH — V okviru I. rimskih pionirskih iger Jugoslavije je bil izredno privlačen veleslalom, v katerem je med starejšimi pionirji zmagal Roman HOlcl z Raven na Koroškem. Foto: Busič NEMIRNI HEATHROW — V zadnjih dneh je veliko londonsko letališče zelo nemirno. Najprej ga je stresla burja, ko delavci niso marali oskrbovati izraelskih in arabskih letal, potem pa so zagrozili s stavko gasilci, ki so zahtevali višje plače. Včeraj so za stavko takole glasovali nakladači potniške prtljage, ki so za nekaj ur zadržali polete iz Londona v New York. A tudi gasilskega nemira še ni konec. Telefoto: UPI Protesti zaradi Rodezije Kenijska vlada poziva OAD k boju proti novi rasistični državi NAIROBI. 38. febr. (Tanjug). — Zaradi sklepa rasistične vlade v Salisburyju, da razglasi opolnoči med ponedeljkom in torkom Rodezijo za republiko, se je vzdignil val protestov v vse;) vzhodni Afriki. Z novo rodezijsko ustavo, ki bo začela veljati to noč. bo uzakonjen klasični apartheid — rasna segregacija nasproti 4200.000 on-dotnim Afričanom. Na parlamentarnih volitvah, razpisanih za 10. aprila, bodo lahko od skupno 66 poslancev volili le II poslancev, drugih 50 pa bodo izvolili belci — ki jih je v Rodeziji komaj 225.000. Prvič v zgodovini Rodezije bodo Afričani vpisani v ločene volilne sezname in bodo lahko glasovali sa kandidate svoje rase. Kenijska vlada je sinoči objavila posebno sporočilo, ▼ katerem poziva vse afriške države v organizaciji afriške enotnosti (OAE), naj začnejo boj za osvoboditev Rodezije. Veliko Britanijo Je obtožila, da je odgovorna za sedanji položaj v Rodeziji Udeležence sedanjega ministrskega zasedanja OAE je pozvala, naj skličejo ljudi na boj in ingotosra materialno pomoč. Doslej na j več ji avtomobilski sejem BEOGRAD, 38. febr. (Tanjug). Sesti mednarodni sejem motorjev in motornih vozil. Id bo ▼ Beogradu ed 18. do 36. aprila, bo doslej največja prireditev beograjskega sejma in največji specializirani sejem v Jugoslaviji. Sejan bo eden izmed devetih mednarodnih salonov avtomobilov, u so predvideni v letošnjem koledarju stalnega mednarodnega urada proizvajalcev avtomobilov. Sodelovali bodo razstavljavci iz 25 držav, ki so kupili nad 50.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Beograjski salon avtomobilov bo letos bogatejši kot kdaj prej. Osebne avtomobile bodo nastavili vsi pomembnejši evropski proizvajalci in največje japonske firme. Obiskovalci bodo videli tudi velik izbor avtobusov, tovornih in delovnih vozil, avtomobilske opreme in re-eervnib delov ter drugih izdelkov sodobne avtomobilske industrije. Pomembno mesto bodo imeli motorji s notranjim izgorevanjem, čolni in opremo za motena vtiko, motorna kolesa in mopedi. V okviru te prireditve bo tudi razstava a naslovom »Človek, vozilo, cesta in prometna preventiva«. Razprava o pletilstvu »Zora« MARIBOR. 38. febr. — Sinoči je predsedstvo občinskega odbor« sindikata delavcev storitvene dejavnosti Maribor razpravljalo o gospodarskem položaju delovne organizacije pletiljstvo Zora. Razprava je med drugim pokazala, da bodo morali v Zori razmisliti o poglobljeni kooperaciji s kakim sorodnim podjetjem, sicer bo.treba proizvodnjo popolnoma preusmeriti. Predsedstvo J« menilo, da mora vodstvo podjetja kolektiv vsestransko seznaniti s stanjem podjetja in s možnostmi sa njegovo perspektivo. Sindikat Je zainteresiran, i tako zagotovilo pogoje za uspešnejše delo celotnega kolektiva. M. K. V molk odeta razstava Razstavo ob 50. obletnici ZKJ v Moskvi je uradna javnost praktično ignorirala - Neravnovesje v »propagandni trilaterali« MOSKVA, 28. febr. (Fo telefonu). Neopazno — kot se je Mia aačeia — se Je danes ▼ Moskvi končala priložnostna razstava, posvečena 50-obletaici Zveze komunistov Jugoslavije. Razstavo so po nekaj mesečnih pripravah odprli 17. februarja v Domu prijateljstva v Moritvi. kjer ima svoj glavni štab sovjetska zveza društev prijateljstva a tujino. Razstava je vnovič izpričala, kako težavna Je pot informacije o Jugoslaviji v sovjetsko javnost. Čeprav Jugoslovanski državljan na ulicah Moskve nikakor ni več redek gost, se sredstva množičnega obveščanja redno izogibajo poročanju o dogodkih v Jugoslaviji ter v zvezi z Jugoslavijo; pogosto izostajajo informacije oelo o takšnih dogodkih. ki se nanašajo na dvostranske odnose in so koristni za obe državi. Ta zarota molka Je toliko bolj nenavadna, ker se je v zadnjih letih promet med o-bema državama močno povečal. ▼ Moskvi je zastopanih kakih ato Jugoslovanskih podjetij. na odrih se uspešno pojavljajo jugoslovanski pevci zabavnih popevk. Izmenjujejo se delegacije, v zadnjem času je bilo prevedenih celo nekaj romanov jugoslovanskih avtorjev, izredno lepo pa je bila v začetku marca organizirana tudi razstava izdelkov jugoslovanske farmacevtske industrije. Čeprav sovjetska stran kar naprej poudarja, kako potrebna je ta vrsta izmenjave, je od vsega tega le redkokdaj moč najti sledove v tisku — vsaj tistem z visokimi nakladami. Nedavno podpisani sporazum o trgovinski izmenjavi v tem letu Je obseg blagovnih seznamov povečal sa 13 odstotkov, vendar sovjetski tisk tega obojestransko koristnega sporazuma ni zabeležil, čeprav se podobni sporazumi z drugimi državami. posebej pa še članicami SEV. navajajo redno kot.n-činkoviti dokazi sovjetskega sodelovanja z tujimi državami. Podobno ravnanje sl je zaslužilo tudi Titovo potovanje po Afriki: medtem ko so potovanje ameriškega suna-njega ministra Rogersa na široko komentirali, je o Titovem potovanju sovjetski tisk objavil le kratke zabeležke e obiskih v Zambiji in Asuanu ter poročilo o sestanku s predsednikom Naserjem. Medtem ko Je glavni urednik »Pravde« Tribunov pravkar aačei objavljati serijo člankov o ZDA, od koder se je nedavno tega vrnila sovjetska časnikarska delegacija, o bivanju sovjetske časnikarske delegacije v Jugoslaviji na straneh tiska doslej še ni bilo moč prebrati ničesar. Poseben primer je pravkar končana razstava o zgodovini 'jugoslovanske partije. Cilj razstave je bil povedati sovjetski javnosti nekoliko več ne samo o začetku jugoslovanske partije, marveč tudi o narodnoosvobodilnem boju, to je o temi, o kateri ima sovjetski državljan po zaslugi svojega tiska izredno medlo predstavo. Razstava je bila odprta v poslopju, kamor zaide sorazmerno zelo malo ljudi in Je tudi nikjer niso posebej reklamirali. Na otvoritvi — gre aa praktično prvo manifestacijo te vrste v odnosih med obema partijama v zadnjih letih — ni bdi navzoč nihče od 360 članov kt namestnikov članov centralnega komiteja partije, v priložnostnem nagovoru veleposlanika Veljka Mlduno-viča pa Je sovjetski poročevalec našel le odstavek, ki govori o operacijah sovjet -sUh čet na jugoslovanskem ozemlju v zadnjem letu n. svetovne vojne. Razstava, katere namen Je bil torej dati sovjetskemu obiskovalcu nekaj več podatkov o zgodovini ZKJ in o revoluciji v Jugoslaviji, ni dosegla cilja; sovjetska propa- Z avtom v jezero PIRAN. 38. febr. — Sinoči ob 30.15 Je voenik osebnega avtomobila C* 38841 Milan Klenšek la Petrovč pri Zalou pripeljal ia Pirana v Plešo in pred počitniškim domom Rudarja s Velenja v blagem ovinku zapeljal a ceste in se prevrnil v Jeeero. Pri nesreči Je bila bodo poškodovana (zlom hrbtenice) sopotnica Tatjana Vinter is Pirana. Skoda Ja 4000 din. D. G. Divja vožnja vzrok nesreče PIRAN, 38. febr. — Včeraj ob 13.40 ja voanlk oeebnega avtomobila Franc SaJen is Hinke Bistrice voaU is Portoroža proti Piranu. Zaradi neprimerne hitrosti ga Je v ostrem ovinku zaneslo v levo ter je trčil v ozebnl avtomobil. U ga je vosU Karel Hof-ferle z Ljubljane. Oba vos-nika in Rofferlejeva hčerka Alenka ter njegov sopotnik Franc Lenče la Domžal so bili laže poškodovani, gmotna škoda pa maža 30 tisoč din. Biserna in zlata poroka v Liutomeru LJUTOMER, 28. febr. — Dopoldne je bila v Ljutomeru na občinski skupščini prisrčna svečanost ob zlati in biserni poroki dveh zakonskih parov iz te občine. Ob 10.30 uri je bila v poročni dvorani zlata poroka 75-letnega Franca Pueonje in njegove 75-letne žene Marije is Cvena pri Ljutomeru. Zlatoporočenec je 53 let aktivni član gasilskega društva na Cverm, dalj časa pa se je tudi udejstvoval v konjskem športu. Kmalu nato pa so pripravili v sodelovanju z ljutomerskim turističnim društvom in občinsko skupščino poročni obred za biserno poročenca, 83-letnega Martina Cerviča in njegovo 84-let-no ženo Alojzijo iz Ljutomera. Predsednik občinske skupščine Ljutomer Ivo Šumak je jubilantoma izročil darilo in poročno listino. P. P. ganda pa si slej ko prej prizadeva predstaviti NOB kot »nekaj takšnega« kot je bilo v Bolgariji in na Češkoslovaškem, seveda »precej manj« kot so imeli med II. svetovno vojno Italijani in Francozi. Prihodnji teden bi razstavo morali prenesti v Leningrad, vendar pa to zaradi dosedanjega obravnavanja ni več gotovo. Zarota molka Je toliko bolj očitna v primerjavi s poplavo informacij, ki jih o ZSSR Objavljajo v Jugoslaviji tako domači časniki, kot tudi sredstva sovjetske propagande, ki imajo v Beogradu za to mnogo več možnosti kot jih ima jugoslovanski partner v Moskvi. Nedavni incident z biltenom, v katerem je sovjetsko veleposlaništvo objavilo članek o pisanju beograjske »Politike«, je v Moskvi praktično neizvedljiv in bi predstavljal grobo kršenje pravil diplomatskega vedenja. Propagandna bilaterala je zato alej ko prej silovito neuravnotežena — v škodo Jugoslavije seveda. MARJAN SEDMAK Ob 20-letnici samoupravljanja v trboveljskem rudniku TRBOVLJE, 28. febr. — V enoti zasavskih premogovnikov rudnika Trbovlje so danes počastili 20-letnico izvolitve delavskega sveta. Slavnostnemu zasedanju delavskega sveta in svetov delovnih enot so prisostvovali člani prvih samoupravnih organov rudnika Trbovlje, podpredsednik republiške skupščine Marjan Orožen, član sveto federacije Miha Marinko in drugi. Vili Puk-majster, predsednik izvršilnega odbora delavskega sveta, je spregovoril o gospodarskem in samoupravnem razvoju, naporih tal uspehih trboveljskih rudarjev v zadnjih dvajsetih letih. Tako so v rudniku kljub težjim pogojem pri izkopu premoga občutno povečali produktivnost dela. Jamska storitev je bila pred 30 leti le 1,62 »one na izmeno, lani pa že 3,78. Glavni direktor inž. Albert Ivančič je govoril o možnostih nadaljnjega razvoja zasavskih premogovnikov. Bistveno bo, je poudaril, v prihodnje hitreje modernizirati proizvodnjo in a tem povečati storilnost dela. Rudarji so s današnjega zasedanja delavskega sveto poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. P. B. Med novimi člani ZK največ delavcev NOVI SAD, 28. febr. (Tanjug) — Organizacije Zveze komunistov v Vojvodini so lani sprejele 4.780 novih članov; med njimi je 80 odstotkov mladih ljudi' pripadnikov vseh narodov in narodnosti. Med novimi člani ZKJ je največ delavcev (nad 40 odstotkov), najmanj pa kmetovalcev <32 odstotka). V istem času je bilo iz ZKJ izključenih 2197 članov, izstopilo jih je 1958, is evidence pa so jih črtali 1720. Od skupnega števila izključenih predstavljajo skoraj tretjino tisti člani, ki so bili odstranjeni iz ZKJ zato, ker niso prihajali na sestanke in ker niso plačevali članarine. Lani je veliko bolj kot dotlej prav preko politične akcije prišla do izraza diferenciacija v zvezi komunistov te pokrajine. V mnogih organizacijah ZKJ je opaziti prizadevanja, da se bolj odločno otresejo pasivnih članov. Med izključenimi je samo en odstotek takih, ki se niso držali politike ZKJ. Silvo Gorenc v Murski Soboti MURSKA SOBOTA, 28. feb. — Dopoldne Je obiskal Mursko Soboto republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc, ki je imel z vodilnim delavci tega sekretariata pogovore na soboški upravi javne varnosti. Z načelnikom UJV v Murski Soboti Jožetom Cerkovnikom in sodelavci so se pogovarjali predvsem o aktualnih vprašanjih javne varnosti, posebej pa so obravnavali prometno varnost in ukrepe UJV v Murski Soboti za bolj varen promet na pomurskih cestah, o čemer je poročal inšpektor za promet Ivan Pohovnikar. B. B. Zgorela tri gospodarska poslopia MARIBOR, 28. febr. Sinoči okrog 19. ure je začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Frangeža v Dragonji vasi pri Cirkovcih. Požar se je hitro razširil še na sosednji gospodarski poslopji, ki sta last Franca Trčka in Antona Lambergerja. Okoliškim in mariborskim gasilcem je uspelo obvarovati pred ognjem stanovanjska poslopja vseh treh gospodarjev, čeprav se držijo gospodarskih poslopij.. V vseh treh gospodarskih poslopjih je zgorelo o-krog 110 stotov slame, 180 stotov sena, v prvih dveh pa tudi vozovi :)a gospodarsko o-rodje. Skupno škodo cenijo na okrog 240.000 din. J. P. Vsak dan eno življenje Prejšnji teden se je v naši republiki pripetilo največ prometnih nesreč zaradi izsiljevanja prednosti LJUBLJANA. 28. febr. Fo statističnih podatkih o prometnih nesrečah se Je letos do 27. februarja pripetilo manj nesreč kot ▼ istem obdobju brni. V prvih dveh mesecih smo tako zabeležili 723 prometnih nesreč (lani 948), 44 mrtvih (lani 46). 266 huje ranjenih (lani 372) ter 413 laže ranjenih (lani S24). Tudi materialne škode je bilo letos nekoliko manj kot lani; za približno 5,534.500 dinarjev so jo ocenili (lani 5,404.600 din). Zadnji teden, od 20. do 27. februarja, pa Je spet nekoliko zaskrbljujoča. Pripetilo se je 113 prometnih nesreč, sedem ljudi je umrlo (Jože Majnik — pešec, Julijana Logar — pešec, Martin Marič — voznik osebnega avtomobila, Miro Smrdelj — voznik oeebnega avtomobila, Antonija Panič — pešec, Marjan Jarc — pešec in Ernest Paluc — pešec), medtem ko m Jih Je huje ranilo 49, laže pa 62. Gmotne škode je za okoli 576.000 dinarjev. Med povzročitelji prometnih nesreč so na prvem mestu Se vedno vozniki osebnih in tovornih avtomobilov. Krivi in odgovorni so za 69 prometnih nesreč. Pešci so povzročili 21 prometnih nesreč, motoristi in mopedisti 12, kolesarji 5 in ostali 6. Osemnajst prometnih nesreč Je bilo zato, ker so vozniki izsiljevali prednost, 17 prometnih nesreč pa so na-. šteli zaradi prevelike hitrosti. Nato jih je bilo Se 13 zaradi vinjenosti, 12 zaradi ne- nadnega prihoda pešca na cesto, 11 zaradi nepravilnega prehitevanja, 6 zaradi nepazljivosti, 5 zaradi vožnje po levi strani ceste itd. Petim prometnim nesrečam pa je botrovala tudi spolzka cesta, dvem nenadna okvara na vozilu med vožnjo itd. Ljubljansko območje uprave javne varnosti Je še zmerom najbolj krvavo. V zadnjih sedmih dnevih se je na njenih cestah pripetilo kar 42 prometnih nesreč. V Celju so Jih zabeležili 24, v Kopru 13, v Mariboru 12, v Novi Gorici 10, v Murski Soboti 7 in v Kranju 3. Na cestah prvega reda je bilo 18 prometnih nesreč, na cestah drugega 36, tretjega 30 in četrtega 6. Največ pa je bilo na mestnih ulicah — 42. V. G. /z včerajšnje zadnje izdaje Pogovor o Srednjem vzhodu Ministra M. Stevvart in Aba Eban sta »globlje« preučila nekatera dejstva LONDON, 27. febr. (AFPj — Britanski zunanji minister Michael Stewart in njegov izraelski kolega Aba Eban sta se danes v Londonu pogovarjala o problemih Srednjega vzhoda. V poročilih je poudarjeno, da ata ministra »globlje« preučila nekatera dejstva, ki naj bi omogočila napredek v cilju »mirnega reševanja spopada na Srednjem vzhodu«. Pogovarjala sta se tudi o problemih civilnega letalskega, prometa. Kot pravijo poročila, se je pogovor, ki je trajai eno uro, razvijal v prijateljskem in takranam vzdušju. , Priča pri Moru RIM, 27. febr. (Tanjug).— Ambasador SFRJ v Rimu Srdja Priča je zvečer obiskal italijanskega ministra zunanjih zadev Alda Mora. Pogovarjala sta se dlje časa v duhu prijateljskih, dobrososedskih odnosov. Sprejem v konzulatu SFRJ TRST, 27. februarja (Po telefonu) — Nocoj je generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marjan Tepina priredil sprejem za udeležence seminarja za učitelje in profesorje slo-venskih šol na Tržaškem. Sprejema v prostorih konzulata so se razen udeležencev seminarja, predstavnikov slovenskega, kulturnega in političnega življenja na Tržaškem m gostov iz obmejnih slovenskih občin udeležili tudi z jugoslovanske strani član IS dr. Vladimir Bračič in člana mešanega jugoslovansko-itali-janskega odbora za izvajanje Londonskega sporazuma Albert Zomada in Crt Kolenc. Italijanske oblasti pa sta ca sprejemu zastopala tržaški podžupan Lucio Lonza in tržaški šolski skrbnik Giuliano Angioletti. Jutri bo seminar za učitelje in profesorje slovenskih šoi zaključil šestdnevno delo. IGOR GRUDEN Redna seja OAE ADIS ABEBA, 27. febr. (Tanjug). — Etiopski cesar Halle Selasie je danes v Adis Abebi odpri redno sejo ministrskega sveta OAE (organizacija afriške enotnosti). Etiopski suveren je med drugim pozval vladi Vel. Britanije in ZDA, da z učinkovitejšimi ukrepi končata vladavino bele manjšine v Rodeziji, opozoril pa je tudi na nevaren razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu. Ameriški piloti , v Španiji \ WASHINGTON, 27. febr. (AP). — Ameriški piloti iz baze VVheelus v Libiji se bodo poslej urili v Španiji blizu Zaragose. Kot Je znano, je libijska vlada zahtevala, da ameriški piloti zapustijo bazo v Wheelusu. Sporazum o uporabi letalske baze pri Zaragozi je že podpisan med vladama ZDA in Španije. Eksplozija blizu vojaškega hotela SAIGON, 27. februarja (Re-uter) — V bližini nekega ve-likega vojaškega hotela v Sai-gonu je eksplodirala plastična bomba, ki Je ranila dva -me riška vojaka in dva Vietnamca. Telegrami ŠVICARJI SPET Z VIZUMI — TUNIS. Tunizijska vlada je spet uvedla vizume za švicarske državljane, ki hočejo dopotovati v Tunizijo. Za Marokom in Alžirijo je zdaj še Tunizija enako odgovorila na švicarski sklep, da morajo državljani vseh arabskih držav odslej imeti vizume, če hočejo v Švico. ARABSKA RADIO IN TELEVIZIJA — AMAN. Začela se je konferenca zveze arabskih RTV postaj. Na dnevnem redu imajo uporabo satelitov v telekomunikacijske namene, barvne televizijske prenose v arabskem svetu, uskladitev arabskih radiotelevizijskih programov za tujino ter pripravo arabskega filmskega in televizijskega festivala v podporo Palestincem in zasedenim arabskim ozemljem. PORNOGRAFIJA GORI — DJAKARTA. Indonezijske oblasti so zažgale kakih 4000 koledarjev s pornografskimi fotografijami. Koledarje so uvozili iz Japonske in Hongkonga. UMOR DIREKTORJA — BEJRUT. Direktorja »Metro Goldwyn Mayer« v Bejrutu Eduarda Sassouna so našli mrtvega v njegovi pisarni. Ubit je bil s tremi streli. Policija pravi, da gre za umor in zadevo raziskuje. UGRABITEV MINISTRA — GVATEMALA. Kot talca za nekega študenta, ki ga je aretirala policija, so ugrabili gvatemalskega zunanjega ministra Alberta Fuentesa Mohra. -Ugrabitelji so dali vladi 24 ur časa, da aretiranega študenta izpusti in pripelje v mehiško veleposlaništvo, če hoče, da bo tudi Mohr prišel na prostost. ALŽIRSKA VOJAŠKA DELEGACIJA — BEOGRAD. Načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik letalstva Viktor Bubanj je sprejel vojaško delegacijo DR Alžirije pod vodstvom majorja Kaleda Nezarja. Vojaška delegacija DR Alžirije se mudi v naši državi kot gost generalštabe JLA. PODPORA DA, DENARJA NE — AMSTERDAM. Nizozemski zunanji minister Jo sef Luns je izjavil, da njegova vlada podpira gibanji za neodvisnost v Mozambiku in Angoli, vendar jima finančne pomoči ne bo dajala. Luns je izjavil to po vrnitvi s poldnevnega uradnega obiska v Tanzaniji. PRESTAVITEV V UMOBOLNICO — MOSKVA. Generalmajorja v pokoju Pjotra Gri-gorenka so prestavili v umobolnico v bližini Moskve. Maja lani so ga obtožili za protisovjetsko propagando in mu sodili v Taškentu. Na podlagi mnenja psihiatrov pa je sodišče sklenilo poslati Grigorenka v umobolnico. CHABAN NAVZGOR — PARIZ. Rezultati ankete kažejo, da priljubljenost francoskega ministrskega predsednika Chabama-Del-masa narašča. V začetku januarja je 49 odstotkov Francozov izrazilo zadovoljstvo s premieram Delmasom. V februarju pa je pozitivno odgovorilo že Sl odstotkov vpra-šancev. SOCIALISTIČNO GLASILO NEHALO IZ-HAJATI — PARIZ. Glasilo francoske socialistične stranke »Populaire« je nehalo izhajati. Razlog za to so finančne težave. LE SE TRI KANADSKE PETERKE — MONTREAL. Po krajši bolezni je umrla ena izmed slavnih kanadskih peteric Dion-ne: Marie, soproga Andrea Houlea. Stara je bila 35 let. Ker je Emilie umrla že leto 1954, ko je bila stara komaj 20 let, živijo zdaj le še tri sestre Ddonne: Annette, Cecile in Yvonne. PRESEŽEN REKORD — WASHINGTON. ZDA so uradno sporočile, da znašajo njihove devizne zaloge 17,39 milijarde dolarjev, največ po letu 1962. Takrat so namreč znašale 1722 milijarde dolarjev, konec preteklega leto pa 16,96 milijarde. UNIČEVANJE ŽETVE — OTTAWA. Da bi se izognila rekordnim tržnim presežkom žita, je kanadska vlada sklenila ponuditi kanadskim kmetom 100 in le več mm Jonov dolarjev, če uničijo največji del letošnje letine pšenice. Pa še to: PREVEC DENARJA? — Pred prvim snegom so trije kamioni navažali ves dan zem-(jo na urejen travnik za menzo v študentskem naselju v Ljubljani. Pretiho pa je zadnji (vsaj upajmo!) sneg izginil, so spet trije kamioni in buldožer ves dan odvažali to isto zemljo. Ima mogoče študentsko naselje — ali kdo drug — preveč denarja? Ali pa morda odgovorna oseba za ta neodgovorni hobby krije te stroške iz lastnega žena? SONCE VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 1. III. 1970 ob 0,7. uri vzide 6.40 zaide 17.46 LUNA vzide 2.05 zaide 10.01 -jJj- sončno. jSl delno oblačno ^ oblačno ^ dal 4^ nevihte .neg megla ^ burja tS 1® umS A •VARŠAVA Vreme in temperatura 28. februarja 1970 kraji ob 7. uri vreme °C ob 13. uri vreme °C isjuDijana oblačno —4 jasno 3 .anica poloblačno —15 poloblačno I Brnik poloblačno —7 poloblačno 0 Kredarica jasno —19 poloblačno —16 Maribor oblačno —3 oblačno 0 Sl Gradec oblačno —5 oblačno 1 Celje oblačno —3 oblačno 2 Novo mesto oblačno —3 oblačno 2 Koper poloblačno 0 jasno 4 Reka poloblačno 1 poloblačno 5 Puli jasno —3 jasno 5 Hvar iasno —3 jasno 7 Dubrovnik jasno 1 jasno 6 Zagreb oblačno —2 oblačno 1 Beograd oblačno —2 oblačno 0 Sarajevo sneži —S med —1 'Mroerad jamo 0 poloblačno 7 Skopje oblačno 0 oblačno 4 'elovec poloblačno —7 _ — jradec jasno —6 poloblačno 3 Junaj sneli —4 sned —2 Benetke poloblačno 0 jasno 6 ,!iano oblačno 1 poloblačno 4 3enova jasno 4 jasno 8 'inehen sneM —6 sneži -3 'iineb sne« 4 obtočno —3 Biro jasno 1 jasno 10 Jarl2 oblačno 0 poloblačno 0 Berlin sneti —3 oblačno —2 Stockholm Jasno —19 jesno —S '*o«icva poloblačno —10 Oblačno —4 Napoved za danes NAPOVED ZA SLOVENIJO Spremenljivo oblačno, ▼ severovzhodni Sloveniji vmes možno rahlo sneženje, v Primorju pretežno jasno. Naj-mžje nočne temperature med —4 in —8, na Gorenjskem —15, v Primorju 0,- najvišje dnevne malo nad 0, v Primorju do 8. — Izgledi za ponedeljek: Še suho in hladno vreme. JUGOSLAVIJA Ob Jadranu pretežno jasno, v notranjosti države pretežno oblačno, v vzhodnih krajih bo vmes rahlo snežilo. VREMENSKA SUKA Področje nizkega zračnega pritiska se polni tudi nad vzhodno Evropo. Nad srednjo Evropo pa se še zadržuje območje snežnih padavin. Naši kraji so pod vplivom vzhodnih vetrov in hladnega zraka. Snežne razmere v Sloveniji včeraj ob 7 uri Žičnica na Veliko planino: Igor. postaja 10 cm pršiča na 65 cm. Tiha dolina 120 — .te' na Krvavec: zgor. postaja 145, Tiha dolina in Njivice 165 — ličnica na Veš« 22S — ličnica na zelenico: Ljubelj—predor 50, Zelenica 170 — ličnica na Španov vrh 40 — Bohinj 25, jeaero zamrmleno in uporabno sa drsanje — Flamca—Kateče 52 — Kranjska gora 50 — dom na Komni 165 — Mehča: spodaj 20, sgoraj 30 — Triglav—Kredarica 320 - Jesenko 28 - Ljubljana 4 — Celje ni snega - Maribor S - Stovenj Grade* S-T Mareka Sobote ni snega — Novo mesto 1 cm — Feetej-na ni snega ia Bndk 10 eenUmantrov. \ Lep finale n a j m I a j š i h RT MOP. I' IV OA ffiKr /iw\ falafnmii\ Df\ tnnli 1ei4l» Začela so se zvezna tekmovanja v okviru pionirskih iger v Celju in na Golteh “SMUČARSflCI CELJE. E Mr. Ttanes se je ▼ okviru prvih simsi lil iger pionirjev Jugoslavija. Pionirji in pionirke so na Golteh tekmovali v inlwls1nmn in orientacij atoem smučarskem pohodu, ▼ ned Mnaivjevn » p - fr« hL troataem drsaztfu ter hokeju na ledu. Jutri pa se bodo, nem v umetnostnem drsanju in hokeju ne ledu.‘pomerili to na ŽSmstaM skakalnici v Velenju. VELESLALOM: pionirka hitrejša od pionirja GOLTE — V Mpsm. venrtar pro- ■do ur>wlio pr-' Jšongjav Jugozl*- teMartbora. 1. Mane BA Tom* STJ, a -I:0*A k rs&v- BA^t 6nko>ttJ.ai! STA a. Mos 1:M.I (na 8» •- (Brv) — (BIH). M. Kenear, tudi te Mg J* Ida 550 m. ■ 151m vitic. nnt)a^BAt(Mae (BiH) Irtn.4. 3- Omili (O. Ooca) 1BA *. m-UČU (Siti) 1:104, S. Sera—* (C. Gora) mi. 0, Modrin (Hrv) en ate Min dkkranzictnna. Dolgnjn tep—i*'S22ry&. jn fetin 00 m. ■ 101 m rtšta-te Jn Imela Sl vratič. m. la Jn tadn ST na- _ (IS)-. 1. Otte SSA o- enonr mi. s. Oop IMA 4- OrOc 1:004. S. Pbo (m Slov) 1:56.7... 11. B. Žetem- Poraz v Splitu Jugoplastika premagala Olimpijo 92:77 (53:34) 8PUT - Dvornnn^ , p>rtizan : Zadar gledalcev MOO. sodnika ta Radovič (oba Beosred). JUGOPLASTIKA: Manorič 21. D. Tvrdk* 2. H. Tvrdk! 12. L. Tvrdk* 10, Šokiran 20, Fras *. Skanet 10. OLMFIU; Bassta 5. Marter 14. Bone A Jeiovnc 10. Daneu 17, žor-sn 20. * Prad mfežto pokra dvorano so košarkarji Jucoptasttke zasluše. no premagali Uubijanafco OUmpi-Jo. Treba Ja rad. dn mnsn domačih IiiiHsiOsi Im MU a hip ni Min ogrožana Isralci JugoptastL te n 4 h n rečatku s nekaj hitrimi protinapadi B TVrdldn ta Aolmana priborili prednost tastih kotov. V nadaljevanju ■* J* rasen iiiTTiriege tekam! tudi Manovk*; Ha drucl atraul pn ata bOn pri Ljubljančanih, ki so m nepričakovano slabo » pirati enakovredna dnmaHm ta čarterjem le Marter ta 2a*sa, Daneu pa Jo micral la na trenutke. kot eno ga vajeni na drugih prvenstvenih tekmah. Domačini so i- Uradno borbeno ta. ro ob bučnem navijanju gledalcev to povttaU moja vodstvo. Do 15. minuta Je te kazalo, da bodo kotalkarji Ottmpije temačni rezultat. Tedaj pa aa Je tikam! Skansi. Id Je bil ameran pod m nanprnlidhovlui km Je onemogočil Jelovca. ki Je tokrat prikaud eno temed najslabkh iger. Domačini so bili boljši kat poeamearriid in kot moOtro. saj so igrali kot *-notna ta uigrana ekipa Tea čas so MH borbeni. pokarali pa so tud! vrsto duhovitih akcij- Glede na to Je njflioea unese popolna, ms zashdena. čeprav Ja teratanm V nekoliko previsokem rarultatu. Pri domačinih sta ae rasen od-Učnega- Skansija Hkaaala ta B. Tvrdk* ta Manovlč. pri OUmpi JI pa sta mdovoljila le Marter ln žorga, medtem -ko Jo bO tanim dober 1» m trenutke. a - Z. JURICKO 91:71 (35:25) Beograd : Rabotnički 70:63 (40:22) Maribor 66: Lokomotiva 68:119 (36:51) Borac : Radničk! 86:84 (44:50) Železničar : C. zvezda 68:66 (35:43) Iffita tae pn‘aa odstopile. (IS): 1. HOlcl 574. 2. ---- (oba Stav) 00,7, S. Pečarič (BOI) 1.-004. 4. Sobarl (Stav) 140.7, A Banko (Hrv) 1:00.4... 7. Kandič (6. gora) 1:6*4. 0. Radeta uriš (BA) 1:17A 12. Parav-ta (Maked) 1:31A ■Mpaa — stalita: 1. Bloimlja (Pečarič. Crefcar. Oltal) 2:54,1, 2. ----- talij*. ‘ 1. Slovenita ~— --...-ir) 2:444. 2. ona gora 34S4. A BIH 2:39.1. D. K. SANKANJE: 57 tekmovalcev OBTHIT HAD MOZIRJEM — v okvirju prvih «hns«in»i iger pionirjev Jugoslavije je bilo v tepem, zn — ZZNSRB Željezničar : Olimpija 61:42 (34:17) SARAJEVO — Športna dvorana Skenderije. gledalcev 300. sodni, ka Gltašič ln Petrovič (Oba is Beograda). Mjtalkn Rodič, Radovič. Gll-lič. Soča 4. Sahovič 8. Marič. DJokovlč 1». Smatt. Blafevlč. DJo-rovk* 30. Bošnjak. OUmpi ja: Sil tar, Baten 4. Te-žak 2. Ivanu* 8. Botlč 13. Mihe. lič. Zupančič. Marolt. Bremec 10. Ekip. nekdanje Mlada Bosne tudi pod novim imenom Željami* čar m pokazala nič poaebnaga, ta manj pa ljubljanska Olimpija. K. KAMERIC Bosna : Trešnjavka 62:54 (28:35) SP V ROKOMETU Jugoslavija : Japonska 17:17 (10:8) nje v sankanju. Ha 800 m dolgi progi Ja n sef opilo 57 tekmovalcev ta tekmovalk teSlovenije. Hrvat-ske (samo pionirji) in Makedonije (samo ptomrte). BeaaMaU — st. ptantetei (10): 1. Mzrtri ranil 4:13,0. A Kolenc — 4:344, 3. Knific 4:434. 4. Lavrič 5:044, 5. Meglič (vse Slov) — 5:064 ... 13. DbnUkovm (Mak) — 0:134. Itd. 101. ptaaktei (10): 1. Meglič — 4:244. 2. Rorič 5:204. 3. Nemec 5:344, 4. Janko >:27,3. 5. Preme (vse Slov) 5:304.... Ml terska (Mak) 0:374. itd. St. pisalipl (U): 1. Osen 3:584. 2. Perko 4:064. 3. Veber 4:384, 4. Peternel 4:30,4. 5. Jamar (vsi Slov) 4:344... 7 Buntič (Hrv) 4:41,1, itd. Ml. ptoairji (U): 1. Vidic 4:23,4. 2. Mara (oba Slov) 4:27.7. 3. Kru han (Hrv) 4:404- 4. Kokal 4:444. 5. Veber (oba Slov) 4:504. itd. Etapne — pirati*« 1. Slovenija 22:49.1. 2. Makedonija 37.44.7. ITklpai — plaairjl: 1. Slovenija 22:15.4, A Hrvataka 34:444. L. AMBROŽIČ NA LEDU: pester spored CEDE — Prat dan prvih stenskih iger pionirjev Jugoslavije Je bilo na sporedu tekmovanje v umetnostnem ta hitrostnem drsanju ter hokeju na ledu. Po obvez, nih likih vodi pri pionirjih Tukač. pri pionirkah pa Urakarjeva te prve slovenske ekipe. V hitrostnem drsanju, kjer so morali tekmovalci preskakovati tudi pirit ovir, Je pri pionirjih imagale ekipa la Zagreba, pri pionirkah pa prva slovenska ekipa. Ha sporedu sta bik tudi dve tekmi v hokeju na ledu. Slovenija n. Je premagala Hrvatsko s 4:1, Slovenija I pa Slovenijo m ■ 2:0. nje — pionirji: 1. Tukač (Hrv) 274. 2 Obrez 274. 3. Krateč (oba Slpv) 354. 4. Bene (Hrv) 24.8. 5. Or ban (Slov) 244; pionirke: 1. Urekar 36.9, 3. Gazvoda 36,8, 3. Zupančič 33.7. 4. Zupančič (vsa Slov. I) 32.7. 5. Akerman (Hrv. I) 32.4. A MaaguUČ (Slov. I) 32.6: hitrostne drsanje — pionirji: 1. Hrvatska 1:47,9 (Ktačera. Zu-rak. Sobotičanec. Milič. Vitaso-.vič). A Slovenija I 1:594. 3. BiH 2:124, izven konkurence Sloveni. Ja n 2:00.7; plariike: 1. Slovenija I (Petauer, Štajner, Strelec, Lavrenčič, Jevienak) 2:064. 2. Hrvataka 2474. 3. Slovenija m A154, 4. Slovenija IV 2:464. teran konkurence Siaventja n 2:114; hokej us ledu: Slovenija h (Olimpija) Hrvataka (MSdee. •čak) 4:1 (0:0. A0. Al). Slovenija I (3—lice) : Slovenija lil (Celje) A0 (1:0, 14, 0:0' P. BOŽIC Boj se šele začenja... Po doslej najlepši, a neučinkoviti igri hokejistov z ZDA BUKAREŠTA, 28. febr. (po telefonu). »Kadar vsi fantje drsajo neutrudno gor in dol. tedaj som prepričan, da bodo zaigrali zelo dobro.« je pred tekmo z ZDA rafato) bolj zase kot za okolico dejal trener Klinar. M1”1« je s tem nakazal svoj dober občutek, da se znajo njegovi varovanci v spopadu s tem favoritom, če drugega ne, razigrati kot redkokdaj in ob njem pokazati, da je možnb a primernimi navdihi povzpeti ae do najvišjih dosežkov. Želje p* so se sinoči na trenutke prelivale ie v hokejsko fantazijo — vsaj sa naše razmere. Nabito prtoa arene ie bvaleftao aamie vata slasti Jugoslovane. U ostremu nasprotniku niso ostajali ni-taaar dottai. p.—lito* kot so bili. so mali natanko tako vračati »udarcev kakor so jih dobivali. Pa kako naglo, spretno in na vso moč. kot da so bili ta večer, za to priložnost, obdarjeni ta posebej Patrick ali Llljrbolm ne moreta več reči. da je sbodičeka samo njuna specialiteta. Ravnik, Rataj ln ie kdo. so Jim tokrat dobro »Jemali« mero. da so tesana kopja pri ten večkrat frčala po vsem drsališča. Prizori so bili resnična pata za Oči in če bi na*l Izsilili vsaj rami. alf pa če tokrat, denimo. ne M Slo za gole in točke. tedaj M Jugoslovani anshrim po- Tako pa bo* treba prav zavoljo ta preklicane neučinkovitosti retami kota. da ne bt pri vseh do- Japonska : Bolgarija 11:1 (3:1. 4:1. 4:0) ZDA : ZRN * 5:2 (0:1, 3:1. 2:0) sedanjih pohvalah od vseh strani, navsezadnje le ne dottveti najhuj šega. Bitka n realno dosegljive točke ae tete pričenja. Za adaj Ja vatno, da so fantje sdravt to preleti s borbenim duhom. Ze med tekmo a ZDA so atam vodstvu, rasen Nemcev in smeri tkega vodje ekipe, čestitali tudi Norvežani. Posebno prisrčen Je bil vodja E. Abrahama«, ki Štej* natega zdravnika dr. Ludvika Rav nika le aa posebno dobrega prijatelja. odkar Je norvetkhn Igralcem tani v Ljubljani prteadevno zdravil potkodbe. V ocenah ie bil selo laskav In Ja dejal, da M bil. glede na precej Izenačene moči Norvežanov tn Jugoslovanov, selo zadovoljen z remijem po jutrišnji tekmi. Njihov trener. Ludek Brab nlk iz CSSR pa Je rekel, da pričakuje Jutri hud spopad, vendar Ja prepričan, da bodo snagall POHOD: obe ekipi iz Slovenije GOLTE — Na smučltčlh Med. eejka Je belo tekmovanje v orientacijskem smučarskem pohodu aa naslov ekipnega prvaka prvih atenskih Iger pionirjev Jugoslavije. Pri pionirjih so nepričakovano zmagali tekmovalci BiH. Vendar pa Je nato 'ekipa Slovenije vložita protest, ker Jim niso pravilno točkovali prometnega maka in so se tako uvrstili na prvo mesto. Pri pionirkah, ta so prav tako tekmovale na 2 km dolgi progi, Je zmagala ekipa Slovenije, ki so Jo sestavljale tekmovalke iz Gori j pri Bledu. -Na drugo mesto ae Je uvrstila ekipa BiH. Rezultati — pionirji: 1. Slove, ulja (Od KrSko) 85 točk, 2. BiH 84, 3. Hrvatska 84, 4. Črna gora 55; pionirke: 1. Slovenija (Repe, Bakovnik. Maček) 89 točk. 2. BiH 84. 3. Hrvatska 75. D. K. | TELOVADBA Brodnik pred Kersničem DOM2ALE, 28. febr. — Na dru-f®® prvenstvu Slovenije v gimnastiki za pokal »Gimnastike« je v moški konkurenci gnn£gi Janez Brodnik pred Kersničem in Vratičem, v ženski pa Marlenka Kovač pred lanskoletno zmagovalko Peri-šičevo in Labovičevo. D. D. j.NOGOMET Beograd : 2:0 (1:0) Rudar BEOGRAD, 23. febr. — Z snago nad Rudarjem iz Ljubije z 2:0 (1:0) se Je Beograd uvrstil v četrtfinale tekmovanja za jugo slovanski pokal. Gola sta dosegla Santreč v 13. tn Ivetlč v 73. min. Pred 6000 gledalci Je sodu Ristič (Novi Sad). Dragollga* Im Ljubije Je bil skoraj ves čas tekme enakovreden nasprotnik Beogradu. ST. MORITZ, 28. febr. (po telefonu). Fe treh letih so naši mladi Škufcah* v tekmovanju za pokal Kongsberg vendarle povrnili SFRJ vsaj ekipni primat, n-mru-ren ^ je posamična zmaga že tretje leto zapored pripadla Avstrijcem. Nova 50-metrska «i«.iraiT>ic-a je ob svoji slovesni otvoritvi doživela lepo predstavo, saj so ae najboljši mladi skakalci alpskih dežel res potrudili, lovorike pa so si raadeliU Avstrijci in ruzfei mi Ul Avstrijo*. — Etapna «m»_ ga je torej naša. Lahko rečemo, da so naii mi»w režili ugled. Zadovoljni so, čeprav bi bita njihova zmaga i«hfc»> bolj prepričljiva, če bi Pudgar dvakrat skočil kot zna. Morda M bili med posamezniki napravili lahko več, kajti to Pudgarjeve ocene za drogi skok kažejo, da bi najbrž ob normalnem skakanju posegel lahko tudi po najvižji lovoriki. Tudi trening članov je pokazal, da se naša ekipa lahko visoko uvrsti. Vse pa je odvisno od te. ga. kako bo skakal tretji skakata«. ki bo najbrž odločal o ekipni razvrstitvi. Zajc in Demšar sta namreč tudi danes skakata zelo dobro, zato pa se Mesec m Boga taj še malo »lovita« na olimpijski skakalnici, ta je precej zahtevna. Rezultati: mladinci — posamično — 1. Millonig (Av) 228,4 (59. 59.5), 2. oKbal (Jug) 226.6 ( 57. 58), 3. Zapf (ZRN) 222,6 (56 . 59). 4. Pudgar (Jug) 219.0 (54. 59), 5. Schnabl (Av 217.9 (57, 56,5). 6. Uritrek (Jug) 214.4 (564, 57). 7 Habersatter (Av) 213.6 (56.5 56). A Grazer (ZRN) 2134 (56. 57). 9. Aubert (Svi) 2114 (55,5. 56), 10. Mesec (Jug) 200,5 (53, 524) . . 15. Kapušln (Jug) 173,9 (49. 52); ekipno — 1. Jugoslavija (Kobal, Pudgm-. Logtrek) 660.0, 2. Avstrija 659.9, 3. ZRN 600,1, 4. Švica 565,0, 5. Italija 514,3; francoski mladinci niso skakali, nastopilo Je 21. tekmovalcev. s. TRBOVC 41. nadaljevanje Ze postnima serija Je r***—-1-. da bodo o najboljših mestih od-ločali Avstrijci in Jugoslovani, ln da se v ta boj lahko morda vrne-ša le Nemec Wurathom. Najdaljši je bil Millonig — 61 m, nato pa Kobal 59 m. Wursthom 57 m,. Lo. štrek 56,5 m. Pudgar 56 m itd. 2e Haberstatter je s 56,5 m v prvi seriji v konkurenci izpolnil pričakovanja avstrijskega vodstva. Kmalu za njim je Loštrek pristal pri enaki znamki in ohranil rav. notežje. Eden od favoritov Schnabl je potegnil že na 57 m, toda Kobal ni popustil, da bi Avstrijci pridobili bistveno prednost in jo pristal pri enaki daljavi, toda m lepšim doskokom Je tehtnico celo prevesil v našo korist. Wurst-hom je nato pri 54 m padel in pokopal nemške upe v posamič ln ekipni konkurenci. Zato pa Je Millonig skočil celo 59 m. za njim pa je presenetil še Nemec Zapf s 56 m. Kot predzadnji skakalec na štartni listi, ki bi mogel odlo-ločiti o nadaljnjem poteku tekmovanja, oziroma boja med našimi ln Avstrijci, je bil na vrsti naš glavni adut Danilo Pudgar, ki je bil ie v poskusni seriji med najdaljšimi. Toda Danilo' Je skok povsem zamudil ta komaj še izvlekel povprečnih 54 m. ta našim niso obetali nič dobrega. V drogi seriji so mladi skakalci večinoma dosegli večje daljave. Potem ko je Loštrek za me-ter preskočil Haberstatterja, se je vzdušje v našem taboru precej popravilo. Schnabl Je bil pol metra krajši od njega, Kobal, ki Je bil po prvi seriji tik za Millonigom na drugem mestu, pa se je še popravil na odličnih 58 m. Toda vodeči Avstrijec se ni dal ugnati ln je z 59 m dosegel nov uradni rekord skakalnice ta si tako zagotovil prvo mesto. Nemec Zapf je bil le za pol metra krajši in Je povono opozoril nase. Ostalo nam je torej upanje, da ga Pudgar drugič ne more polomiti kot v prvi seriji. In res je z 59 metri bistveno napredoval v razvrstitvi in precej pripomogel tudi k temu, da so naši v etapni tekmi z eno samo desetinko točke pre ... Morda se veliki korak naprej na tej razstavi še ni čisto utrdil. Toda te slike so bile daleč najboljše, kar je vaš kritik letos videl na umetniških razstavah, in zdi se,’ da je zdaj že neizpodbitno, da se bo zaradi Johna Hamiltona naša dežela kmalu znašla v položaju, ki Ji je vedno 141,___ . . ..._______.___ elo neprijeten, ker bo dobila zares veli- sploh msem naročil, pa sem hotel Ali se tako počutiš, kadar se ti začenja mešati si je mislil, s tem nekontroliranim trepetanjem in z nerealnim zaznavanjem zvoka in svetlobe? »Halo?« Zdaj se je oglasil moški.' »Tu John Hamilton,« je rekel. »Da,« je odgovoril oni. »Vem. Povedala mi je.« »Pravkar sem dobil račun za nekaj stra- tega ameriškega slikarja... Za trenutek ga je prevzelo čisto veselje. preveriti.« Za trenutek je bilo vse tiho. Potem pa toda samo za trenutek S^raT^^o “Jf mož,sPet * nesprem^enhn J uradnim glasom. »Oprostite, gospod Ha- milton, toda mislim, da boste ugotovili, da je račun pravilen. Sam sem sprejel naročilo.« se je zavedel ironije svojega položaja, ta zavest mu vse skvarila. Kaj pa naj zdaj počne z dobro kritiko? Spustil je revijo na tla ln pogledal pisma. Bil je konec meseca in prišli so vsi računi — račun iz vaške trgovine, račun za mleko, račun z Ritterjeve bencinske črpalke. Ko je zagledal ta račun, da je mini- »Res? Kdaj pa?« »Po telefonu. Poklicali ste zgodaj zjutraj, okoli devetih.« »Ampak jaz vas sploh nisem poklical.« »John Hamilton v Stonevillu. Tako, da. Štefančič ~ 107 m IRONWOOD, 28. febr. — Med poskusnimi skoki na novi smučarski letalnici v ZDA so morali zaradi ledenega doskočišča močno skrajšati aalet. zato so bili skoki krajši, kajti strokovnjaki menijo, da bodo v Ironwoodu dolžine skokov blizu svetovnega rekorda — 165 m. Med treningom je najdlje skočil Raška, ki je pristal pri 127 m, vendar je padel. Najdaljši regularen skok .je dosegel Doubek (CSSR) — 120 m. Jugoslovan Stefančič je med treningom skočil najdlje 107 m, Jurman pa 101 m. lo še zadnje veselje in vzel je ovojnico v John Hamilton. Gospod Hamilton je re-roke. Predstavljal si je Steva Ritterja, ka- kel, da potrebuje cement, da bo popravil ko sestavlja račun v svoji natlačeni pi- jez v potoku, kjer se otroci kopajo. Rekel samici. Kdaj? Včeraj? Po iskanju? Preden sem, da bo bolje, če vzame navaden ce-je šel v vas urejat promet pred sestan- ment, on pa je vztrajal pri pripravljeni me-k°w? . . , , " . Sanici, in hotel je, da mu jo takoj pripe- Med drugimi računi je bil tudi račun ijemo. Bilo je ob devetih in tovornjak Je neke trgovine z železmno in gradbenim ma- ravno odhajal v tisto smer. V torek ob terialom iz Pittsfielda. Ni se spominjal, da devetih vedno odhaja v Stoneville, zato bi bil že kdaj v tej trgovini. Najbrž je sem dal kar takoj naložiti tiste tri vreče. • v , , , . . . „ . In vi — on je rekel, naj ne odloži vreč pri Odprl je ovojnico m izvlekel račun. Na hiši, ker ga ne bo doma, ampak tam, kjer vrhu sta bila napisana njegovo ime in na- potok zavija, čisto blizu ceste.« slov. Spodaj pa je pisalo: 29. avgusta — 3 vreče cementne mešanice po 100 funtov & 1.95 $ — 5.85 $ 1 ometača za cement 0.79 6.64 Hitreje kot v Tatrah Demel prvi, Kerštajn 14. v teku na 15 km v Le Clusazu Nekaj trenutkov je mimo sedel in strmel v ovojnico. Devetindvajseti avgust! To je bil tisti dan po proslavi Vickijinega rojstnega dne, ko je šel v New York. Ampak takrat vendar ni kupil cementa ali... Čutil je, da se mora spet vrača in ga duši. Cement! Zdelo se mu je, da je začel grm španskega bezga pred njim trepetati, in nazadnje se mu je kar izbrisal izpred oči. Po trati je skakljala taščica. Zdela se mu je veliko večja kakor v resnici in privlačila ga je, kot bi ga začarala. Strmel je v njo, ko je s kljunom ostro kljuvala po travi. Nato pa je skočil pokonci, stekel v hišo in poklical trgovino v Pittsfieldu. Zdaj mu je bilo seveda jasno. Bilo Je, kot bi mreža nenadoma postala vidna in bi se spustila čezenj vsa črna, nezmotljivo prepletena, smrtonosna kot pajkova mreža. Tam, kjer potok zavija. Doli za hišo ob poti proti Fisherjevim, tam, kamor še ni šel, odkar se je vrnil iz New Yorka. Možje, ki so iskali Lindo, pa bi bili najbrž šli tja, če se ne bi Steve razjezil in jih poslal domov. Moral je nekaj reči. Nejasno se je zavedal, da mora nekaj reči, ker preži na drugem koncu telefona nanj nevarnost, vendar ni mogel reči ničesar takega, kar bi spremenilo tisto, kar se je zgodilo. »To nisem bil jaz,« je rekel. »Ce vas je kdo poklical in je rekel, da je John Hamilton, je moral biti kdo drug. Jaz ni-sen tega nikdar naročil.« Odložil je slušalko. Zdaj telefon sploh m bil več važen. Nič drugega ni bilo važno kot potok. Stekel je gor, oblekel hlače in srajco, ki ju je imel prejšnji dan, in US CLUSAZ, 28. fetar. (Po telefonu). Prvi dara letošnjih tekem tekačev in kombinatorcev alpskih dežel za pokala Kurikkala ln Berauer je minil v prekrasnem vremenu, vendar pa je bilo zelo hladno. Smučina na pršiču je bila zelo težka, še posebne težave pa je povzročala tekmovalcem nadmorska višina nart 1600 m, da je mnogim zmanjkalo sape- ZeolmiT je bU tudi bež« nto-ror z enim najsterejži]) ta obenem nafbollžlh napadalcev, Georgom Smafjeilom. doma la Osla. »Nismo se nadejali tako uspežnega Starta, taprm« ao Mie nate priprave tokrat daljte kot lani Nate mokro Je letos precej napredovalo. Vaio'ekipo ta spoaobnostl posameznikov dobro poemo val. Po mojem Je ra* napad, kjer Igra Rudi Hiti. edino naJmoSneJte orožje, medtem ko sta Imela Pele ta TUler tani vidneJto vlogo. Vsekakor bo ta oster boj. obenem pa obžalujem, da Jusoelovaitl tako selo potrebo Jejo točke.« Lani v Ljubljani smo s Norvežani igrali neodločeno 3:3. dotlej pa smo v petih tekmah na SP odroma OJ zabeležili dve zmagi, ta sicer lete 1966 v Zagrebu s Al to 1968. v Grenobhi s 3:2. trikrat pa ‘ ----------------------------~ *> smo bili (A7. 4:8 te A! STANE LIPAR Jugoslovanski tekači so se v teku na 15 km odrezali mnogo bolje kot na svetovnem prvenstvu v Tatrah. Najboljši med njimi Kerštajn Je bil med (tani v teku' na 15 km 14., aa zmagovalcem Demlom -pa je zaostal vsega 3 minute, medtem ko je bil v-. Tatrah- naJbolJšivJusO; Slovan skoraj pet minut počasnejši od Demla. Kerštajn je več kot tokrat zaostal za Demlom tudi letos v Bohinju, torej pomeni današnja uvrstitev Kerštajnov najboljši letošnji rezultat. Med člani je na 15 km štartalo 42 tekmovalcev. Švicarji niso nastopili z najboljšimi, med Italijani pa Je manjkal Stella. VRSTNI RED: 1. Demel (ZRN) 43:53,4, 2. Koster (It) 44:22,4. 3. Stefl (CSSR) 44:26,0. 4. Blanc (It) 44:59,9. 5. Nones (It) 45:02.0. 6. Lombard (It) 45:31.3. 7. Hroby (CSSR) 45:38.2. 8. Bacher (It) 45:52.6. 9. MllUška (CSSR) 46:07.9. 10. Eckeri (ZRN) 46:16,0, 11. Martino (CSSR) 46:28,8, 12. Grandcle-ment (Pr) 46:29,9, 13. Mathieuz (Fr) 46:37.2. 14. Kerštajn (Jug) 46:55.3. . . 30. Kobilica 47:55.5. 32. Mlinar 48:05,6, 37. -Bavče 48:424. Demel je tako zmagal v tekmi za poka) Kurikrala tretjič zapored ta četrtič sploh. Mladincev je nastopilo na 10 km 29. najboljši pa je bil Italijan Da non. Izmed Jugoslovanov se je najbol'e uvrstil Slmnlc — še v prvo polovico. ZAPOREDJE: 1. Danon (Iti 30:07.0. 2. Plerrat (Fr) 31:02.4. 3. Sartori (It) 31:02.8, 4. Betz (ZRN) 32:03.3 ... 14. Simnic 31:46.0. 20. Gorenšek 32:33.6 . 25. Jelenc 32:45.8. 29. Mohorič 34:40.4. Med dekleti so Nemke na 10 km slavile prepričljivo zmago. Jugoslovanski tekmovalki pa sta pustili za seboj vse Francozinje. Nastopilo je 12 tekmovalk. VRSTNI RED: 1. Endler 45:55.0. 2. Mrki as 35:48.4, 3. Rothfuss (vse ZRN) 36:10.6 . . 5. Bavče 40:01.3. „Žuža‘‘ v dveh ognjih Prva madžarska drsalka Almassy tudi vzorna študentka 8. Rovtami Ja 7. Jugoslavija t. Bolgarija LESTVICA 4 4 0 0 40:3 8 8 3 0 8 18:8 8 4 3 0 1 1A10 8 4 3 0 2 31:19 4 3 1 8 2 7:9 3 3 10 2 3 0 0 3 «004 11:15 3 7:13 0 5:42 O Halo, Bukarešta Večina vodij mprt amfnr a Igralci vred ni zadovoljna a hrano. Obroki ao pirakrnmal. premalo peotri to večkrat celo Sadat. Savnika dr. Ludviku Raiuku. U Ja v okviru mož-noaU ntadlila sam sestavil Jtoftav UoU. ao v direkciji hote-la Ambasador nekajkrat obljubili, vendar ae Ja malenkostno Mboljžal položaj žeta včeraj, ■or pn Je ostalo v glavnem lo (d lepita h mirtah Ob M Ji im Ital najbolj« trojki *««*«i ie steklo ta če M po- ko me dobro, poteznjo-je nad szaanž trener Klinar. Kapi K— Je. da M prvtnapaž M »točaj« potegnil aa zaboj ta drape Igralna. ma*dBplmdka revija ao šarečih, naj po-ktarav.^J« iiV“ teta.1" "igralci Toda poročevalec pri sss.TSjrsssr LJUBLJANA, 28. febr. N» drsališču pred dvorano Tivoli so v dopoldanskih urah trenirali drsalci in drsalke iz SZ in Madžarske. Med člani madžarske reprezentance, ki se Je sinoči ■«»**»«« v hotelu Ilirija, Je bila tudi 20-letna Almaesp. doma is Budimpešte. »Ljubljansko draaUžte ta posumil. aaj aam pred dobrimi trezni lati bita im tukajšnjem airapakam ko aum zasedla tretja \ 8AH Planinc in Puc Izgubila VRNJACKA BANJA. 33. febr. — V S. kolo dMavnega šahovskega pvunatva ao bili dostavni tile reaultaU — Vutač : S. Svetko-vlč 1:0, Janrdsvič : Mirkovič 1:0, LfubtaavlJerič : VeUmirorič Al. Ivanovič : Jovičič Irt). Krtač : Ja-drijsrie Al, Rukavina : Jovičič 1:0. Bukal : Marič revni. Ostojič : Sahovič Al. Katačovič : Ivkovič ravni, Meatag : Rakič 1:0. Nevneth : Zarič rami. Planinc . Matič Al. Radovič : Mink* Al, Bertok : Baretk* 1:0. Radojevič : Puc l:#. anmlK Jancterič ta VuMČ 7. Vfllmlrorič. Ivanovič. Jedri Jerič ta Rukavina SA Cvetkovič. Mas-tag. Sahovič. Uubojerič ta To. dorčerič 8 tačk Md. Jutri Ja prest dan. : — lta hraouotv—va ____ turnirju Maribora, ki Ja hkrati valjalo ta kvalifikacijo vu. Jo nastopilo M lataatov. Vrata! ved: Sagar • točk. Hoče var M (oba Maribor). Štruce!) (Kovinar) ta KtenanBč (Mbr) po Lf-te^Kret^- 2al pa zem takrat tudi in sem morala v prostem času, ko ao bili drucl tekmovalci na izletih po Sloveniji, ostati v hotelu. Upam, da bom imela takrat več priložnosti, da bom pobili* »poznala vata prebivalca ta Sloveni Jo.« •kuže« ream diareja, u zante va veliko Caaa in truda, dobro obvlada tudi učno reov na fakulteti. »Obiskujem prvi letnik na strojni fakulteti v Budimpešti ta do sedaj aam to uapsžnn opravita tast izpitov, kljub umu. da Ja bilo vmes tudi evropsko prvenstvo v Leningradu, kjer asm bita tretja Oče. U Ja profesor matematike. nasprotoval mojim tatre-------- na ledu, ko pa 3. do 8. marca v dvorani Tivoli, bodo kmalu starani vsi najboljši drsalci in drsalke. Sinoči je v hotel Lev prispela reprezentanca Poljske. za katero bosta nastopila Ja nina poremska ta Plotr Sczjrpa v konkurenci športnih parov ter Te resa Weyna ta Piotr Bojanczyk med plesnimi part. V oorelh večernih urah je dopotoval« tudi Italijanka Rite Trapaneee. Sinoči Je v hotel Ilirijo prispela e štiričlanska ekipa Iz Madžarske: Zsuzsa Almassjr. Laszlo Vajda ta I plesni par Ilona Berecz—Istvan 1 Sugar 6. Grilč 40:02,9. Danes so opravili prvo preizkušnjo — tek — tudi. kombinatorci. Med člani na 15 lun Jih je nastopilo 15, mladincev pa Je Mio na Startu 16. . REZULTATI: člani — 1. Neumann (ZRN) 47:13.8. 2. Damotta (It) 47:38,4, 3. Pohland (ZRN) 48:14.0 ... 9. Ambrožič 51:164, 10. Gorjanc 51:45,0, 13. Dovžah 53:39,7. mladinci — 1. De Silvestra (It) 32:414. 2. Oberholzer (Svi) 33:18,5, 3. Rosenfelder (ZRN) 33:19.8 .. . 16. Grosar 39:28,9. W. KIRCHHOFER Penz tudi v veleslalomu VANCOUVER, 28. febr. — Francoz Penz. ki Je zmagal v slalomu v Jackson Holu, Je bil najboljši tudi v veleslalomu v Vancouverju. V prvem veleslalomu Je bil najhitrejši Avstrijec Bleiner. vendar ga Je Penz. ki Je bil na prvi progi drugi, vendarle prehitel Med lep-skaini je v slalomu anagala Francozinja Jacot. Id el Je te povečala prednost v tekmovanju aa svetovni pokal. Rezultati — veleslalom — moški: 1. Penz (Pr) 3:04.47. 2. Bleiner (A) 3:04,49, 3. Russel (Fr) 3:0647, •4. Tischhauser (Svi) 3-.06.4i, 5. Schranz (A) 3:06,96. V svetovnem pokalu te vedno vodi Schranz s 142 točkami pred ThOnlJem ln Russelom, ki imata po 140 točk. Slalom — ženske: 1. Jacot (Fr) 96,84 . 2. B. Cochran (ZDA) 99,21, 3. Nagel (ZDA) 99,93, 4. R. Mlt-termaier (ZRN) 100.24, 5. I. Laf-torgue (Pr) 100,46. V svetovnem pokalu vodi Jacot s 180 točkami pred Macchljervo 145 ta Steurerjevo 124. Schnider prvi v slalomu LESVN. 28. febr. (po telefonu) — Po uspehu Gertrod Gabi ta Rau- Je sprva stvntm t Jo videl, da ml gre tudi pri »tudi Ju dobro. Je Ml aadovoljrej O svoji uvrstitvi na letošnjem ere lovne m jirvreatrii pa »Zuža« ni teleta dajati točnejših tsiav »Prvo mesto Je te skorajda zagotovljeno Sejrfertori. medtem ko Je za drogo In tretje mesto vač kandidatk Kan kurenca bo močna, zato sta ostali dama tod! moli rotaktnil Zanaša Hnmolvt tn Zaofla Wagner.« Iz svoja popotna torte Je malh nega krrereaga zajčka ta » Jasnila: »Ta me vedno revami Ja _to mislim, da ml tj rtaste srečo« to-led le. da M Ji prtnsael srečo tudi na svetovnem pi »retara na dnall- iču v TtvoMJu_________________ M. ŠPINDLER Tudi Pollaki ie v Ljubllani LJUBLJANA. 38. ŽSbr. - Na pM-vanstvz v ki bo od drsanju. ZSUZSA ALMASSY — Na prizorišče svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju je prispela štiričlanska* ekipa iz Madžarske. Med njimi je tudi tretje uvrščena z EP v Leningradu Zsuzsa Almassy. terjeve so tretjega dne rodnih FIS tekmah v Švici prvič triumfi rali domačini. Švicar Kurd Schnider sl Je v slalomu te v prvem teku zagotovili najboljše mesto. p* tudi v končnem seštevku J* bil za nekaj stotink sekunde hitrejši od Avstrijca LoidJa ta francoskega veterana Msudulta. Na štartu v Les Diableretsu je Mio 70 tekmovalcev Is 18 .držav. Rezultati: 1. Schnider (Sv) 80.56. 2. Loldl (A) 80.64. 3. Mauduit (Pr) 90.74. tBormevie (Pr) 81,05. 5. Laseh (ZRN) 8148. 8. Ruasl (Sv) 82.23. 7. Šanson (Pr) 82.24. 8. Ber-thold (A) 82.3«, 8. Gruber CA) — 9246. 10. Vendner (A) 82.45... 32. Bedrač (Jug) 80:98. Jaunik ta Zavri ae nista uvrstita. Kranjc pa ni Kartal. __ P. KANCLER Mladi na Commfšrinau SEMMERING. 38. febr. (j»o telefonu) — Tu se Js danes končalo tekmovanje mlajših In starejših Dtonirjev ter pionirk as pokal — »Matmen. ki aa ta Ja udeležilo M mladih tekmovalcev Is Italije- Avstr! le ta Slovenija. Včeraj ao w pomerili v slalomu. Pri ml. pionirkah Je anatala ta stopnica Avstrije SOOcner, pri st. olonlikah pa njena vrstnica Tot-schnlg. ▼ konkurenci st. pionirjev le bil orvi Bnmer (A), ml. pa Ort-ner (A) Nad ao sesedli naslad nja mesta — ml. pionirke: 8. Urh, U. Vagner. it. pionirke: 10. Tir-tek: ml ptonfrjl: 8. Popmko. 18. »talar st. pionirji: P. Polajnar. Diskvalificiran Je bil Bojan Križaj. Danes so m pomerili v relasta-tomu. Pri ml. plen trtnih Je zmaga Is SOlkner (A), pri st. Dtontrkab Msjrerehožer (A), pri ml. pionir-lih Jkcer (A), m. ptoižrjlk «a Brumen (A). Naši so se uvrstili takole: ml. pionirko: 7. A.' Urh. 11. A Vagner st. ManMte: S Ttrtek! ml. jMontrJIr 7. Popenfeo, 13. tfb-ler st. pionir!!: 8. Križal. 14 Pola Iner. V kombinaciji so te naši uvrstili takole — ml- plonlike: 8. urh. 10. Vagner: st. oionlrtce: 8 Ttrtek: ml. pionirji: 8. Pnnenko. 9. Zlbter at. pionirji: 8. Pola iner. Z. K. | PO DOMAČIH 'KRAJIH j LJUBLJANA — Rugbysti Ljubljane se bodo danes pomerili z zagrebško Mladostjo v okviru Jugoslovanskega pokala. Tekma je pomembna tudi zato, ker Ljubljana tokrat prvič nastopa v tem tekmovanju. Do sedaj je vedno primanjkovalo denarja, tokrat pa so igralci sami zbrali potrebno vsoto, U jim bo omogočita udeležbo. A. A. LJUBLJANA — TVD »Partizan« Medvode bo priredilo danes občinsko prvenstvo šiške v veleslalomu. Tekmovanje bo v ekipni in posamečnl konkurenci na Osolniku nad Soro ap »0.30. p. R: LJUBLJANA f- Danes bo v dvorani Ilirije part del občinskega sindikalnega prfenstva šiške v košarki. Na prvenstvu bo' sodelovalo pet ekip. P. R. LITIJA — SK Polet Je priredil meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Litije. Na stopilo Je 35 tekmovalcev iz Zaloga. Kresnic ta Litije. Največ uspeha so imeli tekmovalci Emone is Zaloga- Rezultati — mladinci: Kotar 185,6 (29, 26,5), Vehovec 183,7 (37, 28), Sarbek 157,2 (26, 25) — -vsi Emona, Itd; pionirji: Ulanec (Polet) 1664 (23. 23.5), Smolnikar (Emona) 165,6 — (22, 23,5), Gril (Polet) 151,3 (19,5, 19.5) Itd. LITIJA — V prijateljski nogometni tekmi sta se moštvi Litije ta Hrastnika razšli neodločeno 2:2 (2:2). I. B. KAMNIK — Smučarski klub Kamnik prireja meddruštvene tekme v skokih na 50-metrski skakalnici v Kamniku. Nastopili bodo mladinci ta člani. Tekmovanje bo v nedeljo. 1. marca. Ob 14. url. Prijave sprejema SK Kamnik, od 9. do 11. ure, na skakalnici, kjer bo tudi trening. Oglasil se je zdolgočasen ženski glas. _ ... Boka se mu je tresla. Čutil je, kako ga P° ces“' iavorove veJe slušalka rahlo udarja po uhlju. Rekel je. Q ° " »Tu John Hamilton lz Stonevilla. Pravkar sem dobil račun za nekaj reči, ki jih nisem naročil. Ali bi mi lahko to kdo pojasnil?« »Trenutek, gospod.« Ali se ji je glas spremenil? Gotovo je zdaj tudi ona kot vsi drugi poznala to ime, ime izobčenca: John Hamilton. »Povprašala bom. Počakajte pri telefonu.« so metale pernate sivo modre sence na prašna tla pod njegovimi nogami. Te sence, ki so se premikale, sc zlivale, postajale temnejše in svetlejše, so se mu zdele kot sence mreže. Ovinek v potoku ni bil niti sto metrov daleč od hiše. Stekel je in že je slišal sveže, veselo žuborenje. Potem je zagledal potok, ki je v ostri zanki zavijal skoraj čisto do ceste, takoj nato pa se je spet obrnil nazaj proti travniku. Visoka trava ob cesti je bila vsa potlačena. I Slišal je, kako so se koraki oddaljevali. To je. opazil, še preden je prišel tja. Pred j| Zdelo se mu je,' da kar bobni v slušalki, očmi so mu spet zatrepetale panične slike. I UTRINKI SZ SVETOVNI PRVAK? — Po »mnenju« elektronskih možganov bo vrstni red na letošnjem svetov nem prvenstvu v nogometu takle: 1. Sovjetska zveza, 2. ZR Nemčija. 3. Brazilija, 4. Italija. GAMMOUDI BOLAN — Olimpijski zmagovalec na 5000 m. Garamo-udi je moral za dalj časa prekiniti vadbo, ker Je zbolel za težkim bronhitisom. PRIPRAVE NA SNEGU — Bolgarski nogometaši se že nekaj ča sa pripravljajo na svetovno prvenstvo v Mehiki na nadmorski višini 3000 m — na snegu in na smučeh. | NOVO NA TUJEM________________ STOCKHOLM — Hokejski reprezentanci SZ ta švedske sta igrali neodločeno 2:2 (0:0, 0:1, 2:1). V prvi tekmi je anagala SZ 2 9:2. MACON — V Četrtfinalu teniškega turnirja je Ashe premagal Jugoslovana Franulovida s 7:5. 7:9. 6:2. Zagrebška Mladost prva Na namiznoteniškem prvenstvu Olimpija izgubila LJUBLJANA, 28. febr. — Na od. ločilnem dvoboju za prvo mesto se je ponovila slika, kakršno so ljubljanske igralke že večkrat pripravile svojim najzvestejšim pristašem. V dvoboju z zagrebško Mladostjo so izgubile z najvišjim možnim izidom 0:5, čeprav so v posameznih partijah nudile državnim prvakinjam izredno močan odpor. Martinčeva je zamudita izredni priložnosti za zmagi nad obema državnima reprezentantkama, Reslerjevo ta šrbčevo, Jelerjeva pa M lahko premagala Duganičevo ln šrbčevo. Vse partije so se končale s tesnim izidom 1:2, končni izid dvoboja pa je zelo visok. Pri tem velja poudariti, da igralke Olimpije niso igrale slabo, ananjkalo jim je le skromnega navdiha ta srečne roke ob odločilnih udarcih. Z zmago nad Olimpijo Je Mladost praktično te osvojita naslov državnih prvakinj, kajti zelo malo verjetno je, da bi katera izmed drugih ekip sploh lahko te ogrozila Zagrebčanke. Končno odločitev o razpletu na tem. tekmovanju pa bo morala datl NZJ ob reševanju zapletenega registracijskega primera Igralke Duganič. Ne glede na izid pritožb pa moramo ugotoviti, da je ekipa Mladosti po ogrl najbolj zasluženo osvojila prvo mesto, ker precej prekaša vse druge ekipe. | KOLESARSTVO Prva dirka sezone PULJ, 28. febr. — Na kolesarski dirki »Otvoritev sezone« je zmagal član Siporeksa Anton Remar. Progo, ki Je bita dolga 103 km, je prevozil v 2:494. S časom zmagovalca so na cilj pripeljali te Kunaver (Rog), Gradič (Radnički, K) in Mandič (Spartak). Kolesar ljubljanskega Odreda Bricelj Je za zmagovalcem aaostal aa 1:35 minute. medtem ko ao Valenčič (Rog), Tomašič (Siporeks) ta En-gl (Spartak) dosegli sa 2:30 minute slabil čas od prva četverice. Na dirki Ja sodelovalo 41 kolesarjev la 13 Jugoslovanskih klubov. TRBOVLJE — Na Vrbah nad Trbovljami J« Mio raednješolsko pr raoatvo v veleslalomu, id so se ga udeležili dijaki vseh treh trboveljskih srednjih šol. Rezultati — mladinci: 1. Plevčak (TSS) 80,1, 2. Senčar (TSS) 81,9, 3. Ličar — ((Um) 84,1; mladinke: 1. Eberltae (Glm) 51.1, 3. Novak (ESS) 60,0, 3. Vodopivec (Gim) 834- J. C. Rezultati — II. kolo: Šibenik — Proleter 0:5, Partizan (Bač) — Olimpija 1:5, Ilirija — Mladost (Zagreb) 0:5, Sen ta — Partizan (Beograd) 5:1 III. kolo: Mladost (Zagreb) — Partizan (Bač) 5:1, Olimpija — Sen ta 5:0, Proleter (Čoka — Hitija 5:4, Novi Sad — Šibenik 5:0. IV. kolo: Ilirija — Novi Sad 4:5, Partizan (Beograd) — Olimpija 1:5, Partizan (Bač) — Proleter 5:0, Sen ta — Mladost (Zagreb) 1:5. V. kolo: Mladost (Zagreb) — Partizan (Beograd) 5:1, Proleter — Sente 2:5, Novi Sad — Partizan (Bač) 4:5. Šibenik — Ilirija 0:5. VI. kolo: MLADOST : OLIMPIJA 5:0 Srbeč : Martinec 2:1. Duganič : Jeler 2:1, Resler : Korpa 2:0, Srbeč : Jeler 2:1, Resler : Martinec 2:1), Partizan-Bač Šibenik 5:0 Senta • Novi Sad 4:5, Par-tizan-Beograd : Proleter 4:5. — Vrstni red po VI. kolu: Mladost Zagreb 6 zmag, Olimpija, Novi Sad,, Partizan-Bač 4, Proleter-Co-ka 3, Senta 2. Ilirija 1, Partizan. Beograd in Šibenik brez zmage. D. N. Korpa izgubil LONDON. 27. febr. — V četrtfinalu mednarodnega prvenstva Anglije v namiznem tenisu je Anglež Neale premagal Jugoslovana Korpo s 21:17, .15:21, 21:7, 22:20. Drugi rezultati četrtfinala — Bar-nes (VB) : Turai (CSSR) 21:15, 21:15, 20:22, 22:20, Jonyer (Madž) : Hydes (VB) 18:21. 21:13, 21:19. 21:14. Kollarovitts (CSSR) : Klam-par (Madž) 21:16, 14:21. 21:13, 18:21. 21:16. Jugoslovanska para KarakaSevič ' —Korpa in Stipančič—Cordaš sta ae uvrstila v polfinale. KarakaSe-vič tn Korpa sta premagala angleški oar Hydes—Tylor z 21:15, 19:21. 12:21. 21:17. 21:16. Sttoančlč in Cordaft oe W^1av»*W par Mi-ko—Turai z 20:22. 21:17. 21:17. 16:21, 21:11. V finalu posameznikov Je Ce-hoslovak Kol! arov! ta premagal Madžara Jonverja • s 18:21, 21:18, 21:18, 19,21, 21:17, pri fanskah pa Je Romunka Aleseandru premagala Angležinjo Shlrle? s 21:15, 21:10. V polfinalu parov sta Jugoslovana Cordaš In KarakaSevlč premagala švedski par Bengtsson — Johansnon p 21:17, 21:12, 21:17, Stipančič in Korpa pa sta Izgubila z madžarskim parom Klampar — Jovner s 17*21. 21:17. 19*21. »7:21 V finalu tekmovanja moških parov sta Madžara Jonver tn Klampar premagala jugoslovanski par Koma-Karakaševič z 21:17, 21:17» 21:16. > Mercator vakuumsko pakirano meso mesni izdelki drobovina neprodušno zaprto ostane sveže 7 dni pri temperaturi + 2° do + 4° C kmalu že na voljo v naših prodajalnah IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllIllIllllllllill INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL »IPLAS« KOPER v razpisuje prosti delovni mesti 1. VODJE kmetijskega obrata 2. ANALITIKA POGOJI: - pod 1. dipl. ing. kemije z opravljeno pripravniško prakso pod 2. dipl. oec. prakso. z opravljeno pripravniško Delovni mesti je možno zasesti takoj po opravljeni razpisni proceduri. Ponudbe sprejema komisija za razpis delovnih mest 15 dni po razpisu. Komisija za razpis delovnih mest 1683 Zapustila nas je naša draga mama, stara mama in prababica Marija Čarman roj. DOVČ Pogreb bo iz 2al Črnuče dne 2. marca 1970, ob 15.30 žalujoči: hčerke Mici, Lojzka, Angelca, Anica, sinovi Miha, Jože, Rudi, Ivan z družinami in drugo sorodstvo Črnuče, Ljubljana, Avstralija, 1. marca 1970 . r--.-• 5 '.'S S,-i,"! - ' < ;• ‘S* NOVA VELIKANKA V HtONWOODU — Tudi ▼ Ameriki Je adaj smučarska *«faJ«i t nedeljo. Telefoto: DPI VELESLALOM NA GOLTEH — V okviru I. zimskih pionirskih iger Jugoslavije je bil izredno privlačen veleslalom, v katerem je med starejšimi pionirji zmagal Roman HOlcl z Raven na Koroškem. Foto: Busič t . NEMIRNI HEATHROW — V zadnjih dneh je veliko londonsko letališče zelo nemirno. Najprej ga je stresla tourja, ko delavci niso marali oskrbovati izraelskih in arabskih letal, potem pa so zagrozili s stavko gasilci, ki so zahtevali višje plače. Včeraj so za stavko takole glasovali nakladači potniške prtljage, ki so za nekaj ur zadržali polete iz Londona v New York. A tudi gasilskega nemira še ni konec. Telefoto: UPI V molk odeta razstava Razstavo ob 50. obletnici ZKJ v Moskvi je uradna javnost praktično ignorirala - Neravnovesje v »propagandni bilaterali« MOSKVA, 28. febr. (Po telefonu). Neopazno — kot se je bila nMi — se Je danes v Moskvi končala prilog- > nostna razstava, poovečena 50-obletnici Zveze komunistov Jugoslavije. Razstavo so po nekaj mesečnih pripravah odprli 17. februarja v Domu prijateljstva v Moskvi. kjer ima svoj glavni štab sovjetska zveza društev Protesti zaradi Rodezije Kenijska vlada poziva OAD k boju proti novi rasistični državi NAIROBI. 38. febr. (Tanjug). — Zaradi sklepa rasistične vlade v Salisburyju, da razglasi opolnoči med ponedeljkom in torkom Rodezijo za republiko, se je vzdignil val protestov v vsej vzhodni Afriki. Z novo rodezijsko ustavo, ki bo začela veljati to noč, bo uzakonjen klasični apartheid — rasna segregacija nasproti 4300.000 on-dotnim Afričanom. Na parlamentarnih volitvah, razpisanih za 10. aprila, bodo lahko od skupno 66 poslancev volili le 11 poslancev, drugih 50 pa bodo isvotill brid — ki jih je v Rodeziji komaj 225.000. Prvič v agodovini Rodezije bodo Afričani vpisani v ločene volilne seename in bodo lahko glasovali samo aa kandidate svoje rase. Kenijska vlada Ja CaoH objavila posebno sporočilo, v katerem paziva vse afrii-ke države v organizaciji afriške enotnosti (GAE). naj začnejo boj za osvoboditev Rodezije. Veliko Britanijo Je obtočila, da je odgovorna za sedanji položaj v Rodeziji. Udeležence sedanjega ministrskega zasedanja OAE je pozvala, naj skličejo ljudi na boj in rngotove materialno pomoč. Doslej največji avtomobilski sejem BEOGRAD, 28. f*br. (Tanjug). Sesti mednarodni sejem motorjev in motornih vozO, ki bo v Beogradu od 18. do 36. aprila, bo doslej največja prireditev beograjskega sejma in največji specializirani sejem v Jugoslaviji. Sejem bo eden izmed devetih mednarodnih salonov avtomobilov, ki so predvideni v letošnjem koledarju stalnega mednarodnega urada proizvajalcev avtomobilov. Sodelovali bodo razstavljavci iz 25 držav, ki so kupili nad 50.000 kvadratnih matrov razstavnega prostora. Beograjski salon avtomobilov bo letos bogatejši kot kdaj prej. Osebne avtomobile bodo razstavili vsi pomembnejši evropski proizvajalci in naj večje Japrvuke firme. Obiskovalci bodo videli tudi velik izbor avtobusov, tovornih in delovnih vozil, avtomobilske opreme in -re-aervnih delov ter drugih izdelkov sodobne avtomobilske industrije. Pomembno mesto bodo imeli motorji g notranjim izgorevanjem, čolni in opremo za motonavtUto. motoma kolesa in mopedi. V okviru te prireditve bo tudi razstava a naslovom ■Človek, vozilo, cesta in prometna preventiva«. Razprava o pletilstvu »Zora« MARIBOR. 28. febr. — Sinoči je predsedstvo občinskega odbora sindikata delavcev storitvene dejavnosti'Manbor razpravljalo o gospodarskem položaju delovne organizacije pletiljstvo Zora. Razprava je med drugim pokazala, da bodo morali v Zon razmisliti o poglobljeni kooperaciji a kakim sorodnim podjetjem, sicer bo trebe proizvodnjo popolnoma preusmeriti. Predsedstvo Je menilo, da mora vodstvo podjetja kolektiv vsestransko seznanit) s stanjem podjetja in. s možnostmi m njegovo perspektivo. Sindikat Je se-interesiran, da M podjetje prijateljstva s tujino. K Razstava je vnovič izpričala, kako težavna Je pot Informacije o Jugoslaviji v sovjetsko Javnost. Čeprav Jugoslovanski državljan na ulicah Moskve nikakor ni več redek gost. se sredstva množičnega Obveščanja redno izogibajo poročanju o dogodkih v Jugoslaviji ter v zvezi z Jugoslavijo; pogosto izostajajo informacije celo o takšnih dogodkih, ki se nanašajo na dvostranske odnose in so koristni m obe državi. Trn zarota molka jo niifai bolj nenavadna, ker se Je v zadnjih letih promet med o-beiua državama močno povečal. V Moskvi Je zastopanih kakih sto jugoslovanskih podjetij, na odrih ae uspešno po- jmvijmjo jhiiiorbu zabavnih popevk. Izmenjujejo se delegacije, v zadnjem času je bilo prevedenih edo nekaj romanov Jugoslovanskih avtorjev, izredno lepo pa Je bila v začetku marca organizirana tudi razstava Izdelkov Jugoslovanske farmacevtske industrije. Čeprav sovjetska stran kar naprej poudarja, kako potrebna Je ta vrsta izmenjave. Je od vsega tega le redkokdaj moč najti sledove ▼ tisku — vsaj tistem s visokimi nakladami. Nedavno podpisani sporazum o trgovinski izmenjavi v tem letu Je obseg blagovnih seznamov povečal m 13 odstotkov, vandar sovjetski tisk tega Obojestransko koristnega sporazuma ni zabeležil, čeprav se podobni sporazumi s drugimi državami, posebej pa še članicami SEV, navajajo redno kot u-činkoviti dokazi sovjetskega sodelovanja s tujimi državami. PodObno ravnanje sl Je zaslužilo tudi Titovo potovanje po Afriki; medtem ko so potovanje ameriškega zunanjega ministra Rogersa na široko komentirali. Je.o Titovem potovanju sovjetski tisk objavil le kratke zabeležke o obiskih v Zambiji in Asuanu ter poročilo o se- Medtsm ko Je glavni uradnik »Pravde« Tolkunov pravkar mtel objavljati serijo člankov o ZDA. od koder se Je nedavno tega vndla sovjetska časnikarska delegacija, o bivanju sovjetske časnikarske delegacije v Jugoslaviji na straneh tiska doslej še ni bilo moč prebrati ničesar. roeeben primer Je pravkar Zgorelo 40 hektarov borovega nasada in grmičevja KOPER. 28. febr. — Iskra is lokomotive Je danes okoli 13. ure povzročila velik pošar grmičevja In borovega nasada v BranJskRT «"”—«» Ob progi med Presnim in Koprom. Pogorelo Je 60 ha, od tega 15 ha borovega podmladka. Pošar so pngaaffl vaščani Podgorja In Praproč tar ie-leeničarjt. škoda še ni ocenjena. V. G. Z avtom v Jezero PIRAN, 28. febr. — Sinoči ob 30.15 Ja voanSt osebnega avtomobila CE 280-43 Milan TTI mi ti Ir is Petrovč pel Žalen pripeljal is Pirana v PMeo t« orad Dotttnlftkta Rudarja a Velenja v blagem ovinku mpeljil s osate In se prevrnil v Jeeero. Pri nesreči Je bila bodo poškodovana (slom hrbtenice) sopotnica Tatjana Vladar te Ptra- končana razstava o agodovini Jugoslovanske partije. Cilj razstave Je bil povedati sovjetski Javnosti nekoliko več ne samo o začetku jugoslovanske partije, marveč tudi o narodnoosvobodilnem boju, to Je o temi, o kateri ima sovjetski državljan po zaslugi svojega tiska izredno medlo predstavo. Razstava Je bila odprta v poslopju, kamor 'salde soiaamemo zelo malo ljudi in Je tudi nikjer niso posebej reklamirali. Na otvoritvi — gre aa praktično prvo manifestacijo te vrste v odnosih med obema partijama v zadnjih letih — ni bil navzoč nihče od 380 članov in namestnikov članov centralnega komiteja partije, v MlnjriORtnpgn MMMhM fg lepoelanlka Veljka IGčuno-viča pa Je sovjetski poročevalec našel le odstsvek, ki govbri o operacijah sovjetskih čet na Jugoslovanskem neemlju v stki Jem letu n. svetovne vojne. Raastava, katere namen Je bil torej deti sovjetskemu obiskovalcu nekaj več podatkov o zgodovini ZKJ in o revoluciji v Jugoslaviji, ni dosegla cilja; sovjetska propa- Biserna in zlata poroka, v Ljutomeru LJUTOMER. 38. febr. — Popoldne Je bila v Ljutomeru na Občinski skupščini prisrčna svečanost ob zlati kt biserni poroki dveh zakonskih parov is te občine. Ob 10.30 uri Je bila v poročni dvorani zlata poroka 75-letnega Franca Puconje in nJ-šancev. SOCIALISTIČNO GLASILO NEHALO IZHAJATI — PARIZ. Glasilo francoske socialistične stranke »Fppulaire« je nehalo izhajati. Razlog za to so finančne težave. LE SE TRI KANADSKE PETERKE — MONTREAL. Po krajši bolezni je umrla ena izmed slavnih kanadskih peterk Dion-ne: Marie, soproga Andrea Houlea. Stara je bila 35 let. Ker je Emilie umrla že leta 1954, ko je bila stara komaj 20 let, živijo zdaj le še tri sestre Dionne: Annette, Cecile in Vvonne. PRESEŽEN REKORD — WASHTNGTON. ZDA so uradno sporočile, da znašajo njihove devizne zaloge 17,39 milijarde dolarjev, največ po letu 1962. Takrat so namreč znašale 17,22 milijarde dolarjev, konec preteklega leta pa 16,96 milijarde. UNIČEVANJE ŽETVE — OTTAWA. Da bi se izognila rekordnim tržnim presežkom žita, je kanadska vlada sklenila ponuditi kanadskim kmetom 100 In Ae več milijonov dolarjev, če uničijo največji del letošnje letine pšenice. Pa se to: PREVEC DENARJA? — Pred prvim snegom so trije kamioni navažali ves dan zemljo na urejen travnik za menzo v študentskem naselju v Ljubljani. Predno pa je zadnji (vsaj upajmo!) sneg izginil, so spet trije kamioni in buldožer ves dan odvažali to isto zemljo. Ima' mogoče študentsko naselje — ali kdo drug — preveč denarja? Ali pa morda odgovorna oseba za ta neodgovorni hobby krije te stroške iz lastnega žena? * SONCE vzide 6.40 zaide 17.46 Prognostična karta za 1. III. 1970 ob 0,7. uri VREMENSKO. POROČILO LUNA vzide 2.05 zaide 10.01 Jja delno oblačno ^ oblačno ^ det 4^ nevihte V? sneg 'Sr" megla barja \ Jugo _ topla fronta ▼ fronta C A Vreme in temperatura 28. februarja 1970 kraji ob 7. uri ob 13. uri vreme oc vreme oc Ljubljana članica oblačno poloblačno 14 —15 Jasno poloblačno 3 1 Brnik pol ob lačno —7 poloblačno 0 Kredarica jasno —19 poloblačno oblačno —16 Maribor oblačno —3 0 Sl Gradec oblačno —5 oblačno 1 Celje oblačno —3 oblačno 2 Novo mesto oblačno —3 oblačno 2 Koper poloblačno 0 jasno 4 Reka poloblačno 1 poloblačno 5 Pulj Elvai jasno jasno —3 —3 lasno jasno 5 7 Dubrovnik jasno 1 jasno 6 Zagreb oblačno —2 oblačno 1 Beograd oblačno —2 oblačno 0 Sarajevo ' sneži —6 * sneži —1 i'itOKrad jasno 0 poloblačno 7 Skopje oblačno 0 oblačno 4 Celovec poloblačno jasno —7 — — i rad ec —6 poloblačno 3 >unaj sneži 4 sneži —2 Benetke poloblačno 0 jasno 6 Tilano oblačno 1 poloblačno 4 jenova jasno 4 lasno 8 T<‘noben sneži sneži —3 'liirlcb sneži —4 oblačno -3 Rim jasno 1 jasno 10 Jartz oblačno 0 . poloblačno 0 Berlin snel —3 oblačno —2 Stockholm jasno —19 jasno —6 'Moskva poloblačno —10 oblačno —4 Napoved za danes NAPOVED ZA SLOVENIJO Spremenljivo oblačno, v severovzhodni Sloveniji vmes možno rahlo sneženje, v Primorju pretežno jasno. Najtežje nočne temperature med . —4 in —8, na Gorenjskem —15, v Primorju 0, najvišje dnevne malo nad 0, v Primorju do 8. — Izgledi za ponedeljek: Se suho in hladno vreme. JUGOSLAVIJA Ob Jadranu pretežno jasno, v notranjosti države pretežno oblačno, v vzhodnih krajih bo vmes rahlo snežilo. VREMENSKA' slika Področje nizkega zračnega pritiska se polni tudi nad vzhodno Evropo. Nad srednjo Evropo pa se še zadržuje območje snežnih padamo. Naši kraji so pod vplivom vzhodnih vetrov ln hladnega zraka. Snežne razmere v Sloveniji včeraj ob 7 tiri žičnica na Veliko planino: zgor. postaja 10 cm prtiča na T>5 cm. Tiha dolina 120 — žičnic* n« Krvavec: zgor postaja 145, Tiha dolina ln Njivice I6b — žičnica na Vogel 235 — tičnica na zelenico: Ljubelj—predor 50, Zelenica. 170 — i na Španov vrh 40 — Rohing 25, Jeeero samraaleno in uporabno za drsanje — Plenice- Rateče 53 — Kranjska gora 50 — dom na Komni 165 — Možica: spodaj 30. agoraj 30 — Triglav—Kredarica 33« — ko 28 — Ljubljana 4 — Celje ni sne- ga — Maribor 3 — Slovenj Gradec 9 — Mamka Sobota el 'snega — Novo mesto 1 cm — Postajna ni sneg* tn Brnik 10 eenttmentrov. D. O. V. G.