Ameriška Domovina 71-Jl/1'E R1 G/* Ul—H O/W1 E' AMCRICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 18, 1961 SLOVENIAN morning Newspaper ŠTEV. LX - VOL. LX Težave s Polaris | Novi grobov^ Louis Oswald Vojna mornarica je razkrila, I Na domu hčere v Toledo, O., da ima Z atomskimi pod- je preminul 84 let stari Louis mcrnitami, opremljenimi s Oswald. Poprej je živel na 8916 Polaris raketami težave. Še vedno I St. Clair Ave. Bil je vdovec, soproga Louise je umrla sept. 1960. Tukaj zapušča otroke Mario Perz, Roso Anetzberger, So-phio Sparks, Friedo Koenig in Johna, brata Franka ter več WASHINGTON, D. C. — Prepričanje, da so Sovjeti daleč pred nami v gradnji in šte- vil,, ™ket. h drugih sorodnikov. Pogreb bo Pripravilo Združene države do * ob 8;]5 .z Jos Zele pospešile gradnjo ji :S^)vi ’ b. zavoda na tega, da so atomskih podmornic, opremljenih z raketami vrste Polaris. Prva izmed njih je odplula že koncem lanskega leta na položaj. Sedaj jo prid.o na dan, da je pri izstrelitvi Polaris raket izpod vodne gladine se vedno precej težav. Mornariški, strokovnjaki se trudijo, da bi našli napako in orožje izpopolnili do perfektnosti. Trdijo, da se jim je sedaj to že skoro posrečilo. A-tomska podmornica Robert E. Lee bo v kratkem izvedla vr- 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Filipa ob devetih, nato na Kalvarijo. John H. Smith Zadet od srčne kapi je preminul v Fontani, Calif., kjer je bil dva meseca na počitnicah, John H. Smith, star 68 let, stanujoč na 927 E. 287 St., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Josephine, roj. Jezerc, hčer Mae Možina, brata Franka in Matta, sestre Anno Jerina, Mary Gorshe, Josephine Kaffert in Alice Chri- Uto preskusov, ki „.i ^ | jo, ali je težava v celoti odstranjena ali ne. s Vprašanje je bistvene važnosti, ker bo raketa Polaris v bližnji bodočnosti povečala domet od sedanjih 1,200 na okoli 2,500 milj. število z raketo o-premljenih podmornic tudi naglo raste. Trenutno sta dve na položajih, dve se jima bosta pa pridružili v nekaj tednih. V gradnji je 19 podmornic, ki bodo stale okoli štiri bilijone. V , novem proračunu je v za n jel) predvidenih še 1.3 bilijona. Po sedanjih načrtih naj bi imele Združene države do 1. 1965 skupno 29 takih podmornic s 464 raketami Polaris v službi. ^ovi glavi padli v ZSSR MOSKVA, ZSSR. — Slabi pridelki preteklo jesen so povzročili v vodstvih posameznih držav v Sovjetski zvezi nepričakovane snremembe. Med njimi je tudi Loncem tedna objavljena odsta-vitev iprvega tajnika Komiunisti-ČT: snnfoaia Uldzhabayeva. Obdolžen je bil velikih “politi-dni napalk” in “ponarejanja šte-vd'k o pridelku bombaža.” Poleg njega je bil odpuščen in izključen iz Komunistične parti- v Preserju. Bil je član Društva Euclid Loyalites No. 158 SNPJ ter Pevskega društva “Slovan”. Zaposlen je bil v Addressograt' Multigraf, dokler ni bil upokojen. Pogreb bo iz Jos. Zele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Dan in čas še nista določena. Lorene Zore Sinoči je v University bolnišnici umrla tri in pol leta stara Lorene Zore z 1037 E. 70 St., hčerka Stanleya in Lillian, roj. Oblak. Zapušča tudi sestro Susan. Bila je članica Društva sv. Janeza Krstnika št. 137 ABZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Angela Rožic V nedeljo zvečer je nenadoma umrla v Mt. Sinai bolnišnici 46 let stara Angela Rožic s 6622 Bliss Ave., rojena v Clevelandu. Na Poljskem so volili Pri nedeljskih volitvah v državni zbor in krajevna zastopstva je nastopila samo Fronta narodne edinosti in seveda tudi — zmagala. VARŠAVA, Polj.. — V nedeljo se na Poljskem volili sejem (narodno skupščino), pa tudi pokrajinska in občinska zastopstva. Kandidate je postavila samo Fronta narodne edinosti, kot je to običaj v vseh komunističnih diktaturah. V Fronti povezane komunistična, kmečka in demokratska stranka so si naprej razdelile število poslancev, seveda na temelju, da ima komunistična partija absolutno večino. Okoli 60 kandidatov je pripadalo “neodvisnim,” med katerimi so tudi zastopniki skupin, ki tvorijo nekako topozici-jo vladi. Vlada Vladislava Gomulke je prišla še lani v precej oster spor s katoliško Cerkvijo. Ko so se bližale volitve, je skušala javnost pomiriti, da ne bi ta svoje nerazpoloženje proti njej pokazala na volišču. Ob lepem pomladanskem vremenu se je baje udeležilo volitev blizu 80 odstotkov volivnih upravičencev, ponekod pa seveda tudi do 95 odstotkov in celo več. Ljudstvo naj bi tako potrdilo štiri leta staro “poljsko pot” v komunizem, kot jo zastopa V. Gomulka. Ta pot je bila v prvih letih še nekajn samostojna, v zadnji dobi pa se je zelo močno približala moskovski. -----o------ Glavni poštar predlaga 5 c. za navadna pisma Sovjetski kozmonavt dobil novo stanovanje MOSKVA, ZSISR. — Poleg časti in slave je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin dobil tudi praktično darilo — novo stanovanje v eni novih stavb ob nekem širokem bulevarju Moskve. Stanovanje ima po sodbah po-znavalcevv moskovskih razmer nemara tri spalnice, kuhinjo s plinskim štedilnikom in kopalnico. V to stanovanje se bo Gagarin preselil s svojo ženo in hčerkama ter s svojimi starši. -------------o----- Na vrsti je Angola Pretekli teden je prišla do ta- BOJI NA KUBI SE NAGLO BLIŽAJO SVOJI ODLOČITVI Nasprotniki komunistične vlade Castra so se na več krajih utrdili na bregovih Kube in skušajo prodreti v notranjost otoka. — Vodniki upora napovedujejo odločitev za danes, ko “se bodo dvignile ljudske množice” proti svojim tlačiteljem. — Castro in komunistični svet obtožujeta Združene države. Te odločno zanikava jo vsako udeležbo v sedanjem oboroženem uporu. Iz Clevelanda in okolice I/. bolnišnice— Rose Blaž z 2117 Ralph Ave. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice, kjer je prestala operacijo. Zdravi se doma. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave v bolnišnici. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Protikastrovske sile so se v noči od nedelje na ponedeljek in včeraj zjutraj izkrcale na raznih delih Kube, da sprožijo in podprejo narod-j prostorih, ni upor proti Castrovemu režimu, ki je izdal narodno revo- v bolnišnici— lucijo in začel uvajati v deželi komunistično tiranijo. Glavni skupini sta se izkrcali na južni obali pokrajint Las Villas Seja— Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima jutri, v sredo, ob navadnem času sejo- v običajnih Ana Erste s 1623 E. 49 St., čla- v } —------,-------------- -------,------ - , . niča Slov. sokolic, je v St. Vin- ko obsežnih napadov upor- v bližini Bay of Cochinos in v vzhodni pokrajini nedaleč od jcent Charity bolnišnici. Obiski nikov, da je. Portugalska Santiaga. Več manjših skupin naj bi se izkrcalo na raznih |so dovoljeni! morala poslati vojaška °ja'| drugih krajih otoka, da bi zmešale Castrovo obrambo. Izkr-; pozdru i_ &nia- Icavanje so podpirala letala, ki so privažala padalske sku- °R 'clanxak in Rev Gnido- 1 Pine in vof4e potrebKine Skupina v Las Villas je prod, la baje že okoli 25 milj globoko v notranjost m se bliža gla- | znanccnl drave iz viWwtje vni cesti, ki teče iz Havane v Santiago, pri Colonu.___________1 e partije v Tadžikistanu Tur- Tukaj zapušča moža Franka, ičer Elaine, sina Franka, mater Slophio Lukasik, sestri Florence Yerick in Cecelio Dmitruk ter brata Walterja Lukasik. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogreb, zavo- F tudi sam predsednik tadžikan-1 da v cerkev sv. Vida ob 9.30, sLo vlade Nazaršo Dodkudojev. | nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. John Nocum Včeraj je umrl v Metropolitan bolnišnici John Nocum z 1282 E. 17 St. Pogreb ima v o-sikrbi Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. Joseph Bartol Danes zjutraj je umrl Joseph so zre- | Bar tol z 10101 Elizabeth Ave. Ferfoliev Otroci in televizija PALO ALTO, Calif. — Stan-°rd Un. Press poroča o anketi, .1 Je ugotovila, kdaj se otroci za-tn° zanimati za televizijo. Tretjina otrok začne gledati sPorede, ko so stari 3 leta, s če-hUm letom jih gleda že dve tre-Jjini otrok. Od otrok, ki J1 2a otroški vrtec, gleda televi-1 Pogreb ima v oskrbi ^jo že 80%. Otroci pri šestih le-j pogreb, zavod. 1 gledajo televizijo povprečno Ve^ uri na dan, pri 10-12 letih La že 3.4 ure 'Potem zanimanje za televizijo WASHINGTON, D. C. — Kot pred njim Eisenhovverjev glavni poštar tako je predložil tudi sedanji E. Day povišanje poštnine za navadna pisma od 4 na 5 centov. V enakem razmerju hoče povišati tudi vse ostale poštne pristojbine. Ameriška pošta ima letno visok primanjkljaj; za tekoče proračunsko leto je predviden na 843 milijonov. Glavni poštar bi rad ta primanjkljaj odpravil. Po njegovem zahteva zdravo gospodarstvo, da mora pošta kriti svoje izdatke z dohodki. Če bo Kongres njegove predloge odobril, bo po računih glavnega poštarja ostalo v prihodnjem letu celo nekaj malega prebitka. Kongres za povišanje poštnih pristojbin ni posebno navdušen, ker se boji, da bi to u-tegnilo imeti med volivci slab odmev. LIZBONA, Port. — Pozornost sveta je bila v zadnjem času obrnjena v Afriki največ na Alžirije, kjer zahtevajo muslimanski domačini svobodo in neodvisnost, na Kongo, kjer se bore konservativci in levičarji za oblast v deželi, in na Južno-gfriško unijo, kjer imajo belci vso oblast in pravice, črno prebivalstvo, ki predstavlja tri četrtine celote, pa je brez njih. Sedaj se je nepričakovano pojavila portugalska Angola, ki je doslej veljala za enega najmirneiših predelov črne Afrike. Do prvih nemirov, izgredov in napadov črncev n^ belce je prišlo pred dverrfi meseci’.' Ti so se pretekli teden ponovili v takem obsegu, da je morala uprava An. gole zaprositi za vojaške okrepitve iz same Portugalske, Tam je predsednik vlade Salazar sam prevzel vojno ministrstvo in izvedel še nekaj drugih sprememb v vladi, nato pa poklical pod orožje večje število rezervistov. Pretekli četrtek je več tisoč upornih domačinov napadlo vas Učna, pri čemer je bilo večje število ranjenih in mrtvih. V boj so posegla letala, ki so obstreljevala napadalce s strojnicami. Uporniki v Angoli dobivajo pomoč iz Konga. Portugalci trdijo, da so v ozadju upora komunisti, ki jih podpirajo Sovjetija in njeni afriški zavezniki. 2ačn, ce pojemati. Lii Tako pravi anketa. Vzgojite- Brezposelne podpore v marcu okoli $450,000,-000 WASHINGTON, D. C. — De- Predsednik namerava poslati člane kabineta na agitacijo po deželi C&.OUDY 1 so te statistike ravno ne vese- [ lavsko tajništvo ceni, da so zna-•l0- Imajo dosti razlogov za to. |šale podpore brezposelnim tekom marca okoli $450,000,000. Podpor je bilo deležno okoli 3 milijone brezposelnih; 2.5 mili- Vremenski |j°na brezposelnih sta morala živeti brez njih; deloma brezposel-, .ni niso izpolnjevali pogojev, de-pT€TOK loma so podpore že izrabili ali pa niso zanje prosili. Mislijo, da znaša svota izplačanih podpor nekako 30% mezd, ki so jih brezposelni izgubili, ker so bili brez pran: Oblačno in hladno, dopoldne I dela. lla let a vanje snega. Najvišja v delavskem tajništvu upajo, ernperatura 43. | da bodo b r e z p oselne podpore Mrtve in žive ribe Neki munchenski trgovec z ribami je razpisal nagradni natečaj, v katerem je obljubil precej rib in gotovino kupcu, ki bo naj-pravilneje odgovoril na vprašanje, zakaj je mrtva riba težja od žive. Prejel je vse mogoče odgovore vmes tudi pravcate razprave, nagrade pa ni bilo treiba podeliti, saj je navsezadnje jasno, da ni mrtva riba v praksi nič težja od žive.” začele padati z aprilom. Vseka, kor bo tekom leta brezposelnim verjetno izplačano okoli 4 bilijo ne dolarjev, torej toliko kolikor tekom krize v 1. 1958. Takrat je bilo na tem znesku udeleženih kakih 8 milijonov brezposelnih delavcev; ko so namreč eni delo dobili, so ga drugi začasno izgubili. WASHINGTON, D. C. — Ko so se senatorji in kongresniki vrnili z velikonočnih počitnic, so trdili, da so dobiil doma vtis, da je Kennedy postal bolj priljub-jen, kot je bil. Koliko je resnice na teh trditvah, se ne da reči. Marsikateri kongresnik ali senator je namreč takim izjavam primešal tudi nekaj svojih želja. Čim manj se namreč domača javnost briga za Kennedyeve zakonske načrte, tem lažje jim Kongres nasprotuje. Dežela mu nasprotovanja ne bo zamerila. Kennedy je vkljub temu skleni iz previdnosti, da bo poslal najbolj zgovorne člane svojega kabineta, kot so Goldberg, Hodges, Freeman, Udall in Ribi-coff, na agitacijska potovanja. Njihova naloga bo v tem, da vzbudijo več zanimanja v naši politični javnosti vsaj za najvažnejše Kennedyeve zakonske predloge. ------o------- NAKOP ŽELEZNE RUDE Država New YoHk je v nakopu železne rude na 4. mestu v deželi. Poročila o izkrcavanjih in bojih na Kubi so precej nejasna. Gotovo je le to, da so borbe ostre in da je Castro v veliki premoči. Ne smemo pozabiti, da ima on okoli 300,000 dobro oboroženih mož, med tem ko uporniki gotovo doslej niso izkrcali na Kubi preko 5,000 oboroženih borcev. Uspeh ali neuspeh upora proti Castrovemu režimu za-visi od podpore, ki jo mu bo dalo kubansko ljudstvo. Vodje u-pornikov trdijo, da se bo to danes ali jutri dvignilo proti svojim zatiralcem. Miro Cardona, predsednik kubanskega narodnega sveta, ki vodi boj proti Castru, je v nedeljo objavil, da se je borba za svobodo začela. Nato je odšel iz New Yorka, brez dvoma v nameri, da s svojimi sodelavci po prvih uspehih upornikov odide na Kubo in proglasi novo vlado. Ta bo zapi’osila za priznanje države Lat. Amerike, ko bo dosegla to, pa tudi za pomoč v boju proti Castru, če se bo temu dotlej uspelo držati. Castro dolži Združene države Zunanji mini ster Castrove vlade Raul Rca je v Združenih narodih obdolžil Združene države za napad na Kubo. Ameriški poslanik Stevenson je vse obdolžitve zavrnil kot neosnova-ne, pa pri tem povedal jasno, da so ameriške simpatije na strani upornikov. Podobno izjavo je dal kasneje tudi državni tajnik Dean Rusk napet in nihče ne ve, kam se bo razvoj obrnil. v Brit. Col. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Martina Pevec ob 10. obletnici smrti. V četrtek ob osmih bo> v cerkvi sv. Filomene sv. maša za H^uščev se obrnil na Kennedya WASHINGTON, D.C. — Danes zjutraj je predsednik sovjet-j P°L- Josefa Cepek ob 1. oLletni- ske vlade Nikita Hruščev poslal !ci smrtL p r e d s edniku ZDA Kennedyu brzojavko, v kateri poziva Združene države, naj ustavijo napad na Kubo. Zatrjeval je, da je njegova resna želja zmanjšati mednarodno napetost, da pa je vedno nevarnost, da se krajevni vojni požar v današnji dobi razširi do take mere, da ga ne bo mogoče več omejiti. Napovedal je vso pomoč Castru. V Moskvi so hude demonstracije. Več tisoč demonstrantov je skušalo napasti ameriško poslaništvo, pa jih je policija razgnala. -------n------- Rdeči vohun prijet v Izraelu JERUZALEM, Israel. — Oblasti so objavile, da je bil prijet dr. Izrael Beer, rez. polkovnik izraelske armade, ki je imel dostop do dobrega dela ta j n v obrambnem ministrstvu. Prijeti je bil rojen na DunajiU, pa se preselil v Palestino 1. 1938. Bil je med vcd:niki priprav Haganah za neodvisnost Izraela 1948. Pripadal je levičarski stranki Mapam, pa nato prešel v stranko predsednika vlade Ben Gu-ricna Mapai. Prijeli so ga, ko je prav izročal tajne dokumente nekemu za- Pogreb— Pogreb Mihaela Valentiča, doma iz vasi Dane pri Divači, bo v četrtek ob osmih iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob deve-i tih. nato na Kalvarijo. Pogreb pok. Caroline (Breskvar) Miklavčič bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30. v Washingtonu. Ta je povedal stopniku neke komunistične dr- prav tako jasno: “Ni nobenega dvoma glede simpatij ameriškega ljudstva za one, ki žele biti svobodni, pa naj bo to v daljnih predelih sveta ali pa v naši soseščini. Mi nismo indiferentni glede vdora komunistične zarote v to hemisfero. Ta je šele v preteklem decembru izjavil, da hoče uničiti vse svobodne ustanove v vseh delih sveta ...” Rdeči obljubljajo pomoč Castru LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska poročevalska služba Tass je objavila, da so Sovjetska zveza in njeni zavezniki pripravljeni pomagati Castru, ni pa povedala na kak način. Nikita Hruščev je pred meseci grozil, da bodo sovjetske rakete branile Kubo, če bo ta napadena. V zadnjem času je o teh raketah molčal. V svobodnem svetu pričakujejo z bojaznijo nadaljni razvoj. Svetovni položaj je postal trenutno zopet zelo žave. Vuhunstvo je priznal češ, da je prepričan, da bo komunizem končno zmagal in da nima smisla, da bi bil Izrael na strani ozadju sporov med Anglijo in Francijo je iudi cena — pšenice! i PARIZ, Fr. — Tudi Anglija ima svoje težave s tistimi svojimi farmarji, ki pridelujejo pšenico. Za spremembo od A-merikc je ne pridelajo dosti, zato pa imajo zelo veliko stroškov z njo. 'Ang’eski farmar ne more torej konkurirati s tujo pšenico, ki jo mora Anglija uvažati iz Kanade, Avstralije in Južne Amerike. Angle ;ka vlada mora radi tega podpirati pridelovalce pšenice; da bi imela pri tem čim manj sitnosti, jim daje podpore v višini raalike cene med domačo in uvoženo pšenico. Tako angleški farmarji nimajo zgube od uvožene pšenice, angleški potrošniki pa imajo cenen kruh. Ta sistem ni po godu Franciji. Francoska vlada podpira poraženih. Zaprtemu so dali ■ farmarje na ta način, da drži menda na razpolago revolver, da bi napravil samomor, kar pa je odklonil. Zadnje vesti VIENTIANE, Laos. — Uporniki so dosegli nove vojaške uspehe v Južnem delu države. U-spelo jim je skoro prodreti do meje Tajske. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Rusk je v imenu Združenih držav zahteval od cene za pšenico na visoki ravni, radi česar je kruh v Franciji dražji kot v Angliji. Francoski sistem podpiranja farmarjev so sprejele v glavnem tudi vse ostale države Skupnega evropskega trga. Ker bi Anglija tudi rada vstopila v skupni trg — največ radi ameriškega pritiska, — zahteva Francija od nje, naj preide na tak način podpiranja farmarjev, kot je v navadi v Evropi. Anglija tega noče Moskve pojasnila o njenem napraviti, ker bi morala povi-odgovoru na predlog ustavit- šati ceno pšenici in podražiti ve sovražnosti v Laosu. LUANDA, Angola. — Uporniki sc polili z bencinom hiše zavzete vasi in to do tal požgali. Portugalsko vojaštvo se trudi, da bi uporniške skupine zajelo in uničilo. kruh. Kaj takega bi angleški potrošnik ne prenesel. Tako se je vprašanje, ali naj Anglija pristopi v Skupni trg, zataknilo na vprašanju, ali naj se podraži kruh za an-leškega potrošnika. t Ameriška Domovina A-/VV E ■* I <='% l%l^-M O M I fill? St Olmir Are. — HEndenoa 1-062* — Clevalajui S, Okla National and International Circulation PublUbwt daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Pt&Usher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobavac NAROČNINA i Zodiajene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 tor one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 76 Tues., April 18, 1961 Konjunktura in brezposelnost Ko je predsednik Kennedy poslal Kongresu svoje prve predloge za pobijanje gospodarskega zastoja — to je bilo začetkom februarja —, je dostavil, da bo njegova administracija v aprilu zopet presodila gospodarsko stanje dežele in videla, ali so potrebni še novi koraki za boj proti krizi. Za Kennedya se je torej približal čas za novo presojo in odločitev. Svoje misli bo najbrže povedal v kratkem, ko bo začel obravnavati davčna bremena naše dežele. Med tem si naše gospodarstvo samo beli glavo z vprašanjem, kje smo, ali na koncu krize ali v začetku konjunkture. To vprašanje je postalo pereče že samo po sebi; dva pojava, ki nista nič v zvezi, pa vendar močno vplivata na gospodarstvo, pričata o tem. Na eni strani vlada na borzah konjunktura, kot je ni upal nihče prerokovati. Cene delnicam rastejo brez prave gospodarske osnove, obenem pa raste tudi borzni promet in dosega številke, ki jih je treba iskati pred leti. Še danes gleda mnogo poznavalcev borznega življenja in treznih presojevalcev sedanjega gospodarskega stanja z nezaupanjem na borzna dogajanja. Bojijo se, da za prometom na borzah tiči preveč optimizma in še mnogo več špekulativne podjetnosti. Na drugi strani brezposelnost ne popušča in ni nikjer nobenega znaka, da bo kmalu začela stalno padati. Kar sedaj zadržuje naraščanje brezposelnosti, je običajna vsakoletna pomladanska konjunktura, ki ima čisto sezonski značaj. Kdor torej trdi, da smo na prelomu med krizo in novo konjunkturo, naj pove, zakaj se to ne čuti v zmanjševanju števila brezposelnih? Kako je torej s trenutnim stanjem, našega gospodarstva? Večina gospodarskih strokovnjakov misli, da je gospodarska kriza dosegla dno, da pa nov gospodarski vzpon še ni prišel v svoj zagon. Številčnih dokazov še nima nihče za to trditev, vsakdo pride do svojega zaključka le po zunanjih znakih. Ali je presoja pravilna, bodo pokazale številke šele čez par mesecev, precej jih namreč statistika ne more sestaviti in prekontrolirati. i Istega mnenja kot strokovnjaki so tudi voditelji velikih ameriških podjetij. Nihče pa se z nikomur ne strinja v odgovoru na vprašanje, kdaj se bo začela prava konjunktura, kako velika bo in koliko časa bo trajala. Kdor o tem govori, samo ugiba in tudi prizna, da samo ugiba. Ugibanj je torej na stotine. Ne moremo vseh presoditi, omejiti se moramo samo na vprašanje, ali gospodarske konjunkture res lahko omilijo brezposelnost. Da jo gospodarske krize zmeraj zaostrijo, tega nihče ne taji. Povojno nihanje med konjunkturami in krizami nas je še enkrat opozorilo na dejstvo, da krize bolj povečujejo število brezposelnih, kot ga konjunkture zmanjšujejo. To nas navede na misel, da brezposelnost ni samo odvisna od konjunkture in krize, ampak tudi od drugih gospodarskih pojavov, ki niso v nobeni zvezi z valovanji v gospodarskem življenju. Med najvažnejše spada gotovo napredek v tehniki proizvodnje in v njeni racionalizaciji, odnosno mehanizaciji. Vzemimo na primer kmetijstvo. Čim manj je v njem zaposlenih samostojnih farmarjev in poljedelskih delovcev, tem več pridelamo deželnih pridelkov. Proizvodnja nekaterih pridelkov nam je že prerastla čez glavo: ne vemo, kani s pšenico, koruzo, pavolo, jajci itd. Vsako leto se pojavi nad-produkcija v kakem novem pridelku, kar navadno pomeni novo podpjiranje farmarjev v breme federalnega proračuna. Podobna je slika v proizvodnji premoga; čim manj je tam zaposlenih rudarjev, tem večja je produkcija premoga. Podoben položaj se nam obeta v jeklarski industriji: čim manj je zaposlenih jeklarjev, tem več bi lahko proizvajali jekla. Značilen je položaj v avtomobilski industriji. Njena letna zmogljivost bi lahko postavila na naš domači trg okoli 10 milijonov motornih vozil vseh vrst, dočim sedanje naše blagostanje more kupiti letno samo 5-7 milijonov. Nespametno bi bilo postavljati nove avtomobilske tovarne. Ker je zmogljivost letne proizvodnje večja od povpraševanja po novih avtomobilih, se med avtomobilskimi podjetji bije hud boj za vsakega kupca, ki je na nesrečo avtomobilskih tovarn postal manj izbirčen v opremi avtomobilov, zato pa zahteva nižje cene. Tovarne ne morejo torej izrabiti svoje polne zmogljivosti, na drugi strani pa morajo s povečano mehanizacijo proizvodnje znižavati proizvodne stroške. Vse to gre v breme zaposlitve avtomobilskih delavcev. Tudi tam doživljamo pojav: čim manj delavcev najde kruh v avtomobilski industriji, tem več vozil lahko tovarne producirajo. Pred podobnim gospodarskim razvojem stojijo tudi ostale industrijske panoge. Vse po vrsti bodo rabile zmeraj manj delavcev, zato pa proizvajale zmeraj več. Industrija odpade torej kot tista gospodarska panoga, ki bi v bodočnosti mogla dati kruha novim množicam delovnih ljudi, ki prihajajo vsako leto na delovni trg. Zanjo bo veljalo isto, kar velja danes za kmetijstvo: čim manj delavcev, tem večja je proizvodnja. Iz tega se je nekaj naučila samo tista struja med gospodarskimi strokovnjaki, ki trdi, da brezposelnosti ne bomo zmanjšali s konjunkturami, ampak s prevzgojo brezposelnih delavcev. Delavci ne smejo biti danes navezani samo na eno stroko ali na eno tovarno. Misliti morajo tudi na potrebo, da bodo morali iskati kruh v takih gospodarskih panogah, ki jim niso ravno prirastle k srcu. Federacija jim z brezposelnimi podporami pomaga samo začasno, ne pa trajno. Drugi malo opaženi vzrok brezposelnosti so spremembe v povpraševanju po blagu. Še pred zadnjo svetovno vojno je vsak potrošnik ostal pri svojih običajnih nakupih, ni jih menjal cela leta. Danes je njegov okus čisto drugačen, padel je pod vpliv mode. Potrošnik menja svoje nazore o tem, kaj res nujno potrebuje. Ker za vse nima denarja, opušča nakup dosedanjega blaga in ga nadomešča z nakupom nove vrste. Menjavanje okusa potrošnika ustvarja hitre zastoje v proizvodnji, sedaj v eni, sedaj v drugi gospodarski panogi, vsak tak zastoj pa rodi brezposelnost. Zmanjka na primer denarja za počitnice, pa to takoj čutijo vsa turistična gostinska in prometna podjetja. To smo videli lansko poletje. Brezposelnosti ne smemo torej vezati samo s krizo in konjunkturo; rodijo jo lahko tudi pojavi, ki niso v zvezi z valovanjem gospodarskega življenja. I BESEDA IZ NARODA | Eichmanu - kje je in za kaj? Cleveland, O. — Senzacijski, množični pTocesi pred vseh vrstah sodnij, so v stoletju, v katerem živimo, neka moda. Diktatorske vlade se jih redno poslužujejo. Da ne sežemo predaleč, naj omenimo velik proces v Moskvi, ko je nekaj let pred zadnjo svetovno vojno diktator Stalin začel in izvedel velik proces, glavni obtoženec je bil maršal Tuhačevski, obtožen veleizdaje, ker da je skušal dobiti zvezo z Nemčijo. Stalin se je v tem procesu iznebil tudi vodilnih ruskih Judov in tako skoraj očistil stranko pomembnih judovskih voditeljev. Toda družba Stalin-Molotov ni imela potem nobenih pomislekov, da ne bi sklenila z isto Hitlerjevo Nemčijo nenapadalno in obrambeno pogodbo. V Jeruzalemu v Palestini je sedaj pred sodiščem Eichmann, načelnik oddelka v nemškem ministrstvu za iztrebljenje Judov. Eichmann ni bil med kanoni, kot so bili Hitler, Goering, Goebbels, Ribbentropp in drugi, ki so, v kolikor so ostali živi, ob koncu vojne prišli na znani proces v Nuernbergu. Morda bi bili tja postavili zavezniki tudi Eichmanna, če bi ga bili zajeli. Ta je pobegnil v Argentino, kjer so mu dovolili politični azil. Judje Evrope, posebno preostali člani sicer poklanih družin, so se zakleli, da Eichmanna dobijo v roke in so ga v Buenos Airesu v resnici ugrabili. Med Argentino in med judovsko državo Izrael v Palestini, v imenu katere so ti agentje delali, je prišlo do izmenjave protestov, nato do političnega barantanja, a končno do nekega sporazuma, da je Eichmann le ostal v judovskih rokah. Prav po principu: volk sit, koza pa cela. Spričo tega procesa se pojavita dve vprašanji, pravno-politično in propagandno. Te vrstice naj služijo le kot kažipot, ne za Jude, ne proti njim, ne za Eichmanna, ne proti njemu, vsak si naj ustvari svojo sodbo. Že stoletja, če ne od nekdaj, gre za rešitev dveh važnih vprašanj, ali je človek človeku zver, :ali pa angel. Oba tabora sta si edina v tem, da mora biti med ljudmi neki red in tako smo prišli, seveda počasi, da organiziramo velike družbe — DRŽAVE. Da se ta red ohrani, je ta država izdajala, izdaja in bo še izdajala postave, zakone, ki zapovedujejo, kaj se mora izvršiti in kaj se ne sme delati, narediti, sicer pa v nasprotnem slučaju mora vsakdo, kdor krši to postavo, nositi posledice. Država je postavila tudi organe, ki naj zakone izvršujejo, vedno pa povsod in vedno časovno in krajevno za svojo državo, za svoje državljane. Vse po zakonu! Zakon naj go- vori! Ta občutek ima in ga imamo mi iz starega kraja, ga imamo iz novega sveta, ga imajo vsi državljani, ker je ta občutek, kateremu pravimo pravni čut, civiliziranemu svetu privzgojen, danes naravnost že vrojen, povsod tam, kjer ni enostavnega surovega nasilja, surove sile. Kdor priseže zvestobo Ameriki, kliče ameriške postave za pričo. Ni razlike, ali je država mala ali velika, povsod izdaja postave zase in za svoje državljane, povsod velja pravna resnica, da mora biti že izdana postava, če naj kdo potem odgovarja za posledice, če te postave ni ubogal. Poznamo tudi pogodbe o izročitvi tujih državljanov, če se ti zatečejo v drugo državo, ker so v svoji državi izvršili kak zločin. Toda tudi te pogodbe jasno določajo, v katerem slučaju se ta zločinec lahko izroči svoji državi. Pravni čut, ki ga imamo v sebi, nam tudi narekuje prav naturno gledanje na svet in je v ljudeh, da ne more biti kazni, kjer ni bilo že poprej e zakona, ki. bi bil to kazen predvidel. Torej, ko je bil zločin izvršen, popreje je že moral biti zakon, ki ga je prepovedal. Pa če tega zakona ni? Potem pač ni odgovornosti, ni kazni. Naš pravni čut, ki se velikokrat tudi javno izraža, pravi sam sebi, da je veliko bolje, če se 99 obtoženih oprosti, čeprav so sumljivi, kakor pa, če je obsojen eden, jasno — po nedolžnem. Predsednik Združenih držav Kennedy je tudi pisatelj. Za nekatere svoje knjige, kakor n. pr. za knjigo “Prophile of the Man of Courage”, je dobil celo najvišjo ameriško literarno (Pulitzer) nagrado. V tej knjigi je obdelan tak mož, ki je imel pogum — pokojni ohijski senator Robert Taft. Taft je bil eden redkih mož v Ameriki, ki je trdil, da znani proces v Nuernbergu v Nemčiji ni imel zakonite podlage, ker ni bilo izdanega zakona, ki bi obravnaval v naprej slučaje, kot so se obravnavali v Nuernbergu. Če pa ni bilo zakona kot ga je imel v mislih Taft, potem po Taftu ni bilo odgovornosti, logično, tudi ne — kazni. Judovski državni tožilec, ki zastopa obtožnico, se je na procesu Eichmanna zatekel enostavno k izgovoru, da nekdo je moral začeti pravdo zoper Eichmanna in ker je šlo za dejanja proti Judom, jo je sedaj začela judovska država — Izrael. Če imamo pred očmi gornje vrstice in njih vsebino, posebno obravnavanje pravnega čuta, ki naj bo povsod kažipot, vodnik življenja držav in narodov, ko .vendar gre za zakonito pravico za zakone, za postave, imejmo tudi pred očmi tole: Judovska država Izrael je bila ustanovljena formalno 15. maja 1948. K življenju ji je največ pomagal tedanji ameriški predsednik Truman. Sedaj bo lahko prav vsakdo, ki je sledil gornjim vrsticam, razumel zakaj težave s procesom Eichmanna. Logično: takrat, ko naj bi Eichmann v Nemčiji izvrševal moritve Judov, takrat kake judovske države, kot je danes Izrael v Palestini, sploh še ni bilo. Logično tudi, da, če je ni bilo, tudi ni mogla izdajati in ne imeti lastnih postav in zakonov in kje je sedaj svetovni pravni čut? Ali je ta pravni čut ranjen, užaljen? Na to vprašanje naj odgovori vsak za sebe. Ne za Jude, ne proti njim, ne za Nemce! Sodbo naj si ustvari sam zase — VSAKDO! Drugo vprašanje je propaganda. Trdi se, da naj bi bil Eichmann kriv, ali sokriv pokolja šest milijonov Judov v nemških koncentracijskih taboriščih, oziroma v taboriščih, kot so jih Nemci med vojno organizirali, niso bili samo Judje, marveč vsi, ki so bili nasprotniki nacistov in so prišli s silo prignani v ta žalostni prostor brez sonca. Ko Judje govorijo in operirajo s številko šest milijbnov poklanih Judov, samo v teh taboriščih in kasneje drugod, moramo postati previdni in obstati pri številki 6,000,000. Znana človeška slabost je, da radi operiramo s številkami tako, da se z njimi več igramo kot pa, da bi jih postavili na trdne temelje. Imejmo pred očmi število 6,000,000. Precejšnje je število znanih, čeprav ne velikih držav, ki s svojim skupnim številom prebivalstva tega števila niti ne dosežejo. Imejmo pred očmi dejstvo, da so se Nemci borili raztepeni skoraj dobesedno po celi Evropi, pa tudi v Afriki, pa tudi po vseh morjih sveta. Veliki Anglež Winston Churchill je vojne dogodke popisal v obsežnih knjigah. Tudi razgovore, ki jih je imel nazadnje v Moskvi s Stalinom. Ko so bili Nemci poraženi pri Stalingradu in se je začel nemški umik, začetek konca — je Churchill stavil Stalinu vprašanje, kako visoke so dosedanje nemške izgube in koliko žrtev bo nemška vojska do konca vojne še predvideno utrpela. Odgovor Stalina: Že pet milijonov mrtvih, kak milijon ali milijon pa pol ima nemška vojska še pričakovati do konca vojne.” Zopet: sodbo o zatrjevanih šestih milijonih Judov naj si ustvari vsakdo sam, ko namreč tehta vrednost o teh šestih milijonih judovskih žrtev samo v nemških koncentracijskih taboriščih. Ali je proces Eichmanna namenjen ogromni judovski propagandi doma in na tujem? Za odgovor bi človek navajal besede predsednika judovske vlade brez dvoma velikega moža, stebra sedanje države Izrael Ben Guriona. Mož je v resnici velik človek! Amerikanskim Judom, ki so bili v Palestini in katere je vabil, naj pridejo tja, je dejal dobesedno: “Samo pri nas v Palestini boste čutili, da niste Judje — z drugimi besedami, ne bodo kazali za vami s prstom kot povsod v drugih državah, tudi v Ameriki — glej ga, ta je pa Jud!” Zopet: tudi v tej točki naj si vsakdo ustvari svojo sodbo! Dr. L. Č. -------O------- DEKLE NA SMETEH Po veseli zabavi v hongkon-sikem hotelu, kjer prenočujejo le Američani, je natrkana gostja, ki se je v zgodnjih jutranjih urah: hladila na oknu, kar na lepem padla z drugega nadstropja. Na pol nezavestna, vendar predvsem od strahu, je obležala, čeprav se na kupu smeti ni poškodovala. Mimo sta prišla Kitajca; eden izmed njiju je zmajal z; glavo: “Kaj vse mečejo Američani v smeti!’ Z gozdom bodo boljše gospodarili Kako so novi komunistični gospodarji uničevali slovenske gozdove v prvih letih po vojni je splošno znano. Tedaj je na deset in deset tisoče kubičnih me-trvo lesa segnilo, ker so ga posekali, pa ga nato pustili ležati v gozdovih. Polagoma so prišli novi gospodarji k spoznanju, da tako ne more iti dalje, ker bi lesa prekmalu zmanjkalo. Posek so omejili in celo kmečki gospodarji ne smejo sekati v svojih gozdovih brez posebnega dovoljenja občine'. Za petletko 1961-1965 so sklenili, da bodo izkrčili del ravninskih in gričevnatih gozdnih površin, zato pa zasadili z gozdom področja hribovskih kmetij, ki so za moderno obdelavo s stroji neprimerna. K tem gozdovom mislijo zasaditi še plantažne nasade, ki naj bi naglo raistli. Skupno sečnjo lesa bodo v letih 1961-1965 povečali na 350,000 kub. me. trov ah za 12%. Posebno povečali jo bodo letos. Lani so posekali tri milijone kulb. metrov lesa. Skušali bodo doseči, da bodo leta 1965 sekali le okoli 72 odstotkov prirastka; 68 pri iglavcih, 79 pri listavcih. Od 4C kar na 100 dinarjev! S. L. piše v “Delu,” da je komunalna ustanova Javno kopališče povečala cene za prho od 40 na 100 dinarjev, čeprav je to eno skrajno nelkomfortnih in neprimerno vzdrževanih kopališč ter mi z novimi cenami uvedla nobenih izboljšav. Javno kopališče je za Ilirsko Bistrico z več kot 4,000 prebivalci zelo pomembno, ker je tam število zasebnih kopalnic zelo malo. S. L. meni, da pride na vsako zasebno kopalnico v Ilirski Bistrici .30 do 40 oseb! Edino javno kopalnico obiskuje zaradi podražitve kljub vsemu ]q 20 do 30 oseb! Vsekakor je to vzgledna skrb “ljudskih” oblasti za narodov blagor! “Mama, kako imenujemo ta sestavni del?” Talko je vprašal slovenski o-trok svojo mamico, ki mu je kupila igračo, izdelek ‘“Mehanoteh-milke” v slovenski Izioli. Igrači je priložen zvezek s slikami vseh sestavnih delov — v “srbohrvaščini.” Slovenska tovarna je torej poskrbela za srbskega in hrvaškega otroka, ne pa za — slovenskega. Tudi znamenje časa in razmer! Postrežba v senci postrežnine Ko so komunisti zavladali v Sloveniji, so proglasili napitnino za enega izmed velikih grehov kapitalističnega sveta, ki v socialistično družbo ne spada. Letos s 1. januarjem so jo uvedli znova pod imenom “postre-žmima.” K vsakemu računu v gostilnah, restavracijah in hotelih priračunajo sedaj 10% za postrežbo. Ta seveda v veliki večini gostišč ni nič boljša kot je bila. O tem poroča ljubljansko “Delo takole: Restavracija RIO, dopoldne. Sedla sva skoraj v prazno restavracijo in čakala. Nihče se ni zmenil za naju. Potem je prišla mimo servirtka, ki je šla poklicat natakarja. Minilo je deset minut in končno se je prikazal, čez pet minut je prinesel naročeno pijačo in čez nadaljnih pet minut pečenice na žaru. Nato je na naju pozabil. Pojedla sva in čakala zopet deset minut, da bi poravnala račun. Nato sva se dvignila, oblekla plašče in se napotila iskat natakarja. Ujela sva ga na hodniku. . . K računu je prištel 10% za postrežbo. V restavraciji “Miklošičeva klet” zaračunajo postrežnine celo pri juhi, ki jo gost odnese domov. V restavraciji “Pri levu” sla i poročevalca “Dela” čakala 45 minut, predno ju je sploh kdo prišel pogledat. K računu so seveda pripisali 10% za “dobro postrežbo”! Na kolikor toliko dobro postrežbo sta poročevalca naletela v gostilni “Pri Mraku.” Te kratke slike iz ljubljanskih gostiln in restavracij so stvarna podoba socialističnega in socializiranega gospodarstva. Nata-kariji in vse ostalo osolbje se smatrajo za uslužbence, uspeh ali neuspeh podjietja jim je na splošno malo mar, važno za nje je le, da dolbe svojo plačo . . . Javno “ljudsko imetje” je sirota, ki jo vsi izkoriščajo, nihče pa se ne briga za njeno zdravje in počutje! Hitrejši promet na glavnih progralh Jugoslovanske železnice so do. bile iz Združenih držav večje1 število Diesel lokomotiv, ki bodo omogočile hitrejši promet na glavnih železniških prograh. Za poletje bodo uvedli celo ekspresni tovorni vlak na progi Beo-gr ad-Muenchen. Kako to doseči? Dr. France Bučar je v ljubljanskem listu “Delo” napisal vrsto člankov o tem, kako uravno-vesti cene. V enem teh člankov je zapisal: Spoznanje, da je za naše gospodarstvo nujno uravnovesiti cene, je eno; drugo pa je, kako to doseči. Priznati je treba, da je mož napisal veliko, ko je iskal rešitev, toda vsega tega bi se zlahka rešil, če bi se podal v Slovensko izseljensko matico in se pogovoril z njenim tajnikom A. švaj-garjem. Ta je nedavno v dveh dolgih člankih napadal Ameriško Domovino, ker je pisala o draginji in inflaciji v Jugoslaviji. Dokazoval je, da se je vse to rodilo v glavah njenih urednikov, ker da je v Jugoslaviji vse sijajno, da inflacije tam sploh niškoli ni bilo in da so življenjska raven naglo dviga . . . A. š. seveda mi omenil, da je Titova vlada določila prvi tečaj za dinar ha 50 dinarjev za 1 ameriški dolar, da pa ga je po 15 leti morala že na 750 dinarjev za dolar, omenil tudi ni, da so z novim letom zvišali letalsko znamko za inozemstvo od prejšnjih 80 dinarjev na 140 dinarjev. Mož se je trudil in našte-j val številke iz statističnih indeksov cen iz prejšnjih let, da bi nam dokazal, da cene v letošnjem letu niso porastle. Pri vsem tem bi rad veljal nemara celo na resnega človeka! — Izseljeniški matici bi svetovali, naj na važno mesto tajnika postavi kakega bolj bistrega človeka! A. Š. ji dela sramoto. Kupci na tekočem traku Amerika je prva uvedla samopostrežne prodajalne, nedavno pa je sprožila še drugo novost: samopostrežbo na tekočem traku. Go-spodinji v taki prodajalni ni več treba hoditi sem in tja> temveč stopi na tekoči trak, ki jo počasi nese mimo oštevilčenih stojnic in polic. Razstavljeni so samo vzorci, zdraven pa je blok z oznako vrste in teže ter s številko blaga. Gospodinja trga z blokov listke in jih pri izhodu iz prodajalne odda blagajničarki v pisemskem ovitku s svojim naslovom. Blago ji potem pripeljejo domov, račun pa ji pošljejo ob koncu meseca. ---- o-------- OSLI V HLAČAH Na nekem francoskem otočku v Biskajskem zalivu so obnovili staro navado: osliče oblačijo v’ kockaste in progaste hlače. Nekoč je bilo na otoku moč' virje, kjer so se zaredili komar' ji, ki so nadlegovali tovorne ži' vali, zato so jih gospodarji z^' varovali z ogrinjali. Zdaj moč' virja ni več, osliče pa so poriov no začeli oblačiti zaradi tujih turistov. AMERIŠKA DOMOVINA, K -A. N A T> S K Al ^ANO f~yuduce." \MERl$K\ DOMOVIIM/I KRIŽEM PO DEŽELI /* um e n i e/i' n— h o m e AMERICAN IN SPIRr FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta Rahljanje našilh vrst Mednarodni komunizem, se že več let prizadeva, da 'bi se vrinil v vrste etničnih skupin; želi jih dobiti pod svoj vpliv; hoče zrušiti njihovo strnjenost. Zaveda se namreč, da so te skupine v Kanadi, ki so se organizacijsko povezale zlasti trdno po drugi svetovni vojni, prinesle s seboj poznanje komunizma in njegove izkušnje. Prav zato so nekaka prva linija, ki nasprotuje komu-nističnemu napredovanju v Kanadi. Ko bo ta linija padla, tako sodijo komunisti, !bo odprta pot njihovi brezbožni in nedemokratični miselnosti. Za dosego svojega cilja, pošiljajo nekomunističnim imigrantom najraznovrst-'nejše čtivo, kjer je polno hvale “raju,” ki da vlada v deželah za železno zaveso. Vabijo domov naseljence z lepimi obljubami. Izvajajo moralni pritisk na tiste, kj imajo opravka z uradniki rdečih režimov. Stalno pošiljajo ngieduhe v cerkve, v dvorane, na sestanke in prireditve. Zbirajo zlasti mlade priseljence po zloglasnih hišah. Netijo med ljudeh prepire in prenašajo obreko-Vanja. širijo neresnične trditve ° ustanovah, ki so si jih zgradili demokratični naseljenci. Komunisti, njihovi sopotniki ter bojazljiva budala nimajo namreč ničesar pokazati; kar spravijo sku-Paj, je samo propagandne vrednosti za komunizem in še pri tem ]im morajo pomagati uradniki rdečih režimov izza železne zavese. Pozitivnega dela ti rdeči Prišleki niso zmožni; ideologija sovraštva ga jim me dopušča; njihovo poslanstvo je v razdiranju. Ali bodo uspeli ti rdeči miner-P? Ali bodo porušili barikade naših del, našega prizadevanja, naših stvaritev? Odgovor je odtisen cd vseh tistih, ki kornuni-2Grn odklanjajo zaradi njegove hrezbožnosti, tiranstva in zara-hi njegove miselnosti, ki se bori Proti človeški naravi ter njenim Okornom. Premnogi komunizem odklanjajo, a mu kljub temu Pomagajo. Vsaka laž, osebna ali s°ciailna krivica, vsak prestopek zagona, božjega, naravnega cer-"Venega ali državnega, vsaka cPUistitev konistnega dela za skupnost, vse to RAHLJA VR-®TE, KI BI MORALE STATI ^RlNJENE PROTI KOMUNI-^kliJ. in koliko, je tega med ^ničnimi skupinami, ki trdijo, Pa so proti komunizmu! Govoren j e proti komunizmu in /kanje na prša, to so barikade lc 'lepenke; ne bodo držale, prvi ''»ter jih bo podrl. Barikade, ki °do držale so v delih, v stvari-/ah. Veren človek, ki živi in /Vuje, kakor veruje; pravični, 1 ne izrablja delavca in ga ne 11 1 skruniti nedelje; kulturen o e avc>c, ki ne išče sebe, ampak žrtvuje kulturi mnogih; krist-^an, ki ne onečašča nedelj in pra-znikov; organizator, ki se ogib-"e Prepirljivcev, in išče1 sodelav-^GV’ vodnik, ki vodi mladino po jasnih, svetlih potih ne v pomeh-zenje in veseljačenje, ampak °st življenja; to so stebri pra. /k barikad, ki bodo edino zmo-’ e zavreti napredovanje rdeče Poplave. K. s. čestitke 50-ietniku . ne H. aprila ga je srečal. Kdo Jrn kega? «aj, v^az’ njegova hoja lahka, njego-drža pokončna. Vendar je le dokumenti tako povedo —, Je g. Ivan Peterlin iz Toronta dan srečal Abrahama. Pa se , les ne P°zna, da je že pol otja dahnilo mimo njegovega Res je težko verjeti. J® še mladeniški njegov o- oibraza, da ima že tako dolgo in težko pot za seboj in da teža živ. Ijienja še ni prav nič upognila njegovega hrbta. Z Velike Slevce pri Velikih Laščah je doma. Pred drugo svetovno vojno je bil dolga leta v Banatu v službi kot bolničar. Tam je tudi srečal svojo življen-sko družico Angelo, ki ga zvesto spremlja po njegovih potih. Ko se je1 v domovini začel oborožen odpor proti komunističnemu divjanju, je bil Ivan takoj zraven' in je službo bolničarja o-pravljal tako pri vaških stražah kot pozneje pri domobrancih. 1945 se je znašel z družino v Ve-trinjah in bil pozneje v špitalu. V Kanado je prišel med prvimi že leta 1948. Zaposlili so ga na progi. Čez leto dni mu je sledila ga. Angela z dvema hčerkama. Leta 1950 že najdemo Peterlinovo družino v Torontu. Tu je bila rojena hčerka Jožica, ki jo je kot prvo Slovenko krstil v Torontu bivši župnik dr. J. Kolarič CM. G. Ivan Peterlin je danes po poklicu zidar. Je pa tudi v prostem času, izven poklica, zidar-graditelj. Odkar se je naselil v Torontu, je hil vedno zvest sodelavec župnijsike skupnosti pri Mariji Pomagaj. Bdi je tako rekoč ustanovni član skoraj vseh župnijskih organizacij. Bil je tri leta in tri mesece predsednik cerkvenega odbora, velik pobor-nik in delavec na slovenskem lete, višču; član in odbornik društva N. I. J. Ko se je ustanavljalo SPK. društvo “Baraga,” je bil zraven in je prevzel blagajno. Kot član imigracijskeiga odbora se je mnogo trudil za novodoŠle. Ko se je ustanavljala Vincenci-jeve Konferenca je bil poleg. Koliko se je trudil za ustanovitev župnijske Hranilnice in Posojilnice! Dve leti je, bil v nadzornem odboru. In danes je zopet agilen v odboru, ki ureja in u-pravlja ‘Slovensko pristavo.’ poleg njegove vernosti, delavnosti za skupnost in zvestobe krščanskim principom je treba omeniti še eno njegovo lepo lastnost. On je vedno točen tako na sejah, sestankih in prireditvah in kar on prevzame, to izpelje. Točnost in vestnost in vztrajnost ga krasilo. Upamo, da je srečanje z Abrahamom lepo praznoval v krogu svojih dragih v svojem domu na 66 Summerhill Ave.; ima namreč že dve hčerki poročeni, še na mnoga leta Ivan! Naj bodo srečna in naj Bog blagoslovi in poplača Vašo delavnost. Por. Iz Slovenske pisarne Ker smo prejeli že več osebnih in pismenih naročil za “Zgovo-vinski Atlas Slovenije” in jih nismo mogli še izvršiti, sporočamo, da sta dve novi pošiljki že na poti. Pričakujemo jih koncem tega meseca. Čim homo prejeli nove izvode, jih bomo razposlali naročnikom. Prva pošiljka je namreč, takoj pošla. Na zalogi imamo še tri “Zbornike 1961” po $3.25, po pošti S3.50. Kdor bi še želel imeti to knjigo, naj pohiti z naročilom, ker se bodo kmalu začele priprave za “Zbornik 1962.” Uprava Slovenske Pisarne 618 Manning Ave., Toronto 4, Canada. Novo letoviško podjetje Kakih 80 milj od Toronta, severno od Simcoe Lake, v bližini Dalrymple Lake je slovenska podjetnost spremenila zapuščeno farmo v prijetno letoviško podjetje. Velika fanmansfca hiša je preurejena v mali hotel. Na zemljišču je nastal umeten bazen za kopanje, bar za prigrizek, igrišča za raznovrsten sport, prostor na otroške igre, prostor za tabo-renje in parkanje. Letovišče samo leži v prijetnem zatišju, proč od “cestnega prahu” im hrupa im daleč proč od mervozmega mestnega vrvenja. Letna sezona bo od 1. maja do 31. oktobra. Podjetnika sta gg. Z. A. Verbič in S. Šajnovi, ki sta prispela v Kanado iz Avstralije. Novo le. toviško podjetje sta zamislila, preštudirala in oživotvorila v tedenskem prostem času. Oba sta namreč zaposlena v Torontu. Vztrajnost načrtnega dela več kot enega leta, je sedaj pokazala svoje sadove. Kdor bi se zanimal za to letoviško točko, naj piše ali telefonira na sledeč naslov: Mr. Z. A. Vertbič, RU 3-8968, 45 Rockvalle Ave., Toronto, Omt. Dvomesečno poročilo D. N. I. J. pri Mariji Pomagaj V zadnjih dveh mesecih naše društvo ni imelo posebnih akcij, zato smo se pa bolj koncentrirali na kakovostna predavanja ter je res uspelo odboru pridobiti dva predavatelja, ki sta s svojima predavanjema podala snov, ki bo marsikateremu članu društva koristila. Predavanje v marcu je imel g. Anton Ambrožič — advokat s temo “Kanadski zakoni o dediščini in oporoki.” S strokovne strani osvetljeno je prikazal: Zakaj je pametno napraviti oporoko; kdo lahko napravi oporoko; kakšna mora biti oporoka; kaj se lahko z oporoko odredi; kako se oporoka prekliče, ter. kako se razdeli imetje, če umre kdo izmed zakoncev ali samcev brez testamenta. Predavanje je bilo zelo zanimivo in koristno, saj živimo v deželi, kjer so drugačni zakoni kot pa doma ter je že marsikdo zaradi nevednosti izgubil dobršen del svojega težko prisluženega imetja. Za drugo nedeljo v aprilu smo povabili dr. Srečka Preglja — člana D. N. I. J. Predavatelj je z aktualno temo “Preobljudenost sveta” razgibal poslušalce, kar se je odražalo v dolgi diskusiji. Predavatelj je is citati in številkami znanstvenikov, ki se z vprašanjem preoblj udenosti izrecne ba-vijo, povedal, da se še ni bati, da bi naš planet postal prenatrpan z ljudmi. Rekel je, da so še možnosti preseljevanja ljudi iz bolj obljudenih dežel v manj naseljene; so še možnosti za pridobiva- nje več hrane ter snovi, ki jih človek rabi za svoj obstoj. Torej ni opravičila za tiste, ki so začeli propagirati kontrolo rojstev, ker je matematično dokazano, da do preoblj udenosti ne more priti v nadaljmih 300 — 400 letih, če gre seveda življenje mirno naprej brez posebnih katastrof. Svoje predavanje je zaključil: “Ali bo Bog, ki je v svoji modrosti ustvaril svet in človeka, dopustil, da na svetu pride do take preoblj udenosti, da ne bo mogoče več živeti?” M. Krapež, tajnik. Poroka Prihodnjo soboto, 22. aprila 1961, olb enajstih dopoldne se bosta poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj na 594 Manning Ave. Toronto, Omt.. g. Janez Stanovnik, 29 Alma St. Toronto, Mi m. in gdč. Ivanka Kralj iz Clevelanda. Sprejem gostov bo na svatbi ob sedmih zvečer v cerkveni dvorani Brezmadežmne is čudodelno svetinjo na 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. ženinu in nevesti iskrene čestitke in obilo sreče na novi živij enaki poti! —-----o------ ilagcsSovitev Slovenskega doma v Londonu LONDON, Ont. — Preteklo soboto, 8. aprila, je bil blagoslovljen in otvorjen Slovenski dom v Londonu, Ontario. Odbor Slovenskega društva v Londonu je Dielenbaker napovedal konec zastoja Predsednik vlade J. Diefen-baker je javnosti napovedal preko radia in televizije skorajšnje boljše čase. OTTAWA. .— Preteklo sredo nas je predsednik dominionske vlade John Diefenbaker hotel prepričati, da so težki časi za na. mi, da se nam zopet bliža blaginja in to največ po načrtnem in modrem delu njegove vlade. Trdil je, da je Kanada dosti boljše prestala gospodarski zastoj kot sosednje Združene države. Predsednik je dejal, da je vlada izpolnila svojo volivno obljubo, da ne bo pustila nobenega Kanadčana brez posla, v kolikor je to mogoče preprečiti z vladno akcijo in javnimi deli. Ostro jie prijemal one, ki zaradi “političnih razlogov” razmere v Kanadi slikajo bolj črno, kot dejansko so. Ta način je za Kanado škodljiv in brez dvoma ne bo preskrbel nikomur zaposlitve. Opozoril je na razširitev trgovine, na visoko raven gradnje domov in stanovanjskih hiš, na raziskavami a oljnih in plinskih polj ter drugega rudnega bogastva dežele. Zatrjeval je, da se je število zaposlenih Kanadčanov tekom zadnjih štirih let 'kljub gospodarskemu zastoju povečalo za pol milijona. Priznal je, da je vpra- za to priliko pripravil poseben j sanje brezposelnosti še vedno program. Slovesnost se je začela takoj po tretji uri popoldne ob udeležbi slovenskih rojakov iz mesta in okolice. Dom je bil okusno okrašen, za kar imajo predvsem zasluge slovenske žene in dekleta v Londonu. pereče, pa pojasnjeval, da je to posledica napredka tehnologije teko v industriji kot, v poljedelstvu. Opozicija, pa tudi sama javnost sta sprejeli predsednikovo rožnato sliko o gospodarstvu de- Predsedmik društva g. inženir žele s precejšnjo mero dvoma in Stane Bah je pozdravil navzoče, v nekaj ibesedah načrtal zgodovino londonske organizacije in kazal na bodočnost slovenske skupnosti v Londonu. Po predsednikovem govoru je bila blagoslovitev. Prostore doma je (blagoslovil slovenski misijonar iz Toronta č. k. Tone Zrnec C. M. Predno je podelil bla. go slov, je častita! slovenski skupnosti v Londonu k izredni pridobitvi in poudaril pomen doma za ohranitev slovenskih kulturnih dobrin v tujini. Po obredu blagoslovitve se je v dvorani v prijetnem ozračju razvil družabni popoldan; ob 8. sta odločena rajže počakati, v koliko se bodo napovedi uresničile, kot pa jih sprejeti. ----------1>- Lepo vedenje Neki švedski list je trdil v rubriki “Lepo vedenje,” da rib ni mogoče jesti z nožem. Nekaj dni kasneje je prispelo v uredništvo pismo: “Kdo to pravi? Poskusil sem, pa gre!” Predsednik vlade Diefenbaker je imenoval za svojega “posebnega pomočnika” Johna W. Fisher, ki je doslej vodil Canadian Tourist Association. Novi pomočnik bo uradno pripravljal proslavo stoletnice Kanade, dejansko pa bo večji del svojega časa in sposobnosti posvetil delu za konservativno stranko, ki je med volivci v zadnjih dveh letih močno izgubila. Fisher se bo posvetil propagandi, med tem ko bo strankina organizacija ostala v rokah Allisterja Grosart. * Istočasno kot Diefenbaker novega pomočnika je imenoval vodja opozicije Lester Pearson Keitha Davey iz Toronta za novega izvršnega direktorja Narodne liberalne federacije. Ta bo moral že takoj napeti svoje sile in se pognati v borbo za nadomestne volitve štirih poslancev v zvezni parlament, ki so napovedane za 29. maj. * Kanadski del Mednarodne u-nije pomorščakov se je ločil od osrednjega telesa in se osamosvojil. Načelnik nove kanadske unije je Hal C. Banks. Unija tr di, da ima skupno okoli 17,000 članov delno na Velikih jezerih, delno na obeh moških obalah. * Tekom letošnjega leta je bilo v Ontariju javljenih že okoli 13,-000 slučajev ošpic, štirikrat toliko kot v istem razdobju lani. Zdravstvene oblasti trdijo, da to ni nič posebnega, ker da se ošpice pojavljajo v določenih razdobjih v večjem obsegu. * Glavnega poštarja W. Hamilton so v parlamentu pretekli teden prijemali, da ni izvedel reform, ki jih je obljubljal tekom volitev, ko je bil tako oster v kritiki liberalne vlade. * Predsednika vlade Diefenbak erja je opozicija prijela v parlamentu, ker je odložil razgovore z Britanijo glede dobave kanadskega urana. Vprašali so ga, ali misli Kanada vstrajati na obljubi, da bo Vel. Britanija v letih 1963-66 kupila 12,000 ton kanadskega urana. * Predsednika grške vlade G Karamanlisa so navdušeno pozdravili, ko je obiskal pretekli teden, parlament. Karamanlis je prišel v Kanado na obisk, da se zahvali Kanadi za pomoč, ki jo je nudila Gričiji v letih po drugi svetovni vojni. ruk nove delavske stranke predsednik saskatchevanske vlade C.. Douglas. Na sedanji njegov položaj bo po vsej verjetnosti prišel W. S. Lloyd, bivši minister za vzgojo. plesom. Lahko smo Slovenci ponosni, da je v širnem svetu, kjer živi toliko naših rojakov, vzbrstel nov Slovenski dom, ki bo branil naše slovensko ime in ohranjal zvečer pa še je začela veselica s | narodno zavest. Por. Zapore si ogleduje Samuel Abdulah je prepotoval pol sveta, vendar je videl le pristanišča in zapore dežel, kjer se je ustavil. Zdaj je 25-letni slepi potnik brez državljanstva v nekem londonskem zaporu. An. gleške oblasti ne vedo, kaj bi z njim, ker ga ne mara nobena dežela. Domnevajo, da je Abdulah po rodu iz Vzhodnega Pend-žaba v Indiji, ker pa nima listin, tega ne more dokazati. Prvič si je pripeljal v Anglijo septembra 1959 z ladjo “Strathmore,” potem pa se je, kakor sam pravi, pretihotapil v Colombo od koder so ga vrnili v Anglijo. Britanske Oblasti mu niso dovolile stopiti na angleška tla. Z ladjo “Iberia” so ga odpeljali v Bombaj, kjer pa ga indijske o-blasti niso hotele prevzeti. Naslednjih devet mesecev je Abdulah preživel na ladjah, ki so plule ob indijski obali. Maja so ga vkrcali na ladjo, ki je bila namenjena v Anglijo, kjer pa mu spet niso dovolili na kopno. Dejal je, da se je pripeljal z otokov Fidži, kamor so ga potem poslali z eno naslednjih ladij. Ker pa ga tudi tam niso marali, se je vrnil v Anglijo, kjer so ga zaprli in ga bodo morda ponovno izgnali. MALI OGLASI Naprodaj Armstrong furnez za gretje 6 sob za $65, 40-galonski vodni grelec za $35, pohištvo za jedilnico s kredenco za $45, kopalna banja in lijak $35, kompletne kuhinjske omarice z dvojnim lijakom za $100, več aluminijastih oken. Vse v dobrem stanju. Oglasite se na: 12214 St. Ciair Ave. Lastnik prodaja Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258. Odprta za ogled vsako nedeljo popoldne. (84) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (x) KONEC POTI — Od kar šotna Angleškem izdali odredbo, da mora imeti vsak avtomobil izdelan pred l. 1937 posebno potrdilo, da je “sposoben za na {cesto,” prihaja k starinarjem vedno več starih voz. )Na tole odlagališče v Waltham Grossu jih pripeljejo menda vsak teden'okoli 200. Gospodar jih plačuje po $28 kos neoziraje se na njihovo starost, stanje in vrsto. Vodstvo liberalne stranke je izjavilo koncem tedna, da bo glavni cilj morebitne bodoče liberalne vlade polna zaposlitev. Vodja stranke Pearson je dejal, da nepravi vlada najboljše, da razglasi čim preje nove zvezne volitve. Njegovo upanje letos nemara ne bo izpolnjeno. Vse kaže, da so se konservativci odločili preložiti volitve na drugo leto, ko upajo, da se bo geupodar-ko stanje dežele izboljšalo. Po zakonu morajo izvesti nove volitve v zvezni parlament pred koncem marca 1963. * Pretekli petek zvečer se je zbralo v Sarniji okoli sto študentov s Port Huron Junior College onstran reke St. Clair na popivanje. Ko je postalo okoli neke hiše na vzhodni strani mesta preglasno, je nekdo poklical policijo. Gb njenem prihodu so študentje jn študentke bežali na vse strani, vendar jih je policija okoli 20 zajela in postavila naslednji dan pred sodišče, kjer je kil vsak kaznovan z globo $10. Policija je v hS3 in okoli nje, kjer so se študentje zabavali, zbrala 222 praznih steklenic za pivo in večje število praznih steklenic od ž g a nj a. policija je vedenje študentov primerjala z onim v Fort Lauderdale v Floridi tekom zadnjih ve- i likonočnih počitnic. Stanovanje se odda 5 neopremljenih sob, zgoraj, se odda odraslim v St. Clairski naselbini. Kličite po 4. uri: 431-9488. —(77) Naprodaj v Euclidu zidan bungalow s tremi spalnicami, polna klet. Prodaja lastnik. Pokličite po 5. uri popoldne IV 6-4511. (78) V najem 5 sob in garaža se oddajo na E. 72 St., južno od SL Clair Ave. spodaj. Kličite EX 1-4566 med 10. in 8. zv. —(79) Perry Home okolica Krasen semi-bungalow, moderna kuhinja, preproga, od stene do stene, aluminijaste stene zunaj, garaža, plinski furnez. Morate ogledati. MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8181 VI 2-3796 Išče sobe Vdova, mirna in čista, bi rada dobila 3 ali 4 neopremljene sobe. Kličite IV 1-0363. (77) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio 1 -■ v .. V’ Vse kaze, da bo postal načel- h S I Karel Mauser: S 1 1 LJUDJE POD BIČEM | 'iz § I. del 1 V Podbrezje je prihajala zima s košem dolgočasnosti, s kolovrati, debelimi kožuhi, s škornji in s tobakom za dedce. Kaj pa naj počno možakarji za božjo voljo, ko se bodo tiščali doma? Kadili bodo, ob pustih dnevih prodajali pristujenost in bodo veseli vsakega človeka, ki bo prišel na obisk. Silva ve, da bo Viktor težko doma. Vsak večer bo kam silil. Saj ji že napoveduje, koga bosta obiskala. Včasih k župniku, včasih k Dobravcu, tudi Obram jih bo vesel, Devs že dolgo vabi, Ožbovc tudi. Hajmanca bo vsa iz sebe, če se bosta oglasila. Samo k grun-tarskim ne smeta. Je brž zamera. Tudi kajžarje je treba pogledati, saj imamo otrok v šoli, da je čudno. V Podbrezjah je otroškega drobiža res pravšno mero. Pri otrocih Bog ni skoparil. In Viktor zna tako govoriti. Gruntarski in kajžarski, vsi ga imajo radi. Silva se boji samote. Kakor da nosi s seboj ogledalo, v katerem se pokaže še tako medla misel v žarki jasnosti. Boji se, da bo Viktor še pred časom zvedel za njeno skrivnost, da se mu bo morala izpovedati, ker ne bo več mogla biti poleg njega z zamolčanim grehom, ki ga je on že obsodil. Toda skušala je zategniti u-sodno uro, odriniti jo daleč, tako daleč, da bo komaj pri sebi še kdaj pomislila na greh. Vsak dan pri Viktorju nosi svojo težo, toda tudi sladkost, ki se ji zdaj še ne more odreči. Ko bo prišla ura, bo vse povedala, natančno kakor Bogu. Samo zdaj še ne. Tudi na pomlad ne. Morda drugo jesen, ko se bo zamolčani greh sam odluščil od srca, ko bo trpljenje v njej tako ve- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GOSTILNA naprodaj. Na dobrem prostoru. Dolgo obstoječa. Lot za parkanje. Se mora prodati zaradi bolezni. BI 7-9408. (?6) VARIETY STORE Nice going business. Established 42 years. 2820 Diversey. Call HUm-boldt 6-6620. (76) GROCERY STORE — ELGIN Going business. Owner retiring. Priced low. Available now. Call Monday. AV. 6-1036. JUMPING CENTER Complete. 12 American trampolen-es. Used 6 mos. Tax Loss Corpora-ition included if desired. Tax savings pays for all. GU. 4-8719. REAL ESTATE FOR SALE ISLAND LAKE 5 Rm. cust. built ranch. Lge. lot, nr. lake. Rec. rm., IVa car gar. Low taxes. $17,500. T. H. WILLIS CE 6-4086 NE 1-7823 (77) MT. PROSPECT 3 Bdrm. brick bi-level, attached 2 ear brick gar. 2 baths, carpt. in Liv. rm. and din. rm. Large kit. 82’xl22’ lot. $24,700. 226 Hatlen Ave. HEmp-stead 9-0723. ^ (78) VILLA PARK — OWNER. 4 years brick ranch. Attached gar- age. 2 bedrooms, plastered. Oak floors, cabinet kitchen and utility room, vanity bath. $16,800. TE. 4- 6474. (78) liko, da ga ne bo mogla več nositi in skrivati. Tedaj bo vse povedala in potlej naj pride, kar hoče. Viktor ni mogel uganiti, da je Silvino življenje zlomljeno v bistvu. Njen smeh je bil prav tak kakor včasih, govorila je odkrito in naravnost. Skoraj, da mu je bila še bolj všeč, kakor pred internacijo. Žalost jo je delala lepo. Ali jo je spremenil čas, ki ga je potratila ob.Blažu, ali žalostne razmere med vojsko. Ni mogel uganiti. Ljubezni v sebi ni mogel skrivati, toda beseda, ki naj bi Silvi razkrila njegovo notranjost, ni mogla na jezik. Na tisoče drobnih načinov ji je razkazoval svoje nagnjenje in vedel je, da Silva ni slepa. Zdelo se mu je, da bi bil skoraj greh, z besedo, čeprav še tako mehko, dihniti v pajčevinaste sanje, ki so še vse svetle od prve jutranje rose. Saj si hodita naproti, vsak dan sta si bliže in sam od sebe bo prišel čas, ko si bosta blaženo pogledala v obraz. * 'Sneg se je trdno vlegel šele dober teden pred božičem. Silva se je že bala, da bo božič brez njega, pa ga je Lucija na-kacala domala do kolen. Otroci so precej oživeli. Silva jih je morala v šoli kar naprej opominjati, naj ne gledajo skoz okno. Toda kdo bi krotil mlado kri. Sneg in prazniki pred vrati. Kakor da že diše potice in vonjiv sopuh kroži okoli razžarjene peči. Silva sama komaj še vzdrži. Prihajajoči prazniki jo delajo čudno otožno, čeprav se jih s sleherno mislijo oklepa, kolikor le more. Božič z Viktorjem! Kako si ga je včasih v duhu želela! Zdaj se ga na skrivaj boji. Kakor da je z zamolčano skrivnostjo že v naprej umazala ves čar svete noči, vso tisto otroško preprostost svetih dni, prekajenih od dišečega kadila, pokropljenih z žegnano vodo. Vsaka Viktorjeva beseda bo resnica, odkrita in dobra, vsaka njena bo nosila težo neodkritega greha. Včasih se ji sredi pouka utrne misel na Marijo. Zdaj bi bila že velika. Bo|g! ve, kakšna bi bila. Modre oči bi imela kakor Haj-manova Marička ali pa strdeno rjave kakor Grmova Nežika. Bog ve. Silva boža z očmi otroka, ki sedita v prvi klopi in sta vsa zunaj v snegu, pri sneženem možu, ki so ga postavili podtabor-ski otroci na Obramovem travniku. Niso dali miru, da ga je šla tudi Silva pogledat. V razredu tiho šumi, kakor v panju, ki je že zaipažen in se pripravlja, da preživi zimo. In Viktor še ne ve, da je imela otroka, Marijo. S tujcem, ki je imel z bodečo žico ograjena taborišča, ki je pustil, da so ljudje v ušeh in mrčesu umirali: na Rabu, v mivki kakor ribe, ki jih vržejo valovi na suho. Sesti mora za kateder. Preveč gori v peči, v razredu je vroče, zagatno. Moj Bog, da bi bilo že skoraj poldne! Toda dnevi vendarle teko. Nobena misel jih ne ustavi. Šole ni več' razredi samujejo, otroški vrišč se je prenesel na klance. Na Matijevcu je vse živo. Leso pri kajži so odprli, samo da gredo sani dalje. Nič zato, če je pot nazaj dolga, otroci ne morejo pričakati božiča in čas pri sankanju tako brž mine. Silvi je žal, da je šola utihnila. Navadila se je bila na otroške težave in otroški vrišč. Naj- bolj je pogrešala Hajmanovo Maričko in Grmovo Nežiko. Taka je bila Marija. Viktor je pripravil jaslice. Silva je imela papirnate, s katerimi ni imela dela. Zadnji dnevi so zadišali po praznikih. Silva je bila skoraj pijana od vonja, ki je visel v sleherni sobi. Tako ji je bilo nekoč kot otroku pred Miklavžem, ko je v sobi že na večer dišalo po jabolkih in po krhljih. Tako niso dišala navadna jabolka. Prav iz nebes je moral biti tisti vonj, sladak in dober, da ni besede, ki bi ga mogla opisati. Sveti večer je bil jasen in mrzel, gore blizu in zvezd, da so se trle. Silva ga je pričakala s hrepenenjem in s strahom, s sladkostjo in z zadržano bolečino. Viktor je prišel k večerji in ji koj segel v roke. “Žegnan božič, Silva.” “Žegnan tudi tebi, Viktor.” Skoraj na vek ji je šlo. Čas do polnočnice sta hotela prebiti skupaj. Saj ure brž minejo. Potlej gresta v cerkev. Nocoj bo Viktor orgijah Tudi Silva je obljubila, da bo šla na kor in bo Viktor orgijah Tudi Silva je obljubila, da bo šla na kor in pela. Saj ni šla rada, toda organist in Viktor sta silila. Organistu bi odrekla, toda Viktorju ni mogla. Sedela sta v sobici. Toplo je bilo. Silva je pripravila čaj in narezala potico. Kakor da sta popolnoma potopljena v preteklost, nista mogla prav do besede. “Kakšen je bil tvoj zadnji božič v tujini, Viktor. Natančno mi ga opiši. Tako rada bi te po- slušala.” Gledala ga je z rosnimi očmi. “Morda bi žalost kanila v ta večer, ko bi vse povedal po pravici, Silva.” “Povej, da bova tega preživela kakor otroka, ki se veselita izgubljene stvari, ki sta jo našla po dolgem času.” Hotela je,, da bi govoril in da bi ga mogla mirno gledati. “Božič v Dachau-u. Težje ti je, kot če greš za pogrebom svoje matere. Na vseh straneh žica in stražni stolpi, strojnice in o-boroženi tujci. Kako naj pride sladkost v tak kraj, kako boš segel v roko prijatelju in mu voščil? Njemu in sebi bi se rogal. Vem, kako težko mi je bilo. Sicer pa, Silva, kaj bi pravih Cr-kanje vse dni, ne umiranje, cr-kanje tudi na sam božič.” Pogledal jo je z žalostnimi očmi. “Nadaljuj, Viktor, tako rada bi slišala, kako ste se imeli.” Sama ni vedela, zakaj, toda misel je sedla vanjo. Hotela je do dna videti svoj greh. Žalar je stisnil ustnice. “V bunkerju sem bil za božič in pretepli so me, da za dlan zdravega mesa ni bilo na meni. Samo zato, ker sem na glas rekel, da je vse svinjarija in da smo ljudje. Naznanil me je človek, na las podoben Blažu, ki je želel priti v kuhinjo. Tedaj so namerjali Poljake zamenjati s Slovenci. Privoščil sem mu, da bi se najedel in v temi sem mislil na božič doma. Nisem hotel jokati, toda solze so mi stale na licih in nisem jih obrisal. Vse sem povedal.” (Dalje prihodnjič) 4- IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vdda; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwobd Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Gerrn, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste. 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON L3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Spiritual directors: Rev. Matt. Jager, Rev. Joseph Varga and Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger and Juvenile Director John Osredkar, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anthony Kushlan, Financial Secretary John Spilar, Treasurer Louis Somrak, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Sunday of each month at 10:00 A.M. in St. Mary’s Church Hail. In case of sickness contact John Spilar, 715 East 159 St., MU. 1-2119. Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsed. Frank Kačar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delič, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob <9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINfi ŠT. 29 ZSZ Piiedsedntca Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnik Jos. Ponikvar, 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se Making your city a belter place to live, work and raise a family- the result of a GROWING Savings and Loan business SAL $71 Billion Strong 813 East 185th St. 25000 Euclid Av*. 6235 St. Clair Ava. Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home ZRACEVALNT SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 36$ East 156th Street KEnmore 1-9411 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell, člane se sprejema od rojstva do 80 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARNIOLA HTVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee, Anton Zupan, Jos. Drobnick, Karl Stwan. Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu pb 9:30 predpoldne v starem poslopju SND. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradne ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robert* Rd., Eastlake, WH 2-3062; Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Mary Jeray, pod-preds. Angela Okleson, druga pod-preds. Mary Markel, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; nadzornice Sophie Person, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Oto- mcar, 1110 E. 66 St., teh HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Rediteljica Mary Deželan; nadzornice: Dorothy Strniša in Frances Novak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj. Mary Ižance, 799 E. 157 St., tel. L1 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠN.TEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., MI 1-5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJSEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev.Victor Cimperman, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Teh: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhajiio vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7. upi zjutraj. Vsi katoliški fantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv. Imena. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 198 — 22nd St. N.W., Barberton, O Teh Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland 5. Ohio. Prihodnja glavna seia bode 4. nedeljo v aprilu 1961 pri Rainbow Hunting and Fishing Klubu v Cleveland, Ohio. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Louis Pike, podpredsednik William Gerl, blagajnik-taj-nik John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Bach, RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck, Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubeh Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru: Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki: Lojze Jarem, Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, Karl Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Teh: EX 1-1496. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PFVKKT ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Marianne Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schadc Ave. Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Stane Osenar, podpredsednica Ančka Sodja, tajnik Alojz Zupan, blagajničarka Lojzka Lončar; odborniki: Jaruška Novak, Janez Kamin, Janez Žakelj; pregleda nika; Breda Osenar, Matija Lon-čar; referenta za šport: Kristina Selan, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič; posredovalec g. Karl Bonutti. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., taj-nik Frank Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kužnik. Seje se vrše 6. marca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd, GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar, Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki zn delniško sejo AJC: Frank Segulin. Frank Rupert, John Barkovic. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank J. Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, teh: KB 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podnred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jacob Mejač, Henry Groseh Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Louis Kosem, Frank Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Matoh. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic. Antonija Rolih. Angela Maso-vec, zastopnica za SDD Rose Vatovec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Stibil, podpredsednik Frank Loucka, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Stepic, nadzorni odbor: Mary Kolenc, Bessie Stibil, Margie Loucka, Steve Bielecki, oskrbnik Gene Bisson. Seje vsaki drugi četrtek v mesecu. UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Sega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Bojc. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 8«th St. Tel. HE 1-9183: blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki; John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z« klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje so vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $]. mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga; predsednik Ivan Hauptman, podpredsednik France Kastigar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., teh KE 1-6196; blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adamič, režiser Ivan Varšek, oskrbnik odra Slavko Štepec, mladinski ref. Božo Pust, garderoba France Zorman, arhivar Miro Celestina, reklama Miro Odar, Tone Peternelj, gospodinje: Štefka Smolič, Lojzka Trpin in Pepca Stanonik; bara in športni ref. Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik; knjižničarka Andreja Stanonik, za Izseljeniško zvezo Ivan Rigler; nad • zorniki: France Zorman, Viktor Tominec in Franček Urankar. SLOVENSKI ODER Preds. Lojze Šef, podpreds. Muko Vombergar, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., EN blag. Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar, poroč. Karel Mauser, zapis. Marija Mauser; režismJ1-Varšek, Dolinar, Intihar, Pust, K°' larič, Gerdin. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO , Predsednik Matt F. Intihar, P9CI' predsednik Joseph Penko, tajnu* 3 4 * * * * Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni o -bor: Anton Strnad, John Bolel, John Bradač; članski odbor: J?3613,. A. Kušar, Charles Starman, Godec. Zastopniki za klub druste Charles Starman in John Bradač, SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” Predsed. Milan Vrčkovnik, Pr . idpredsednica Mija Gaber, d1.11? idpredsednik Jože Odar, : Mary Kemik, 553 Indian ironto 9, Ont, blagajničarka M na Dolenc, 1166 E. 72 St., EN