Our Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATEUE OPOZARJAMO.
d* pravočasno obnovo naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	bterrrf M Sttmmd Ctmm Matter Scytmkcr 2lit, IMS at the Part Office *t New ierk. N. I, and«	* Act ef Ceocreee of March 3rd. 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 141. — Stev. 141.	NEW YORK, MONDAY, JUNE 19, 1939—PONEDELJEK,	19. JUNIJA, 1939	— — ------ _ . ....,,-., .,.,._, .. . —.. Volume XLVII. — Letnik XLVil.
VELIKA NAPETOST MED ANGLIJO IN JAPONSKO
Anglija mora premeriti kitajsko politiko
Japonci nastopajo zelo izzivalno. — Angleži so zasegli moko v Tiencinu. — Angleži morajo brezpogojno odpovedati pomoč Cankajšeku. — Napetost med Anglijo in Japonsko je dosegla višek.
Nemške čete na pohodu proti Poljski
SANGHAJ, Kitajska, 18. junija. — Angleški vojaki so okoli zaprte policijske postaje ki se nahaja v njihovom obrambnem pasu, postavili barikade iz bodeče žice ter so postavili okoli poslopja močno stražo, ker so Japonci postajo noteli zavzeti.
Policijska postaja se nahaja na kitajskem ozemlju, toda stoji ob cesti, ki je v območju oblasti mednarodne naselbine. Angleži so prejšnji mesec pregnali kitajsko stražo, ki je pod japonskim vojaškim poveljstvom, pregnali iz postaje in so zabili vrata.
Japonski vojaki so s kitajsko policijo prišli do postaje, da jo zasedejo. Kitajci so odšli, ko so pritekli angleški vojaki na pozorišče, Japonci pa so o- '"* miren, -severni <H pa kai
■ • • -v- i	• i_______i___•	mrgoli nemškega vojaštva.
stali in pričelo se je glasno prerekanje.	,	.	,
.. r	.	..	v	ti	» Trenem u, ol» cesti niH
Napetost se je pozneje sicer začasno polegla, to- jBratislavo i«. Žili no, se naliajr-da japonski poveljujoči častnik je rekel:	' jo nemški vojaki z motorizi-
"Oni trenutek, ko se bodo Angleži umaknili, se rano opremo. Prebivalci pripn-
bomo vrnili. Stražiti bodo morali še dolgo časa."	> nj-kaj dni
a	ia r ts-^ - i i o	•*	\/- • • Zhvaluio pihanje nemškega vo-
SANGHAJ, Kitajska, I o. junija. — Včeraj je .	„ . ' . , .. „
J* m J 9	J J	.. - (jastva. \ o.iaki 1h*1o najbrze
prišlo v banghaju v mednarodnih koncesijah sko- |^siani v obmejne utrdbe.
NEMŠKE ČETE SE POMIKAJO PROTI POLJSKI MEJI. — NEMČIJA GRADI CELO OMRL-2JE CEST NA SLOVASKEM
Z1L1NA, Slovaška, I 8. junija. — Zadnje dni je skozi Zilino korakalo proti poljski meji nad 20 tisoč nemških vojakov.
V nekem hotelu v Zilini .-e je nastanila nemška vojaška misija s tremi generali.
Žili na se nahaja v severoza-pa<lni Slovaški, kakih 20 mi;j poljske meje.
Po ulicah je polno nemških vojakov. Nemški lastniki so si ogltnlali pokrajino ob |»o]jski meji in no se vrnili v Zilino. Južni <le| Slovaške je pottolno-
ro do spopada med Angleži in Japonci, ko so japonski teroristi streljali v urade dveh angleških listov.
BRATISLAVA, Slovaška, [18. junija. — Slovaška vlada je v soglasju z nemško vlado Položaj je postal zelo nevaren, ker je japonski izdelala obsežen načrt za grapo vel j ni k rekel, da je Japonska popolnoma pri- <Hh> širokih cest, ki bodo veei-pravljena, ako bi Anglija pričela gospodarsko blo- |»°ma v.w!iIe V™U !!°,jski n,ojL
i i t	i	I » °J- muuster renlinand ('zal-
kado japonske.	, u j • A *	-
Japonske vojaške oblasti se zelo hudujejo na An- ja^kega značaja, gleže v Tiencinu, ker so pričeli spravljati moko v| (VI druge strani prihaja po-
skladišča in je ne puste v mesto, ki je v japonski "roeilo, <la l>o<lo gradbo eest nad
i_i	izirali nemški iiižinirjt.
oblasti.	.. . . ... rn	. ..
f	. to ' "	r% i • *i • I Vojiii minister ( za t los tudi
TOKIO, Japonska, 18. junija. — Poveljnik ja- priznava, da slovaške tovarne ponske armade v severni Kitajski je rekel, da je v dolini Vaga izdelujejo vojni Japonska pripravljena pogajati se za poravnavo spora v Tiencinu pod pogojem, ako Anglija odpove maršalu Cankajšeku svojo pomoč.
Japonski poveljnik je odklonil vsako pogajanje z Angleži, odkar je bila odrejena blokada v Tiencinu.
"Angleži so se skušali pogajati neposredno in po tretji državi," je rekel japonski general, toda sem vsak poiskus zavrnil, ker se »mi je zdel brez vsake vrednosti. To ni samo krajevno vprašanje; in ne inore biti rešeno, dokler Anglija ne zavrže svoje Cankajšeku naklonjene politike.**
Japonski kabinet je odobril stališče vrhovnega poveljnika v severni Kitajski in odobril blokado angleških in francoskih koncesij v Tiencnu ter mu podelil popolno oblast.
Poveljnik je rekel, da izročitev štirih kitajskih morilcev sedaj spora ne more več poravnati
"Poglavitno vprašanje je, ako je Anglija pri volji popolnoma premeniti svojo kitajsko politiko/' je rekel general.
Japonska časnikarska agentura Domei pravi, da bi Angliji, ako bi hotela pričeti z gospodarsko blokado Japonske, morale pomagati Združene države, kar pa je zelo dvomljivo.
Nepristranski opazovalci so mnenja, da je prišel spor med Japonsko in Anglijo do viška in da se nobena stranka ne more umakniti, ne da bi izgubila svoj prestiž. Ako bi katera stranka sedaj pupusti-la, bi to imelo za japonsko-kitajsko vojno in za razvoj dogodkov na Daljnem Iztoku dalekosežne posledice*'	,	, ,
materjal za Nemčijo.
Slovaška ima |mmI orožjem ."»0,000 vojakov in jih more mobilizirati Se 300,000. V I lavi na Slovaškem je bilo postavljeno novo slovaško koncentracijsko taborišče, v katerem se že nahaja nekaj sto ujetnikov. V t i borišču se med drugimi tudi na haja profpsor na bratislavskem vseučilišču Anton fStefanek, ker je "godrnjal" nad novo vlado.
UPA NA SPORAZUM V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, Jugoslavija, 1«. junija. — Z ozirom na razk« i v jugoslovanski vladni stranki zaradi hrvatskega vpraša nja je zelo važna izjava, ki jo je dr. Vladimir Maček podal li-redniku srbskega lista "Jugoslovanska Pošta." Rekel je:
"NavzHc delovanju nekaterih elementov, pa naj bo očitno ali pa prikrito, bo dosežen sporazum med -Srbi Ln Hrvati, pa če ti <4ementi postanejo še močnejši."
Vsled te Mačkove izjave je nastal (po celi Jugoslaviji velik optimizem in so takoj nf stale govorice, da bo načelnik vlade Dragiša Cvetkovič kmalu šel rv Zagreb, da se pogaja z dr. NCa&om.
FRANCIJA NAGLO GRADI BOJNE LADJE
Mornariški minister poroča o napredku vojne mornarice. — V Alžiru bo zgrajena vojna lu-ka.
PARIZ, Franeija, Hi. junija. — V svojem poročilu v po slanski zbornici je mornariški minister (Vsar <'mupinrhi rekel, da bo zgradba l»ojne luke v Oranu v Airžiru veljala tri milijone frankov.
Rekel je, da gradita bojnih ladja ugodno napreduje. Boj-j na ladja Richelieu, ki bo imela, 35,(MX) ton, bo dogotovljena leta lf40, navzlic -tavki leta 1038. Njena sestrska ladja Jean 'Bart bo splavljena v novembru. Tretja oklopnica Ue-inencean bo nekaj mesecev predčasno dogotovljena, na četrti ladji Gasogne pa je delo ve tudi bilo pričeto.
Campinchi je rekH,da so pr»-vatne industrije, ki dobavljaj.* potrebščin«' za narodno obranita, zelo pospešile obratovanje, tako da je neka tovarna povečala svojo produkcijo v dveh letih za 150 odstotkov, četudi je bilo število delavcev poveča no samo JO odstotkov, nekatere druge tovarne pa so podvojile svojo produkcijo.
Dalje je rekel, da bodo francoske (podmornice opremljene z najnovejšimi varnostnimi pripravami in da sedaj znanstveniki izdelujejo iznajdbo, po kateri bo inogo<V v potopljeno podmornico dovajati zrak, ne glede na to, kako globoko jc potofpljena.
NOVA ZVEZA MED NEMOJO ■ ■iN JAPONSKO
BERLIN, Nemčija, 1«. junija. — Nastale so nove govorice, da lw> mogoče med Ja|>o?;-esko in Nemčijo sklenjena vojaška zveza, ko je prišel v Berlin Tošio Siratori, japonski poslanik v Rimu in velik zagovornik nemško-japonske splošno zveze.
^Siralori je imel dolg razgovor z jaiponskim poslanikom -v Berlinu generalom Hiroši O-šimo.
NAROČITE SB NA -GLAS V ARO DA " NA JSTARKJSj SI iOVENSKI DNEVNIK V AMEBDQ: *
ZAROTA PROTI KRALJU KAR0LU
Zarotniki so hoteli umoriti kralja, in ministre. Hotefli s o razstreliti oder na dirkališču.
GDANSK MORA K NEMČIJI
BIKA R-KŠTA, Romunska, 1*. junija. Policija je odkrila obsežno zaroto proti kralju Karolti in iiiini-trom in j«- začela preganjati bivške člane prepovedane Železne garde.
Aretiranih j<* bilo 7 osumljencev, med njimi en pravoslavni duhovnik pod oblolžbo, da so z irranatami hoteli uhiti kralja Karola, ministrskega predsednika Armanda Caline se«» in vuanjfga ministra <iri gore (»afenca.
Atentat so nameravali izvršiti v nedeljo na dirkališču v Bukarešti.
Zarotniki >o se nameravali postaviti pred odrom, na katerem bi stal kralj s svojimi ministri, za granatami v svojih žnpili. < >b koncu dirke, ko bi bili gledalci najbolj vznemirjeni, so nameravali vreči granate v kraljevo ložo.
Več >to detektivov je preiskalo stanovanje bivših pristašev poveljnika Železne ga1--de Corneliu Želva Codreana. V stanovanju nekega osrnu -Ijenca je policija našla 22 granat.
Železna garda je, p red no je kralj Karo! v februarju, 10.'N postavil vladno stranko, javno zagovarjala popolno sodelova nje z nemškimi naciji v notranji in vnanji politiki.
('odreanu je hil s 13 tovariši vstreljen 30. ih*\ emhra, let*j 11 >3H, ko so skušali '-?giiiti pred »t razo.
To je že tretja zarota proti 45 let staremu kralju Karolti in njegovim ministrom to leto.
Policija je prišla zaroti na sled vsled neke izjave duhovnika dr. Iona Paslera v Ronanu Pnnl nekaj dnevi je dr. Pasi;'-ru prišel v Bukarešto in detektivi so imi slcvtili v neko majhno hišo v predmestju. Tam je sklica! iv kleti (»osvetovanje zarot nik«»v.
Dr. Pasla ru in drugi zarotniki so popolnoma priznali svojo namero.
ZOG SE BO NASTANIL V ANGLIJI
IvOXDON, Anglija, 18. ju 1 i ja. — Bivši albanski kralj Zon in kraljica Geraldina «ta naprosila angleško vlado, da bi se smela naseliti v Angliji. Do-bropoučeni krogi pravico, da jima bo vlada dovolila bivanje ]x>d pogojem, da se bosta zdržala vsakega političnega delo-vanja. Kralj in kraljica sta se* daj na Turškem,
Hitler je trdno odločen, da mora Gdansk dobiti Nemčija. — Dr. Goeb-bels je govoril nacijem v Gdansku.
(rI)A\TXK. Svobodno mesto, lH. junija. Nemški propagandni minister dr. Paul .lo-(iocbbe!- je v svojem govoru pred P»,<HH» naciji v (Manskn pove«lal 1'oljski, Angliji iu Franciji, da je Hitler neomajno «*lločen v svojem sklepu, da mora Gdansk prsti v meje Nemčije.
OoeblM-ls je rekel, da Hitler-ija ne ho preplašila nobena zv«--za držav, z Rusijo vred, da bi odnehal od svoje zahteve.
Med glasnim ploskanjem in kričanjem .|>o5lušalcev na Gledališkem tr^il je dr. (Joebbels izjavil:
44 Fuehrer Hitler je v svojem govoru v državnem zlmru li"" aprila rekel, da je Gdansk nemško mesto in želi, da je »vrnjen Nemčiji.
"Svet mora to razumeti in bi moral že iz prejšnjih izkušenj vedeti, da fuehrer Hitler ne zapravlja svojih moči z frazami.
44Svet je v veliki zmoti, ako mi-li, da 1m» fuehrer Hitler popustil proti grožnjam in da s ■ bo vklonil ipod pritiskom.
*4Vsled tega morete biti prepričani, da bo v bodoče narodno socijalistična Nemčija stala na vaši strani. Ves svet gleda na »vas z velikim zanimanjem.*'
Govoreč samo dva_ dni pred Hitlerjevim govorom ob priliki splovbe nove nemške ladje v ponedeljek, je rekel dr. Goeb
Ms:
"Vaša želja, da se vrnete v Nemčijo, je močna in nepremagljiva. Samo zavidljiiv svet, ki ne more razumeti, skuša preprečiti vašo vrnitev v Neir-
* ,Ji> i-i-- •
I olitieni opazovalei vidijo v
Goebl»el-ov«>in govorim uvod za
novo Hitlerjevo agitacijo za
vrnitev Gdanska Nemčiji.
OMEJITEV DENARJA V ITALIJI
RIM, Italija. l»i. junija. — Italijanska »vlada je svojim državljanom zelo ohtežila jH»to -vanje v Združene države, Anglijo in Francijo, ker je po ostrila svoje prejšnje odredb* glede denarja.
Italijani, ki lxnk> v bodoče hoteli potovati v omenjene dr-žave, bodo smeli vzeti s seboj samo KMM> lir, ali $,">250. Prej je bilo dovoljeno ivzeti iz dežele 2500 lir, $131.50. .Onim pa, ki bodo hoteli q*>to-vati v Nemčijo, ftvieo, Ma džarsko, Jugoslavijo, na Špansko in v druge dežele, s kateri-mi je Ital-ija v prijateljskih od-nošajih, pa -bo dovoljeno vzeti 2500 lir.
ATLANTIC CLIPPER 0DLETEL
Zračni potniški promet čez Atlantik se je pričel. — Na krovu je 30 potnikov.
'PORT WASHINGTON, L. L, 1«. junija. — Atlantik Clip I>cr, ki je last Pan American Airways, se je v soboto ob poiMildne dvignil iv zrak in jc odletel proti Evropi s i 10 potniki iu je s tem pričel redni zračni potniški promet če/ Atlantik.
Med |K>tniki je lb časnikarskih poročevalcev in radio o-peratorjev in dva uradnika Pan American Airways.
Prvi aeroplan, ki bo peljal jM»tnike, ki l>odo plačali vožnjo bo odletel 28. junija. Clip-per >e bo najprej vstavil v Horti na Azorskrh otokih, nato »v Lizboni na Portugalskem in v Marscillesu v Franciji.
Zaradi vojaških odredi« držav, nad katerimi ho aeroplan letel, ni smel ni kdo vzeti s boj kake kamere za fotografiranje.
ARETIRANJE NEMŠKIH ČASTNIKOV
VARŠAVA, Poljska, 1(1. junija. — Li~t 4'Czas*' prinaša iz Gdanska poročilo, po katerem so v velikem oltsep v teku a-re taci je nemških častnik«*.-Vzhodni Prusiji.
List pravi, da je nemška tajna policija Gestapo aretira'.i 50 častnikov raznih polkov. P» Ii«ija je med častniki odkril.t obširno zaroto proti nacij<ki vladi. Iz (idanska je bilo pre. peljanih v Pru>ijo 17 aretirat.-cev.
H".....i,....................................V|iiam«tt| „i«;
miiimi'1 ''miiitim* ''nii,iiiii«"iii|||||iiii"ii|,|.
RAZGLEDNICE
Newyorske
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GI.AS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
35 RAZMf'MH RAZI.IKIINIC V BARVAH. PREI>STAV1jJAJO-flH NA4VKfjK ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(PatUina pbim)
V »oto lahko poAJete t — po 2 Miroma pa 8 centa.


"G L £ S NA BO D A"
New York
Monday, June 19, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA"
LTPjw	(Twa or nn peoplbi	i
MLADI AMERIŠKI LETALCI

Ovum and PobUahad by ■lotknio publishing company (a Corporation)
J l-npaha. 6m.
of Um eoiportttta to>] addreeaee of above orflccn:
nkw yokk. n. v.
	46th	Year
1MCBD IT1KI DAT MZCEPr 8rNI>AT»« ANI i hi^JDAia		
AdiwtlMMVt od ART**oieni		
ta K Sa pal	M« valja Uac m Aaarlko tifcado ••«••• •••••••• f^i ^ • • a • M lata.............$LSC	Za New York aa <nHo lete |7fti Za pol teta ................S3 *0 7a Inoac-matTo aa oaio leto .. <7.«W Ka pol leta ............ .... 93.50
»■fcatrfptlw Vnriy t«^-		
"OLAI	N4MODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEHIlAl NF.DFLJ mamin	
Ill
lttfc
:
nkw york. n. i.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem k::r/u.
V Jugoslavijo:
v -..i" $ 4 .VI
1 «e
L*« II
Iiiti
I »iti
i » ti.	:;;<■
I»i»	.V*
I »iu.	IiMrt)'
I>in.	LtitMi
■ 1' w~. tr. 4
Peter
■ awtoosU aa me prioUoJ«to. Denar aa oaročnluo MJ blagovoli poffjatl po Mosey Order. Pri aoremensbi kraja narotf-Ub tudi prejinja blrailMe naznani. da hitre j« najde*
•liki vi«iiuio !l izmed u -»posohljeiiih mladih letalcev za ameriško bojno mnniarico v
Long Keaeliu, ('al.
TA RAZBURKANI SVET
Ščit nase svobode: Bill of Rights
delt.
V Ameriki nalivamo liill
i Rights on«» skupino načel, so liila vzak« uijena v pr\ili amemlmentih li ko
Ako bi ivprašali sto ljutl1, ali hočejo imeti mir, ali prepir, vsi brez izjeme bi rekli, da želijo mir.
Ako bi vprašali sto narodov, ako želijo mir, ali vojno, tedaj bi vsi na ena usta zakričali: "Mir!"
V-^akdo želi mir.
So pa posamezniki, ki ki ire v »vet, da zele mir, pri tem pa delajo s&mo to, kar vodi v vojno. Delajo pa tako, ker vedo, da njim ne bo treba prenašati strahot fvojroe, tenrvee sam«, nbotfa raja bo prelivala kri in tipela in prenašala muke in grozote.
Kaj pa vodi te posameznike — diktatorje — do tega po-čenjanja *
Samo njih narodui fanatizmi in zelja, da bi njihov narod stva in zatiranja, zavladal svetu!
Baj je rekel dr. Ooebbeb največji nemški fanatik: "Ko bi Nemčija v 17. stoletju imela moža, ki bi združil Nemčijo, bi tedaj mi vodili svet, ne pa Aogleei. Sedaj pa moramo v n-*-kaj desetletjih popraviti, kar ^mo v nekaj stoletjih zamudili.'*
In te-ga mnenja sta Hitter in Mussolini, tega mnenja ° japonski militarist i
Hitler in Mussolini hočeta vladati Evropi in deloma tudi drugim delom »veta, Japonei ipa Aziji.
Hitler je pograbil najprej Porenje zatem Avstrijo, (V hoslovaško in Memel; Mnssolir.i se je polastil Abesinije in Albanije, toda, kot izgleda, h tem še ni viešen njun tek
£>e darje gre njano poze i je rije. Izdelala sta natančen načrt, ko je i»il Mu «olini v Berlinu in Hitler v Rimu.
Po tem načrtu si je hotel Hitler osvojiti Ukrajino, ko se mu cede sline po njeni ipšeniei. Po istem načrtu je Mussc lini priklopil Albanijo k Italiji.
Hitlerju pa no računi glede Ukrajine »nesli. Ravno taVc se je opekel glede Gdanska.
Zadržala ga je angleška obkrožovalna |*>litrka.
Sedaj pa se je zaril v gorsko samoto pri Berelitesirade-nu in premišljuje, toda ne kot pnšeavnrk o minljivosti svet« in posvetne slave, temveč, kako bi mogel še več spraviti v sivo-jo nikdar polno malho.
2e več dni prihajajo (poročila o velikem zbiranju nemškega vojaštva ob slovaški in poljski meji. Hitler nekaj namerava; kaj, nikdo ne ve. Z veliko naglieo pa bo skočil, kot kragulj na k o* oš in bo pograbil žrtev.
Nrkdo se za to ne bo zmenil, kot s kakim "protestom.
Nemško vojaštvo je že beje zasedlo glavno mesto Slovaške—Bratislarvo. Poročilo še ni potrjeno, pa če je resnično, prav gotovo ne bo prišel Chamberlain, da bi mesto zavaroval s svojim dežnikom.
In če bo Hitler sklenil, da se mu zdi potrebno, da je ray-del jena Slovaška, pa bo vzel njen najboljši del, kot so solarne v Bohinji in Vjelički, ostali dej pa bo vrgel v naročje Madžarski.
Hitler bo dert>il nekaj protestov, ki jih bo vrgel v koš, pa Ho zopet — mir
Hitler pa bo še! zopet v Bernhtesgaden in bo koval tir-daljne oavajevalne načrte.
Telefonično se bo dogovoril z Mussolini jem, da je sedaj njegova vrsta, da naj naipravi, kar se mu poljubi. Nemška voj-<dca bo na. manevrih na vseh me jah, da pomaga Mussoliniju. Japonci bodo zopet pričeli rogoviliti in kršiti pravic« Anglije in Francije, da odvrnejo njuno pozornost od Evrope.
In tako se vrti svet v večnem nemiru. Pa naj kdo reče, da Hitler in 'Mussolini nista največja junaka'' današnjega in jutrišnjega dne in sedanjega stoletja! Po krivdi Anglije in Francije!
Spisal: .1A M KS T. ADAMS.
I
V času, ko -e o-<hne svobo-; veliko poroto in ta sklene ob- pred zatiranjem s -trani vlade.!
de (m/t<-pavajo pod nogami in	1ož1m>. Niti >«• ji ne -m« odvze-
ko totalitarni vodje no 1»' »hi	li življenje, ^vohodo ali la-tni
pu rajo, marv««č hujdajo k o-	na brez primorimga zakonitega
-oliiienm maščevanju, m«»-	jiost« pa;tja. Obtoženec naj *ima
rajo velike denioKračij*1 z«»|m-J	pravico do urne in javne ob
in z novo -'krbjo ozirati na ono	ravnmve pred neprirt ran-ko
osnovne zakon«', ki zajamčuje-	poroto. Ne sm«» -«* zahtovnti
tjo >\«>im»1o iu ki jih !iazi\am«>	protira?i«i ja-ni^čino za zača-no
j Bill of Rights.. V takih doku	»vrbodo, niti nalagati pii tira
lin-ntili živijo dalj«' \>e ziiiaire	ne	ali obhoditi na ti»mi.*i
čl»»v«'ka nad silaini l>ai!iai	\iniiic kazni."
in njih«>vai Kak«» živij»*iij-k«» važne s«-
obranitov j<- pr»'d(M»uo.i za na	nam /.d«' »loločt»«». ;ikiv jih
dci eloveka, da (v-tain* .<vobo-	t;»i»"» ria^pr»»ti <»zadju «lan:iŠ-
a-
njili «loir»Mlk«iv v Kvropi! \'> of ko p» «'<!iti«» jam-t.v»». vzakonj« ki no « m I naših prednikov, .■«• bil
in !i«■ le prokr'-orio \ totalitarnih
tituei.ji.
Pi"\ i član spevifičii«» razlaga četv»»ri<'o osnovnih »vntwv!; 4*Konirr«-- »k* -in«* n:i|>r;i\it! ni kakeira zakona, ki I »i ustanovil kako državno eoikev ;ili pre-}*>vetial svo^Hido v«m« i/po\ »i "lanja; oairoina ki tii jn-i" raj >;«l svoihmio ^ov'ii;» ali ii>ka; oziroma .-<voimh1<» lirit^-tva mirTiei;;* ximhovaiijri iti «l:i -*• obrača na vlado s svojimi pri iožibami.'* Nadalj«- «l«iktim»'iit navaja ose h ne prav i "l'ra viea lj«dstv:i. da <lr/i in no-i o rožje, ne <me biti piikraj-ana. Nikak vi jak n»» -tue /a
državah, marveč <-elo zasmeho vano ko! da host «l«*mokr:u'i;.
/	mm kot !. 17'Ki. k<
!•*	/:i ^ktrpino zak'tunv. tia
jwrjendi proti tnj»'«vm iti ii;io roni Alien in &Mlition Act
|m»sIc«1tijo. ki se t«- daj \ "adnjoči f«»dcralistični -trnnki .lovi.I j«»\ ali. tla j«- ino^ln zaprete 1 i in nal»»žiti t*'žk«» irl<»1»«- naljii sc l.im nradnikoto na^pvitn«
Hi), i»' Bil «>f Kiirht- imel svo j»» prvo |»r«' izkušnjo in i»«»ka-zaI -vol«- vrednosti. Ka-nej«1 j«' l.«iiiirr«'s pi»-ku.-il v pravi«'«'vat i n« zakonito zaplenit ve pri vat nih li>tin iisi)> /apirjinj.' Ijn
marveč tudi re.-ujejo manjši-i'«>. da t-i bile zaiiran«' p«»tori zakonov, napravljenih «h| \e-• in«'. Bill of i;iuht> ^čiti ir»» !«• la -tniuo. marvei"' pravic«* \-«•!», d:i kritizirajo vlado, da izra-/a.»«»' Voj«> iiKiienjo in da začen-iajo kak s-itokoli .irihaujc za -pr«kiiLcmbo, ki jim zljulii.j] \ -n nova »ribanja manjšinami.
Ni 111«.'i;« ►«" o precenjevati v|o
'-«'. ki jih j. f^il! «»t' lviutit-
. "Tal v razvijanju ameriških fvadi«*i.i. ;»m«'fi<k«"ja i«lfn':i iu muh ii-k«"^a naroila. Brez nje
•ro\ "li jamstev niti naši tukaj <
ki
V Italijo:
f «..:«>
f	12.
♦	--"j.
S	r.7
I.lr	no
Lir
IJIt
Ur	I '.Miri
l.lr	Zmur
I.lr	.ilHK)
ki:u m: cen k hki»aj iiitk«-
MK.VJAJO Sf> NAVEDENK CENE roDVItŽENE SI'ItKMEMltl COKI ALI DOLI
Z a izplačilo vetjih in*skor kot ilPiraj n»v«Hleno, boilisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo hoijše pocojr.
NUNA N\K\ZILA lZVK^H. S4KM0 ro (ABI.K LETTKti ZA PKlSTlMItlNO $L—
S L O V E N I C P U B L I S H I N G COMPANY
(TRAVEL ntKLXL) JIA \V. i Si h ST., NF« YOKK
n> na?
l-ili of Riuht> »ta za.-enjajo z tako	d.ikler .m«, zavedni U]Ul' n,.t,
in cenimo one «lrair«»eene in te- ijail,jM meljne -v«>bo«le, ki jih zajam cilje.. Le tako «lol;ro, čuvam i.
2200 M VISOKO Z JA-
V i'le>velandu so me presenetile cene. Znatno višje so k- -kor v New Vorku. Poštene mo ške >raj»'f ni mogoče dobiti iz po 11 dv«'li »lolarjev; v New Yor kn -o tak«- p»i $1.25.
Istot;ik«i je z ovratnicami. !»o 7"» centov in po «lolarju s«*.
M oiji »»"•«• uživa j«> domačini ,! ;i\:rto pre Imet. in trnove-; N»'\\yoieana /.«• po no-n p«»-!zna.
i Barb« rji zahtevajo za brit n .'!"> «*entov. zn -.trižeiijc pa in«"i
i
i<I.i p«>l »lolarja. V X««w \ orku i 11: i 7. .Vve. imamo brivca, ki e pravi v«o -kupaj za 40 c»'iitov in <v«»j«i žrtev povrh \'s«"_ra še tako iiamazili, da se ljudje v >u'b\vayu kar odmikajo o<l nji -ira.
<'leveland-k«'ixa piva še ni -sem pokusil, toda pravijo, «la j«- sedem pr»i;,«'iito>\ močno. .1«» toilj lielka-t«* barve in se mo."
'no tm-u*. < 'aš«>, ki -u v N«• \v Yor-
i
i k 11 po «lc-et centov, >o tukaj •p«, pet.
nedeljah -o -aloui odprti, to«la pro»lajati ne sinejo ilruire-La kot pi\«», ki nima niti «lv«'ji j»roc«ntov.
r?cčeno j«-, da ne sinejo, pro la ja jo p?t v e kakor za-a prol.ib'wije. Toda paziti je tre-S'a. Brn-ej •jostilničarjf v je «1«* •n*«', k«» »o bili v Clevo lemokratje na krmita.
y.<\ \ j imai«i r«*put»likan«'i ve»"'»-
doklel I - t • •
iti -kJi<a.|o pomairati -ivojm;
Ijmlelli. < '«• zmrzne de»et »lemo
Icrat skdi <al«»n»*r i«-v. zavzan»i-»
j na jmanj »levet republikanski'!
rojeni državljani niti oni mili i DRALNIM LETALOM n iibova mest,*
miru 'biti vkvartiran v nikak«!.li ria pi i-iIno lelo brez ol»to/b«» hi^o hreiz pri vol j«-n j;i ta-1 Ttika, j po veliki pmuti (l^'.Hi) obrav-niti ne za <":ea vojne raznn nalnave proti zloeinci-m, n«* <la bi način, ki naj ira vak«»n •l»>l«»ča. j imeli |»i ilik«- zavra«'ati «»1!«»1 No sni«' prnkršiti pravica |/tijoče prič«-, in tako lalje. \ ljudi, da mi varni v svojih «e«' ;V -,k« m iakem običaju ji* bi! (bah. ilišah. listinah in IbaL'ii, po-kn- zaustavi j««n «>•! Vrbov-proti neopravičenim prei-ka-ineca soili>«"a. ki j«- \-zdržalo nn vam in zaplembam/*	jčela. /aiv>padena v Bill of
Pravica svobo Inili Hudi «h»!Ki dirfs. obravnave in pravi»"no<ti je t««-; \j'f r-nio tako navaj«»ni na ra no n»v«stena: '*Nik^ka i»s«»1i;i |,„ felt pravic, da mmeri, ki ne sme Kiti pri*irana, »la o«ls:<> jimajo kori<t »>-l njih, jnrzab!javori za t«ižak ahiV-in, ra/.n ak«>|jo, kaj taka iamstva pom«*nja
se olnlolžiev pro«lne>»' pr«*d ve

N.
<amo na-
n
BABICA OSLE VASI.
Palaveori bliau Ka-vale iivi atol etna Vasi lika Ha-diinikolova. Vae svoje življenje ni opustila domačega kraja in je rodila evojenra, leta 1890 nzmiemai moža dvanajst otrok. Danes je njend potom--no vas, tako ki
Vj«-ani jo imenujejo "babico" in Va^ilika je na ta pridevek zelo ponosna. Navzlic svdji starosti je se krepka in oila, nabira suhi jad v gozdu in plete ter šiva brez naočnikov V vseh sto letih svojega življenja je ležala Vasilika zaradi boleami samo en dan.
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje:
35
$1*
LETOŠNJA ZBIRKA VSKBt'JK SLKDRtG KNJIGE:
TRETJI ROD: Povest
Spisal LOJZE ZUPAN C
VEČNE VEZI: Povest
Spisal nit. IVO Soitu KARADZORZEVCI: Zgodovin*
Spisal: J. OROŽES
VODNIKOVA PRATIKA
(4 KNJIGE)
.joti i, ki "o pri-d i k nam iz manj - vobodiib «lez«'l, n«- ni bili imeli «oiejra jHidžiir« za lastno napr«-
ut ka i
varnosti v svojem domu ono svo'kmio do izraza, ki ~«i naplavila Aiiierikaiieo tak« različne «»«1 ljudi v>«»h »Iniifih
«ležel,
I »a '1'liMn- p» i-oi-t \ u i» ino vi t ra . bar j»- n«»v»- y»o!itir-n«» t'iloztifi je, k? divjajo nad enim narodom za d rit tri m, pa >e takimi- ka krmili' -mm d«»>«*d:ij smaln*li za jnko kulturne in eiviliziran«'. ^ kab'i ih pa o osebne »praviee in -voimmI«' }M»najvee prenehale obstojni i.
Ak«» j«' t»il k«-daj en>, k«« bi morali /«ip«-t «'*itati ny -n jam -tva in pr«*mi^l j«*vat i «» tem. kaj pomenjajo. tak «*as je prav za 'jotov«i ravno -«»daj. Xa-a -vnboilri j»- edina svoj«' vrst«1, ven«larle jo Kinatrjimo kot sa ni«nime\no. Naša sodi^ra š,. vedno delujejo in so držijo po-^t;^v naših izvoljenih zakono «laj. Boira «'a>tim«», kak«U" nam Ijiftii. Na-i donrovi >«> varni pi«-d v«liranjem kak«"_r-i obvarujejo i	ali «'esa sli<-no«ra. Na-
ša lastnina s«» n«1 -me zapleniti. Naše volitve so .svobodne in t:ijn«\ Sinemo svobodno kritizirati, shajati «*e in razpravljati o vseli vprašanjih. Na i iisk sme izražat i svoje mnenje in ponali-kati novi«*«'. Ka-še manjšine s«> -m«»jo orua-nizirati in povedati svoj«> tei I »ostati veeine, ako' jo to volja zadosti volilcnv.
Smo svoikmlen narod, kajti svoboila je bila ameriški ideal «>•! 'prvih <ini republik«', iileal. ki j«1 izražen v zaeetnih be>«-dali izjave Neodvisnosti in eviKto zasajen v konstitneiji. Trebalo pa j«1 stoletij «'a<a in oceanov krvi, <la so se prilMv rile in zagotovile one temeljne <vobode. ki so zajK>pa«lene v našejn Hill of Rights, in da
Na praznik vuehovlioda je j bil v tVrkljah pri Krškem Je-talhki meeting. Na sporedu -o ,IK,;!jbile tudi a'krobarije ja«halfi«'^a . J letala, ki lii priletelo v rerklje v aerovleku, i«> se pravi. «la iii j *-TJi tja privlekl«> liiuturno h-ta -b^ier za n-cin ali
ako -«« mi pove« lali. ee le pa lie vem
Hrana v restavrantili, jio-«1"«.-n«» slovenskih, j«- dol»rn "in po ••eni. Ak«» ZJijes;	«-rntov, -i
ali «le-«-t ur.
In. Zara«li jeelueh\iCii prem««-! Ni'kat«*ri -<> pa lmj-i je h-;, tavatija « b«-h l«*tal, ki -o irsi. N«-k«>i" >va t»paz«»val:i - prijate-povzroeile morile dvi«iajo«"e in I jem P. re-k varjeni, ki je / lal,-padajo«"-e zračne .-druje. je mo- koto pospravil tri velike p«..--ral ja halni pilot ž«1 nad Vi-
njo jjoro odklopiti na višini	Prm«'Š, je rekel Hr >
!nn*trov, Mru!£H«"-e bi M1 utrdila _|.v i«'klena /Lra- - katero j«* bih«
privezano jadralno letaU) k m«> tornemii. I*il«»t ja<lralneura I«-tala j" pr«"*pnšeeit >ain«-mu -e
KNJIGARNA
IIS WEST ltth 8TREBT
I I '
"GLAS NARODA"
NKW I4AK, N. I.
__
1
MM
mm



7
bi, za eel i-kati t«irmietie vziror nine, ki bi era dvignile «lo pri merile \i-in«'. ihi koder i»i -e lahko vrnil v Ljubljano. i'm s reei I o se mu j«' f«»«l nekim ob lakom najti termieno strujo. M se je dviirala '2 «!«> '2 in pol metri»v za -ekun b«. Tako -e je jadral letaht iz višine 7«Mi mi'tivn* iw»\tz|>elo na \i^in«> 'J*J<MI metrov, odkod«)' i«1 ja draliH* v »Irzneni fiobdu prilet«-' v Ljubljano in len t pristni pi*e«l hanirurjeni.
J
jih izirubimo, bi monla motali preb«Miiti zo|»et enkrat vso mo-eno pot. predno bi sreenejše nio^le z«iq>et poznavati tako svobodo oselw» in prostost duha.
Svoboda stoji ?e tako doljro. dokler jo R\*r»b«>dni ljudje «v*u vajo. da se vzdrži »proti vetrom nestrpnosti in zlorabe. Enako

AKO SAMKRAVATK OBISK MI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
IHIBITK JO BREZPLAČNO
AKO NAKO< 1TK
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA
Cera Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj 1
"G las Naroda"
31« West 18tb Strrrt New York, N. V.
iLaltko pošljite ts«»1o t poginih znamkah po 2 oziroma j»o 3 i-ente>
»r f»ris|iiem ljtibljans|c«>m iiarer* ju. f emu hi pa rad «lal pol dolarja, «*e bi prišel jutri zjutraj na moj vrt.
Xa.-i rojaki imajo	poli-
tieno prepr*n"«nje na jeziku, j — I>«> 1 k-r dan, — pravi, — k«» prj>e«le k meni, — ti si iz New Yorka, kaj ne *
da, iz New Yorka -vin, — mu odvrnem.
—	Kako -«' pa tam kaj dela *
—	Menda j«- slabše kot v ( levelandii.
Tretje njegovo vprašanj«1 Lfla-i.
—	Ti, kaj pa misliš o Stalinu? de tie, a'
Drugi napravi istj uvod, nato pa ugotovi: — ,ln, vsega je kriv ta prokleti komunizem.
Ni t r«'l»a ni r- sprasevati, nte poizve«h»\ati, ljudje radi sami razkrivajo svoje nazore, ki s-pa v najvee -.lueajih pre«»ej me.Hi. dokazom naspmtnikov niso «lovzetni, jwie pa v-ak le svojo trdi tako žilavo in odlomilo, da je treba olviulovati njo-govo vztrajnost.
V eetrtek sem «»bi>kal ribniškega rojaka Jožeta Šlamfel-na, ki ima veliko trgovino na St. Clair. Mir/, je nekoliko bolo-hen, pa sem pre.priean, da mu
bo poletno so In« v vrnilo sdrav. j«'.
Pogovarjala sva se o Kibtii« i in njenih ljudeh. Pogovor je tekel irladk«i, in ee se on slu«v<aj-no ni im»ur<d spomniti kakšnega »imena. mu jaz pomagal, i Ribniea mi /e namree znane. ,do zadnjega l^tieka, dati se ^ kdar nisem/i I tam.
f
f
"GLAS NAROD A" » New York
Monday, June 19, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
VIKO MAZI
VAGON 31,325
To jo lezlo kar naprej v drob. v poslednje vlakno. Z vsakim
v-ak dru^i ali tretji dan groin I podjetnejši. Bilo mi je, da bi
V veži železniškega ravna-.povedati go?>podu ravnatelju. t« l.i-t\ a je prti-tresel vratar. (Tipi tuiumtree že vee let na Ifilaiija Ka^tt/o, ki .ie bil oči t- slabi prebavi. Takole komaj sunfktmi >eiu postajal lažji in ih» z«»lu razburjen. "Želite!"
"Z j£os| mm U nt ravnateljem in. ram govoriti.** 44V kuk*ui zadevi!'* **T«f vam ni nie mar.*' je
vzrojil 11 tiari j in silil proti dvigalu.
"\i takti, tirali jfu>|HHl," je planil vratar pred tivi^alo in razprostrl roke. "Treba je, da >em >e že preti letom preselil
na | <»trebo, pa še takrat .
"\u, to," ixn je prekinil vratar, to pa i^osipotla ravnatelja prav trotovo ne bo zanimalo. Tu tli bolnica, ampiOk —99
"'Kaj bolnica, čakajte vendar. da vam povem."
'Zidravni k mi je pri|M»roč nunono in izdatno gibanja, zato
v-e prijavim. »*ieer Vits gospod ravnatelj sploh ne bo sprejel. Ali ste morda povabljeni f"
Milarij je >ti-uil usta in <!ito -eirel -zadaj v hladni ittp. Vratar j»i preiplašen k I ccnil in že «>d,prl u>ta, da bi zale I i rti I na | K »moč. V tem trenutku je ii/.Nllekel Milarij posvaljkan časnik in |M»kazal rta notico, ki
daleč iz mesta iu hodil peš v služI »o. To mi je res nekaj |m»-mairalo, toda na pravi recept sem pri-šel šele pred meseci in to ]>o golem naključju.
"Neke nedelje sem |h> dalj-Mim izletu čakal na večerni vlak. Tolfto se nas je nate^ilo na tisti j>ostajici, da še nikoli kdaj takega. Opravičeno som
je >tala na vrlin. "Tole pre- se bal, da nas .puste polovico
nazaj. Vlak >e še ni dobro ustavil, ljudje pa so pritisnili kakor hrt« uma. Rečeni vam, da >o me kar nesli in tako sem *»e znašel fMitem na koncu sum-čarsketra vagona. ŠU' nekaj •vpitja* in .prerekanja je bilo za mano, nato so lojratnila vrata in vlafk se je premaknil.
44 \o. no, kaj pa je to? — Kakor da je nekdo poVfkladal jMilena |M»d koles««. Vsak trenutek je va^on fMjskočil in trdo udaril ob tračnice. Bil -eoa že v strahu, to«la nihče >e ne
bi rite!" je pomolil častipis vra-tarju, ki so mu roke š«» vh1 trepetale. "Taka ncsraiiKnost!**
Takob' je bilo zapisano: * * \ ;i na-lov */<>lecn takega rnvnatelj>t.v«. Zc «lelj «"asa o-paianin,, da naši stmučar4(i vayoni, ki -o komaj nekaj let v prometu in ki smo jih prijatelji b»'le o|Mijnosti trtko težko pričakovali, ž*' v~i r;w.klecani in zato nujno f m »t r«-l »n i |M>pra-vibt. 4iotovo imajo nalotnljena osi>ča. da tako strahovito |Mt-k.-«<kii je jo me<l 'Vožnjo. !\»-rebin IMTIlo-no pa je to V va-iromt številka • > 1 ki jjh /r \ omi'lilje.	da k Miru
•"•anjit *«f»adajo tudi -kakalniee, t»n I a ir«iatiio />» 4'isti imnnrtu«'j-ili ria <«v<»jih ti-ri-«"ili in jih take -orte prav hvaležno odklanjamo. Simtk."
Vrntar je prHirt Uo docela ravnodušno, kakor kako vabilo na «4>čni /jbor. počasi j<» sut'1 naočnilke in vrnil ^ vedno nemirno mo/u «"a>nik.
*4f*a kaj >}«.-> to draži?"
4tO, |>o pravici me draži! In -e kako me draži! Nisem sicer smučar in tudi nimam mtmena da bi >e vtikal v vaše j*»sh\ Toda nekaj drugega je, kar me je priirnalo' m-ui in kar moratn
zmVtui za ta ro|K>t. Očitno so bili tey:a že navajeni iu sem bil jaz edini novinec v tem vagonu. Neki snrnčar onkraj pre-juraje se ni dal kar nič motiti v svojem spanju, čeprav ira je ob vsakem urniku vrplo za ped kvišku. Pn-lmdil pa se je ta-
objel ves ^vet. J'rvir i|m> <iol^ili letih me je izpustila ti^to zoprna ZčMplmno>t, ki je prej nikoli z nobenimi sredstvom ni-M'lii moiiol prejrnati. Začela pa se je tudi odlašati v meni neznanska sila po jedi. Kar >line so se mi ctnlile in vjrrizuil bi bil v ne vem kaj. Da sto videli, drairi moj, kako mi je teknila potem večerja iu kako prekrasno sem so naspal tir*to noč. Tako že bogve kdaj no."
*'Lejto, lojto," so je zakro-iiotal vratar, ki ni vedel, ali ta človilk brije norce, ali pa je sam prifrknjon.
"Odslej sem se vsak dan vozil v smučarskem vaafruju.*' je nadaljeval Hi lati j Rairuza. "toda v nolieneni drugem ni bil učinek na moj želfMloc tako popoln, kakor v tistem, ki ima številko :n,:*2r>. Pravcati do-j brotnik. vam rečem. Takih bi morali Š«> kaj izdelati, ja! Patentirati ibi jih morali in [Krka-j zati svetu. Ta kreatura (srdi-( to je >podviI roko i.n usekal s konci prstov po časopisu) pa srre in namaže tako nosram-nost. Fuj! — T)a se te^a vagona vs«' o^iblje, pravi. Zakaj .s<> ^a pa še ta "prisinuk" m* oirihljo. Kaj ]>a rine vanj, če mu ni všeč? Sploh pa je to tudi debela la<ž. .laz »vem. da jo ta vairon zmerom poln, še bolj |>oln, kakor tlru^i vii^oni. In to hi rad povedal tudi <ro-spodit ravnatelju."
<4<Vtiiu neki bi iilii to pravili." ^-a j<* prekinil vratar.
"Saj mu vendar nič ne
DUHOVNIK, j je vzdiržal komaj 4 mesece, po tem je odšel v New York. V štirih mesecih -so mu dovolili samo enkrat prid i skovat i v cerkvi in sicer pri ba,pti»-tjh. .Jar-
Poelnii dopisnik "Daily Kvpre-s" je govoril z anglikanskim vikarjem R. Andor-
sordm .lardinom, ki jo v juni- ,.	. . ...	, .
.(-i i- dine pa lioce nadaljevati boj. jii 1im< navzlic odporu anjcli-	__J
kanske cerkve ptnoril v Fran-! ci ji vojvotlo AV i i« d sorskega in jrtisjKi Simpsonovo. Jardin živi s svojo /eno" v zelo skromnem stanovanju. \ ipot^ovoru z anifle^kimi novinarji se je 'pritoževal. tU« se preganjanje ni ustavilo niti tedaj, ko <o jo preselil v Ameriko.
Po neštetih hrozu>p< ^nih po*-sknsi.li je najel malo gledališče v H<»llvwoo«l. (4al„ za netlelj-sko službo božjo. Pri mahali mubraui denar za-dostuje komaj za najemnino. V Hollywoodu
BOLHE JE HOTEL ZAVA KOVATI.
Čudno zavarovanje je -ku-šal nkleniti Alfred Haydn, la>t-inik boljšega cirkusa v Klerks-dorfu pri .b^iannisburgu v Južni Afrrki. Obrnil se je na zavarovalnico "Lloyd" s prošnjo da bi mu zavarovala HO zdresi-ranili bolh primer, če bi poginile. Zavarovati se da sicer v>e mogoče na svetu. ni pa menda bilo še »primera, da bi
jih človek pobija, če jih ima. no pa da bi jih zavaroval.
Toda zavarovalnico ne odklanjajo v načelu nobenega zavarovanja saj je to njihov zaslužek. Tako je bilo tudi v
PISATELJI O LJUBEZNI IN ZAKONU.
BAI.ZAC: IT>oda zakonskega življenja jo odvi&na od prve IHMU.
PAl'L: ( o ljubi ženska, Iju-tnm primeru. Zavarovalnica bi -talno; mo^ki pa ima i^voje je zahtevala I'M funtov šterlin opravke t orli med tem. gov premije dnevno. To sc je DAl.ZAt': Moški bi -e ne pa zdelo llavdnu preveč in ta- smel oženiti, dokler ni študiral ko zavarovanje ni bilo >kle- aiiati.mijo in obduciral vsaj njeno. Vznik, da je zaihteva- ene ženske.
la zavarovalnici tako visoko ZOLA t"4«* reče deklo "ne", premijo, je bil v tem. da nima stori to tudi zato. ker hoče biti >t rokov lijakov, ki bi znali I o- m koliko p«»-iljena.
čiti dresirano bolhe od navad ! Tn nt'ki ""zmmi franeoski pi-
KakŠno Ženo
nih. Zavarovalnica ni mogla tvegati nevarnosti, da bi lastnik bolh manipuliral s svojimi dre.simnimi bolhami, kako bi hotel. < *e l»i pit imela strokovnjaka. ki bi bil f»azil na zavarovane bolhe, bi bila seve-
satelj pravi: som si želel? Damo v salonu, kuharico v kuhinji i a kokotd v spalnici. In kaj zdaj imam? Kokoto v >alonu, damo v ku-liinji in kuharico v |M»-telji.
kdo hdtel zavarovati bolhe, "kipla zavarovanje -klonila.
ADVFRTISE IN
"GLAS NAROl)A-

.......................................................................................................................................................................mi...........................-•tii>i>iiii|.-iiiiiHiif||..,fiiiiai*i|f ,|tiiiiiif|| ,;itiiiiii|| ,||iiiiiii|| ,|iiiiiii||. ,||iti
lllllH' ^^llllllll' 'M|j||j||||l M|l;|1,|p,.'Mt|||||t;{ll'h.|;.,|(;i;.''l;t;.^
Romani... Spisi... Povesti
f Don Kihot
Spisal Miguel Cervantee
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki jo še vedno iiotelo ohraniti svoj ponos in i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada mod mojstrovine svetovno literature.	158 strani.
Cena 75c.
marko sen j an in, ku) venski kobinson ... 75f
MATKKINA ŽICTfcV. SI« ntr»ni. i>nm ..............- •«
Znniiuivfl {»orest iz dHlniatioskeeB Uvljenja.
MLADIM HKtKM (par krasnih črtic pisatelja
Me^ka) ..................-.........................—........ «5«
MILIJONAR BREZ DENARJA, tpisal C. Phillips Oppraheim. «3 strani. Ona ..............- 75
i>u skrajnosti napet n>man iz mwterneKa
ilrljenja. CMM^ubeim je xnant angleški ro-
anopisch- (hizdhd po i-elcm wetu.
mimo življenja, c i
jvan Cankar. 23« str.
Cen
.8«
MED rADAR.II IN ZDRAVNIKI
Opisal Janko Kač. 1U> strani. (Vna........M
MOŽJE, spisal Emerson Hiifh. SO« strani. Cenal.5€
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čtta-telju. Prpvotl prav nič ne zaostaja za originalom
MRTVI GOSTAČ .................................................K*
agitator, strani.
» • i • ii* 4 • i manjka.
koi, ko >e |e vlak s(><'t ustavil.: *	.
PotnnAljivo ie ealkal, da smo )	lil troha
.e odpeljali naFnvj in jo oh pr-	, \n zaka» U\ ^
vil. sunkih -M zadremal.	^ 'M) »^rebnem lazlmr-
44Ja« pa som zdaj ojiazil neko rudno sprošeenjo ]m>" vsem telesi. Raslo je vzporedno .s lH»skakovanjom vagona in mi vzbujalo p<»se1>m» hIa#t»dojiio oV-utje okrojf želoilea. Nekaj podrobnega, kakor po kro|#ki miasaiži, o, pa še vse drujraee.
S VA2NO ZA NAROČNIKE
P«h>g našteva J»- ratridno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva *lovitka |H>m«'Ui mnr<, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroAkov, Vas prosimo, da skuhate naročut-no praviVa*no |x>r«rnall. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa fitačajie naM>mu zastopniku v VaAom kraju alt pa kateremu Izmed •a»tupnikov, kojlh Imena ao tiskana a debelimi črkami, ker so uprael* č»*nl <>t»i-k«iI tu<ii drug* naselbin«*, kjer je kaj naftih rojakov naa*-IJf-nlh. Zaato|iaik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALi K »RNIA:
Man Vrau<-iaco, Jacob
CUIJ»RAIX»:
Pu* bto. Peier Obli«. A. Saftl« Walaeoburg, M. J.
INDIANA:
India na poli«, Fr.
IU4N01«:
• 'bl ago. J. Hevčla
O-ero, J. fabiaa (raira«o. OVnaro
la I lit nota > Jollet, Jeaale Bamblrb la H*lie. J. HpeMeb UiMHt, lab. Fraafc Augustln Nortk t*blea#a la Wauke«aa.
MARYLAND:
dUsmlller, Vr. V moiiioAir:
lletroit. L. M
MINNRMITA: Chlabr4m. rraafc «ay. Jnm j. Bveletb. I^mla Gilbert, I»uls V< Hlhtdng. Joka Povb VlrgieU, k rank
MOWTANA: a-undup. M. M. Waaboe. U I
J. I*
OHIO:
Barbertoo, Enak Cleveland. Anton Bobek.
linger, Jacob Reanlk, Job- SiapnU tllraitl, Anton Nagoda Lorain, Louis Baiant, Jobn Youngstown, Anton Klball UREOON:
Oregon City, J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Bessemer, Jobn Jevalkar firougbtou. Anton Ipaveo ConeBMugb. J. Bremec Ooverdale la okollt-a. Mrs.
Ivi
Export. Lmx'M farrell. Jerry Okorn Foraat Cltj, I
Ft Blodnikar Oreenabnrg. Frank Novak Homer City, Fr. Fereacbak Johastm, Ms PaUmSa Krayn, Ant. Tanbelj Lnaerne. Frank Ballock Midway. JU* 2«at
Pittsburgh In okolica,
jal ?
"Saj m* 1»o pra<v nie razburjal, le verjemite, da se ne bo."
"Meni <pa jo na tem, da va-Sjone ne vzamejo :z prometa,'* je še poudaril Hi lati j.
"Nie s(» ne 1>ojte, dragi ^o-h:|K>d. Tako naglo pa ta reo ne gre." je tlojal vratar s pokroviteljsko gesto*. "Sploh so pa pri nas na tako pisanje požvižgamo. .prav zares* jMižviz-gamo. Kdor ima kako pritožbo. jo mora predložiti 710 službeni poti. da veste. In to ni tako enostavno, kakor bi si kilo mislil. To gre od šefa do £efa, to so eelo konferonoe in vrag zanj, kaj še vse, proden je «frvar rrvU»na. (V torej drugega ne ho. kakor tako oaso-pifino bev>kanje, si bosto lahko >e desetkrat skurirali želodee, preden vam vzamiejo ta vagon. Verjemite mi, <la hi vam na-taneno tatko povetial tudi gospod ravnatelj, zato rej= ni treba. da hi so trudili k njemu." Tn ros se Hilarij Ragnea še zmerom vozi v «muearskorn vagonu št.	Medtem si jo tnidi že prebavo sijajno uredil.
TMnj p}še neeno razpravo o "vo.iili izknšmjali. To ho nekaj fenomenalnoga. Samo, «"•<* l»i
z našimi založniki ne bil ta'k j«
spisal Janko i&ersnik. «9
Cena $1.00
Kersnik Je |n»I«*h Jur^ie« nai najtH»lj ih>IJu-don pisatelj. Več del. ki jih Jurčič v»led bolezni iu smrti ni inogrl završiti. je Kersnik us|>e$no dovršil. "Agitator" ki*«-	r»*e«o-
ra najboljša dela.
■
Turtle Creak, Fr. Weat Newton. Joaepb J oran .. „
WI8OON8IN. .
Milwaukee. Wfat Allis, Wt. M
GLAS NARODA" ^
pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- f če naročiti za svoje y sorodnike ali prijate- \ Ije, to lahko stori. — jj Naročnina za s t a r i ^ kraj stane $7.- vi (talijo lista ne posi-Ijamo
ANDREJ HOFER -------------------------------------------Me
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Do-atojeraki. 152 strani. Cena..............................
Kratke p<»vesti iz življenjepis pisatelja. To ao prva književna dela ei*>vnega ruakeica romanopisca.
BE ATI N DNEVNIK, spisala Lui«a Pesjakov®. — 164 strani. Cena ..........-..............................
Poleg Pavline Pajkove je Luiza PeRjakeva takorokoč edina ženska, ki se je koncem prej-Bnjega stoletja udejstvovala v Klovenskl knjt-Ce-vnosti. Njeni spisi ra*ndevaJo čutečo Žensko du&o.
BEL(j RAJSKI BISER -------------------------------We
BOJ IN ZMAfsA _____________________________________________20«
CVETINA BORO<iRAJSKA ............................45e
CVETKE (pravljice za sUre In mlade)...........80e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) --------------------4t«
DEKLE ELIZA, spisal EdiaonA de Conconrt. 112
strani. Cena -------------------------------------— .4t
Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko i>odnni in Ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe aadljo graj njega in kramljajo i nJim.
DEVICA ORLEANSKA ___________________________________Me
DVE SLIKI, spisal Kaaver Mečko. 103 strani.
Cena JI
Dve čtrld enega nafilti najboljKlh pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva*' id "Starka". Obe ata mojstersko znvrSenL kot jih more aarrSltl edlnole naft nežno-čutečl Mefiko.
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA______
FRA DIAVOLO_________________________
GOSPOD FR1DOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-
ginskl, veseiomodre humoreske, 72 strani
KMEČKI PUNT, spisal Aug. Sena*
Zgodovina naflega kmeta je zgodovina nepre-atanlh bojev. Bojev a Turki In graMakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski piaatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni a užitkom preči ta V.
Sftc Me
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski 265 strani
"1
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših rnskib pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* ben in ne ntrnja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
KRALJEVIČ IN BERAČ ____________________
KRVNA OS VETA (povest iz abrnikih gora) LA BOHEME. Spisal H. Murger. 401' str. Cena..Ji Knjiga opisuje tlvljenje umetnikov v Pari-Knjlga 1* svetovno znano de*«.
LISTKI. (Ka. Me5ko\, 144 strani.............79
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain)___Tt
MALI LORD. spisala Frances H 1M
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, ftevec. TKI knjige po 1M,
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriike vagoje, k! ne poana rallk med bogatini in reveil. pač pa sna imzllkoratl la ased dobrim
Stlrl zanimive črtice na Sega piignaaoga pl-oatelja.
MALENKOSTI, aplsal Ivan Albreht. 12«
Jakob Al*-1M in 114 strani.
zvezek. Vsi trije._______LM
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje uaodo ln ilvljenje kmetakega fanta, ki ao ga stari-BI poslali v Bole, kjer ae je vadrieval a laat* nlml sredstvi ter zdaj laije. zdaj tefje. lezel od lole do Sole ter al alednjič priboril v ilvlje-nju mesto, po katerem je stremel. Knjliaa ao pisane ilvahno. Ob fltanJn ae bo moral člta-telj večkrat od area naamejatL
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Mm Verao. «8 stranL Cena__________
Menda nI bilo pisatelja na avetn. ki bi Imel tako livo domifiljljo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vae njegove napovedi ao ae vresnlčlle. Pred dolglaol desetletji Je napovedal letalo, submarln, polet ▼ stratosfero ltd.
ŠALJIVI SLOVENEC
(Anton Brezovnik) Zbirki: najboljših kratkočasnic iz vsfli stanov — 292 strani.........ol>
NADFiNA MKOLAJAVNA
Spisal V. M. Gartfn. 112 strani. Cena ......... JI
Jiuiak* t»-gn romana bpulijn »n !•»»««» skoal temo življenja. Vzi««>njajo ae kvišku, a sredi pota omagajo.
NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 1S5 strani. —
Cena vez............. .7«	Bra*..........— M
Knjiga vsebuje dvanajst itovestl pisatelja Pu-glja. ki je poznal duAo dolr-'-K-ga kmeta kot le uialokdo.
NADEŽNA NIKOliAJAVMA
Spisal V. M. tiarftln. 112 strani. Cena .... M Junaki tega romana Milijo 1" '»»»io akost trmo življenja. Vzpenjajo se kviaau. a sredi pots oma^ujo.
NA INDIJSKIH OTOKIH ---------------------------
NA RAZLIČNIH POTIH --------------------
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vo-
zana. 115 strani. Cena ---------------------------
Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile v fio-veku v prvih letih svatovne vojno".
PESMI V PROZI, spisai Cbaa. Baudelaire. 112
strani. Cena----------------------------------- . M
Verna slika pestrega vellkomeatnega Uvljenja ln spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK. spisal AnaUle France. tU
strani. Cena ----------------------------------------- M
To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji aabavljlcl.
PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 1S1 str.
Cena M
Poleg naslovne povesti slavnega rnskega pt-aatelja vsebuje knjiga fie dve. naw»č "Misel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR---------------------------^
POŽIGALEC ---------------------------------------
POSLEDNJI MOHIKANEC --------------------------
PATRI A (povest ix Irske zgodovino) --------------
POVESTI EN SLIKE, apisal Kaaver MeSko. —
7® strani. Cena ---------------------------------- ^
Knjiga vsebuje tri povesti nsJega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je Izrazit, njerrre misli ao globoke ln mehke. Posebno tenake ao vneto za njegova dela.	—»
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. Gena ...................— -M
PRAPREČANOVE ZGODBE---------»«•
PRIGODBECEBELICE MAJE, trd. vea. - L—
PRVIČ MED INDIJANCI. Put est laaa časa odkritja Amerike. Cena ..............................JI
REVOLUCIJA NA PORTLtiALSKEM---Mi
RDEČA IN BELA VRTNICA--------*•»
PTICE SELXVKE. Rablndranat Tagore. Trda m
84 stranL Cen------.1»
Prgeovori, eaejl ln misli ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal F. K.
Nai mojsterakl pripovednik nam nudi t Mb dveh svojih deUh obilo PRAVLJICE, Košu talk, II. aveaek. Gena
PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ..........
TURKI PRED DUNAJEM TATIČ.
Nai lsboreo primorski pisatelj nam dajo v tej knjigi dve porestt ki Jih Je posveti" »»ojl asa tort.
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika Izdaja. BroS. 3 knjige. Cena .. . . . .3.23
Slovenic Publishing Company
™ WEST Ifltb STREET	NEW YORK. N. Y.

Monday, June 19, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti i
Roman is življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
—37	=-
"Ne prihajajte mi vodno s takimi zahvalami! Počakajte, kako bo posestvo izgledalo v dveth letih, potem boste šele »poznali, kako poceni sem ga (kupil. Ostati bi moral valš doližnik, ako na kak drug način ne bi hotel tega napraviti. In išele potom, ko Ibam vedel, da sta vi in vaša hči dobro preskrbljena, bom imel veselje rnad domačijo. Torej, svoji hčeri ne femete ničesar izdati, ker bo drugače tudi ona prišla s svojo zahvalo in toga ne bi prenesel. Počakajte samo, da enkrat uredim konjamo, tedaj -mi boste pokazali svojo hvaležnost s tem, da mi bdste pri tem svetovali in pomagali."
Tako skuša Stoiberg ipomSriti .starega gospoda. .
4'Srce bi mi bilo olajšano ,ako vam bom mogel v resnici kaj pomagati."
"To boste ,prav gotovo mogli, gospod Erlach, in prav »nič me ne bo sram vtm vedno prositi za pomoč. Mislim, da bo za vas samo dobro, ako ilioste imeli nekoliko dela."
"Tri si morete misliti. Meni boste storili mnogo dobrega, ako mi dovolite, da vam morem kaj pomagati, da zopet dvignemo posestvo."
Stoiberg mu smeje p rikkna. .
"To se bo zgodilo. Toda no f>ozahiie, jutri se ne smete čuditi, kadar p ridete v oVkribnikovo hišo, da se ne izdate! Ne maram več priti v 'kako zadrego kakor nedavno, ko ne mi je va^a gospica hči zaihvalila, da sem pomagal urediti njeno sobo. Ali je moral namreč Franc to izblobetati? Povedal se mnru pošteno in <^edaj upam, tla ne l»o več klepeta'"
"Da, žal mi je, da mu nl>om mo'gel dati nikakega '/.namenja, toda za vas je bil navdušen in tega ni mogel prikriti. Pri tem pa je misli! >amo dobro. Jaz pa sem moral pozneje vašo zaslugo zmanjšati, ker je bila -moja liči tako zelo vznemirjena, da ste se za »njo toliko potrudili. Rekel pa seru ji, da je to ameriška navada, da vsakdo prime tam, kjer io »mj-trobno in da se ji zaradi toga ni treba razburjati/'
f>tolbergove oči zažare.
44Zelo dobro, in pri tem bova ostala, če se ji še kdaj glede mene zdi kaj čudnega. Prosil bi vas, da ji ničesar ne poveste o tem, da sem bil rojen v tej vasi in da som bil >amo zabit kmečki fant. To i: bom enkrat sam povedal, kadar bo primerna priložnost."
"To sem si že mislil, go*|M>d Stollierg."
"Dobro! S<Mla| pa vas moram pustiti; grem proti gopjio-darskim poslopjim, ker morajo biti popravljena. Pozneje pa moram v mesto k svojiniu bankirju. Torej, jutri pojMddne vam bom povedal, !:adar l*o tam vse gotovo."
"Izraziti vam moram svoje cttWiudovanje. čudežno je, kako veliko delovno silo imate. Saj vidim, kako vse napreduje, kako vas delavci ubogajo in kaiko po vaših željah vse natančno napravijo. Nikdar ne hi mislil, da je v e-nem tednu mogoče toliko napraviti."
"Saj je dovolj .Judi, sam skoro ničesar ne delani," se brani Stoiberg nekoliko v zadregi.
"O, vi vse lepo organizirate, vsakega delavca postavite 11H .^°5ovo m«»to. In poleg tega si še ogledujete dela na (poljih in d»wna. Pričeli ste hitro delo, da človeku pohajajo oči."
Smeje iztegne Stoiberg svojo močno roko.
"Mogoče je tudi to amerikansko. Toda, kar tiči tukaj v mojih rokah, je prav naše domače. In to moč sem dobil iz domače zemlje. I nnajlepše pri poljedelstvu je. da nam plača naš trud s tem, da nam vedno nadomešča našo moč. In jwnosen sem, da eem ravno kz te zemlje črpal svojo moč, in jo morem sedaj obddovati."
Stari gospod ga z občudovanjem i»ogleda.
"Kako vas more čoK-ek zavidati za vašo moč! To sem vam že enkrat povedal."
Stolberig prikima.
"Da, to vem. Sedaj pa na uvldenje, moram iti!"
Staneta si ro'ke in Stofberg skoči v svoj avtomobil.
Krla<4i gre zopet v hišo in najde hčer, ko pogrinja nttzo za čaj. Taka majhna dela je odvzela Francu. Pričakujoče gre svojemu ačettu naiproti.
"No, oče, kako je tam?"
Senta misli, da je bil v oskrbnikovi hiši.
"Skoro ničesar ni več treba napraviti, Senta, samo pohištvo je še treba prenesti tja. Jutri popoldne se bova preselila v hišo.*'
"Že jutri?"
"Da, Senta"
"To je i« šlo zelo liitro."
"Toda Senta, to zveni, kot da nisi zadovoljna."
Renta zardi. V gotovem oziru bi ji seveda bilo ljubše, da hi mogla malo dalj ostati v hiši. Polna nemira je vsak dan pričalcovala, da jo dblšče Hans Dormeck. Da pa še vedno ni pri^e.l ji povzroča velike skrbi. Toda pri sebi ga vedno skuša oprostiti. Mogoče ni hotel motiti, dokler ne bo premagala vseh raoočaranj, ki so jo čakale. Toda njeno srce tako hrepeneče kliče po njem! Enkrat mora vendar le priti ! A ako pa pride in bo medel da ona in oče ne s tanujeta ^eč v tiiši, ali bo tedaj šel tudi v oski*>nikovo hišo T
O tej t*ci4>< in nemiru oče ne sine ničesar izvedeti in tako pravi, koffkor mogoče, mirno:
"Ne, ne, prav gotovo ne, oče. &e vesela morava biti, oa že orKkrat prideva gospodu Stolbergu s pota Prav gotovo *e želi v najkrajšem čhIri tukaj stalno nastaniti." "O Birfkoštifh."
Senta zmaje % glavo.
"To ne bo mogoče, kajti do tedaj so se komaj štirje tedni."
ftmeh rapreleti očetove ustnice.
Pri njem je vse mogtfee in arhitekt je obvezan do Binkošti vse Soočati Arhitekt je sieer ngovar^l. da to ni mogoče, da bi do tedaj mogel dokončati del, toda Stoiberg mo ni dovolil nikake izbire in nikakega izgovora."
Senta po«tarvi skodelico na mizo. .
"Saj pravim, mož ima na sebi nekaj nepremagljivega. Zdi se nt da je sestavljen iz same energije," pravi z nekako majhno jaao, kot bi se morala proti njemu postaviti v bran.
Sličice v številkah
Napoleon je dejal, da ena številka dostikrat več -uove kakor kup besedi. On je seveda zmerom mislil na vojake, konje in kanone. Mi, navadni smrtniki smo daleč od tega i'n navadni smrtniki tudi nismo posebni prijatelji številk. Na splošno nam veljajo računarji matematiki in statistiki za suhoparne ljudi brez fantazije.
Ali včasi, če si hočemo nazorno /predočiti mere, v katerih se giblje maš svet in življenje na njem, se številkam ne moremo izogniti. V takih primerih nam ena sama številka ustvari jasno in nazorno podo-bo, ki si jo s kupom besedi ne bi mogli naslikati Evo, nekaj takih številčnih slik.
Združene države imajo 360.-000 milj zeležniške proge. Razen tega imajo za transport vsakovrstno tekoče in plinaste robe na razpolago še 181.000 milj cevovodov, 6000 milj cevnih yirog služi za transport ra-fini ranega petroleja, 70.000 milj za surovo nafto, 10,'>,000
Zračne plasti okrog naše zemlje se ne selijo brez reda, kakor bi človek utegnil skle-oati pri samovoljnosti vetrov, ampak se — kakor vse na svetu — uklanjajo neki zakonitosti. Takti posodi severna zemeljska poluta vsako leto od januarja do julija južni zemeljski polu t i 10 milijonov ton zraka, ki ga je pa le ta spet vrne v razddbju od julija do januarja naslednjega leta. Kako so to dognali? Prav pre-prdsto — t? primerjanjem ba rometrskega stanja po vremenskih opazovalnicah sirom sve-'ta. Barometri namreč zmerom kažejo težo zračnih plasti nad seboj. Posledice tega preseljevanja zraka z ene zemeljske polkrogle na drugo pa so viharji. 7>oplav<e, suiše, valovi mraza in vročine ter vse druge prijetnosti in neprijetnosti našega vremena.
Xoheno prometno sredstvo na svojih potih tako ne izpre-
milj za pri rodni zemeljski plinjminja višine kakor letalo. Le-Po petrolejskih vodih se letno talski motorji pa ne morejo
nretoči lfi.*J milijonov litroiv petroleja in nafte, po plinskih vodih pa fiOOO milijonov kub. metrov raznih gorljivih plinov, ki predstavljajo enako kurilno moč kakor 43 milijonov ton premoga. Vsi ti cevovodi so krivi, da se nahajajo ameriške železnice v težki krizi in niora-joAisak m«*;oc ustaviti obrat na nekaj stotinah kilometrov pro-
tfe.
T
Znanost je odkrila da lahko prenese vsak živec v našem telesu do 1000 impulzov na sekundo do (možganov ali pa od jj^ njih. I*ri vsa'kem iurpulzu se kr-jtk aviša telesna temperatura za | / 7 milijontink stopinje. Impulzi so električne narave in de-ilujejo slič.no kakor bnzojav, ker sporočajo možganski centrali. kaj so godi na periferiji našega telesa in
zmerom enako vleči. Bolj ko je letalo visoko, manj konjskih sil -proizvaja njegov stroj. Tudi temperatura ijrra pri tem veliko vlogo. Da bi dobila j a« no sliko o delovanju letalskih motorjev v velikih višinah, je neka francoska tovarna skurpaj s francoskim letalskim ministrstvom ur«<dila na neki planoti pod Mont Blancom v višini 2100 m preizkuševalnico, v kateri si inženjerje obetajo najti odgovor na ta vprašanja Preizkuse val niea je v obratu od oktobra lanskega leta. Ker višine, v katerih se kretajo leta-zmerom l>olj rasto. se bo v oni tudi preizkuševalnica presolila na mel^o goro v višini 3800 metrov.
.......mnmmmmmm^g
NOTE ZA KI.AVIR Al l HAR-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Emil Adamih—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ?% moški
Sest narodnih pesmi
ski zbor .............
Sest narodnih pesmi
sani zbor .............
J*
Zorko Frrlover—15 samospevov a glas s klavir jeni ..........1.25
Sest pesmi za glas in kla-
^ IR	1.
\LBIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za ehu in klavir V—
Kranr Vent uri ni—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV......
.55
r erdo Juvanet—IZ MUDIfi LET. moški zbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i 6ki in mešani) ...........
Mošld zbori
OSKAR I»EV:
Baraba; »tj, moj w*t! / £ov; Kam ml. fantje, drev t vas pademo ...................... JSC
OSKAR I »K V:
.Srečno, ljiil-a niujn ; Ki. ptWi-<n na tuje pre; ; M«»j o^ka 'm* konjička «lra ; (NiIut sem pi-se.u« e; Sluro; Je vpiliuUa luč .40
P< xlo'ha kopne zemlje je ne-
l telesa m prenasaio od i •	« . , .
j«i i *	.. ' KH.l stalnega samo, ee 10 motn-
nje navodila, kako nai mišice	11^	• -1 -i
. , „	. .	mo pod kotom svoie eloveske
na te dogodke reagirajo.
prihodnji*.)

Xa vwiii s-vetu se porabi letno nad en milijon ton kaveuga oziroma njegovih iz<ielkov. Največ kavčuga rabila Združene <1 nžave, ki jim v daljšem presledku slede: Anglija, Nemčija, Jaipon.ska, Francija itd. 78 odstotkov kaveuga se porabi za izdelavo pnevmatiko za avtomobile, motoeikle, in a-vionska kolesa. 9 odst. se ga predela v galoše, čevlje, podplate in 7*od.petn*rke. 7 odst. za cevi in ratzne garniture, 1.60 od<st. za gumirane tkanine, 0.20 odst. za prevleke in drugo.
Izvrtino, ki sože najgloiilje v zemeljsko skorjo, imajo v Kaliforniji. Kontinentalna pe-trolejska diužba je dmsegla tamkaj pri na.vrtavanju petro-lej.skega vrelca globino 4919 metrov Že v globini 4320 metrov so zadeli na naftonečne plasti, iz katerih črpajo dnevno pOt vagonov .surovega petroleja. V rekordni globini je znašala temperatura zemeljskih plasti nad 130 stopinj, tako da je bilo treba svedre u-metno hladiti. Navrtavanje tako gin/bokih petrolejskih iz virov pomeni, osvajati si nove velikansko zaloge tega dragocenega goriva, s katerimi doslej niihče ni računal.
EMIL ADAMIČ:
Modra d«>rojka (belokranjska.
Vso n««^ pri [».tmi ...........
Jurjeva .....................
Ho«li Mi<*ka domo; Kaj drui:«*-h»V-em; Zdrari*-a ........
MONIKO
L SLOVENIAN DANCE
YANDA POLKA _________________ M
2.	PO JEZERU
KOLO ...................................... 25
3.	BARVICA
MLADI KAPETANE _______ Jft
4.	OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA .................. J5
5.	TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ______________ Ji
SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ .................... Ji«
DEKLE NA VRTU
OJ. MARKKA, PEGLAJ ........ 35e
ŽID AN A MAREIA (ptJka)
VESELI BRATCI (mazurka)_____ 3"*
DEKLE NA VBTU
OJ, M\RICKA, PEGLAJ ............ .35
SPA VAJ. MILKA MOJA SIROTEK ______________________________
JZ STARE ZALOGE pa ima
mo še naslednje pesmi, katerim
smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira. (Haknar) JS%
Orlovske himne (Yodopivee) ________ .50
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zborov (Kari Adamih) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Mati ra) ...................................... M
V pepelnirni nori, kinlsta za sole,
zbor in orkester. (Sattner)— 51 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (K. Adamič) _______________.60
Dve pe&mi. (Prelovee) za moški
i bor in solo................................ .2t
Naši himni, d^ oclaMio ................... la
Gorski odmevi. (laharnar). II.
zvezek, moški zbori ___________ Jt
ZA TAMIU RICE:
SA GORENJSKEM JE KLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamhurice, zložit Mar ko liajiik...............75
Slovenske narodne pexni za tambu-
raski zbor (Rajuk) _________________75
Itom šel n» planince, (Bajuk),
podpori ________________________ 51
ZA CITRE:
I"oduk n ritre. — 4 Tvezki —
( knirljski) _________________________ Z.—
ZA KL\YIR:
Buri pridejo. — Koračnim —......2t
M
.23
.2«
VASILIJ MIK K in A. «;|tf >H.V1 INC : VetrM1; T« eradiui ..........^Sf
FEKIMi JUVANKC:
Zjutraj.......................'JO
Slovanska ....................
PETKR JKRKB: Pelin r..ža; VASILIJ M1HK: Podokuk-a.........29
ZOKKO PRKLC1VEC:
Ko m> fantje proti vasi Sli.....20
Le enkrat se ................
Slava delu ...................20
HR. VOLARIČ: Rožmarin; J OS. PAVClC: Potrkan ples .......35
Naročilo iM>šljite na:
]>od kotom svoje človeške časovne mere, ki se je je doslej mipletlo komaj nekaj tisočletij.
V zncalu geoloških obdobij pa se njena oblika neprestano iz-preminja. Najmočneje iapre-' mrnja njeno ijxWobo voda, ki jo najhuje obrablja. Roke in potoki dan na dan razrivajo zemljo ter jo odplavljajo v morje. Za Združene države *o geologi izračunali, da se premakne na ta način letno 783 milijonov ton zemlje z enega, mesta na drugo. Vsa zemlja, Ha U m*a ^'^nost za bole-
osip Pa vri«: NAROD POJE
(za mlade pianiste)
KI slovenskih n;ir<m|nili |ie>.nii za klavir in z besedilom ........ $1.35
NAJNOVEJŠA
r o Š I L J A T E Yr SLOVENSKIH PESMI pesmarica glasbene matice
net moški r.lN»ri. nre«lil A. Cerin $lJt5 Slovenske mu~odne pesmi, Janko ^irovnik
I.	zvezek.	|«»siui -n\ moški
211 i ženski /jH.r ............ 1 S3
II.	zvezek. 77 |iesini za moški in lucsani zlior ................1.25
MHI narodnih pesmi za moški in
mešani zbor. Krnil Adamič- ____1.—
fantje na vasi. is narodnih za moški zlior, Ciril Pregelj.. .50
M
Glas Naroda
99
21« WEST 18th STREET
llllllllllillMIIIIIIMIIIIIIIillil llJJL-UilUUUL:::.
NEW YORK. N. Y.

ki je bila premaknjena od izjavo ameriške neodvisnosti do danes, bi dala na enem mestu nasuta 1300 metrov visoko goro.
&
Rak je Imlezen naše dcrfie in po statistikah se da baje do-kiLzati, da bolezen napreduje s civilizacijo, zlasti z zbolj^eva-njom higienskih prilik Da bi bil rak dedna bolezen, tega doklej mnogi zdraivniki sumijo,
zen ne prehaja Lz roda v rod.
Seveda te številke nič ne izdajajo, kako 'v eni ali drugi deželi zdravniška služba funkcionira, koliko primerov diagno-
Po najnovejših izdatkih znaša umrljivost za rakom na vsakih 1000 ljudi: na Cevlonu 10. v 70 najame, koliko pa izpusti. Salvadorju 13, na Jamaici 23,|'ko,ikokrat l,,av u^ane in koli-v Guvani 24, na Grškem 24, v	"e Pač same gole šte-
KRETAJN JE
PARNIKOV
SHIPPING NEW3
odplirrja —
Litvi 30. na otoku Trinidad 44). v Italiji 60, v Španiji 68, na Japonskem 70, v Kanadi 87, v Franciji 89, v Združenih dr-žaivah 95, na Novi Zelandiji 101, v Nemčiji 116, v Švici 136, v ATigliji 141. na Škotskem 143 v bivši Avstriji 148.
vilke in t i ene.
od te plati nesimpa-
ADVERTISE IN
"Glas naroda*
20.	junija: Europa v Bremen
21.	Junija:
Queen Mary t Cherbourg lie de France t Havre Deutschland v Hamburg
24. junija:
Saturnla v Trat
27.	junija:
De Graase r Havre
28.	juuija : Aqultania v Cbebonrg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg
30. junija:
Bremen v Bremen Uauretania v Cherbourg
JULIJA
1.	julija: Cbamplain v Havre Rex v Genoa
u- julija:
Nieuw Amstenlani v Bolougne 5. julija: Queen Mary v Cherbourg NVw V«»rk v Hamburg
ti. julija : lie de France v Havre
7.	julija :
Kuroea v Bremen
b. julija:
Con te di Savuia v i*enoa 12. julija:
Normandie ▼ Havre Haiisa v Hamburg II. julija:
Vuk-ania v Trsit 15. julija :
A)|uitauia v (Vrlnmrg 1!». julija :
Queen Mary v Cberlx»urg
Deutsobland v Hamburg
—. julija:
l(ex v <icui«i I le de Frani1« v Havre
21.	julija : Itr»*UH>ii v Bremen
2.1. julija:
Nieuw Amsterdam v Bolougne -t;, julija :
Hamburg v Hamburg 28. julija:
Saturnia v Tr.>t 21). julija:
Mauretania v riierbuurg Clianiplaui v Havre
AYGISTA
Kun«j«a v Bremeu
2.	avi^isla: Normandie v Havre Aquitania v Cberlmurg New York v Hamburg
a. avgusta: Con te di Savoia v lienoa
8.	lie de France v Havre
i). Queen Mary v Cherbourg Hausa v Hamburg
11.	avgusta: Bremen v Bremen
12.	avgusta: 1U'X v Ceuua
15. avgusta:
Nieuw Amsterdam v Bulougne 10. avgusta :
1 H'utusrblaud v Hamburg Aiiuitatiia v Cherbourg Normandie v Havre 1!>. avgusta :
* 'hauiplain v Havre
22.	avgusta : Kurort v Bremen Vulcania v Trst
2?;. avgusta :
Hamburg v Hamburg Queen Mary ▼ Cherbourg 24. avgusta :
lie de France v Havre 20. avgusta:
Mauretania v Cherbourg 2!». avgusta :
Bremen v Bremen
avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbours:
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
K 1
Bohlnjifco juero
216 WEST I8th STREET. NEW. YORK
f