iy . A, MAJI 997
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN
USA
lr. Jerošek: Trzin ima pogoje za lešno občino
tenter Trzina n>mo dobili ■ oda kakšen?
Napolei wefi trzinske snovrosolce
M 1)I MO ï'/ 1>FI. A Vif POHIŠ1 V ( JSTAI.lH i.i sNiii izi)i:r>c()'v i»o n vk<>< u*
; - • o i ro š k e i lhÎ f ) ail n Í s k ť sobo
•	-paliikc ...	« h •milimo. ft h
» pisuinitku. pnhišivo	V««
•	pohiŠlyo /alrgOviiie in poslovne prostre* , . -li • ' lusciie poli/itdke	^
•	5es£iio lylaniçiijo
l/vajiiiiui tudi |M)i>ni\ily in obnovo Si a r ega pohLstw:}.,
INFORMA (LIK:
KAM U-Sd.o.o. SlnininkaisK.i I
Iv pioslorili (Ii'u/Ih> TOKO UNE dilij 12 Ml DOM/AI.R . lef. /l'n.v: ()(>!/ 7(3-004
I61/7l5-(j04
jamni
ÍJ TUDI ZA OSTALI
v v w
FORD MONDEO GLX 1.8i 16V ZE OD 33.500 DEM DALJE klima, ABS zavore, zračni blazini na voznikovi in sopotnikov^tran^^^lp^čni pomik stekel, centralno
l|ubl|anska 24.T(Zln tel 06" 721 720 prodaia vozil tel 061 712 234 faks; 061 712 03
SERVIS TRZIN
PESTRÁ P0NUDBA VSEH VffîSADJA IN 2ELENJAVE, 0SVE2ILNIH PIJ AC IN DRUOIH PRIBOUSKOV- ] DNEVNO SVEŽE SEZONSKO SAD JE IN 2ELENJAVA, ]
VSAK DAN OD 8.30 DO 19.00.
PRI MARTINEZ, TRUN, MLAKARJEVA 7. f imkól / 716-734
SADJE ZELEN JAVA "PRt MARTINEZ" VAB,I
STROJNO KUUCAVNICARSTVO
vlečne kljuke (EURO), kovinski zoščitni loki za terenska vozila, vitli WARN, prodaja in montaža avtoradijev in alarmnih naprav.
TOMAZ KOGOVSEK Ul. pod gozdom 37 1236TRZIN
Delovni čas: 7-15 Tel.: (061 ) 722-367 Fax.: (061 ) 722-367
M.I.L
ZLATARNA
.L. Loparič & Marej
prodaja ZLATEGA NAKITA, ODKUP. PREDELAVA IN IZDELAVA NAKITA TER POPRAVILA
Kidričeva 1236 TRZIN tel.: 061 7)1 014
TRZIN SMO LJUDJE
Tokrat vas z naslovnice našega glasila pozdravljajo nekateri najvidnejši funkcionarji krajevne skupnosti iz prejšnjih in sedanjega vodstva KS. To so Ijudje, ki jim gre v veliki meri zasluga za to, da je Trzin
lak. kol je-	.
Lahko bi bil boljši, lepši, bol) ure|en, lahko pa tudi ne. Življenje v njem bi lahko bilo tudi precej manj urejeno! Veliko sestankov in truda je bilo treba, da imamo to, kar imamo. Vsi funkcionarji krajevne skupnosti so prišli na položaje "po volji ljudstva", bili so izvoljeni na bolj ali manj demokratičen način, svojo nalogo pa so opravljali tako, kot je kdo zmogel in znal. Nekateri so v ospredje postavljali interese razvoja kraja in krajanov, nekatere pa je, kot so kasneje ugolavljali volilci, bolj zanimal lastni interes. O tem bodo sodbo izrekli drugi, gotovo pa je, da je vsak, ki je kandidira! za vodstveno funkcijo, želei po svoje prispevati k razvoju Trzina. Eni so sicer menili, da gre bolj za častno funkcijo in so dali bolj malo od sebe, drugi pa so se kar krepko potego-vali za interese Trzincev. Težave so običajno nastopile, ko so želeli želje in zahteve predstaviti in uveljaviti na ubčini. Tain so se srečali z željami in zahtevami funkcionarjev iz drugih krajevnih skupnosti, ki so tudi želeli za svoj kraj odrezati kar največji kos skupne pogače. Se
ODSEV - glasilu KS Trzin
i i la tni in odgovorni urednik: Miro Štebe
Gani uredniškega odbora:
Stane Mesar, Jani MiiSič, Jože Štih, Tone Ipavec,
I ria Mandeljc
Irhnično uiejanje: ijnil Pevec
'"litografije ■'"tajca Ručigaj
Karikature: i oni' Orel
Ij-lJoriranje: "•Urija Lulan rak:
liiiant Trading d o.o., Ljubljana Vklada: 1 lOOtzvDdov
' : O^mv iziiaja enkrat meseino in ga dobijo «"plaćno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
Miniarstva za kuiluro Republike Slovenije JI. -395/97 luajtvnj easopis Odsev spada med proiz-"«onraitvnega znaćaja iz 13. lofke larifne šlevilke 3. ' * P1^ 596 davek od prometa proizvodov.
zlasti pa so jim odločnost in pripravljenost za akcijo krhali paragrafi, občinski funkcionarji in drugi birokrati, ki so vse skupaj zavijali v celofan tujk, odlokov, zakonov, obvezujočih sklepov iz preteklosti in v podobno navlako. Člověk ne more enostavno priti na občino in reči: "V Trzinu bi radi to in to," tam pa bi se kar priklonili in izpolnili željo. Tam se člověk sreča s poklienimi funkcionarji in birokrati, ki imajo v maleni prstu zakonske in druge omejitve, ki onemogočajo, da bi kar takoj izpolnili zahteve Trzincev, pa čeprav upravičene. Saj poznate! Treba je od vrat do vrat, zbirati najrazličnejše žige, soglasja, podpise, pisati vloge, prošnje in druge papirje, na koncu pa vidiš, da so drugi isto dosegli po povsem drugi poti, po vezah in mogoče še kako drugače. Najhuje pa je z denarjem, ki ga primanjkuje za vse, tisti, ki so pri koritu ali imajo tam zveze, pa bi radi vse zase. Trzinski funkcionarji so to dostikrat spoz-navali na lastni koži. Zato je bila úspěšnost njihovega delovanja različna. Marsikdaj bi bili lahko bolj uspešni, če bi znali pritisniti na prave vzvode in še zlasti, če bi znali izkoristiti vse možnosti, ki jim jih nudi tudi sam Trzin. Trzinci so bili vedno uspešni, kadar so nastopali skupno in enotno, marsikak funkcionar pa se je v svojem boju čutil samega. Ni znal na svojo stran pridobiti ljudi in tište, ki bi jim po svojih zmožnostih lahko pomagali. V
Trzinu imamo veliko najrazličnejših stro-kovnjakov, vendar njihovega znanja, sposobnosti, zvez in drugih plusov v KS pogosto niso znali, mogoče tudi niso hoteli, izkoristiti.
Kakor koli že, dějstvo je, da se v Trzinu ne poznamo zadosti, da je za nekatere Trzin še vedno le spalno naselje in da nekateri, čeprav že vrsto let živijo v našem kraju, še ne znajo sklanjati imena Trzinci. Z našim glasilom bi to želeli popraviti. Vemo, da je vsak krajan po svoje zanimiv, da bi vsak lahko představil svojo zgodbo in da bi nekatere brali kot napete kriminalke, pri drugih pa bi se čudili in ugotavljali, da ni nobena Santa Barbara tako zanimiva kot življenje v našem kraju in naši sokrajani. Prav zaradi tega v tej številki objavljamo več pogovorov s sokrajani. S tem mislimo nadaljevati tudi v naslednjih številkah Tokrat objavljamo tudi več pogovorov s predstavniki občine, saj srno želeli prikazati, kako v občini gledajo na Trzin. Verjetno pa bo koga presenetila tudi tokratna anketa, saj je pokazala, kako krajani malo vedo o svojem kraju in načrtih za njegovo příhodnost. Ali imamo res tak kraj, kot si ga zaslužimo?
Urednik
Bi radi Trzince in okoličane seznanili s svojo dejavnostjo, možnostmi nakupa pri vas, obvestili sokrajane o čem pomembnem?
Oglašajte v Odsevu!
Dobra reklama je pol uspeha, druga polovica pa je priložnost, da ste z objavo oglasa v časopisu uspešni! Oglase, reklamne članke in druga obvestila lahko naročite ali sporočite na uradu KS Trzin, Mengeška 9, tel/fax.: 711 - 060, ali pri poverjenikih in članih uredniškega odbora Odseva.
12 VSE8INE:
«una
PO 15. JUNI JU SODO ODLOČALI 0 USODI OBČINE TRUN	4
ZA TRZINSkO OBVOZNICO ZDAJ SPET NA DVEH FRONTAH	10
FRANCI JE BIL ŠTIRI LETA NA PAPUI - NOVI GVINEJI	»
DAN ŠOLE	» :
POGOVOR Z IVANOM kOZARIČEM	20
DEZINFORMACIJSkl VRTINCI MED TRZINCI	24 ;
tudi nekdanji vodilni možje trzina za
občino
Konec aprila se je na sedežu krajevne skupnosli sešla večina še živečih trzinski!) krajevnih funkcionarjev - predsednikov svetov KS in predsednikov nekdanjih skupšćin KS Trzin. Srečanje je bilo neformalno, brez dnevnega reda, obujali pa so spomine na življenje v Trzinu v preteklosti, v času, ko so vodili KS. Govorili so o tem, kako se je Trzin razvija! in kakšne težave so morali premagovati. Spominjali so se ča-
Ustanovni sestanek KS Trzin leta 1972. Od leve proti desni: Matevž Štefe, Franci Mušič, Andrej Dermal (tajnik KS Mengeš) in Ivan Novak.
sov, ko v Trzinu še ni bilo vodovoda, ko smo imeli le štiriletno osnovno šolo, ko je bil Trzin še prava vas, kako so pripravljali razne proslave, kako so se dajali z Mengšani in Domžalčani in kako je raslo novo naselje. Vsak je imel svoj, oseben pogled na težave, ki so jih morali premagovati, strinjali pa so se, da je bilo predsednikovanje v vseh časih zelo težavno. Vedno so imeli probleme z Ijudmi, po eni strani z nezainteresiranostjo, po drugi pa z neobjcktivnimi pogledi in osebnimi problemi. Ves čas so imeli premalo vpliva na ob-činske odločitve, vendar, kot so ugotovili, KS nikoli prej ni imela tako alo vpliva na dogajanja v občini kot zdaj. Bili so presenečeni, ko so izvedeli, da so krajevne skupnosti zdaj izgubile praktično vse pristojnosti in da v občini ne igrajo skoraj nobene vloge več. Poudarjali so, da se bodo
morale te stvari spremeniti, če ne drugjť z ustanovitvijo nove občine. Sedanji pr, sednik Sveta KS Tone Ipavec je opozi,.-da je to hud problem tudi drugje v J-i veniji. Na to, med drugim, kaže tudi iii stvo, da je zdaj v državnem zboru kar zahtev krajevnih skupnosti za ustano\irç novih občin.
Nekdanji vodilni možje Trzina so pomi svoje sodelovanje in izkušnje in Tii Ipavec zatrjuje, da bo njihova pomoč kako koristna, še zlasti v času osamosi janja, in da bo to izkoristil.
PO 15. juniju bodo odločali O usodi občine
trzin
Do 15. junija mora KS Trzin na Državni zbor poslati uradno zahtevo in potrebne podatke za ustanovitev občine Trzin. Na krajevni skupnosti so upali, da bodo v domžalski občini prisluhnili zahtevam Tr-zincev, vendar predsednik Občinskega sveta Miha Brejc ni želei uvrstiti te tematike na katero od sej občinskega sveta. Rekel je, da bo to naredi!, ko bo dobil elaborat -nekakšno študijo o upravičenosti občine, z všemi potrebnimi podatki o Trzinu. Županja Cveta Zalokar Oražem pa je obljubila, da bo zaradi tega v marcu ali aprilu sklicala sestanek, vendar tudi tega še ni bilo. Na KS so prepričani, da so v občini skušali na ta način Trzince ukaniti, saj bi v pričako-vanju sestanka s predstavniki občine lahko na državni ravni zamudili vse roke za odd-ajo zahtevka za ustanovitev nove občine. Na KS pa so vseeno začeli pripravljati omenjeni elaborat. Za to imata največ za-slug predsednik Sveta KS Tone Ipavec in
Jožica Valenčak, ki sta nešteto ur - tudi pozno v noč, brskala za podatki, jih urejala in razvrščala v zahtevane rubrike. Na KS so upali, da jim bodo na občinski ravni vsaj omogočili dostop do nekaterih potrebnih po-datkov, ki niso uradna skrivnost. Pristojni občinski organi, ki bi bili dolžni pomagati, jim niso posredovali niti enega uporabnega podatka, če so sploh odgovorili na trzinske prošnje in zahteve. Zato so se v KS morali obrniti drugam in podatke zbirati po drugi poti.
K sreči so se državni organi obnašali povsem drugače kot občinski. Tu velja še zlasti pohvaliti Statistični zavod, pri katerem so dobili praktično vse potrebne podatke, izkazala se je tudi Državna davčna enota ter Služba za lokalno samoupravo.
Elaborat mora vsebovati kratko zgodovino Trzina, organizacijski oris nove občine z vso infrastrukturo, šolstvom, varstvom otrok, tr-govinami, bankami, pošto in vsem drugim,
kar naj bi občina imela. Potrebni so podatki o prebivalstvu, njegovi str številu in podobno. Po zbranih podatkih Trzin izpolnjuje pogoje za samostojno občino, izjema jt ' število prebivalstva, ki ga je premalo. _ na tem področju na KS zamerijo oK Domžale, saj menijo, da ima največ za pozidavo razpoložljivega prostora z dustrijskimi in obrtnimi objekti, ki so | našali denar, ne pa s stanovanji. Oti Trzincev so se morali pogosto izseljetffr ' zdaj živijo v Domžalah, Mengšu, Kamn' Ljubljani in drugod, ne pa v doma«''' kraju, Število prebivalstva je zato '. - .. času stagniralo in ni naraščalo tako kc.1 lahko.
Na KS pravijo, da bo elaborat, težavam, s katerimi so se morali spop po vsej verjetnosti pravočasno končan i bodo lahko poslali na državne organe.
OCtfV
DR. tone jerovšek: trzin ima vse pogoje ZA uspešno občino
-r nanese na vidne Trzince • .'rt časa. prav gotovo nihče ne da med nami živi mož, ki je , .. i slavno sodišče Slovenije. ;'», Tone (cn.viek je v Trzin přišel leta 193 I, It kupil parcelo v enem najprijet-t ik . Trzina, v Snugovcu, kot «an k nîuniivali livado pod gozdom s ,.i>i.iT -'-u studenčkom. Dve leti kas-atft, Iru I "»'. je začel tam graditi hišo, rjnjl pa . .selil leta 1980. Kot nam je .„. ax -1 gradil z vsem srcem. V njej vse, razen najzahtevnejših I, naredil sam, premišljeno, kakovostno. Celo ploščice in ,..>>< , lagalsam.
Zdaj ima dr. Je-rovšek za svojo hišo vse premalo časa, saj mu funkcija ustavnega sodnika in druge obveznosti vza-mejo toliko ur, da v Trzin pri-haja le čez noč, k počitku, v njem pa preživlja tudi ' li!"., ko se še najraje ukvarja z «ni! -.rtu lina od hčera je brucka na " Mi. druga obiskuje 3. letnik Nrilgniis* ' «nažije, žena pa je profesor-;.:di družina se zaradi nalr-urnika v glavnem zbira le ob li rovšek že od vsega začetka vlogo pri oblikovanju «"daje. Bil je eden od ob-••ma za izstop Slovenije iz 1 - med sestavljalci volilnega - demokratične večstran-" ! • - kloval je pri oblikovanju *:>tave. vidno vlogo pa je "ipravah nove zakonodaje Prari. Še bi lahko naštevali! .'r ' I' '.vdal:
!*»J?	Trtn> sem bil ^Poslen v
*** k Z v';%Sfmi' P°,em sem
rbovnega sodišča, malo ' : Slovenije pa sem se , ,pab,iíko Skupščino kot -VW V. " : !Jaino Pravne komisije.
^ opravljal več funkcij, " ' -em predvsem sodnik ■ . republike Slovenije
tffeni ta :
Obtem sem ves
čas tudi predavalelj na nekaterih visokih šo-lah in fakultetah. Tako sem zdaj na Pravni fakulteti profesor za upravno pravo, na Fakulteti za družbene vede predavam upravno in procesno pravo, hkrati pa imam svoj predmet tudi na Visoki upravni šoli.
V Trzinu ste bili dalj časa član sveta krajevne skupnosti.
Ja, več let sem sodeloval v svetu KS in nekaterih drugih organih, vendar sem moral to sodelovanje zaradi nekaterih mojih funkcij kasneje prekiniti. Kot sodnik ustavnega sodišča sem se moral odpovedati zadolžitvam v krajevni skupnosti, tako da sem v zadnjih Ireh letih skoraj v celoti pretrgal vse sodelovanje, celo tisto. ki bi bilo kljub nezdru-žljivosti nekaterih funkcij možno. To pa predvsem zato, ker sem bil v (em času tako zaseden oziroma prezaseden, da nimam nobenega časa za kaj drugega.
Vseeno pa Trzin le poznate, kaj menite o njem?
Mislim, da je Trzin dovolj posrečena entiteta - po eni strani naselje, kot kraj bivanja, po drugi strani pa izredno hitro razvijajoč se obrtno podjetniški center. Po mojem se Trzin hitro razvija v zanimivo tvorbo, ki ima vse elemente samo-stojne občine, kar naj bi bila tudi perspektivna us-meritev Trzincev.
Kako gledate na željo po samostojni trzinski občini?
Ze od vsega začetka sem bil eden velikih zagovor-nikov ustanovitve občine 1 Trzin. Na zboru krajanov, ko smo določali meje volilnega območja, sva z gospodom Peršakom utemeljila potřebnost ustanovitve lastne občine. Udeleženci zborovanja smo takrat soglasno sprejeli sklep, da gremo v uslanavljanje trzinske občine. Vendar kasneje referendum ni uspel. Mislim, da je bila to velika napaka za kraj. Prepričan sem, da smo v tem času, ko imajo nekateri svoje nove občine, mi pa ne, precej izgubili. Vidim potrebo, da čimprej začnemo s ponovnimi postopki za ustanovitev lastne občine. Moram reči, da sem o tem že govoril s predsednikom Sveta KS Tonetom Ipavcem in sem tudi posredoval, da so repub-liški strokovnjaki sprejeli predstavnike Sveta
KS Trzin in se z njimi pogovorili o možnih načinih za ustanovitev nove občine. Zdi se mi, da bi bila občina Trzin upravičena in zelo posrečena, saj bi naselju dala nove možnosti razvoja tako na gospodarskem kol na drugih področjih.
Kakšne bi bile po vašem prednosti os-amosvojitve za Trzin?
Lokalna skupnost je skupnost ljudi, ki so povezani s skupnimi interesi. Naša povezanost z Domžalami je sorazmeroma inajhna oziroma minimalna. V Trzinu imamo vso infrastrukturo, ki je potrebna za samostojnost - občino. Imamo svojo šolo, vrtec, ustrezno trgovsko mrežo, imamo tudi nekatere druge vzporedne dejavnosti, cerkev, svojo faro ... F.dino, česar nimamo, je mogoče pokopališče, kar pa niti ni nu-jnosl. Ker ta infrastruktura je, med krajani prihaja do tište povezanosti, ki pomeni občino. Na drugi sirani pa imamo gospodarsko cono, ki je izjemno perspektivna za nadaljnji razvoj naselja. Na ta način nastaja neko ugodno ekološko sociálno okolje za razvoj občine, ki lahko zadovoljuje potrebe
Trzincev. Kar pa se tiče drugih večjih potreb, tu mislim tište na kulturnem, šport-nem in še nekaterih drugih področjih, pa njihovo zadovoljevanje Trzinci lahko iščejo tako v Domžalah in sosednjih krajih kol tudi v Ljubljani, kamor hodijo zadovoljevat te potrebe tudi Domžalčani.
Se ne bojite, da ne bi bili kot občina preslabotni?
Ne, mislim da tako gospodarski kazalci kot tudi podalki o dohodkih občanov kažejo, da
bi bili ena od močnejših občin. Seveda pa bi v primeru, če bi bili šibka občina, lahko upravičeno zahtevali tudi ustrezno finančno pomoč v okviru obveznih dajatev, ki jih mora občini zagotavljati država iz svojega proračuna.
Ljudje se bojijo, da bi samostojna občina za Trzin pomenila več birokracije.
Zavzemam se, da bi v Trzinu ustanovili občino, ki bi bila skrajno racionalna. Morali bi imeti občino z minimalnim številom zaposlenih, tako da denar, namenjen pokrivanju potreb občine, ne bi šel izključno za
njihove dohodke. Mislim, da bi se dalo to urediti, seveda pa bi bilo treba sprejeti tak statut občine, da občinsko vodstvo ne bi postalo samo sebi namen.
Trzin tarejo nekatere težave, katerih reševanje je hudo breme tudi za večjo občino kot so Domžale, na primer cestna problematika, težave s kanalizacijo, plin-ifikacija in podobno.
Del teh težav je treba urediti v okviru delitvene bilance následnic stare domžalske občine. Ta delitev pa še ni opravljena. Z ustreznimi dogovori na jasnih osnovah pa bi
lahko rešili nekatera odprta vpra Glede infrastrukture, ki se veže" Domžale, Mengeš in druge občine, p, ' bilo treba doseči ustrezne medobčjf, dogovore in sodelovanje. Glede ce.: problematike pa menim, da se borno, In š zgrajena avtocesta Ljubljana-Celje, & oddaljili od Domžal. V Ljubljano se ty -vozili po obnovljeni štiripasovnici, doh: del Domžalčanov pa se bo veri preusmeril na novo hitro avtoceslo, tat bo cesta mimo Trzina v Ljubljano raz menjena.
Miro !
županja cveta zalokar orazem: osamosvajanje je že slovenska folklora
več Trzincev je vedno bolj prepričanih, da se mora Trzin osamosvojiti in da borno Trzin ci svoje potrebe in želje lahko v ce/oti izpolnili le v svoji, trzinski občini. Ob tem je dobro prisluhniti tudi pomis/ekom in opozorilom, jih pretehtati in se nato od/očiti. Eden od nasprotnikov trzinske osamosvojitve bi mora/a biti, vsaj po funkciji, tudi Županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem. Pogovor z njo sem snemai na magnetofon, deino pa sta bila pri sot na tudi podžupan Simon Mavsar in tajnik občinske uprave Milan Pirman. Po pogovoru smo se dogovorili, da bo Županja članek pred objavo přebrala in ga avtori-zirala, saj se pogosto zgodi, da zapisane besede dobijo drugačen smisel, kot so ga imele med pogovorom. Novinarji smo na zahtevo sogovornikov doižni dati članke v avtorizacijo, če pogovora ni mam o pos-
ne tega. VIjudno do sogovornika pa je tudi, če mu da novinar pred objavo prebrati tudi članek, za katerega ima pogovor posnet na magnetofonski trak.
Ko sem intervju napisat, sem ga dal Županji v avtorizacijo, ta pa mi je čez čas vrnila precej spremenjen članek in me prosila, da ga objavim. V uredništvu smo bi/i v precej-šnji dilemi, kaj narediti, saj je spreme njen i članek pisan precej bolj tendenciozno in antipropagandno za trzinske želje po os-amosvojitvi, kot je bi/o razbrati iz pogovora, ki smoga snemai i.
Od/oči/i smo se, da spremenjeni članek vseeno objavimo, čeprav to po novinarskih pra vi/ih ni bi/o več nujno. Trzinci bodo iz članka lažje razbra/i, kaj lahko v primeru osamosvojitve pričakujejo od občine. Treba pa je povedati tudi nekaj zanimivih raziik med povedanim v pogovoru in zapisanim v članku. Županja je med pogovorom med drugim poved a la, da je vsota pro račun o v občin, ki so nasta/e iz stare občine Domžale, zdaj večja, kot bi bi! proračun stare občine, se pravi, da na to območje iz skupne državne blagajne vseeno pride več denarja.
Zanimivo je tudi, da je s pre me ni I a števi/ko o vsoti, ki naj bi jo do/gova/i trzinski obrtno industrijski coni iz nas/ova neizpo/njenih obveznosti za ureditev cone. Vpogovoru je povedaia, da coni dolgujejo približno 300 mi/ijonov tolarjev (zanimivo je, da je bi/o to števi/ko slišati tudi v drugih občinskih organi/t in ustanova/)), v članku pa ocenjuje, da je ta vsota ver jet no višja od 100 mi/ijonov SIT. Razlika je očit na in vpra sanje je, kam je v nekaj dneh izgini/o 200 mi/ijonov. Verjetno bo mora/ novi Sk/ad stavbnih zemljišč res natančno preveriti obveznosti iz pogodb. Županja je v pogovoru tudi
navajala, da je p/ači/o teh do/gov eden trših pogaja/skih orehov pri délit veni i med občinami, nas/ednicami stare občin. . pogovora pa je razbrati grožnjo, da boi Trzin, če se osamosvoji, to izgubo pokrit sam. Sicer pa preberite spremenjeni člai
Krajevna skupnost Trzin ima legitimno | co, da se odloči za svojo občino. Res | da ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
V	tem trenutku še ni jasno, kako se bi številnih podobnih zahtev opredelil zbor, saj večina predlogov in pobud občine ne zadovoljuje zakonskih po Zdaj je postalo že prava nacionalna f da vsaka KS zahteva svojo občino. trenutku je v Državnem zboru prt zahtev za ustanovitev nove občine. Vzru! to so v načinu financiranja občin. To vet ■; zlasti za nerazvite KS oziroma občine, :
ta način dobijo bistveno višja sredstva i osamosvojitev prinese pozitivne fin učinke. Vendar poudarjam, da gre zlasti za manj razvite predele, saj novonastalih občin prejema dotacije, bi morala, po mojem, za zahtevo po občini postavili tudi pogoj, da se le-ta I vsaj deino preživi sama. Tako pa vrečo polnimo razvite občine (le 4 ( Sloveniji, med njimi tudi domžalska, rimo dovolj za lastno preživetje), sis nanciranja občin pa je takšen, da dr lastnimi merili določi, koliko tega den vrne v posamezno občino. Zto je nova1 Domžale na repu po sredstvih na preb
Kako se določa visina sredstev za -tovljeno porabo v občini?
V	načelu naj bi občini pripadalo 30 • dohodnine občanov z njenega območja-pa ostane državi. Vendar občina "i
• na po posebnem obrazců • vKimro le 90 % javne po rabe. : ,.'. .sne „a osnovi meni, ki jih
• " "poL.eznihministrs.vih glede
".. J podatke (število učencev v .'-.r otrok vvrtcih. število oseb .„'„dih, km cest in ostalega '..r,,' -: ..mrežja, število otrok, vklju-. ^portn.1 društva itn.).
bi Siil finanční položaj bodoče
•M*»»« »biine?
■ , natančno opredeliti. Vendar bi „, vvni v podobném položaju kot : Domžale - torej v izrazito -, t-nkrat poudarjam, da visina , .ulovljene porabe, ki jo dobi .iàvkov ni v neposredni zvezi z p.1 :'.ih davkov in vplačano dohod--no na • ■ n.m ozemlju. V tem trenutku in uk m ' nančni politiki kot je, se nove < *Křina žalost, "izplača" ustanavljati le v kotjfh.
fmj dohodniita ne ostane v občini? N >..,. -.Uno, pač pa okleščena preko »ml ri vrmj| ministrstev. Vem, da v Trzina ohi^jte tudi podatek, koliko dohod-,. vate. Tega podatka žal nimamo imi Domžale niti za KS Trzin. ki upravi za javne prihodke smo i i iU-vo po teh podatkih, vendar so 0.1 '.iiriii, da obstoječi računalniški «•ga ne omogoča in odgovora nismo
i vuno, da iz Trzina odteka zelo denarja tudi iz prispevkov za M.nlmih zemljišč in s prodajo im v obrtno industrijski coni Tata.
SU • -i '.:<;iih zemljišč je imel v preteklih » ' «ici največ poslovanja v novi OIC ran l. n-nimi lastniki so bile podpisane ki komunalno urejene parcele. *•- >1 bivše občine Domžale tega •hranil" za izpolnjevanje pogod-iznosti, pač pa so ga sproti med drugim so ga po posebnem defili med vse KS bivše občine. Tako ' utku denarja za izpolnjevanje ' -vnusti enostavno nimamo. Zdaj
strokovne službe novega sklada pre-gledujejo vse pogodbe in delajo natan-čne izračune, kolikšne so še nerealizirane obveznosti. In teh po moji oceni ne bo malo, najbrž več kol 100 milijonov SIT.
Drugi problem pa je, da je bivša občina Domžale tudi dopustila nenad-zorovano širitev OIC v Trzinu, ne da bi sproti urejala vprašanje predimenzionirane komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika ...).
V	tem je tudi problem sanacije kanalizacije v naselju Mlake, povećanje vodovoda itn. Vsekakor pa nas pogodbe obvezujejo. Raz-mere bo treba sanirati in denar poiskati pri novih investitorjih, pa tudi v proračunu občine. Mislim, da bi Trzin kot nova občina vso nastalo problematiko težko reševal sam in nam bo lažje skupaj.
Trzin bi v primeru rekonstrukcije ceste M-10 Črnuče - Trzin v štiripasovnico čakalo tudi sofinanciranje v višini okoli 300 mio SIT, saj nova občina sofinancira vse, razen cestišča -torej javno razsvetljavo, semaforje, obvozne poti, pločnike, kolesarske steže, prestavitev komunalne infrastrukture ...
V	Trzinu Domžalam zamerimo, da se v naselju kopičijo nekateri problemi, iz Domžal pa slišimo le obljube, narejene-ga pa je bore malo. Tu mislim predvsem na težave s kanalizacijo v novem naselju, trzinske zahteve po ležečih policajih na nekaterih cestah, ki jih ob prometnih konicah izrabljajo kot obvoznice, zelo hud problem je tudi celotna prometna ureditev.
Vsaj za čas mojega mandata menim, da ta trditev ne drži. Uredili smo stari dolg v zvezi z asfaltiranjem pešpoti do šole, lotili smo se zapore ceste pod hribom, pa ste jo Trzinci sami odstranili. Postavili smo prepotreben semafor v križišču Mlake, trenutno urejamo vse potrebno za semafor v OIC. Potekajo večje investicije na Jemčevi ulici. Letos naj bi sanirali kanalizacijo v novem naselju in v krátkém postavili ležeče policaje. Zavedati se morate, da delamo zakonito, zato so postopki dolgi in zahtevni. Dalj časa opozarjamo, da na strani KS Trzin nimamo primernega so-
govornika in ustrezne pomoči pri posamez-nih investicijah, saj nimate tajnika KS. Za zgledno ocenjujem tudi sodelovanje v zvezi s širitvijo bodoče plinske postaje ln-terine, kjer smo upoštevali vse zahteve KS Trzin in razširitev tudi zablokirali, dokler ne bodo pojašnjena vsa odprta vprašanja. Celovito ureditev prometne situacije, ki je največja rak rana cele občine, pa bosta uredili gradnja nove avtoceste med Šent-jakobom in Blagovico (o tem, koliko ležav in delà smo imeli s tem, ne bi posebej govorila) ter rekonstrukcija M-10 od Crnuč do Trzina. Tu smo in še vedno vlagamo vse napore, da bi do nje prišlo, aktivno sodelu-jemo tudi s prizadetimi lastniki zemljišč in investitorjem - Družbo za državne ceste. Zdaj se borimo, da bodo za to naložbo zagotovljena sredstva v državnem proračunu - potrebnih bo kakih 800 mio SIT, če želimo, da bi jeseni podpisali pogodbo z izvajalcem.
V zvezi z vzdrževanjem kulturnega doma je bila težava zaradi denacionalizacijske zahteve - v takšne objekte namreč ne smemo vlagati proračunskih sredstev. Vendar pa so odprti in javni vsi razpisi tudi za obnovo kulturnih domov, treba se je prijaviti in predložiti potrebno dokumentacijo. Občina je lani tudi gradila vodovodno omrežje t i. južne zanke od Domžal do Trzina in sofi-nancirala obnovo trzinske cerkve. Skratka, če zaključim, KS Trzin je obravna-vana enakopravno, v letošnjem proračunu pa je na področju komunále celo med prvimi po višini sredstev.
SERVIS KOLES
RAKUN
rzin- Za hribom 11/B, tel.: 061 / 714 - 374 p°pravila in servisiranje vseh vrst koles
ponedeljek - petek od 16.30 do 20. ure.
	Vsem bralcem
	Odseva
Clf%ikifiûin	želimo veliko
vim/ÍUMifU	poslovnih
Boris & Mija Testeři	uspehov.
Jemčeva 52A, 1236 Trzin, tel.: 061 / 714 - 437	
novicke iz urada krajevne skupnosti
CATV:
PRIBLIŽNO 500 KANDIDATOV
Številne krajane zanima, kako poteka projekt kabelske televizije v Trzinu. Za pri-ključek na kabelsko televizijo se je prijavilo približno 500 krajanov, tako da ocenjujejo, da bo projekt mogoće speljati. Strokovnjaki zdaj načrtujejo uresničitev načrtov. Pri-pravljajo več možnih različic, tako da se bodo na KS lahko odločili za najprimernej-šo. Na osnovi prijav bodo izbrali gradbeni odbor, v katerem bodo zastopniki vseh delov Trzina. Ena od nalog odbora bo tudi izbor najprimernejše možnosti za ureditev trzinske CATV. Ko bo ta izbrana, bodo začeli zbirati potrebna soglasja in najugod-nejšega izvajalca del. Če bo šio vse po načrtih, bodo že v prvih jesenskih mesecih začeli s podpisovanjem pogodb ter hkrati s pripravljalnimi in gradbenimi deli. KS želi v projekt vključiti tudi posamezne podjetnike, ki naj bi finančno sodelovali pri naložbi in tako postali delničarji trzinske CATV. Pri tem je mišljena predvsem sprejemna postaja, če se bo svet KS odločil za to varianto.
JUNIJA BODO ZABRNELI STROJI
Kot smo v Odsevu že poročali, naj bi v kratkem začeli sanirati Jemčevo cesto in urejati hodnik ob Mengeški cesti. Po zadnjih podatkih naj bi že junija začeli z gradbenimi deli na Jemčevi cesti, vključno s povezovalno cesto z Mengeško ulico za gostilno Narobe. Čakajo le še na gradbeno dovoljenje, ki ga mora izdati Upravna enota v Domžalah. Sredstva za sanacijo so bila
zagotovljena že v lanskem proračunu, predviđena pa so tudi v letošnjem. Za hodnik za pešce na levi strani Mengeške ceste, če gledamo v smeri proti Mengšu, naj bi zdaj pripravljali projekt. Letos naj bi pločnik in drugo, kar sodi zraven, uredili od že obstoječega pločnika do Jan bara, prihod-nje leto pa naj bi nadaljevali do konca Trzina. Tudi za to so denár zagotovili že v lanskem občinskem proračunu.
V kratkem naj bi začeli oblikovati tudi projekt za povezovalno cesto med naseljem Mlake in poslovno cono. Ta povezava je med letošnji-mi přednostními nalogatni krajevne skupnosti, saj je povezava nujna, še zlasti, ker je v OIC zdaj že pošta in druge pomembnejše ustanove in podjetja.
Dobra novica za prebivalcc in druge obisko-valce OIC Trzin je, da bodo na vstopu v cono v kratkem končno le postavili semafor. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo že na poti.
UPAMO, DA ZADNJIČ NAPOVE-DUJEMO LEŽEČE POLICAJE
Že večkrat smo rekli, da borno obljubam o cestnih ovirah, t.i. ležečih policajih, verjeli šele, ko jih bodo začeli postavljati. Na občin-ski ravni vsi vsevprek zatrjujejo, da jih bodo že v nekaj dneh postavili na Mlakarjevi cesti in delu Kidričeve ulice, v najkrajšem času pa tudi na cesti Za hribom, nasproti šole. Zdaj se ne damo več prestrašiti, da bodo ovire res postavili, predno bo izšla ta številka Odseva, vendar bi bili radi veselo presenećeni. Malo težje nam gre v glavo izbor ulic. Že res, da je varnost potrebna tudi na Mlakarjevi in delu Kidričeve ceste, vendar so v vsakem naselju
nekatere pomembnejše ceste, kjer naj fo dovoljen nekoliko hitrejši pretok vozil, od takšnih ulic naj bi bila tudi Mla ulica, ki je relativno široka in opremljen; pločniki na obeh straneh. Če na enem ulice vsi lastniki hiš na pločnikih pa~' avtomobile, je drug problem, vendar mo, da bi bile hitrostne ovire zdaj še -potrebne na ožjih, stranskih cestah, la vozniki ob konicah izrabljajo za obvo-da se izognejo gneči na glavni cesti, pa istočasno prav po teh cestah t hodijo v šolo otroci. Menimo, da so i kritične Habatova ulica, cesta Za hribi del ulice Pod gozdom, Ulica kamnišl bataljona in en del Kidričeve ceste. Vv omenjenih cest nima pločnikov, na njih tudi nikakor ne bi smeli dopuščati hitr vožnje. Še zlasti na cesti Za hribom, sproti šole bi morali, poleg več t. i. bu perjev, zgraditi tudi pločnike.
ALI GRE SPET LE ZA OBLJUBO?
Pisali smo že o problemu kanalizaciji novem naselju. Občina je sanacijo po~ vala z začetkom gradnje štiripas~ M 10, saj bi bilo treba narediti tudi nť prebojev pod cesto. Predstavniki KS opozorili Oddelek za gospodarstvo in vesticije, da ne morejo več čakati. saj problem vse bolj pereč, gradnja obvo: pa se spet lahko zavleče. Po zadnjih nap* vedih se bodo prenove kanalizacije končno lotili. Vendar je previdnost modrosti, saj poznate tisto, da se čenega kruha poje največ.
NACRTI ZA CENTER TRZINA NISO NAVDUŠILI
Vponedeljek, 19. maja, je bil na sedežu krajevne skupnosti posvet s krajani glede načrtov za ureditev centra Trzina na območju, ki se razteza od trzinske osnovne šole do sedanje železniške proge. Če bo zgrajena Irzinska obvoznica, bo sedanja
Foto: Mojcít
glavna cesta Ljubljana-Maribor na tistem območju razbremenjena, zato bi tam lahko uredili nekakšno središče naselja, saj Trzin takšnega središča nima. Ideja o tem je v krogih KS že dolgo prisotna, stvari pa so se začele premikati šele v zadnjem času.
Na občinskem svetu so problematiko centra Trzina, ki je dobil delovno ime T-3, skušali obravna-vati že dvakrat, vendar so morali razpravo o tem, na zahtevo trzin-skih svetnikov, prvič přestavili, saj predlog ni izpolnjeval nekaterih trzinskih zahtev, drugič pa so predlog nacrta sprejeli in ga dali v enomesečno javno razgrnitev. Načrti in fotografije makete bodočega
centra so en mesec viseli razgrnjeni sedežih KS in občine, vendar so nanje dali zelo malo tehtnih pripomb. Ob koncu javne razgrnitve so predstavniki občine in urbanistov, ki predlog pripravili, Borut Ulčar z Re~" razvojne družbe, Zoran Vitorovič Občinskega oddelka za okolje in ter direktor Razvojnega zavoda Do Janez Končan zainteresiranim kr nacrte podrobneje predstavili. Na predstavitev so prišli v glavnem T ki živijo na območju, ki ga projekt ali pa mejijo nanj. V veliki većini so i nezadovoljstvo zaradi premajhne veščenosti in negotovost glede usode posesti, pa tudi Trzina na sploh. Del
OOSEV
...v je slikovito strnil v eno •	Weío Tavčar, ki je deja
delate te náčrte, ampak, ali ' - ' - kaj vprašal o tem, čeprav na •; ;, ':.-us!oj, naše posestvo!?" Ljudi ... . kaj jih čaka, saj je .z nacrta " ..' po tretjem obdobju urejanja na ;■-:» ne bo več sedanjih hiš. Vse bi i novi m i bloki, delavnicami in . prostori.
Prsite ne bo. čas pa bo naredi!
SVOIť
; . ..:.rtrtíki načrtovalcev so zatrjevali, da nj o V nikogar prisilili, da proda svojo jcnlr » a« poruši hišo in da je dokončanje p^fckt. [«ustaljeno v za zdaj še neopre-.hodnost. Če kdo ne bo přistal na ... „je iii prodajo hiše, se to ne bo Vičrt le prikazuje, kakšna naj bi 12 prih ..inost tega območja. i ! m •• nobene fizične prisile, verjetno i • .,. tako je jasno, da je načrt zasno-feizah, ki jih zdaj ni mogoče - predeliti, po vsej verjetnosti pa ta st k- ni tako oddaljena. Če bo ajfrt sprvji't. sedanji prebivalci na svojih [urcriali iu- bodo mogli narediti ničesar nobene drvarnice, lope ali kaj kaj šele, da bi zidali hišo, . se bo skladala z nacrtom. To ■ 1.1 Sam ne bo mogoče poskrbeti za i .. . n»ke ravni sedanjih prebivalcev z ■MRI T hlbenimi posegi, razen če ne bo a v. gradnje. Ob laki perspektivi se '- na marsikdo raje odločil za drugo pooci)" listi, ki so navezani na svoje 1 •• »r verjetno ne bodo dali, mladim u ( isleiiiije generacije pa hiše, ki se bodo >• '» - Karale in bo okrog njih cvetelo 1 " ■ življenje, ne bodo več pomenile Ufto.
Da h ne ponovi zgodba OIC
:>ruP '	. zenci sestanka so opozarjali, da
n	Ja se ne bi s centrom Trzina
■ i	.'idba industrijsko-obrtne cone.
•	m< Trzinci dali soglasje za OIC,
*	»rt tam začele razvijati po logiki m	". 'i zaslužkov ter neizpolnjenih
*	! ' . "i OIC je postal tako nenad-
Ie c°na postala vse kaj drugega
; načrtov. Ali so jamstva, da se v
' • ne bi zgodilo, še zlasti, ker bi joj, u. :,,,, v cen|ru poskrbe(i a ne_
' ' ""Sine dejavnosti in ustanove?! ' h Jo radi vlagali denár v po-; "-'»re. donosne trgovinice in " ""»«e tudi delavnice, lahko pa « ' ' a tisto, kar bi Trzin potrebo-"• iebodenaija
.	v "" uenarja.
bkrio» "po^arjali, da bi bil center, Pogled na maketo predlaganega centra Trzina po končani prvi fazi gradnje. Prva slika v. v. '" '"nuiai°. predvsem nekakšno pogled s severa, druga slika - pogled z vzhoda in trelja slika - pogled z zahoda, "«tno naselje in da je zato zelo
Most čez \ Pšato
% Osnovna š^a
Osnovna šola Trzin
Gasilski dom
Gasilski doi
Osnovna šola Trzii
Pšato
Ali KS lahko še vpliva na gradnjo prve řaze
Udeleženci srečanja so se razšli, ne da bi dosegli kakšen kon-kreleri dogovor, člani Sveta KS pa so nato poskušaii zavzeti svoje stališče do centra T-3. Tudi njim ni uspelo najti neke ustrezne rešitve in usmerilve. Poudarjali so predvsem, da predlagana rešitev ni ravno tisto, kar bi želeli, ob tem pa so opozarjali, da je KS pri všem tem precej nemocna. Zemljišča, ki naj bi jih zajela prva faza
urejanja centra, so v glavnem že odkupljena in investitorji, za katere pravijo, da so že znani, bi lahko center začeli graditi ne glede na proteste krajevne skupnosti. KS ima zelo majhen vpliv na nadaljnji potek projekta, lahko pa se zgodi celo, da projektanti po
dokončanju dohodkovno najugodnejše prve faze, sploh ne bodo več zainteresirani za nadaljevanje. Prva faza načrta bo po vsej verjetnosti uresničena ne glede na voljo Trzincev, za drugi dve fazi pa verjetno zdaj ne da nihče roke v ogenj.
važno natančno opredeliti vsebino bodočega centra oz. kaj bo sploh v njem. Mogoče bi bilo treba že zdaj precej natančno opredeliti zunanji izgled centra. Nekateri so ob tem opozarjali še na druge težave Trzina, predvsem prometno problematiko, in zahtevali, da se najprej reši le-ta.
Center Trzina po končani tretji fazi - pogled s severa.
čez.
za trzinsko obvoznico zdaj spet na dveh
frontah
Ko smo se s podžupanom občine Domžale Simonom Mavsarjem pogovarjali o tem, kaj je novega glede trzinske obvoznice, nam je povedal, da sta zdaj spet odprti praktično dve fronti. Ena je pri zagotavljanju denarja, druga pa še vedno pri podpisovanju pogodb za zagotovitev potrebnega zemljišča.
Pri zagotavljanju denarja iz državnega proračuna imajo zdaj bistveno več težav, ker se je na čelu ministrstva za promet in zveze zamenjal minister, ki je v resor pripeljal tudi nove sode-lavce. Ministra in njegove može je zdaj treba pre-pričevati o potřebnosti sanacije M-10 v Trzinu. Po uradnih vesteh so bili sprva v ministrstvu za obnovo ceste pripravljeni odšteti le 75 milijonov SIT, kar je praktično nič, saj s tem denarjem ne bi mogli narediti nič in bi bil tako rekoč vržen proč. Ocenjujejo, da bi za trzinsko ob-voznico potřebovali od 800 do 900 milijonov SIT. Po neštetih sestankovanjih in prepričevanjih ljudi na republiški ravni zdaj ta projekt spet pridobiva na pomenu in na občini pravijo, da se vsota, ki naj bi jo letos namenili za sanacijo, počasi povečuje. V
občini upajo, da bo v predlog državnega proračuna le prišla vsota, ki bi omogočila nemoteno delo. Vse pa bo na koncu odvisno od poslancev, ki bodo sprejemali državni proračun.
Iz urada Županje in sploh vodstva občine napovedujejo, da bodo, v primeru, če ta številka ne bo dosti visoka, res podprli Trz-ince, če se bodo odločili za oviranje prometa na magistralki.
Težave pa so tudi s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj, saj v Bruslju ocenjujejo, da se stvar že predolgo vleče in da je projekt pod prevelikim vprašajem. Na posredovanje slovenske strani je Banka v Ljubljano nazadnje poslala le precej resen opomin z napovedjo, da bodo obljubljeno posojilo umaknili, če se stvari letps ne bodo zares premaknile z mrtve točke. Letos je tako zares zadnja možnost za posojilo EBRD za trzinsko obvoznico. Glede podpisovanja pogodb z la-stniki zemljišč in lastniki hiš, katere naj bi zaradi obvoznice porušili, pa se stvari še niso premaknile z mrtve točke. S sprejemom zazi-dalnega načrta območja T-12 (med naseljem Mlake in obrtno cono) je občinski svet omo-gočil zazidljivost parcel, ki naj bi jili pozidali z nadomestnimi hišami za tište, ki jim bodo morali porušiti domove. Na občini ocenjujejo,
da zdaj pravzaprav ni več resnih ovir, da lastniki hiš ne bi začeli podpisovali pogodb. Lastnike zemljišč pa je upravna enota pok-licala na pogovor v Domžale, kjer so jim pojasnili, da bodo začeli s postopkom ra-zlastitve, če pogodb ne bodo podpisali. Kakor so nam povedali, je precej možnosti, da bosta dva od lastnikov pristala na podpis pogodbe, pri tistih, ki pogodb ne bodo podpisali, pa bo Direkcija za ceste, kot investitor, začela postopek razlastitve. Na občini poudarjajo, da so izčrpali praktično vse možnosti za prepričevanje posa meznikov, ki se ne strinjajo. Vodili so dva ustavna spora, celo vrsto upravnih sporov, imeli so nešteto pogovorov in prepričevanj. ob tem so marsikdaj morali požreti tuđ grobe žaljivke in druge pripombe, zdaj pa naj bi bila stvar le še v rokah Trzincev in države oziroma investitorja Direkcije £> ceste, ki naj bi bila zdaj formalni sogovor-nik tištim, ki ne pristajajo na podpis pogodb.
Glede veljavnosti lokacijske odločbe za obvoznico nam je podžupan Mavsar povedal. da ta še ni polnoniočna, dokler ne bod*1 končani vsi zahtevki za upravni spor pred Vrhovnim sodiščem. Ko bodo vsi problem řešeni, bo odločba pravnomočna eno teto
Miro Štete
anketa: kaj mislite o centru trzina?
Kljub temu, da je bilo v prejšnji številki Odseva objavljeno obvestilo, da kdor si želi ogledati načrt za ureditev trzinskega središča, mnogo ljudi sploh ni vedelo za to, še manj pa si jih je to sploh ogledalo. Zato smo se odpravili po Trzinu in povprašali nekaj ljudi za to mnenje. Anketo sta izvedli Urša Mandeljc (tudi fotografije) in Mojca Senica.
peter Mioć:
Da bi imel Trzin svoj center, se mi zdi dobra ideja, tudi za razvoj katerega koli kraja. To idejo je treba najprej proučiti, če je sploh objektivna. A najprej se je treba na tako stvar
pripraviti, da ne zapravljamo denarja v prazno. Kaj naj bi bilo v tem centru, nisem premišlje-val, mislim pa, da bi v okviru občine Domžale Trzin potřeboval svoj center, v katerem bi bil šport, trgovski marketi... V lokaciji tudi nisem premišlje-val. Slišal pa sem, da naj bi ta center stal v industrijski coni in to se mi zdi kar v redu, kajti to Ie gospodarski del, novi del pa K' že preveč izkoriščen.
Janez Žnidar - upokojenec: V načrtih za novi trzinski center, ki sem si jih ogledal v krajevni skupnosti, je sam živi beton in mislim, da se to ne sklada s Trzinom. Center bi morali prilagoditi Trzinu, pa četudi bi bil lesen in ne z velikimi bloki. Taki nacrti se mi zdijo ne-mogoči, to je za Ljubljano. In če bo Trzin nekoč občina, bo moral iineti še kaj drugega, ne samo center. Npr. zdravstveni dom, policijo in drugo. Lokacija se mi zdi primerna, kajti s tem bi povezali stari in novi del Trzina, saj se mi zdi, da se Trzinci med seboj ne marajo.
Peter Rabzelj - elektrikář: Da bi imel Trzin svoj center, bi Mi za nekatere stvari bolj, za ''fuge pa manj v redu. V njem bi bil športno-rekreacijski '«iter, družbeni prostori, samo •metišče ne. Vsekakor pa bi " 'rali urediti rekreativní center "< bajerju. Primerna lokacija * mi zdi OIC
Daniela Kavčič - upokojenka: O tem centru sem že slišala. Slišala sem tudi to, da naj bi bila lokacija v OIC. Vsebovala naj bi športni center, igrišče za otroke, disko, gledališče in kino
Imeti bi moral športne dvorane, svoj disko, pa te variante. Kje naj bi stal, ne vem. Primeren prostor, zdi se mi, bi bil v starem Trzinu in tako bi mogoče celo povezal stari in novi Trzin.
Zoran Sodja - kuhar:
Nada Brečko - fizioterapevtka: O trzinskem centru sem že slišala in mislim, da ne bi bilo slabo, če bi ga imeli. V centru bi bilo lahko mnogo stvari kot npr. čistilnica, katero res potrebujemo, galanterija in ostale drobne, vendar važne stvari, ko jih potřebuješ tisti moment, ko se spomniš. Za lokacijo še nisem slišala.
Gorazd Dolenšek - poklicni šofer:
Da bi imel Trzin svoj center, še nisem slišal, vendar mislim, da bi ga potřeboval. Center naj bi vseboval kino, gledališče, športne dvorane ...
Lokacija, mislim, da bi bila naj-boljša v novem Trzinu, kjer je večje število ljudi.
O centru Trzin sem že slišal. Mislim, da Trzin vsekakor potřebuje svoj center. V njem naj bi bila pošta, kajti ta v OIC je predaleč in še slabo prometno ureditev ima Tudi bencinsko
Boštjan Marolt:
O centru Trzin sem že slišal iz pogovorov doma. Bilo bi dobro, da bi Trzin imel svoj center.
na prostém ... Dobro bi bilo, da bi se kaj dogajalo, saj je v Trzinu dosti mladih družin. Mislim pa, da bi ta center tudi povezal dele Trzina med seboj. Ta center bi postavila med OIC in naseljem Trzin.
črpalko bi morali imeti, tako, da bi bila pri roki.
Zdi se mi, da bi bila za to primerna lokacija med starim in novim delom Trzina.
I
12
v interini so uzaljeni
(Odsev, 3. april 1997, str. 12-13)
Iz članka samega, ki ni klasični intervju v obliki vprašanj in odgovorov, ni povsem jasno, katera so stališča in besede pred-stavnikov Interine, katere besede pa so uredniški oziroma novinarski komentar nepodpisanega avtorja članka. Toliko v pojasnilo, ko bom tudi kot predsednik komisije za plinifikacijo skušal komentirati tisto, kar vidim kot stališča Interine v tem članku.
Ne vem, zakaj naslov Užaljenost v Interim! Ob Plinarni Trzin so se srečali nasprotujoči interesi krajanov naselja Trzin-Mlake, Interine (oziroma njene lastnice INA, Zagreb), KS Trzin, občine Domžale in verjetno še koga iz nevidnega ozadja. Interesi so predvsem ekonomski in ekološki. Lahko povzročajo zaskrbljenost pri tistih, ki mislimo, da se uresničujejo napačni nacrti na napaćen način. Realnost interesov pa je prej razlog za hladno glavo in trezen razmislek kot pa za užaljenost. Tudi plin je prenevarna snov, da bi se je lotevali zaradi užaljenosti čustveno prizadetih. Kolizija interesov zahteva njihovo razrešitev. Ali bomo dosegli to sporazumno ali pa na silo in brez upoštevanja nasprotnih interesov, je odvisno predvsem od tega, kako močne se pri tem počutimo. V državi, za katero vsak dan poslušamo, kaj vse ji manjka do naziva pravna, menim, da je najbolje, če dosežemo kompromis. Na ta način lahko vsi največ pridobimo. Baran-tanje, ki vodi do kompromisa, je sicer bolj orientalska tradicija, prepričujejo panas, da je sedaj to tudi evropsko.
Kaj je demokratičnost?
Kdo je arbiter, ki bo presodil, "da je demokratičnost razmišljanja pozitivna, če koristi kraju," kot je navedeno v tem članku. Takšnega arbitra ni. Kdo bo presodil, kaj koristi kraju: Interina ali Krajevna skupnost Trzin? Demokratičen je lahko način, s ka-terim se interesi uresničujejo. Skrivanje podatkov, neobveščanje o poteku postop-kov pridobivanja dovoljenj, zloraba soglasja sveta KS Trzin k trikrat manjšemu povećanju kapacitete, kot jo trenutno planira Interina (dal ga je prejšnji svet KS tik pred iztekom mandata) vsekakor ne sodijo v zakladnico demokracije. Ne razurtiem predstavnikov Interine, da se o problemu lastništva ne želijo pogovarjati. Krajevna skupnost jih je pred mesecem ponovno pozvala, da se o tem in nasploh o vskladitvi načrtov skušamo dogovoriti, saj
je to obojestranski interes. Žal odgovora Interine do danes nismo dobili. Dějstvo je, da smo lastniki hiš, priključenih na plin v Trzinu-Mlake, pri nakupu hiš plaćali določen znesek za izgradnjo plinarne in razvodnega plinskega omrežja. Zakon o privatizaciji Telekoma, ki ga pripravljajo, bo tudi upošteval sredstva, ki smo jih posaitiezniki investirali, da smo dobili telefon. Ne vem, zakaj tak princip ne bi veljal tudi za Plinarno Trzin. Dokumentov, ki
Plinarna Trzin


dakazujejo, da smo bili ne samo lastniki hiš iz Trzina - (»končni investitorji - financerji plinifikacije so porabniki plina« piše v enem od sporazumov) pri tem oškodovani, je zbranih dovolj.
Spor o lastništvu je realnost, torej je že sprožen. Vendar pa smo v sedanjem svetu KS mnenja, da je racionalno reševati spore s sporazumom med prizadetimi. Sodná pot bo dolgotrajna. Cena pa ne bo visoka samo zaradi neposrednih stroškov postopka, am-pak tudi zaradi zamrznitve razvoja v času postopka. Zakaj Interina daje prednost sodni poti pred neposrednim dogovarjanjem in sporazumevanjem, ni jasno.
Morda računajo pri tem na podobno pristranost slovenskega sodstva, kot jo je pokazala slovenska vlada oziroma njeno zunanje min-istrstvo, ki je izdalo soglasje za prenos last-nine Plinarne Trzin v popolno hrvaško lastništvo, ne da bi se popřej pozanimali o pravih investitorjih. Upam, da bodo odgovorni v lnterini tudi ta moj komentar razumeli kot ponovni poziv, da sedemo skupaj in skušamo najti kompromis. Toliko o lastništvu.
Pritožb porabnikov zaradi nekvalitetne dobave plina praktično ni. Problemov v
ozadju dobave porabniki nismo Sedaj smo izvedeli za objektivno ne, situacije, ko z dvajsettonskimi avto nami transportirajo plin tudi v vren neugodnih pogojih, koje nevarnosti velika. V takih pogojih plin tudi prêt; Če navedbe Interine drže, je razlog i lika poraba plina glede na kapat Plinarne. Kdo pa je dal priključitev vedno novih porabnikov i za katere ni bilo zagotovljenih pacitet? Odgovor prav gotovo lnterini. Upam, da se novi pori plina niso priklapljali brez njih» soglasja. Prav je, da tudi pon plina in še posebej ostala javnost s te nevarne situacije, ki so pod neskladnega razvoja občine Do KS Trzin. To vedenje pa je pozi stran te javne razprave. Do rea rf rešitev, ki bi pomenile varno <k' plina, Plinarna ne more dati so povećano porabo. Upam, da su zaupanja vredni upravljalci z dosn i jim delo z nevarno snovjo, to dosi jim odjemalcem zaradi njihove oskrbe v Plinarni Trzin sposobni i toviti in bo naslednjo zimsko dobava plina v Trzinu redna kot došiti
Pretehtati moramo vse možnosti
Zakaj nas v KS Trzin o potřebnosti > do desetkratnega povećanja skladiš pacitet plina niso uspeli prepričati? Na eni sirani je razlog prav gotovo | na zemeljski plin. Ta zagotavlja re oskrbo in za tretjino cenejšo oskrbo < računano na energijsko vrednost). Ti ' žejo dolgoročne in tudi trenutne pri cen plina v Ljubljani in Kamniku, plinifikacija z zemeljskim plinom v | teku. Če bodo skladiščne kapacitete | Plinarni Trzin tolikokrat povećane, objektivno pomenilo oviro prihodu : skega plina v Trzin. Brez tega pa večje porabe in novih naročnikov v i delih Trzina. V Trzinu - Mlake je karf hiš, kjer se namesto s plinom drugimi kurivi. Kaj to pozimi kvaliteto zraka v zaprti dolini na vemo. Starejši Trzinci še pomnijo i Interine iz časov izgradnje Plinarne da cena plina ne bo presegla cene I olja. Morda pa je sedaj čas, da jo ničijo.
Na drugi strani pa sodimo, da ekoloških razlogov,zaradi katerih Plinarne Trzin na sedanji lokaciji ru ' Postavitev tako velikega industriji
opsev
. ek, 5isk.» nevarno snovjo zaradi ' nemarnosti ekplozije ne sodi v „e posebej, če razmišljamo S« ftv. i» poada« prostora, ki bo '	>■ premika sedanje magistralne
•/T',, , m. nastale obrtne in indus-■u' ravno zaradi prostorske deta^no-ïi. ki kljub izpolnjevanju . . ïi'.Li ne sodijo skupaj. • :;.„ velike plinarne zahteva ! wdT(>kupaj približno 100 litrov na » dveh ur so podatki iz .. u na okolje) z visokim pri-: Kirov. Te vode in pritiska v ^ la-nntn • ni. To ni bil edini razlog, af^h Lu ■ «i je odbor sveta občine
Domžale za gospodarske javne službe zahte-val ponovno oceno oziroma revizijo poročila o vplivih povećanja kapacitet Plinarne na okolje. Upam, da ga borno dobili. Tako velik objekt zaradi povećanja ekonomičnosti sam po sebi kliče dodatne dejav-nosti, kot je recimo prodaja plina in sorodnih proizvodov naftne industrije. V primeru pri-ključitve na zemeljski plin pa se bo morala namembnost plinarne popolnoma spremeniti. Nastalo bo novo industrijsko obrtno središče. Trzin bo na ta način imel kar dve. Pred dvajsetimi leti je bilo to območje nezazidljivo. Danes so načrti izrabe prostora drugačni. Zato lahko pričakujemo, da se borno o teh problemih argumentirano pogovarjali. Kateri
razlogi proti preselitvi plinarne v IOC so »popoln absurd«, kot zatrjujejo v Interim? Ker bo že tole pisanje za urednike Odseva verjetno predolgo, »izrednih« dogodkov, kot je uhajanje plina, ne bom komentiral. Vsakdo jih vidi po svoje. Ampak nesreće so neizogiben sestavni del vsake člověkově dejavnosli. Dobro pa je, da se tega še posebej zavedamo pri nevarnih snoveh, kar plin, pa naj bo zemeljski ali butan-propan, vsekakor je, in skušamo že s planiranjem verjetnost za nastanek nesreće in njihove posledice čim bolj zmanjšali.
Ivo Nemec
gasilci dajo precej na svojega patrona
21 otrok je šlo prvič k svetemu obhajilu
^ - maja, bo marsikomu ostala .. ',blVm spominu. Takrat je 21 ® . k přejelo sveto obhájilo. ,!yn< 'ako pomemben do-
*	W^L* PnpraV'liali Precej v naprej.
' -"uznavali skrivnost svetega
*	'	mafnice in očki Pa so •tSTkr ^ s'avn°stnimi oblačili KfDMMrv R!l'm Cerkve in Popravami na
• " » se odlično odrezali, «fafcj^ * " ««skale robčke, ko so «to^, ' lepotce in lepotičke v N T. ' "•'«■. œetje so se kar malo Ponosno pritiskali na
sprožilce fotoaparatov in snemali na video kamere, gospodu župniku pa se je dobro zdelo, da je povečal število svojih ovčic s tako simpatičnimi verniki. Tudi vsi drugi so bili veseli, nekateri pa so ugotavljali, da bo treba v prihodnje Trzinke spet uvažati, saj je bilo v skupinici le 6 deklic, vsi ostali pa so bili fantje.
Foto: Urša
Foto: Urša
\*i Rnrjanmij nedeljo, ki je bila letos 4. 1 >majj. ,, bilo z vseh koncev Slovenije * dj * k'asilci spomnili praznika "n» mIka. Lahko pa zapišemo, da
je bilo praznovanje v Trzinu eno najbolje pripravljenih in tudi najštevilnejših. Celo po radiu so poročali o tem. Poznavalcev to ne prese-neča, saj ima praznovanje v Trzinu že bogato predvojno tradicijo, kajti ravno sv. Florjan je zaščitnik trzinske fare. Običaj so obudili že pred leti, ko Slovenija še ni bila osamosvojena. Tokrat je k slavnostní maši v Trzin prišlo kar 150, v slavnostně uniforme obleče-nih gasilcev. Kot veleva že tradicija, pa jih je spremljala mengeška godba na pihala. Letos je na prireditev prišlo tudi kar 65 narodnih noš, tako da je trzinska cerkev skoraj pokala po Sivih. Izredno dobro pa so se odrezale tudi trzinske gospodinje, saj še nikoli doslej niso pripravile toliko do-
brot. Oasilci so jim zelo hvaležni in se jim tudi preko našega časopisa zahvaljujejo za trud in pozornost. Tisto nedeljo so bili vsi ponosni, da so Trzinci, saj so se izkazali kot zelo dobri gostitelji.
franci je bil štiri leta na papui novi gvineji
ň
t i
Prihajam iz kamene dobe, je pred skoraj 30 leti po daljšem bivanju v Novi Gvineji zapisal nemški antorpolog Heinrich Harrer, na otoku, ki so ga belci prvič odkrili pred kakimi 450 leti pa še vedno najdejo plemena domorodcev, ki še niso imela štika z belci in res živijo kot v kameni dobi. Papuo - Novo Gvinejo so Evropejci v večji meri začeli spoznavati in tudi izko-riščati šele v tridesetih letih tega stoletja. Otok je precej razgiban, s snegom pokriti gorski vrhovi se dvigajo čez 4.000 m visoko, vmes pa so širni pragozdovi, močvirja, težko prehodne doline, zato ni čudno, da na njem živi prava množica različitih plemen, ki govorijo čez 700 jezikov. Poseben sloves pa otoku dajejo lovci na glave in ljudožerci, ki so vlivali strah v kosti vsem obiskovalcem. Ampak zdaj pravijo, da ljudožercev ni več, saj so lani pojedli zadnjega.
S tega otoka se je pred nekaj tedni vrnil Franci Kurent mlajši, ki je tam kot laični misijonar preživel kar štiri leta. Povedal nam je, da otok sploh ni tako grozljiv, da mu je bilo tam lepo in da so domaćini zelo prijazni in odprti.
"Lahko greš po cesti in se prijazno pogo-varjaš z Ijudmi, čeprav jih ne poznaš. Takoj navežejo stik s teboj in v pogovorih so povsem sproščeni. Poskusil sem biti tako prijazen drugje, pa so Ijudje vedno gledali z nezaupanjem in mislili, da imam kaj slaboga za bregom, na Papui Novi Gvineji pa so takšni pogovori povsem nekaj narav-nega."
Kako si sploh přišel tja?
Dopisoval sem se z misijonarjem Jožetom Kramarjem iz Šmarce. Ko sem přišel iz Indije, me je povabil na Papuo Novo Gvinejo, saj so tam ravno potřebovali po-
■"jr. _ ^vj^
Z vulkanskim pepelom prekrita okolica Rabaula
moč člověka, ki bi hotel opravljati različna gospodarska delà v misijonu. Vabilo sem sprejel in kot laični misijonar, se pravi neduhovnik, sem odpoto-val na ta otok Melanezije. Najprej sem deloval v Rabaulu, večjem mestu na otoku Nova Britanija, potem pa sem se preselil v misijon v Keremi, man-jšein naselju, ki ima kakili 1.500 prebivalcev, policijsko postajo, dve trgovini in kar tri cerkve različnih verskih ločin. Rabaul je bil nekaj časa glavno mesto Papue Nove Gvineje, zaradi oddaljenosti pa je prestolnica kasneje postal Port Moresby. Samo mesto je obkroženo z vulkani in eden od njih je leta 1994 izbruhnil, tako da so mesto v glavnem preselili.
Si bil med izbruhom vulkana tam?
Ne, že prej so me rabili v Keremi, tako da sem šel v Rabaul šele kasneje pogledat posledice izbruha. Vse je bilo opustošeno in pokrilo s pepelom. Misijonska šola pa tam še delà.
In kaj si dělal v Keremi?
Praktično vsa gospodarska delà: gojil sem živino, kosil travo, vozil avtomobile, vodil trgovino, nakupoval hrano, skrbel za vzdrže-vanje, gradii sem tudi hiše itn.
Kako pa si se sporazumeval z domaćini?
Tam imajo celo množico jezikov, uradni jezik pa je angleščina. Ker je ta za domaćine prezahtevna, vsi govorijo pidžin - to je nekakšna poenostavljena angleščina s števil-nimi izrazi domačinov in besedami iz drugih jezikov. S pidžinom se lahko sporazumevaš na celotnem tistem območju in mogoče ga govorim skoraj tako dobro kot slovenščino. V provinci, kjer je šola, je kakih 30 plemen s svojimi jeziki, naselje Kerema pa leži na območju plemena Keoru. To je eno od še bolj divjih plemen na tistem območju. Žanje so naši duhovniki napisali katekizem. Šio je za njihove prve pisane besede, zdaj pa misijonarji s tem delom nadaljujejo.
V svetu je cerkev z misijonarji pogosto naredila precej škode prvobitnim ljudstvom, ko so jih nasilno krstili. Znano je tudi, da so marsikam prvi prišli misijonarji, sledili so jim
jT'
fc	IxtxJSMi
Franci (prvi z leve v drugi vrsti) v župniji Kikori
trgovci, nato pa še drugi naselje nazadnje vojska, ki je domoro odvzela pravico do njihove zeml
To se je res dogajalo v prejšnjih Na primer v Južni Ameriki so Indij naredili res veliko škode. Vendar misijonov zdaj ni več v tem. Zdaj ni več nasilno ne pokristjanjajo. Za : katoliško vero morajo celo iz določena merila. Zdaj misijonarji pridobivajo le z zgledom, z učenjem, brimi deli in poštenim, urejenim živ Domorodci se vse težje izmikajo civilizacije belega člověka. Ko prie morodci v města, jih prevzame Želijo si avtomobilov in drugih prid civilizacije, vendar do tega ne kar tako zlahka. Zato se med do hitro širi alkoholizem, prostitucija, I in bolezni belega člověka. Misijonarji • skušajo domaćine naučiti, kako naj rejo slabim stranem civilizacije, skrbijo za zdravje, kako naj gosp pošteno živijo. V Keremi imamo domaćine učimo najrazličnejših stra jim lahko koristijo ob stiku civilizacij i boljše življenje.
Se Papua Nova Gvineja zdaj turistom?
Niti ne. Še vedno je vožnja do tja i draga. Ker je dežela zelo težko | ker v njej ni dosti cest, je edina i potovanje letalo. Takšno potovanje drago, takoj 200 dolarjev, za to pa 1 na primer v Indiji preživiš že kak m>" hribih delajo avtocesto, ki pa tu in I komaj zasluži to ime. Tudi bivanje I likor toliko primernih hotelih ni poceni.
Otok je znan tudi po zanimivih i predvsem rajskih pticah. Si videl?
.... n:travi nisem videi, videi sem
;:;: , .Jin njihovo perje, s katenm učini. Mdel pa sem nekatere
,n :a Se zlasti dosti sem videi ...m kengurujev, tamkajšnjo n,.,^ n živalce, ki jim domaćini ^ m To so kot morski prašicki teafct ki jih domaćini radi jedo. v'„ n:Ji tamkajšnje kače, ki jih B uk(1 „ Med drugim sem videi -ono k la se je stegovala čez celo •rsí.. W.-k: ■ • mi. da je dolga tri metre, ^pa * K J -la precej daljša.
pttd tem m M v Indiji?
, ,„„ H..„ '.jí 10 mesecev, pravzaprav Mg*,; pol lei.', k" se mi je iztekel turistični '., pa u za 2 meseca v Nepal, .... £ so ni uzum spet obnovili, potem p v-m umi za 4 mesece še v Indijo.
- m preživel v misijonu matere Tou* \ K ilkuti. Tam je bilo življenje ■ Ir ij.ačno. Indija je natrpana z polu Ivde in trpljenja. Dělal sem v inniraj dh. Po ulicah smo pobírali in i" Jomce in jih vodili v dom, da . ■ bhko ;• srbi'li zanje. Doživel sem res prctKslp" -ivari, ki jih ne bom mogel nJwA páabiti
Si wtal nuter Terezijo?
-- .-I « m • třikrát. Ko sem šel drugič v ' V nn dali' sestre s Hrvaške darilo nigo. J.I >: ji ga nesel. Lahko sva se v hrvaščini, ki jo še vedno zna. Jr tamrrć ,v -jnka, rojena v Skopju, in še uboiinaščino, čeprav jo zdaj že '■■*'■< • ■ JeSkimi besedami.
Pr»} m bi! šv v nekaterih drugih do-bmdetnih misijah.
{• - Pari/-. Mim se ukvarjali s klošarji, *arN • 1 tudi z Romi oziroma cigani,
Miro Štebe
STARŠÍ!
PRIJAVA ZA VPIS VI. RAZRED OSNOVNE ŠOLE TRZIN ZA ŠOLSKO LETO 1998/99
'■■em LETU 1997/9% bodo omoci najprej opravljali pripravo na šolo - malo šolo/v vrtcu/ vpisšolskihnovincevbo:
VPETÍK, 6. JUNIJA, IN V SOBOTO, 7. JUNIJA, OD S. DO 12. URE
v pisarnišolske svetovalne službe. obvezno prijavite otroke. rojene v času od /. 3.1991 do 28. 2 1992 p0g0jn0 pa lahko prijavite tudi otroke, rojene od i. 3.1992 do 30. 6.1992.
s seboj prinesite: fotokopijo /Z matične knjige rojstev. zdra všiveno izkamco s potrdili0 cepljenju, enotno ma tično števiiko otroka. če ni že vpis ana v rojstnem listu.
otroka pripeljite s seboj!
ŠOLSKA
Slovesná maša v Keremi. V ozadju so vidna poslopja misijonske šole.
na Dunaju pa sem pomagal pripraviti zborovanje mladih kristjanov.
Marsikdo iz Trzina se te spomni tudi, kako si, ko je v času osamosvojitvene vojne za Stovenijo v Trzinu potěkala bitka s tankovsko kolono, prepričal vojake iz še zadnjega oklepnega transportera, da so se predali. Ha, ha. Kako si se pa tega spomnil?Ja takrat sem najprej pomagal iz enega od transporter-jev potegniti nekega mrtvega vojaka, ki je visel iz vozila. Potem sem šel k drugemu tanku, kjer je bil někdo še živ. Poklical sem vojake in rešilca, da so ga odpeljali. Ne vem, ali je preživel, imel je okrvavljeno glavo. Takrat so iz preostalega, še nezavzetega oklepnika, ustřelili v zrak, jaz pa sem vojakom zavpil, po hrvaško, naj pridejo iz
tanka, ker je tu naša vojska. Mislili so, da gre za jugoslovansko vojsko, pa so me začeli spraševati, katera vojska. "Ja, naša, slovenska, teritorialna obramba," sem jim odgovoril. Medtem pa so teritorialci že začeli vpiti, naj grem stran, da bodo spekli še tište. Odvrnil sem jim, da bodo potem morali speči še mene. Vojake v tanku pa sem začel prepričevati, naj se le predajo, saj nima nobenega smisla več in da so v brezupnem položaju. Nazadnje sem jih prepričal in drug za drugim so prišli ven. Med njimi je bil celo en Slovenec.
Pa ti je kdo za to dejanje izrekel priznanje, so te mogoče uvrstili med veterane vojne za Slovenijo?
Daj ga lomit! To sem naredil, ker sem Trzinc in ker sem mislil, da je prav tako.
OCSf
dan šole in šport naš vsakdanjik
Učenci in zaposleni v Osnovni šoli Trzin so slaršem in drugim krajanom ob letošnjem dnevu šole spel dokazali, da so iznajdljivi, koliko in kaj vse se učijo. Ker je bil moto letošnjega projektnega tedna šport - naš vsakdanjik, pa so tudi dokazali, da so dobri športniki in da šport lahko sega v prav vse šolske dejavnosti. S projektnim tednom so začeli že 12. maja in do 16. so se vsi, od najmlajših do naj-starejših, trudili, da so kar najbolje opravili naloge, ki so si jih zadali. Opravljeno delo so kar najbolje predstavili obiskovalcem ob dnevu šole, ki je bil 16. maja. Šolski praznik se je začel že dopoldne z nastopom priljubljene glasbene skupine Napoleon, popoldne ob 16. uri pa je bil urađen začetek predstavitve projekta. Ob 16. uri so učenci z recitacijami, šolskim pevskim zborom in ob spremljavi inštru-mentov odprli razstavo. Po kratkem nagovoru in povabilu ravnatelja Franca Brečka so se obiskovalci porazgubili po učilnicah, ki so bile spremenjene v razstavne prostore. Bilo je res kaj videti. Težko je reči, kje so se bolje odrezali in kaj je bilo bolj zanimivo. Vsi, od najmlajših pa do nastarejših učencev, ter seveda njihovih učiteljev in mentorjev, si zaslužijo pohvale.
Člani planinskega krožka so se predstavili z zelo domiselno razstavo, kjer so predstavili starinsko in sodobno opremo za obisk gora, tudi najzahtevnejših. Vse skupaj pa so popestrili z nekaterimi nasveti za varno hojo in številnimi lepimi fotografijami, tudi starinskimi ...
Zelo zanimivo je bilo v učilnici biologije, kjer so prikazali, koliko krvi prečrpa srce v minuti, če mirujemo ali pod obremenitvijo, razstavili so srca različnih živali, obiskovalcem pa so po njihovi želji tudi merili srčni utrip.
Številni obiskovalci so bili navdušeni nad izdelki in umetniškimi stvaritvami najmlajših učencev. Kdor si je vzei čas in je imel partnerja, je lahko celo odigral igrico Člověk ne jezi se.
Tišti z raziskovalno žilico so lahko delali različne fizikalne poskuse. Ogledali pa so si
lahko fizikalna merjenja v športu. Na ogled je bila tudi plesna oprema, razne knjige o glasbi in plesu, med ogledom pa je obiskovalce navduševala glasba.
Tišti, ki se spoznajo na računalnike, so se lahko preizkusili za šolskimi računalniki, ljubitelji šaha so se lahko poměřili z državnim podprvakom Aleksandrom Nadjem, fantje in drugi, ki jih zanima motociklizem, so lahko spregovorili z vse uspešnejšim motorističnim tekmovalcem Jermanom ali pa prebrali intervju z njim.
V šoli je bilo res veliko videti, med drugim so predstavili tudi dejavnost raznih trzinskih društev; střelce in njihovo opremo, mlade gasilce z opremo za gašenje, zgodovino spet obujenega trzinskega športnega društva, druge pa so pritegnili izdelki tehničnega pouka, med drugim maketa športnega stadiona, pa tudi makete cest, ki so jih postavili najmlajši. Nenazadnje je bilo zanimivo opazo-vati, kako učenci nižjih razredov gojijo in opazujejo rast rastlin ali pa prelistavati njihove zvezke. Sprehodili smo se lahko tudi po učilnici s pravim angleškim vzdušjem, kjer so
nas pozdravljale številne zanimivosti | dona in Anglije, zanimivo pa je bilo i razredu, kjer so predstavili zastopl športa po svetu in zgodovino športa, novnošolci so se z razstavami res izta^ tako da vsega, kar je bilo mogoče i zaradi pomanjkanja prostora niti moremo omeniti. Zelo živahno pa je bilo tudi na šol>W igrišču. Učenci nižje stopnje so se pon;-, v teku na 60 m, na koncu pa so najbt.'*
podělili medalje za tek, met žoge daljino. Precej gledalcev je pritegnil tekmovanja v košarki. Zelo zabavno ;
tudi, ko : med seboj r^	merili pari
À t|M> in staršev.
vse^, so
vežilnimi
jačami postregli učenci gospodinjs krožka.
Tekst in slike: Urša
Ljudje smo predolgo živeli drug ob gem. Danes smo doumeli, da moramo ■ ti drug z drugim. Naučiti se moramo, jutri živeli drug za drugega.
Raoul Foli
BSR çj Q Q	Odprto vsak dan
Wostilna írjmlw
: ■ fcte 17, 1236 Trzin, tel.: (061) 722 - 329	VABLJENI!
Nudimo malice, kosila, jedi po naročilu, jedi z žara.
NAPOLEONI zavrtěli glave osnovnošolk
1 Vím Iran-!« Sole so letošnji "dan šole" aóríi P'"- ' lpi' že dopoldne ob 11. uri. V yyg !, : ..lnici je namreč imela naslop i tosbena skupina Napoleon. Do „.-!»,,iltoda je bilo kar mirno, proti k'»icii • ' pa je nastala živa anarhija. V'ir.Ujvr; -,J tudi najstarejšim učencem se ^ i*. vTstt zmešalo". No, nekateri so
■"«tu! ; dali in se nato umaknili iz Oik* li koncu nastopa so morali člane Ueniti v kabinet ob telovadnici. 1"ek-ij .asa je trajalo, da so učenci "ladnico, a le telovadnico, saj > C**<)1 it-tó šolo, trkali po oknih, klicali
- srno ta čas čakali kar v oauiiK da z Napoleoni spregovorimo w - Jo o nastopu in da naredimo jtaPMik i ' liografijo.
IWT 'J/henci Sole naredili prosto in P1 ' d prvega nadstropja, srno se vsi odpr.i.ili v zbornico. Komaj srno o p. že se je usula truma nav-mbd:h Trzincev. Nekaterim pa je
oboževalcev in oboževalk. Hoteli smo ven, da bi naredili kakšen posnetek, a smo se bali, da se ne bomo mogli vrniti. O tem smo se prepričali, ko je hotel priti v zbornico tehnik Napoleonov, ki se je ob pomoci močnejših in širših kolegov komaj prerinil skozi vrata. Kasneje smo zvěděli, da je drugje včasih še huje. Ves čas so prihajala tudi pisemca, naslovljena na pevce, kot: "Od Nine: Rada te imam" ... Sledilo je razdeljevanje kartic z avtogrami in vse kar sodi zraven - objemi in poljubčki.
Vse je trajalo kar nekaj časa. Mi pa smo samo gledali in se čudili: "Pa naj še kdo reče, da v Sloveniji ni popularnosti." Po slabi uri smo se prebili do njihovega
avtomobila. A ni še bilo konca. Mladina se je lahko podpisala članom skupine celo na majice, oni pa so se jim podpisovali na roke.
ln tako smo kasneje prišli do neke zan-imive, resnične zgodbe: Deklica je prišla domov in rekla mami, če jo slika. Mama se je začudila zakaj, hči pa ji je odgovorila, da ne nje, temveč samo njeno roko, kamor so se ji podpisali Napoleoni. Na koncu je hči še izjavila, da se štirinajst dni ne bo umila. Take in podobne stvari so se dogajale tisto sončno dopoldne, do takrat, ko so člani skupine Napoleon zapustili Trzin.
Urša Mandeljc
uspelo že prej, da so nam prišli naproti. Medtem ko smo čakali na pijaco in jedačo, smo jim zastavili nekaj vprašanj.
Kako to, da ste prišli ravno v Trzin?
Miha (pevec skupine Napoleon): "Mi pridemo zmeraj tja, kamor smo povabljeni. Najraje pa pridemo na osnovne šole, kjer imamo največ oboževalcev. "
Kako vam je všeč v Trzinu?
Miha: "Zelo. "
Boste še kdaj prišli?
Miha: "Zelo radi. "
Nato je sledila zakuska, pogovori in fotografiranje. Zunaj pa so se dogajale še zanimivejše stvari. Pred zbornico je bilo mnogo objokanih mladih
poročilo o delu zgodovinskega krožka na osnovni šoli trzin
V okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije je Komisija za delo zgodovinskih krožkov razpisala raziskovalno nalogo z naslovom "Tako smo se zdravili pri nas". Ćlani zgodovinskega krožka na Osnovni šoli Trzin smo naši nalogi dali naslov "Ljudsko zdravilslvo v naselju Trzin in okolici".
Pri svojem delu smo si zastavili naslednje cilje:
-	spoznati ljudsko izročilo o zdravilnih zeliščih na območju domaćega kraja;
-	seznaniti se z vrstami bolezni, zdravilih žanje in metodami zdravljenja nekoć in danes;
-	razumeti pomen razvoja medicine za življenje in delo sodobnega člověka.
Uporabili smo naslednje metode razisko-valnega delà:
-	predliodno branje literature na izbrano temo;
-	pregledovanje časopisov;
-	intervju;
-	računalniško pisanje naloge;
-	urejevanje herbarija.
Ugotovili smo, da najstarejši vir o ljudskom zdravilstvu našega kraja z okolico sega že v začelek 15. stoletja. Ljudsko izročilo
omenja nekaj studencev na območju dom-žalske občine in jim pripisuje zdravilno moč. Stari ljudje so v preteklosti bolj cenili moč zdravilnih rastlin in čajev, ko še ni bilo ure-jenih ordinacij, ko je primanjkovalo zdrav-nikov in denarja.
Naša naloga opredeljuje zgodovinsko ob-dobje, ki sega v drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja. Gre za čas, ko so zdravila pripravljali kar iz smrekove smole. Rane pa so zdravili z mazili, ki so vsebovala razna zdravilna zelišča (npr. arniko). Ljudje so pomoć iskali pri domaćih zeliščarjih - padar-jih.
Prebivalci Trzina so v prejšnjem stoletju na rane dajali olje, v katerem so imeli namočeno arniko in šentjanževke. Na krvavečo rano so dajali trpotec ali staro svinjsko masi. Divje meso so zdravili z žlindro iz pipe. Po izročilu so na krvaveče rane dajali tudi pajčevine in konjske fige. Prehlad in kašelj so zdravili z lipovim čajem, s čajem iz bezgovih jagod in tavžentrož. Vodenični bolniki so pili čaj iz koruznih laskov. Za ledvične bolnike pa so kuhali čaj iz bezgovega listja in preslice. Lišaj so zdravili s sokom iz jesenovega lubja, ki se je izcedil pri segrevanju. Za bolečine v glavi so si pomagali z obkladki iz orehovega listja in z nastrganim ali narezanim surovim krom-
pirjem (Stražar, Trzin in Mengeš skozi 1993).
Zdravniška poročila pričajo o razfe boleznili, za katerimi so obolevali prebv Trzina in okolice. Zasledimo pog,, prehlade, pa tudi nevarne, celo smrtom* nalezljive bolezni (npr. epidemija kok-r 1866). Ob koncu prve svetovne vojm pustošila vročinska bolezen. Mnogo u je umrlo zaradi ošpic I. 1888, epidtr oslovskega kašlja in škrlatinke I. 1912 Od prvega statističnega popisa I. I86s do 1. 1890 se število prebivalcev v na--Trzin ni bistveno povećalo, in sicer od *. na 694. Drugačno pa je stanje med soma v letih 1911 in 1931, ko je prehij stvo celo upadlo (764 - 732). Kot m. a vzroka lahko navedemo posledice prve -. tovne vojne in razne bolezni (tuberkuki jetika, sušica in vodenica).
Naše delo je zanimivo, saj mnogo koiisia informacij izvemo v razgovoru s stařeji ljudmi in ne zgolj iz knjig. Iz zbra zdravilnih rastlin pa smo uredili herbarij.
Tatjana T
TRGOVINA
Industrijska cona Trzin Planjava 1, tel. 722 - 119 Del. čas: 8 - 18h, sob.: 8. - 13h
Trgovina K1MI je urejena samopostrežna prodajalna z izjemno bogato ponudbo, kjer vsak kupec najde nekaj zase. Ponujajo širok izbor kakovostnih čistil in detergentov za gospodinjstvo in gostinstvo, osvežilce prostorov, dezinfekcijska sredstva, sredstva za nego tal, sredstva za čišćenje in vzdrževanje avtomobilov ... s pravilnim izborom krp, rokavic, nastavkov za vzdrževanje tal in drugih pripomočkov za čišćenje si boste vsakodnevna opravila precej olajšali.
Ponujajo vam tudi bogat izbor pralnih praškov, tekočih sredstev za pranje perila, posebna sredstva za trdovratne madeže, mehčalce perila, destilirano vodo in še vrsto drugih sredstev za nego perila.
Trgovino dopolnjuje pester izbor osebne kozmetike, sredstev za osebno nego in higienskih izdelkov iz papirja. Posebna zanimivost trgovine KIMI je, da vani ponujajo številna čistilna sredstva in detergente na sistem točenja v přineseno
embalažo. Takšen nakup čistil je cenovno izredno ugoden ekološko prijazen.
V	trgovini KIMI se vsak mesec odvijajo različne vabljive akt prodaje, v katerih vam ponujajo različne izdelke po še ugodnih cenah.
V	poletnih mesecih so vam pripravili pestro izbiro sončnih sredstev proti pikom insektov, hladilne torbe in stekl' pripomočke za piknike, senčnike ...
Pričakujejo vas v prijetni trgovini KIMI!
VESELI NAČRTI ZAJUNU
V začetku junija bodo malčki iz trzinskega vrtca svoje starše povabili na enkraten izlet k lepotam kraškega podzemlja. Obiskali bodo Postojnsko jamo in Predjamski grad, v vrtcu pa že zbirajo tudi prijave za letošnje letovanje na Krku. V domžalskem domu na otoku bo od 2. do 9. junija lahko letovalo 15 otrok iz vrtca. Nekateri otroci iz vrtca znajo že plavati, tišti, ki jim je Ijubši stil kamna pod vodo, pa se bodo na Krku naučili tudi plavati kot žabice in kužki - in to morski.
pomlad v vrtcu žabica
Uf, kako velika čebela! Ali je to Maja?
M v* bolj korajžno greje in v in»ken! vrtcu je z vsakim sončnim buli -do. Malčki lepe dneve izko-
I*i« iiadulwl pa je nekaj najboljšega v vtwrtlunu!
riščajo za sprehode v okolico vrtca, na ka-terih spoznajo toliko zanimivih stvari. Nadvse živahno pa je tudi na igrišču ob vrtcu, saj so dobili nove peskovnike in druge pripomočke za igro.
Ker je maj mesec rož, so se otroci s svojimi podali tudi na kraj, kjer je bilo v začetku meseca največ cvetja. Za cilj letošn-jega prvega izleta so si izbrali arboretum Volčji Potok, kjer jih je ob številnih drugih cvetovih pozdravilo tudi dva milijona tuli-panov. Bilo je res pisano, veselo, lepo in nepozabno. Da tega ne bi kdo pozabil, pa so tršice tudi fotografirale. Radi bi objavili celotno fotoreportažo, zaradi pomanjkanja prostora pa smo lahko naredili le izbor. Objavljamo nekaj slik z izleta, tište najlepše pa so ostale zapisane v mladih glavicah.
Hura, lačni ne bomo!
vabilo na srečanje mladih s papežem V parizu
r • papežem med njegovim - Sloveniji je bilo doživetje, ki " 'LJ! '•;n,u težko pozabiti. Posto-* • "ju papeža z mladimi bo sreianje mladih z vsega « zu. Večdnevno svetovno ' ,ci ga že zdaj imenujejo ' •» v avgustu, mladi iz • i ■ •■mi tudi Trzinci, pa bodo ! avgusta. Med potjo v ® V.ivili V starodavnem mestu » H Sj^"1 2animivih krajih, v Pariz ' 19- avgusta. Srečanje s
V or--"', •"íusta- 23 Slovence po-,!íuPnost Emanuel - ka-""^ « Ljubljane, med
obiskom francoske prestolnice pa bodo udeleženci bivali pri francoskih družinah.V času srečanja bodo pripravili celo pahljačo različnih prireditev, od glasbenih, gledaliških in drugih představ, duhovnih večerov, do ogledov pariških zanimivosti. Če vas zanima udeležba na prireditvi, se za podrobnejše podatke obrnite na Francija Banka ml. ali pa na trzinski župnijski urad.
Eden drugemu smo romarji, ki se po različnih poteh bližajo skupnemu cilju.
Antoine de Saint-Exupéry
MAJSKE LEPOTE
Prelepa čudesa neizmernih lepot, vse daje nam zemlja, nebesni nam svod, le srca odprimo, za lepi ta dar, ki nudi narava in Stvarnik, vladar.
Prte cvetoče pogrinja nam maj, s cvetjem, zelenjem nam zemeijski raj, spoštujmo naš biser, podarjeni svet, za njega in v njem lepo je živeť.
Ze v jut ran ji zar ji vsem ptice žgole, pod vi zaj se, kmetič, na polje, v go ré, sapice majske nam čela hladě, ko od truda in delà se zarosé.
Ko v gore in polje oko se zazre, povsodprebujenje, življenje začne, naj v duši in srcu isto vel ja, dobra nas deia, v srečo pelja.
Emilijan Pevec
glasba v družini
Saj vsi poznale Dominika Kozarica, zdaj Davera? Na slovenski glasbeni sceni se je že dodobra utrdil, kol glasbenik pa je osvojil že več laskavih priznanj. Vendar Dominik v družini Kozarič ni edini glasbenik, saj je glasba v tej družini pravzaprav doma. Za prve korake v svel glasbe se Dominik lahko zahvali očetu in mami, ki sta oba glasbenika, še zlasti pa oče, saj je eden najvidnejših članov domžalske godbe na pihala in hkrati član vse bolj znanega okteta Domžalski rogisti.
Obiskali sva družino Kozarič in gospod Ivan nama je bil takoj pripravljen povedati kaj več o sebi, svoji družini in o igranju pri domžalskih rogistih in domžalski godbi.
... najprej je spregovoril o svoji mladosti ...
Rodil sem se v Beogradu. Ko mi je bilo komaj nekaj mesecev, smo se preselili v Međimurje, kjer sem preživel nekaj svojih najlepših let. Pri 13. letih sem na bra-trančevo pobudo začel igrati trobento. Starše sem stežka pregovoril, da so mi kupili star instrument. Bratranec je prihajal vsako soboto iz Siska in me učil igrati,
hkrati pa mi je dal nalogo za tekoči teden. Veliko sem moral vaditi, lestvice pa sem se učil na pamet. S 15. leti sem se odselil v Sisak, kjer sem se učil za kovača. Od doma me je gnala želja po zaslužku in po spoznavanju sveta.
... in o začetkih spoznavanja radosti življenja ...
Imel sem svojo skupino, s katero sem igral na maturantskih plesili, čajankah in podobno. Kot zanimivost naj povem, da smo električno kitaro priključili kar na radio, da je prišla bolj do izraza.
Dělal sem na železnici, pomagal pa sem tudi družini, pri kateri sem živel.
... in nadaljuje ...
Kol vsak mlad fant sem tudi jaz moral k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka sem odšel k sestri v Ljubljano. Tam sem spoznal svojo ženo. Rojena je bila v Ormožu, njen oče pa je živel v Kanadi. Odločila sva se, da se mu pridruživa. Tam se nam je rodila Helena. Po petih letih sva se vrnila v Slovenijo in sicer v Domžale. Začela sva z gradnjo hiše v Trzinu.
Kako ste začeli z igranjem v domžalski pihalni godbi?
Pred komunalnim centrom sem videl igrati domžalsko pihalno godbo. Olasba me je že od nekdaj veselila in ker sem rad igral, sem se jim přidružil. Sprejeli so me odprtih rok. V Domžalah se je leta 1972 začelo moje aktivno glasbeno življenje. V domžalski godbi na pihala sem igral trobento.
Kaj pa domžalski rogisti?
Pred petimi leti so me prepričali, da sem prislopil k novo nastajajoči skupini lovskih rogistov. Od samega začetka pa do danes se lahko pohvalimo z lepimi uspehi tudi zunaj
Slovenije. V sosednji Avstriji smo in osvojili zlate rogove. Ko smo _ smo imeli po dva nastopa tedensko se zelo lepo. Vsi igramo rogove le v melodijah (melodija za prvi rog. rog, ...). V skupini nas je osem, nai-ima 12 let, imamo pa tudi eno dekle in zunanjega sodelavca iz Avstrije, (a pomaga na tekmovanjih v tujini. V L, tekmovanj ni, pač pa samo srečanja. Na tekmovanjih vsak član komisije < svojega rogista, njegovo držo, mir. gantnost. Delo nas zelo veseli, vzpodbuda pa so pohvale.
Kakšna je razlika med igranjem trobento in igranjem na lovski rog?
Pri rogu se lahko igrajo samo celi ton trobenli pa lahko igramo tudi zviš znižane tone.
In njegova družina
Moja mama in oče sta zelo lepo p, ; dostikrat sem se jima pridruži! tudi Vedno sem rad prepeval. Žena je igrala violino, vendar je kasneje zarad. | manjkanja možnosti igranje opustila.. sem si, da bi Dominik igral trobento. : poizkusil, vendar se je kasneje odio, i kitaro, ki mu je bila Ijubša. Nina trudila s klarinetom, želela pa je flavtistka. Starejša hči Helena je z 11» ! začela igrati violino, kasneje pa si j premislila.
V sobo je pritekel vnuk Alen, dedkovi oboževalec in "učenec", gospod Koz nama je moral zaigrati vse pesmíce, I mali Alen pozna.
_ * V
g. Ivan Kozarič (levo)
vestičke izpod žarometov
Prestolnica Slovenije - Ljubljana. Cankar-jev dom, Laibach, z roko v roki, s samim simíoničnim orkestrom z velikim pompom ter všemi pomembneži na kupu pregrizejo trakec z rezkimi zvoki. Si mogoče že mislite kaj bi lahko bilo? Seveda! Uganili ste! Naznanili so sam mesec kulture, ki naj bi trajal celih peldeset dni. Da, drage dame in gospodje, mala Slovenija prihaja tako, korak za korakom, počasi v Evropo, ampak v Guinessovo knjigo rekordov pa ne, če... Tako je, če ne bi bilo Trzina, kajti Trzinci so, (lahko se vsi malo hvalite in rečete "smo"), v nedeljo, 18.5. 1997, točno ob 21.15 minut
v KUD France Prešeren v Trnovém na tekmi Improlige med Franc K., Gilšem in Gledališ-čem Ane Monro, res sicer brez Laibacha in simfoničnega orkestra, vendar dovolj bučno, otvorili trzinsko "leto" kulture. V mesecu maju je mesec kulture - kultura "krompir", naslednji mesec bo kultura solata, nato rdeča pesa, korenček itn.
Da, drage dame in gospodje, vsi smo lahko ponosni na naš kulturni Trzin. In kje vse se bo naš in seveda tudi vaš, drage dame in gospodje, teater KUD Franc Kotar Trzin s svojo gledališko skupino Cizamo raz-dajal z gledališko predstavo - Shakesperiada
co»'
,, if!;uSko žonglerskimi variaci-pJv
£ . _ jmu vam Unz in mariborski Lent £L vendar to sploh še ni vse. Da, ., „ gospodje, to sploh se ni vse.
T.^k,m Lrtkovno gledališče Ljubljana^ m datuma),
uÀtya" s,ar0 llubliansko drus,vo
>| 6	poletni dan, ■ Noč na Ljubljanici,
| . :	I'm fest 29.7. - otvoritev, . UgbQana ) m fest (konec avgusta),
•	Ljubljana: Interspar (sredina junija).
•	Bled: festival Blejska noč, 14.6.,
•	Bled: Riklijevi dnevi, 26. 7.
•	Koper: Primorski festival,
•	Domžale: junij (Napredek),
•	Gradovi: 7. 6., Kamnik
•	Gradovi: 12.7., Socerb
•	Gradovi: 2.8., grad Brežice.
h da ponovim staro frazo: da, drage dame in gospodje, to pa sploh še ni vse! Vabila priha-jajo iz Francije, Japonské ... Noja, ostanimo skromni. Pa vendar, po gledališ-kih kuloarjih se šušlja, da je letal-sko vozovnico London -Brnik že kupil in jo ima torej že v žepu sam direktor lon-donskega Shakespearovega gledališča z namenom, da si ogleda eno izmed představ "našega" trzinskega gledališča. No, to sicer vzemite malo z rezervo. Ha, ha, ali pa tudi ne. Kakor vas je volja.
Res pa je, da v KUD-u že
nekaj časa deluje zelo zagnana in predvsem produktivna skupina mladcev in mladenk, ki s kamero v roki in veliko dobre volje oblikuje novo, pod delovnim imenom imenovano - videosekcijo. Več o video generaciji in njenih načrtih pa boste izvedeli v nasled-njem Odsevu. Do takrat pa, drage dame in gospodje, kot vedno
lep gledališki pozdrav Jože Štih
novice iz pd onger
ZDAJ PA IZLET NA VIŠARJE LAHKO PŘESTAVÍ LE ŠE SLABO VREME
• • .'letu za invalide na Višarje smo že večkrat pisali, tokrat pa ga lahko dokončno napovemo za soboto, 7. junija. Prijave z > » 1 ' • ) SIT že zbirajo in po zadnjih podatkih se bo izleta udeležilo vsaj 50 udeležencev. Izlet je namenjen invalidom, starejšim m tudi tištim, ki nimajo kondicije, saj vzpon ne bo preveč zahteven. Na Višarje, ki so že dolga desetletja znana romarska pot, cli-, nui izleta pripeljali z žičnico. Z vrha je čudovit razgled po naših, avstrijskih in italijanskih gorah, lam pa je ludi zanimiva ' rkvia. v kateri se bodo vsi, ki bodo želeli, lahko udeležili svete maše v slovenščini. Kot je običaj na romarskih točkah, je ičijih mnj^jče izbirati med zelo pestro ponudbo spominkov, tisti, ki bi želeli resneje nakupovali, pa bodo za to lahko izkoristili • ' mek v I rbižu. Odhod posebnega avtobusa iz Trzina bo v soboto ob 8. uri zjutraj, približno dve uri kasneje pa bodo romarji ' ! 'k"ileL.na Višar)e (Monle Lussari 1786 m) Pelie ž'čnica- Okrog 13. ure bo povratek v dolino, kosilo pa bo v gostilni
kf 'jM pusianek
.....""^L."" v,í,arfe ynonje Lussari i im m) pelje ZiCnica. Okrog 13. ure bo povratek v dolino, kosilo pa bo v gostilni
-n V Trzin se bodo vrnili predvidoma okrog 18. ure. Cena izlta je 3.500 SIT, vanjo pa je vštet avtobusni prevoz, • n kosilo. Za pomoč invalidom bodo poskrbeli vodniki PD Onger Trzin. Prijave za izlet še zbirajo v tajništvu KS na " , 'f " Prl predsedniku PD Onger Trzin Rudiju Schossu Ob prijavi je potreben veljaven potni list, za liste, ki ga •r i ■> • ■ poskrbeli, prav za to priložnost, skupinski potni list.
v GORAH
• "Hl
I
u pb
: - Trzin sem že pet let. ' " "v že na marsikateri hrib ^^HPo^'" "čitno in skrito lepoto P" --uhal kar nekaj vrst Pobral prenekatere , ...... ; ; - ^ stezah, z očmi sledil
• m skalah gamsom in občudoval lete planin-m « zavestjo poštenega ^Wrtór,, '""nesrečencem, če bi
tfflP^^fV^':inŠeveč' s,ame
«bMtt M-i "';V0dni,ia Emil Pevec 1 Xse osvojeno znanje
smo dokazali in nato še potrdili na planinskih tekmovanjih leta 1995 in 1996, kjer smo dosegli prvo mesto. Zalorej: hvala Emilu in Ireni (in našim čudovitim gorani) za prelepe užitke.
Tomaž Kocman
RUDI SE JE LE VRNIL
Članom PD Onger se je odvalil kamen strahu od srca, saj so kar nekaj časa třepetali za usodo svojega predsednika Rudija Schossa, ki se je klátil po Južni Ameriki. Rudi se je zdrav in spočit vrnil in lakoj sklical prvi sestanek upravnega odbora društva po občnem zboru, o katerem smo poročali v prvi letošnji številki.
PLANINSKI TABOR
ZA OSNOVNOŠOLCE Ho/o po gorah. prepevanje ob labornem ognju, loo za zakladom, noč i pod platneno streho in morda kakšna na prostém, šaljive igre. ogled zaniniiuosti in spoznavanje novega.
Vse to in še kaj se bo poleti doga|alo na taborjen|u mladih planincev v Trenti od 26. 7. do 3. 8. Če rad hodiš v gore in ti pravila lepega obnašanja niso tuja, se nam lahko pridružiš Prostih je še nekaj mest Cena taborjenja: 19.000 SIT (plačljivo v 2 obrokih)
Informacije in prijave: 714 - 546 (Emil)
podpora od vsepovsod daje uspeh
Irena:
1984
I meslo (pionirke)
ser. zračna puška
republiško prvenstvo
ser. zračna puška
I. mesto (pionirke)
REK. (mladinké)
ser. zračna puška
I. mesto (mladinké)
finale rep. dopisne lige
stand, zračna puška
mesto (članice)
finale rep. dopisne lige
ser zračna puška
meslo (članice)
I. medn. strel. tekm. ob samost. Slovenije
zračna puška
mesto (članice)
I. državno prvenstvo republike Slovenije
stand, zračna puška
10. mesto (članice)
evropsko prvenstvo St. Veit (Avstrija)
samostrel
11. mesto (članice)
svetovno prvenstvo Milano (Italija)
štand, zračna puška
sland. zračna puška
meslo (pionirke)	ŠŠD
2. mesto (pionirke)
prvenstvo Slovenije
prvenstvo Slovenije
sland. zračna puška
državno prvenstvo
stand, zračna puška
prvenstvo Slovenije
Pravijo, da jabolko ne pade daleč od slrelcev Andreja Perneta, ki se lahko pohvali drevesa. To bi lahko rekli tudi za Andrejo z več kot 50 medaljami, pokali in številnimi in Ireno, hčerki enega najboljših trzinskih zmagovalnimi naslovi, tudi z državnih in re-
publiških prvenstev.Čeprav dekleti, zdaj že ženi in mamici, sta vedno enakopravno stopali ob bok svojim klubskim tovar-išem in se s številnih tek-movanj vračali z zmagami in odličnimi uvrstitvami, večkrat pa sta pripomogli tudi k ekip-nim in drugim uspehom strelske družine. Tudi po njuni zaslugi trzinska strelska družina sodi med najuspešne-jše strelske družine v Sloveniji.
Kdaj sta začeli s streljan-jem?
Andreja: "Že v osnovni šoli. Oče je sicer trdil, da sva še premladi in ne dovolj močni, a nama je postavil pogoj: če bova v poizkusnem streljanju dovolj uspešni, se lahko za-čneva ukvarjati s tem športom. Jaz sem začela v 7., Irena pa v 5. razredu osnovne šole.
republiško prvenstvo
ser. zračna puška
ser zračna puška
1990
mesto (mladinké)
republiško prvenstvo
republiško prvenstvo
stand zračna puška
mesto (članice)
državno prvenstvo
1. mesto (ekipno)
I. mesto (pionirke)
mesto (članice)
Od kod vama navdušenje za to?
Od očeta - saj sva preko njega spoznali ta šport.
Kakšni so vajini treningi? Sva amaterki, zalo trenirava dvakrat na leden, včasih pa tudi nić rava seveda v popolni opremi. Trenirava le streljanje, ob tem morava tudi izuriti, da lahko eno im, stojiva mirno in skoncentrirano.
všemu psihičnih připrav, ki so sfct: pomembne za uspešno streljanje, i
Kakšno opremo potrebujeta?
Poleg puške in střeliva morava posebno obleko: čevlje, ki se) gležnje in so na videz podobni čevljem, platnene hlače, v katerih: tiš kot v stojalu, usnjen oprijet 3 rokavice.
Kdo je vajin trener?
Včasih naju je treniral oče, nato pi Brečko, ki nama je vedno stal ob zaradi katerega sva tudi toliko jali. Trenutno naju trenira Damjan Seveda pa brez svoje volje in že streljanju ne bi uspeli.
Ali od vsega začetka tekmuj Trzin?
Ja. Vabili so naju tudi v Domžale, bili dobri trenerji. Dobili sva v Olimpiji, kjer bi streljali kot profe vendar sva ostali zvesti Trzinu. V bila tudi dobra družba.
Ali je med vama kaj tekmoval rivalstva?
Rivalstva ni, tekmovalnost pa je. Ko ena, je tudi druga vesela in obratno.
Kako na vse to gledajo starši in
Starši nama dajejo veliko podpon naju spremlja na tekmovanjih, kjer t strelja. Podpirata pa naju tudi najBB Tako nama družinska povezanost t in vzpodbudo pri vztrajanju in nad strelske kariere. Ali lahko naštejeta nekaj vajinili hov?
(odgovor na to vprašanje pa laK berete v razpredelnici).
P. S.: Andreja je inštruktorica strelstva, obe pa imata naziv re" sodnika.
Urša
Podjetju MEDEX d.d. International in osebno gospe Maji Prah, se zahvaljujemo za prispevek, ki nam je omogoćil izvedbo Prvomajskega teka in prired-itve ob tem.
Športno društvo Partizan Trzin
športni praznik v dolgi dolini
pešno in hitro. Saj je znano, da so Trzinci v srednjih letih na vrhuncu svojih moči! Po tekmovanju se je ogrelo tudi ob klopeh okoli brunarice. Osvežilne pijace so razvezale jezike, zadišalo je po čevapčičih in drugih dobrotah, trzinska kuharica številka ena, brez katere ne morejo več ne planinci ne gasilci, seveda pa tudi ne v šolski kuhinji, Zinka Kralj, je pokazala, da se tudi ob improviziranih ognjiščih odlično znajde. Iz priročnega kotlička nad ognjem je kmalu zadišalo, sicer ne prvomajski golaž, vendar mu je bila obara povsem dorasla. Pod budnim očesom gasilcev je zagorel simbolični kres, na prizorišče pa je z mrakom prihajalo vse več Trzincev. Razpoloženje sta dvignila tudi harmonikarja. Vsi, ki so se zbrali ob brunarici so zatrjevali, da takšna srečanja v Trzinu res potrebujemo, saj so se nekateri na praznovanju po dolgem času spet srečali s prijatelji in znanci, s katerimi se v vsakdan-jem življenju skoraj ne vidijo več.
Športniki so se res odrezali in upamo, da se borno tudi prihodnje leto lahko zbrali na podobni in s še več rutine pripravljenem srečanju.
Nekateri se kar niso mogli odločiti za počitek in so počakali kar prvomajsko budnico in srečanje Pr Jakov Met. Letos je bilo res veliko budničarjev in čeprav se je zgodila manjša nesreća z možnarjem, je bil to eden najlepših jutranjih pozdravov prazniku v Trzinu doslej.
Rezultati I. jubilejnega teka v spomin Petru Levcu:
Letnik 1988/89: I. Alibašić Aris, 2. Jel-nikar Žiga, 3. Šlebir Martin; Letnik 86/87: I.Frantar Peter, 2. Skopec Drejc, 3. Šlebir Jernej; Letnik 84/ 85: 1. Alibašić Amel, 2. Luin Blaž, 3. Jensterle Aleš, 4. Mušič Luka, 5. Rink Jure;
letnik 82/83: 1. Veider Matej, 2. Brojan Andrej;
Starejše moške kategorije: 1. Malus Branko, 2. Dane Tomaž, 3. Dane Simon; Starejše ženske kategorije: 1. Mihalec Veronika, 2. Mihalec Irena; 3. Jagodic Tončka.
iilSportflO društvo Trzin je še
; ■ MTé -«radar nadvse pnsrcno priljubljene trzinske ,,ke. hkrati pa z uradno
"Zg*n sricanjem prispevalo k lep-^	i. maja in druzabnemu
mfc«»»»Trzmu
. qpďaj ,-.■{•-' hie SO se na prireditvenem n«*»r«'/3iYi. zbirati nestrpni Trzinci, .-.f i «jam i i so zavzeto po zadnjih iřUI'ini Športnega društva. Ko y ř tfiteb ura .'a štart mlajših tekmoval-,». far mbc. -i vedel, kje bo potěkala bntj< ; i -i že napovedovali, da bo urmk rtzfMKr.n'sa terena tek odpadel.
m v : íiviiki tekmovalcev so se že uM dolgiiíj i. ko je med mladimi tek-icni;H ura začela hitro naraščati, _i mi Bwnei, «ta progo že označujejo in da ■ MpMll • lahko pognali priznanjem pfwgj lut* m teka v spomin Petra nj, ni Pruga ni bila prezahtevna, ■sij» fcfcač . m> dali vedeti, da borno o -fVMň it-Krn ...inih uspehih verjetno še - 1 • tikmovalci starejših kate-""	' '"U" opravili nadvse us-
Odmevi na Odsev © Odmevi na Odsev © Odmevi na Odsev © Od
o zaklonišču širijo neresnice
\
™niu kom" zvoni? Vsem nam zvoni ; IV. 1997) je bilo omen-oa Kidričevi cesti kot zbi-v "iiv-ajo droge. Zaradi «"»uric, ki nastajajo okoli ' - "dločil napisati kratek se dogaja v zaklonišču. -dupini mladih glasbe-*";a) služi predvsem kot 'r i« s svojo zvočno izo-' primerno. Ker pa zak-• r '• eeloti nadzorovati, ne da se tam ne bi zbirali ! '^hujejo le kot prostor za ,n 'v izmed glasbenih sku-
Abrv Hfikrn
a kV
^ttmr ""»«».prt.f
•-*»■> Kw*
pin težim k temu, da bi bilo zaklonišče na-menjeno izključno vajam, saj ga ne želimo izgubiti.
Oovorice, ki se širijo glede dogajanj v zaklonišču, so pač govorice in jih ni mogoče kar tako spodbijati in sproti dokazovali nasprotno. Včasih o zaklonišču krožijo že prav neverjetne zgodbice. Naj navedem le en primer: Neki gospod je namreč trdil, da je pred zakloniščem našel žogico za namizni tenis, iz tega pa je sklepal, da se drogiramo s hlapi, ki se sproščajo med gorenjem lakih žogic. Pri vsem tem se je skliceval na svoje strokovno znanje. Ta in podobne govorice so povsem neutemeljene.
Tište, ki kljub vsemu mislijo, da je zaklonišče zbirališče mladih, ki uživajo drogo, vabim, naj pridejo in se prepričajo na lastne oči.
Ivan Klun
dezinformacijski vrtinci med trzinci
Epohalno odkritje ; !
Mednarodna razisko- j ! valna odprava je v divjini J ! trzinske gmajne odkrila | ! do zdaj še neznano indi- 1 j jansko pleme, ki šteje 9 i J pripadnikov (2 moška, i j 4 ženske, 3 otroci). So ! J manjše rasti, bolj plašne | ' narave in večji del dneva J i nenevarni. Takole pa se J ! je našemu fotografu | ! pred objektiv nastavil " ! poglavar .MAŠINO ! j TSUNAMI. Vse Trzince ! J vljudno naprošamo, naj ! J tega s samim seboj | zadovoljnega plemena J 1 I ne vznemirjajo na spre- | 1 I hodih po gozdu.
POZOR! MEGA ŽUR! POZOR!
31.6. bo v kamnolomu koncert razvpitega in kontroverz NYJA FIKA, ki bo představil svoj novi mjuzikl "Muškarac
udarnimi hiti kot so: Venem _____
kot rman, Toži mi se po H
yogiju, Le kolina v slovo ... ï
Za hrano in pijačo bo poskr- Pl
hijeno, med odmori pa vas p-1
bo zabaval ižanski iluzionist 1
in čaroděj ALI BONGO.	V^"^
Prisrčno vabljeni!!!
Zvezdni prah nad Ongrom
Vied Trzinci je odjeknila senzacionalna vest, da v njihov kraj prihajajo junaki iriljubljene nadaljevanke Severna obzorja, i bodo tu posneli približno 10 delov nove erije. Vse skupaj se bo odvijalo na poboč-ih Ongra in Dobena, njihovi oboževalci pa oste lahko prišli na svoj račun nekje v začetku junija, ko bodo priredili tiskovno onferenco in manjši banket v prostorih ašega in našega Hrama kulture KUD rance Kotar.
Ugrabitelj postavlja nove in nove zahteve
Oboroženi neznanec je včeraj na B' ugrabil letalo grške družbe Metaxa luft potniki in pridruženimi člani posadke ' rečni zrakoplov je popoldne přistal te tonski ploščadi pred trzinsko OŠ. Pop vanju očividcev je možakar dobro obor-verižni kadilec in že četrtič razvezan - m
pritozno knjigo, prosim!
kRfIIKA V ODSEVU ZALEŽE
««n»"- s | propadajoče hišice ob jn v Mif. m delu Trzina? Kaže, da ptta pomagala, saj je lastnik -vi BOK'tm ■ ,:ai hišice in delno tudi hi»!" ! hšica je pokrila z novo
WOAR SEM PUAN, NE VEM, MJ POČNEM
b« tak« ./kliknil kak star trzinski 6 tu v /. mačkom zbudil pred > hiio . Ifidočem centru Trzina. U «•),«■ in no, ("rance naj povemo, da
podrt.,, včasjh prijetna trzinska
1	' da je mimo njenega lC4-'- •• Ma Pšata. Hiša je videla
^^JJ-f-.v-r.,-*, in tudi klavrnega, » jo postavili, verjetno "'I tudi sama hiša tako
2	'ť *daj pokonci držijo le še W pobirajo denar od
• v	1 ' s,tnah. bi lahko hišo
účinek reklam brez
propadajočega ozadja verjetno boljši, če pa jim to ne pride na misel, pa lahko hišo tudi popravijo, ko bodo začeli uresničevati zamisel o trzinskem centru, jo bodo lahko drago prodali za novo nadomestno gradnjo. Lokacija je tudi nekaj vredna.
ZMAJ ALI SIMBOL TRZINSKE KULTURE
Ne vemo, ali so oglaševalci namerno nalepili oglas za mesec kulture na staro Grčarjevo hišo ob Mengeški cesti in s tem hoteli opo-zoriti na raven kulturne zaščite slovenskih vasi. Tišti del Trzina za silo še ohranja nekdanji značilni vaški izgled naselja in verjetno ne bi bilo slabo, če bi skušali obraniti tisto, kar se še da. Če pa ni denarja, se vse,
SO ZAČELI KRPAT STARE GREHE?
V industrijski coni zadnje čase pridno razkopavajo še vedno ne povsem urejene pločnike in še ne dokončno asfaltirane ceste. Kaže, da razni telekomovi, pošlni,
lo.; . il-i se bo zdaj spet lažje ! »bora časa. Upamo, da jo i i celoti obnovili in da se bo in ljenje.
kot kaže, bolj spremeni v zmaja, ki ga tudi nakazuje plakat. Kaj bo prevladalo, zmaj ali kultura, verjetno še "šlogarica" ne ve, bolj verjetno pa bo sramota, kar že je. Vse pa kaže, da so prav razpadajoče hiše na-jprimemejše za plakatiranje. Naslednjič bomo tja oběsili še kakšen plakat za naš časopis.
TRZINSKA KULTURA ŠT. 2
Del trzinske kulture in razboritosti vztrajno kažejo tudi razbita stekla na avtobusni postaji. Kakor hitro stekla zamenjajo z novimi, tako hitro jih za-vzeti nepridipra-vi razbijejo. Naj vsi, ki se v kolo-nah počasi cijaz-ijo mimo, vedo, da v Trzinu ne zaostajamo za Harlemom, saj imamo tudi pri nas zanikrne huligane! In to tak-šne, ki se jim da razbiti tudi stekla v gornji vrsti, za kar se morajo ze kar malo potruditi. Tudi huliganska je tezka! Člověk ne sme niti lenariti, pa še obsojajo ga povrhu.
Folo: Mojca
elektrogospodarski in komunalni mojstri prav uživajo, če razkopavajo tam, kjer je asfalt ali vsaj nekaj za silo urejenega. Ko so začeli graditi cono, je bilo predvideno, da bo v njej povsem urejena vsa potrebna infrastruktura. Tega niso naredili, prav pa bi bilo, da bi se mojstri le dogovorili za nek vrstni red, saj kam pa pridemo, če bodo vsi naenkrat razkopavali. Naj se zmenijo, pa naj en dan razkopava eden, naglednji dan pa drugi. Red pa mora bili, pa čeprav v OIC Trzin!
ZARJA - Milan Kuferšín
Z većerno zarjo nebo je obsijano, s škriatno rdečimi obiaki posejano, temno modri in rumeni, nato še nežno bel i in zeleni in kol lančića sveiioba vmes pronica. Le vreščeči krik se čuje osame/e ptice, na!o tišina in iepota zar je, v svet/obi iastni sonce tone. O, čudo\iti splet narave, za trenutek oložnost tiha me prevzame, je sonce kakor pajek, kisi pajčevino pietě, v njegovo mrežo misii moje so ujete. Je sonce v zarji utoniio, neopazno tiho se je zvečeriio, v kapeli bližnji je s počasnimi udarci dnevu odzvonilo. Kpočitku sonce je od šio. A kaj z m en oj bo? Saj boiečina v srcu pride ie z nočjo. obraz njen nežen tih in mi i, neskončno doiga bo ta noč. neskončno do/ga, že zdavnaj, zdavnaj, je odbilo poinoč.
Ko v jut ran ji zarji oči se moje za trenutek so spočile, je srce k vstajenju sonca hrepeneio, a na njem s/edi nobene. nobenc ure izgubljene -a sredi mojega obraza raža. kijo zadala je siadka boiečina in prečuta noč.
FIZIO CENTER TRZIN
Vaše oči govorijo o vašem zdravju
Iridodiagnostika (IRD) je bila znana že v davnih časih. Poznali so jo na Kitajskem, v Egiptu in Španij. Iz starega Egipta so se npr. obranili papirusi s podobo šarenice in označeními znaki na njej. Metodo so uporabljali v većini razvitih držav sveta za diagnostici-ranje vrste obolenj notranjih organov. Preporod metode se je začel ob koncu pre-jšnjega stoletja, ko je madžarski zdravnik iz Budimpešte Ignac Pekceli izdal prvo knjigo o
IRIDIOLOGIJA
levo oko
iridodiagnostiki. Buren razvoj IFíD se je potem nadaljeval v Nemčiji, kjer so ustanovili znane irididiagnostične šole in napisali številne knjige. Dandanes poznamo ameriš-ko, nemško, rusko in francosko šolo IRD. Poglavitno načelo iridodiagnostike je, da se impulz po živcih prenaša iz bolnega organa na določeno mesto šarenice, kjer se odtisne v obliki znakov določene barve, oblike in globine. Vsak lahko med ogledovanjem svoje šarenice opazi različne pikice. Specialist pa opazuje pa-cientove oči skozi poseben aparat, ka-terega poglavitni del je mikroskop. Tako lahko opazuje šarenico pod zelo veliko povečavo. Kaj se lahko ugotovi? Kot prvo: bolezni vaših sorodnikov, če so se lete vtisnile v šarenico. Če so se, potem to pomeni, da ste nagnjeni k tej bolezni Drugič: bolezni notranjih organov, ki ste jih že preboleli, kar je zelo pomembno za zdravljenje. Pri tem je treba vedeti, da po podatkih ameriških ra-ziskovalcev 60 % bolezni poteka v skriti obliki, brez bolečin, in člověk žanje sploh ne ve. Tre-tjič: vaše sedanje bolezni. In četrtič: ob upošte-vanju prejšnjih ka za I ce v je moč napovedati vaše zdravje v příhodnosti. Zelo pomembno je, da
se v enem vidném polju zrcali ves nizem, postopek poteka brez bolečin alergij, možno pa je ugotoviti tudi vzr nastanek bolezni. Po opravljenem pr zdravnik priporoči zdravljenje org-večinoma z naravnimi metodami, ali je potrebno, napoti pacienta k d~ specialistu. Najbolj zanesljivo ugotavljajo stanje bavil, npr. želodca in dvanajsterni podatkih mnogih avtorjev je takšna noza 85 % pravilna. Rana na dvan _ iku in želodcu največkrat spada me nična obolenja z recidivom , saj traja leta in leta in prinaša bolniku bolečin. Posebej zadnje čase je of je čedalje več čirov na dvanajster želodcu, ker je člověk prí delu in v nem življenju izpostavljen kopici st" Pogosto se k zdravniku iridodiau zatekajo Ijudje z nedoločenimi bole1 trebuhu, potem ko so dneve in dneve okrog različnih zdravnikov, ki jim mogli postaviti diagnóze.Prav prí vidne prednosti IRD, saj v metodo tudi takšne posebnosti kot je pre diagnostika, ko diagnozo postaví' predklinični fazi, se pravi prej, bolezen začne nastajati, posprem" moćno izraženimi znaki. V današnjem času se je IRD razmah vsem svetu, ustanovljeno je sve združenje IRD, ki izdaja veliko lite prireja tečaje, za to metodo pa se bolj zanimajo tudi zdravniki različnih Pred kratkim so iridodiagnostiko vk" Unescov program, kar je dokaz njene nosti.
Zainteresirane vabimo, da se pri pregled pri iridodiagnostiku na tele številko 061/721-386.
I.O.C.Trzin,HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386
tím
ONGER
P. D. TRZIN
planinsko društvo onger min obvešča vse svoje sedanje. pa tudi bivše člane. da lahko, članarino poravnajo v PAPIRNICI ČAČKA (kidričeva ii) vsak delovnlk med 800 in 12.00 1er i53c-19.00 uro. 08 soboiah pa od 900 do 12.00. članarino lahko poravnate tudi pri nekaterih članihuc onger.
letošnja članarina za otroke (sem spadajo tudi srednješolci in studenti) inaša 350 sit (član, c). za odrasle 1000 sit (članarina b). kdor pa namerava zahajati v zahtevnejši gorski svet mj obiskovati gore v tujini. mu priporočamo članarino a. kl znaša 3000 sit (višja zavarovalna mua!)
kot vidite. je članarina nizka. zato vas vabimo. da se nam priključite oz s plačano član. podprete naše delo
UOPDONGEH
VTOSERVIS VTOKLEPARSTVO VTOLIČARSTVO
NIATEVŽ ŠTEFE
SIIKOPLESKARSTVO ÏN FASADERSTVO
Mengeška S3a, Trzin
'236 Trzin
' tlefon: 061 724 240 ' *«faks: 061 724 182 ^•obitel: 0609 618 760
<xx>
andrej križman s.p.
SLASCIČARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
vas vabi, da poskusite naše slaščice.
Izdelujemo vse vrste tort, potiče in drobno pecivo. Stalno so na zalogi tudi torte za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi.
Odprto imamo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikjh od 7.00 do 22.00.
NE POZABITE, PRI OGRU BOSTE VEDNO DOBRODOŠLI!
Trzin, Mengeška cesta 26, tel.: 715 699.
OGREVAN JE ZUNAMJIH IM NOTRANJIH řOVRŠIN
fS7 - ELEKTR0 - 0GREVANJE
3
		
		* *
		
		
Nudimo sezonski popust izvedbe ogrevanja ELPAN d.o .0 s p ■ Mengeška 66a, 1236 TRZIN, Tel .061/716-735:722-993, Fax 061/714-471
BAHNĚ
Žganjekuha KFI, F. Tekavec s.p., Trzin