LJUBLJANA, PETEK, 31. OKTOBKA 1958
H w 1 mmmm
111 ‘ I 1 HH
Odkrita Izmenjava gledišč krepi prijateljske odnose
KONČANI RAZGOVORI
LONDON, 30. okt. (Tanjug). Nocoj so Mil končani razgovori med jugoslovanskim državnim sekretarjem 11 zunanje zadeve Kočo Popovičem in britanskim zunanjim ministrom Selwynom Llojdom. Zvedelo se jo, da sta ministra danes dve uri razpravljala med dragim tudi o vprašanjih rasoroSfttve, v zvezi z medsebojnimi odnosi pa o posojilu Jugoslaviji.
Pogovori »o potekli v zelo prijateljskem ozračju in pričakujejo, da bo jutri objavljeno skupno sporočilo.
Koča Popovič in britanski zunanji minister Selwyn Lloyd
Kriza Soustelove nnife
Danes popoldne so se v Fo-reign Officeu nadaljevali politični razgovori med jugoslovansko in britansko delegacijo, na katerih so proučili vprašanja
sedanjih jugoslovansko - britanskih razgovorov.
Znano je, da sta tako jugoslovansko kmetijstvo kot določene veje britanske industrije zainteresirane na takem aranžmaju, kar bi nedvomno povečalo že obstoječe ekonomsko sodelovanje med obema državama. Pri razgovorih v ministrstvu za zunanjo trgovino, je bilo poleg mnogih vprašanj naših gospodarskih stikov proučeno tudi vprašanje kreditnega sporazuma.
LONDON, 30. okt. (Tanjug). Britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd je danes izjavil; »Naši odnosi z Jugoslavijo lahko služijo za vzor odnosov med dvema državama z različnimi pogledi na organiziranje svojih ■iružb in na nekatere svetovne probleme.
Selwyn Llovd je nadalje de-.- = 1, da Velika Britanija razume,
endar se ne strinja z grškim stališčem v pogledu zavrnitve /onferenc-e za okroglo mizo, na kateri bi reševali ciprsko vprašanje. Pripravljeni smo sprejeti misel o konferenci kadar koli in raje gledamo na ta pogajanja kot na odlaganje, kot pa, da bi gledali nanje kot na končanje.« je dejal britanski minister.
Ko je prešel na vprašanje Jordanije, je Selwyn Lloyd dejal. da je Velika Britanija pripravljena sodelovati pri načrtu ža razvoj Bližnjega vzhoda, vendar pa se morajo države tega področja same odločiti o ustanovitvi institucij, ki naj bi se ukvarjale s tem vprašanjem.
Kar se tiče razgovorov v Ženevi, je dejal Seiwyn Lloyd, da namerava Britanija napraviti vse, kar lahko napravi, da bi se konferenca uspešno končala. Prav tako je izrazil upanje, da
Zvezna ljudska skupščina krepi politično kontrolno funkcijo
Protest naših pomorščakov
Reka, 30. okt. (Tanjug). Sindikat pomorcev Jugoslavije je protestiral proti obsodbi dveh jugoslovanskih pomorcev z motorne ladje -Like*« Ivana Buškuliča in Milana Vučetiča. Z razširjenega sestanka predsedstva sindikata, ki je bil danes na Reki, so poslali vseki-tajski federaciji sindikatov naslednjo protestno brzojavko;
-Poročilo posadke ladje -Lika«, katere dva člana so kitajska sodišča pred kratkim obsodila na nerazumljivo visoke kazni, pa tudi ravnanje in odrekanje pravic našim diplomatskim predstavnikom, da bi obtoženca obiskali in jim pomagali. kot je to navada v mednarodnih običajih in v pomorski praksi nam dajeta povod za dvome glede pravilnosti in upravičenosti obsodbe. Zato zahtevamo, da posredujete, da bi popravili nepravično in nečloveško obsodbo jugoslovanskih pomorcev Bu-Ekuliča in Vučetiča.-«
POPRAVEK
V včerajšnji II. izdaji se je v poročilo o intervjuju državnega sekretarja Koče Popoviča za -Dailv Telegraph« vrinila pomota. Namesto: -...da so s sosednjo Turčijo stiki ...-« je namesto Turčija brati Grčija
VREME
Jftkpoved za petek: V notranjosti fc^enije ponoči in deloma do-otdne nizka oblačnost ali megle-5. v Primorju na ves dan pre-BŽno sončno vrem° Temoerature fcfltral od —3 do +3. v Primorju Enajvišje dnevne med 9 in 14. PjPRmorju 38 stopinj C.
z s tl. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. 257 - sr. oktobra 1953
1L NACIONALNI KONGRES ZA ZAŠČITO OTROK KONČAN
Skrb za v.sesir-afisko vz^o o oirok
Sklepi kongrese bodo objavljeni v posebni brošuri, ki jo bodo prejeli vsi zainteresirani
BEOGRAD, 30. okt. (Tanjug). Po štiridnevnem delu je bil danes v Beogradu končan II. nacionalni kongres za zaščito otrok, ki mu je prisostvovalo 1 800 delegatov iz več kot 20 družbenih organizacij.
Ob koncu kongresa so bili sprejeti sklepi in so. izvolili redakcijski odbor, ki bo na podla gi referatov fa razprave pripravil brošuro in jo poslal vsem zainteresiranim organizacijam, ustanovam in posamezni kom v naši državi.
Kongres je zaključila s krajšim govorom predsednica odbora za prosveto pri Zveznem zboru Zvezne ljudske'Skupščine Milka Minič, ki se; je zahvalila v imenu organizatorjev kongresa vsem družbenim rrganizacij am in ustanovam, ki so po svojih zastopnikih sodelovale na t em kongresu.
SKLEPI KONGRESA
II. nacionalni kongres za zaščito -otrok je sprejel sklepe, ki s-o bili sestavljeni na podlagi lt referatov in koreferatov ter predlogov v razpravi. Kongres je potrdil enotnost aktivnosti velikega števila družbenih organu zacij za vzgajanje in izobraževanje naših otrok in mladine, tako da je vzgajanje mladih generacij postalo neločljiv del berbe za socialistične družbene odn.ošaje.
V svojih sklepih se kongre3 obrača na vse družbene organi-
zacije, starše in prosvetne delavce, naj, s svojo aktivnostjo prispevajo k vzgajanju mladh. Komune in gospodarske organizacije poziva kongres, naj se zavzemajo za uresničenje perspektivnih načrtov za, gradnjo šol, za zgraditev objektov za kulturno-zabavno in športno življenje otrok ter mladine, kakor tudi za podpiranje tehničnega in fizičnega razvoja mladih generacij.
Stanovanjske skupnosti naj bi še nadalje pomagale-zaposlenim
staršem in sploh družini za napredek otrok. Komune naj zagotove materialno podporo in strokovno vodstvo za delo ustanov, ki naj pomagajo pri vzgajanju otrok. Neobhodno je, da se komuna vsestransko zavzame za napredek dela v šolah ter vseh organizacij in ustanov, ki delajo za vzgajanje mladih.
V vseh šolah in organizacijah niso enako izkoriščene možnosti za razvoj kolektivnega dela, iniciative in raznih oblik samouprave pri otrokšh in mladini. Osnovne materialne in kadrovske pogoje za fizično vzgajanje otrok morajo zagotoviti tako komune kakor tudi zainteresa-rsne organizacije.
Potrebno je pritegniti čim več prosvetnih delavcev, aktivistov, društev za skrbstvo otrok, delavcev iz podjetij, amaterjev iz zainteresiranih organizacij, zlasti pa starejših mladincev in učencev pedagoških šol za delo v otroških organizacijah. Prav tako je potrebno sistematizirati izdajanje priročnikov in metodične literature za delo z otroci in mladino.
Preveč grosističnih podjetji
ovira normalen promet in podr ažuje blago
Beograd, 30. okt. (Tanjug) — Upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije je imel danes v Beogradu sejo ob prisotnosti zveznega državnega sekretarja za blagovni promet dr. Marijana Breclja, na kateri so sklenili, da bodo na enem izmed prihodnjih sestankov proučili organizacijo grosistične trgovine z industrijskim blagom.
Preveliko število grosističnih podjetij. ki se bavijo z
raznovrstno trgovino na vsem področju države, ovira normalen promet m podražil je blago, zaradi česar so nekateri člani upravnega odbora predlagali, naj se zmanjša število teh podjetij in omeji njihova delavnost. Večina se je prav tako izjavila za točno omejitev medgrosističnega prometa. — Prav tako bi bilo potrebno omogočiti grosističnim podjetjem, da se bavijo s prometom na drobno samo v oddaljenih krajih. Potrebno je čimprej iz-
m danes
Redna ladijska zveza z Južno Ameriko
Reka, 30. okt. (Tanjug). Popoldne je odplul iz reške luke tramper -Drvar« na novo stalno progo, ki jo je Jugoslovan- . ska linijska plovba uvedla ■ med jadranskimi pristanišči jn pristanišči Južne Amerike. — Ladja -Drvar« je na to potovanje odplula z 9000 tonami tovora in 11 potniki.
Po progah, ki jih ladje Jugoslovanske linijske plovbe vzdržujejo z Daljnim vzhodom, bo ta zveza z Južno A-meriko najdaljša.
Prihodnji mesec bo odplula v Južno Ameriko ladja -Vojvodina«, kot tretja pa bo vključena ladja “3. maj«. To ladijsko zvezo z Južno Ameriko bodo vzdrževali enkrat na mesec.
Povečana proizvodnja polivinila
Split, 30. okt. (Tanjug). — V tovarni »Jugovinil« dokončujejo rekonstrukcijo obrata, v katerem predelujejo polivinil-klorid, tako da se bo prihodnje leto predelava plastičnih mas povečala od 3600 na 7000 ton. Letos se je znatno povečala proizvodnja venil-klorida, ki služi kot glavna surovina za pridobivanje polivinila. Tako bo mogoče v obratu za izdelavo polivinila povečati letos proizvodnjo od 4500 na 6000 ton brez posebnih investicij.
V teku so še nekatere racionalizacije, ki bodo omogočile.
da bo ta splitska tovarna izdelala prihodnje leto dvakrat več izdelkov, kakor so planirali
sprva.
Peto redno zasedanje Generalnega sveta za ribištvo Mediterana
Od 13. do 18. oktobra je bilo v Rimu na sedežu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (F A O) V. redno zasedanje Generalnega sveta za ribištvo Mediterana, ki deluje v sestavu omenjene organizacije. ' Zasedanja se je udeležilo 11. mediteranskih držav — članic Sveta ter večje število opazovalcev iz drugih držav in mednarodnih ribiških organizacij. V delegaciji FLRJ sta bila tudi dva slovenska predstavnika, eden za morsko, drugi za sladkovodno ribištvo.
Petim komitejem Sveta je bilo predloženo skupno 22 delovnih in 76 tehničnih poročil, ki so bila obravnavana na sejah posameznih komitejev. Na zadnji plenarni seji Sveta sta bila oba slovenska predstavnika izvoljena v organe Sveta, eden za predsednika komiteja za sladkovodo ribištvo, drugi pa za podpredsednika komiteja za raziskovanja v morju. S tem je bilo dano visoko priznanje 'tudi naši republiki za delo na pospeševanju morskega in sladkovodnega ribištva. Ves material zasedanja bo objavljen v posebnem almanahu FAO, ki ga razpošljejo vsem državam — članicam F. V.
dati predpise o minimalni tehnični opremi trgovinskih organizacij, da bi tudi na ta način vplivali na ureditev še vedno velikega števila grosističnih organizacij. V teku je izdelava nomenklature predmetov trgovinskih strok, po kateri se bodo morale grosistične organizacije ponovno registrirati.
V razpravi o organizaciji trgovine za promet z odpadki je bilo sklenjeno, naj se podjetjem za odkup in promet z odpadki omeji obseg dela na določenem področju v okviru okraja. Samo izjemno lahko republiški sekretariat za blagovni promet odobri kakemu podjetju, da odkupuje odpadke izven svojega okraja, in sicer zopet samo na določenem področju v okviru republike. Podjetja za odkup odpadkov,
Kar se tiče estetskega vzgajanja otrok in mladine, je bilo sklenjeno, da to ni in niti ne more biti samo sebi namen, in se ne sme izolirati od delovnih, moralnih in drugih činiteljev v oblikovanju osebnosti. Razen tega se estetsko vzgajanje ne sme omejiti samo na eno področje umetnosti,- temveč 'je treba vzpodbujati zanimanje otrok in mladine za vse oblike dela, k; vplivajo na njihov vsestranski kulturni napredek..
Obenem s povečanjem šolskega prostora je treba delati tudi za odpiranje novih knjižnic, nabavljanje filmskih aparatur, zlasti na vasi.
Kongres je mnenja, da je listov in časopisov za otroke mnogo, vendar pa pionirski tisk n.: dovolj zanimiv in aktualen, medtem ko je kakovost zabavnega in. dobrega dela filmskega tiska, ki se ga povečini poslužujejo mladi bralci, vsebinsko in likovno v nasprotju z našim; iaejno-vzgojnimi cilji in prizadevanji, da bi dvignili kulturno raven ne samo mladih, temveč tudi najširših slojev bralcev.
Obenem so ugotovili, da v zadnjih letih 'založniška delavnost za otroke in mladino stalno narašča po števdlu in po nakladi iizdaj, vendar pa so velike razlike v njeni stopnji razvitosti po jezikovnih področjih, razen tega pa zapostavlja popularno znanost, biografije, potopise in priročnike, za razne otroške aktivnosti.
Sklenjeno je, da je treba na srbsko-hrvatskem jezikovnem področju osredotočiti založniške delavnosti im voditi enotnejšo programsko politiko, kar bi pripomoglo k povečanju naklade in pocenitvi knjig za otroke in mladino. Koristno bi bilo tudi proučiti možnost za izdajanje knjig za otroke in mladino pod podobnimi pogoji, prav tako tudi učbenikov.
Kar se tiče razvijanja filmske kulture med mladimi, naj bi ga družbene organizacije še nadalje podpirale ,ne glede na to, da je z reformo šolstva uvedena
UUBUANSKI KONTRASTI (Foto: Švabič)
Članstvo SZDL na Koprskem se je povečalo
Koper, 30. ofct. Po dokončanih podatkih, ki jih je danes zbral okrajni odbor Socialistične zveze v Kopru, so rezultati nedeljskih volitev v osnovne organizacije celo boljši, kot je bilo po nepopolnih poročilih soditi v nedeljskih večernih urah. Izmed 53.853 članov SZDL jih je namreč volilo 52.232 ali 97 odst., če pa prištejemo k temu še upravičeno odsotne, je bila volilna udeležba 99-3 odst.
Nepopolna je bila tudi ocena, koliko državljanov se je v predvolilnem času in na sam dan volitev nanovo vpisalo v Socialistično zvezo. V nedeljo zvečer je bilo to število ocenjeno na 6500—7000, končni rezultati pa povedo, da se je v SZDL nanovo vpisalo 7806 državljanov.
S tem se je odstotek nad 18 let starih državljanov, ki so člani Socialistične zveze, v koprskem okraju povečal od 63.8 odst. pred volitvami na 74.6 odst. po volitvah, tako da so sedaj tri četrtine vseh polnoletnih državljanov člani Socialistične zveze.
V volivni udeležbi so se zlasti odlikovali prebivalci — člani SZDL v občini Sežana (99.4 odst.), Divača (98.8 odst.), Izola 98 odst. in Hrpelje (97.7 odst.). V koprski občini se je volitev udeležilo 97.3 odst. vseh članov SZDL.	F.	M.
MILIJON RADIJSKIH NAROČNIKOV
°red vojno tri radijske postaje s 26 kilovati, sedaj pa osem postaj s 1100 kilovati — V Sloveniji ima skoro vsaka družina radijski aparat
Beograd, 30. okt. (Tanjug) V seznamu radijskih naročnikov so nedavno zaznamovali mi lijonski sprejemnik. Ta dogodek bodo proslavili 3. novembra s s lavnostnim koncertom v Domu sindikatov ob sodelovanju ansa mblov in solistov vseh naših radijskih postaj. V odmoru med programom bodo izžrebali milijonskega naročnika, ki mu bo do podarili televizor.
Za ta majhen jubilej je predsednik upravnega odbora Jugoslovanske radiodifuzije Mirko Tepavac seznanil novinarje z razvojem naše radiodifuzije in z njenimi perspektivami.
Po svojem radijskem omrežju in številu naročnikov je Jugoslavija pred vojno zaostajala za mnogimi državami. Od leta 1939,
ko'so pri nas delale tri srednje-v pouk tudi filmska umetnost.,	valovne radijske	postaje s skup-
Za raznovrstnejšo vsebino estet-	no 26 kilovati,	se je skupna
skega vzgajanja mladih genera-	moč radijskih postaj znatno po-
ciij je treba bolj pritegniti umet-	večala in znaša	sedaj nad 1100
ki jih je sicer zelo mnogo, so nike in kulturne'1 delavce tako - kilovatov. Jugoslovanski poslu-
delala doslej nenačrtno na vsem področju države in so povzročala motnje v prometu z odpadki.
k delu z otroki, iiiimladino, ka- šalci lahko -sedaj izbirajo pro-kor tudi k umetniškemu ustvar- grame 8 glavnih srednjevalov-jemju, namenjenemu mladim nih radijskih postaj v Beogra-- generacijam; A
vu, Skoplju, Titogradu, Novem Sadu in Prištini. Obenem imajo na razpolago programe 15 postaj na kratkih in ultrakratkih valovih ter 11 relejnih, ki delajo na srednjih valovih. Na srednjih valovih oddajajo sedaj programa 170 ur na dan, v nedeljo Pa 125 ur. Radijske postaje oddajajo v več jezikih. Poleg sr-bohrvatskega , slovenskega in makedonskega oddajajo glasbeni in govorni program v madžarskem, šiptarskem, italijanskem, romunskem, bolgarskem, turškem in slovaškem jeziku, posebne oddaje za inozemstvo pa v 10 jezikih.
Zanimivo je, da se v zadnjih
du?'Zagrebu, -Ljubljani, Sara je- letih razmerje med govornim ih
glasbenim programom postopno
Zakladi v hranilnicah
0b svetovnem dnevu varčevanja
Prostori Mestne hranilnice ljubljanske so vedno polni ljudi, ki prinašajo uslužbencem za stekleno steno svoje prihranke. Zdaj vlaga v to hranilnico že 58 tisoč ljudi, ki imajo v svojih hranilnih knjižicah zapisanih 2 milijardi in 750 milijonov dinarjev. Precejšen del vlagateljev so otroci, saj ima Mestna hranilnica ljubljanska v prometu kar 14 tisoč hranilnikov.
Najbolj navdušeni vlagatelji prihrankov so brez dvoma prav otroci.■ O tem pričajo tudi naši mali intervjuji, ki smo jih ob svetovnem dnevu varčevanja napravili z najmlajšimi vlagatelji.
Desetletni Boris je prinesel v hranilnico prihranke svojega devetletnega brata Cvetka. Ni se dal motiti pri razvrščanju kupa kovancev, ki jih je imel pred seboj. Odgovarjal je kar vmes.
»Tole sem prinesel za bra-
ta. Zdaj ima v - hranilni knjižici že 2159 din. Pa se mu bo še nabralo. Jaz sem imel že 12 tisoč din, a sem jih dal očetu, ker je rabil denar. Zdaj imam v knjižici spet 2900 din. Ne vem še, kaj si bom kupil.«
Sedemletna Tatjanca Ker-vin je prišla v hranilnico z mamo. Zakaj je tako nestrpno premetavala kovance (prešteti jih ne zna, saj so se v šoli učili šteti šele do šest), je povedala v intervjuju:
»Sinje kolo si bom kupila. Imel bo dva sedeža, ker bom vozila s seboj punčko. Veste, imam veliko in lepo punčko. Pa sama se bom naučila voziti.«
V hranil.ni knjižici ima že 3000 din. Ni navdušena za lizike, prvi razred bo napravila z odličnim uspehom — denarja■ bo kmalu dovolj za lepo kolo.
»Kje pa dobiš toliko denarja, da imaš vedno poln hranilnik?«
»Dobim.«
Uslužbenka Majda S. je imela pred seboj velik kup kovancev. Prinesla je hranilnika svojih dveh sinov, Aljoše in Bojana.
»Aljoša, ki hodi v drugi razred, ima v knjižici 4 tisoč din, dve leti starejši Bojan pa 6000 din. Aljoša ni tako varčen kot Bojan, ki Se dobro ve, kaj so obresti im. me vedno sprašuje, koliko jih bo letos. Rad bi si kupil kolo.«
Leta hitro minevajo in vsi ti otroci, ki vlagajo po 300, 400 din, bodo kmalu prinašali v hranilnico tisočake.* Hranilnici se trenutno sicer ne splača zamudno delo s kupi kovancev, opravljajo pa koristno .delo: otroke učijo varčevati. Varčni ljudje pa za družbo veliko pomenijo.
izpreminja v korist glasbenega. V letu 1953 je n. pr. zavzemal glasbeni del 57.3% ur v programu, govorni pa 41.1 odst. V treh letih se'je glasbeni del povečal na okoli 62%, obenem pa se je razmerje med resno, lahko in ljudsko, glasbo čedalje bolj izpreminjalo v korist resne in zabavne.
Radijskih sprejemnikov imamo danes že precej nad milijon. V število radijskih naročnikov namreč ni vračunano veliko število ljudi, ki imajo detektorje, in tistih, ki doslej niso plačali naročnine.
Leta 1939 je bil na vsakih 100 prebivalcev v Jugoslaviji po en radijski aparat, danes pa je pri-ližno na 18 ljudi. V razvitejših krajih ima radijski aparat skoraj vsaka druga družina, v Sloveniji pa skoro vsaka družina. Nad dve tretjini sprejemnikov je v Vojvodini in Beogradu.
Televizija, katere pobudnik je bila prav Jugoslovanska radiodifuzija, ima tri oddajnike po 9 kilovatov zračne sile in lahko krije ozemlje za približno 7 milijonov prebivalcev pod pogojem, da bo število televizorjev proporčno naraščalo. V Jugoslaviji imamo danes po nepopolnih podatkih nad 7500 televizorjev, izmed teh okoli 500 do 700 v Beogradu.
Daljnovod šibenik-Zadar zgrajen
SPLIT, 30. okt. (Tanjug). — Dokončuje se. gradnja daljnovoda napetosti za 110 tisoč voltov, dolgega 70 km od Šibenika do Zadra, ki bo kon.čno pridružen enotnemu elektroenergetskemu sistemu.
Ureditev obmejnega železniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo
Beograd, 30. okt. (Tanjug) V Firenzi bo od 5. do 11. novembra konferenca zastopnikov jugoslovanske in italijanske vlade, na kateri naj bi podpisali novo konvencijo in sporazum o ureditvi obmejnega železniškega prometa med obema državama. Jugoslovansko delegacijo bo vodil direktor železniškega transportnega podjetja v Ljubljani inž. Alfonz Dobovišek, italijansko pa namestnik generalnega direktorja italijanskih železnic dr. Luigi Branca.
Obe vladi sta se že prej sporazumeli o sklenitvi nove konvencije, ker izvirajo sedanji predpisi o ureditvi železniške
obmejne službe še iz časov Svobodnega ozemlja Trsta in ne ustrezajo več dejanskim potrebam železniškega prometa.
Zastopniki jugoslovanskih železnic bodo sodelovali tudi na sestanku komisije češko-slovaško-tržaške tarifne zveze od 5. do 15. novembra v Rimu. V tej tarifni zvezi so poleg Italije in Češkoslovaške tudi železniške unije Jugoslavije, Avstrije in Madžarskej - ker so tudi te države zainteresirane za prermz blaga iz tržaške luke v CSR in obratno. Na sestanku v Rimu naj bi sklenili nove tarife za prevoz blaga med Češkoslovaško 'n Trstom.
Gibanje obratnih kreditov
Po podatkih Centrale Narodne banke so se povečali krediti za obratna sredstva v osmih mesecih letos znatno manj kot v preteklih dveh letih. To je nedvomno uspeh naše kreditno finančne politike. Povečanje je znašalo v letošnjem letu 58 milijard, medtem ko je znašalo v istem razdobju leta /1956 165 milijard, lani v istem razdobju pa 133 milijard.
Kljub temu pa v tem rezultatu ne moremo videti samo uspeha. Rezultat moramo primerjati tudi s postavljeno kreditno bilanco. Kreditna bilanca je računala z mnogo hitrejšim uvajanjem novega sistema finansiranja stalnih obratnih sredstev v podjetjih. Glede na to je računala kreditna bilanca s povečanjem kreditov za obratna sredstva samo v znesku 29 milijard ob koncu letošnjega leta, med-' tem pa smo že sredi leta ta znesek skoraj za več kot še enkrat presegli. Kredit torej še vedno ni služil postavljenemu cilju, to je pokrivanju samo izrednih in sezonskih potreb, ampak so se z njim še vedno v veliki meri pokrivale potrebe podjetij po »talnih obratnih sredstvih.
Ugotoviti je treba kot pozitivno dejstvo, da so pokrivala pod-trtja svoj* potrebe po stalnih
obratnih sredstvih veliko bolj kot v preteklem razdobju iz lastnih sredstev in iz sredstev investicijskih posojil; vendar ta vrsta financiranja še vedno ni bila zadostna. Struktura financiranja obratnih sredstev se namreč v svojem bistvu ni dosti spremenila. Medtem ko so ob koncu lanskega leta predstavljali krediti banke 67% v strukturi obratnih sredstev podjetij, je ta odstotek v bistvu neizpremenjen tudi ob koncu letošnjih osmih mesecev (65%). Tako moremo ugotoviti, da je bil sicer dosežen določen napredek v izvajanju novega kreditnega sistema, da pa je ta napredek znatno premajhen, da bi mogel bistveno vplivati na spremembo dosedanjih odnosov. Tako pa se v bistvu tudi nespremenjeno nadaljujejo težave, ki jih je povzročal dosedanji sistem kreditiranja obratnih sredstev.
Ne samo, da je od uspeha v tem pogledu odvisno neposredno tudi vprašanje vrednosti dinarja, obseg investicij, cen itd. Kar neposredno zadeva podjetja, je predvsem od tega odvisen obseg njihovega poslovanja in sploh rentabilnost gospodarjenja. Vsi naši sedanji gospodarski napori so usmerjeni na to, da se gospodarstvo konsolidira in da se
dvigne njegova rentabilnost. K vsemu temu je izrazito usmerjen tudi novi sistem delitve dohodka. In če ugotavljamo, da se odnosi v strukturi obratnih sredstev, s katerimi so poslovala podjetja, niso bistveno spremenili, moremo s tem tudi ugotoviti, da s te finančno kreditne strani novi sistem v gospodarjenju ni bil bistveno podprt in da torej ni predstavljal elementa, ki bi podjetja objektivno silil v to, da sama v večji meri' iščejo poti za bolj racionalno gospodarjenje.
Banka je tudi v letošnjem letu nadaljevala svoja prizadevanja, da obseg kreditov spravi na najmanjšo pdtrebno mero. S tem je objektivno izvajala pritisk na podjetja, da tudi sama začno intenzivneje iskaid poti za boljše gospodarjenje. Taka politika je v svoji osnovi in prav gotovo v svojem cilju, absolutno na mestu in pravilna. Zato so tudi neupoštevani, vsaj v večini primerov, ugovori podjetij nad takim ravnanjem banke, češ da bi morala biti pri tem bolj elastična, da je preveč birokratska itd. Vse to lahko do določene mere tudi drži. Toda te pripombe ne vsebujejo predloga, ki bi stanje bistveno spremenil na boljSe. Ti ugovori težijo za tem,
da bi banka dala več kreditov. Če bi bilo več kreditov, bi se • tudi birokracija banke nekako prenesla.
Vprašanje pa je drugod. Ali je takšen postopek banke porok, da se bodo pri tem stvari tudi kvalitativno spremenile? Banka ima pri svojem postopku določene normative in predpise, po katerih postopa. Pri tem se v praksi dejansko dogaja, da dobijo kredit posamezna podjetja, ki gotovo ne poslujejo najbolje in katerih rentabilnost je vsaj v bližnji perspektivi močno dvomljiva, a ki formalno zadovoljujejo postavljene normative; — obratno pa se tudi dogaja, da ne dobijo kredita podjetja, ki slone na ekonomsko gotovo zdravih temeljih, a po postavljenih normativih trenutno rie morejo dobiti kredita. To jih ovira v normalnem poslovanju in razvoju. Kje so tisti objektivni kriteriji, po katerih naj banka kredit daje?
Gotovo je, da more banka dati samo toliko kreditov, kolikor je na razpolago sredstev. Danes vemo, da je kreditov dosti več in da je to eden od osnovnih elementov, ki objektivno nosijo v sebi inflatorne pojave. Odtod tudi prizadevanja, da bi se obseg kreditov vskladd z obipk-tivnimi možnostmi. To na seveda ni odvisno samo od banke. To- je v prvi vrsti odvisno od višine ustvarjenih sredstev, od
rentabilnosti gospodarjenja. Seveda pa kreditni sistem sam na sebi vpliva na rentabilnost v gospodarjenju. Posledic^ in vzrok sta medsebojno funkcionalno povezana.
Osnovni vzrok za sedanje stanje je v tem, da kredit ni vskla-jen z ostalim značajem našega gospodarstva, z njegovim blagovnim značajem. Če govorimo o blagovnosti našega gospodarstva, potem mora blago ostati blago v vsem svojem krogotoku. Če gre menjava po obrazcu bla-go-denar-blago, potem mora ta menjava v vseh svojih fazah ohraniti ta blagovni značaj. Pri sedanjem stanju pa se ta značaj blagovnosti izgubi pri vsakem prehodu blaga iz ene faze v drugo. Na področju kredita smo še vedno ostali več ali manj pri sistemu distribucije. Gre pa za to, da dosežemo, da bo kredit dobil samo tisti, če ostajamo pri načelu, da se vsaj postopno približamo stanju, da delimo samo toliko kredita, kolikor je na razpolago ustvarjenega blaga, ki ga najbolj potrebuje in ki bo z njim dosegel največji gospodarski efekt tako zase kot za skupnost. To se pravi, da mora priti tudi na področju kredita ekonomski princip. in da je treba postopno, v okviru možnosti opustiti sedanji s;-'em administrativne distribucije. Z administrativnimi ukrepi bomo seveda težko dosegli nekaj, kar je v
nasprotju z ekonomskimi principi. V tej luči je zato treba presojati bančno politiko zože-vanja kreditov, torej ne samo cilj, ampak tudi sredstva za dosego tega cilja. Ostaja odprto vprašanje, ali so določena sredstva in metode že po svoji naravi primerna, da preko njih pridemo do določenega cilja. — Ukrepi na administrativni osnovi lahko problem spremenijo kvantitativno, in so zato do določene mere uporabljivi, ne morejo pa stvari spremeniti kvalitativno- Pri tem pa bo seveda potrebno, da Se odloči o vrsti problemov, ki so s tem zvezani in ki globoko posegajo v vse naše gospodarsko življenje.
Pri nas smo že imeli prav kratko dobo sistem dodeljevanja kreditov, ki se je opiral na ekonomske temelje. Kredit, glede na to, da je blago, naj dobi tisti, ki je pripravljen zanj plačati najvišjo ceno. kot za vsako drugo blago. Večjo ceno pa je pripravljen plačati samo tisti, ki je za to sposoben in ki ga tako potrebuje, da je pripravljen tudi največ žrtvovati zanj. Sistem licitacij za obratna sredstva pa se pri nas ni obnesel in je bil ukinjen že prav kratko dobo do njegovi uvedbi, ker je grozilo, da bomo od tega imeli več škode kot koristi. Podjetja so naravnost tekmovala za kredit :n so bila pripravljena zanj ponuditi katerokoli ceno. Jasno je,
da se nasproti tako gospodarsko postavljenemu problemu podjetja niso ponašala gospodarsko. Dejstvo je, da so ob tem sistemu padli vsi ekonomski kriteriji, na katere se je naslanjal. Ukinili smo ga zato, ker ni bilo niti časa razmišljati o njegovih notranjih slabostih. Toda vprašanje še vedno zahteva odgovor, v tem smislu namreč, ali pri nas sploh lahko prenesemo ekonomski sistem pri delitvi kreditov. Ali niso vzroki za tak odnos podjetij predvsem v tem, da podjetja sploh nikoli niso računala, kaj lahko nastane, če ne bodo v stanju plačati tega. kar so ponudila, da nikoli niso niti pomislila na to, da gredo lahko zaradi tega v konkurz. ker so vedno računala s tem, da jih bo skupnost rešila, ker je zainteresirana za njihovo proizvodnjo. Ker so vedela, da njihovi delavci ne morejo ostati brez posla, pa naj se zgodi karkoli. Ali so imela in ali imajo jasne kalkulacije za svoio proizvodnjo? Ali naj ostanejo brez - sredstev in prenehajo s poslovanjem,’ ker kredita ni zadosti za vse? Tu se seveda ne da presekati. Objektivno pa pogoji za tak postopen prehod dozorevajo. Gre za to, da s.e že sedaj razvoj »ospodar-s»vp nvav preko kredita postavi v r-s^i-tn-ro mož>~p oi-vire. ker brez te~n si r>“ moremo niti zamisliti napredka v rentabilnosti proizvodom	Kl|
st. 257 — si. oktobra 1988	/	SLOVENSKI	POBOCEV1LEC	/	ib.	3
mffjfffiii9if,t
ZDRU2ENK ARABSKA REPUBLIKI
Poenoteafe gospodarstva
Do julija prihodnjega leta bosta Sirija in Egipt gospodarsko trdno povezana — Skupna valuta: arabski dinar — Uporaba tujih posojil —
Kuvejt -j Arabski ligi y
Tretji načrt
,Cv'.nmunily projects« ali i-aške skupnosti so bile eden ■zmed glavnih ciljev prvega :ndi iškega petletnega načrta, ki se je končal leta 1955. V e-■ ka večina indijskih vasi — so včasih kar obsežne naselbine, saj štejejo vsa nase-ki spadajo skupaj, ponekod tudi po sto tisoč ljudi •e bila združena v vaške skupnosti, kjer naj bi vašča-■■■ u-edili boljše življenje. Po P-volni zamisli naj bi vlada .-.-1 e d drugim prispevala vsaki ernosti prav toliko denar-ikor bi ga skupnost sa-■ zbrala za najpotrebnejše
- ,'cije. In res so na vasi -■zle poganjati šole kpt gobe
dežju, vaščani so si gra-• šole, vodnjake, osnovne - ■tirne naprave rn v boga-•- krajih so celo kupovali r-.--.bne kmetijske naprave in
stroje.
5: v vda se je to močno po-r , hi konec prvega petlet-tcan načrta je kazalo, da je -rt -ko kmetijstvo na naj-bcV; poti iz »deficita«. Toda
- petletni načrt terja pre-■ječ fredstev in dela, da ne bi j- -em trpelo kmetijstvo. Ve-
d sl vaških skupnosti se je pare menil v ustanove, ki so delovale samo na pap»’ju, saj _ ned drugim — niso prav ,/:• sprejeli niti zakonov o /er>. Iškem maksimumu, niti f;«i - bilo mogoče nuditi 'iz-'i&tneiše materialne pomoči.
7 so ugotovili te dni. ko je k kongres pregledoval tv z delo in se je sesta-l tudi c er'- at ni svet za vaške skup-Kmetijska politika je č-:'-".n nov pomen — zlasti
- -■- va letošnjo pičlo letino i- -'--oto, ki jo skuša -glada s
rnimi napori preprečiti, izmed glavnih ciljev inči -:p notranje- Politike — in ima petletnega načrta. — ■momo postal dvig kme-   da bi se dokončno vezeh skrbi. S prerojenimi r	vaških skupnosti, pod-
f - s primerno zakovoda-
- gmotnimi sredstvi, sku-- že izgrajenimi n.ama-sistemi, ki so rezul-.... -- 3oa in drugega petlet-reca načrta, bi morala biti ta -ga izvedljiva — čeprav z- seveda ne bo lahka.	:
-af	j
metlcs
* ^
Sedanji položaj v Pakistancu i
i kaze kakšni so sadovi ' :. zžene politike. Sadovi: vo-diktatura; zgrešena po-...	deset let kovarstva, ko-
e n slepote za naj--.■'.-nejše potrebe države. S. ztkar&ki ostareli politiki, ve eoosestniki, advokati in so predolgo vladali v Pckistanu. Posledice so la-nerešeno agrarno vpra-šz je, zastoj v gospodarskem rtr - ju in razkroj v političnam življenju.
Vojska se je vseh deset let ir:: a ob strani- Ni se ji bilo treba prerivati za donosne in ir:are donosne službe, ker uživa privilegiran položaj. Smete-■: z ameriške vojaške in čeloma gospodarske pomoči ZDA je posnemala vojska. Cr-r. irski klub i so edine ust a-r.-.-z v Pakistanu, kjer vlada z:'iodni »standard«. Vojska je sedobno oborožena in oprem-
- er,a in je kos vsakemu od-p:-~u v državi. Zdaj je njen vrhovni poveljnik Ajub Kan Pestil še poglavar države in predsednik vlade, v katero je pritegnil samo svoje zveste vojaške kolege. Tako so postali ministri poveljnik kopenskih sil, poveljnik letalstva in -cadmiral Čudri.
Očitno je zdaj nastopil režim trde roke. ■Vojaki bodo skušali rešiti tisto, česar politiki rdVo hoteli ali mogli. Pod muslimansko ligo so veleposestniki obdržali svoja posestva. Videli bomo, če bodo vojaki izvedli agrarno reformo. Toda neposredno. stoji pred novo vlado lakota. Pakistan ne pridela ne dovolj žita ne dovolj riža za osemdeset milijonov lačnih ust. Hrano bo treba kupiti v tujini, čeprav bo zato trpel uvoz nujno Potrebnih predmetov. Hkrati pa si bo morala vojska pridobiti zaupanje ljudstva.
Toda čeprav bi vojska rešila vse te probleme, bi s tem samo rešila državo pred razsulom kot železen obroč, ki drži skupaj usehel sod. Toda. v njem ni kipečega vina, sadu trdega in napornega dela, ampak samo votel m prazen odmev izgubljenih let in zapravljenih priložnosti. Če pa je vojaški režim samo začasni Poseg, ki naj omogoči prihod Poštenih ljudi na 00’ast, bi b:la Ajubova železna metla lahko _ znanilka lepših dni za Pakistan.	Bip
KAIRO, 30. okt. (Tanjug). Finančni minister ZAR Hasan Džebara je izjavil, da bo do julija prihodnjega leta zaključena
unifikacija celotne ekonomske zakonodaje sirske in egiptovske pokrajine ZAR.
Kakor je znano, je predsednik Naser te dni objavil dekrete o funkcijah v notranji organizaciji in pristojnosti nedavno sestavljene centralne vlade ZAR in izvršnih svetov Sirije in Egipta. Po teh določilih se bo centralna vlada ukvarjala z vprašanji splošne politike, ki jo bosta izvajala oba pokrajinska izvršna sveta. V okviru centralne vlade so ustanovili v -predsedstvu republike štiri ministrske odbore za zakonodajne, izvršne,
gospodarske in javne zadeve, ki so neposredno odgovorni predsedniku.
Po besedah finančnega ministra bo imela ZAR julija prihodnjega leta že nov enoten denar — dinar — ki bo zamenjal egiptovski funt in sirsko liro. Do tega časa* je izjavil minister Džebara, bodo poenotili zakonodajo o proračunu, carinah, državni službi, pokojninah, davkih, posojilih- itd., vendar tako,
Deiausiie zahteve
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
TRST, 30. okt. (po telefonu). Novo izvoljeni občinski svet se bo sestal verjetno šele čez 10 dni. Krščansko-demokratska stranka, ki ima trindvajset od šestdesetih svetovalcev, se še %redno pogaja s socialnimi demokrati in republikanci za sestavo novega občinskega odbora. Tak odbor bi imel le devetindvajset glasov, ker socialni demokrati ne privolijo na sodelovanje dveh liberalcev. Uspelo jim je celo, da so jih odstranili od pripravljalnih razgovorov.
Toda tudi pogajanja treh so še vedno brez rezultata. Vse kaže, da bi želeli krščanski demokrati odbor treh strank, socialni demokrati pa predlagajo enobarvni krščansko demokratski odbor, ki bi ga skupaj z republikanci podpirali od zunaj.
Glavni svet tržaške delavske zbornice CIG-L je na svojem zadnjem zasedanju sprejel resolucijo z vrsto zahtev. Zahteva splošno zvišanje prejemkov, raztegnitev sistema draginjskih doklad na vse kategorije, intervencijo vlada pri cenah za javne usluge in kontrolo občin na javnih tržnicah za sadje in zelenjavo. V Trstu pa naj bi ustanovili posebno občinsko kon-sumno ustanovo, ki bi se lahko posluževala že obstoječe organizacije Delavskih zadrug. — Ustanovili naj bi prosto cono, da bi se indeks življenjskih stroškov znižal za 20—25 odstotkov. Pokrajinski odbor za cene pa bi moral doseči znižanje cen sadja, zelenjave in mesa.
Ni verjetno, da bi se katera od teh zahtev uresničila. Kaže namreč ravno narobe. Ravnateljstvo Delavskih zadrug, ki naj bi pomagalo pri reševanju vseh teh vprašanj, namerava namreč dati v zakup vse svoje mesnice in večino drugih prodajaln in likvidirati oddelek za
Gladovna stavka
Pariz, 30. okt. (AP). Štirje ministri začasne alžirske vlade, med katerimi je tudi podpredsednik Ben Bela, ki so v nekem pariškem zaporu, so včeraj začeli gladovno stavko v znak protesta, ker se je vodstvo zapora obnašalo do člana začasne alžirske vlade Rabaha Bitata kot do navadnega zločinca. Rabah Bitat je bil aretiran v Alžiriji in leta 1956 obsojen na dosmrtno ječo. Pred 20 dnevi je začel gladovno stavko v znak protesta zaradi postopka do njega in je od tedaj v bolnišnici zapora. Ben Bela je bil s tovariši aretiran
prevoze. Ce se bo vse to izvedlo, potem bo to začetek likvidacije te velike delavske zadruge, ki so jo skoro pred šestdesetimi leti ustanovili tržaški delavci in ki jim jo je iztrgal fašizem ter je še sedaj pod komisarsko upravo.	P.	L.
Nagrada za medicino: ZDA
Stockholm, 30. okt. (AFP).
Ameriški znanstveniki Beadle, Tatum in Lederberg so dobili Nobelovo nagrado za medicino za leto 1958. Ti trije znanstveniki so dobili to visoko priznanje za svoja odkritja na področju genetičnih raziskovanj bakterij. Dr. Beadle je profesor na tehnološkem inštitutu v Kaliforniji, Edvard Tatum je vodja sekcije za medicinska raziskovanja Rockfellerjevega inštituta. Dr. Lederberg pa je profesor genetike v Madisonu v državi Wisconsin.
da bodo istočasno upoštevali posebnosti obeh delov države.
Da bi poenotili zakonodajo bodo ustanovili mešane komiteje, sestavljene iz predstavnikov odgovarjajočih ministrstev pri izvršnih svetih Sirije in Egipta in pri centralni vladi v Kairu. Z delom je že začel mešani komite za monetarne in trgovinske probleme Sirije in Egipta v okviru ZAR.
Ta bo imel med drugim tudi nalogo določiti praktične ukrepe za razvoj trgovine. Zamenjava produktov med Sirijo in Egiptom je bila do sedaj minimalna in ni vplivala na splošno stanje trgovine obeh .pokrajin. Istočasno, kot je izjavil minister za trgovino ZAR Kajsuni, izvaža Sirija v inozemstvo vrsto proizvodov, ki jih Egipt uvaža iz drugih držav, na primer pšenico, tobak in še nekatere. Načrt trgovinskega razvoja mora biti usmerjen na maksimalno ekonomsko sodelovanje med obema pokrajinama in na krepitev njune splošne ekonomske aktivnosti.
Verjetno bo del posojila, ki ga je dobil Egipt od ZSSR in Zahodne Nemčije, izkoriščen tudi za izgradnjo nekaterih ekonomskih načrtov v Siriji. Uporaba sovjetskega posojila, ki znaša okoli 70 milijonov egiptovskih funtov, je že določena. Izdelali so tudi načrte za tovarne v Egiptu, za kateire bodo porabili največji del sovjetskega posojila. Na drugi strani je tudi Sirija dobila od Sovjetske zveze posojilo v znesku 500 milijonov rubljev ali približno dve tretjini skupne vrednosti prvega petletnega plana industrijskega razvoja v Siriji.^ ,
Egiptovska pokrajina ZAR je dobila od Zahodne Nemčije posojilo v znesku 450 milijonov mark, ki ga bodo dajale po potrebah tukajšnjih oblasti zasebne zahodnonemške tvrdke ob jamstvu bonnske vlade. V okviru tega posojila je bil do sedaj zaključen samo en aranžma.
Kairo, 30. okt. (AFP). Sekretariat Arabske lige je sporočil, da je postal Kuvajt član te organizacije.
* * *■
■'T&tfVft
r.ihodnjl teden v torek bodo Američani izvolili nov predstavniški dom- tret j irio^senator J	*n
guvernerjev v posameznih državah. Čeprav bodo predsedniške vo‘i*y? S.ele	.Snu. Ker	se v zad-
» vmesne« ameriške volitve niso nič manj pomembne za pdlltično žWljenje v ZDA. Ker se v zaa njem času množijo znamenja, da je republikanska stranka izgubila med volivci PrecejLj„ «a svoli predsednik Eisenhoiver odpravil na turnejo da bi pridobil jmve glasove za svojo. stranko. Na s
ki se poteguje za sedež v
senatu, in senator William F. Kliowland, ki mesto.
se poteguje za guvernersko
Pred novo bitko za Ciper
~ POSEBNI DOPIS ZA »SLOVENSKI POROČEVALEC«
ATENE, 30. okt. Ko je pred nedavnim prevladoval v Grčiji vtis, da ni treba ničesar pričakovati od pobude generalnega sekretarja Atlantskega pakta Spaaka v zvezi s ciprskim vprašanjem, je grška diplomacija že napovedala novo bitko na diplomatsko-političnem področju. To je bitka,, ki se bo v kratkem začela v OZN, kjer bo vprašanje neodvisnosti Cipra prišlo na dnevni red, toda z mnogo večjimi možnostmi na uspeh kot računajo v Atenah.
V takem položaju je Spaak poskušal ponovna, začeti že prekinjene razgovore v okviru stalnega sveta NATO v Parizu. Zaradi tega je odpotoval v London na posvetovanje z Macmillanom in Selwynom Lloydom. Težko je napovedati, do kakšnih zaključkov bodo prišli na teh razgovorih. Macmillanova ^ izjava ob otvoritvi zasedanja spodnjega doma ni po mišljenju Aten prispevala, kaj namerava britanska diplomacija sedaj ukreniti. Neposredna obtožba Grčije, da je kriva za neuspeh dosedanjih razgovorov, je opozorilo, da Velika Britanija ne misli popuščati. Macmillanove besede, da je
Precej trdih orehov
Kljub težavam pri ustvarjanju svobodnega trgovinskega področja
prevladuje upanje na uspeh
PARJZ, 30. okt. (Reuter). Razprava o ustvaritvi svobodnega trgovinskega področja v Evropi se v Parizu nadaljuje v ozračju, ki nam daje upanje, da delo ne bo zašlo v slepo ulico.
Maudlingov komite, v katerem je 17 zastopnikov zahodnoevropskih držav, mora razpravljati še o treh važnih vprašanjih. Prvo se nanaša na problem, kako vključiti v to področje manj razvite države, kot so to Grčija, Islandija, .Irska in Turčija. Industrije teh držav se ne morejo upirati moči mednarodne konkurence. V okviru drugega vprašanja je treba proučiti, do kakšne meje morajo članice vskla-diti svojo politiko do zunanjega sveta. V krogih blizu konference opozarjajo, da je treba pravzaprav ugotoviti samo to, do kakšne meje morajo države članice popustiti pri svoji avtonomiji, kar se tiče zunanjih tarif.
Tretje vprašanje je vprašanje trgovine z jedrskim materialom. Poleg tega mora komite določiti proceduro dela ministrskega komiteja, ki so ga včeraj ustanovili. Ta komite mora do 1. janu-
arja rešiti eno izmed glavnih vprašanj, namreč, katero blago naj bi se svobodno gibalo v predlagani coni pod pogojem, da države članice zadržijo različne tarife pri uvozu iz drugih držav.
Po piše o zasedanju Maudlin-govega komiteja, opozarja časopis »Combat«, da je imela francoska vlada včeraj sestanek, na katerem je sklenila, da bo spoštovala obveznosti, ki so jih prevzele že prejšnje vlade. Januarja, podčrtuje časopis, bo Francija, zvesta svojim obveznostim, začela izvajati prvo fazo uresničevanja skupnega tržišča. Razširitev tega ekonomskega in carinskega liberalizma do področja svobodne zamenjave, ki jo Velika Britanija nestrpno pričakuje, proučujejo sedaj ministri, vendar pa bodo sprejeli sklep šele kasneje.
Politika, ki jo bodo začeli izvajati 1. januarja, piše naprej
LIBANON PRED NOVO KRIZO?
oktobra leta 1956, ko so francoska vojna letala prisilila potniško letalo, v katerem so bili, da se je spustilo na zemljo. Od tedaj so tudi oni v zaporu blizu Pariza.
Katastrofa v Hongkctiau
Hongkong, 30. okt. Mesto Kaolun. kontinentalni del britanske enklave y Hongkongu, je danes opustošil velik požar. Bre •- ptt-ehe ie ostalo okoli 500 .ud’. Ker je pihal močan veter, je bilo zaradi ognja pri-, siljenih več ladij zapustit-- pristanišče.
Bejrut, 30. okt. (Reuter). Libanonski notranji minister Ed-de je sinoči izjavil, da bo morala Karamejeva vlada nacio-naine rešitve odstopiti, če parlament ne bo odobril zakona o razširitvi vladinih pooblastil.
Ministrski komite pripravlja sedaj načrt zakona, ki bo dal vladi ta pooblastila, vendar nekateri poslanci verjetno ne bodo glasovali zanj.
Odstop Karamejeve vlade bi lahko spet privedel Libanon v krizo, ker je isedanja vlada
Predkongresni problemi socialistov
Rim, 30. okt. (po telefonu). Centralni komite italijanske socialistične stranke sinoči po daljši razpravi soglasno odobril predlog Pertmija, naj bi osnovali posebno komisijo, ki bi pregledala vse tri za kongres pripravljene resolucije in na podlagi kompromisne sinteze skušala izdelati ’ enotno resolucijo. ki bi jo vodstvo partije predložilo kongresu v odobritev.
S tem se je začela neposredna predkongresna dejavnost. Sledile bodo kongresne konference v vseh federacijah, zaradi česar so začetek kongresa, ki bo v Neaplju, premaknili ža en teden rfaprej, tako da se bo začel 15. januarja. AL 8.
štirih ministrov edino sprejemljiva za vse politične ■ skupine v državi.
Kakor se je izvedelo iz dobro obveščenih virov, pripravlja libanonski zunanji minister Husein Ueini noto, v kateri bo predlagal, naj se od generalnega sekretarja OZN zahteva umik skupine opazovalcev Združenih narodov iz Libanona.
Ueini je imel včeraj sestanek z voditelji skupine opazovalcev, ki so izjavili, da je njihova naloga končana in da bodo po njihovem mnenju zapustili Libanon, kot vse kaže. do konca tega leta. ,
Na včerajšnji tiskovni konferenci je .libanonski premier Karame izjavil, da so o tem vprašanju že razpravljali. Po njegovem mnenju se tudi opa-zovals«ka sku^pina sama zanima za odhod.
M!xza gre v Iran
New Delhi, 30. okt. (Tanjug). Po vesteh iz obvečenih krogov bo bivši predsednik Pakistana Iskander Mdrza, ki je odstopil v ponedeljek in predal vso oblast generalu Ajubu Kanu, bo kmalu odpotoval v inozemstvo.
Kakor piše delhijski »States-man« se M:rza ne bo dolgo zadrževal v Pakistanu in se bo najverjetneje za stalno naselil v Teheranu.
»Combat«, vsebuje na vsak način ekonomska tveganja, na katera Francija ni popolnoma pripravljena. Ko se je pojavila zamisel o skupnem tržišču, je Francija pokazala prej bojazen kot navdušenje in pristopila k skupnemu tržišču brez rezerv, čeprav ni bila pripravljena. To je prvi korak, ki ne more predstavljati obveznosti, da bi Francija takoj začela sodelovati v novi anarhični tekmi svobodne zamenjave. V tem slučaju bi bila Francija preplavljena, kot tudi njeni evropski partnerji. Francoski protekcionizem, piše na koncu »Combat«, je star 65 let. Eil je obkoljen in tesen, treba ga je zmanjšati, vendar pa bi bila neumnost, če bi šli naprej in prišli nepripravljeni pred svetovno konkurenco.
Znani britanski dnevnik za ekonomska vprašanja »Finantial Times« predlaga, naj bi premier Macmillan in general de Gaulle začela z osebnimi pogajanji, v kolikor smatra britanska vlada, da je nujno potrebno uspešno končati razgovore o ustvaritvi evropske cone svobodne trgovine. Sklenitev dolgoročnega sporazuma, poudarja časopis, se zavlačuje zaradi'delovanja dveh nasprotnih sil. Francoski indu-strijalci ne želijo svobodnega uvoza britanskega blaga v cono svobodnega tržišča. Poleg ^ tega tej zamisli niso naklonjeni niti francoski politiki. — V kolikor smatra britanska -vlada, da je to vprašanje treba hitro rešiti, bi bilo najbolje, da bi se sestali predsedniki vlad Francije in Britanije ter se o tem osebno porazgovorili — zaključuje list.
Japonska : ZDA
Tokio, 30. okt. (Tanjug). — Predsednik japonske vlade Kisi je danes izjavil, da novi sporazum o vzajemni varnosti med Japonsko in ZDA ne bo vključeval zahodni Pacifik kot skupno obrambno področje. — Japonski premier je opozoril, da more po sedanji ustavi Japonska braniti samo svoj last-. ni teritorij. Kar se tiče Okinave in Bon inski h otokov, ki-ležijo v zahodnem Pacifiku, je dejal premier Kiši, pa bodo to vprašanje proučili posebej. — Prav tako je dejal, da si bo japonska vlada prizadevala najti zadovoljivo rešitev za ta nroblem in da bo proučila želje prebivalstva teh otokov in japonskega ljudstva. To izjavo io dal premier K:ši pred komisijo za proračun predsedniškega doma. ko je odgovarjal na vprašanja socialističnega predstavnika Imasumija.
bila Velika Britanija pripravljena na razgovorih NATO proučevati vprašanje prihodnje in končne ureditve otoka, niso prepričale grškega javnega mnenja, da je londonska vlada pripravljena na popuščanje. — Grški predstavnik je zahteval, da se na konferenci za »okroglo mizo« obvezno govori tudi o bodočem statusu otoka po prehodnem obdobju sedmih let, ker bi konferenca brez takih razgovorov bila brez pomena.
Grčija je medtem, postavila tudi nekatere druge pogoje za konferenco o Cipru, da bi se pripravil uspešen zaključek. — Predvsem gre za sestavo konference. Grška vlada je v zvezi s tem vprašanjem vodila najostrejšo bitko y stalnem svetu NATO. Predložila je širšo konferenco, na kateri naj bi sodelovali tudi predstavniki Italije, Francije :in ; Zahodne Nemčije, ker je pričakovala^ da bi pri taki sestavi dobila njena stališča več podpore. V NATO so pa menili, kakor je izjavil neki tukajšnji komentator, da bi bilo koristnejše, če bi vso stvar ne zapletli z morebitnim novim iz-jasnjevanjem za grško stališče, in so predlog zato odklonili. Proti grškemu predlogu za sestavo konference so bili tudi predstavniki tistih držav, ki jih je Grčija predlagala. Vs« to je potrdilo, da so velike ovire za vsako proučevanje ciprskega vprašanja v organizaciji severnoatlantskega pakta.
Tedaj je Grčija sporočila, da bi nadaljnji razgovori v NATO ne prinesli nobenih koristi. Poleg razlogov, ki se nanašajo na sestav konference za »okroglo mizo« sp v Atenah omenili tudi nekatere druge probleme postopka, za katere smatrajo, da so zelo važni za demokratično in uspešno delo na morebitni konferenci. S takim stališčem je bil zadovoljen tudi Makarios, ki je izjavil, da ni treba iti na konferenco, ki bi bila postavljena na gnile temelje.
Grška vlada še ni odgovorila, kaj misli o nadaljnjih razgovorih v okviru severnoatlantskega pakta, kolikor bi generalni sekretar obnovil morebitno pobudo z novimi pogoji. Pred nedavnim je grški minister za zunanje
zadeve Averof izjavil ne hre* užaljenosti: »Razen male in oddaljene Islandije nas nobena druga država iz Atlantskega pakta ni nikoli podprla v naših zahtevah.« To je izjavil minister Averof v času, ko se je že lahko opazilo, da se bo Spaakova pobuda končala neuspešno. To je potrdilo še enikrat staro grško trditev, dav NATO ne more prispevati k rešitvi ciprskega vprašanja, ker tam zahtevajo, da se disciplinirano sprejmejo gledišča velikih držav, ki pa za sedaj kažejo zelo malo zanimanja za vsebinsko proučevanje političnih vprašanj v tej organizaciji.
Zaključek, kako je treba nadalje delati, se je pokazal sam. Itazprava o Cipru v OZN, kjer 'z vsakim letom grško stališče doživlja vedno močnejšo afirmacijo, je odprla tudi v tem primeru nova upanja. Neodvisnost Cipra naj bi tudi letos pridobila nove glasove, ker je to največ, kar Grčija lahko stori. Atene menijo, da so s tem, ko so se odpovedale priključitvi Cipra, pokazale že dobro voljo. Sedaj morajo pokazati dobro voljo tudi vsi ostali, ki blokovske interese ne postavljajo na prvo mesto.	2arko Stojanovič
Za boljšo razdelitev položajev v OZN
New York, 30. okt. (Reuter) Administrativni in proračunski odbor OZN je predlagal, da bi v prihodnosti bolj skrbeli za pravilno razdelitev položajev v sekretariatu OZN med državami članicami. Številni delegati so v administrativnem odboru dajali pripombe na dosedanji način razdelitve mest.
Skupina 20 držav, med katerimi so tudi Burma, Etiopija, Gana, Indonezija, Irak, Japonska in Jugoslavija, je predlagala resolucijo z zahtevo po pravilnejši izbiri ljudi za vse položaje v sekretariatu, upoštevajoč princip zemljepisnega predstavništva držav. Predstavniki skupine držav so poudarili, da ni pravega ravnotežja med državami posameznih geograf-• skih področij, zlasti na važnejših položajih v sekretariatu.
Predstavnik ZSSR je v odboru podal primer, po katerem ima Sovjetska zveza, ki nosi 14% stroškov proračuna, samo pet od sto mest, medtem ko imajo ZDA, ki'nosijo 32% stroškov, kar 27 odstotkov različnih položajev v sekretariatu, kar je po njegovih besedah očitna napaka.
Svetovni mir
je odvisen od uspeha ženevske konference o jedrskih poskusih
VERSAILLES, 30. okt. (AFP). Skupina pomembnih osebnosti je podpisala poziv udeležencem ženevske konference, v katerem zahtevajo prekinitev jedrskih poskusov. »Začetek rešitve vprašanja svetovnega miru je prekinitev nuklearnih poskusov in kontrola atomske oborožitve«, je rečeno v pozivu, ki so ga podpisali Trygve Lie, Mauriac, ga. Itoosevelt, Russell in drugi.
Vodja britanske delegacije na ženevski konferenci David Ormsby-Gore je danes izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza prenehala z nuklearnimi poskusi po 31. oktobru. Dodal je, da se bodo razgovori nanašali tudi na ustanovitev posebne politične organizacije, ki bi nadzorovala prenehanje teh poskusov.
Časopis »Sovjetskaja Rosija« piše ob tej konferenci, da bo Sovjetska zveza v primeru, da bodo tudi ostale sile nadaljevale z jedrskimi poskusi, morala izenačiti število svojih poskusnih eksplozij s številom poskusov sil atlantskega pakta.
Ko piše o ženevski konferenci, ugotavlja britanski časopis »Manchester Guardian«, da je vprašanje, o katerem bodo razpravljali v Ženevi, tako važno,
da morajo zahodne sile vložiti vse napore za sklenitev sporazuma. Po mnenju tega časopisa . bi neuspeh te konference spodkopal izglede za razorožitev.
Zahtevajoč od britanske vlade, naj v tem. smislu izključi vsako nadaljnje povezovanje splošnega vprašanja razorožitve s problemom prepovedi nuklearnih poskusov, opozarja časopis na nevarnost,' ki jo predstavljajo nuklearne eksplozije v poskusni fazi.
Po mnenju zahodnonemške socialnodemokratske stranke je ta konferenca najvažnejši sestanek te vrste v zadnjih nekaj letih. V uradnem strankinem glasilu je rečeno, da bi celo delna prekinitev poskusnih < plozij lahko pomenila nje svetovne napetosti.
isnih eks-
c
f«
I)
v se
M
£
ES
&
£
D
D
VDOVE
Zapisek
iz Mirncima
Znani miinchenski ljudski satirični umetnik Karl Valentin je nekoč pred vojno zapisal dovtip, češ da je v Miinchnu toliko vodometov zaradi tega, da bi lahko vsak upokojenec dobil dopolnilni 'zaslužek s tem, da oj sedel pri pipi ter odpiral in . zapiral vodo. Ko Pa sem te dni s prijateljem stopil v novo moderno obnovljeno stavbo mQn-chenskega Residenztheatra, je stal ob vratih iz kuloarja v gledališko dvorano v livrejo oblečen starček z belimi zavihanimi brki in vsa njegova služba je bila v tem, da je slehernega opozoril; »Pazite, tu je stopnica!«
Sicer pa je Bavarsko državno gledališče igralo tisti večer njihovega popularnega Ludwiga Thome veselo, a hkrati zbadljivo komedijo iz preteklega stoletja o Vdovah, ki se možijo.
»Kam bi šla nocoj,* me je pobaral kolega in mi kot repertoar tistega večera v munchen-skih gledališčih poleg Vdov v dramskem gledališču omenil predvsem še Fidelia v Prinz-regententheatru ter Cardaško princeso v gledališču na Garl-nerpiazu. Pustil sem Cardaško princeso, čeprav je menil, aa morda pri nas tako zabavnih stvari ne poznamo, glede opere pa priznam, da bj se zanjo od-cdločil, če bi šlo za program dan pozneje,* ko je tVerner Eck dirigiral svoj e novo delo Irsko legendo; pa tudi sicer sem se spomnil zgodbice o Monakov-čanu, ki je šel v Opero:	»No,
zdaj’pa še to!«, je zabrundal, ko je po predstavi stopil iz gledališča in je deževalo.
Drugače pa je Miinchen staro kulturno mesto z več kot stoletno gledališko tradicijo, kar s-o med drugim zapisali tudi v letošnjih publikacijah ob 300-letnici mesta. A med vojno so bombe precej poškodovale prav gledališke hiše, zlasti samo po-
okrepčevalnieo v čudovito neprimernem težkem sodobnem slogu, ki se močno bije z ostalo arhitekturo.
Same operne stavbe, od katere so ostale po vojni skoraj zgolj ruševine, pa še vse doslej niso popravili, kljub temu, da so napovedovali ta dogodek za letošnji mestni jubilej. Namesto tega so samo popravili. pročelje z visokimi stebri, tako da ima človek vtis, da hiša stoji, v resnici pa je za njo vse votlo. »Pač kompromis, za Opero je bilo vedno premalo denarja, medtem ko so za drugo, n. pr. za Rezidenco, birokrati vedno našli Še dovolj sredstev,« mi je naježeno
nju sklenili in napisali: »Zmagi posvečeno, v vojni porušeno, mir terjajoče.«
Človeku bi se skoraj zasmilili ti ubogi Monakovčani, ki bi bili tako radi dobrodušno mesto ob pivu in Izari; pa so si žal postavili sebi v nesrečo spodaj ob reki oni veliki kip očeta Rena, ki zbira v svoji strugi vse nemške reke. In zdaj od časa do časa padejo v vojno kot pijanec v vodo in potem spet popravljajo porušene slavoloke in pridno obnavljajo, čeprav imajo sami pri tem vtis, da delajo kompromise in provizorije.
Stopil sem v Staro Pinakoteko. Oba sva se postarala od ta-
Miinchenski motiv
Tako .;c“znani karikaturist Olaf Guibransson videl bavarskega dramatika Ludwiga Thomo
slcpje državne Opere. Operni ansambel zato že kar nekaj let gostuje ped streho gledališča Prinzrengententheater. ki so mu kot najnujnejši dodatek dozidat) dolgo pokrit-o halo in salone z
pripovedoval miinchenski prijatelj na podnožju spomenika veselega Maksa II., pod katerim so se na parkirnem prostoru kar gnetli svetlikajoči se avtomobili najnovejših vrst. »In to kljub našim tradicijam z Mozartom, \Vagnerjem, Straussom . . .«
No, prav naslednje jutro sem bral, da so se v Lantagu končno le zedinili in odobrili za obnovitev operne stavbe 35 milijonov mark. Z 'deli bodo začeli te dni novembra, sama stavba, pol v starem slogu, pol v modernem, pa naj bi imela v svojem avditoriju najmanj 2000 sedežev.
Tako kljub zastojem in kompromisom vendar le vse postopoma obnavljajo, sem si mislil. »Ne, ne, preveč se o vseh stvareh na široko pogovarjamo in nato delamo provizorije,« se je vendar še nadalje hudoval moj spremljevalec in ko sva prišla na dolgo Ludwigstrasse, me je opozoril na obnovljeni Slavolok zmage; »Pravzaprav je bil že prej ta spomenik nesmisel, ker je bil dejansko spomenik pruske zmage, a ko so ga po vojni zdaj vendarle obnovili, se spet nismo mogli zediniti, kaj bi na njem napisali, kajti brez napisa tudi po vojni ne moremo ostati. Zato so po dolgem premišljeva-
krat, ko sva se pred vojno zadnjič videla. Sredi prostranega travnika, kjer so nekoč stale sosednje hiše, a so jih bombe podrle, tako da so lahko zdaj po njem mamice vodile otroke ali čohale dlako svojim psom, je ždela dolga siva muzejska stavba z mnogimi luknjami v steni in ves njen srednji del do strehe je bil na novo pozr-dan iz sive opeke, tako kot grobo zaceljena rana.
In vendar .so znotraj mojstrsko in skrbno znova uredili , galerijske prostore, jih opremili z modernejšimi klimatskimi napravami ter zaščito proti ognju, v upanju, da bi se dragocena stara slikarska dela, ki jih hrani galerija in ki so jih lani po dolgem času lahko spet prinesli nazaj v obnovljene prostore, ne bi več izpostavljala nevarnostim časa.
Koliko bogastva kljub svojemu ropanju za vsakogar povsem upravičeno hranijo v teh prostorih, in mi, ki smo bili izropani, moramo pravzaprav z njimi samo iskreno sočustvovat] za vse, kar so izmed tega bogastva vendarle izgubili. 2e samo njihovi stari nemški gotski mojstri! Kakšno sijajno kompozicijo je zapustil neznani mojster Tegerseejskega pasijo-
na na lesenih ploščah s plastič nim in drastičnim prikazom križanja, zlobe in človeškega trpljenja. Kakšen širok register človeških tipov — dlakastih, kozavih, zariplih, hinavskih, sadističnih, trpečih in neumnih je znal naslikati in občutit: njihov Holbein že leta 1502.
In to naj bi bilo pozneje, kt je človek že toliko napredoval, mesto gibanja, nacističnega gibanja, kot je dobilo to »častno« ime pred vojno?
Po stenah munchenskih ulic sem videl filmske slike in oglase: Chaplinov Veliki diktator se je prikazoval že šesti teden v razprodani dvorani. Pozno je prišel, a vendar. Toda po drugi strani, ko so prišli pred kratkim na obisk v Miinchen člani neke mlade delegacije iz Poljske in so jih vprašali, kaj si želijo v kulturi predvsem ogledati, so skoraj soglasno izbrali film o deklici Rožimariji Nitribitt.
Midva s prijateljem sva se tisti večer nasprotno odločila za Ludwiga Thomo in njegove Vdove, za tistega popularnega pisatelja in jurista s kmečko pipo v ustih, ki se je vrtil okrog naprednega Simplicisimu-sa in se družil z očanci; jedko zabavljal čez Bavarce, hkrati pa z njimi živel blizu kot malokdo. To redkokdaj igrano tipično bavarsko igr'o, ki v marsičem zajema njegovo avtbbio-1 grafijo, so obnovili prav za letošnji monakovski jubilej, igrali pa so jo v dosledno realističnem scenskem okolju, nekoliko karikirano, od stare Lies-1 Kari-stadt, ki je nekoč še igrala v glumaških impro vizacij ah s Karlom Valentinom, do Wol-frieda Liera, ki je briljantno osmešil nemškega burševskega študenta, ki treska s petami, in požel zato smeh' in ploskanje občinstva.
V tem obojnem, smehu in ploskanju, je bil pač del značilnosti tega mesta — gibanja in njegovih Vdov — v bel-em.
Bogdan Pogačnik
Vojna in mir na Starj Pinakoteki v Miinchnu: ta steber je meja _— desno od njega so še prvotni zidovi z bogatimi okraski nad okni in pod ostrešjem; levo se začenja novi in goli, pred
kratkim obnovljeni del medvojnih ruševin.
%
DRED ODHODOM V ITALIJO
HAYDNOVO
STVARJENJE
OB ZAKLJUČKU ŠTIRILETNIH RAZISKOVALNIH DEL
Prazgodovinska naselbina v Ormožu
Na južnem obronku Slovenskih goric, kjer se jim Drava najbolj približa, se dviga nad levim dravskim bregom plato, na katerem leži današnje mesto Ormož. Po dosedanjih podatkih se je človek tu prvič naselil v prazgodovini, v času prehoda bronaste dobe v železno, ko so Dravsko dolino naselili nosilci tako imenovane kulture žarnih grobišč. Njihbva kultura nam je bila doslej poznana predvsem iz grobov; kajti mrtve so sežigali in s pridatki pokopavali v žare. V Rušah, Pobrežju, na Hajdini in drugod so odkrili njihova grobišča. Le malo podatkov imamo o naselbinah. Naselbino na Ptujskem gradu, ki je iz tega časa in je bila odkrita v letih po vojni, so poškodovale kasnejše naselitve. L. 1955 je bila odkrita naselbina v Ormožu, ki je na nekaterih mestih zelo dobro ohranjena.
V Ormožu so posamezne keramične fragmente našli na površini Jia vrtovih že v prvih letih po vojni. Arheološka ekipa ptujskega muzeja je junija L. 1955 izvedla poizkusno sondiranje. Prazgodovinska plast, v kateri so bile odkrite posode, orodje in veliko, lepo grajeno ognjišče, je nudila zgovoren podatek, da so tu nekoč živeli ljudje. Najdbe so pokazale, da spada naselbina v mlajše obdobje kulture žarnih grobišč — v začetek 1. tisočletja. pred na-šini štetjem. L. 1956 smo v delovni kampanji od maja do oktobra odkopali sondo, ki je merila 70 x 18 m. Pri tem so bili odkriti deli hiš, okrog 40 ognjišč in kolika množina predmetov pa vsakdanjo uporabo. Teren
smo preko zime zaščitili. V 1.
1957 je ekipa delala na terenu od junija do decembra. Odkopali smo še sondo, veliko 60 x 12 m. Tako smo na celotno odkritem prostoru, ki je obsegal 2100 kv. m, ugotovili obstoj več pravokotnih hiš s kurišči. Hiše so bile zgrajene iz lesenih stebrov, zabitih v zemljo; stene so bile prepletene s šibjem in ometane z ilovico. Velika ognjišča so stala izven hiš na prostem. Zelo številne so bile-najdbe predmetov vsakdanje uporabe. L. 1958 je ekipa delala le dva meseca. S sondami je ugotavljala obseg naselbine in začela sondirati na terenu, kjer se domneva grobišče, ki pa doslej še ni bilo odkrito. To delo se bo prihodnje leto nadaljevalo.
Arheološko izkopavanje je zelo zahtevno delo. Zato je ekipa vsako leto štela več članov, ki so to delo opravljali. Veliko zaslug imajo arheologi iz sosednjih muzejev, Narodnega muzeja v Ljubjani in Arheološkega muzeja v Zagrebu. V bližini izkopa je bil vsako leto urejen začasen laboratorij, kjer So se najdbe restavrirale na samem terenu. Preko žime smo v letih raziskovanja izkopani materia! urejali, inventarizirali in dokončno restavrirali. Samo nekaj primerov: v naselbinah so zelc redke cele ohranjene posode; iz ormoškega materiala nam jih je doslej uspelo sestaviti 81. Čeprav še material iz 1. 1957 in
1958 ni v celoti ;nventa.riziran imamo doslej 17.900 inventarnih številk. Dokohčno urejen material bo z novimi rezultati objavljen v posebni publikaciji, ki bo v«*en prispevek k poznava-
nju kulture tega obdobja. Muzej je v preteklih.letih priredil več razstav v Ptuju in Ormožu, da se je javnost seznanila z najdbami.
Bernarda Perčeva
......^
začudenjem in stremljenjem oipazi, kako težki in nespretni so njegovi prsti in kako okoren je njegov lok ob skladni in zvišeni lepoti Haydnove kanti-lene, kako suhoparen in materialen je zvok, ki ga izvablja iz' svojega instrumenta, in kako prazno in preveč naveličano .,ie njegovo srce, da bi .moglo doumeti in izraziti vso tisto lju beznivo vedrino, tisto čudežno optimistično življenjsko modrost lega resničnega prijatelja in dobrotnika človeštva.
S takimi in podobnimi problemi se je gotovo srečal tudi dirigent Bogo Leskovic in prav tako tudi sleherni občutljivejši in odgovornejši izvajalec v zboru in orkestru. Dirigent Leskovic se je z izjemo nekaterih mogočnih zaključnih zborov, poskušal v izvedbi oratorija ” Stvarjenje približati lahkotnosti
in prosojnosti Haydnove muzike s pomočjo tišje splošne dinamike. To je preizkušen prijem, ki pa vendar še ni povsem zadosten, pa tudi ne bistven. Morda je pri genialni ekonomičnosti in smtrnost-i, ob skrajni skladateljevi odmerjenosti in odteh-tanosti v uporabi izraznih sredstev tudi po interpretacijski plati prvenstvene važnosti do kraja izbrušena ter v vsakem pogledu skladna tehnična izvedbi. Magnetofonski posnetek kon-
Menda za zrelega umetnika ni mikavnejše pa hkrati tudi zahtevnejše reči, kot spoprijeti se s problemi interpretacije Hayd-. nove glasbe.. Poseben problem in naravnost paradoksalna težavnost pri interpretaciji Haydna je v tem, da je njegova umetnost izraz nekompliciranega, dejal bi otroško-naivnega, srečnega in zaupljivega duha in da je v svoji filozofski enostavnosti in genialni preprostosti — ki nikakor ne pomeni primitivnosti — nekam odmaknjena od pojmovanja in čustvovanja povprečnega, z vsemi mogočnimi kompleksi in idejami obteženega človeka. Ob lahkotnem žuborenju Haydnove glasbe;, ob njegovih lahkih, bisernih pasažah še tako dober violinist s še tako razvito tehniko z velikim
certa bo dirigentu gotovo dal nevih pobud in idej v pogledu izpopolnitve tako samega osnovnega koncepta kot glede tehnične izvedbe.
Orkestralni delež koncerta na splošno ni bil slabo poclan. Bil je -po svojem zvoku mestom:i celo lep in sočen, po izrazu \ gotovo dokaj medel, v frazira-nju zabrisan, nepresojen !; brez zadostne ritmične preglednosti, in napetosti, brez. finih ritmičnih in duhovitih izraznih akcentov, ki dajejo glasbenemu toku živost in svežino. Način, bi ga primerjal z igranjem na klavirju s pretirano uporabo pedala.
Soliden in studiozno pripravljen, nasproti impozantni zvočnosti zbora mestoma prešibak je bil tercet solistov Nade Vidmarjeve, Janeza Lipuščka in Danila Merlaka.
Kot v Matevževem Pasijonu je tudi to pot zablestel zbor, h ga je izvrstno pripravil zborovodja Jože Hanc, in nas zneve presenetil z • izredno zvočnostjo in — zlasti v- fugiranih finahh — z jasno p,astiko in ritmično sigurnostjo. ,
Če zberem splošne vtise, je koncert lepo uspel ir. verujem, da bodo izvajalci z njim uspeli tudi na svojem gostovanju p:> Italiji.
UROS PREVOSSEK
Pred premiero „IALE
Jože Ovsec: Avtoportret z očali (z razstave avtoportretov v ljubljanski Moderni galeriji)
V ponedeljek ob 21. uri bo v kinu Union svečana premiera novega slovenskega umetniškega filma »Kala«, ki ga je poslalo na puljski festival podjetje »Viba film« iz Ljubljane. Takrat smo se o filmu tudi že širše razpisali. Zdaj ga bodo vrteli opremljenega še s posebnim veznim tekstom, ki. ga je napisal .Ciril Zlobec. Svečana premiera »Kale« za mladino pa bo v torek dopoldne, prav tako v kinu Union.
Ob premieri prvega umetniškega filma »Kale« (prvega z ozirom na mlado podjetje Viba) se razkrivajo še drugi proizvod-
ni uspehi tega podjetja. V zadnjem času so izgotovili kratki igrani film »On in njego.vi«, za katerega je napisal scenarij Bogdan Pogačnik, režiral pa ga je Mirko Grobler. Film je tematsko zelo zanimiv:	gre za
je najdragocenejša su-pa ga tako malo ce-
VIT T lVf T T
»ATOMSA BOMBA NAD HIROSIMO«
Pred nezasedeno dvorano kina Union se te dni riše na filmsko platno zgodba, za kamere prošnjo, opomin in grožnjo ne bi smelo ostati gluho nobeno uho na tem širnem svetu. Prošnja, ki ni povedana solzavo, grožnja, ki ni pretirana in opomin, ki ni izmišljen. To prošnjo, opomin in grožnjo so zaupali filmskemu traku japonski filmski delavci in preživeli meščani Hirošime, mesta, kjer se na pokopališču vrstijo vedno sveži grobovi, na njihovih ■čeraj postavljenih znamenjih pa je kot datum smrti še vedno vklesan 6. avgust leta 1945. Datum prve, a ne zadnje eksplozije atomske bombe.
V Hirošimi ni več veliko ruševin. Iz atomskega niča jr že zraslo novo, moderno mesto s širokimi ulicami in velemestnimi zgradbami. ' Vsake novo, mlado mesto je veselo. Nad Hirošimo pa, čeprav se v
njenih parkih že spet razigrano lovijo otroci, leži še vedno mora groze, strahu in smrti. Še vedno ljudje krčevito obstanejo in se plašno zažro med oblake, kadar zaslišijo brnenje samotnega letala. Še vedno polagajo žalostne roke šopke marjetic pred kamen — ostanek hišnega praga in edini družinski nagrobni spomenik. Se vedno premišljujejo mlade žene o neizprosni zdravniški diagnozi:	»Nikoli
ne boš x°‘dila otroka!« Še vedno ugašajo v neznani bolezni, neznani bolečini mlada in stara življenja. Hirošima je še vedno mesto, v katerem mlade generacije niso zdrave, polne nosilke življenja, temveč generacije sirot, pohabljencev, obsojencev na smrt.
Druga svetovna vojna je dala eno Hirošimo. Koliko Hirošim bi dala tretja. četrta vojna katastrofa.
Na to vprašanje podaja film nemi. edino pravilni odgovor nikoli več vojne, nikoli več atomske bombe kot prošnjo,
opomin in grožnjo obenem.
Naj veljajo te besede, prosto povedana misel im, vsebina filma, namesto kritike. Po svoji vsebini je film namreč izredno delo, po svojih filmskih rešitvah pa z izjemo mogočnih ekspresivnih scen cb eksploziji sami manj ustreza pričakovanjem gledalca. In vendar je kljub svojim pomanjkljivostim vreden naše največ je pozornosti. Zasluži razprodano dvorano, zasluži vztrajanje do konca — ne pa odhajanje na cigareto in turško kavo sredi sicer res mučnih ih težkih, a ne zlaganih prizorov.	S. G
SMRT KOLESAR.;.-
Režiser J. A. Bardem se ju spet izkazal, španski film »Smr< kolesarja« je tematsko zanimiv, psihološki film v katerem sta -.ebienost na evi strani in altruizem na drugi zelo jasno inte-uh ana, ne d ’ bi se zaradi tega omejil na črno-belo risanje značajev in st:’no utesnil. Je
nasprotno zel. okretno režira., film, po Bardemu in njegovih umetniških izhodiščih tipično razdeljen v kadre, ki na ljubo atmosferi tečejo (za ustaljene gledalčeve pojme) nekam poudarjeno lagodno, skoraj počasi, in v druge, vrveče kadre, ki so včasih skoraj razsekani zarad1 variacij privzdignjeno poetične ga pa spet grobo ana-litičneg; značaja. Bardem noče govoril le o dveh Španijah, o dveh ti rih, po katerih teče življenj, bogatih, sebičnih, in življenje brezpomembnih. Bardem hoče govoriti o ljudeh in njihovih življenjskih tirih. Tako je film o kolesarjevi smrti prerastel španski okvir in osnovni motiv Bardemova tipifca se kaže tudi v igralskem konceptu. Lucia Bose je ustvarila glavno vlogo po režiserjevih napotilih, kreacije industrijalca pa profesorja in kritika kažejo poleg režiserjevih sled; tudi samosvoje in-vencije. Film »Smrt kolesarja« je upravičeno zaslužil nagrado kritike.	—mgh—
O O Z1U j tji' l*-.’- - -.»-».-c i— — j-
je nov dokumentarni film, sneman v kolorju in črno-beli tehniki (taki so dokumentarni posnetki), ki sta ga napisala J. Bevc in Dušan Povh, režiral pa ga je J. Bevc. Podjetje »Viba« je tudi že dokončalo kratki film »Tovariš Teiefon« (scenarij in režija France Kosmač) ter dokumentarni film »Morje je dobro«, ki je uglašen na temo ribolova. Režiral ga je J. Bevc.
Isti avtor pravkar končuje tudi' kratkj film iz življenja brigad na cesti Bratstva in enote nosti.
St. 257 — 31. OKTOBRA 1958 I SLOVENSKI POROCEV1LBC / str. 8
SEJA OBEH ZBOROV OLO CELJE
• V
Vztrajno zboljsevanje
industrijske proizvodnje
Celje, 30. okt. Na včerajšnji seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Celje, ki se je je udeležil kot gost tudi tov. Sergej Kraigher, je bilo največ govora o poročilih o blagovnem prometu in gibanju gospodarstva v prvih osmih mesecih letošnjega leta.
Pregled blagovnega prometa kaže, da se je odkup sadja normaliziral. Težave so s krompirjem, ker ga kmetje precej krmijo prašičem in ga je zato treba uvažati s Ptujskega polja. Ptujski krompir pa je precej slabši. Dosedanja preskrba z ozimnico je potekala zelo dobro, pa tudi sicer ima grosistično’ podjetje »Agroservis« vseh pridelkov dovolj na zalogi.
CENE SE NISO ZVIŠALE
Odloki za preprečevanje dviganja cen življensko važnih predmetov in obrtniških uslug, so se povsod v celjskem okraju popolnoma uveljavili. Težnje za zvišanje so se pojavile le v manjšem številu in še te 3e tržna inšpekcija s hitrim posredovanjem takoj onemogočjla.
V INDUSTRIJI VEDNO BOLJE, A VENDAR PREMALO
Industrijska proizvodnja, ki je v prvih mesecih močno zaostala, se v zadnjem času zbolj-šuje, vendar pregled prvih °s" mih ’mesecev še vedno kaže za okoli 3% zaostajanje za planskimi nalogami. Ker je proizvodnja proti koncu leta vedno višja ni pretirano pričakovanje, da bo letni plan kljub 'vsemu presežen. Izboljšanje bo največ odvisno od elektroindustrije in
premogovnikov ter delno od industrije gradbenega materiala.
LETINA PRESEGA PRIČAKOVANJA
Pirvi obrisi letošnje letine kmetijskih pridelkov so že dobro vidni. Hektarski donos se je skoraj pri vseh rastlinah povečal, le pri hmelju, lanu in krmnih rastlinah se čutijo posledice suše. Pridelek pšenice je zelo dober, kjer so bili v dobršni merj uporabljeni agroteh-n:čni ukrepi. Dobro so se odnesle italijanske sorte, kar zagotavlja, da bo pridelovanje le-teh v prihodnjih letih občutno večje v okviru kooperacij. V povprečju vrednost letošnjega hmelja zaostaja za lanskim. Kljub pesimističnim napovedim pa je »zelenega zlata* za okoli 450 ton več, seveda v prvi vrsti na račun povečanja hmeljskih površin. V grobem povprečju se letošnja letina ocenjuje kot nadpovprečna in zasluži oceno »zelo dobra«. Zaradi zmanjšanja krmske baze ni uspelo zvečati števila goveje živine, plan v prešičereji bo dosežen. Razveseljivo je zvišanje proizvodnje mleka, medtem ko je perutninarstvo v zastoju zaradi začetnih neuspehov pri pitanju piščancev.
Sadna letina se ocenjuje kot najboljša po osvoboditvi in Je skoraj trikrat večja od lanske. Tudi vinogradništvo je zelo uspešno. Gradbeništvo ni uspelo izpolniti pričakovanj. Zairadl povečanja cen gradbenega materiala so se zvišale tudi cene gradbenih storitev. Kaže, da bo
iskanje izhoda iz precej težkega položaja privedlo do združitve gradbenih podjetij. Promet v trgovini se je občutno povečal. Poyečala se je tudi vrednost odkupov kmetijskih pridelkov; gozdnih sadežev celo za 220%. Napredek se opaža tudi v gostinskem in turističnem prometu. Povečanje prometa je treba', pripisati .daljšemu bivanju v novih turističnih krajih.
ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
Po računih bi se letos lahko povečalo število zaposlenih le za 4 odstotke. 2e po osmih me-
secih pa je na novo zaposlenih 6.2% ali 2253 novih delavcev. Upoštevati je treba, da se je kljub novemu zaposlovanju proizvodnja povečala le za tri odstotke. Število dejansko opravljenih ur pa za 2,3 odstotka. Za ugotovitev vzrokov zmanjšanja delovne storilnosti in iskanje možnosti za njeno izboljšanje, kakor tudi za izboljšanje dela v podjetjih na sploh, so odborniki celjskega okraja sklenili, da se v Celju ustanovi zavod za napredek proizvodnje. Na seji so poleg reševanja tekočih zadev govorili še o potrebi pomoči telesni vzgoji.	Tik
a ■ i • ^
PRIREDITVE V NOVEM MESTU
i Mi
mm
V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika je uprizorilo domače kulturno društvo »Dušan Jereb« v Novem mestu Budakovo igro »Metež«.
Lep kulturni dogodek je bilo za vse, ki so prišli na predstave, gostovanje fnestnega gledališča iz Ljubljane z igro »Drevesa umirajo stoje«. Prva predstava te igre je bila na svečani akademiji zvečer pred praznikom, 28. oktobra, dve predstavi pa sta bili 29. oktobra. Takih gostovanj želimo čimveč.
V okviru občinskega praznika Je bilo v Novem mestu tudi več
Polšji lov v Loški dolbli
Lov na polhe se je letos v Loški dolini- kar dobro obnesel, čeprav se polharji pritožujejo, da letos ni toliko polhov, ker že par let ni bilo žira in jih je zato precej poginilo. Največ jih je v Javornikih in pod Snežnikom, kjer so obsežni bukovi gozdovi. Letos se je zlasti izkazal Franc Petrič iz Kozarišč, ki je ujel nad 500 polhov. Alojz Strle pa jih je v eni sami noči nalovil nad 70. Izkazali pa so se tudi nekateri drugi.	S. B.
športnih srečanj in prireditev. V počastitev praznika so bile odprte tudi tri razstave, in to: v Študijski knjižnici razstava »Novo mesto v obdobju 1938 do 1958«. — V Dolenjskem muzeju razstava dokumentov o bitki na Sutjeski in v telovadnici osnovne šole razstava: »Naši otroci v risbi«.	(r)
foško Gorjanc, podpredsednik Mestnega sveta
Ljubljana, 30. okt. Na današnji seji Mestnega sveta je bil na predlog tov. Jake Avšiča soglasno izvoljen za podpredsednika Joško Gorjanc.
Nova črpalka »Petrola«
Ob križišču ceste v Novem mestu, kjer je prej stala Ferličeva gostilna, je podjetje »Petrol« postavilo novo, moderno opremljeno bencinsko črpalko. Črpalka je pričela obratovati ob občinskem prazniku novomeške občine, to je 29. pktobra. črpalka je odprta stalno in je založena z vsemi vrstami tekočih goriv in maziv, s pipo za vodo in zračno sesalko.	(r)
Pred kratkim je bila v Trebnjiem velika slovesnost — odprli so novo železniško postajno poslopje. Slovesnosti so se udeležili republiška poslanca inž. Vilma Pirkovič, podpredsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovič, delegacija Železniške direkcije Iz Ljubljane ter drugi gostje in številni domačini. Novo poslopje je gradilo Dolenjsko gradbeno podjetje iz Gro-suplja. Gradili so ga 14 mesecev, veljalo pa je 35 milijonov din. Novo in sodobno železniško postajno poslopje so si želeli prebivalci Trebnjega in okoliških krajev že vsa leta po
osvoboditvi. — (Foto: Erjavec — Stična.)
Obračun hraštniških „Svobod“
V prihodnje ob boljšem sodelovanju še veSji uspehi
Te dni sta polagali obračune o delu v preteklem obdobju obe hrastoiški »Svobodi«. Poročila predsednikov in predstavnikov posameznih odsekov so bila zelo izčrpna. Obe hraistniški »Svobodi« imata vrsto sekcij, pa tudi gradbena odbora za gradnjo kulturnih domov. Obe godbi na pihala sta letos skupno z lepim uspehom nastopili na reviji zborov v Postojni, oba moška zbora pa na reviji v Kranju. Šahovska odseka sta priredila več turnirjev in tekmovanj. V obeh hraštniških kinematografih so letos namestili c i nemasoopski napravi. Kinematografska odseka zadovoljivo delujeta, dramska odseka pa nista -mogla biti boli
DVA V0VA ODDELKA PRI „KRKI“
Po vrednosti v štirih letih desetkrat večja proizvodnja
Novo transfuzijsko postajo v Ljubljani, ki so jo nedavno izročili svojemu namenu, so si ogledali tudi Pavel Horvat star.. Pavel Horvat mlajši in Mara Petrovčič, ki so že 40-krat dali kri za rešitev življenja drugih.
SODOBNEJŠA OPREMA ZA GASILCE
Pri poklicni gasilski četi so se zadnja leta kazali številni problemi. ki so nn.inc narekovali reorganizacijo poklicne gasilske čete, obnovitev strojnega parka, vozil in osebne opreme.
2 e lani so se lotili obnovitve prevoznega parka, ki ga bedo v prihodnlih treh letih popolnoma obnovili. Kupili so pet vojaških vozil znamke »GMC«. V Avtoob-novi v Novi Gorici jih_ bodo še letos preuredili za gasilske namene. Ti avtomobili pa naj bi bili le vmesna stopnja pred tipizacijo gasilskih vozil. Za začetek tipizacije so že naročili tri IVI a- . girus Deutz gasilske avtomobile, za katere bomo karoserije izdelali doma.
Da bi pa lahko uresničili ta namen, so si priskrbeli posojilo iz preventivnih skladov DOZ, ki jim je dodelil tudi dvakratno podporo. S temi sredstvi bodo izvedli vsaj prve najnujnejše ukrepe, s sredstvi okrajnega gasilskega sklada (del sredstev je namenjen za poklicno gasilsko četo. del na za romoč prostovoljnim gasilskim društvom) in podporo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana pa si b rnvekrhe?! iznnnolnieno tehnično epremo. Pio bodo zamenjali vozila in opremo, bodo staro po okrajnem gasilskem skladu dodelili prcstcvnl inim gasilskim društvom v okraju.
Kakor smo že poročali, bo novi moderno urejeni gasilski dom za Bežigradom dograjen in opremljen do konca avgusta 1959. V njem bo prostora za IS gasilskih avtomobilov. Imel bo prostorne sobe za gasilce, kuhinm. obedni-co. komandne in druge prostore. Gradbena dela leno napredujejo in če ne bo oviralo novi dom pod streho cembra.
V novem rln-u -7 zili bodo rn*'x-> r ~
intervencijo kot doslej in tudi za strokovno izpopoljnjevanje gasilcev. Gasilsko Četo bodo povečali toliko, da bo možna istočasna intervencija pri dveh večjih požarih, doma pa bo ostala še ena pomožna ekipa. O povečanju bo razpravljal še okrajni ljudski od-
bor.
V. R.
Na praznik občine Novo mesto je delovni kolektiv tovarne zdravil »Krka« Novo mesto svečano izročil svojemu namenu dva nova oddelka: kemično sintezo in ampulni oddelek.
Ta tovarna, prva te vrste na Dolenjskem, se naglo razrašča in osvaja proizvodnjo vedno več vrst zdravil in preparatov.
Nastanek tovarne sega v leto 1955, ko so pričeli v skromnih prostorih zraven lekarne. Nagel napredek podjetja ponazorujejo najbolj številke: leta 1955 so izdelovali 25 raznih izdelkov, do sedaj pa so osvojili'proizvodnjo že 93 izdelkov. Vrednost proizvodnje je znašala leta 1955 46 milijonov, letos pa se bo približala 500 milijonom. Leta 1955 so izdelali 11 miljenov tablet, letos
Prometne nesreče
vreme, bo že 20. deri -'vimi vo-hitre.išo
Po cesti skozi Cerklje v novomeškem okraju se je peljala s ko-,esom pravilno po desni strani C E Za njo se je pripeljal z mopedom I V ln jo zaradi nepravilnega prehitevanja zadel. Oba sta padla in se hudo poškodovala. — Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico, kjer je kolesarka poškodbam kmalu podlegla.
tr
Ko se je pripeljal A. V. z motornim kolesom v križišče Engelsove in Koresove ulice v Mariboru, se mu je pripeljal nasproti avtobus s katerim sta se pravilno srečala. Tedaj pa je zapeljal motorist na vozišče posuto z gramozom, kjer ga je spodneslo, tako da ie padel. Motorist in sopotnica sta utrpela hude telesne poškodbe in odpeljali so 1u v bolnišnico.
$
Skozi Rebernice pri Podnanosu se je peljal z osebnim avtomobi-,om T. S Vozil je neprevidno in bolj po sredi ceste tudi tedaj, ko le zavil v ovinek. Istočasno pa se mu je pripeljal nasproti s tovornjakom M. M. ki prav talko ni vozil dovolj; po svoji desni strani ceste. Vozili sta se zaleteli in dva sopotnika na tovornjaku sta bila hudo poškodovana. Odpeljali_ so
1u takoj v
bolnišnico. na obeh
vozilih pa Je za okrog pol milijona škode.
*
Med Zgornjo Hajdino ln Kidričevim je hodil pravilno ob desnem robu ceste A. V. in peljal s seboj v rokah kdlo. Za njim pa se je pripeljal s traktorjem s prikolico neznan traktorist in pri prehitevanju zadel pešca z robom prikolice ter ga podrl. Pri tem je utrpel pešec hude poškodbe, ne-znani traktorist pa je kljub temu odpeljal dalje.
*
Po cesti iz Celja proti Zagrebu je vozil tovornjak J. S. V Debri pri Laškem je dohitel v preglednem ovinku kolesarja B. K., ki je vozil pravilno ob desnem robu ceste. Prav v ovinku pa se je pripeljal nasproti osebni avtomobil Voznik tovornjaka je zaradi nepazljivosti zavil močno na desno in pri tem zadel s prikolico kolesarja. ki Je hudim poškodbam kmalu po nesreči podlegel *
Po glavni cesti med Dofarnežem in prevratom v celjskem okrarju je vozil osebni avtomobil D. s Med vožnjo Je začel prehitevati tovornjak, ki ga je dohitel, PU tem pa je zapeljal dokaj na levo In podrl pešca A. K., ki Je utr-dpI hude poškodbe.
pa že 183 milijonov. Zdravil v stekleničkah so proizvedli leta 1955 35.400, " letos pa jih bodo že nad 697.000. Podoben razmah v proizvodnji ima podjetje tudi pri ostalih izdelkih.
Dokaz zdrave rasti podjetja je primerjava števila zaposlenih in obratnih ter osnovnih sredstev v primerjavi s proizvodnjo. — Medtem ko se je vrednost proizvodnje povečala v teh štirih letih za več kot desetkrat, se je število zaposlenih povečalo le za štiri in polkrat, obratna sredstva za šestkrat in osnovna sredstva za osemkrat.
Otrok zažgal poslopje
V sredo okrog 15. ure je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju pri posestni-, ku J. M. v vasi Rob pri, Velikih Laščah. Požar je popolnoma uničil gospodarsko poslopje z 12 tonami sena in večjo količino slame. Po oceni komisije je preko 400.000 din škode.
Medtem ko sta starša delala na južni strani hiše, je otrok vzel v kuhinji šifcatlioo vžigalic in se odšel igrat v skedenj, kjer zažgal' seno.
Dva nova oddelka pomenita znatno povečanje proizvodnje, ki 'bo prišla do izraža zlasti prihodnje leto, ker so oddelka zdaj šele dali v pogon. Spričo osvajanja vedno novih vrst zdravil in preparatov in nagle rasti podjetja, so jim sedanji prostori že pretesni. Zato imajo že pripravljene načrte za gradnjo novih prostorov za nekatere oddelke.	(r)
uspešna, ker nimata primernih odrov. V zadnjem času so nanovo uredili oder pri »Svobodi II.« v Spodnjem Hrastniku, kar daje upanje za večji uspeh v prihodnosti. Sest mladih igralcev obiskuje trenutno dramsko šolo v Zagorju. ki jo je ustanovila Okrajna zveza Svobod in prosvetnih društev.
Večje težave imajo z odrom pri »Svobodi I.« v Zgornjem Hrastniku. Zaradi tega si želijo čimprej zgraditi kulturni dom. Finančnih- sredstev imajo zbranih že precej, prostora pa še niso izbrali. Novi gradbeni odbor naj bi to vprašanje uredil letošnjo zimo, t-ajco da bi spomladi že začeli graditi. Na občnem zboru »Svobode II.« pa so predlagali, naj bi mislili v prihodnje tudi na graditev večjega kulturnega doma z odrom, primernim za zahtevnejše uprizoritve.
Obe društvi nameravata v prihodnje nabaviti televizijska aparata. Knjižnici obeh pa le. životarita, ker ni dovolj sredstev za nabavo novih knjig. V Spodnjem Hrastniku pa so tudi brez primernih prostorov. Predlagali so, naj bi obe knjižnici prevzel občinski ljudski odbor. Vodstvo šole pa predlaga, naj bi imeli obe knjižnici tudi knjige, v katerih bi našli _ dijaki predpisano šolsko čtivo.
Člani lutkovnega odra v
Zgornjem Hrastniku so si letos sami uredili sodoben oder. Hvalevredna je še pobuda članov obeh društev za medsebojno sodelovanje. Večje sodelovanje pa naj bi bilo v prihodnje tudi s sindikalnimi podružnicami. Tako bosta namreč obe hrastniški »Svobodi« v prihodnje še bolj uspešno kot doslej skrbeli za izobraževanje.	L. H.
Izkazali so se
Zaradi izrednega zanimanja so po šolah v žužemberški občini že pred leti ustanovili krožke Ljudske tehnike. Kljub začetnim težavam so dosegli doslej prav lepe uspehe. Zlasti je bil prizadeven krožek na šoli v Žužemberku. Ta se je vključil v zadnje okrajno tekmovanje, ki je trajalo od spomladi do nedavnega, in si priboril drugo mesto. Za uspešno izvedbo tekmovalnih pogojev je izročilo te dni zastopstvo okrajnega odbora Ljudske tehnike vodstvu krožka komplet različnega orodja in drugih naprav v vredfiosti 30.000 ciinarjev.
Doseženi uspeh in podpora občinskega ljudskega odbora ter prosvetnih delavcev sta vzpodbudila mlade člane sekcij Ljudske tehnike, da bodo ustanovili še fotokrožek.' Velika vzpodbuda pri tem jim je tudi priznanje, da so imeli ob koncu šolskega leta najlepše razstavljene slike. Tudi po ostalih šolah dosegajo krožki lepe uspehe.	(or)
To in ono fz zagorske obe re
sola za starse bo začela DELATI
Vodstvo zagorske »Svobode« je sporočilo, da bo 10. novembra začela . delovati šola za starše. Predviden je ciklus vzgojnih predavanj, za katere je med Zagorjani veliko zanimanje.
NA IZLAKAH SO USTANOVILI »SVOBODO«
Na Izlakah so nedavno ustanovili »Svobodo«, ki bo še bolj zbližala delavce in kmete. Na ustanovnem občnem zboru so
ENE
A i
PREHITRO JE POGNAL LOKOMOTIVO
Pred Okrožnim sodiščem se le zagovarjal strojevodja J. M. Decembra lani je povzročil železniško nesrečo na ljubljanski postaji. J. M. je zavozil z lokomotivo na okretnico. ko ta ni bila postavljena za uvoz njegove lokomotive. Iztiril ie tender z vsemi osmi. razbilo je komandno utico z aparaturo. pogonskim elektromotorjem in ostalimi pogonskimi napravami. Škode ie b lo nad 2 milijona 4C0.CG9 din.
Strojevodja se je zagovarjal, da bo bile trčenja krive zavore. Na sodno medicinskem inštitutu so ugotovili, da je imel tedaj v krvi alkohol. Priče so povedale, da je J. M. tistega dne peljal lokemo-tlvx> proti okretnici. Ker je bila okretni ca zasedena, ie ustavil lokomotivo. Pognal na ie lokomotivo proti okretnici še pred znamenjem okretni čar ja. Opazil je. da mu daje okretničar znake •stoj«. Vendar je začel ustavljati
šele. ko se je približal okretnici na deset metrov. Tedaj pa je bilo že prepozno. Podrlo je okretni-čarievo utico z; vsemi napravami Izvedenec je povedal, da je strojevodja tedaj vozil hitreje kot dovoljujejo predpisi.
Obsojen je bil 10 mesecev zapora pogojno za dobo dveh let.
HLOD GA JE ZADUŠIL
včeraj s-s ie smrtno ponesrečil tri in pol leta star otrok Borut Dimič v Vevčah. Otroci so se Igrali blizu več.ie skladovnice tramov. Nenadoma sta se dva trama zrušila in zasula B. D., ki se 1e pod tramovi zadušil.
Vsak. ki kar koli zlaga v bližini hiš. k.ier se Igrajo otroci, naj sklada zanesljiveje, da se ne bodo riogsiale podobne nesreče
LAHKOMISfLEN KOLESAR
V. K. ie zaradi malomarnosti povzročil, da se je N. P. hudo telesno poškodovala. Zagovarjati ae
je moral pred Okrožnim sodiščem.	.	,
Obtoženi V. K. je povedaL da se ie meseca maja za kratek čas odpravil iz tovarne »Motor« v skof-ii Loki, kjer je zaposlen, k čevljarju na Spodnjem trgu. Ko se ie vračal fe s kolesom zapeljal na cesto. ’Ustavil je. ko je zagledal N. P. Kljub temu se je N. P zaletela vanj in izgubila ravnotežje.	i
Priča M. E., ki Je videla dogodek iz neposredne bližine, pa je povedala, da je zapeljal obtoženi na cesto, ne da bi se ustavil, v 'tem trenutku pa je pripeljala pravilno po desni strani ceste kolesarka N. P.-, ki se je nenadoma znašla pred oviro. Zaletela se ie v kolo V. K. in izgubila ravnotežje Odpeljali so jo na kliniko v Liubi-Iani. kjer so ugoto vili pretres možganov in prelom lobanjskega dna. Kolesar je očitno kršil pravilo desne prednosti.
Obsojen je bil na tri mesece zapora pogojno za dve leti.
sprejeli dober načrt dela, ki predvideva med drugim tudi ustanovitev mladinske sekcije »Mladi oder«, tamburaškega orkestra in pevskega zbora. Sklenili so tudi, da bodo imeli prihodnje leto prvič po vojni kulturni festival, posvečen spominu na orehovske žrtve in v počastitev 40-letnice ZKJ.
KOLČI ZA PEKARNO SO ZE ZABITI
V Zagorju so že določili lokacijo za novo pekarno in če bo šlo vse po sreči, jo bodo že letos pričeli graditi in jo do konca prihodnjega leta dokončali. Zmogljivost pekarne bo tako velika, da ne bo treba več nabavljati kruha v Trbovljah.
MDB »FRANCA FAKINA« SO
PROGLASILI ZA UDARNO
Republiški štab za mladinske delovne akcije pri CK LMS je proglasil za udarno mladinsko delovno brigado »Franca Fakina®, ki sodeluje pri gradnji raznih komunalnih objektov. Čeprav delajo brigadirji v svo-
jem prostem času, se pravi po delu ali šoli, so doslej opravili že več tisoč delovnih ur. —nc
Novosti v ljubljanskih kinematografih
V soboto zvečer ob 22. uri bo v Unionu premiera francoskega filma »Štiri korake v oblake«. Za tem naslovom se skriva solidna filmska stvaritev s Fernandelom. Film je zrežiral ugle.dni italijanski režiser Alessandro Blasetti.
Po številnih reklamnih plakatih in napisih, ki jih je Viba filma razobesil in razpostavil po mestu za svoj prvi celovečerni igrani film »Kala«, ste najbrž lahko uganili. da bo Drefpiera v prihodniih dneh. In sicer bo v ponedeljek zvečer ob 21. uri v kinu »Union«, ko se bodo predstavili tudi ustvarjalci. Nato pa bodo film redno predvajali v kinu »Union« toliko časa. dokler bo zanj zanimanje, kino »šiška« na samo štiri dni. ne glede na obisk.
Med prazniki bo kino »Union« predvajal italijanski omnibus film »Neapeljsko zlato«, ki so ga predvajali štiri dni za časa VII. Kongresa ZKJ v kinu »Sloga«. Od torka dalje pa bodo ta film. ki ga je zrežiral Vittorio de Sica in v katerem se je prvikrat na vesel način poizkusil z več zgodbami. predvajali v kinu »Komuna«.
Plodno delo Zadružne hranilnice
timalu bo pritisnil mraz in laboda iz ribnika v ljubljanskem Tivoliju si bosta morala poiskati bolj toplo zatočišče. (Foto: J. Klemenčič)
Zadružna hranilnica in posojilnica v Murski Soboti vključuje vse kmetijske zadruge v Pomurju. Prav tako imajo skoraj vse kmetijske zadruge hranilno-kreddtne odseke. Pri zadružni hranilnici in posojilnici si prizadevajo, da bi na vasi čim temeljiteje organizirali denarno varčevanje preko hranilno-kreditnib odsekov. Hranilne vloge stalno rastejo. Ob koncu leta 1955 so znašale 8,3 milijone, ob koncu leta 1957 15,5 milijonov in ob koncu septembra 1958 28,1 milijonov dinarjev. Razen tega vodijo hranilno-kre-ditni odseki obračunske knjižice za poslovanje s kmetovalci, preko katerih sprejemajo vloge in odobravajo posojila. Ob koncu leta 1956 je bilo na teh. obračunskih knjižicah 6,4 milijonov, ob koncu leta 1957 23 milijonov in ob koncu septembra 1958 že 30.5 milijonov dolarjev. Hranilne ■ vloge hranilnice uporabljajo
v glavnem za dajanje kratkoročnih kreditov za kmetovalce.
Zadružna hranilnica in posojilnica se je pripravila^ tudi na Mednarodni dan varčevanja — 31. oktober. Tako so razpisali nagradni natečaj za najboljše šolske naloge o varčevanju.	M-	K-
Goriška za Oan mrtvih
Organizacije Zveze borcev v goriškem okraju pripravljajo za Dan mrtvih več komemoracij in obiskov partizanskih grobnic. Tako bo delegacija okrajnega odbora Zveze borcev položila vence na partizanske grobnice v Trnovem, Predmeji in Vojščici. Krajevna organizacija . Zveze borcev v Vrtovinu pa bo na Dan mrtvih odkrila grobnico padlih borcev. Komemoracije za padlimi borci bodo priredili vsi občinski odbori Z veze borcev pa tudi krajevne organizacije v drugih večjih krajih v okraju	J.	P.
6 str. / SLOVENSKi POROČEVALEC /
PRED KONGRESOM ZA TELESNO KULTURO
teljev. Glede tega pa je praksa taka, da se bodoči učitelj; pri štirih urah telesne vzgoje v zadnjih letnikih ne morejo primerno usposabljati, saj te ure komaj zadoščajo za njihovo osebno rekreacijo. Mimo tega je prišla na obeh sestankih do veljave tudi pomembna zahteva o usposabljanju teles-novzgojnih pedagogov za poučevanje v dveh predmetih. To je (sicer nekoliko zapleteno vprašanje, ki pa bi ga bilo moč rešiti z malo dobre volje in razumevanja.
Pri nas se, med mnogimi telesnovzgojnimi delavci vse bolj utrjuje naziranje, ki je prišlo do veljave tudi na obeh prej omenjenih sestankih, da bi morali namreč omogočiti slušateljem bodoče visoke šole za telesno vzgojo triletni študij. Ta ukrep, ki nikakor ne bi bil osamljen, bi že sam po sebi omogočil hitrejši dotok kadrov, razen tega pa bi bil vpis gotovo zelo velik in ne nazadnje — šola bi imela ob večjem dotoku kandidatov možnost izbire, saj bi lahko jemala v poštev samo najbolj nadarjene kandidate iz vrst maturantov, ki so opravili višji tečajni izpiA z odličnim ali prav dobrim uspehom. Že vse to bi bilo jamstvo za kakovostno raven bodočega absolventa, ki bi se gotovo že iz lastnih nagibov z veseljem lotil še podiplomskega študija.^ Mnogi, ki zagovarjajo triletni študij menijo, tudi, da je študij telesne vzgoje težak predvsem zato, ker je dejansko že sam po sebi dvojen. Dvojen zaradi tega, ker mora slušatelj obvladati dokaj obsežno teoretično gradivo in razen tega osvajati mnogotere osnovne strokovno tehnične spretnosti, ki nalagajo vsakomur izredno trdo fizično delo.
Tako smo torej na kratko nakazali veliko vrzel pri razvijanju šolske, telesne vzgoje — vrzel v šolah za vzgojo strokovno usposobljenih pedagogov. Bližnji kongres bo gotovo določil šolski telesni vzgoji prvo mesto, mi pa smo dolžni nemudoma ukrepati...
šolo za telesno vzgojo, ki pa ob triletnem, dokaj zahtevnem študiju in nizkem rangu, za količkaj večji vpis slušateljev ni mogla vzbuditi zanimanja.
Tako smo torej ob obravnavanju pomena šolske telesn-e vzgoje primorani takoj rešiti vprašanje šol za nove teiesnovzgojne učitelje in šele za tem ukrepati dalje. Pred kratkim so v Ljubljani govorili na dveh sestankih o tem vprašanju:	na seji
republiškega društva učiteljev in profesorjev tel. vzgoje in na seji okrajnih ter republiških inšpektorjev iste stroke. Iz mnogih misli in nekaterih natančnejših predlogov bi se dalo izluščiti naeleanje najbolj bistveno:
»MODRA PTICA« s 5000 KONJI
Potrebujemo dve šoli: srednjo in visoko
Komisija za telesno vzgojo pri Izvršnem svetu 'je že pred pol letom sprejela sklep o ustanovitvi akademije za telesno vzgojo z visokošolskim rangom, vendar je ostalo doslej vse samo še pri sklepu. Ugotavlja se potreba po hkratni ustanovitvi ustrezne srednje šole, ki bi morala začeti z delom takoj in bi svoj čas razvila v pedagoško akademijo, kakršne bodo nastale iz naših učiteljišč. Mnenje nekaterih posameznikov, ki nimajo dovolj vpogleda v stroko, je, da je moč že s strokovno specializacijo na učiteljiščih usposobiti precejšnje število uči-
VEČ ENOTNOSTI IN SAMOSTOJNOSTI
amaterizmu ln o učinkoviti družbeni kontroli nad sredstvi za razmah nogometne igre. Razprava je pokazala, da bodo slovenski nogometni delavci dobro pripravljeni odpotovali na kongres telesne kulture v Beograd.
O delu mladinske komisije NZS ]e poročal Rajko Crv. Komisija je strogo obsodila malomarno delo z mladino v slovenskih klubih in se hkrati zavzela za enotno zasnovo pri vzgoji mladih nogometašev. V zvezi s tem so zborovalci zagovarjali boljše sodelovanje z organizacijo LMS, šolo in starši ter pravilnejšo delitev sredstev za nogomet, posebej za mladinskega, vobče. Se posebno temeljita je bila razprava v zvezi z novim mladinskim tekmovalnim sistemom pri nas. XJO. NZS se je odločil, da roo tri predloge mladinske komisije pretresal še pozneje in se nato dokončno opredelil za kar najboljši sistem.
Po seji je DO NZS izročil inž. Stanku Bloudku diplomo častnega člana NZS in bivšemu predsedniku NZS Jožetu Gerbcu pa posebno darilo, ker imata pha neprecenljive zasluge za razvoj nogometa v Sloveniji. Darili je obema slavljencema izročil predsednik NZS Lavrič, za kar sta se oba nagrajenca toplo zahvalila in obljubila, da bosta še naprej pomagala NZS pri delu.	(h)
Kristančič odličen v Italiji
Po IV. kolu tekmovanja v italijanski košarkarski ligi je Kristančič peti na lestvici strelcev z 71 zadetki. Tudi Kristančičeva ekipa Stella Azzura iz Rima je na petem mestu. V zadnji tekmi je bil Kristančič poškodovan .
Odbojkarski komentar
Po petih letih suše
Taiko je ostalo pač pri upanju, da bosta Fužinar ali Ljubljana kaj storila na kvalifikacijskem tekmovanju v Beogradu. Bolj smo računali s Fužinar jem iz Raven, saj se je že
PREDSEDNIK NZS STANE LAVRIČ PREDAJA IN2. STANKU BLOUDKU DIPLOMO ČASTNEGA ČLANA NZS
tivnoctjo lahko tudi poskusile na tako velikih prireditvah.
»Sedaj startamo za svetovno prvenstvo.« je zaključil inž. Bloudek. »Poiskati moramo samo možnost (se pravi dvorano), kjer bomo lahko trenirali tudi pozimi, kajti, če bomo prekinjali delo v zimskem času, ne bomo mogli doseči zastavljenega cilja.«
Čestitke torej. hi najlepše želje —našim kotalkarjem. 2e v Berlinu 1959 bodo lahko dokazali. kaj zmorejo.
V nogometbem tekmovanju za pokal velesejemskih mest je reprezentanca Bruslja na domačem Igrišču zmagala nad izbrano enajsteric Leipziga 6:1 (3:0).
V konkurenci evropskih nogometnih prvakov je prvak Belgije Liege v Lizboni premagal portugalskega prvaka Sportinga 3:2.
TRIGLAV : GRADIS 1:1
Na štiristeznem kegljišču Gradisa v Ljubljani sta se v prija-tejskem dvoboju pomerili ženski ln moški ekipi kranjskega Triglava in domačega Gradisa.
V tekmi žensk (v 6x100 lučajev) je Gradis tudi brez Erjavčeve zmagal z 2278:2216. Najboljša je bila tekmovalka Gradisa Smraj-čeva (407) pred čadeževo (Triglav) ■<- 391.
Moška ekipa Triglava pa se ie maščevala za poraz žensk v razmerju 6309:6285	(8x200	lučajev)
Najboljši sploh 1e bil Martelanc z 882 keglji, najboljši igralec Gradisa pa Praprotnik z 837 keglji. Obe moštvi sta bili precej oslabljeni.
I. liga: Beara, Nikolič, San-tek, Zebec, Popovič, Lipošino-vič, Čonč. Petakovič, Šekula-rac, Kostič, Belin.
II. liga: Radenkovič, Besere-di, Utvič, Grujič, Krstulovič. Canjek, Ognjanov, Klipa, Milutinovič, Antič. Veselinov.
iPOBTNO-GLSSFENfl REVUA V LJUBLJANI
Športna zveza in Partizan Slovenije ter športna sekcija novinarskega društva pripravljajo za torek. 4. novembra, športno-glasbeno revijo, ki bo v ljubljanski unionski dvorani ob 21. uri. V. sporedu se bodo mimo orkestra zvrstili tudi malone vsi najboljši slovenski športniki. Kot gosta bodo Ljubljančani lahko pozdravili tudi jugoslovanskega šah ista št. 1 Svetozarja Gligoriča. V spored bo vključeno tudi nagradno tekmovanje ter nekaj filmov, med njimi premiera filma o letošnjem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Vstopnice za \o veliko prireditev na časi kongresa telesne kulture so že v prodaji (po 100 dinarjev) pri blagajni kina Union.
Ena najboljših nemških enaj-storic Borussia iz Dortmunda je gostovala v Leicestru v Angliji, kjer je igrala s članom I. angleške lige z enakim imenom neodločeno 2:2.
Na odprtem ženskem kegljaškem prvenstvu Gradisa je zmagala ' Gorjariova (395) pred Tonetovo (obe Gr) 392. Tretja je bila Ljubljančanka Knezova 388.
DOLOČENI EKIPI ZA TEKMO NA ČAST KONGRESA
Na čast kongresa za telesno kulturo bo 6. novembra v Beogradu nogometna tekma reprezentanc I.. in II. zvezne lige. Obe moštvi sta določeni takole:
«#GLfiSi
V Jugoslaviji edinstveni komercialni sejem najnovejlih izdelkov s področja celotne elektronike
Najlepia priložnost za sklepanje trgovskih poslov!
Izkoristite 25% popust pa železnici!
V LJUBLJANI OD 31. OKTOBRA DO 9. NOVEMBRA 1958
Visokokvalificikame in Kvalificirane a vto e lek tričairje ter nekvalificirane delavce sprejmemo. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja : »Ljubljana transport«, LjuDljana. Celovška cesta 164.
24782-1
SNAŽILKO, vestno ln pridno, za štiriurno zaposlitev sprejmemo takoj. Naslov; trg. podjetje Galeb«. Mestni trg 31, Ljubljana.
24780-1
DEKLIŠKI PLASC prodam (20 let).
Pugljeva 9.	25393-4
ZELEZNI ŠTEDILNIK prodam za 4000 din. Zalar Alojz. Kolodvorska 43.	25265-4
KAKRŠNOKOLI ZELEZOSTKUZ« NICO in električni varilni aparat kupim ali zamenjam za motor (250 ccm). — Ponudbe SP, Kranj pod »Opis«.	25374-5
KRZNEN PLASC, damski, boljše vrste, kupim. Ponudbe - v ogL odd. pod »Opis — ocena«. 25434-5 SKLADIŠČE oddamo v najem, 10 km od Ljubljane. Cesta asfaltirana. Ponudbe pod »Skladišče« v ogl. odd.	R	2907-8
STANOVANJE in brano nudimo za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu pridnemu in poštenemu dekletu. Naslov: Vodnikova 195.
'25417-9
ZASTOPNIK z 10 let prakse išče namestitev za LRS, šoferski izpit za A in B kategorijo. — Ponudbe pod »Pošten« v ogl. odd.
25460-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO,
pošteno in marljivo. ■ iščem. — i Naslov v ogl. odd.	25451-1
AVTO BMW šport prodam. Ogled v nedeljo 2. nov. od 8. do 12. ure. Naslov: Resnik Vinko, Ljubljana, Ribniška 9.	'	25457-4
PRI DOBRI DRUŽINI iščem prazno ali opremljeno sobico. .“Ponudbe v ogl. odid. pod »Bolničarka — poštena«.	25462-9
MALI KABINET želi uslužbenka, bližina Šiška. Plača dobro, po možnosti pomaga. Lahko starejša oseba. Ponudbe pod »Nekoč razočarana« v ogl. odd. 25453-9 ZA HRANO in STANOVANJE bi pomagala v gospodinjstvu. Delam v Izmeni. Naslov v ogl. odd.
25450-9
SOBO V POLJU oddam osebi, ki nudi pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. — Naslov v ogl. odd.	24779-9
RABLJENE DESKE ali manjšo barako kupim. Neslč. Tovarniška 9-1.	25512-5
PRIMERNE PROSTORE za pisarno iščemo v strogem centru. — Plačamo dobro. Naslov v ogl. odd.	25498-8
n VEM ALI TREM ŠTUDENTOM oddam sobo. — Ponudbe pod »Centralna kurjava« v ogl. odd.
25502-9
DVOSTANOVANJSKO HISO z
obrtnim lokalom prodam. Hiša vseljiva takoj. Naprodaj tudi posamezni deli ozjr. stanovanja. Selhaus Edi. Škofja Loka, Kidričeva 13.	25571-7
Koncert ob štirih- 17.10 Modemi ritmi; 17.30 Glasbeni intermezzo; 17.40 Poje ženskf in mešani zbor »Tine Rožanc« p. v. Franceta Pergerja; 18.00 Radijski leksikon: 18.10 Jugoslovanska- zabavna glasba; 18.30 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik:	20.00	Dimitri
Tiomkin; Glasba iz filma »Giant«
20.15 Tedenski zunanje - politični pregled: 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — IV. oddaja:
21.00 Lucijan Marija Škerjanc: 12 preludijev za klavir (Izvaja avtor)
21.15 Oddala o morju in pomorščakih- 22.15 Nočni komorni koncert:	23.10 Nočna serenada- 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
LOKALNI PROGRAM
\
14.00 Za prijatelje jazza:	14.30
Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta: 14.45 Razgovor z volivci; 14.55 — 15.00 Ljubljanska kronika.
TELEVIZIJSKI PROGRAM
STUDIO LJUBLJANA Kanal 10
11.15 Prenos otvoritve sejma Sodobne elektronike iz ljubljanskega Gospodarskega razstavišča:
12.00 Filmi o zanimivostih lz tehnike in znanosti.
predstave pri gledališki blagajni Rezervacije na telefon 32-020.
V okviru »Svetovnega dne varčevanja«, ki se praznuje - dne 31.' okt. 1958, sta zavodi Zadružna hranilnica in posojilnica v Ljubljani in Mestna hranilnica v Ljubljani v Mestnem lutkovnem gledališču naročila:	prva	6 pred-
stav (3 marionetne in 3 ročne) druga pa 2 predstavi (1 marionetno in 1 ročno). Vstopnice sta. zavoda razposlala kot dar mladim hranilničariem. Uprava- gledališča naproša prejemnike vstopnic, da se ravnajo točno po oznakah in prihajajo k predstavam za katere so bile - vstopnice izdane
BIBLIOTEKARSKI TEČAJ Od
3__14.	novembra.	Vsi,	ki	so	se
prijavili, naj pridejo 3. novembra ob 16. uri v Narodno in univerzitetno knjižnico.
DANCING v »SOCI«, jutri v soboto izjemoma odpade. Prihodnji bo zopet, redno v soboto 8. novembra ob 20. »Nedeljski ples« bo od 18. do 22. Igrajo »7 DIXIES«.
Zdravstveni dom Centert Dr. Jerše Marjan, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok Ista telefonska številka. Zdravstveni dom Vič:
Dr. Debevec Rado. Rimska 27 tel. 21-012. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje Trg mladinskih delovnih brigad od 8.—14. ure tel. 21-797 Zdravstveni dom Moste:
Dr. Debevec Rado. ZD Moste. Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Planinci! Obveščamo planince, da bo Koča pri »Savici« zaprta od 31. oktobra do 3. novembra 1958. Koča pri 7. jezerih'pa ne bo oskrbovana od 31. oktobra 1958 dalje.
Gojenci Zavoda za gluho mladino se iskreno zahvaljujejo stanovalcem hiše,/ Prešernova 4 za poklonjeni znesek 4.300 din namesto venca na grob umrlega dr Iv. Plessa.
Namesto venca na grob pokojnemu šolskemu upravitelju v pok. Antonu Germeku sta poklonili družini Bohinc - Zabukovec 2.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuje!
SPORED ZA PETEK KINO UNION:	japonski film —
»ATOMSKA BOMBA NAD HI« ROSIMO«. Tednik F. N, 43. — Predstave ob 15, 17, 19 lil H. •• Ob 10 matineja amer. barv. filma »DZUBILI«.
Danes zadnjikrat!
KINO KOMUNA: španski film — »SMRT KOLESARJA«. Režija J. A. Bardem. V gl. vi. Luda Bose. Tednik F. N. 43. Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
KINO SLOGA: madžarski film — »DVE PRIZNANJI«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Danes zadnjikrat.
KINO VIC: jugoslov. sovj. barvni film »ALEKSA DUNDIC«. Igrajo Branko Pleša, Tatjana Pilec-ka, Ljuba Tadič in dr. Predstave Ob 15. 17.-19 in 21.	"
KINO SOCA:	Jugoslovanska ki-
noteka predvaja v okviru festivala filmov Marcela Carnea franc film »OBALA V MEGLI« (1938). Igrajo: Jean Gabin. Mi-chele Morgan, Michel Simon in Pierre Brasseur.' Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
Dangs zadnjikrat!
KINO SlSKA: jugosl. franc. barv. einemascope film »MIHAJLO STROGOV«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—D ure in od 14. ure dalje. mladinski KINO LM Kotnikova 8: slovenski film »DOLINA MIRU«. Predstavi sta danes ob 10 in 15. Danes zadnjič. — Jutri zaprto.
KINO TRIGLAV: jugosl. film »NI BILO ZAMAN«. Tednik. V gl. vlogi: Boris Buzančič. Mira Nikolič. Predstave: ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat! LITOSTROJ: franc. barv. film — »MLIN LJUBEZNI«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
VEVČE:	franc. barv. film »LU-
KRECIA BORGIA«. Ob 20. DOMŽALE:	indijski barv. cine-
mascop film »BELO PERO«, ob 20.
BLED:	češki barv. film »GLAS-
BA IZ MARSA«, Ob 17 in 20. NOVO MESTO »KRKA«; lUSOSl.
film »KRVAVA SRAJCA«. ČRNOMELJ:	— meh. film »NE
ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«, ob 20.
KRANJ »STORZlC«:	ital. barv.
cinemasc film »IZGUBLJENI KONTINENT«, ob 16, 18 in 20. Ob 22 nemški film »PLAVI AN-• GEL«.
RADOVLJICA: jugosl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«, Ob 20. Za mladino pod 16 let starosti film ni primeren.
PTUJ: nemški barv. film »PIRO-SKA« ob 17.30 in 19.30. MURSKA SOBOTA:	avstr.-franc.
barvni Sim »CIGAN BARON«.
:« današnji dan leta 1941 je bil istituirari Slovenski narodno-, ■obodilni svet. katerega naloga bila brezkompromisna borba z
rpatorjem.
NEZNOSNO SRBENJE med prsti na nogah povzroča glivični lišaj. Razvoj glivičnega lišaja preprečuje »NOGIS«. Dobite ga v lekarnah in drogerijah.
pinlomirala je za Inženirja geo-
■ Marija Canžek iz Šmarja .jelšah. Iskreno čestitamo do-
:ači. i	'	■	.	■
OfVA ZDRAVNIŠKA dežurna : IZBA ZA NUJNE OBISKE \ BOLNIKOVEM DOMU OD 20. .,> 7. URE ZJUTRAJ. 03 NEDE-JAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
■ - v s t v c i n dom Rudnik:
;:r Jereb Marjan. Ižanska S. •>■1 20-167 v odsotnosti zdravni-kličite tel LM 20-500 ;v iveni dom šiška:
-- Gombač Nevenka. Černetova 31, tel. 22-831.
Nravstveni dom Bežigrad:
-jr Spiller Božidar. Lavričeva tel. 31-286. V odsotnosti z "-arnika kličite tel. LM 30-800
Drevi ob 19.15 uri koncert za zeleni abonma. Cenjene; abonente obveščamo, da bo koncert ob 19.15 uri zaradi odhoda Slovenske filharmonije na koncertno turnejo v Italijo.	=	j	•
Dirigent Sir Malcolm Sargent iz Anglije, solist Peter Toškov iz Beograda. Na sporedu —Vaughan Williams »The Wasps«. Brahms, koncert za -violino in orkester. Sibelius I. simfonija.
PODJETJA.
USTANOVE.
POZOR!
Čestitke za 29. november in Novo leto Vam hitro, okusno in poceni izdela reklamno propagandno podjetje
»JUG0REKLAM«
LJUBLJANA,
Kidričeva 5.
-•misija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»AVTO SERVIS«, Ljubljana, Prešernova 42,
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE PODJETJA
a stop službe takoj ali po dogovoru. Pliača po tarifnem . -.vikliku. Kandidat mora ime<ti ustrezno šolsko izobrazbo in vsaj nekajletno prakso v gospodarski organiiza-ciji.
6634-R,
Obvestilo SAP-TURIST BIRO v Ljubljani sporoča
Večje trgovsko podjetje v Ljubljani ■e j me takoj ali po dogovoru KNJIGOVODJE-SALDAKONTISTE, STROJEPISKE,
KORESPRNDENTE z znanjem tujega jezika, mene vloge z opisom Šolske in strokovne kvalifi-:je in dosedanjem službovanju dostavite oglasnemu miku pod »Stalnost«.	6623
Petek. Ji oKtobra Dežurna lekarna:	»Pri	gradu«.
Partizanska c. 1.
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Puget »Srečni dnevi«. Izven in za premierski abonma.
1. Vozni red na avtobusni progi Ljubljana - Polhov- Gradec se spremeni tako. da bo . avtobus vozil eno uro kasneje. Ta sprememba velja od 1. nov. 1958 do 1. maja 1959. Avtobus bo vozil vsak dan, z odhodom lz Ljubljane ob: 19.00 (vsak dan), 15.20 (ob delavnikih) in 8.20. (ob nedeljah in državnih praznikih).-.
2. Vozni red na avtobusni progi Ljubijana-Horjul se v • obdobju od 1. nov. 1958 do 1. maja 1959 prav tako spremeni; Avtobus bo vozil ob delavnikih, z odhodom iz Ljubljane ob 15 20 in 19.00. — Vozna cena Ljubljana - Horjul 110 din.
3. Kakor lansko leto, uvajamo s 1. nov. 1958 delavsko avtobusno progo Ljubljana-Vodice-Utik. — Avtobus bo vozil qb. delavnikih z odhodom lz Ljubljane ob 15.30. Vozna cena Ljubljana — Vodice 110 din, Ljubljana-Utik 130 din. Proga bo obratovala od 1. nov. 1958 do 1. aprila 1959.
4. Gbenem sporočamo, da bodo naši avtobusi dne 1. in 2. nov. 1958 obratovali- oba dneva kot ob nedelj ah.	.' .
Cenjeno občinstvo prosimo, da vzame to na znanj^&.
SAj?-TIiRlŠT filRO
OPERA
Petek. 31. okt., ob 15: Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA. — Leoncavallo:	GLUMAČI.
Abonma Petek popoldanski, — Opozarjamo, da bo začetek te predstave izjemoma ob 15. uri! Sobota, 1. nov. ob 19.30; Verdi: TRUBADUR. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji).
Nedelja, 2. nov. ob 19.30: Puccini:	MADAME	BUTTERFLV.
Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Abonente reda D prosimo, da blagorodno in z razumevanjem oproste spremembo predstave v četrtek, ko je bila namesto napovedane opere »Crne maske« uprizorjena opera »Don Pasquale«. — Sprememba je bila zaradi bolezni v ansamblu neizogibna in je bila abonentom reda D sporočena v četrtek lahko samo po radiu.
Abonente reda Petek popoldanski posebej opozarjamo, da je začetek današnje predstave za ta abonma izjemoma že ob 15. url.
V »Trubadurju« v soboto. 1. novembra pojejo glavne vloge solisti: Attilio Planinšek, Hilda H61-zlova. Bogdana Stritarjeva in , Marcel,. Ostaševski. V nedeljski _ uprizoritvi »MSdaale Bntterflv« na " nastopijo Vilma Bukovčeva, Miro Brajnik. Vanda Ziherlova in Vekoslav Janko. Obe predstavi sta Izven abonmajev. Vstopnice so že v prodaji.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA
Petek. 31. okt. ob 20: Manzari. — »Naši ljubi otroci«. — Abonma Kolektivi B. Vstopnice so tudi v prodaji Mladini ni primerno. Sobota. 1. nov. ob 20: Audry: — »Soledad«. Izven.
Nedelia. 2. nov., ob 20: Manzari. »Naši ljubi otroci«. Izven. — Mladini ni primerno.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Sobota. 1. nov. ob 20: I. Borštnik »Stari Ilija«. ljudska igra. Izven.
Nedelja. 2. nov. ob 20: I. Borštnik:	»Stari Ilija«. ljudska igra.
Izven.
Prodprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-850.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Petek, 31. okt. ob 17: J. Fengov-N. Simončič:	»Zlata	ribica«. —
Zaključena predstava za Zadružno hranilnico in posojilnico.
Sobota. 1- nov. ZAPRTO.
Nedelja, 2. nov. ob 11 in 15: — Oscar \Vilde; »Srečni princ«. Izven.
ROČNE LUTKE Resljeva 36
Petek. 31. okt. ob 10: W. Karsch-J. Pengov:	»Težave Peteršilj-
čkove mame«. Zaključena predstava za Zadružno hranilnico in posojilnico.
Nedelia. 2 nov. ob 9.30: A. Pap-ler:	»Hudobni graščak«. Gosto-
vanje v Domu JLA.
Ob 17: A Papler: »Hudobni graščak«. Izven.
Ponedeljek, 3. nov. ob 10: N. Sl-mončič-J.Pengov:	»Medveda lo-
vimo«. Gostovanje v Gornjem gradu.	_
Ob 14: N Simončič - J. Pengoy: »Medveda lovimo«. Gostovanje v Rečici ob Savinji.
Ob 16; N. Simončič-J. Pengov: »Medveda lovimo«. Gostovanje v Mozirju.
Torek, 4. nov. ob 9: N. Simončič-J. Pengov:	»Medve.da lovimo«.
Gostovanje v Šoštanju.
Ob 11 in 13; N. Simončič - J. Pengov:	»Medveda lovimo«. —
Gostovanje v Velenju.
Ob 15: N. Simončič-J. Pengov: »Medveda lovimo«. Gostovanje v Šmartnem ob FakL — Prodaja vstopnic za nedeljske predstave od četrtka dalje na upravi Resljeva, c. 36 od 10—12 ure (razen sobote in nedelje) in pol ure pred pričetkom,-
radio
. s.oo—8,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti: 8.15—8.40 Pester spored izvajajo mariborski solisti; 8.40—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10
fdetmovsko podjetje z železom in železnino v LRH
išče
J3S s sedežem v Ljubljani, Celju ali Mariboru.
bgoji:	poznanje žel ez ni riške stroke in potreb 'tržišča,
'onudbe pošljite v oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »ŽELEZAR« 65S4-R
SPORED ZA PETEK
RADIJSKI PROGRAM
Poročila:	5.05,	6.00.	7.00.	8.00,
10.00, 13.00, 15.00. 17-00, 19.30, 22.00,
23.00, 241oo.
5.00 — 8,00 Pisan glasbeni sbo-red; 6.40—6.45 Naš jedilnik;: 8.05 Uverture in arije.; -8.40 Variete na valu 327.1 m (Ponovitev oddaje z dne 26. X 1958.); 9.40 Narodne pesmi v pisanem zaporedju:	10.10
Dopoldanski simfonični koncert; 11.00 Za dom in žene; 11.10 Sre-
PR0ST0RE ZA PISARNO IN SKLADIŠČA
premiera filma
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih
odnosov
varne farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK«, Ljubljana, Celovška 135
vzamemo v najem. Potrebne adaptacije izvršimo na lastne stroške.
Ponudbe pošljite v oglas, oddelek pod »Nujno« 6569-R,
Zadružno obrtno podjetje AGROSERVIS, LJUBLJANA, sprejme
RAČUNOVODJO
z daljšo prakso v vodenju knjigovodskih poslov. Pismene ponudbe pošljite na naslov: AGROSERVIS, Ljubljana, Draga 41. 6026-R
Podjetje
MOTO M0NTA2A Novo mesto - —
Zagrebška cesta 18-20
sprejme; ekonomista za pred kalkulacij e, komercialista za prodajo, več strojnih tehnikov, več strojnih ključavničarjev, več ključavničarjev, več strugarjev, več variicev, več tapetnikov, avtoličarjev, več avtokleparjev, več administrativnih moških in ženskih moči,
večje število nekvalificiranih delavcev ža pri-. Učitev v navedene poklice.
Nastop službe možeh takoj ali po dogovoru.
6633-R
3. novembra v unionu
. z p i s u j e naslednja mesta:
1. PRAVNEGA REFERENTA,
2. REFERENTA za nagrajevanje dela (tarifna
vprašanja);
3. 2 ELEKTRIČARJEV (delovno mesto v Mengšu); i. TRANSPORTNIH in POMOŽNIH DELAVCEV.
Za mesto pod 1. je potrebna pravna fakulteta z nekaj .rakse. — Za mesto pod 2. je potrebna popolna srednja
;oia in praksa v gospodarstvu (zlasti na področju na-jrajevanja dela). — Za mesto pod 3. je potrebna opravi/ena učna doba in izpit ter praksa.
Pismene ponudbe sprejema podjetje do 10. novembra 1958.	6621-R
PLETILNI STROJ štev. 8/80 cm, znamke »Stoli«, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. 25540-4 PRAŠIČEM dajajte »Optovital« — kokošim »Jajceplod«! Ing. Prezelj. Ljubljana, Wolfova 3.
25545-4
DVA ELEKTRIČNA RADIATORJA
po 10 reber prodam. Naslov v ogl. odd.	25561-4
PODGANE, miši, voluharje po-končujte! Ing. Prezelj. Ljubljana Wolfova 3.	25546-4
RADIO kupim. Prednost imajo znamke-’ »Braun« in »Grundig«. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Gotovina«.	25557-5
ZIMA JE PRED NAMI! Želite kvalitetno blago za plašč in obleko? Ko pridete v Trst, se oglasite - v trgovini »Londontex«, kjer vam bodo postregli s kvalitetnim angleškim nacionalnim blagom za plašče in obleke. Pri nas dobite tudi naylon perilo, bunde, dežne plašče, kravate, moške in ženske nogavice itd. Nekaj cen; ženske naylon nogavice po 290 Lit, moške po 170 Lit. plastični dežni plašči, moderni po 1500 Lit. Flanela za pižane po 180 Lit meter. Direktna prodaja iz tovarne do potrošnika. Kakovostno in poceni. Postreženi boste solidno- in v domačem jeziku. Posebni popusti za jugoslovanske kupovalce. Pošljemo vam lahko tudi po pošti. Torej oglasite se . v »Ma-gazzini Londontex«, Trst, Via Galatti 18. pri glavni pošti.
25563-11
V TRST VAS PELJE POT? Potem ne pozabite da je le nekaj korakov od glavne postaje velika manufaikturna trgovina »Ma-gazzini ali a stazione«, via Celli-ni 2. Dobili boste veliko izbiro blaga in konfekcije: vetrne jopiče, dežne plašče, kraitke in dolge ameriške bunde, dežnike, balonske plašče, spominske predmete. italijanske in angleške tkanine naj boljših znamk. — S tem odrezkom vam priznamo posebn popust.	*	2876-4
| »M E T A L K A«,	%
♦ trgovsko in uvozno pod- *
♦ jetje, Ljubljana,	♦
X	sprejme	X
|	SKLADIŠČNE	|
|	DELAVCE	|
♦	za svoje skladišče v ♦
♦	Vižmarjih.	♦
♦ Zaželeno je, da stanujejo ♦
♦ v Vižmairjih.	♦ X Zglasite se pari vodstvu • X nabavno-ptrodajnega * od- | X delka v Ljubljani, Titova ♦
♦ cesta 33.	6624-R	♦
KOMISIJA za sprejem in odpoved delovnega odnosa pri podjetju Ljuibljana-Transiport, Ljubljana, sprejme: obračunskega referenta ozir. referentko, . pogoj srednješolska izobrazba, prometnega dfsponenta, visokokvalificirane in kvalificirane avtoelek-tričarje, visokokvalil. in kvalificirane avtomehanike, visokokvalificirane in kvalificirane avtokleparje, šoferja C in D kategorije, uslužbence z znanjem materialnega in obratnega knjigovodstva. Pogoj sred. šolska izobrazba. — Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja Ljubljana-Trans-port. Ljubljana, Celovška c. 164.
25532-1
29. oktobra 1958 je v New Yorku umni moj dobri brat
Čanje s Caterino Valente; 11.30 Slovenski narodni motivi v priredbah za klavir- 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v novembru; 12.25 Benjamin Ipavec - Bogo Leskovic; Serenada za godala (Ljubljanski komorni orkester dirigira Bogo Leskovic); 12.45 Petnajst minut s pariškimi pevci p v. Varela in Baillya; — 13.30 Zaključni prizori slavnih oper; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Vojko Novak: Ankica; 14.35 Za ljubitelje popevk —vmes ob 14.15-Radijski foto-tečaj: 15.40 Iz svetovne književnosti — Par Lagergvist: Z liftom v pekel: 16.00
dr. Alojzij Kuhar
8	/	SLOVENSKI	POBOCEVfiLEC	/	St.	m
MEJE ŽIVLJENJA
človeku 35 lel.
Omenjene živali so več ali manj udomačene. Med divjimi živalmi tako visokih starosti ni. Slučaj in borba za obstanek jo preprečujeta. Tiger doseže 14 let,’ kune 8, jazbeci 16. Sledijo krastače, ki pa jim ljudska vražjevernost pripisuje večjo starost. Na splošno moremo trditi, da žival tem dalj živi, čim večja je in obratno.
Ptiči so izjeme. Krokarji dosežejo 69 let, pelikani in kondorji 52, orli in sove 56. Znane so papige, ki dočakajo v kletki tudi do 140 let. Kakaduji so častitljivi devetdeseti etniki, medtem ko večina ostalih, ptic, ki žive v naravi, ne doseže zavidljive starosti.. Tridesetletna sraka, razni arktični ptiči in 14 let stare race so verjetno med najstarej Šimi.
Jegulja je rekorder med ribjim svetom. Njenim 56 letom se približa samo še krap s 47 leti. Zlate ribice žive do 30 let, vise ostale ribe pa le redkokdaj dočakajo dvajset let. Večina jih pogine med desetim in dvajsetim letom.
Trčenje ladje in kito
Ladja »Sovjetska zveza« je v Ohotskem morju trčila z velikim kitom. Z ladje so sporočili naslednje podrobnosti: Ladja je plula z brzino 17 milj. Kit je plaval prečno na smer plovbe ladje in je očitno precenil svojo hitrost. Ladja ga je presekala.
Povprečna starost oukev -= giblje med 250 in 300 leti. Večina ostalih dreves pa odmre preden doseže 150 let. Sloviti angleški hrast se more ponašati s starostjo 500 let, medtem ko ne. katerj sorodniki cipres dosežejo tudi 1000 let.
Želve z otočij Galapagos in Seychelle so edini primer metu-zaiemske starosti pri živalih. Navadno žive od 100 do 150 let, nekatere pa tudi do 200 let. Od vseh sesalcev — od miši pa do kita — le redke vrste prežive človeka. Po statistikah trgovske družbe Bombay-Burma, je od 17 tisoč udomačenih slonov 9 odstotkov dočakalo 55 do 65 let, 2 j odstotka pa več kot 65. Znan je slon, ki je poginil v ameriškem živalskem vrtu pri starosti 85 let.
Konj je pri sesalcih na drugem mestu. 50 let stari konji niti niso zelo velika redkost, eden pa je dočakal nič manj kot 62 let. Najstarejši osel je poginil pri 47 letih, medtem ko iz raznih živalskih vrtov poročajo še o "naslednjih rekordih pri sesalcih: povodni konj — 41, nosorog — 40, razni medvedi — 30 do 34, opice — 42 let.
Lastnik nekega psa je trdil, da je žival stara 35 let. Dokazani so pa primeri, ko so bili psi 20 let stari, medtem ko je osemnajstletni pes že manjša redkost. Mačke žive povprečno dalj časa. Mnogo jih dočaka 20 let, tri pa so poginile, ko so bile stare 39, 31 in 27 let. Življenjska doba’ kitov ne preseže 30 let. iNe-koč so ulovili redek primerek, za katerega so domnevali, da se 37 let star. Zužel-kt ne žive dolgo, nič kaj prijetna pa ni ugotovitev, da je neka trakulja živela v
MetuzaJemi so v naravi prav tako redki kot med ljudmi. Samo drevesa žive dalj od človeka in edino redke vrste orjaških želv dosežejo povprečno starost, ki je navadni zemljan ne pozna Najstarejše drevo na svetu je verjetno ogromna cipresa, ki raste na pokopališču vasice Santa Maria de Tule v južni Mehiki. Visoka je 50 metrov, medtem ko je po širini ne prekaša nobeno drevo. Njeno deblo je namreč 25 metrov jiebelo. Nihče ne ve, koliko je stara, domnevajo pa, da najmanj 5000 let. Največja starost drevesa je 4000 let. Ko so posekali velikansko sekvojo, ki se ponaša s tem rekordom, so skrbno prešteli njene letne kolobarje. Podobno store pri večini posekanih sekvoj in ni redek primer, ko naštejejo več kot 6000 kolobarjev, kar da 3000 let.
PO POVESTI SAMUELA fcCOVlUA i~ R»«E Ml Ul MUSTER.
Drobiž
Britanska medicinska revija .ie objavila strokovni članek nekega zdravnika, ki trdi, da visoke ženske pete na čevljih niso zdravju škodljive. K tej njegovi trditvi je pa nemška medicinska revija objavila ortopedsko statistiko, iz katere je povzeti, da oboli od 100 žena. ki nosijo zmeraj visoke pete. v petih letih 60 rfa obolenjih nog. Kdo ima prav?!
Najmlajša francoska filmska producentka je Michele Dimitri. Stara je 19 let. To ni tako zelo čudno, kajti njen oče je predsednik združenja filmskih izposojevalnic!
Danke se morejo zavarovati proti samstvu. Ako ostane zavarovanka neporočena, dobi v starosti rento. Nasprotno se Danci ne morejo zavarovati na enak način.
Neka pariška krojaška niša je organizirala tečaj »Kako se morem elegantno oblačiti«* Naistareiša udeleženka tečaja je bila stara 81 let.
Mlad zakonski mož iz Mu-scatine <Iowa) je oklofutal svojo ženo. ki ga je zaradi tega tožila. Sodnik je prisodil tožencu kazen, da mora skozi tri mesece pošiljati svoji ženi enkrat tedensko šopek rož. Zakc-nca se nista ločila.
Da Danskem je izšel pred-is, po katerem morajo gradi-telii novih hiš z več kot osem stanovanji obvezno postaviti svojim stanovalcem tudi — otroško igrišče.
Statistike pravilo, da bo Anglija v nekaj letih dežela, kjer bo razmeroma največ žena. V drugih deželah se razmerje med obema spoloma uravnava z rojstvi, v Angliji oa postaia tn razmerje vedno boli enostransko — v korist ali škodo ženskega spola?
Med snemanjem filma »Krasno poletje« je opazil režiser Georg Tressieir med statisti tip starca (na sliki je označen s puščico), ki mu je bil tako všeč, da ga je pritegnil v prizor na živinskem sejmu. Po končanem snemanju se je izkazalo, da je »starec« v resnici odlično maskirana igralka Barbara Riitting. Ta njena potegavščina je izzvala veliko smeha in zabave, obenem pa je režiserja opozoril nase — masker. Na manjši sliki v kotu vidimo Barbaro med maskiranjem.
235.	Ko se je Peter pobiral, je jezno zažugal prijatelju: »Kaj misliš, da sem odskočna deska! Najraje bi poslal kamen za teboj!« Jim mu ni odgovoril. Pridno je plezal kvišku in že je sedel na rogovili pred duplom. Korito je postavil v rogovilo ia začel lomiti ostanek trhle veje, da bi razširil odprtino. Peter je pozabil na svojo jezo.
dbctCjnovod če$ (CvtdUCiete
ma osem tednov. Njihov podvig da slutiti, kakšno delo čaka bodoče kolonizatorje tujih planetov. '
Presenetljivo odkritje
William Jessop in J. J. Saville iz Sheffilda sta odkrila preprosto sredstvo, ki izboljša kvaliteto katerekoli žage za 60 odstotkov. Žago je treba potopiti v raztopino alkohola in toluena. Mešanico so začeli že marsikje prodajati, kajti vsaka žaga po tej nenavadni kopeli odlično re_ že tudi mehke kovine
ZA ŠOFERJE - fiMATEIUE
Na križišču se pojavi pred tabo popolnoma nepričakovano drug
voz in nimaš časa ustaviti. ~r'»i storiti?
brez dvoma najvišji na svetu, je 30 kilometrov dolg. Kabli so deloma iz aluminija, deloma iz bakra. Nosi jih 231 kovinskih stebrov, katerih višina se giblje med 20 in 45 metrov. Postavitev daljnovoda je bila ena naj več j ih tehničnih pustolovščin našega časa. Štirje francoski tehniki, ki so vodili dela, so kot alpinisti živeli pod šotori s kisikovimi aparati na obrazih. 200 domačinov je delalo nepretrgo-
Perujski in francoski inženirji so speljali tri kable z napetostjo 130 tisoč voltov čez Cme Cordilliere, ki dosežejo višino 4700 metrov. Daljnovod, ki je
Noč groze dveh gluhonemih
Dva gluhonema turista sta se vozila v motornem čolnu ob obali Jiitlanda, ko jima je zmanjkalo goriva. Bila sta izpostavljena volji vetra in morskega toka. Videla sta ladje, približala sta se celo obali, a klicati na pomoč nista mogla, plavati pa ne znala. Ko je proti jutru nasedel njun čoln na peščino, sta morala čakati še nekaj ur, preden ju je opazil čuvaj na svetilniku in ju rešil.
Boj proti prahu
Prah. zlasti cementni, ki ga je veliko v raznih tovarnah in podjetjih, je izredno škodljiv. Menijo, da gre 30 odstotkov izrabe strojev na njegov rovaš. Avstrijski izumitelj Karl Rec-tor je izumil posebno snov, ki zadržf ves prah pri tleh. Uporabil je kavčuk, ki vsrka pod vplivom posebnih katalizatorjev prašnate delce. Tekoči kavčuk razmažejo po tleh, sušijo ga 24 ur, nakar je praktično za vselej sposoben, da vsrkava in zadržuje prah.
Pet sto stoletnikov
V mestih ih vaseh doneškega premogovnega bazena v Ukrajini živi nad pet sto starčkov in stark, ki so dosegli in presegli sto let življenja. Strokovnjaki z medicinskih fakultet so proučevali življenje nekaterih med njimi. Ugotovili so, da je najstarejša med njimi 118-letna N. N. Iskanderova, ki živi v mestu Stalino. Ta sodobnica Gogolja in Cerniševskega se dobro spominja številnih dogodkov pred sto leti,' med drugim zlasti ukinitve fevdalne oblasti plemstva leta 1861. Zdravniki poudarjajo zlasti značilnost vseh teh- starčkov in stark, da so vsi delali večino življenja.
bodisi v industriji, poljedelstvu
ali pa pri gospodinjskih delih.
236.	Prestrašil se je za tovariša, saj so se čebele v temnem oblaku pognale iz drevesa in v gručah sedale na Jimovo glavo in ramena. Peter pa ni zaslišal bolečega krika. Jim je bil eden tistih redkih ljudi, ki jih čebele sploh ne pikajo. Peter seveda ni vedel tega in je z odprtimi usti občudoval tovariševo hladnokrvnost.
Na zadnji modni reviji v Londonu je manekenka JChristina Gregg dokazala gledalcem, da nova damska nogavica ni občutljiva niti za trnje niti za ogenj. Izdelovalci trdijo, da je nogavica praktično neuničljiva.
Tako.i zavri, da zamenjaš hitrost, obdrži krmilo v oblasti ter v zadnjem mogočem trenutku spusti zavoro in obrni na desno, tako da spustiš tuje vozilo mimo na svo‘: levi.
IZ DfiNUŠMT**
VODORAVNO:	1. vinska trta ob
hiši. 7. francoski inženir, po katerem se imenuje stolp v Parizu. 8. sladkovodna r:ba. 9. oziralni zaimek, 10. reka v Pakist-inu, 11. pleme, 12. stavčna nikalnica, 13. ime več ogrskih kraljev, 14. notranji izloček žlez, 16. običaji.
NAVPIČNO:	1.	gorska skupina v
Retijskih Alpah (najvišjii vrh 4052 m). 2. glavno mesto Saudske Arabije. 3. francoska poročevalska agencija. 4. začetnici filmskega Igralca, ki je igral Cvrano de Bergeraca, 5. izrez pri ženski obleki. 6. imen filmske igralke Valli. S. zdravilo Ppoti malariji. 11. angleški filmski režiser (Carol), 13. mesto v Piemontu, južno od Torina, 15. okrajšava za »kvadratni«.
REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. geoid, 6. kamini. 7. oaza, 8. Dr.. 9. Brajnik. 11. Ot. 12. lega, 13. koleno, 15. Inari.
237.	»Saj ga bodo še umorile!« se je bal, toda za bojazen mu ni preostalo veliko časa. Čebele so zletele navzdol in se brenče zakadile vanj. S prestrašenim krikom jo je Peter ubral v grmovje in se zaril med gosto listje. Ko se je čez dolgo časa ojunačil in pokukal iz grma, je imel obraz od čebeljih pikov že tako otečen, da je komaj gledal.
i-ag me je premotil, da sem se odločil za v
»
Ena izmed granat — najbrž je bila štiripalčnica — je udarila v zadnji konec mostu, eksplodirala, odnesla del kadilnega krova in skrivenčila dvajsetm.il im etrski top. Nekaj kosov. lahkega zunanjega okrovja je viselo od "trupa, toda važnejši deli niso bili poškodovani.
Dobro je bilo,, da nismo vzpluli prezgodaj ali da nas ni nihče prisilil, da bi se takoj potopili, ne da bi popravili okrovje. Ko smo pognali osrednji induktor, je pokazalo, da bi ga nazobčani kos jekla, ki je bingljal v neposredni bližini, najbrž utegnil poškodovati. Preden je Tom oznanil, da se lahko spet potopimo, je preteklo več kot eno uro. Do konca patrulje smo morali prepovedati izhod na kadilni krov.
Dve noči pozneje je prišla vrsta na na-s. Nekaj pred luni- • nim vzhodom smo zagledali na vzhodnem obzorju oblak črnega dima in zapluli za njim. Dve uri pozneje sta se iz dima izluščili dve ladji, ki sta pluli druga za drugo kaki dve milji vsaksebi. Tokrat je pokazal radar za začetek razdaljo štirih milj in tako izpričal, da dela bolje, da sta ladji večji, ali pa oboje hkrati. Nekaj časa smo jima sledili, ujeli njuno smer in hitrost — dvanajst vozlov, smer sever, cikcak. Bili sta brez spremstva.
Izbrali smo si položaj pred njima in nekoliko na desno od njiju in čakali, da bosta spet zavili. Takoj, ko se je to zgodilo, smo zasukali krmilo tudi mi in tedaj se je razlegla po površju čedalje močnejša pesem dizlov. Bilo je kot vseskozi jasno, mimo in toplo. Nad nami so utripali milijoni zvezd. Luna je bila^že visoko na nebu; njen odsev se je svetlikal na črnih bokih naših dveh tarč. Najbolj črno je bilo obzorje na severu, torej tam, od koder smo se jima približevali. Toda vidnost je bila tako velika, da ni bilo pametno tvegati. Nastopiti bomo morali naglo in prav tako naglo opraviti z njima.
Naž kljun je bil nenehoma naperjen proti sprednji ladji; ko smo se približali na strelno daljavo, smo spremenili kurz. da bi obdržali'ta položaj. Hitrost smo povečali, a ne do skrajnih meja, vendar smo se jim precej približali. Na prvo ladjo bomo izstreSIi tri torpede in na drugo tudi tri, tiste štiri pa,
ki so v ceveh na krmi, bomo prihranili za primer, da bi bilo treba med zmedo, ki bo nastala po napadu, vnovič streljati.
Tri ladje so se urno približevale druga drugi. Mi, ki smo pomenili lovca, smo že imeli obruriek, kjer so nam njuni. za>-šeitniki že puščali kri; oni, divjad, pa so padli v past tokrat. Naglo smo se jima bližali in v vfdnem polju mojega ^daljnogleda sta postajali ladji čedalje večji. Čutil sem, da mi bije srce čedalje hitreje in da se mi živci napenjajo. Zdaj smo jima bili že zelo blizu — bili sta tolikšni kot skedenj, še večji kot skedenj. Jasno sem ju razločil: navadni trgovski ladji, ne dost^ drugačni kot, ladja Q, ki smo jo videli dve noči prej: takrat se mi je sleherna podrobnost, ki je značilna za ta tip, vrezala globoko v spomin. Še malo bliže — približaj se jima, tako se jima približaj, da n,e boš mogel zgrešiti — tukajle je sprednja ladja, stara tovomica z visokim dimnikom, ki spušča veliko dima ... zdaj nam razkriva že skoraj vso širino boka — prav gotovo nas ne morejo videti...
»Razdalja!«
»Ena-pet-dvalo*at nič!« Tisoč pet sto yardov. Položil sem daljnogled v ležaj TBT, pomaknil navpično črto na jambor in ga pokrival nekaj, dolgih sekund.
»Streljajte!«
»Ogenj!« Slišal sem Jimovo povelje iz opazovalnega stolpa. Morje je bilo dovolj mimo, da sem začutil rahel sunek, ki je naznanjal, da je riba zapustila ležišče. Trije sunki. Tri ribe. Njihove bele sledi so se naglo iztegovale in posegale po pryi tarči.	■
»Zamenjajte tarčo!« Obrnil sem TBT na zadnjo ladjo.
»Zamenjali smo tarčo!« Zamišljal sem si Keitha, ki vstavlja novi položaj in vrti gumbe z vso hitrostjo, ki mu jo dopušča stisnjeni prostor. Ker sta bili hitrost in smer enaki kakor za prvo tarčo, .je moral spremeniti samo položij in razdaljo.
Toda zdaj nismo bili v ugodnem položaju. Druga ladja je bila predaleč, preveč oddaljena od krme prve ladje. »Krmilo popolnoma levo!« sem zavpil povelje, ki je bilo namenjeno
krmarju in mikrofonu hkrati. Naglo smo se zasukali na levo in pustili torpedne sledi, naj še v dolgih, belih črtah rišejo proti usodi. Čakati je bilo treba še kakih trideset sekund.
»Krmilo na sredo!« sem rekel. In ko nas je zavoj pripeljal na najboljši kurz za napad na novo tarčo: »Plovi naravnost!«
»Naravnost!« je- prišel odmev od Oregona skozi vrata. Da bi zaustavil obračanje, je premaknil krmilo nekoliko proti desni, ujel pravi kurz in umiril krmilno kolo. »Stalno na dva-dva-osem!«
»Dajte jo n<a dva-tri-nič!«
»Da, dva-tri-nič!*
V ostrem kotu cmo divjali proti drugi ladji. Bila je tako daleč zadaj, da nas je prizadevanje, ki naj bi ujelo kar najboljši strelni položaj za napad na prvo tarčo, pripeljalo vse preblizu smeri druge ladje. A zdaj se' ni dalo storiti nič drugega kot to, da nadaljujemo tisto, kar smo začeli.
Ko smo tako drli po vodi, sem nenadoma začutil njeno pljuskanje, v ušesih pa žvižganje vetra. Walrus se je nagibal rahlo naprej in potem spet rahlo nazaj. Tam spredaj je povesil nos pred majhnim valom, se ustavil, preden ga je preplavil, vzdignil kljun v plemenitem, blagem umiku in ga spet mehko pobesil. Rebra, nabita na njegovem lesenem krovu, so se jasno očrtavala v beli vodi, ki je pljuskala po zunanjem oklep” tankov, nekaj čevljev pod krovom, izmenoma črna in na videz trdna, nato smaragdnozelena in črno-belo osenčena v nežnih odtenkih; sleherno podolžno rebro jasno očrtano, sleherno jekleno prečno rebro vrinjena trdnost, ki ni imela ne globine in ne dolžine. Ko smo tako dirjastili dalje in dalj$, se mi'je zdelo, da se nabijajoče rjovenje dizlov ujema z razbijanjem mojega srca.
Tole je bilo nekoliko bolj nevarno kot napad na prvo ladjo. Vse, kar bi morala ta ladja storiti, je bilo to, da bi se obrnila za kakih trideset ali štirideset stepinj — in že bi se znašli v neprijetnem položaju. Tedaj bi se približevali s kljunom proti kljunu in v tem primeru bi ji morali mi pokazati svoj bok.