Oospodarsfta oi$Ąes!ild. Borove šiuke za kcrita, late, krajnika, skodls (šindel) za strelio in vsake debelost} rezan les prodaja Gnilšek, Marlbor, Razla« gova nlica 25. Vlnske sode različne velikosti prodaj« Gnilšek, Marlbor, Razlagova olica 23. -#PODELJEVANJE PODPOR SADJARJEM. Kraljeva banska uprava dravske banovin* je izdala naslednja navodila o podeljevanju podpor za sadjarske nabavke in zgvadbe: 1. Kraljevska banska uprava podeljuje v višini razpoložljivih sredstev javnim ualanovami, korporacijam in zasebnikom podpore za nabavo razne sadjarske opreme in za napravo sadjarskih zgradb, kjer je to za napredek sadnega gospodarstva potrebno. 2. Dejansko potrebo in korist ugotovi referent za sadjarstvo ali sreski kmetijski referent, oziroma od kraljevske banske uprave pooblašženl strokovnjak. 3. V posameznih krajih imajo korporacije prednost za podporo pred privatniki. 4. Privatnikom se daje podpora le za vzorne naprave kot vzornim sadnim gospo« s darjem. 5. Podpora se izplača proti ugot* I viitvi, da je nabavka res izvršena tako, dsf odgovarja namenu. 6. Višina podpore se iz< merja v iznosu do ene tretjine celokupniti dokazanih nabavnih stroškov. 7. Potrdila izdaja v gornje namene ali dobavitelj ali županstvo in nato po potrebi nabavke, oziroma zgradbo oceni referent za sadjarstvo prf kraljevski banski upravi, ali pristojni sreski kmetijski referent, oziroma od kraljevsk« banske uprave pooblaSffeni strokovnjak. 8. Zasebnik, ki je deležen podpore, se mora pred prejemom podpore zavezati, da bo st»< vil na razpolago opremo, oziroma zgradba tudi sosedom proti primerni odškodnini itt njihovemu jamstvu za odškodnino za morc^ bitno poškodbo predmetov. Zaveza se glasi: Podpisani (ime iri prl« Imek, poklic) . . . iz (kraj, hišna številka} . . . občina (Ime občine) . -. -. poSta (ime ptv šte) . . . Brez (ime sreza) . . . potrjujem pre« jem pravilnika o podeljevanju podpor za sadjarske nabavke in zgradbe in se zavezu* jem, da bom dal na razpolago s podporoi kraljevske banske uprave dravske banovin« v Ljubljani nabavljeni predmet (ime predmeta, oziramo zgradbe) . -. . proti primerni odškodnini tudi sosedom, če mi obenem jamčijo za odškodnino za morebitno večjo poikodbo predmeta. V slučaju spora odloča o jrjšini odškodnine občlnski kmetijski odbor. Tngafev. Čas splošne trgatve je pred durmi. V kratkem bodo oživeli prijazni grički naših goric in čez ne<kaj dni bo spet zavladala mrtvaška tišina. Istočasno bodo številni klopotci vzeli slovo s švojo turobno melodijo. Pri tej priliki se nehote spomnimo Sneva svete Terezije kot starega termina trgatve, za katerega se žal nekateri vinogradniki v zadnjih letih le malo zmenijo. Temu je vzrok bodi6i pičla rodnost žlahtne trte, bodisi neugodne vremenske prilike, bodisi tatvine in ptičja nadlega. Navedeni slučaji dajejo mnogim povod, da se odločijo za predčasno trgatev. Na.jdejo 6« pa tudi »nazadnjaki«, ki se ne puBtijo zapeljati po »naprednjakih«, temveč odlašajo s trgatvijo, dokler se da. Posledice obojih so seveda povsem naravne. Naprednjaki navadno potem trdijo, da pijejo tako vino, kakršno jim je Bog dal, nazadnjald pa pravijo, da prodajajo in poleg tega še srkajo rlato kapljico, ki so jo sami pridelali. Težko je presoditi, kateri imajo prav. Najsi gre za izvedbo rane ali pozne trgatve, povsod je skrbeti, da se delo Cim vestnejše opravi. Predvsem je gledati na snago in hitro predelavo grozdja, zlasti pri toplern vremenu. Slabe posledice nesnage in počasnega dela se pokažejo pozneje v mnogih boleznih in napakah vina, kot so cik, počrnenje, duh po plesni, okus po starini, po lesu itd. To nam pričajo naši vinorodHi kraji na jugu, kjer je snaga in i>afcin predelave grozdja na zelo nizki istopnji in kjer so tudi bolna in pokvarjena vina nekaj vsakdanjega. Raidi tega je vse priprave za trgatev in predelavo grozdja pred uporabo temeIjito očistiti. Za dosego čim boljSe kvalitete vina se nadalje priporoča naslednje postopanje: V sortiranih vinogradih naj se loči grozdje po sortah, ker po sortnih vinih je veliko povpraševanje. Pri trgatvi sami je po možnosti ločiti gnilo od zdravega, Crnino od belega. Posebno važno je, da se ne meša med domače grozdje šmarnica; zakaj taka mešanica mošta, oziroma vina se sme prodajati do leta 1932 le pod imenom šmarnica (zakon o vinu!). Nabrano grozdje je čim prej zmastiti In sprešati. Ponekod, kjer nimajo grozdnih mlinov, grozdje v koritu preše pohodijo, kar seveda ni posebno apetitno. Nezrele, trde, torej kisle jagode se pa pri tem načinu ne zmastijo, kar je vsekakor v prid kvalileti vina. Prešanje drozge je vršiti naglo, da se prepreči cikanje. Pripravljene sode, katere polnimo z moštom, je prej rahlo zažveplati. Za rahlo žveplanje enega polovnjaka zadostuje en azbestni trak. Rahlo žveplan.je ima namen oslabiti manj odporne, torej manj vredne in škodljive glivice in 8 tem dati nadmoč pravim in odpornim vinskim kvasninam. To je posebno važno pri moštih od gnilega grozdja. Močnega žveplanja se poslužujemo pri izsluzenju mošta. Izsluzenje je ločitev drož (kvasnic) iz svežega mošta, katerega se po pretakanju prevre z dodatkom umetno prirejenega kvasnega mošta. Kdor ne namerava izsluziti, naj ne žvepla močno ali srednje močno, ker tak mošt nikoli ne prevre popolnoma, temveč se navadno v toplem poletju pokvari. — ft. J. (o povzroCa ffiviaOna Ą lovišcm. Neki dopisnik nam poroča sledeče: Prl nas dela divjaCina mnogo škode. Zakupnik lova je graščak, ki je navadno odsoten. Če se obrnemo na njegove uslužbence, nas napotijo vedno h go- spodu graščaku na morje. Prosim^ pojasnite v Slov. Gospodarju, kaj najj storimo v takih slučajih, oziroma1 kam se naj obrnemo. 0 d g o v o r ! Pri nas so še vedno % veljavi lovski zakoni, ki so jih svoje^ časno sklenili posamezni deželni zbo-< ri. Za kraje, ki so spadali do prevrata/ pod vojvodino Štajersko, je v veljavl lovski zakon za bivšo vojvodino Štaijergko z dne 21. septembra 1906 dež*! zak. št. 5. iz leta 1907. Glede povračila škode, ki jo povzročajo ali lovci all pa lovske živali na zemljiščih in naf poljskih pridelkih, velja kot pravilo/ da je za povračilo te škode odgovorert vsakokratni lovski upravičenec. Ako se stranke ne morejo sporazumeti radi višine in povračila lovsk** odškodnine, odloča posebno razsodišče po določilih paragrafov 78 do 91 štajerskega lovskega zakona. Razsodi-< šče obstoji iz naCelnika, oziroma nje^ govega namestnika ter dveh ^azsodnlkov. Načel^ika in njegovega nainestnika imenuje sresko naCelstvo po za-l slišaBju prizadetih obCin in idVskiS1 upraviCencev za fias, dokler traja tju! kupna doba. Načelniki in naTnestnikf!1 takih razsodišg smejo biti gamo n||' oporečeni in nepristranski mčzje, Kjf' so izkušeni v kmetijskih, go2d|irilk4ff in lovskth zadevah. Sreskd ^a5elstv<t mora ob početku zakupne iflob* «t>V«^ stiti pristojne občinske urad© Ł& fKnf sporočiti, kdo je načelnik ali ttames nik lovskega razsodišča za dotifcni 1< ski okoliš. Kdor hoče uveljaviti lovsko odšk< nlno, mora prijaviti svoj cdškodniasl zahtevek pristojnemu načelnikn rŁ.__v sodišča ob času, ko se škoda še lahko ugotovi, ker bi sicer ta zahtevek ugas« nil. Ako pa je mogoče ugotoviti škodo na žitu In drugih poljskih pridelkiK1 Se le ob Casu žetve, je treba priiaviti samo poškodbo, doČim se višina škode in vlSina odškodninskega zahtevka ugotovi še le ob času žetve, oziroma ko je taka ugotovitev mogoča. NaCelnik razsodišča mora o vsako-, kratnem zahtevku na povračilo lov-; ske škode takoj obvestiti lovskega upravičenca ali njegovega nameščenca ter mora povabiti tožitelja in lovskega upravičenca k spravnemu poskusu. Ako ni mogoče doseči poravnave, pozove načelnik razsodišča prizadeti stranki, da imenujeta vsaka po enega člana razsodišča, obenem pa naznani kraj in Čas prihodnje razprave. Stranke se lahko udeležijo te razprave; ako ne pridejo k razpravi, se razpravlja brez njih. Ako ena ali druga stranka ne imenuje člana razsodišča, je načelnik upravičen uradoma in brez predloga Imenovati člane razsodišča. Razsodišče razpravlja in odloča po svobodnem preudarku, vendar samo v okvirju predlogov, ki so jih stavile stranke. Pri razpravi poskuša načelnik razsodišča doseči najprej sporazum glede povračila škode in stroškov postopanja. Ako se ta sporazum izjalovi, mora razsodišče na podlagl potrebnih krajevnih poizvedb odločiti o sledečih točkah: 1. All je škoda nastala po divjačini, »ziroma ob priliki izvrševanja lova; 2. v kolikor so utemeljene navedbe strank glede višine škode; 3. o odškodninskem zahtevku in povračilu stroškov. Ako pa je mogoče ugotoviti dejansko škodo še le ob času žetve, se razprava preloži in mora tožitelj pravočasno staviti predlog, da se vrši cenitev in ugotovitiv ob času žetve. O vsakokratni razpravi sestavljenega razsodišča je treba sestaviti zapisnilr ;¦¦.-¦ rfiS;.«?.^! Proti izreku razsodišča ni nadaljnje pritožbe na kako višjo instanco. Pač pa je mogoče izpodbijati izrek razsodišča v smislu paragrafa 595 c. p. r. s posebno tožbo pred rednim sodiščem. To so bistvene določbe, ki urejujejo postopek o prijavah in o ugotovitvah lovske škode ter o lovskih razsodiščih. Ako lovsko razsodišče ne deluje, ima vsaka prižadeta stranka pravico vlo- žiti pritožbo na pristojno sresko načelstvo. Ker se pripravlja nov lovski zakon, bomo v eni izmed prihodnjih številk zavzeli stališče, v kateri meri bi bilo treba spremeniti dosedanji lovski zakon. Rnslla na lesitcm frga Zadnja leta stalno narašča izvoz lesa iz Rusije. Ta izvoz povzroča v obCutljivi meri pritisk na cene lesa v EvropL V kakšnem obsegu se dviga izvoz lesa iz Rusije, nam kaže naslednja statistika. Leta 1926 je Rusija izvozila 3,157.000 ms, naslednje leto 4,207.000, predlanskem 5,486.000, lani pa 7,890.000 m3. V štirih letih se je torej ruski izvoz lesa povečal za 150%. Te ogromne količine lesa, ki prihajajo v zadnjih letih na evropski trg, povzročajo obCutne pretresljaje v evropskem lesnem gospodarstvu. Severne evropske izvozne države so morale letos pod pritiskom velikih ruskih pošiljk znatno skrčiti svoj izvoz. Cene pa so navzlic temu v zadnjih mesecih nadalje padle. Ruski izvoz gradbenega lesa v Nemčijo je lani dosegel že 415.000 ton nasproti 266.000, 198.000 in 95.000 v zadnjih treh letih, izvoz celuloznega lesa pa 577.000 ton nasproti 137.000 in 89.000 tonam v zadnjih dveh letih. Povečan Izvoz ruskega lesa pa ni morda le začasni pojav, kakor se to pogosto tolmači, nasprotno je računati, da se bo še dvignil, ker še vedno zaostaja za predvojnim izvozom. Na naša glavna izvozna tržišCa ruski les zaenkrat še ne prihaja v pomembnejših količinah, vendar se pritisk ruskega izvoza v zvezi s slabim svetovnim gospodarskim stanjem posredno zrcali tudi na našem trgu v obliki zastoja kupčij in nizkih cen. Cen€ ie selinsha poroCila Maiiborskl trg. Na mariborski trg v soboto, dne 27. septembra so pripeljali špeharjl na 33 vozeh 66 komadov zaklanih svinj, kmetje 11 voz krompirja, šest čebule, sedem z»lja, dva kumarc, dva otave in en voz slam«. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27 Din, špeh 18 do 24, krompir 0.75 do 1.50, čebulo 1.50 do 3, zelje 1 do 4, kumarce 0.50 do 1 Din. Otava po 70, slama pa po 50 Din. Pšenica 2.25, ječmen 1.50, oves 1, koruza 2, proso 3» fižol 2 do 2.50, grah 6 do 10 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 28 do 70, raca 20 do 30, goa 65 do 80, puran 65 do 85, domači zajec 10 do 40 Din. Česen 18, kislo zelje 5, kisla repa 2, buče 2 do 3, gobe 1 do 2.50, borovnice 1.50, brusnice 7 do 8, jabolka 2.50 do 6, hruške 6 do 10, slive 6 do 7, breskve 8 do 10, grozdj« 6 do 10 Din. Mleko 2 do 3, smetana 12 do li, surovo maslo 32 do 36, jajca 1.20 do 1.50, med 15 do 18 Din. Mariboisko sejmsko poiočilo. Na živinskl sejem, dne 26. septembra je bilo prignanih 13 bikov, 152 volov, 337 krav in šest telet; skupaj 534 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8 do 9.50; poldebeli voli od Din 7 do 8.25; plemenski voli od Din 5.50 do 6.50; biki za klanje od Din 7 do 8.50; klavne krave debele od Din 6.75 do 8; plemensk« krave od Din 5.50 do 6; krave klobasaricf od Din 3.50 do 4.50; mlada živina od Din 7 do 8. Prodanih. je bilo 397 komadov, in sicer za Avstrijo 15, za Italijo pa 13 komadov. Mariborsko sejmsko poiočilo. Na svinjskl sejm, dne 26. septembra je bilo pripeljanih! 329 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašfa 5 do 6 tednov stari od 80 do 100 Din; 7 do 9 tednov stari od 150 do 200 Din; 3 do 4 mosece stari od 250 do 300 Din; 5 do 7 mesecev stari od 420 do 500 Din; 8 do 10 mesecev starl od 580 do 680 Din; eno leto stari od 1000 do 1100 Din. 1 kg žive teže so prodajali po Din 11 do 13, 1 kg mritve teže pa po Din 15 do 17. Prodanih je bilo 236 komadov. Mesce cene v Mariborn. Volovsko meso l vrste 1 kg 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste od 16 do 18 Din; meso od bikov, krar in telic od 14 do 16 Din; telečje meso I. vrste od 24 do 35 Din; teleCje meso II. vrste od 16 do 24 Din; svinjsko meso od 15 do 18 Din.