Poštnina plačana v gotovini. \
Leto XI., št. I96
Ljubljana, nedelja 24» avgusta 1950
državno tožilstvo v ljubi ii
Došlo .24V1-1§90'
, kr^t,-prilog.
Cena 2 Din
Lpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer.
nova ulica 4. — Telefon St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: W?en št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 23.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Poljska opozicija odbija zahteve Treviranusa
Priprave za velika protestna zborovanja sejemske večinske opozicije proti diktaturi Pilsudskega in nemški
revizijonistični akciji
Varšava, 23. avgusta, d. Po zborovanji Pilsudskijevih legijonarjev, ki naj bi pokazalo, da stoji za sedanjim režimom večina naroda kljub večinski opoziciji v Sejmu, se je pričela gibati tudi opozicija. Zadnje dni se je vršilo zborovanje osrednjega izvršilnega odbora opozici-jonalnih strank, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da bo priredila opozicija v 20 večjih poljskih mestih velike protestne zbore.
Na teh zborih bodo zahtevali opozici-jonalni poslanci naj vlada skliče takoj zasedanje Sejma in izvede čira prej po-r^lno likvidacijo prikrite Pilsudskije-
e diktature. Poleg tega pa bodo predložene na vseh teh zborovanjih resolucije. s katerimi izjavljajo opozicijonalne stranke, da zavračajo z ogorčenjem nemško revizijonistično kampanjo in da p oji v tem vprašanju ves narod kot en nož za vlado. Poljski narod ne bo nik-ir ar pristal na to, da bi se odtrgal od države samo ped zemlje.
Kako stališče bo zavzela vlada do teh f-otestnih zborovanj še ni gotovo. Radi-t ilno krilo ministrov - polkovnikov zali eva. naj jih kratkomalo prepove in naroči policiji, da jih z orožjem v roki prepreči. Zmernejši krogi pa menijo, da zahteva kjrist države, da se pokaže svetu, da je poljski narod v vprašanju integritete državnih meja enodušnega mnenja ter da so pogrešeni računi onih krogov,
j ki morda mislijo, da je prišel sedaj ugoden trenutek za novo delitev Poljske, ko so notranje-politične razmere tako napete.
Varšava, 23. avgusta AA. Na banketu, ki je bil prirejen na čast članom odbora FIDAC-a v Katovicah, je izjavil predsednik francoske sekcije Grenier, da bodo delegati FIDAC-a šele sedaj po obisku Poljske, zlasti pa Gornje Šlezije mogli razumeti, kako zelo želi Poljska miru in kako ji je mir potreben, ter da so se stoprav sedaj prepričali, da ne bo nihče tako energično branil nedotakljivost mirovnih pogodb, kakor Poljska.
Nato je Grenier izrekel svoj dvom, da bi kdorkoli na zemlji izvršil napad na integriteto mirovnih pogodb. Če pa bi bilo potreba v nesrečo človeštva, kulture in napredka braniti mirovne pogodbe, lahko Poljska mirno računa na pomoč medzavezniških bojevnikov, ki se zavedajo pomena organizacije FIDAC-a.
Nemška vlada se mora odločiti
Pariz, 23. avgusta. AA. »Le Temps« pravi, da vprašanja o poljskem koridorju ne bo moči postaviti na sedanjem zasedanju Društva narodov. Nadalje veli list, da bo moral nemški kancelar g. Briinig dezavui-rati nastop ministra Treviranusa, ker sicer Treviranusove izjave ne bodo mogle služiti interesom Nemčije in bodo nemara ogrožale zaupanje, ki so ga Nemčiji izkazovale mnoge države po sporazumu v Haagu.
„Germania" o zasedanju plenuma DU
Potreba nadaljevanja razorožitvenib pogajanj - Društvo narodov posveča premalo pozornosti manjšinskemu vprašanju
Berlin, 23. avgusta. AA. Organ stranke centruma »Germania« piše v daljšem članku o bližnjem zasedanju Društva narodov med drugim:
Londonska pomorska konferenca je ponovno načela vprašanje razorožitve. S tega stališča je bila prava grozota, da se je neobhodno delo za razorožitev na podlagi rezultatov, doseženih na londonski pomorski razorožitveni konferenci odložilo za polnih osem mesecev prav do konca leta. Italijanska vlada je že v svoji noti, v kateri je odgovorila na Briandov memorandum, pokazala na a položaj. Ne moremo si misliti, da ne bi septembersko zasedanje minilo, ne da bi se skušalo rešiti vprašanje razorožitve.
Nemška vlada, ki je jasno obrazložila svoje oddvojeno naziranje že s svojim rezerviranim stališčem do »rezultatov« dela, pomorskega odbora za razorožitev, mora pri tej priliki porabiti vse svoje sile, da bo s svojim krepkim prizadevanjem vsaj to pot kot svobodna stranka skušala uresničiti to, za kar leta 1918. zaradi kaosa tedanjega mednarodnega položaja ni imela nikakršne nade v uspeh.
Nato »Germania« govori o nezadostnih uspehih inicijative pok. Streseman-
na v vprašanju narodnih manjšin ter ostro kritizira sterilnost nedavno objavljenega poročila tajništva Društva narodov zaradi njegovega nacista tre-tiranja prošenj in peticij raznih narodnih manjšin. »Germania« vzporeja to zapostavljanje manjšinskega vprašanja z obširnimi uradnimi publikacijami tajništva o gospodarskih anketah ter z ugovori formalnopravne prirode in vprašanje, ali je tega zavestnega zanemarjanja važnega mednarodnega problema kriv samo omenjeni sekreta-rijat ali pa tudi neka vlada.
Ob sklepu članka omenja list glasove v francoskem tisku o dozdevni izpre-membi kurza nemške zunanje politike m pravi, da Nemčija ne teži po nikakih drugih novih ciljih, nego v skrajnem primeru samo za novimi metodami mednarodne politike; v pogledu tega vprašanja so vse nemške stranke, ki so sposobne vladati, popolnoma soglasne.
Evropski kongres
Pariz, 23. avgusta. AA. Francoska vlada je sklenila predlagati zainteresiranim dr« zavam naj se v septembru v Ženevi vrši tudi Evropski kongres, ki bo razpravljal o organizaciji in režimu evropske federa« tivne unije.
Pomen varšavske agrarne konference
Poljska je pravočasno spoznala nevarnosti sedanjega stanja _ Potreba složnega nastopa agrarnih držav pri reševanju poljedelske
krize
Varšava, 23. avgusta AA. »Polski zbro-}?n« piše povodom sedanje agrarne krize, ki je nastala zaradi protekcijonizma v vsej Evropi, da je Poljska pravočasno spoznala, da pomeni sedanji sistem tudi v bodoče samo vojno vseh proti vsem. Izkustva pridobljena pri poljsko-nemški carinski vojni, dovolj dokazujejo, da more trajati agrarna carinska zaščita jako dolgo in da more ustvariti vse hujše in hujše splošne krize, za poljedelstvo.
Znano je, da sistem izvoznih premij ne more prav nič zmanjšati splošne krize. Posamezna država ne more zaustaviti splošnega gospodarskega oboroževanja, ker bi v tem primeru morala plačati vse stroške. Edina razumljiva in pravična rešitev tega problema je dosegljiva z mednarodnimi dogovori. Agrarna konferenca v Varšavi mora stremeti po tem, da se izpremeni obupno stanje poljedelstva v Evropi.
Splošno znano je dejstvo, da kaže sklicanje te konference na to, da obstoji potreba po zaščiti poljedelstva, kakor tudi da današnja sredstva z njeno zaščHo niso zadostna. Splošna konferenca bi bila brez dvoma jalova. Zato je prav dobro, da se skušajo grupirati samo gotove države in sicer one, ki se dopolnjujejo na agrarnem polju in ki so enako zainteresirane pri rešitvi vprašanja izvoza agrarnih pridelkov. List izraža nado, da bo poskus poljske vlade rodil zadovoljiv uspeh.
Varšava, 23. avgusta, p. Za konferenco airarriih držav, ki jo je poljska vlada sklicala za 28. t m. v Varšavo, se vrše velike priprave. Na konferenci bo sodelovalo 8
držav m sicer Jugoslavija, Rumunija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Estonija in Litva. Finska bo poslala na konferenco samo svojega opazovalca. Navedene države bodo zastopali na konferenci večinoma kmetijski ministri in ugledni gospodarski strokovnjaki. Konfrenca bo trajala tri dni. Zastopnike tujih držav bo sprejel m osebno pozdravil poljski zunanji miiii-ster Zaleski.
Vsi jugoslovenski borci na bratsko delo!
Iz razgovora „Jutrovega" urednika s predsednikom kraljevske vlade - Poziv g. predsednika narodnim ljudem, da združijo svoje sile v pozitivnem delu za čisto jugoslovensko misel — čestitke
„Jutru" ob njegovi desetletnici
Razpi
irava
proti tržaškim atentatorjem
Rim, 23. avgusta, d. Prve dni prihodnje« ga tedna odpotuje v Trst predsednik po« sebnega sodišča za zaščito države, general Guido Cristini v spremstvu vsega sodnega zbora, kjer bo predsedoval razpravi proti atentatorjem na uredništvo »Popola di Tri« este«, Bidovcu, Milošu, Marušiču, Valen* tiču in ostalim desetim obtožencem. Raz« prava se bo pričela 1. septembra.
Smrt uglednega židovskega diplomata
London, 23. avgusta. AA. Danes je umrl znani židovski novinar in diplomat Lucien Wolf. Pokojnik je bil eden izmed največ« jih diplomatov židovskega naroda in je na versajski konferenci 1919 zastopal angle« ške Žide. Posrečilo se mu je skleniti po« godbe glede židovskih manjšin s Poljsko, Rumunsko. Češkoslovaško in Grčijo. V zadnjem času je Wolf ustanovil posveto« valni odbor pri komisarjatu Društva na» rodov, za manjšinska vprašanja.
Bled, 23. avgusta. Bivanje predsednika vlade g. generala Petra R. Živkoviča na Bledu se nagiblje h kraju. Že danes se vrača z večino tu bivajočih ministrov nazaj v Beograd. Z največjo pozornostjo je vsa jugoslovenska javnost sledila konferencam in razgovorom, ki so se vršili v blejskem Park-hotelu. Predsednik vlade je bil, kakor znano, v stalnem stiku z Nj. Vel. kraljem, kateremu je opetovano referiral. Sprejeti pa so bili v Suvoboru tudi ostali člani vlade. Razgovori na Bledu so na eni strani naravna posledica dejstva, da se je preko poletnega odmora nabralo mnogo poslov, o katerih je bilo treba osebnega kontakta med člani vlade, ki se zopet vračajo z dopustov, na drugi strani pa ni dvoma, da so bili pri teh razgovorih storjeni tudi zaključki, ki pomenijo nadaljnjo etapo v doslednem izvajanju jugoslovenske politike današnjega režima. Vsi udeleženci teh razgovorov izražajo iskreno zadovoljstvo z dnevi na Bledu ter se vračajo v polni soglasnosti v Beograd.
Vaš urednik je imel priliko, da govori z gospodom ministrskim predsednikom. General Živkovič je izredno razpoložen in se zlasti tudi prijetno počuti na Bledu, ki je te dni razvil v solncu in prijetni svežosti vse svoje čare. Ljubeznivo je g. ministrski predsednik dovolil, da objavite v »Jutru« iz razgovora nekatere značilne in pomembne odstavke:
»Prišel sem na Bled,« je rekel gospod predsednik vlade, »da referiram Nj. Vel. kralju o državnih poslih.
Zal mi je, da tokrat ne morem prepotovati dravske banovine, ker me državni posli vežejo na Beograd. Znano vam je, da se pripravlja pomembna proslava za rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. septembra. Na ta dan bo naša s slavo ovenčana vojska dobila nove jugoslovenske prapore, simboličen akt, ki znači, da je procvit in napredek za naš narod samo v znamenju one čiste ideje dr-
žavnega In narodnega edinstva, ki jo le proklamiral Nj. Vel. kralj kot idejo voditeljico našega naroda in ki je za kraljevsko vlado neodstopna in nespremenljiva osnova vsega njenega dela. Izročitev praporov se bo izvršila po programu, ki ga je minister vojne in mornarice že objavil. Ves naš narod bo s srcem in duhom prisoten pri tej
Predsednik vlade general Peter Živkovič
svečanosti, v mislih bo z našo junaško vojsko in se bo skupno z njo udeležil zakletve, da za nobeno ceno ne bomo zapustili ustvarjajočega dela za popolno zmago ideje kraljevega manifesta.
V nedavnih svojih govorih sem dejal, da je Nj. Vel. kralj s svojimi odločbami z dne 6. januarja in 3. oktobra začel novo epoho narodnega življenja in da se naša nevesela prošlost nikdar več ne bo povrnila. Narod je to stališče povsod sprejel z iskrenim navdušenjem in uve-ril sem se, kako zelo odobrava tudi deklaracijo kraljevske vlade od 4. julija, v kateri so postavljena osnovna in ne-

spremenljiva načela za nadaljnje delo. Program deklaracije mora ujediniti vse poštene in iskrene narodne ljudi, da s skupnim složnim delom dovedemo nacionalno idejo do popolne zmage. Ta zmaga bo dala l.aši Jugoslaviji gospodarsko in socialno zadovoljnost in kulturno moč, povzdignila bo naš narodni >o-nos in vero v našo veliko bodočnost, ojačila bo naš ugled v svetu in pokazalo se bo, da je okrepitev naše samostojne države velik dobiček za svetovni mir in za obči napredek človeštva.
Ako so danes še ljudje, ki se še niso osvobodili svojih starih strankarskih predsodkov in ki še nočejo videti, koliko globlje in popolneje izpolnjuje Ideja popolnega državnega in narodnega edinstva bitne interese vseh nas Slovencev, Hrvatov in Srbov, narod v svojem globokem in zdravem instinktu te ljudi vsak dan bolj desavuira. Narod zahteva pozitivnega dela v duhu čiste jugoslovenske misli. To delo bomo nadaljevali z vso vnemo. Vladna deklaraciia od 4, julija je pokazala v jasni luči smernice našega bodočega dela.
Vem, da se bodo moje besede baš tu v dravski banovini dobro razumele in v polnem obsegu odobravale. Z občudovanjem opažam, kako priden, šiedliiv in trezen je narod tu v vaši banovini.
Sporočate mi, da slavi te d.ii »Jutro« svojo desetletnico. Čestitam »Jutru« k tej desetletnici z nado, da bo i v bodoče skupno z ostalimi organi javnosti v dravski banovini propovednik ideje državnega in narodnega edinstva ter Ju-goslovenstva. Dobro razumem, kolike vrednosti je naše novinstvo za napredek naroda.
Nadaljujte svoje napore, propovedujte narodu idejo nacionalne solidarnosti, zastavite vse sile, da skupno pozabimo spore prošlosti. Naj se strnejo vsi jugoslovenski borci na bratsko delo za procvit naše Jugoslavije. To ie historična naloga nas vseh v današnjih velikih časih.«
Predsednik vlade se je vrnil v Beograd
Teko« včerajšnjega dne je večina ministrov zopet odpotovala z Bleda — Ministrski predsednik si je ogledal gradnjo osnovne šole v Lescah
Bled, 23. avgusta, o. Živahno politično vrvenje, ki je vladalo od prihoda ministrskega predsednika na Bled ves minuli teden, se je danes poleglo in gg. ministri se vračajo v Beograd, kamor jih zovejo nujni državni pošli zlasti tudi priprave za svečanosti 6. septembra. Davi sta odpotovala minister pravde dr. Srškič z avtomobilom in minister za poljedelstvo dr. Šibenik z brzovla-kom, popoldne pa se je poslovil od Bleda, kojega lepota ga je naravnost očarala, tudi ministrski predsednik general Peter Živkovič z ministrom Uzuno-vičem. G. predsednik vlade je tudi današnji dan porabil na Bledu za konference, ki jih je zaključila dveurna njegova avdijenca pri Nj. Vel. kralju v Suvoboru. Že na vse zgodaj sta bila gg. Živkovič in Uzunovič na terasi Kazhla. Ob 8. je posetil ministrskega predsednika tudi minister dvora g. Bora Jef-tič.
Tekom dopoldneva sta bila v Suvoboru sprejeta v avdijenci od Nj. Vel. kralja nekdanji podpredsednik bivše HSS, izdajatelj »Seljačkega Glasa«, g. Karlo Kovačevič, in takoj za njim župan iz Nove Gradiške g. Andrija Berič, ki je tudi spadal med voditelje bivše HSS. Opoldne je bil sprejet v avdijenci g. ministrski predsednik, ki je ostal v kraljevskem dvorcu do 2. popoldne.
Po povratku iz Suvobora se je g. ministrski predsednik poslovil od ministrov, ki ostanejo še na Bledu, ter se odpeljal na Lesce, kjer si je pred odhodom brzovlaka ogledal tamošnjo gradnjo nove šole. Razkazal mu jo je župan g. Ažman. G. ministrski predsednik se je pohvalno izrazil o občini Lesce, ki toliko žrtvuje za narodno prosveto. Zanimal se je podrobno za šolske razmere v Lescah in okolici.
Z večernim brzovlakom sta se nato gg. predsednik vlade Živkovič in minister Uzunovič odpeljala v Beograd. Izmed ministrov, ki se še mude na Bledu, odpotujeta jutri v Beograd tudi mi-
nister trgovine g. Demetrovič, v par dneh pa tudi minister financ dr. Švr-ljuga, dočim ostane minister Švegl še nekaj časa na Bledu. Tudi zunanji minister dr. Marinkovič bo najbrž ostal na Gorenjskem, dokler ne odpotuje v Ženevo k zasedanju Društva narodov.
Bled, 23. avg. AA. Finančni minister dr. Švrljuga se vrne v Beograd v ponedeljek.
Nj. Vel. kralj na Izletu
Bled, 23. avgusta. Popoldne je odšel Nj. Vel. kralj na daljši izlet po Gorenjskem v spremstvu maršala dvora generala Ace Dimitrijeviča. Povsod, kamor je prišel, je bil radostno pozdravljen.
Diplomati na Bledu
Bled, 23. avgusta. V teku današnjega dne je bilo opažati na Bledu posebno živo kretanje naših diplomatov, ki so se zbrali v svrho pretresanja in reševanja raznih važnih zunanje-političnih vprašanj. Zjutraj so dospeli na Bled med drugimi pooblaščeni minister Konstantin Fotič in g. Anastasijevič, naš poslanik v Tirani, iz Trsta pa naš generalni konzul g. Momčilo Jurišič. Vsi imenovani gospodje so se nastanili v hotelu »Belvedere«. Tekom dopoldneva so poročali o svojih poslih zunanjemu ministru dr. Marinkoviču.
Kongres inženjerjev in arhitektov
Split, 23. avgusta. 5. Dne 26., 27. in 28. septembra bo v Splitu kongres udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, na katerem se bodo obravnavala razna vprašanja stanovskega značaja. Po konča« nem dnevnem redu bo inž. Avramovič po« ročal o prvem svetovnem kongresu inže« njerjev v Tokiu, inž. Karan pa o perspek« tivah za razvoj armiranega betona glede na uporabo visoko*vrednih ia specijelnib vrst cementa ter jekla.
Ostavka poljske vlade
Varšava, 23. avgusta, g. Poljska vlada je nocoj docela nepričakovano odstopila. Državni predsednik je poveril sestavo nove vlade maršalu Pilsudskemu, ki si je do ponedeljka zaprosil rok za pomislek. Pilsudski je izjavil, da bo obdržal ako prevzame novo vlado, vse dosedanje ministre.
Odgoditev sej tarifnega odbora
Beograd. 23. avgusta, p. Včeraj popoldne in danes dopoldne je tarifni odbor prometnega ministrstva nadaljeval svoje delo s proučevanjem pismenih in ustmenih predlogov zastopnikov posameznih gospodarskih panog. Sklenil je, da se do 15. septembra podrobno prouči efekt predlogov in na ta način točno ugotovi, kaj se more v prometnem resoru storiti za reformo tarif v korist izvoza.
Angleški pevci v Beogradu
Beograd. 23. avgusta, p. Angleški pevi, ki so od včeraj gostje Beograda, so bili povsod sprejeti z največjo pozornostjo. Sno?i jim je občina priredila svečan banket, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Na banketu je bilo zapetih več naših in angleških pesmi, zlasti lepih škojskih. Goste je pozdravil predsednik občine g. Milan Nešič, ki mu je odgovoril dirigent angleške pevske skupine g. Fagge. Organizator turneje angL pevcev g. Woodhouse je imel zdra-vico v srbskem jeziku, kar je vzbudilo velik aplavz med beograjskimi udeleženci. Kakor znano, je bil g. Woodhouse v času vojne na solunski fronti ter je velik prijatelj našega naroda.
Iz konzularne službe
Beograd, 23. avgusta A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika vlade in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča je premeščen za konzula kraljevskega konzulata v Carigradu v 1-5 Djordje Ivkovič, konzul kr. konzulata v Valoni.
Ukrepi proti nevarnosti poplave Dunava
Beograd, 23. avgusta č. Hidrotehnični oddelek ministrstva za kmetijstvo je poslal v Apatin strokovno komisijo, da na mestu podvzame ukrepe skupno s tamošniim prebivalstvom za obvarovanje ogroženih krajev ako bi Dunav pri Apatinu podrl nasipe. V potrebi more komisija uporabiti tudi vojaštvo iz okoliških garnizij. Na razpolago je tudi potreben kredit
Deset let »Jutra"
Ljubljana, 23. avgusta.
»Jutro« slavi danes mal jubilej. Pred desetimi leti, dne 24. avgusta 1920, je izšla prva njegova številka. Začetek je bil skromen in odkrito priznavamo, da se takrat sami nismo nadejali onega razmaha, ki ga je naš list v tej razmeroma kratki dobi dosegel. Nismo mogli vedeti, da bo »Jutro« čez deset let najjačji organ javnega mnenja v naši ožji domovini in eden največjih listov Jugoslavije. Nismo smeli upati, da bo ta list svojo skromno začetno organizacijo tako razširil, da tvori dane$ najpopolnejše časopisno podjetje v naši državi. V neposredni zvezi z »Jutrom« sta dva ugledna in daleč razširjena večernika, v isti redakciji se piše najpriljubljenejši tednik narodno zavednega slovenskega kmeta in delavca, »Domovina«, iz »Jutrovih« strojev gre med narod v mnogo tisočih izvodih tedenska revija »Življenje in svet«, ki predstavlja svojevrstno rešitev problema poljudne revije v malem narodu, in letos se je vsem tem časopisom pridružila še revija »Naša doba«, ki z uspehom zanaša nove pobude med našo inteligenco.
Izvor tega razvoja in razmaha je v splošnem odobravanju, s katerim je bilo »Jutro« takoj ob svojem početku sprejeto od vse naše nacionalne javnosti. Prva razočaranja našega mlade-ca skupnega državnega in narodnega življenja so bila nastopila leta 1920. Takrat smo zabrodili v prvo težko krizo depresije in po navdušenih začetkih našega novega življenja se je takrat prvič zopet pričela pojavljati notranja medsebojna borba. Mesto ustvarjajočega dela so rušilne roke posegale na našo državno stavbo, trdna vera v našo bodočnost se je mnogo-kje umikala črnogledemu pesimizmu, separatistične tendence so vedno bolj izbijale na površino in slabile jugoslovensko fronto. V tej dobi obče depresije je »Jutro« povzdignilo svoj optimistični glas. V programatičn?ru uvodniku je utemeljilo svojo ustanovitev, češ, skrajni čas je, da se prične proti nacionalnemu defetizmu organiziran boj. Proti frazerstvu onih dni je postavilo zahtevo vsem ljudem, ki so dohre volje, po oni »vdanosti veliki ideji nacionalne države, ki zna dopri-našati žrtve, in oni dobri volji, ki v t.rušču političnega prepira in v vrtincu upravnih pogrešk nikdar ne omaga«.
Z geslom, da je zdrav optimizem najboljša gonilna sila pozitivnemu delu za narod in državo, je »Jutro« proglasilo, da stopa v krog narodnih optimistov, in se zaklelo, da hoče nesebično služiti konsolidaciji jugoslovenskega naroda in oni ureditvi naše domovine. ki na nespremenljivih osnovah državnega edinstva upošteva praktične potrebe narodnega življenja. Staro pravilo je, da defetizem in pesimizem mnogo lahko pokvarita, ne moreta pa ničesar zgraditi. Zdrav optimizem daje vsakemu delu blagoslov in tudi pogreške pretvarja v uspehe. Značilno je za notranjo treznost našega človeka, da je »Jutrovo« geslo bilo v najširših krogih sprejeto z največjim zadovoljstvom in da je baš v znamenju tega gesla »Jutro« moglo zbrati nkoli sebe toliko oduševljenih prijateljev iz vseh delov naroda. Po desetih letih sme »Jutro« reči, da se svoji vodilni ideji, jugoslovenskemu optimizmu, ni niti za hip izneverilo in da je
interese države in naroda vedno postavljalo nad vse druge interese. Naravno je, da »Jutro« po 6. januarju z vso svojo vnemo služi politiki nacionalne obnove, ki jo je inavguriral naš kraij s svojim januarskim manifestom, in da je ono z ostalimi svojimi novinskimi organi najbolj utrdilo v našem delu naroda globoko vero v popolni uspeh te politike.
Tajnost »Jutrovega« uspeha leži mnogo tudi v tem, da je naš list uvedel nov tip dnevnika med Slovenci, lista, ki je razvil poprej v našem novinarstvu nepoznano živahnost in mno-gostranost, lista, katerega vse simpatije so bile vedno na <=trani našega malega človeka. »Jutro« e s posebno vnemo gojilo neposredne stike s svojimi čitatelji, ki tvorijo okrog svojega priljubljenega dnevnika krog zvestih prijateljev. Tak pojav je bil poprej v naši javnosti neznan in ime »Jutro-vec« karakteristično označuje, da zveze med »Jutrom« in njegovimi naročniki niso Ie pravnega in poslovnega značaja, temveč da gredo idejno in mo-ralično daleč preko tega, kar se običajno označuje z besedo naročnik.
Priznamo, da smo na svojo desetletnico nekoliko ponosni; pri vsej skromnosti smemo morda reči, da je v malokatero javno glasilo bilo vloženega toliko nesebičnega in požrtvovalnega truda, toliko vneme in ljubezni, kakor v naše »Jutro«. Uspehi našega lista so bili odvisni ne le od njegovega programa, temveč tudi od načina njegovega urejevanja. V tem oziru je bila »Jutrova« redakcija od po-četka naravnost vzorna vojska slovenskih novinarjev, ki v svojih naporih ni poznala razlike med prvim in zadnjim in ki je preko tega znala celo stroje in tiskarno napolniti z naj-plemenitejšimi ambicijami. Tudi ob desetletnici naj ostane skrito, kar pokriva vsakdanja anonimnost. Le eno ime naj imenujemo, ker ga ne jemljemo iz živega telesa, temveč iz analov naše nacionalne historije. Med ustanovitelji našega lista je bil tudi pokojni dr. Gregor Žerjav. Kakor je bil dr. Žerjav odličen delavec na vseh poljih javnega dela, tako je bil odličen kot žurnalist in požrtvovalen kot urednik. Nebrojni so vse do njegovega odhoda v večnost idejni članki v »Jutru« izpod njegovega peresa. In ob svoji desetletnici se »Jutro« ne le v svojem, temveč v imenu vsega naroda klanja spominu enega najbolj bleste-čih in idejno najbolj globokih novinarjev, kar jih je rodil naš celokupni narod.
Preživeli smo dobo najgloblje nacionalne depresije. Sedaj so na delu močne sile, da narod in državo izvedejo iz nesrečne dobe nacionalnega propadanja v ero končne konsolidacije in neoviranega razvoja. Zopet je čas, da se dvigne klic po zdravem optimizmu. Zopet je doba, ko je treba vsakemu narodnemu človeku reči, da je nepogrešljiv pri delu narodne obnove. Zopfet je trenutek, ko mora vera v našo narodno bodočnost premagati vse ovire. »Jutro« bi bilo nevredno svoje slavne tradicije, nevredno svoje desetletne zgodovine in nehvaležno napram onim mnogim tisočem, ki tvorijo .krog njegovih prijateljev, ako ne bi z vso svojo vnemo in z vsem svojim uplivom nadaljevalo pred desetimi leti početega dela za končni triumf velike jugoslovenske ideje.
Krasen uspeh Pirca na šahovskem turnirju v Stubnanskih Teplicah
Po zaključku VII. kola se je pospel Pire na prvo mesto in ima pet točk — Danes igra s Stonerjem
Stubnanske Teplice, 23. avgusta, h. Na mednarodnem šahovskem turnirju je zmagal Jugosloven Pire v prekinjeni partiji z Erdoljem. V današnjem Vil. kolu je Pire remiziral proti Avstrijcu Elishasenu že po 14 potezah.
V prekinjeni partiji je dr. Zobel remiziral proti Szekelyju. Flohr je mati-ral Engla v 30 potezah. Opočenski je po 37 potezah dobil partijo proti Poljaku Regedzinskemu. Stoner je porazil Maya. Dr. Zobel je porazil Erdoliia, Li-lienthal pa je matiral Szekelyja. Gilg danes ni igral.
Po današnjem VII. kolu je na čelu ta-
bele Jugosloven Pire s 5 točkami. Sledijo mu Stoner 4 in pol, Gilg, Opočenski, Regedzinsky 4, Elishases, Flohr, Lilienthal 3 in pol, May, dr. Zobel 3, Engel 2 in pol, Szekely 1, Erdoly pol. Jutri igrajo med drugimi Pire proti Stonerju, Regedz!nsky proti FJohru in Gilg proti Eljshasesu, tri vsekakor zelo zanimive partije.
Jugoslovenski šahovski mojster
Vel. Bečkerek, 23. avg. p. Danes je bil zaključen šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. Naslov prvaka si je priboril Beograjčan Ozren Nedeljkovič, drugi pa je Ljubljančan Ludvik Gabrovšek.
Podrobnosti o letalski nesreči pri Jihlavi
Pilot se je hotel umakniti eni nevihti ter je pri-tem zašel v drugo — INesrecno manevriranje pri pristajanju — Strašna smrt sredi pla-
menov
Praga, 23. avgusta, s. Preiskava o strašni letalski katastrofi pri Jihlavi je dognala sledeče:
Pilot Scdlak jc, ko je letel nad Nemškim B rodom, opazil za seboj nevihto, kateri se je hotel z izpremembo proge preko Jihlave pravočasno izogniti. Tu pa je koj nato pri« šel v drugo nevihto, ki je ravno divjala nad Jihlavo. Zaradi goste megle in teme se je pilot odločil, da pristane. Pri tem pa je letel prenizko in je z aparatom treščil v drevo. Zaradi močnega sunka se je zad* nji del letala odlomil in letalo je treščilo na streho hiše pri mestni opekarni, s te pa se je zakotalilo na tla, kjer se je zarilo z vijakom v zemljo.
Pri sunku proti drevesu so bili v enem hipu uničeni vsi trije motorji. Nato je še eksplodiral tank za bencin in iz ruševin let?I$. so švignili plameni. Vročina pri po» žaru letala je bila tako velika, da se mu dnlgo ni mogel nihče približati. Pilot je
bil privezan na svoj sedež in popolnoma obdan od plamenov. Pravijo, da je straho« vito kričal na pomoč. Plameni so v eni minuti uničili štiri človeška življenja. Pot» niki, ki so bili v zadnjem delu letala, so videli smrt pred seboj, vendar pa si niso mogli pomagati.
Vodstvo brnskega letališča trdi, da je iz* rečno opozarjalo na neugodne vremenske razmere. Gotovo je tudi, da se je pilot oziral na svarila Letd je bolj po južni smeri, prišel je pa iz ene nevihte v drugo. Zanimivo je, da je ostala prtljaga potni« kov popolnoma nepoškodovana. (Glej tudi podrobno poročilo na 12, strani)
Novi bolivijski predsednik
i* Pa* (*©Uvij»). 2S. avgusta. AA. Z* predsednika republike je bjl izvoljen Da* mel Salamanca, za podpredsednik* pa Ismaeil Montes in Bautiat* Saavedra.
Zakaj je prišlo do konflikta v UJU
Nepotreben spor zaradi izvolitve nove uprave - Pojasnilo ljubljanskih delegatov Upanje na skorajsnjo poravnavo
Beograd, 23. avgusta r. Jubilejni kongres Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki je bil združen s proslavo densetletnice obstoja te stanovske organizacije in ki je bil vse do zadnjega lepa manifestacija stanovske zavesti in tovariške solidarnosti, je končal z neprijetno disonanco, ki jo je treba tem bolj obžalovati, ker je bil baš glavni namen tega kongresa, da še bolj strne učiteljske vrste na jugoslovenskem programu v dobrobit članstva in narodne prosvete. Kakor smo že včeraj poročali, je prišlo do hudih nesoglasij o priliki volitve nove uprave. Dočim so bili zastopniki poverjeništva UJU iz Ljubljane io Zagreba, pa tudi mnogi delegati drugih poverjeništev za to, da ostane dosedanja uprava tako dolgo na krmilu, dokler ne bodo potrjena nova pravila, ki jih je sprejel kongres, so nekateri mlajši zastopniki beograjskega poverjeništva s pretirano in dokaj neprimerno temperamentnostio zahtevali, da se izvrše volitve nove začasne uprave. Vse (dokazovanje, da to ni v interesu organizacije, ker bodo mogli dosedanji preizkušeni učiteljski borci najbolje izvesti iz izpremembe pravil izvirajočo reorganizacijo in pripraviti izredno skupščino za izvolitev nove uprave na podlagi že potrjenih pravil, je bilo bob ob steno. Med silnim truščem in prerekanjem so končno zastopniki zagrebškega, ljubljanskega in splitskega poverjeništva zapustili dvorano, tako da so se torej vršile volitve nove uprave ob nezadostnem številu navzočega članstva. V splošnem neredu mnogi niti niso vedeli, za kaj prav za prav gre in so po končanem glasovanju izjavili, da se s sprejetim sklepom ne strinjajo, tem manj, ker tako izvoljena uprava nikakor ne predstavlja celokupnega v organizaciji zastopanega učiteljstva. V ožjem odboru n. pr. ni niti enega zastopnika ljubljanskega poverjeništva, a v širšem odboru, ki je ostal večinoma nespremenjen, pa so mnogi dosedanji člani zaradi teb dogodkov podali ostavko. Za danes dopoldne je bila sklicana seja novega odbora, da bi se konstruiral. Videti ie, da so se razgreti duhovi že polegli, kajti do konstituiranja nI prišlo zaradi odsotnosti zastopnikov treh sekcij. Vodstvo poslov je bilo začasno poverjeno dosedanjemu podpredsedniku Vu-jancu. ki pa je izjavil, da prevzame to funkcijo samo do jutri zvečer, želeč, da pride do takrat do poravnave vseh nesoglasij in nesporazumov. Glede na eminentno važnost učiteljske organizacije bi bilo vsekakor želeti, da se ta neljubi in obžalovanja vredni incident čim prej poravna in da pride v organizaciji zopet do prepotrebne sloge, ki edina daje garancijo za nadalino uspešno delo.
Pojasnilo ljubljanskih delegatov
Ljubljana. 23. avgusta. Danes dopoldne so se vrnili delgati' ljubljanskega poverjeništva UJU s kongresa v Beogradu. Glede na splošno pozornost, ki jo je vsa javnost posvečala učiteljskemu kongresu ter je s trpkim občutkom sprejela vesti o razkolu, se je obrnil naš urednik na vodilne ljubljanske delegate, od katerih je dobil o sporu naslednje informacije:
>Ko smo odhajali v Beograd, pač ni nihče pričakoval, da bo prišlo na jubilejnem kongresu UJU do tako burnih prizorov in nesporazumov. Vse do volitev se je manifestirala najlepša harmonija in solidarnost. Niti v odsekih, niti pri sestavi pravil, niti pri sestavi kandidacijske liste ni prišlo niti do najmanjšega nasprotstva, kajti vsi smo se predobro zavedali, da sedanja zgodovinska doba nikakor ni primerna za eksperimente ali bolestne ambicije. V odboru je bila sprejeta resolucija, naj bi stari odbor vodil posle, dokler ne bodo nova pravila potrjena. Na kongresu pa naj bi se obenem izvolila nova uprava, ki pa bi prevzela posle šele. ko bodo pravila potrjena in postala veljavna.
Prvi konflikt je nastal že v debati o pre-osnovi organizacije po banovinah. Nekateri so bili za to, drugi zopet so predlagali, naj se obdrže dosedanja poverjeništva. To vprašanje se je končno prepustilo sporazumni rešitvi med posameznimi poverjeništvi, nakar je nastala nenavadno ostra debata o izvolitvi novega odbora. To vprašanje je predvsem razdvojilo delegate beograjskega poverjeništva ter delegate zagrebškega in ljubljanskega poverjeništva. Beograjčani so za vsako ceno zahtevali volitev nove uprave po še nepotrjenih pravilih, dočim smo Ljubljančani skupno z Zagrebčani zastopali mnenje, ki je bilo osvojeno v odseku. Na podlagi podanih pojasnil so se temu stali-sču pridružili tudi Spličani. Končno je neka skupina sestavila kandidatno listo, ki bt jo nai proučil poseben odbor in stavil to listo kot predlog skupščini. Ad boc sestavljeni odbor pa ni prišel do nikakega sporazuma. Razburjenje je vedno bolj naraščalo. Situacija se je še poostrila, ko je predsednik Petrovič izjavil, da bo postavljen v Udruženju vladni komisar, če ne bo šlo drugače. Izgledalo je, da bi bil edini izhod de-misiia celokupne uprave, izvoljene lani v Zagrebu za dobo treh let. Stavljen je bil predlog, naj se izvoli popolnoma nevtralna uprava, ki bi vodila posle do prihodnje izredne skupščine, ko bi bila pravila že potrjena. Beograjčani pa na tak kompromisni predlog nikakor niso hoteli pristati. Poskušalo se je tudi, da bi se volitve izvedle po starih pravilih, a tudi ta predlog je bil od opozicije odklonjen. Končno so delegati splitskega, zagrebškega in ljubljanskega poverjeništva zapustili zborovanje, mnoai drugi pa so z večernimi vlaki že odpotovali. Preostali člani beograjskega in še nekaterih drugih poverjeništev so nato na lastno pest izvolili novo upravo, ki pa je splitsko, zagrebško in ljubljansko poverjeništvo ne priznava, ker okrnjena skupščina ni imela večine, pa tudi ne moralne upravičenosti za tako izvolitev.
Konsekvence zaenkrat še niso jasne, računati pa se mora z raznimi možnostmi. Situacija je v rokah zunanjih članov poverjeništev. če pravila v predloženi obliki ne bodo odobrena, bo nastala zopet docela nova situacija. Dobili bomo nek«i novih poverjeništev, ker določajo pravila organizacije po banovinah. V tem primeru mora priti itak do novih volifev in s tam bo postal korak beosrraiskih članov brezpredme-
ten. Predvsem pa je odvisno od voditeljev
učiteljstva v Beogradu, kako se bo situacija razvijala dalje. Vdajamo pa se nadi, da se bodo ublažile disharmonije, ki so žal izbruhnile na jubilejnem kongresu in ki vplivajo na vse učiteljstvo skrajno mučno. Vsekakor pa je smatrati sedanjo, krizo le za prehodno, ki ne more imeti težjih posledic za temelje Udruženja. KeT nastali spor ni načelnega značaja, je skoraj gotovo, da se ga bo dalo v kratkem času premostiti z malo dobre volje in s pravilnim pojmovanjem ciljev in nalog organizacije.
Protest ljubljanskega poverjeništva
Zagreb, 23. avgusta.
Snoči so odpotovali iz Beograda člani ljubljanskega poverjeništva z vso delegacijo iz dravske banovine. Člani vodstva so z nekaterimi člani izstopili med potjo v Zagrebu, kjer so imeli s člani zagrebškega poverjeništva UJU konferenco, na kateri so zavzeli sporazumno stališče glede na novi položaj v UJU. Podrobne sklepe zaenkrat čuvajo v tajnosti.
Poverjenik Škulj je poslal iz Zagreba ua-slednjo brzojavko:
Izvršnemu odboru UJU v Beogradu:
>Ne priznamo izvolitve novega odbora in ne konstituiranja. Priznamo samo stari odbor. Poverjeništvo Ljubljana, Andrej Škulj«.
Začasno vodstvo uprave
Beograd, 23. avgusta, p. Danes dopoldne je imel snoči izvoljeni izvršni odbor UJU svojo sejo Člani zagrebške in ljubljanske sekcije seji niso prisostvovali. Odsotni so bili tudi zastopniki splitske sekcije, ki je bila zastopana samo neoficijelno z opazovalcem. Seje bi se imelo udeležiti 37 članov, bilo pa jih je le 19. Navzoči so bili s.cer mnenja, da jib je dovolj za konstituiranje, prevladalo pa je mnenje, da bi konstituiranje ne bilo oportuno brei sporazuma 8 predstavniki vseh sekcij. Določeno je bilo, da vodi posle UJU do konstituiranja izvršnega odbora dosedanji podpredsednik Vujanae. ki pa je izjavil, da sprejema poverjeno mu nalogo le začasno do 24. t. m. ob o. popoldne, ko se bo smatral razrešenega dolžnosti. Izvršni odbor se bo medtem pogajal z zastopniki posameznih poverjeništev. ker je prevladalo mnenje, da se r.iora konstituiranje izvršnega odbora izvršiti s sodelovanjem vseh poverjeništev.
Proslava stoletnice belgijske neodvisnosti
Le Havre, 23. avgusta. AA. V proslavo stoletnice belgijske neodvisnosti, je bilo tu veliko slavje, ki so se ga udeležili franeo« ski minister pravde Raoul Peret in belgij« ski minister Carton Devviart. Kakor je zna« no je bil Le Havre med svetovno vojno sedež belgijske prestolnice.
Revolucija v Peruju
London, 23. avgusta, s. Kakor javljajo iz Lime, je v provinci Arequipa izbruhnil vojaški upor. Poveljnik Cetro je ukazal aretirati generalnega poveljnika Arriasa Osla, nakar so uporniki zasedli vse stra-tegično važne točke mesta. Vlada je proglasila nad provinco obsedno stanje. V proglasu na prebivalstvo izraža vlada upanje, da bo red kmalu zopet vzpostavljen. Do krvoprelitja ni prišlo.
Aretacije finskih komunistov
Helsingfors, 23. avgusta. AA. Na podlagi agitacije Lappovcev proti komunizmu je bilo na Finskem od januarja aretiranih 517 oseb.
Krvave spominske svečanosti v spomin Sacca in Vanzettija
Newyork, 23. avgusta, g. O priliki tri-letnice justifikacije Sacca in Vanzettija je prišlo v nekaterih mestih Unije do spopadov s policijo. V Averilu v državi Pen-silvanija sta bila dva udeleženca na nekem zborovanju ubita. Spominske svečanosti v Newyorku se je udeležilo nad 4000 oseb. Policija je skušala razpršiti množico ter je preprečila govore. Tri osebe, ki so hotele govoriti, so bile aretirane.
Voldemaras bo prepeljan v zapor
Kovuo, 23 avgusta, d. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi bo odredilo državno pravdništvo, da prepeljejo bivšega litvan-skega diktatorja Voldemarasa v zapor, ker je osumljen, da je organiziral atentat na ravnatelja oddelka za zaščito države.
Bitka z razbojniki
Nevvjork, 23. avgusta. AA. Iz Nikara-gue poročajo, da je nikaraguška nacijo-nalna garda obkolila večjo razbojniško tolpo. Po ostri borbi so razbojniki zbežali in ostavili na bojišču 6 mrtvih.
Ciganka zabodla z nožem tovarišico
Sremska Mitrovica, 23. avgusta č. Snoči ckoli 7., ie zabodla ciganka Jela Jovanovič svoio konkurentinjo Ljubo Petrovič z nožem, ker se je njen mož Miladin Gavri-lovič. s katerim je živela izven zakona v Osijeku, nameraval naseliti z Liubo Petrovičevo v Beogradu. Jovanovičeva je Petri-čevi zasadila nož v desno stran prsi tako globoko, da je v 10 minutah izdihnila. Morilko so aretirali.
Eksplozija v ruskem premogovniku
iMoskva, 23. avgusta. V rudokopu v donješki kotlini se je dogodila težka eksplozija premogovnega prahu. Po dosedaj dospelih vesteh je bilo ubitih 14 rudarjev.
Rudniška katastrofa
Moskva, 22. avgusta. V rudniku Kapi« tanija je nastala včeraj eksplozija. 10 ru« darjev je bilo ubitih, usoda nadaljnih iS pa je neznana.
Kriza avstralske mesne industrije
Caitberra, 23. avgusta. Avstralski minister Parker je izjavil, da je padec cen v avstralski mesni industriji postal tako katastrofalen, da bo to leto najslabše Zi avstralsko živinorejo, ako se cene ne popravijo. Meso še ni nikdar doseglo tako nizke cene v Avstraliji kakor j« ima danes.
Mednarodni kongres kriminalistov v Pragi
Praga, 23. avgusta. AA. Danes je bil otvorjefl v češkoslovaškem parlamentu v Pragi 10. mednarodni kongres za kazensko pravo in kazenske zavode. Kongresa se udeležuje vrfč kot 500 delegatov iz 30 dr« žav. Največ delegatov je iz Velike Brita« nije.
Kongres se bo zlasti bavil z vprašanjem higijene v kaznilnicah. Poleg tega pa je na dnevnem redu še 12 vprašanj, ki se tičejo obrti kaznjencev, raznih ukrepov, olajšav itd. Kongresisti si bodo ogledali več češko« slovaških kaznilnic in napravili nekaj izle« tov po državi.
Rumunska kraljica mati dospela v Sinajo
Bukarešta. 23. avgusta. AA. Danes sta prispeli na povratku z Bleda v Sinajo kra-ljica-ntati Marija in princesa lleana. Na postaji so ju sprejeli kralj Karol in civilna ter vojaška oblastva.
Nastop našega poslanika v Uruguayu
Montevideo, 23. avgusta AA. Jugoslovenski poslanik v republiki Uruguay je včeraj predal predsedniku republike urugvajske svoja akreditiva.
Ljudsko štetje v Angliji
London, 23. avgusta. AA. Prihodnje leto bo ljudsko štetje na Angleškem. Pri tem opravilu bo zaposlenih kakih 4000 oseb. V glavnih središčih ljudskega štetja bodo to pot uporabili veliko število računskih strojev. To štetje bo važno za državna oblastva, ker bo obenem omogočila nov vpogled v gospodarski položaj prebivalstva.
Stavka v severni Franciji
Pariz, 23. avgusta s. Delovni minist«r Laval se je danes po brezuspešnih prizadevanjih, da bi dosegel konec stavke, vrnil iz Roubaixa v Pariz. V Roubaixu stavka še vedno 23.750, v Tourcoingu pa 11.400, v Halluinu 7335, in v drugih okrajih skupno okoli 20.000 delavcev.
SK Ilirija v Linzu
SK Ilirija : SV Urfahr 4 : 3 (1 : 2)
Linz, 23. avgusta. Danes dopoldne so po zelo naporni vožnji prispeli semkaj nogo« metaši ljubljanske Ilirije. Do počitka &o Ljubljančani prišli šele po obedu. Ob 17.30 so nastopili na zelo skromnem m slabem igrišču, ki jim ni ravno prijalo. Vendar je Ilirija zmagala s 4 : 3 (1 : 2) nad SV Ur« fahr.
Začetkoma je moštvo SV. Urfahra dikti« ralo zelo oster tempo, kateremu so se pa Ljubljančani kmalu prilagodili. Igralo seje zelo živahno. Domačini so bili v početku premočni in so ostro napadali. V 24. min. je sodnik diktiral proti Iliriji enajstmetrov« ko, ki jo je zakrivil Unterreiter. Urfahr je s to enajstmetrovko dosegel vodilni gol." V 27. min. po lepi akciji napada Urfahra obramba Ilirije ni mogla dovolj odločno intervenirati in domačini so stanje povi« šali na 2 : 0 z lepim plasiranim strelom, proti kateremu je bil vratar Ilirije Mališ brez moči. Po nekaterih brezuspešnih na« padih Ilirije se je v 43. min. vendarle po« srečilo Doberletu, da je zabil prvi gol. Pri stanju 2 : 1 za Urfahr so začeli drugo polovico.
Že v prvi minuti druge polovice je Do« berlet izkoristil napako obrambe domači« nov ter izenačil. 2 : 2. V peti min je sod* nik diktiral dvomljivo enajstmetrovko pre ti Iliriji, s katero so domačini zopet prišli na vodstvo. 3 : 2 za Urfahr. V 11. min. strnjen napad Ilirije. Obramba Urfahra in« tervenira prepozno in Doberlet izenači. 3 : 3. V 28. minuti diktira sodnik tretjo enajstmetrovko proti Iliriji, ki jo pa vra« tar Malič obrani v kot. Urfahr igra z vse» mi močmi na zmago. Toda Ilirija se krep« ko brani in v 38. min. zabije Kneževič zrna« gonosni gol za Ilirijo. Stanje 4 : 3 za Iliriio se ne menja več.
Sodnik Schiebinger je bil objektiven. Napravil je sicer par pogrešk in je bil ma' lo prerigorozen pri prisojanju enajstme« trovk proti Iliriji. Publike je bilo okoli 1000. Spočetka je bila rezervirana, kasne« je pa je vedno bolj pozdravljala Ljubljan« čane, zlasti izvrstno igro vratarja Malica. Branilca Berglez i.» Unterreiter sta bila za« nesljiva. Krilska vrsta Ilirije je nekoliko slabša. Napadalna vrsta je bila dobra, zla« sti je taktično pravilno igrala. Smo Do« berlet je malo preveč govoril.
Jutri se igra revanžna tekma.
*
Wacker (Dunaj) : Hašk 3 : 0 (2 : 0)
Zagreb, 23. avgusta, č. Današnja nogometna tekma med dunajskim \Vackrom in Haškom je končala z zmago Dunajčanov 3 : 0 (2 : 0). Hašk je bil popolnoma izven forme, tako da je s svojo igro vznevoljil. občinstvo. »Novosti« pišejo med drugim, da bi napravili največjo uslugo hrvaškemu športu, ako o tej tekmi sploh ne bi pisali. Hašk je skušal pomladiti svoje moštvo, vendar mu to ni uspelo. Wackru ni bilo treba pokazati posebne igre ter je z ozi* rorn na tako slabega nasprotnika igral pre« cej ležerno.
WAC : Fall Rivers 6 : 0 (3 : 0)
Dunaj, 23. avgusta, s. Današnja tekma severoameriškega moštva Fall Rivers proti \VAC je prinesla precejšnje razočaranje. Dočim so se Američani v Pragi proti Sla« viji držali zelo dobro ter so dosegli z 2 : 2 neodločen rezultat, so morali danes na Du« naju podleči z 0 : 6 (0 : 3).
Beograd: Ferencvaroš : BSK rez. 3:8 (3:0).
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za nedeljo: Postopen porast oblačnosti, zelo toplo, morda vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija z Atlantika čim dalje bolj prodira na kontinent, vendar pa se v južni in vzhodni Evropi vzdržuje še vedno anticiklona, kar ima za posledico vedro in toplo, suho vreme. Pritisk je narastel neznatno samo v Bosni, drugače pa je večinoma padel za 0.1 do 1.5 mm. Jutranje temperature so ostale skoro neizpremenjene ali pa so samo neznatno narastle. Gibale so se od 15 do 24 stopinj'C v zaledju, v primorju od 21 do 26 stopinj. Morje je bilo mirno, v južnem primorju slabo valovito. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Sedanje vreme bo trajalo dalje.
Naši kraji in
Zaključek risarskega tečaja za učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol
Strokovna razstava — Predavanja in ekskurzije — Odsek poverje-
ništva UJU
U videvajoč nujnost, je banska uprava priredila pod vodstvom direktorja Jožefa Reisnerja tekom letošnjih šolskih počitnic r.a tehniški srednji šoli v Ljubljani trimesečni, drugi del strokovnega risarskega tečaja za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol. Tečaj, ki se je pričel s 1. junijem, je bil v popolno zadovoljstvo gospodov predavateljev kakor tudi udeležencev nad doseženimi uspehi, zaključen včeraj z lepim poslovilnim večerom v steklenem salonu kolodvorske restavracije.
Našemu obrtnemu šolstvu, ki služi širokim vrstam vajeništva za dosego temelji-tpjše in globlje izobrazbe v poklicu in to v mestih kakor na deželi, je v vseh poslednjih letih primanjkovalo več ali manj strokovno kvalificiranih učnih moči. Ta nedostatek se je posebno čutno prikazoval v nedosta-janju učiteljev-risarjev. Ker so se vrhu tega otvarjale nove obrtne nadaljevalne šofe, je pristojna oblast že v 1. 1926. priredila prvi del risarskega tečaja, ki se je letos — torej po razdobju 4 let nadaljeval in tudi uspešno zaključil.
Obrtno nadaljev. šolstvo ni zgolj domena učiteljstva — nasprotno mora imeti na uspešnem njegovem razvoju interes vse naše obrtništvo, njegove institucije in gospodarski krogi, ki vidijo v zdravem, napredujočem obrtniškem naraščaju najsigur-nejšo osnovo za bodoči dvig nacionalnih podjetij in industrij. V pravilnem spoznavanju teh dejstev se šele more dovolj važno i-ceniti pravkar dovršeni tečaj, ki daje žp prihodnjim šolsim letom našim obrtnim lam 40 risarjev iz vrst šolskih upravitelj in učiteljev dravske, deloma savske banovine.
Učiteljstvo je pokazalo za tečaj veliko zanimanje. Zastopana je bila prav vsa Slovenija. Poleg tovarišev iz Ljubljane in Maribora so bili drugi iz Zagorja, Bleda, Metlike, Hrastnika, Dolnje Lendave, škofje Loke, Most, Kamnika, Ribnice, Šoštanja, Tržiča, Cernomlja, Vrhnike i. dr. Strokovno risanje za stavbne, mehansko tehniške' in umetne obrti se je gojilo poleg raznih predavanj povprečno po S ur na dan. Predavali so: arh. ing. Rudolf Treo stavbarstvo, tesarstvo, ostrešjak, krovska in kleparska dela, stavbno mizarstvo in gradivoznanstvo; strok, učitelj Josip Tratnik, pohištveno mizarstvo in strok, učitelj Dolak Adolf, tehnologijo lesa. Univerzitetni docent ing. Romeo Strojnik je obdelal strojno risanje; prof. ing. Stane Premelč, enciklopedijo stro-jeslovja in mehansko tehnologijo kovin v zvezi z tvarinoznanstvom; prof. Žnidarčič Ivan, umetno stavbarstvo; člana Urada za pospeševanje obrti, strok, učitelja Knafelj Alojzij, krojaštvo in Steinman Josip, čevljarstvo. Zaključil jc predavanja ing. Turn-šek Viktor o elektrotehniki. Pač ogromno snovi, ki se je je lotilo učiteljstvo z resno in trdno voljo; z zavestjo da doprinešene duševne in materialne žrtve ne smejo biti zaman. Z enako brižnostjo je seveda deloval profesorski zbor, ki je vselej umel spretno ln koristno izbrati iz snovi najpotrebnejše.
V predzadnjem tednu predavanj je bila prirejena v šolski telovadnici razstava, ki sicer ni imela veliko posetnikov — pač zaradi njenega strokovnega značaja. Po mizah in stenah razvrščene risarske izdelke, koncepte in skripte so si med drugim ogledali pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, podpredsednik TOI Ivan Ogrin, trgovinski inšpektor pri banski upravi dr. Fran Ratej, ma-gist.ratni nadsvetnik Franc Govekar, načelnik dr. Rudolf Mara, prof. Albert Sič in druge odlične osebnosti.
Kopica najrazličnejših izdelkov je najbolje pričala, da se je res delalo. Udelež-nike tečaja sta obiskala v predavalnici g. podban, ki je podal v daljšem nagovoru učiteljem več priporočljivih smernic posebno glede vzgoje vajencev in pa ljubljanski župan. Večkrat je posetil risarje tudi direktor tehniške šole g. Jožef Reisner, ki je opetovano uvidevno in prijazno posredoval v različnih upravnih zadevah tečaja. Na g. direktorja se je obračalo učiteljstvo vselej z zaupanjem. Pozornost je posvečal tečaju tudi inšpektor za obrtno nadalj. šolstvo g. Mihael Presl.
Tekom tečaja je bilo prirejenih več pouč-
nih ekskurzij. Učitelji so si ogledali pod vodstvom ing. Premelča obrat Kranjske industrijske družbe na Savi in na Jesenicah; rudarski, elektrotehnični in mehansko tehniški institut univerze v Ljubljani; tobačno tovarno in pod vodstvom ing. Trea palačo Vzaj. zavarovalnice in pivovarno »Union«. Na pomlad pa se vrši ekskurzija na Dunaj, v svrho proučavanja obrtnega šolstva.
Učiteljstvo si je izbralo svojo reprezentanco. Kot predsednik je z vso pridnostjo in z uspehom deloval tovariš Lojze Hof-bauer, učitelj iz Hrastnika, skupno s tajnikom Zmagom Kristanom iz Slovenske Bistrice. Neštete intervencije, prošnje in zasnove so tečajnikom mnogo doprinesle.
Močno in s pridom so se risarji uveljavljali v vprašanjih obrtnega nadalj. šolstva sploh. Na več sestankih je učiteljstvo razpravljalo o novem zakonu obrtnih nadalj. šol, o pravilniku in o potrebi preureditve učnega načrta za tečaje. Glede organizacije obrtnega šolstva sta opetovano govorila tudi prosvetni ref. tov. Rudolf Men-cin in bivši mariborski župan tov. Viktor Grčar. V vprašanju se je ventiliralo več aktualnih zadev in so se deljeni nazori dokaj razbistrili. Skratka, je prevladovalo v vseh treh mesecih tečaja med učitelji živahno organizatorično gibanje. Stiki s poverjeni-štvom UJU so bili stalni
K poslovilnemu večeru so se zbrali zastopnik banske uprave, inšpektor Mihael Presl, direktor srednje tehniške šole Jožef Reisner s predavateljskim zborom, vztrajni delavec za obrtno nadalj. šolstvo Rudolf Mencin, načelnik ljubljanske postaje Ludvik in malone prav vsi slušatelji tečaja. Vrsto nagovorov je otvoril učitelj Lojze Hofbauer. Nazdravili 50 še inšpektor Presl, direktor Rei?ner,: učitelj Završ-nik in imenom udeležnikov iz savske banovine učitelj Zajec. Le prehitro je prišel čas, ko je bilo treba prisrčni, nepozabni večer zaključiti.
Vsestransko uspeli tečaj je vzdrževala dravska banovina; prispevala pa sta tudi zbornica TOI in Urad za pospeševanje obrti.	—jah.
Pozdravimo naše rojake, izletnike iz Francije in Nemčije
Dne 26. t. m. bo dospela skupina 500 na* ših rojakov*izseljencev iz Francije na Je* senice in po obisku Marije Pomočnice na Brezjah pride cela skupina s posebnim vla* kom ob 16.52 v Ljubljano.
. Nadalje se pripelje skupina 250 naših westfalskih Slovencev z vlakom ob 15.20 na Jesenice, od tam na Bled in pride pri« hodnji dan 27. t. m. z vlakom ob 16.15 v Ljubljano.
Mestni magistrat ljubljanski priredi ob sodelovanju družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev in Narodnega izseljniškega od* bora tem našim rojakom, ki pridejo iz lju* bežni do domovine po dolgih letih odsot* nosti zopet na svojo rojstno grudo, na ko* lodvorih na Jesenicah in v Ljubljani ob navedenem času slovesne sprejeme.
Slavno občinstvo se vljudno vabi k spre jemu, s čemer bo dokazalo, da tudi domo* vina ni pozabila na naše odsotne brate in sestre. Naši dolga leta iz domovine odsot* ni rojaki bodo pa še bolj vzljubili našo na novo urejeno lepo kraljevino ter odnesli in razširili po svetu naš dober sloves.
Dr. Joža Bohinjec, l. r.
predsednik Nar. izseljeniškega odbora dr. Dinko Puc, l. r. župan ljubljanski Kazimir Zakrajšek predsednik družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Udeleženci letošnjega rakotvornega tečaja za učitelje In učiteljice, ki se je vršil v Ljubljani v juliju in v začetku avgustu. »Jntro« je o njem nedavno obširneje poročalo. V. sredini vsakoletni vodja teh tečajev g. ravnatelj Lojze Novak in na levi
Cteokovni učitelj g. Uršič.
Najstarejši sin Fran je po gimnaziji dokončal gozdarsko akademijo v Brucku, kot šumarski nadsvetnik je postal leta 1923. v Tompoievcih žrtev svojega poklica po zločinski roki znanega razbojnika Čaruge. Nesrečna mati je bila priča strašnega dogodka,' ki je še danes naŠČ javnosti v groznem spominu. Hčerka Marija je končala učiteljišče v Mariboru ter se je po večletnem uči-teljevaniu v Framu poročila s sedanjim po-stajenačelnikom Hlebcetom v Vuhredu. Naslednji sin Miroslav se je prvi osamosvojil z vstopom v davčno službo, kjer deluje še danes kot višji finančni tajnik pri dravski finančni direkciji v Ljubljani ter vrši službo inšpektorja davčnih uprav v dravski banovini. Sin Otmar se je posvetil pravnim naukom ter ie po dovršenih študijah vstopil v upravno službo pri štajerskem na-mestništvu v Gradcu, Danes je pomočnik bana dravske banovine. Z vsemi svojimi čustvi priklenjena na usodo svoje dece le jubilantka prehodila vso trnjevo pot kan-jere svojega sina, ž njim je potrpežljivo prenašala krivice in zopet radostno pozl-vela ob zadoščenju in priznanju njegovega dela. Naslednji sin Gabrijel se Je po dovršeni gimnaziji posvetil železniški službi; bil je do nedavna postajenačelnik v Vršcu, zdaj pa zavzema položaj šefa prometne službe v subotiški železniški .direkciji. Sin Tonček je 1. 1913. umrl v cvetu mladosti kot nadarjen študent farmacije. Milko je gradbeni inženjer, priznan strokovnjak za vodne in cestne zgradbe ter načeluje gradbenemu podjetju »Slograd« v Ljubljani. Hčerka Ljubica, sedaj poročena Perme, se je posvetila učiteljski karijeri ter deluje kot strokovna učiteljica na dekliški meščanski šoli v Mariboru. Najmlajši sin Bogomir je lani končal tehniko ter je zaposlen danes kot inženjer kemije pri mežiškem rudniku.
Samo mati ve presoditi, kaj znači, tako število otrok odgojiti ter jih dovesti do poklica. Samo mati je zmožna tolike požrtvovalnosti in samo materinska ljubezen zmore toliko vztrajnosti v prizadevanja za najidealnejše cilje poklica matere.
Danes, ko gleda jubilantka na vrsto svojih otrok ter ima zbranih okrog sebe 14 vnukov in vnukinj, je davno pozabila na vse silne težave, ki so jo trle v življenju; saj je često trda predla in tudi nesreč ni manjkalo. In ako jo danes spomnimo preteklosti ter ji pokličemo v spomin težke ure ona se jih s sladkostjo spominja, ker vživa v svojih sinovih in hčerah, vnukih in vnukinjah plačilo, zadoščenje in prepričanje, da je izpolnila najslajšo dolžnost prave matere.
Najtežji udarec je zadel blago ženo, ko je 1. 1921. umrl njen dobri soprog, nad vse skrbni oče svojih otrok. Najgroznejše je delovala na ubogo mater nesreča najstarejšega sina Franja m nepotolažen ji ostane prvi udarec usode, ki je iz strnjenih vrst obitelji ugrabila nadebudnega sina Tončka, nežnega, čednega in povsod čislanega mladeniča, ki je narodnim krogom na Vrhniki, kjer se je udejstvoval, še danes v najlepšem spominu.
Ne gre drugače, ob takem lepem in veselem jubileju se moramo spomniti tudi žalostne preteklosti, ki se izbrisati ne da. Blaga mati bo našla tolažbo v lepem krogu svojih dragih, ki jih je usoda ohranila, da veselo in hvaležno praznujejo njeno sedemdesetletnico. Mi se gospe Pirkmaje*-
Gasilci pri gašenju in razkopavanju Lenarčičevega hleva ter Reparjevega skednja.
To-le je ostanek Debevčevega
kvico s hišami ln se komaj zaveš, kakšna tuga vlada gori za senco lepega sadnega drevja.
Gorelo je po malem še vso noč
Besneči ognjeni element, ki je z grozno razdiralno silo uničil v Kamniku gospodarska poslopja enajstim posestnikom, se je zaradi nadčloveškega truda in požrtvovalnosti gasilcev iz domače vasi, Preserij, Podpeči, Vnanjih Goric, Brega, Borovnice, Verda in slednjič prav posebno iz Ljubljane naposled okrog pol 3. umiril in so ognjeni zublji udarjali le še redko iz požganih skednjev, hlevov, kozolcev in svinjakov. Ogenj pa se je le potuhnil in obsotojala je trajna nevarnost, da se požar ponovno razbesni. Med tra-movjem se je pobliskavalo venomer, in iz po večini požganih kupcev sena je zdaj pa zdaj puhnil smrdeč dim. Domači in deloma preserski gasilci so imeli opravka tu-
kozolca in žltkovega skednja.
kih posledic, ki jih je povzročil strahoviti požar, ki bi skoro uničil vso vas. Na straži so ostali tudi orožniki iz Podpeči pod vodstvom komandirja g. Franceta Nova-' čana, ki so ugotovili
fnteresantne podrobnosti
glede nastanka požara. Kakor smo že poročali, je izbruhnil ogenj okrog 1.15 pop. in sicer v skednju posestnika Franceta Žitka p. d. šihtarja na jugozapadnem koncu vasi. Malo poprej sta bila v kuhinji posestnika Josipa Debevca 4-letni rejen-ček Ivan Brezec ter 2 in polletni Debev-čev Jožek. Otroka sta kobacala okrog štedilnika, nakar je eden izmed njiju ugledal tam škatljico vžigalic. V otroški pameti sta se takoj sporazumela, vzela vži-; galice, ne da bi ju kdo videl, in se skrila v Zitkov skedenj. Od tam se je kratko nato nenadoma pokadilo in naslednji trenutek je že udaril plamen na dan. Prvi
3	=
ljudje
V vasi, kjer je tekom 40 let — osemnajstih
gorelo
Kamnik pri Presarjah, 23. avgusta.
Tudi danes pripeka na na hribčku čepeči Kamnik, tam pod hrbtiščem Krima, toplo poletno solnce. Popotnik, ki hodiš spodaj po dolini černivnik ali hitiš v vlaku mimo, se radostno ozreš v breg s cer-
di še pozno zvečer in skoro vso noč. Vodne curke so morali usmerjati zdaj v to zdaj zopet v ono pogorišče, kjer se je skušal plamen ponovno razvneti. Razpoloženje ljudi na vasi je bilo skrajno obupno, kajti šele pozneje so se prav zavedali tež-
Sedemdesetletnica gospe Marije Pirkmajerjeve
leve danes spominjamo, da opozorimo na to vzorno ženo in mater, ki naj služi za zgled slovenskim materam, njej pa, zvesti naši naročnici, prisrčno kličemo:
Naj obžareva jesensko solnce Vaš dom ter blagoslavlja Vas in vaš vzorni rod. Naj Vam bo lepo še dolgo dobo let v krogu Vaših, ki ste jim dali življenje, in ki Vam
hvaležno vračajo ljubezen!
-----1
Kamniško kopališče se končno bliža dograditvi
Kamnik, 23. avgusta.
O kopališču, ki ga gradi kamniška mest« na občina ob Nevljici, se je v časopisju že mnogo pisalo, mnenja so bila prav de* Ijena, mestoma tudi nasprotujoča. Največ pomislekov je nastalo pred kratkim, ko je Nevljica zelo narasla in prinesla v strugo mnogo gramoza. Več vesti je bilo preura* njenih in zato na kratko poročamo o do* sedanji gradbi.
Kopališče je ob Nevljici, ki je zelo top* la in za kopanje prav primerna. Glavni del bazena leži po dolžini nekako od juga pro* ti severu. Prvotna struga Nevljice se je raz* širila za ca 8 metrov, tako, da je sedaj ši* rina bazena 17 m, dolžina 70 m, možnost plavanja je pa v strugi do ca 200 m. Glo* bina vode bo padala od 2.50 m do 0.90 m.
Bazen je zgrajen v strugi, desna stena je betonska, leva pa lesena. Bazen leži v strugi zaradi tega, ker je imela občina ve* like težkoče pri nakupu sveta, kakor tudi zaradi denarnega vprašanja, kajti naprava bazena, ki bi bil ločen od struge, bi stala mnogo več. Pri takem bazenu je potreba vse betonirati, tudi dno, da bi voda ne uhajala. Ta projekt je bil torej neizvedljiv.
Pomisleki zaradi zasipanja gramoza, ki ga je pri poslednji veliki vodi prinesla Nevljica, so zelo preuranjeni, prvič, ker je bila to izredno velika voda, akoravno bi pri prav tako veliki vodi gramoz ne za* ostajal v strugi, če bi bila že očiščena. Ob zatvornicah, ki jih pravkar grade, je bilo do 1 m na visoko nagromadenega skalov* ja in je popolnoma razumljivo, da voda ni imela primerne hitrosti ter je puščala gramoz v strugi. V splošnem pa Nevljica ne nosi velike količine gramoza.
V nekem listu smo čitali, da naj bi se sedaj napravil separatni bazen. To ni iz* peljivo iz več ozirov. V nadomestilo glad* kih betonskih tal, ki bi jih imeli pri sepa* ratnem bazenu, imamo na razpolago, ka* kor smo že navedli, ca 200 m dolgo plaval* no progo in se že sedaj misli na nabavo čolničkov, tako, da se bo tudi veslaški šport oživel.
Po prvotnih poročilih bi moralo biti ko* pališče dograjeno vsaj do srede avgusta. Zaradi skrajno slabega vremena, pozno do* šlih načrtov itd., se je dograditev zavlekla tako, da se z delom kabin ni niti pričelo. Kakor smo pa že poročali, je sklep občine, da se do jeseni vse dogradi. Zaenkrat je
Danes proslavlja v ožjem obiteljskem krogu svojo sedemdesetletnico ga. Marija Pirkmajer, vdova po bivšem nadučitelju v Framu pri Mariboru. V ljubeznivi vili »Štefica« ob bistri Savinji v Laškem so se zbrali sinovi in hčere ter njih obitelji pri svoji dobri mamici, ki je vzor materinske ljubezni in požrtvovalnosti, delavnosti in vztrajnosti ter vseh pravih kreposti slovenske matere. Čvrsta in vedra obhaja svoj jubilej ter se naslaja ob spominu na preteklost, ki je bila posvečena vsa obitelji, predvsem deci in možu, dalje šoli in vzgojf kmečkih deklet, katerim je bila kot učiteljica ročnih del v Framu skoro 30 let zvesta svetovalka in kažipot k napredku in dobremu gospodinjstvu.
Rodila se je 1. avgusta 1. 1860. v Laškem kot najstarejša hči davčnega upravitelja Antona Kukoviča. Leta 1883. se je poročila s takratnim učiteljem Franjom Pirkmaier-jem, ki je nekaj let pozneje zavzel mesto nadučitelia v Framu pri Mariboru. Tu je živela gospa Pirkmaierjeva ter se posvetila z vso ljubeznijo ureditvi doma in skrbni odgoji svojih otrok, ki so se vrstili v blagoslovljenem in srečnem zakonu. Odgoiila je 9 otrok. Ob strani svojega skrbnega soproga je žrtvovala dneve in noči, da ni bilo pomanjkanja v hiši in da je bila omogočena izobrazba otrok, ki so po redu zapuščali dom ter se posvetili študijam na višjih šolah.
postavljeno nekaj zasilnih kabin, ki prav dobro služijo svojemu namenu.
S kopališčem bo Kamnik kot tujsko* prometno mesto mnogo pridobil in je pri* čakovati v prihodnjem letu mnogo poseta iz Ljubljane in drugod. V prihodnji dobi se misli postaviti tudi godbeni paviljon.
Načrte za projekt je izvršil Higijenski zavod v Ljubljani. Meščanska korporacija v Kamniku je pa uvidela nujno potrebo po kopališču in na svojem občnem zboru skle* nila, da se da ves les brezplačno na raz* polago. Za vso zgradbo se bo porabilo ca 150 kub. m lesa. Korporacija je doba* vila deloma že ves les razven plošč za jez, ki so se nabavile drugje. — Vsa dela je prevzelo domače podjetje Franc Homar.
vpliva in ugleda je mladi ravnatelj L. Vsi priznavajo njegovo nadarjenost za trgovino kakor tudi družabnost. Prištevajo ga tistim, ki obvladajo življenje. Zavedno se varuje vseh tvarin, ki bi utegnile škodovati njegovi življenski sili. Taka tvarina v kavi je kofein, ki razdražuje.
»Najpotrebnejši so nam zdravi živci. Da jih varujem, pijem kofeina prosto kavo Hag. Vse dobre lastnosti so ohranjene v tej naj-izbornejši zrnati kavi, odvzete so ji samo neprijetne. Tako je torej kava Hag v pravem pomenu besede dobrotnica in izboljše-valka življenja.«
Privoščite sebi in svoji družini odslej kavo Hag, doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s koloni jalnim blagom! Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag.
Mož uspeha
Premijera! Danes ob 3., 5., 7. in ». uri. Premijera!
Jflast/ecmno
opremljena nem a fi a
opereta
ara ne
plahi t S
Sijajni prizori smeha in zabave!! v glavnih vlogah: DINA GRALLA, HARRY HALM, PAUL MORGAN. Petje! — Šlagerji! — Dobra godba!
Elitni Kino Matica
Predprodaja vstopnic v nedeljo od 11. do y2 1.
Telefon 2124.

sta opazili ogenj ter baš tedaj ven se Kobacajoča otroka Pavla Smole ter Tereza žitko, ki sta hkrati za vpili: Gori, gori! Istočasno je zapazil dim in plamen tudi 21-letni Petričev hlapec Jakob Šelenbur-ger, ki je pričel tudi vpiti. V vasi je mahoma nastala
silovita panika.
Pihal je veter in požar se je v nekaj trenutkih silno razbesnel. V zrak so udarjali mogočni ognjeni zublji, ki so se grozeče raztezali na sosednje Peršinovo gospodarsko poslopje. Naenkrat je bilo v ognju tudi to, dočim so goreči šopi mrve plesali po zraku in se v kratkem prisu-kali še na Debevčev kozolec. Na vasi je nastalo strahovito vpitje in beganje. Ljudje so hiteli na kup in se spet razbežali, hiteč do svojih hiš. Hiteli so močit rjuhe, ki so jih hitro pogrnili po deloma slamnatih strehah, meneč, da tako preprečijo razširjenje požara, ženske so v naglici pograbile škafe in druge posode ter skočiv-ši do vodnjakov a kapnico pričele polivati tramovje Žitkovega skednja, Debevče-vega kozolca in Peršinovega gospodarskega poslopja. Zopet druge so begale sem in tja, da rešijo, kar se rešiti da. Ljudje so odnašali iz hiš obleko in druge vrednosti, ki so jih zlagali na kupe za vasjo. V naglici so odpirali hleve ter izganjali živino na polje. Največji križ je bil s prašiči, ki so silili v ogenj. Hlapec Jakob Šelenburger je zdrvel v Žitkov hlev, odprl svinjak ter komaj in s silo pognal prašiče na prosto. Komaj pa je zopet prestopil prag in bil zunaj, že se je udrlo tramovje. Manjkalo je le za las, da je ušel strašni smrti v plamenih. Peršinovi so pohiteli po 75-letnega mrtvoudnega starega očeta Matevža Peršina, ki leži že 5 let v postelji in ga zanesli na varno. Ogenj je medtem divjal dalje. Od gorečih poslopij je puhtela silovita vročina in se je bilo ljudem s škafi vode le težko približati poslopjem v toliko, da je voda sploh imela kak učinek. Tedaj pa so že nastopili domači gasilci. Podnačelnik Jakob Repar je sam pripeljal brizgalno iz Gasilnega doma na prostor k Žitku. Vendar pa ena sama brizgalna ni zadostovala. Ne dovolj močni curek je požar še bolj razvnemal. Tedaj so že zatrepetali v zraku žalostni glasovi. V zvonikih cerkvic pri sv. Jožefu, pri sv. Ani, na žalostni gori, v Kamniku samem ter drugod je jelo biti plat zvona. Zatulile so tudi sirene dolinskih žag. Takrat so že tudi prihiteli na pomoč gasilci iz Preserij, nato iz Podpeči, Borovnice, Vnanjih Goric ter od drugod. Toda predno so mogle stopiti v akcijo vse številne briz-galne, so ogorki, frčeči v zraku, zanetili že tudi požar sredi vasi. Vnel se je skedenj in hlev Alberta Petriča, zatem je bil naenkrat v ognju tudi kozolec, zabasan z mrvo Franceta Lenarčiča, nato pa je prešel ogenj še na skedenj Jakoba Reparja in na gospodarsko poslopje Ivane Merku-nove, a je stanovitno ogrožal tudi vse zidane hiše. Zaradi višinske lege vasi so strašni požar lahko opazovali z velikega dela Barja in tja gori do polhovgrajskib hribov. Gasilcem, ki so delali z brezpri-merno požrtvovalnostjo, je pretila nevarnost. da zmanjka v kraških vodnjakih kapnica. Baš še o pravem času pa so prispeli teiefonično obveščeni ljubljanski gasilci z motorno brizgalno in agregatom. Ti so pod vodstvom podnačelnika g. Frana Mežeka nemudoma speljali iz vode v Podkamniku nad 1 km dolge cevi. Pričela sta delati motorka in agregat, nakar je bil tudi vzpostavljen red in se je pričelo z smotrenim gašenjem. Posrečilo se je obvarovati pred požarom vse hiše, tako da je ogenj uničil le gospodarska poslopja in je bila vsaj ljudem ohranjena streha. Izredno so se odlikovali pri gašenju in reševanju poleg vseh gasilcev in požrtvovalnih žensk tudi mladi dijaki Uroš Zupančič, Fran Verbič ' ter Jože Petrič, ki se je pri gašenju celo precej osmodil, zelo požrtvovalno pa se je vedel pri reševanju tudi trgovski potnik Iv. Fefer. Po trudapolnem nad dveurnem gašenju se je ogenj polegel in ljudje, še vedno vsi zbegani in prestrašeni, so se za silo pomirili. Zdaj šele se je videlo,
kako silno je (fivjal požar.
Unicenh je bila osem posestnikom skoro vsa letina. Zgorela jim je vsa krma za' živino. Uničenega pa je tudi zelo veliko dragega poljedelskega orodja in strojev Ljudje so tembolj prizadeti, če pomislimo, da so baš kamniški posestniki utrpeli veliko škodo tudi zaradi poplave, ki je bila pretekli teden zunaj na polju So to večinoma ljudje, ki imajo polje na Barju m je voda skoro popolnoma uničila krompir. buče, peso, trpela je ajda in sploh vsi pridelki. Samo škodo, ki jo je prizadejal petkov požar, so izračunali možje zvečer na okrog 400.000 Din.
Iz pripovedovanja enega najstarejših kamniških posestnikov, Janeza Debevca sledi, da je
Kamnik vas, ki je bila tekom časa najčešče žrtev požarov
Leta 1880. je bil tam največji požar. Ogenj je divjal z neznansko silo in uničil vso vas razen dveh poslopij. Dalje je bil
zeio velik požar 1. 1894., ko je pogorelo 28 gospodarstev. Med tem časom in do leta 1903. je bil spet večji požar, ko je postalo žrtev ognjenega elementa 6 poslopij, dočim je L 1903. zopet pogorelo enako 6 poslopij. L. 1912. so zgorela 4 poslopja, nato pa je gorelo še večkrat. Od 1. 1880. je bilo v vasi skupno 18 požarov.
Potrebna je nujna pomoč
Pogorelci v Kamniku, ki jih je usoda obiskala v tako strahotni obliki, so potrebni nujne pomoči, kajti domala vsi oškodovanci so bili zavarovani le za male zneske. Res je, da se zdi kraj danes še kakor v pravljici, saj vise zdaj z dreves pečena jabolka, a v resnici prevladuje tu-ga in žalost. Povsod tam kraljuje črna skrb, ki se je naselila v srca iz pogorišč ožganih in razdrtih poslopij. Obračajo se po pomoč na sočustvujočo javnost, ki naj jim pomaga, in na sv. Florjana, domačega njihovega patrona, ki naj jih v bodoče obrani takih nesreč ...
Z avtom na Mozirsko planino
Kdor je že hodil po strmi stezi na Mozirsko planino in se na tihem jezil nad koreninami in kamenjem, ki leži na potu, si pač nikoli ni upal misliti, da bo tudi po tej poti kdaj vozil avtomobil. Steza je vse skoz skrajno napeta, na nekaterih mestih tako, da celo pešcu zastane trudni korak. G. Stiger iz Celja pa je večkrat iz daljave gledal v višine Mozirske planine in ko ie tako sijajno absolviral svojo avtomobilsko vožnjo na visoko Urško goro, mu žilica kar ni dala miru, da ne bi poizkusil naskočiti tudi Mozirsko planino. Rečeno — storjeno!
V nedeljo smo se zbrali v negovi vili pri Celju in jo v zgodnjih jutranjih urah rdku-rili proti Mozirju. Savinjska dolina je ie ležala v gosti megli, ko io je naš Tatra rezal po beli cesti. Voz je istega tipa, kakor oni, ki je bil na Urški gori, namreč na šestih kolesih s kolosalnimi pnevmatikami, in je pravkar prispel iz daljne Francije, kjer je paradiral po Parizu in se po francoskih ^kampanjah« udeleževal vojaških manevrov. Na cesti in po vasicah smo srečevali ljudi, ki so se odpravljali k jutranjemu opravilu in radovedni motrili naše čudno vozilo. Ko smo prišli v Mozirje, je bil trg še ves prazen in zaspan, saj je bilo še rano praznično jutro, - ko navadno radi. zgodaj vstajajo samo oni, ki po cerkvah iščejo duševnega miril. Takoj na sredi trga zavije na desno cesta, ki vodi na Mozirsko planino. Seveda pravega imena cesta sploh ne zasluži, saj takcj v začetku pokaže, da oni, ki se hoče po njej voziti mora pokazati vse spretnosti vozača. Brez posebnih težav smo jo rezali črez globoke jame po blatni cesti mimo vasi Brezje, do malega potočka, kjer levo zavije strma steza naravnost v hrib. Tatra je menda še zmiraj sanjaril o svojih promenadah po pariških boulevardih in francoskih poljanah in se je težko uživel v svojo novo vlogo. Ko pa je le videl, da ne razumemo >špasac, se je vdal v usodo in začel napenjati svoje sile ter se korajžno gnal v strmi hrib.
Pot je kar s kraja zelo strma, tako da srno se morali pošteno držati sedežev, da nismo zdrsnili navzdol. Breg noče pojenjati, a avto se vije med vitkimi smrekami navzgor po ostrih ovinkih. Kmalu smo iz gozda, ko se nam na levi zablišči prijazna cerkvica sv. Radegundei. Veselo nas pozdravlja pritrkavanje zvonov in pokanje to-pičev — ponosno plapola iz zvonika jugoslovenska trobojnica: imeli so lepo nedeljo, ali po kranjsko »žegnanjec. Pot zavije' strmo naprej mimo kmeta Juga do prijazne kapelice, nato na desno proti Kebru, ki je zadnji kmet pod planino. Lep ie od tod razgled. Jutranja megla se je začela *zdigo-vati in zlati solnčni pramelni so posijalf v bujno Savinjsko dolino. Kakor srebrn pas se vije Savinja mimo Nazarja, Mozirja, proti belemu Celju, obdana od galerije zelenih vrhov. Vidiš vse naše štajerske »gorske velikane«: Meni.no, Mrzlico, Gozdnik, Kozjak m druge. Prelep je ta svet pod nami. Vendar ni dovolj časa za razgledovanje. Po kratkem počitku j* korajžno mahnemo naprej. Pot je venomer enako strma. Do skrajnosti mora napeti Tatra svojih 24 konjskih sil, da premaga vse zapreke, ki se nam stavijo na pot. Neustrašno jo reže mimo hudournikov in drč — pot je na nekaterih mestih zelo ozka, le par centimetrov na levo — in horuk. najmanj 50 m neprostovoljne vožnje! — Vendar nimamo vzroka misliti na to. Stoična mirnost našega vozača nam je zadostni porok, da bomo srečno zlezli na vrh. Strmina prehaja v kulminacijo tik pod vrhom. Milo je zapel motor v vseh svojih akordih, krepko smo se oprijeli naših sedežev. Tudi ta poslednja zapreka je bila srečno za nami — in že so nas pozdravljale na zeleni tratici prijazne pastirske koče. Plaho so se stiskale ovce pod košate smreke, boječe so meketale, kakor da protestirajo proti motenju planinskega miru. Še majhen ovinek navzdol po sočni tratici, in tam iz smrečja se nam blesti bela streha nove Mozirske koče, kjer nas radovedno pogledavata oskrbnici. Bili sta sami in se sta posebno razveselili nas, ki smo bili to nedeijo njeni prvi in, kakor smo pozneje videli, tudi zadnji gostje.
Lepo v miru stoji Mozirska koča, obdana
od košatih smrek in skalnatih vrhov s krasnim razgledom po vsej Savinjski dolinL. Čudili smo se, da je tako slabo obiskana. Deloma |»o temu krivo, da v koči '-azven vina in kisle vode dobiš samo to, kar po navadi itak že vsak turist vzame s seboj. Kako smo se veselili čašice pravega planinskega mleka! A ker se naš »notranji >nini-ster; ni hotel zadovoljiti s kozjim mlekom, ki ga je imela oskrbnica na razpolago, (točim kaj drugega toplega ni bilo dobiti, smo razprostrli po zeleni tratici vse dobrote, ki smo jih imeli s seboj ter tako temeljito rešili naše ^notranje zadeve-r. Tatra pa je mežikal proti belemu Celju, kjer smo ga pred tremi urami prebudili iz sanj. Ponosen je bil in ponosni smo bili tudi mi. da smo v tako kratkem času premagali tolikanj strmo in naporno progo. Cas nam je na toplem planinskem solncu kmalu minil in prišla je ura ločitve. Pot navzdol je bila še nekaj bolj nevarna kakor navzgor. Vendar smo jo srečno premerili brez najmanjše nezgode. Po enourni vožnji smo se že ustavili v Mozirju, pri >Poštii. Radovedni so nas obkolili ljudje in ogledovali avto, pa kar niso mogli verjeti, da smo še pred eno uro bili tam gori visoko v planinskem kraljestvu. — K. —
Z avtomobilom v Št. Jurij Kumom
Zagorje, 23. avgusta.
Živimo v lovu za rekordi, ki pa, žal, niso vsi praktični in koristni. Med praktične rekorde spada gotovo naslednji, ki ga je bila deležna vasica Št. Jurij pod dolenjskim Triglavom — Kumom.
Šofer g. Slavko Novak iz Medije-Izlake je pripeljal iz Zagorja skozi šklendrovec dva potnika v Št. Jurij s Fordom, 4-cilin-derski tip 28, ki je za asfaltirane ceste, Avto je rabil od postaje Zagorje do št. Jurja 32 minut in porabil 2.75 kg benci na. Na avtomobilu je bilo tudi za okrog 65 kg prtljage. To je prvi primer, da je bil št. Jurij, ki leži 770 m visoko, obiskan od avtomobila. Vozna pot iz Zagorja skozi šklendrovec v št. Jurij je v zadnji polovici hudo strma in na nekaterih mestih komaj 1 meter široka. Domačini po te; poti ne vozijo tovorov.
Prihranite si Hvanje v zdravilišču!
Ako trpite na protinskih ln revmatičnih bolečinah, znakih arterijoakleroze (poapnenja žil), če se Vas polašča nespečnost, šumenje v ušesih in omotičnost, potem uporabite RADIOSCLERIN KUBO. Zdravniško priporočene, prosto prodajne, radio-dium vsebujoče R A DIOSCLEBIN TABLETE pospešujejo obtok krvi v žilah odvod-
nicah in utripalnicah, s čimer se odvrnejo vsi pojavi starosti in ostane delavna moč nezmanjšana. — Vsebina radija uradno ugotovljena. — Dobiva se v vseh lekarnah. Zaloga in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBECKUS«, Beograd, Zrinjskega 37. — Prospekte gratis in franko. 162
pod
Tujci v naši industriji
(Dopis iz delavskih vrst.)
V zadnjem času se je ponovno pričelo obravnavati vprašanje nameščanja tujcev po naših tovarnah. O tem, za nas bolestnem vprašanju se je že mnogo pisalo in se bo še pisalo, vendar ostaja vse pri starem in imamo še vedno skoro v vsakem industrijskem podjetju na boljših mestih tujce. Imamo pa dve vrsti nameščenih inozemcev. Prvo vrsto tvorijo inozemci slovanskega porekla, ki so se pri has že udomačili in proti katerim nima in ne more imeti nihče ničesar, drugo vrsto pa tvorijo taki, ki kljub temu, da imajo dober zaslužek pri nas, dosledno neprijazno ali celo naravnost sovražno nastopajo proti našemu življu. Nemalokrat se pripeti, da nažene tak tujec, zlasti Nemec, našega delavca z ne ravno lepimi psovkami. Te nam sovražne tujce nameščajo navadno inozemski lastniki tovarn, ki hočejo za vsako ceno imeti na vodilnih mestih svoje zaupnike. Razumljivo je, da se ti tulci nameščenci zavedajo, da so favoriti in da jim je zato vse dovoljeno. Ni niaio primerov, aa so prisiljeni naši do-* mači delavci govoriti s takimi tujci v nemščini, četudi jo le za silo lomijo. Znan je primer, ko je zahteval nemški poslovodja. akademično naobražen človek, ki je nad 20 let pri nas, da mora vsakdo z njim govoriti le nemško. In narodno zaveden delavec, ki se je temu uprl, je bil postavljen na cesto
Pa nimamo samo v industriji nastavljenih takih naši državi in narodu sovražnih tujcev, veliko jih je tudi v drugih gospodarskih podjetjih, predvsem na tujih vele-posestvih. Tam šele gospodarijo ti tujci po svoje in gorje onemu, ki se jim zameri. Z redkimi izjemami njihovi gospodarji, ki naš narod in državo mrzijo, v polni meri odobravajo nastopanje svojih oskrbnikov Neki veleposestnik, nemško-avstrijski državljan, je ob prevratu vpeljal v svoje uradovanje dvojezičnost. Naročil je tudi dvojezične tiskovine. Nedavno pa je vse to preklical ter naročil, da se mora ura-dovati vse nemško, knjigovodstvo vpeljati zopet nemško in celo tiskovine morajo biti samo nemške.
Kako se počutijo naši nastavljen« pri takem gospodarju, si moremo misliti večkrat se dogodi, da se tak mogočnež spozabi in vpričo naših nastavljencev udriha po državi in po njenih vodilnih možeh; naši nastavljene! morajo to molče poslusati m gorje mu, ki bi si drznil črh-mti le besedico.
Tem neznosnim razmeram bo vsekakor treba posvetiti več pažnje. Nastavljene! se morajo dobro zaščititi, da bodo smeli spregovoriti. Tudi v teh podjetjih bi se morala vršiti stroga kontrola o duhu ki vlada v njih. Treba bo obračunati z mogotci, ki jim je naš denar dober, pa sovražijo vse, kar je našega.
Tujec, ki vživa sadove dela našega delavca m kmeta, bi moral spoštovati in visoko ceniti državo, ki ga redi. če tega ne
ah ne more> naj gre, kamor ga srce vleče, njegovo podjetje ali posestvo pa naj pride v domače, narodne roke. Tako delajo povsod, kjer se hočejo iznebiti narodnih nasprotnikov.,	k_s
Borovško pismo
„ ... Kranjska gora, 23. avgusta.
Marsikdo je z vso resnostjo prerokoval da se bo borovško letovišče zaradi neprestanega dežja v kratkem času popolnoma lapraMHlo. Tudi Borovce same je že navdajal strah, ker so jih zapustili najboljši vremenski preroki in jih je nazadnje pustil na cedilu oni preslavni Vitranec, ki ga Borovci smatrajo v resnici za boga vseh vremen. A prerokovanje se ni prav nič uresničilo; tujci so sicer odhajali, a prihajali so dirugii, tako, da je letovišče vedno polno Seveda je bilo radi dežja dolgočasno, a iznajdljiv človek si najde ob vsaka prHiki svojo zabavo. A tudi v dežju imajo planine svojo poezijo, če druge ne, pa bučanje in vračanje voda, Iovečih se po silnih strminah m bobneči h v velikih slapih v dolino. Ali pa sveži sneg. ki se je bogato usrpal po najvišjih vrhuncih in je človek pričakoval, da vsak hip prične mesti tudi po dolini Zadnja dva dneva sta se pa vendarle zdržala in mnenje je, da bo saj zdaj lepo. če ne bo jutri dež.
Blejski zgled mika tudi KranjBko goro. Pričelo se je razmišliati o tem, ali ne W kazalo, če bi tudi Kranjska gora pričela
asfaltirati svojo cesto, ki je bila svoj čas gladka kakor led, a jo je v zadnjih časih avtomobilski promet močno razdrapal, da potrebuje nujnih popravil, dasi se ljudje na vso moč trudijo, da bi jo ohranili na prejšnja višini. Asfaltiranje je sicer dobra in pametna ideja; toda vprašanje je, če se bo dala in kdaj se bo mogla realizirati. Asfaltirati samo košček ceste, to je, skozi vas samo, bi bilo neumestno in skoro brezpomembno; asfaltiranje bi se moralo raztegniti nft vso obširno občino; od Podkorena pa daleč doli do Podkuž. Ta proga je pa precej dolga in ne verjamemo, da bi bila borovška finančna moč tako velika, da bi jo amogla. A vsekakor je že ideja sama znamenje, da je Kranjski gori veliko do tega, da se končno vendarle zmodernizira.
Pred leti se je bilo načelo vprašanje toli potrebne koče v Krnici. Za zgraditev se je zavzela v avezi z lovskim društvom podružnica SPD, ki ie vz^la v loke vso akcijo. Vsa stivar je bila zamišljena kot delniško društvo po zgledu nekdanjega Doma na Vršiču; odbran je bil že prostor, ki ga je podružnici podaril njen predsednik. A kljub temu da bi bilo podjetje resnično rentabilno, se zadeva ni mogla spraviti z mesta in je menda zdaj na mrtvi točki. Del-nise se ne norejo spraviti med svet. v naši jarvnosti ni razumevanja za to obče-koristno stvar. Sicer je vloženega že nekaj denarja, a veliko, veliko premalo, podružnica pa ni tako bogata, da bi mogla graditi kočo na lastno pest. Kakor se vidi, bo Krnica še dolgo životarila v oni divji zapu-ščenosti, ki jo pozna že tisočletja, kljub vsem prizadevam iD kljub naporu domačinov, ki bi širšemu svetu radi pokazali svojo največjo atrakcijo.
Projektirana naprava modernega vodovoda in iapeljava prepotrebne kanalizacije sta se odložila za poznejši čas, ker ima občina druga nujnejša dela in menda tudi nima zadosti sredstev, da bi v redu izvršila ta dva projekta. Vprašanje nove elektrarne v Martuljku se je potisnilo popolnoma v o/adie ker /a ooletni •"■•>« za: dostuje sedanjain se ni bat.i, da bi Pišenci zmanjkalo vode. Kaj takega se more zgoditi le v zimskem času in tedaj pride vprašanje nove elektrarne spet na dnevni red v temnih izbah za pečjo.
Deževje ln sneg zadnjih dni pač nista imela te posledice, da b' «e že r>rik->vovila jesen. A vendar so postale noči občutno hladne in vse kaže. da se jadrno bli/an-.o koncu sezone, ki je bila ena izmed najlepših sezon, ki jih je Kranjska gora do sedaj doživela. Bilanca bo pri prebivalstvu interesantna in po vseh znamenjih sodeč, naravnost sijajna, dasi ni mogla zadovoljiti tujcev. A krivo pač ni prebivalstvo, ki je prav letos pokazalo svojo dresiranost ln prožnost v zadevah tujskega prometa.
V.
Primorske novice
Pred tremi leti je ugotovila tržaška pri<= staniška komisija glede transportov to*le senzacijo: vagon'blaga iz Hamburga na 1}S» naj rabi 48 ur, iz Trsta na Dunaj pa % do 102 uri. Dunaj je bližje Trstu za 500 km-Iz Hamburga v Prago prispe blago v 52 urah, iz Trsta v Prago pa v 144 do 108 urah. Izpremenilo se ni doslej v tem pogledu prav nič, tačas pa je Hamburg navezal nase skoro že ves srednjeevropski promet.
Elektrifikacija proge Trst*l'ostojna je bila napovedana predlanskim. Sledil je enoletni molk. Pred letom dni je revija »L' Elettrotecnica« poročala, da se izvrši skoro elektrifikacija na progah TrstsPo* stojna, Trst*Opčine, Bivio»Tržič«Červinjan in Tržič*Gorica. Sedaj pa se raznaša po Trstu vest, da je prometno ministrstvo opustilo misel elektrifikacije ob vzhodni meji.
Vzorčnih sejmov na Reki je bilo pet. Na lanskem sejmu v avgustu je bila zastopana industrija iz vseh italijanskih provinc. Fa? šistični tisk je naglašal, da hoče italijanska politika uveljaviti srečno pozicijo, katero ima Reka med Evropo in morjem. Letos je vzorčni sejem na Reki odpadel, ker so se italijanski industrijalci lansko leto prepri* čali, da se ta obmejni sejem ne izplača. Za izgovor pa služi Italijanom dobro usta« novitev »svobodne cone«.
Rabeljski rudnik ima v najemu angleška družba »The Central European Mineš Li» mited, London« za dobo 30 let. Ravnatelj in glavni uradniki so Angleži. Delavcev je okoli 950, med njimi kakih 200 Bovčanov. Rudniška uprava je pričela odpuščati de: lavce, češ, da je cena rudi padla več kot za polovico in da bo treba obrat omejiti. De« lavec zasluži na dan po 16 lir, z i ženo dobi 2 liri doklade. Delo z vrtalnimi stroji se plača po 2 liri od metra. Na dan naredi delavec 20 metrov. Rabeljski trg leži 892 m visoko. Rudnik se razteza prav pod trgom in sega pod jezero. Navpični rovi tečejo do velikih globin, celo do 750 metrov.
Iz izseljeniških krogov v Argentini poro« čajo: Slabo je posebno za tistega, ki nima nobenega poklica ter mora delati kot te* žak, ki zvečer ne čuti več ne rok ne hrbta.
V	delo jemljejo le krepke ljudi, slabotnim pa povedo,kar v obraz, da za nje ni dela.
V	slovensk'i naselbini La Paternel je devet gostiln, kjer je vedno polno ljudi, ki iščejo delo. Nekateri gostilničarji silijo brezposeln nega delavca, da je in pije »na upanje«, ko dobi delo, pa mora plačevati in dolg ni ni* koli plačan pri oderuškem gostilničarju. Nekateri silno varčujejo, toda če si hočeš prištediti v pol letu dva tisoč lir. moraš stradati. Zdrava dekleta se navadno dobro zaposlijo in dobijo 350 do 400 lir mesečno poleg hrane in stanovanja. Delati pa treba čvrsto.
^a. Razza, predsednik zveze fašističnih poljedelskih sindikatov, je predložil vlad« nemu načelniku poročilo o kmečkih razme« rah v državi. V JuL Krajini jedo kmetje kruh iz mešane moke, meso pride na kmeč> ko mizo samo ob praznikih. Prihrankov imajo malo ali nič, cesto je pri kmetu več dolgov kot prihrankov. Jetika je razširjena 30 vseh pokrajinah, tudi malarije je precej. Nezadostna je prehrana zlasti v Istri. Ljudje se izseljujejo z vseh strani zaradi prisiljene opustitve mnogih zemljišč m zmanjšanja pridelkov, kar je posledica vojne. V litri je precej nerodovitne zem«
lje, zaposlitve v industriji pa ni. Zato je posebno istrsko izseljevanje zelo močno. Razza poroča, da dandanašnji po kmečkih hišah malo čitajo. Otroci posečajo šolo redno.
Po novih itaIijansko*poljskih konvenci* jah upajo v Trstu na dobre trgovske zveze s poljsko državo. Leta 1928. je bifo med Trstom in Poljsko prometa 1,829.706 kvin* talov, lani pa komaj 600.000. Trstu konku* rirata glede Poljske f' vnburg in Galac in poljsko pristanišče . yiua se rapidno raz* vijav »T : « misli, da bo mogoč zlasti velik dovoz živine iz Poljske in da se bo radi tega znatno znižala cena uvozni živini na drugih tržiščih, pred vsem v Jugoslaviji.
Po inicijativi poljskega poslanika v Rimu priredi poljski slikar V. Husarski v Benet* kah razstavo grafične in dekorativne umct* nosti. Otvorjena bo v kratkem.
Ekskurzija banjaluške kmetijske šole
Novo mesto, 23. avgusta.
Davi je prispelo iz Banjaluke na tukaj* šnjo kmetijsko šolo 31 uniformiranih gojencev II. letnika banjaluške kmetijske šo* le pod vodstvom profesorja g. inž. Janko* viča in strokovnega učitelja g. Kuliša. Go* jenci so bili sami mladi kmetski fantje za* gorelih obrazov iz Bosne in deloma iz Hrvatske ter vseh treh veroizpovedi. Na Grmu je mladeniče ljubeznjivo sprejel inž. Absec, ki jim je tudi razkazal vse za vodo* ve objekte in ureditev šolskih posestev. Posebno pozornost so zbudili pri gojencih moderno urejeni nanovo zidani živinski hlevi, ki so prvi te vrste v državi. Mladi gostje so bili prav dobro razpoloženi, če* prav jih je utrudila dolgotrajna vožnja v hudi vročini.
Na kmetijski šoli so goste dobro pogo* stili ter jim opoldne priredili obed. Popol* dne ob 6. so se gojenci pod vodstvom pro* fesorja Jankoviča odpeljali v Ljubljano, kjer si bodo ogledali gospodinjsko šolo. Združene mlekarne, mestno elektrarno ter druge zanimivosti. Nato posetijo kmetij* sko šolo v Št. Jurju ob južni železnici, vi* narsko in sadjarsko šolo v Mariboru ter končno Rogaško Slatino, odkoder se vrne* jo nazaj v Banjaluko.
POSEZIJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
Jugoslovenski Gastein
od 1. septembra do 30. septembra 11580 14dnevna penzija s kopelmi Din 560.—.
Dopisi
ŠT. VID nad LJUBLJANO, ftjverjenik
Vodnikove družbe prosi vse one, ki še ni* •so plačali članarine za leto 1930... da jo go* .tovs) poravnajo d° k septembra. 14 lanskih članov še ni plačalo članarine.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Vpisova* nje v meščansko šolo v L, II, in III. razred bo še 30. in 31. t. m. od 9. do 12. V I. raz-red se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred, odnosno 4. šolsko leto na osnovni šoli. Ponavljalni izpiti bodo v četrtek 28. avgusta od 8. dalje. Otvo* ritvena šolska sveta maša bo 6. septembra ob 8. V prihodnjem šolskem letu se otvori za deklice tudi gospodinjska šola.
BLED. Najlepši solnčni dan si je naše Olepševalno društvo »Zarja« izbralo v nedeljo 17. t. m. popoldne za otvoritev raz-gledališča na Kukovnici. Že v soboto popoldne so razpodili močni vetrovi deževne oblake in zvečer ie zažarela Kukovnica v bajni rdeči luči. Znano ie, da jezersko kotlino obdajajo nizki hribi, o katerih že Pre-šern poje, da »griček se za gričem skrije«. Najvišji je Kvhovnica (IS5 m nad cesto). Z nje je najlepši razgled na jezero in čez grad. Stražo in Osoinico še dalje proti Radovljici in Kranju. Olepševalno društvo si je stavilo nalogo, napraviti to razgledišče dostopno. Imelo pa je velike skrbi za denarna sredstva. Občina je z izdatno vsoto priskočila na pomoč, posestnik g. Franc Švegel ie dovolil napraviti 1 m široko pot skozi gozd, razne lesne firme so preskrbele mize, klopi in potrebni les brezplačno. Za izpeljavo poti in ureditev razgledišča sta se najbolj trudila gg. Krainer in Olivotti. Vsem najlepša hvaia! Tako ie bilo ob najlepšem bremenu v nedeljo razgledišče odprto. Cele procesije letoviščarjev, tujcev in domačinov, so romale gor, da si ogledajo ta kraj, uživajo krasno prirodo in pokusiio prešička, ki se je pekel na ražniu. Tudi za druge telesne dobrote je dobro preskrbel hotelir Majer. Izletnike je razveseljevala tudi harmonika, gasilska godba z Mlikeg* pa je svirala vesele koračnice.
BOHINJSKA BISTRICA. Letni javni nastop Sokolskega društva v Bohinjski Bistrici bo na lastnem telovadišču v nedeljo 7-septembra t. L Vabijo se osobito vsa gorenjska društva, da se nastopa v čim večjem številu udeleže. Železniške zveze so ugodne. Udeleženci, ki bodo uporabili izletniški vlak, bodo imeli polovično vožnjo; dopoldne lahko napravijo izlete po Bohinju, popoldne pa vsi k nastopu.
ŠMARJE PRI JELŠAH. V petek 12. t. m je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo s. Turkovi in br. Rozmanu, ki se poročita v nedeljo na Brezjah, animiran družabni ve* čer. Agilnemu sokolskemu delavcu, pro* svetarju, se je izrazila odkrita simpatija v neštetih zdravicah. Želimo njegovi bodoči družici in njemu obilo sreče!
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 31. t. m. ob 3 v Društvenem domu ob vsakem vremenu veliko tombolo. Glavni dobitki so zlata ura, vreča najfinejše moke, ženska in mo^ ška obleka, odeja, sladkor in še nad 300 lepih dobitkov, ki bodo pred tombolo javno na ogled. Po tomboli bo v Društvc= nem domu ljudska veselica s plesom. K obilni udeležbi vabljeni vsi od blizu in od daleč.

Banovinska trtnica in drevesnica v Leskovcu pri Krškem
Leskovec, 23. avgusta.
Ker je pomanjkanje trsnih sadik v zadnji perijodi postalo vedno bolj občutljivo in sta dosedaj obstoječi trsnici v Kostanjevici . (krški srez) in Arnovem selu (brežiški srez) komaj zadostovali za podsajenje obstoječih vinogradov, se je pokazala potreba, da se ustanovi večjo trsnico, ki bi za-mogla nuditi za obnovitev vinogradov tolikanj potrebnih sadik.
V to svrho je že bivši oblastni odbor najel primeren objekt na nadarbinskem posestvu v Leskovcu pri Krškem v izmeri 7 x/2 ha, kjer se je že lansko spomlad nasadil prvi del matičnjaka in sicer z 3084 kom. »Riparije portalis«, od katere se že letos pričakuje najmanj 30.000 prvovrstnih ame-rikanskih ključev.
Pod strokovnjaškim vodstvom sres. ekonoma g. Gabrijela Ambroža se je letošnjo spomlad nasad matičnjaka znatno razširil in sicer z 753 kom. Riparie Portalis, 783 kom. Rupestria Gothe št. 9, 783 kom. Ri-parija rupestris 101/14, 261 kom. Solonis riparija 1616 ter 2082 kom. Berlanderie rip. Korber 5 BB in 1903 kom. Berlanderie rip. Teleki 8 B; skupno torej 6565 trsov, z drugimi vred pa 9679 trsov. Za prihodnje leto preostane za nasad še približno 1 ha tako, da bo obsegal 14 tisoč trsov — od katerih se bo letno proizvedlo približno 500.000 trsnih sadik.
Za preizkus trsnih vrst in dobavo cepi-čev se je letošnjo spomlad nasadil tudi sor-timentski vinograd, ki bo za tukajšnje in »koliške vinogradnike največje važnosti. V
čistem nasadu so zastopane naslednje vrste, ki zanimajo naše vinogradnike: Kavščina, beli burgundec, laški rizling, kraljevina, dišeči traminec, renski rizling, rani rdeči veltlinec, rumeni plavac, modra frankinja, šipon, zeleni silvanec, portugalka, rdeči burgundec, sovignon, Miiller Thurgau, Froh-lihov silvanec, bela žlahtnina, rdeča žlaht-nina, Biser iz Czabe, muškat hudbina, muškat Aleksandrin, Genuezec, zelena svilav-ka, muškat Otonel, muškat Hamburg, rdeči muškat, rdeči drensk, beli drensk, Smede-revka, muškatna žlahtnina, Bajrutska ur-ma, Nai vazi ja in Imperijal; skupno 5046 trsov. Tako je omogočeno, da bodo vinogradniki ravno v času, ko se bodo obnavljali in izboljšavah vinogradi, imeli izbrane vrste na razpolago. S tem se bo izboljšal pridelek in bodo odpadle tudi vse tožbe glede prodaje vina. Naštete vrste bodo dvignile vinogradništvo na visoko stopnjo in odstranile naravnost smešno nizke cene, pc katerih so danes vinogradniki prisiljeni cdoajati vina.
Pozabilo se ni tudi na prepotrebno drevesnico, ki bo mnogo pripomogla k poradigi sadjarstva v okraju. Letos je bilo že nad 3000 divjakov okuliranih z najboljšimi vrstami jablan, hrušek, črešenj in marelic. Postavila se je tudi lična baraka, ki bo služila za cepljenje in siljenje trt ter za pako-vanje trsov in sadnih drevesc.
Naj se izpolni upanje, da bo ta trtnica in drevesnica za povzdigo našega vinogradništva in sadjarstva doprinesla mnogo no risti.
Javni nastop Sokola Št. Jurij ob juž. žel.
Pristop članstva k prostim vajam. Od domačega društva je nastopilo 52 članov.
Trgovski dom v Ljubljani
Lani so sklenili ljubljanski trgovci zgraditi dom, ki naj bi bil središče njihovega trgovskega življenja. Iz vrst raznih trgovskih organizacij se je ustanovilo samostojno Društvo trgovski dom, ki je zbralo potreben kapital ter že lani v aprilu poverilo stavbeniku g. Miroslavu Zupanu zgradbo prvega slovenskega trgovskega doma v Ljubljani po načrtih arhitekta inž. Vladimira gubica, že v oktobru je bila stavba pod streho. Trgovski dom je s pročeljem obrnjen proti Gregorčičevi ulici ter je štirinadstropni palači priključena enonadstropna stavba, v kateri bo gremijalna šola. Palačo krasi med prvim in drugim nadstropjem krasen relief akade-mičnega kiparja Dolinarja. Slavnostna otvoritev trgovskega doma bo najbrž 15. septembra.
Nezgoda motociklista in kolesarke
Trzin, 22 avgusta.
Nedavno se je pripetila na naši cesti avtomobilska nesreča, snoči pa sta se po« nesrečila pri Trzinu motociklist in kole« sarka.
Ko je vozil večerni kamniški vlak proti Trzinu, so se z njim, na cesti, ki vodi vštric proge, skušali biciklisti, ki se vo» zijo vsak večer z dela domov. Vprizarjali so pravcate dirke. Prav tako je vozila proti Trzinu s kolesom neka ženska iz Čr« nuč, namenjena v Depalo vas. Kolesa pa očividno ni bila vajena, kajti vozila je vi« jugasto — se držala enkrat leve. enkrat desne strani ceste.
V obratni smeri je precej hitro, a popol« noma pravilno po desni privozil motocik« list, mehanik Franc Trampuž, stanujoč na Črnučah na svojem »AJS=u«. Vozil je v hi« trem tempu, kar je umevno, kajti cesta je tu popolnoma ravna, brez vsakega naj« manjšega ovinka.
Ker je bila cesta polna kolesarjev, ga ženska ni videla. V hipu, ko je vozil Tram« puž proti njej, je zavozila zopet na drugo stran Prestrašena je oblast nad kolesom popolnoma izgubila in karambol je bil tu. Sunek je bil močan, nesreča pa občutna Motociklist si je pri padcu zlomil ključni« co in nalomil rebro, občutne poškodbe pa je dobila tudi kolesarka.
Malo po nesreči je pripeljal mimo neki privatni avto, ki je oba ponesrečenca od« peljal do Črnuč. Tja je bil pozvan ljub« Ijanski rešilni avto, ki je odpeljal ponesre« čenko v ljubljansko splošno bolnico. K po« oesrečencu pa je bil pozvan zdravnik, ga
?bvezal in pustil doma v zdravniški oskr« bi. Motor in kolo, močno pokvarjeno, so pustili v Trzinu.
Nesreča se je pripetila zgolj po nesreč« nem naključju, mnogo pa so krivi tudi ko« lesarii ki drvijo vedno ob vozečem vlaku.
Vlomilci na delu
Metlika, 23. avgusta.
V petek ob 1. zjutraj so drzni vlomilci izvršili poizkus vloma v trgovino g. Ivana Malešiča ml.
Ko so meščani sladko spali, je ropot pri vhodu v trgovino prebudil g. Malešiča, ki ie takoj skočil k oknu. Razbijanje pri vra« tih se je medtem nadaljevalo, a ko je go« spod Malešič z žepno baterijo posvetil z okna, je naenkrat proti njemu eden vlo« milcev oddal strel, ki ga slučajno ni zadel, na kar je g. Malešič oddal proti vlomilcem nekaj strelov iz samokresa. Vlcmilci so nato pobegnili v smeri proti Sv. Roku brez sledu. V isti noči so bili prepodeni tudi iz hodnika trgovca g. Grabrijana.
Po opisu enega vlomilcev je ta isti, ki je bil osumljen vlomov v okolici Črnomlja.
G. Malešič trpi škodo od 300 Din povzro« čeno na vratih in oknih. Odnesti se jim p ni posrečilo ničesar.
Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega Člana7
Mož med municijo
Celje, 23. avgusta.
Maks Kovač, upokojeni artiljerijski teri-nični kapetan I., ki bo v ponedeljek praznoval 60-letnico, si je pridobil posebno .lepe zasluge kot strokovnjak v vseh vprašanjih municije. V svetovni vojni je v Ptuju vršil nalogo uničevanja italijanskih letalskih bomb in jih je na stotine razstrelil brez vsake nezgode. V maiu 1919 je odšel k celovškemu odredu za zbiranje vojnega materijala V Celovcu si je ob velikem naporu nakopal težko bolezen, a ko je čez poletje okreval, je bil premeščen v Srbijo.
V Nišu mu je bilo poverjeno urejevanje municije vojnega plena. Našel je 32 polno natrpanih municijskih skladišč, v katerih je bilo pomešario in zmetano vse križem, kakor se je pač materijal nabral po eksploziji, ki so jo bili na Gradskem polju pri Nišu povzročili Nemci pred umikom sami. V enem letu je kapetan Kovač, tvegajoč fian in dan svoje življenje, pregledal in sortiral municijo po pripadnosti k francoski. turški, avstrijski, nemški, bolgarski in srbski armadi, vse natančno po kalibrih in vrstah orožja. Zbral je tako nič manj kakor 120 vagonov municije, da je bila urejena kakor apoteka z napisi količine in kakovosti. Nerabno pa je vse uničiL
Nato je bil poslan v Skoplje, kjer je bilo štirikrat toliko najrazličnejšega streliva sije za pregled in kategorizlranje munidje kakor v Nišu, ln to kot predsednik koml-vojnega plena. Po velikem delu v Skoplju pa je uredil še municije v Kičevu, Krivi Palanki, Štiou. Hanriievu. Kumanovem in Gostivaru. Zares veliko in opasno delo, vendar pa nikoli ni bilo čuti o kaki eksploziji. V Aleksincu ie odstranil v mononolski upravi nemško mino, ki je več let ovirala restavriranje manipulacijskega poslopja ob železnici, ker se ni nihče upal v bližino. Strokovnjak Kovač jo je brez nadaljnjega izkopal, demontiral in na licu mesta zažgal. Poslednja megova naloga ie bila preselitev vse municije vojnega plena iz mestnega teritorija Skoplja v daljno okolico. Naloge še ni i7Polnil. ko ie bil 9. «"»nte:n-bra upokojen. Odtlej živi stalno v Celju.
Po rodu je kapetan Kovač iz staroznane narodne trgovske rodbine v Ložu. Na gimnazija v Ljubljani, kjer sta mu bila sošolca pisatelj Finžgar in kanonik dr. Opeka, je slovel kot izvrsten matematik. Zato se je tudi posvetil vojaškemu poklicu. Med vojno je bil eden onih redkih častnikov, ki je dosledno nastopal kot zaveden in odkrit narodnjak. Njegove tri hčerke se odlikujejo vsaka v svoji kulturni panogi: dr. med. Mila ima v zvezi z dunaiskim «etovno-znanim rontgenologom prof. Holzknechtom v Mariboru najnovejši rontgeoiski institut v Jugoslaviji, Erna je znana pionirka ritmične gimnastike, Vera pa se je kot Soko-Lica še pri vseh tekmah izkazala kot prvakinja. — čestitamo gospodu Kovaču in mu želimo še dolgo vrsto srečnih, zadovoljnih let. Zdravo!
Iz Semiča na Gače
Semič, 22. avgusta.
V nedeljo me je pot nanesla čez Mirno goro in od tam čez hrib na Gače in Pogo-relec. Tu so ravno Kočevarji iz bližnjih vasi Planine, črmošnjic itd. obhajali 600-letnico svoje naselitve. Za proslavo so postavili dve kameniti piramidi in sicer eno na Gačah, drugo pa v Pogorelcu za pričo poznim rodovom, kako so predniki tu živeli in trpeli dolgo dobo let. Borbo za kruh in vse druge težave je živo opisal pri od-
100-letne Briinskulle, ki jo vidimo na sliki pred piramido.
Kočevski hribi nudijo prekrasne izletne točke z obsežnim razgledom. Prebivalstvo je dobro in marljivo, posebno nadebudna je mladina, kateri se prav dobro pozna šolska vzgoja. Dobro bi bilo, če bi to mladino čimprej vzel Sokol pod svoje okrilje. V črmošnjicah sem govoril s fanti, ki bi prav radi telovadili, nimajo pa nikogar, ki bi jih vodil. Bilo bi umestno, če bi se za prvo v prihodnjem šolskem letu organizirala šolska deca v sokolskem naraščaju, kar bi bil najboljši temelj bodočega sokolskega društva.
Naš Sokol v Semiču priredi skupno z bližnjimi sokolskimi društvi 14. septembra javen nastop. Sokoli se že sedaj pripravljajo na to prireditev in prosili so tudi, da bi bili udeleženci deležni polovične vožnje. — A. S.
(Veli Ga 11557
Mornarjeva §a6ava
ttavSo(cclsicem telovadiscu v Siišei -o- (Vstop d (Dtn
kritju piramid župnik g. Samida s poudarkom, da so tudi Kočevarji v svobodni Jugoslaviji doživeli boljše čase.
Od vasi Gače in Pogorelec je samo Se nekaj razvalin. V razvalinah je tudi hifia najstarejše prebivalke tega kraja skoro
Zagorsko pismo
Zagorje, avgusta. Zadnje deževje je močno oviralo dela pri gradnji nove širokotirne proge iz postaje do rudniške separacije. Posebno se je to poznalo pri regulaciji Medije. Sedaj ko se je voda utekla, z mrzlično naglico grade oporni zid za novo strugo, po kateri že deloma teče na novo usmerjena Medija, ki se je morala umakniti, da je napravila prostor za široki tir. Kar čez noč je zrastlo ob separaciji leseno ogrodje za novi betonski bunker za separacijo, na zahodni strani pa kopljejo v ilovnati teren temelje za nakladalno rampo z bunkerjem in va-gonsko tehtnico. Delo je pospešeno in večerni pogled na razsvetljeni del, kjer z mrzlično hitrostjo vse hiti, da še pred morebitnim jesenskim deževjem dokonča vsaj temeljna dela, je kaj zanimiv; hvaležnih gledalcev ne manjka. Železna konstrukcija za most pri Resniku je te dni gospela z Dunaja, v približno enem tednu bo sestavljena in tedaj se bodo nadaljevala dela pri podpornih zidovih od hiše g. Jana do starih hiš št 9, 10, 145. Kakor kaže dosedaj opravljeno delo, bo stekla prva lokomotiva po normalni progi okrog novembra. — Ogromno skladišče premoga grahovca in orehovca, par tisoč vagonov vsebine, ki je zrastlo vštric kina za časa rudarske krize se počasi zgublja. Deloma ga je treba, ker je razpadel, še enkrat prečistiti na separaciji. Da se praznuje posebno v poletnih mesecih, je normalni poiav kritičnih dob zadnjih let. Vhod v loški rov je že dovršen, vrše se nadaljna vrtalna dela za glavni rov v smer Vinski vrh. Mimogrede opozarjamo naše rudarje zagorskega revirja na poziv zveze rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje, ki je izšel v »Jutru« 22. t m. in pravi, da imajo vsi oni rudarji, ki so ob izbruhu svetovne vojne, med vojno ali po prevratu zapustili delo v Nemčiji in so v naših bratovskih skladnicah vplačali 36 mesecev za pokojninsko zavarovanje, da imajo torej vsi taki pravico do vseh prejšnjih let v Nemčiji. Nadaljnja navodila za vlaganje prošenj do 30. sept t. 1. so razvidna v omenjeni številki. Prošnje s potrdilom naj se odpošljejo na OUZD v Ljubljani.
Stavbeno gibanje je izredno živahno, vse zida in gradi, na Švepovni so zrastle hiše liki gobe po dežju. Posebno učinkovita je zgradba vile podjetnika Pavliniča. Ob tej priliki bi rad opozoril zagorsko javnost, da je skrajna potreba priklicati na dan olepševalno društvo, ki bo po smotrenem programu sedaj še lahko poseglo v kaos dela in odstranila marsikak pogrešek, kar pozneje ne bo mogoče. Zagorje samo ima izredno lepo lego, mnogo romantike tiči okolu cer-
kve, kjer so bila zadnja leta odstranjene razne grde spake. S tem pa še ni dovršenega mnogo, pozorno in harmonije vajeno oko najde še mnogo spodtike povsod. Sedaj, ko smo na pragu nove gradbene dobe, naj bi za olepševalno društvo dalo pobudo županstvo. Občinstvo bi ta ukrep kvi-tiralo z zadovoljstvom in vsestransko podporo. Kolikor mi je znano, je nekje regu-lačni načrt Zagorja s posebnim ozirom na ohranitev romantike, ki jo je v naši dolini
—	mislim predvsem Zagorje in njega zaledje proti Kotredežu ter sem proti postaji
—	več kakor si ostali svet predstavlja. Olepševalno društvo na plan! Te dni se bo vršil komisijonalni ogled: industrijalec g. Weinberger bo zgradil nove apnenice, mo-stiček čez Kotredežico in začel izrabljati novi kamnolom. Sploh se opaža, da se je letos najbolj razmahnil del okolu Švepov-ne, kjer bo v par letih vse zazidano.
Zelo umesten odlok je izdalo županstvo z ozirom na zanemarjeno živino, ki jo priženejo malomarni kmetje na semeni. Pod umazanijo skušajo špekulanti prikriti razne hibe živine, s tem pa le odganjajo resne kupce in škodujejo dolinskemu gospodarstvu. Ponovno smo na tem mestu opozorili na brezobzirne kolesarje, ki naj jih zadene obljubljena kazen za divje dirke, ki jih posebno zvečer brez luči radi vprizarjajo po naših cestah. Nikjer nisi varen, iz teme pridirja — zvoni seveda tudi ne — temna postava, da se ji človek komaj ogne. Menda bomo dosegli brezobzirno izvajanje na-javljenin občinskih ukrepov šele takrat, ko se bo primerila kaka nesreča. Prosimo tudi v tem oziru za red. Vsaj svetiljke naj si nabavijo in uporabljajo pravočasno zvonec. Ceste so, kolikor ie mogoče presoditi, v precej zadovoljivem staniu. Do Izlak je sedaj dobro vporabna avtomobilska črta, cestni odbor je na nevarnih mestih napravil lesene ograje. Najbolj nevaren del je pa še vedno pod Robavsom, tam, kjer se ie pred par leti primerila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Cesta močno visi in gorje vozilu, ki, se mora umikati na tem previsu. Vsekakor je tu treba cesto na spodnjem robu dvigniti in zavarovati.
Elektrifikacija loške doline je prispela na mrtvo točko. Svoječasna namera, dobiti tok od TPD, je naletela na ovire časovnega značaja. Za podporo in odobrenje zaprošena banovina ie sporočila, da namerava sama izvesti obširno elektrifikacijo banovine sploh s svojim tokom iz Velenja odnosno Završnice. Dokler ne bo strokovna komisija ugotovila, ieli se rentira napeljava preko Trojan, naj se počaka. Če tega ne bo mogla izvesti za loško dolino, bo denarno podprla namero priključitve na omrežje TPD. Ta je pa sporočila, da bo to mogoče šele tedaj, ko bo ob. novem loškem rovu postavila ncv transformator. Vsekakor bo loška dolina v doglednem času prišla do zaželienega toka, ki bo velikega pomena za gospodarstvo zasavskega zaledja.
Sokolski dnevi o priliki 40-letnice zagorskega Sokola so za nami. Nekaj prav uspelih posnetkov je razstavljenih v izložbenem oknu g. Ahčana. Ce se bo v našem kinu predvajal film, ki ga je posnel na te-lovadišču g. Kramar iz Celi a, bomo pravočasno sporočili.
Izletne točke Sv. Planino, Sv. Goro in Kum je zadnje lepe dni' posetilo številno občinstvo, tudi kopališče v Mediji je precej obljudeno.
Koncem meseca se bo vrnila iz Kraljeviče, kjer je bila na okrevanju, slabotna deca, ki sta jo tja poslala KJS in RK. Pod vodstvom gdč. Likozarjeve iz Ljubljane se tam mudi 18 otrok, ki jih ie poslalo KJS, 5 od RK m 3 občine Aržiše. Tudi Vincen-cijeva družba je poslala večje število otrok na Gorenjsko. Vsem imenovanim in občini gre topla zahvala za človekoljubno dejanje in žrtve, sad požrtvovalnega dela zimskih dni. Akciji naklonjeno občinstvo in uradi se pa naprošajo, da tudi v bodoče ne odtegnejo rok ustanovam, ki so tako proml-nentne važnosti še posebej za našo dolino.
Amt.
Domače vesti
*	Poset westfalskih Slovencev. Kakor
smo zabeležili, poseti 'večja skupina Slovencev, ki jih je borba za vsakdanji kruh pognala v tujino, prihodnji teden svoie jo-mače kraje. Izlet je organiziral jugoslovenski izseljeniški odbor ob sodelovanju jugoslovenskega delavskega in podpornega štva ter Slovenskega katoliškega društva sv. Barbare, izletnike pa bodo vodili znan' organizator naših westfa!skih izseHencev 2. Pavel Bolha iz Essen-Stoppenberga, nadalje gg. Hriberšek iz Suderwicha, Ivnn ",in-dič iz Meerbecka, Viktor Batič iz Esscna, Koncilja iz Gelsenkirchena, Brezmkar iz Hochscheida, Ramšak iz Schonebecka, Ba-bič iz Hochscheida, Respert iz Martena, Tepež ii Dorsteiaa, Privšek iz Dorttelda, Kužnik is Botroppa, Bcuoh iz Stoppenberga in Mlakar iz Recklinghausena. Izletniki prispejo 26. avgusta ob 2 popoldne na Jesenice, od tam krenejo na Bled, kjer se bo njihova deputacija poklonila Nj. V. kralju. Dne 27. avgusta ob 5. popoldne prispejo v Ljubljano, kjer se razidejo in odpotujejo vsak na svoj dom. Posebna deputacija pa se bo 28. avgusta odpeljala v Beograd, da se pokloni ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču in drugim članom vlade. Deputacija bo posetila tudi grob pokojnega kralja Petra na Oplencu in grob neznanega junaka na Avali. Westfalskim izletnikom se pridružijo tudi Slovenci iz francoskih revirjev pod vodstvom Jugoslovenskega podpornega društva v Lencu. Vsem izletnikom bo prirejen na domačih tleh lep sprejem.
*	Ostavka na državno službo. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje ie odobril ostavko na državno službo, ki jo ie podal administrativni uradnik higijensksga zavoda v Zagrebu Rudolf Endlicher.
*	Slavnostna razdelitev odlikovanj. Ban Savske banovine dr. Šilovič je predvčerajšnjim na slovnosten način razdelil odlikovanja 80 odličnim osebnostim na ' področju Savske banovine. Med odlikovanimi sta tudi bivši ban dr. Matko Laginja m bivši predsednik hrvatskega sabora dr. Bogdan Medakovič. Odlikovanje pokojnega dr. La-ginje (s Karadjordjevo zvezdo 4. razr.) je prevzel pokojnikov zet dr. Ivan Raženi. Red Belega orla ie med drugimi bil izročen prof. dr. Avgustu Mušiču in dr. Ciavn Manojloviču; red sv. Save 2. razreda zagrebškemu županu dr. Srkulju; red sv. Save 3. razr. Nikoli Fallerju; red sv. Save 4 razreda pa dr. Ivanu Ražrnu in Antonu StiD-lovšku.
*	Službeni list banske uprave Dravske banovine objavlja v 20. številki zakon o sodnih taksah ter zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih ce-stah.
*	»V južni Angliji na kmetih«. Pod tem
naslovom prinašamo na 14. strani današnje številke zanimiv članek o kmečkem iienju na Angleškem, ki je naši javnosti še mnogo mani znano kakor druge angleške razmere. Zato smo prepričani, da bo poročilo zanimalo ne le »Jutrove kmečke či:a-tel.ie, temveč tudi vse druge. Članek nam je napisala profesorica angleščine na ljubljanski univerzi ga. Fanny Copeland, hi že leta in leta požrtvovalno deluje za čim tesnejše medsebojno spoznavanje med Angleži in Jugosloveni, posebno Slovenci.
*	Ekskurzija kmetijskih strokovnjakov iz Nemčije se je te dni mudila v Slov. Bistrici. Izletnike ie vodil profesor g. \VilIig iz Kreutznacha ^ Porenju. Med drugimi pa sta bila navzoča še neki absolvent kmetijske visoke šole iz Bonna ter upravnik in rent-ni mojster vinorejske šole v Kreutznachu g. Kolarič, slovenski rojak iz ptujske okolice, ki že nad 25 let deluje v Nemčiji, Obiskali so svojega bivšega učenca, ekonoma in hotelirja g. Vinka Gornjaka, ki jim je 20. in 21. t. m. strokovnjaško razkazal našo vinorodno okolico, zlasti še vzorne vinograde v Kovači vasi in v Rito-znoju. Odlični strokovnjaki so bili pogoščeni v kleteh gg. Stigeria, grofa Attemsa in učitelja Janžekoviča ter so se o našem, naprednem vinogradništvu zelo pohvalno izražali. Posebno jim je ugajala lega naših goric in pa prelepo južno pohorsko pobočje. Omenili so potrebo selekcije, ki bi donos naših vinogradov lahko znatno dvic-nila, in naglašali, da naši vinogradniki premalo uporabljajo vprežno orodje. Napravili so večje število filmskih posnetkov, ki jih hočejo uporabiti za informativna predavanja v svoji domovini. Njihov obisk je vsekakor izredno važen za propagando tujskega prometa v naših vinorodnih krajih, ki jih hočejo nemški strokovnjaki v svojem časopisju podrobno opisati. Iz Slov. Bistrice je krenila ekskurzija v ormoške gorice.
*	Naši v Ameriki. Nedavno je v Mad'so-nu v Zedinjeuih državah z odličnim uspehom napravil odvetniški izpit naš roiak Matija Šimenc, sin znane slovenske rodbine v Milwaukeeju v držav; VVinsconsimi — Premoženje Slovenske narodne podporne jednote je znašalo ob koncu junija tekočega leta 4,371.478 dolarjev. — Dne 1 avgusta je v Clevelandu po mučni bolezni preminula ga. Frančiška Svetkova, I-ina tamkajšnjega slovenskega pogrebnika po rodu iz Naklega pri Kranju, v starosti 53 let. Bila je agilna narodna delavka.
*	Velika skupščina CM družbe bo 8. septembra v Ribnici na Dolenjskem.
*	Dijaški dom Kočevje sprejema gojenep. srednješolce, dijake državne realne gimnazije kočevske v celotno preskrbo. Pedagoško vodstvo je v rokah aktivnih profe sorjev. Celotna letna oskrbnina 6750 Din Lastna ekonomija. Igrišča, sprehodi. Točno opredeljen dnevni red za učenje in razvedrilo. Prospekti na razpolago. Dve tretjini mest že oddanih.
*	Vsebina paketov se mora na spremnl-cah natančno označiti. Da bi se mogle čim hitreje in pravilneje izterjati občinske tro-šarinske pristojbine od blaga, ki se prevaža v poštnih paketih, oziroma da bi se moglo ugotoviti, ali ni vsebina paketa izključena od odprave s pošto, je ministrstvo j naročilo, da morajo sprejemne pošte ob '
predaji paketov zahtevali od pošiljateljev, da na spremnici natančno označijo vsebino pripadajočega paketa, kakor je to predpi * Razstava lovskih psov, ki bo 31. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma, bo nudila pregled stanja lovskih psov v naši državi. Obisk bo velik, ker se zanimajo za razstavo zlasti lovci iz Savske, Dunavske in drugih banovin. Pozivamo vse interesen« te, da takoj prijavijo svoje pse. Prijavnina znaša za vsakega psa 20 Din, za legla s psico vred pa 40 Din. sano v členu 28. pravilnika za notranjo poštno službo.
Samo še danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Vesela premijera!
Slavna komičarja
in TOM
v smehapolni burki
„L!ubl svolega
Mii«iiSe»»aM
Globoko znižane letne cene!!!
KINO IDEAL mmsmmmmmmsKmmmm

*	Rezervni avijatičarji, pozor! Na željo Udruženja rezervnih avijatičarjev kraljevine Jugoslavije hočemo izvesti organizacijo tudi v Dravski banovini s sedežem v Ljubljani. Zato prosimo, da se vsi rezervni avijatičarji, ki so služili v Jugoslaviji, javijo po dopisnici, na kateri je treba navesti točen naslov (ime, priimek, bivališče, zvan.ie) na Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani. Organizacija ima predvsem namen ščititi stanovski interes letalskega osebja v rezervi in mu nuditi možnost sistematičnega treninga na letalih, ki nam jih bo stavila država v to svrho na razpolago. Cim prejmemo zadostno število prijav, bo sklican sestanek v svrho upoznanja s pravili in pravilnikom organizacije. Dolžnost nas vseh je, da se udružimo. — Dr. Stane Rape, Liubljana. Kazino II.
*	Vpisovanje na tehniški srednji šoli, na vseh delovodskih in strokoViio-obrtmh šolah v Ljubljani se bo za prve letn.ke vršiL od ponedeljka 1. do petka 5. septennra, za ostale letnike v torek 9. septembra. Redni pouk se bo pričel v ,redo 10. septembra. Razen običajnih vpisnih prispevkov mora plačati vsak učene zj zdravstveni fond za zaščito učencev po 20 Din 'Ie takse so pa oproščeni oni učenj;, ki ponesejo predpisano ubožno izpričevalo.
+ Službi pogodbenih poštarjev sta razpisani pri pošti 1 reda v Topolščici in pri pošti 2. reda v Gornji Lendavi. Prošnje s prilogami naj se pošiljajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 31. t. m.
*	Natečaj za inženjerje kemije. Uprava zavoda »Obiličevo« je razpisala* natečaj za tri doktorje kemije ali 'kemike in enega d ktorja fiziko-kemije. Sprejeti kandidati dobe poleg plače doklado v znesku 1500 dinarjev mesečno. Prijave se sprejemajo do 6. septembra.
*	Na državni meščanski šoli v Ormožu se bodo vršili razredni izpiti 29. in 30. t. ni. vpisovanje pa bo 30. in 31. t. m., vsakikrat od 8. do 12. Zglasiti se morajo vsi učenci
*	Blagajne za plačevanje davkov. V finančnem ministrstvu je dovršen pravilnik za ustanovitev blagajn za vplačevanje davkov. Take blagajne se bodo osnovale pri finančnih direkcijah in davčnih uradih v svrho, da se pospeši pobiranje davkov.
*	Propagandna knjižica Poštne hranilnice. Podružnica za Poštne hranilnice v Ljubljani je razposlala poštam knjižica »100.000 vlagateljev pri poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije«. Knjižica ima propagandni namen, da se kar najbolj razširi nalaganje denarja pri Poštni hranilnici. Ravnateljstvo naroča poštam, naj ob danih prilikah opozarjajo občinstvo na ugodnosti vlaganja prihrankov na hranilne knjižice Poštne hranilnice.
*	Otvoritev telefonskega prometa. Dne 15. t. m. ie bil otvorjen telefonski promet med Strniščem in Gradcem ter med Strni-ščem in Dunajem. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Strnišče-Gradec je'29.70 Djn v relaciji Strnišče-Dunaj pa 37.95 Din. Dne 15. t. m. so se pričeli telefonski pogovori tudi med Brežicami in Trstom. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 24.75 Din.
*	Poroka. Danes se poročita na Brezjah gdč. Micuš Turkova, uradnica v Šmarju pri Jelšah, in g. Janko Rozman, davkar istotam. Bilo srečno!
*	Mednarodni nakaznični promet. Uradno se naznanja, da se uvede s 1. septem-
brom t 1. mednarodni nakaznični promet in promet z odkupnimi pisemskimi pošiljkami, paketi, denarnimi pismi in škatlami s Tunisom in Marokom. Na nakaznicah za Tunis in Maroko se mora napisati znesek v francoskih frankih. Največja vsota ene nakaznice znaša 1360 francoskih frankov. Omenjeni deželi smeta pošiljati v našo državo največ po 3000 Din. Nakazani znesek mora bitj napisan v dinarjih.
*	Sokolsko društvo v Št. Vidu nad Ljubs Ijano priredi na sokolskem telovadišču 7. septembra javni nastop s prosto zabavo in srečolovom.
*	Izsledovanje nafte na planini Maievicl. Kakor poročajo iz Zvornika v Bosni, so pri izsledovanju nafte na planini Majevici te dni naleteli v globočini 54 do 66 metrov na naftaliziran pesek. Inženjerji, ki so zaposleni pri vrtanju, upajo da bodo v globočini 800 do 1000 m naleteli na močen vrelec nafte.
*	Kobilice v Zagrebu. V petek zvečer je nenadoma poplavila Zagreb velika množica kobilic, ki so skozi odprta okna prišle tudi v stanovanja in neprijetno iznenadile stanovalce, ki so se na vse načine trudili, da se rešijo nepovabljenih gostov.
*	Požar v ladjedelnici. V šibeniški ladjedelnici »Istok« je v petek ponoči nastal požar, ki se je naglo razširil in uničil mnogo oredja in čolnov, ki so bili v delu. Škoda se ceni na 200.000 Din. Kako je požar nastal, se ni moglo ugotoviti
*	Samomor mladega dijaka. Na Cetinju se je pretekli četrtek ustrelil Petar Kalu-derovič, gimnazijec, star 18 let, ker ni imel sredstev, da bi nadaljeval študije, a tudi ni mogel dobiti kake službe. Ustrelil se ie istodobno z dvema revolverjema. Z enim ie meril v srce, z drugim v glavo. Obležal je na mestu mrtev. Zapušča siromašno mater, ki je v njem imela upanje na boljšo bodočnost.
*	Rodbinska tragedija. V Stari Pazovi se je pretekli petek odigrala grozna tragedija v Palijevi rodbini. Ko je prišel popoldne stari Pali, pijan kakor navadno, domov, m začel pretepati svoje otroke, se je najstarejši sin 19 letni Žiga temu uprl ter branil svoje brate in sestre. Prišlo je med očetom in sinom do hudega spopada, pri katerem je sin pograbil kuhinjski nož ter ga zasadil očetu v srce. Starec se je zgrudil na tla in nekaj minut pozneje izdihnil. Pri zaslišanju je Žiga izjavil, da ne obžaluje svojega čina, ker je rešil rodbino vsakdanjih očetovih napadov.
Gospa, VI vešie, da ta znak
jamči za prvovrstno kvaliteto. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu le pravo
terpectiacvo milo GAZELA
288
Aufotaksi
Kocenova al. 5.
91. Ju van
Tttetn
2821
131
(TO — zobna pasta najboljša !
* Aretirana tatova in vlomilca. Na ljubljansko policijsko direkcijo sta bila včeraj dopoldne privedena dva že dolgo iskapa in zasledovana vlomilca in tatova, ki sta se še nedavno udejstvovala po Gorenjskem. Tam sta v okolici Jesenic in Radovljice vlam-ljala v razne kmetske domove in gostilni«. Bila sta zelo nasilna in sta celo dejansko napadala ljudi. Nasilna tatova, 22 letni Medja Anton ter 19 letni Rudolf Kožuh sta ko so jima postala tla prevroča, odhitela
v Zagreb, kjer pa so ju kmalu zalotili in ju uklenjena privedli v Ljubljano.
*	Tečaja za krojače in krojačice v Ljub« Ijani. Urad za pospeševanje obrti v Ljub« ijani namerava v jesenskem in zimskem času prirediti po en tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani. Vsi interesenti in intersentke, ki želijo obiskovati navedena tečaja, naj čimprej prijavijo svojo udelež« bo pismeno ali ustmeno v pisarni Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani," Krekov trg 10«I, kjer dobe vse potrebne informa« cije.
*	Opozarjamo na današnji otvoritveni oglas manufakturne trgovine A. Žlender na
| Mestnem trgu 22.
f * Obleke in klobuke kemično čisti, barva,
■ plisira in lika tovarna Jos. Reich.
} * Gospa, bodite dosledni in perite s pra vini terpentinovim milom »Gazela«. Stoti-soče gospodinj pere samo z »Gazelo c, ki bo gotovo dobro služilo tudi Vam.
*	Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-IIL!
*	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministra tr govine in industrije v Beogradu). Novi tečaji se začnejo 2. septembra. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Mari bor, Vrazova ulica 4, ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Ko., Maribor, Slomškova ulica 7. Zavod poseduje tudi lastni internat za dečke, na kar se posebno opozarja.
*	Mednarodni velesejem v Novem Sadu bo od 27. septembra do 6. oktobra. Natančnejše podatke daje in sprejema prijave »Putnik«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 1, ki ima častno zastopstvo.
P7*"

Podpisani se naiisktenejše zahvaljujemo gdu. DR. JENŠ1ERLU za vso njegovo ljubeznivost in dobroto, ki jo ie nam izkazal o priliki bolezni naše hčerke in sestre Justine Stendler.
11577 cRodbina Stendler-Drnovšek.


in potrebščine najceneje
» drogerijah KAM C, LJUBLJANA
tn	-
KAMC fWoltram;, MARIBOR cenik GRATlS!
Izvršujemo vsa amater, dela v 12. urah.
Vsakovrstno manuSakturno blago
v veliki izberi in po Izredno nizkih cenah prodaja	93
Tekstifbazar- Krekov tr«?
Ako «f želite nabaviti
posebno močne in velike KUHINJSKE LONCE in KOŽICE iz aluminija, ki pridejo posebno za hotele, gostilne m velike restavracije v poštev, oglejte si bogato izbero pri tvrdki.	14434
STANKO FLORJANČIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 35
MMMMMMMIMMMMMMMUMMMMtM
SPECIJALIST za ušesa, nos, vrat in govorilne organe
dr. V. Ohmacht
ORDINIRA OD 1. AVGUSTA ob delavnikih: od 10.—12. ta 4.—5. ure. — V sredah in sobotah ordinira samo dopoldne. V nedeljah ta praznikih ne ordinira. Telefon 1397 (ordinacija), 405 (stanovanje) CELOVEC, Domgasse 3 (Hypotheken-Anstalt)	10471
Iz Ljubljane
u— Načrt za regulacijo Ljubljanice odobren. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za javna dela odobrilo načrt za izvršitev enega dela regulacije reke Ljubljanice, ki je bila po nastopu svetovne vojne prekinjena. Revidirani proračun za ta de! regulacije znaša 5,989.367 Din. Banskl upravi se je naročilo, da dražbo za to delo .takoj razpiše.
u— Pravo dunajsko opereto bo imele priliko videti in slišati naše občinstvo v torek in sredo 26. in 27. t. m. ko bo gostoval v našem opernem gledališču dunajski operetni ansambel Margarete Slezakove. Obe opereti, ki ju bodo izvajali na našem odru.
so za Ljubljano novost in se bosta ob tej
priliki sploh prvikrat pri nas izvajali. Mu-zikalno komedijo »4-krat poroka« je napisal dr. Neumann, ki bo delo tudi sam dirigiral. Pri drugem, zaključnem gostovanju pa bodo igrali Leharjevo operetno novost »Pomladno dekle«. Vse ljubitelje lahke in vesele glasbe opozarjamo na ta dva večera. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi v ponedeljek in torek.
u— Ljubljanske pevce prosimo, da se udeleže sprejema slovenskih " izseljence" rudarjev, ki pridejo v torek 26. t. m. ob tričetrt na 17. s posebnim vlakom iz severne Francije v Ljubljano na glavni kolodvor, kjer jih pozdravimo z našo pesmijo ter jim tako pri vstopu na domača tla p-živimo in učvrstimo narodnostna čustva. — Uprava Hubadove župe JPS.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. V 'o-rek 26. t. m. ob tričetrt na 17. v« k sprejemu naših znancev, izseljencev iz Meerier.i-cha in drugih kr^iev severne Francije: Zvečer ob 20. vaja vsega zbora.
* Opozorilo glede zvočnikov in gramofonov. Uprava policije v Ljubljani razglaša: Postavljanje zvočnikov, gramofonov in ra-diosprejemnih aparatov ob javnih cestah je prepovedano. Zvočniki, gramofoni in radio-spreje*mni aparati, ki so postavljeni v privatnih in gostilniških vrtovih ter v društvenih prostorih, se po 22. uri zvečer ne smejo več uporabljati. Enako se zvočniki v privatnih stanovanjih smejo uporabljati pn odprtih oknih samo do 22. ure zvečer. Prestopki naredbe se bodo kaznovali z globo 10 do 500 Din v korist državne blagajne, oziroma ob neizterljivosti z zaporom od 1 do 10 dni.
u— Smrtna kosa. V Rožni dolini je u.nrl v 63. letu starosti Anton Justin, i:lez»n-ški poduradnik. Pogreb pokojnika bo dan".? ob 18. na viško pokopališče. Po.v blag spomin, žalujočim naše sožalje!
u— na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani bodo 26. t. m. ponavijalni, 27. privatni in 29. završni izpiti. Vpisovale bo 30. in 31., vselej ob 8. zjutraj.
u— I. državna dekliška meščanska šola v Ljubljani (Sv. Jakob). Ponavijalni izpiti bodo v dneh 27. in 2®. t- m. Vp.vovanie i. in 2. sept. Pričetek ob 8. uri.
u— Na državni I. deški meščanski šoli v Liubljani (Prule) se bodo vršili n^—>v-ljalni izpiti v torek 26. t. m. završni izpiti v avgustovem roku se prično v sredo 27. t. m. izpiti za privatiste pa v soboto 30. t. m. vsakikrat pričetek ob 8. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo v ponedeljek 1. in v torek 2. septembra, obakrat od 8. do 12. Ostala obvestila na razglasni deski v veži šolskega poslopja.
u— Ravnateljstvo meščanske šole na Viču pri Ljubljani naznanja, da se pričnejo na šoli popravni izpiti rednih učencev v torek 26. t. m. ob 8. zjutraj. Kdor ni še zaprosil za popravni izpit, ki ga želi delati, mora vložiti prošnjo, kolkovano s 5 Din in opremljeno za vsak predmet še s kolkom 10 Din najkasneje do 8. zjutraj tega dne. Izpiti privatistov so bodo pričeli v četrtek 28. t m. ob 8. zjutraj. Prizadeti morajo prinesti s seboj vse potrebščine za pi-smene naloge in risanje. Vpisovanje učencev v I. II. in III. razred se bo vršilo 1. in 2. sept vsakikrat od 8. do 12. Šolska maša bo v sredo 3. septembra ob 8. zjutraj. Po sv. maši si zberejo učenci v šolski telovadnici, kjer se jim bo povedal pomen meščanske šole in se jim bo obrazložila šolska disciplina. K tej prireditvi se vljudno vabilo sta-riši učencev in učenk.
u_ Pevsko društro »Ljubljanski Zvon« sporoča članstvu, da se pričnejo redne vaje v ponedeljek 23 t. ni. in sicer: v ponedeljek sopran, v torek alt, v sredo tenor in v četrtek bas. Vpisovanje novih članov v omenjenih dneh od 20. do 21. ure. Hkratu se vabi članstvo, da se udeleži sprejema slovenskih izseljencev-rudarjev, ki prispejo v Ljubljano 26. t. m. ob tri četrt na 17. uro.
u— Preskrbo prenočičšč v hotelih ali pri« vatnih stanovanjih za obiskovalce ljubljan« skega jesenskega velesejma od 31. t. m. do 15. septembra bo prevzel tudi letos stanom vanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega ura« da bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in ceneno pre« skrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
u— Glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi na komarjevo nedeljo (24 t. m.) svojo veliko letno prireditev v hotelu »Bel-levueč Igrala bosta celotna godba »Zarja« in jazz-band. Na sporedu ples, srečolov z lepimi in mnogimi dobitki, šaljiva pošta in druge zabavne točke. Začetek ob 4. popoldne. Vstop prost. Kdor se hoče veselo in po domače zabavati, naj se udeleži' te koinar-jeve veselice v Bellevueju.
u— Smrtna nesreča v Dravljah. V Drav-Ijah se je včeraj dopoldne smrtno ponesrečil 83 letni strugar France Omejc. Mož je bil navzlic svojim letom korenina. Vedno je rad delal, a ie imel napako, da se ga je tu pa tam malo nalezel. Predsnočnjim je
nižali smo cene Ovomaltine!
Povečanje prometa nam je omogočilo, da bomo od 1. avgusta t L znižali črne našemu priznanemu okrepilnemu proizvodu Ovomaltine. Izkoristite zato tudi Vi ta dogodek, da uporabite v svojem domu to koncentrirano, naravno krepilno pijačo, ki v obliki okusnega zajtrka mesto kave ali čaja s povečanj?™^** telesne odpornosti čuva Vaše zdravje, povečuje Vašo sposobnost za duševno ali telesno delo in miri Vaše živce. Ovomaltine se po želji lahko priredi kot mrzla ali topla pijača. 1'opla Ovomaltine je najokusnejši in najbolj zdrav zajtrk za otroke in odrasle. Mrzla Ovomaltine pa je najugodnejša
pijača, bi osvežuje in kreni od poletne žeje trudno telo. Ženam, ki doje, otrokom, bolnikom, ljudem, ki duševno ali telesno mnogo delajo, vsem, katerim je potrebno jačanje telesne moči brez preobtežitve
želodca, pomaga Ovomaltine, izvor zdravja in moči.
10365
DR. A. WANDER D. D., ZAGREB.
Omejc prišel v Dr a vije, kjer je ostal v neki gostilni tako dolgo, da so jo zaprli. Ker se mn ni dalo ponoči iti domov na Pržanj, kjer je imel svojo hišico, je šel spat kar na skedenj poleg gostilne. Včeraj zjutraj okroz 5. je hotel po lestvi splezati spet na tla, a mu je spodrsnilo. Nesrečnik je izgubil rav. notežje in strmoglavil kakih 5 m globoko na tla, kjer je obležal. Udaril je z glavo na betonska tla in si pretresel možgane. GO' stilničar je ponesrečenca naložil na voz ter ga odpeljal v Ljubljano, da ga odda v bolnici. Že med prevozom pa je nesrečnemu Omejcu postalo ponovno slabo in le umrl. Po zdravniškem ogledu je voznik truplo odpeljal na pokojnikov dom. Tragična smrt priljubljenega starčKa le Vzbudila v Dravljah in okolici splošno sočutje.
u— Odstranite kamenite krogle! V Gradišču pred Mundovo hišo je pločnik v skrajno slabem stanju, poleg tega pa je cesta na široko tlakovana s skrajno nerodnimi kamenitimi kroglami. V deževnem vremenu so krogle zelo opasne in si je na označenem mestu že marsikdo zvinil nogo. Še huje je na tem mestu pozimi, kajti ob poledici je hoja po kroglah naravnost življenjsko nevarna. Skrajni čas bi bil, da se dotični del ceste popravi in se nerodni kamni odstranijo ali vsaj zasujejo s peskom
u— Avtomobil jo je podrl. Včeraj se !e pripetila na Kralja Petra trgu manjša ne sreča, katere žrtev je postala 66 Ltna Jo-sipina Isteničeva, soproga krojaškega po močnika, stanujočega na Gosposvetski cesti. Imenovana je šla čez trg, ko je naea krat pridrvel proti njej neki avtomobil ter jo podrl po tleh. K sreči jo je zadel le od strani, zaradi česar je Isteničeva dobila le lažje poškodbe po rokah in nogah. Ženo so morali odpeljati k zdravniku in nato v bn-nico.
u— Nesreče in nezgode. Na Tržaški cesti poleg Sokolskega doma na Glincah se je ob mostu čez Glinščico včeraj hujše ponesrečil 20 letni dijak Martin Lipovec iz Jezera pri Preserju. Imenovani se je peljal s kolesom v smeri proti Viču, ko mu je tis pred mostom privozil nasproti tovorni avto Stavbene družbe. Zaradi precej ozkega mostu ie avto zadel Lipovca in ga vrgel s kolesa na tla. Pri tem je šofer zavozil v stran in se zaril z vozom v jarek ob poti. Lipovec se je pri padcu hudo poškodoval na glavi in si zlomil levo roko v rami. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. — 57 letni upokojeni železničar Viktor Haderbolc, stanujoč v Lepodvorski ulici v Šiški, je padel včeraj popoldne iz vagona v Šiški in si zlomil več reber. — V bolnico so včeraj pripeljali tudi 32 letnega iz-ležniškega premikača Frana Verbiča, stanujočega na Stožicah. Predsnočnjim je va» soval nekje na Ježici. Vračajočega se domov so nenadoma napadli nek; fantje in ga s kolom pobili na tla. Verbiča so ponoil spravili neki ljudje domov, a so ga morali zaradi poškodb že zjutraj spraviti v bolnico. — 48 letni trgovski potnik pri tvrdki Žilič iz Ljubljane je padel včeraj dopoldne v bližin; Semiča s kolesa in si precej poškodoval desno nogo. Tudi on je na zdravljenju v splošni bolnici.
u— Seznam najdenih predmetov, javlje-nih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 15. julija: 10 Din, 100 Din, 5 ključev, 1 črn damski slamnik, 1 srebrna ženska ura s trakom, 1 denarnica s 4 Din, 1 lisičja boa, 1 ženski šal z modrimi in rdečimi rižami, 1 denarnica s 95 parami, 1 otroški dežnik, 1 kanarček, 1 srebrna zaponka z imenom *Rikordo*, 1 zlat obroček damske ure s šipo in 1 par ženskih in moških nogavic, nekaj čipk in trakov. — V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 12 dežnikov, 4 palice, 7 klobukov, 1 čepica, 2 jopici, 1 damski plašč, 1 dežni plašč, 2 suknjiča 1 dežni suknjič, dvoje naočnikov, 2 aktovki, l damski površnik, 1 fotografija, 1 mo-litvenik, 1 žoga z mrežo, 1 nahrbtnik, 1 ročna torbica z 12 Din, 1 denarnica z 9.80 Din, 1 damska ročna torbica in 1 listnica z legitimacijo. — od 16. do 31. julija so bile prijavljene naslednje najdbe: 100 Din, 1 denarnica (v njej 114.50 Din, 3 listki apoteke Piccoli in 1 listek z imenom Šnabel, Ambrožev trg), ] stara brivna britev, l črn damski slamnik, 1 očala v črnem etuiju, 1 kolo znamke »Styria« s tovarniško štev. 401772, 1 ročna torbica (v njej 19 Din, 1 moška srebrna žepna ura in 1 ključek in 1 delavska knjiga na ime Felo Viktor), — V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 16 dežnikov, 4 palice, 1 solnčnik, 3 nahrbtniki, 3 aktovke (z raznimi predmeti), 1 prazna aktovka, 4 čepice, 5 klobukov, 1 navadna in 1 termo-steklinica, 2 ročni torbici, 2 denarnici, 1 zavitek tovornih listov s kolki, l zračna sesalka, 1 gumijasta blazina, 1 moški suknjič, 2 rešeti, 1 namizna električna svetiljka, 1 površnik, 1 moška žepna ura, l zavitek manufakturnega blaga, 1 damska ročna torbica, 1 zavitek (v njem 5 škatelj cigaret), l kolesna pumpa, 1 damski telovnik in 1 rjava listnica s 510 Din.
u— Fizikalno zdravilišče in kopališče 'OUZD bo od 25. t. m. do vključenega 1. septembra zaradi preureditve zaprto.
u—Legitimacije in vozovnice za velesejem v Pragi. Bratislavi, na Dunaju, v Gradcu, Osijeku. Zagrebu, Novem Sadu in Ljobljani daje »Putnik«, Dunajska eesta 1, in podružnica v Hotelu Mikliču.
u— Povečanje trgovine. Gosp. Bogomir Motoh, trgovec v Ljubljani, je svoje trgovinske prostore na Vodnikovem trgu 5 znatno povečal ter opremil zraven najmodernejše električne pražarne za kavo in najmodernejšega električnega mlina za mlenje kave — ker se je za kavo speci-jaliziral — tudi z najmodernejšimi higienskimi aparati za točenje olja in pohrano drugega špecerijskega blaga, ki ga 'ma po brezkonkurenčnih cenah in prvovrstne kakovosti. S svojo veliko strokovno vedo. ki si jo je prisvojil v širni tujini, ss ni plašil ne truda ne stroškov za ustvaritev speci-ialne trgovine, kakršne vidimo Ie v velemestu. Moramo mu le čestitati. Gosd. Motoh pa tudi razume s svoio preudarnostjo in prirojeno prijaznostjo vsaki stranki ugoditi in doseči njeno zaupanje. Užitek je opazovati ga, s kakšnim veseliem ;n ljubeznijo postreže vsakogar. Mlademu iri marljivemu podjetniku obilo uspeha.
a— VeBk te£aj prlkrojevanja in šivan].i za krojače, šivilje, dame za samouporabo 28. t. m. Revnejšim znižano. Krojno uči-lišče, Ljubljana, Stari trg 19.
u— Darovala je g. Mary H. Lloydova iz Trsta Društvu slepih 100 Din namesto cvetja na grob umrlega g. Jeana Stacula. Iskrena hvala!
u— Danes vsi v Šiško, kjer priredita CM podružnici v gostilni Reiningshaus veliko ljudsko zabavo. Začetek ob 3. popoldne. Na svidenje!
u— Halo, v Reteče! Zaradi prekrasnega vremena zadnjih dni so se zopet razgrele naše vode. Sava je bila po deževju že občutno hladna, a ima sedaj zopet precej prijateljev. Vendar pa se opaža, da se kopalci ne spuščajo več toliko v njene valove in stoje raje na bregovih, kjer se solnčiio. Prav prijetna pa je še vedno naša bistra Sora, do katere vendar ni daleč m ki nudi teliko užitka, da človeku ni nikoli žal tudi če se pozneje nekoliko segreje v vlaku. V Retečah je prav te dni vladalo živahno kopalsko življenje. Vračajo se vsi, ki so v visokem poletju morebiti nekoliko bolj ob-rajtali hladnejšo Savo in v logih pod Go-sarjevim bifejem je spet najživahnejši živ žav. Danes je v Retečah ob vodi ceb imenitna veselica, kjer se bo peklo, godb, rajalo in prepevalo, da bo kaj. Danes torej vsi v Reteče, kjer bo stregel Jurče in prodajal vse kar najboljše za skromen denar.
u— Zobni zdravnik dr. Puher zopet redno ordinira.
Iz Celja
e— S celjske državne realne gimnazije.
Dijak Hinko Kincl je dovršil IV. razred z odličnim uspehom in ne s prav dobrim, kakor pomotoma izkazuje šolsko izve3tje.
e— Iz sodne službe. Včeraj se je med telefonskimi vestmi iz Beograda pri sprejemanju pripetila pomota v poročilu o napredovanjih v sodni službi. Pravilno se mora glasiti vest: v 1-4 je napredoval sodnik okrožnega sodišča v Celju Franjo Brečka in ne Franjo Brček.
e— Odklonjene kinematografske k>e :e* sije. Svoječasno smo poročali, da so zaprosili pri banski upravi v Ljubljani ta podelitev kinematografskih koncesij trije p-o-silci iz Celja, in sicer: najemnik celjsk -ga mestnega kina g. Ceplak, g. Tomljenovič ;n Katoliško prosvetno društvo. Včeraj rta prejela gg. Čeplak in Tomljenovič negativni rešitvi, motivirani s tem, da v Celju ni podana lokalna potreba za kak novi kino Prošnji KPD je bilo ugodeno in mu «e bih podeljena vezana koncesija, tako da sme predvajati izključno samo kulturne ia znanstvene filme.
e— Profesor Strohschneider pride v Celje. Znani artist prof. Strohschneider, ki zabava že 14 dni ljubljansko občinstvo s svojimi vratolomnimi produkcijami na tenki vrvi v višini 25 metrov nad cesto, pride v ponedeljek tudi v Celje, kjer bo nastopil v torek 26. t. m. z dvema predsatvama v Prešernovi ulici, in sicer ob 17. in "21. Vrv bo napel med magistratom in poslopjem starega okrožnega sodišča.
e— Požarni alarm v Celju. Včeraj dopoldne je neki tukajšnji obrtnik alarmira) celjske gasilce, da je nastal v Razlagovi ulici pri novi stavbi kiparskega mojstra g. Hohnjeca velik požar. Gasilci so bili v nekaj minutah na licu mesta in so mogli le ugotoviti, da se je nekoliko prej vncia smola, ki je prekipevala iz kotla, v katerem so jo topili na novi stavbi zaposleni delavci. Smola je zagorela z mogočnim plamenom, ki so ga pa. delavci že v naslednjem trenutku pogasili sami. Gasilcem ni bilo potrebno stopiti .v akcijo.
e— Nočni požar na Liubečni. V petek zvečer so bili obveščeni celjski gasile«, da je nastal na Ljubečni pri Celju večji požar. Prvi vod gasilcev, ki so imeli dežurno službo, se je takoj odpeljal z avtomobil o brizgalno na Ljubečno, kmalu pa mu ja ?le-dil tudi alarmirani drugi vod z drugo avtomobilsko brizgalno. Na temnem nebu v smeri Vojnika se je odražal mogočen kr-vavordeč sij. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje posestnika Vebra, stoječe tik tamkajšnje narodne šole. Na mesto požara so prispela še gasilna društva iz Gaberja, Tr-novelj in s Teharij. Združenim gasilcem pa ni uspelo pogasiti ognja zaradi pomanjkanja vode. Morali so se omejiti zgolj na lc-kaliziranje požara. Omenjeno gospodarsko poslopje je naglo pogorelo do tal. Živino so vso rešili, pač pa je zgorela večja množina krme in živeža ter gospodarskega orod ja. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno ;— Ukraden čoln. Vrtnar Alojzij Zelen-ko na Ljubljanski cesti je prijavil policiji, da mu je izginil z levega brega Savinje, kjer ga je imel priklenjenega, športni čoln če bi bila Savinja te dni tako narasla, kakor je bila pred dobrim tednom, bi se moglo domnevati, da ga je odnesel močni vodni tok, tako pa se je čolna najbrž polastil kak prehud prijatelj vodnega športa.
s— Izgubljeno in najdeno. Angela Kranjčeva s Ponikve je izgubila v Celju hranilno knjižico Ljudske posojilnice z vlogo 9000 Din. V mestnem parku so bila najdena očala v rjavo-zelenem etuiju. Včeraj ponoči je bil najden v Prešernovi ulici svetlorumen damski klobuk. Najdeni predmeti se dobe na policiji.
Iz Maribora
a— Fotografiranje na Mariborskem otoku. Občinstvo in še posebno fotografi se ponovno opozarjajo, da je fotografiranje Mariborskega otoka in tamošnjih ko-pališčnih naprav v trgovske svrhe dovoljeno le osebam, ki »e izkažejo z legitimacijo Olepševalnega in tujskoprometnega društva za Maribor in okolico. Vse razglednice, ki nimajo žiga »Mariborski otok — Olepševalno društvo za mesto Maribor«, bodo zaplenjene, proti založnikom in fotografom pa se bo uvedlo oblastno postopanje.
a— Nove mesarske stojnice na trgu.
Mariborski trg dobi nove mesarske stojnice, ki bodo odgovarjale vsem predpisom higijene. Malo težko bo šlo, ker so nekateri mesarji v pogledu higijene res precej konzervativni Morda bi bilo umestno, da odredi tržna oblast, da si vsak mesar, ki želi stojnico na trgu, sam nabavi enotno predpisano stojnico, ako že mestna blagajna zanje nima za to razpoložljivih sredstev. Stroški za stojnice, katere bi si mesarji sami nabavili, bi se lahko amor-
tizirali s popustom stojnine za gotovo dobo.
a— Izprememba posesti. Znano gostilno Teichmeister v Košakah je kupil zakonski par Kolarič za. 180.000 Din.
a— Poceni meso. V ponedeljek se bo na stojnici prodalo od 8. zjutraj naprej 50 kg telečjega mesa po 12 Din in sicer največ 1 kg na osebo.
a— Sanatorij v Mariboru. Gosposka 49, telefon 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinska solnce, diatermija, tonizator, žarni-ca_»Hala<). Lastnik primarij dr. Mirko Cer-nič, specijalist za kirurgijo.
a— Pri košnji otave se je ponesrečil v Sp. Poljskavi 16 letni sin posestmka Ka-cijana. Padel je tako nesrečno na osamo kose, da si je prerezal gleženj desns r:r<ge. Prepeljali so ga v splošno bolnico v Mariboru.
a— V znamenju pasjega zapora. Mestni uradni konjač je napravil včeraj po nalogu mestnega županstva racijo proti psom, 8 jih je ujel ter jih s svojim vozom odpeljal v znano »Šintarsko grapo« pri Teznen
a— Policijska kronika izkazuje včeraj pet aretacij zaradi beračenja, potepuštva, nedostojnega vedenja, kaljenja nočnega miru in suma tatvine. Prijav je bilo vložeu<h 18. od teh 13 proti prometnim grešnikom. Obj-nem so bila tudi vložena tri porodila o dnevnih dogodkih, najdbi listnice, nudeni asistenci itd. V zaporu je bilo včiraj 13 oseb.
a— Zobni atelje Schutta je latvorjen od 25.—31. avgusta.
Iz Kranja
r— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola bo gostovalo danes 24. t. m. v Narodnem domu v Kranju. Začetek ob 3. popoldne. Na sporedu: »Gašperček čev« Ijar in krojač ali kako je Gašperček stra« fiove pregnal.« Veseloigra v dejanjih.
t— Kulturna društva poziva Narodna či« talnica, da se po svojih zastopnikih udele« že sestanka 2. septembra ob 9. zvečer v Narodnem domu. Namen sestanka je do« ločiti način proslave 10;letnice koroškega plebiscita.
r— življenske potrebščine. Tukajšnje sresko poglavarstvo je z okrožnico opo« zorilo občine na obstoj zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvest« ne špekulacije. V okrožnici opozarja, da pod pojmom življenske potrebščine ni ras zumeti le ljudske hrane, ampak tudi živin« sko krmo, obleko, obutev, kurivo, razsvet« Ijavo, kmetijsko orodje, zdravila in vse, kar služi za izdelavo in pripravo teh. Vsak prodajalec mora vidno označiti ceno na predmetu. Prepovedani so kupičenje živ« Ijenskih potrebščin, nakup na poti na trg Ln ponudba večjih cen. V našem mestu je vsak ponedeljek živahen živilski trg, za katerega obstoja mestni tržni red in ga nadzoruje tržno nadzorstvo. Da zagotovi svojemu prebivalstvu cenen nakup življen« skih potrebščin, je mestna občina s tržnim redom prepovedala vsako prekupčevanje do 11. dopoldne. Vendar kaže, da prekupčeva« nje ni edino zlo na ^aitem trgu, kajti kljub* tem prepovedim in ^tS^emu nadzorstvu _so cene višje od onilr^^juHjani in celo v' Zagrebu. Mislimo, da'%o temu krivi posa« mezni dobro situirarii domačini in tujci, ki nudijo na trgu vsako 'zahtevano, četudi pre« tirano ceno.
r— Dobri državljani. Naši meščani slove kot zavedni državljani. Ta zavednost pa se na čuden način kaže v nekem delu me« sta, kjer raz okno vsak večer doni slavna himna »Bog ohrani...« in to ne samo en« krat, temveč dvakrat, trikrat na večer. Sto« letnici rojstva Franca Jožefa to najbrže ne bo veljalo. Pa ne, da bi bila v našem mestu hiša, ki je celih 11 let prespala? Potem jo bo pač treba zbuditi...
Iz Tržiča
č— Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču. Vsi dijaki, ki so šolsko leto dokončali tako, da so dobili iz enega ali dveh predmetov ponavljalni izpit, morajo vložiti prošnje za pripustitev k ponavljalneniu izpitu do 25 t. m. Prošnje naj kolkujejo s kolkom za 5 Din in tolikokrat po 10 Din, za kolikor predmetov imajo ponavljalni izpit. Ponavljalni izpiti bodo v ponedeljek 1. septembra, in sicer od 8. do 9. pismeni izpiti, od 10. dalje po ustmeni v sobi III. razreda. Zasebni izpiti in mala matura bodo v ponedeljek, 1. septembra in v torek 2. septembra, vsakokrat v sobi IV. razreda. Ponavljalni izpiti za malo maturo bodo v torek ob 10. v sobi II. razreda. Vpisovanje za šolsko leto 1930.-31. bo v nedeljo 31. t m. od 9. do 13. v ravnateljevi pisarni za vse razrede. K vpisovanju prinesite s seboj zadnje šolsko izpričevalo; na novo vstojpajoči dijaki predlože zadnji šolski izkaz, krstni list in potrdilo o cepljenih kozah. Pri vpisu je treba plačati prispevek za zdravstveni fond v znesku 20 Din Tega plačila so oproščeni tisti, ki se izkažejo s potrdilom občine o siromaštvu. Šolska sv. maša bo v soboto 6. septembra. Redni pouk se prične v torek 9. septembra. Prošnje za knjige iz podporne zaloge vložite do 9. septembra pri gg. razrednikih. Vsaka morebitna izprememba pričujočega razglasa se bo pravočasno naznanila.
č— Igralci mariborskega gledališča, ki
ao pod vodstvom g. Rasbergerja gostovali v petek na sokoC.skem odru, so povsem zadovoljili žal maloštevilno občinstvo. Go« spod Leopold Kovač, ki je nadomestoval obolelega g. Iveljo, je žel po vsaki točki aplavz. Nadvse pa je ugajaa gdč. Štefka Fratnikova s svojim mehkim, polnim v rs o« kim sopranom. Profesor g. Rasberger ta skupni nastop z g. F. Tovornikom sta po« vzročila sailve smeha. Škoda, da jih nima« mo prilike občudovati v kaki igri med se« zono, ko bi bila dvorana polno zasedena, Manjkala je seveda »elita«, ki je »vse že videla«.
- Čuden postopek. Vodja nekega tu. kajšnjega podjetja nadzoruje svoje de« lavce, če hodijo redno k sv. maši. Ko »e neki uslužbenec ni udeležil maše. ker jo imel drugo pot, je bil kaznovan z eno« dnevnim dopustom. AH je kaj takega do« voljeno? Včasi smo rekli takemu početja teror.
Iz Kamnika
ka— Kamniškim strelcem. T. septembra bo t Ljubljani nagradno tekmovanje
strelskih družin r streljanju. Člani kamniške strelske družine se opozarjajo, da bo v nedeljo 24. t. m. od 8. dalje na ljubljanskem strelišču vežbanje. Informacije do sobote pri blagajniku g. Kosu v Kamniku.
ka— Odgodena občinska seja. V petek zvečer bi se morala vtšiti občinska seja. Zaradi nezadostne udeležbe pa se je prelo« žila na prihodnji teden.
ka— Za dvig tujskega prometa. Kakor čujemo, je na prodaj stavba v Kopališkem parku, ki so jo pustili napol dozidano usmi« Ijeni bratje. Prilika bi bila, da se osnuje družba, ki bi kupila stavbo, katera je zelo primerna za hotel. Hotel bi se dal prav le« po urediti in bi se napravil lahko drevored, ki bi bil zvezan s kopališčem ob Nevljici. Prepričani smo, da se bo našlo v našem kraju nekaj podjetnih ljudi, ki bi se opri« jeli tega projekta. Za razvoj tujskega pro« meta bi bila to vsekakor važna pridobitev.
Vrhnika
Proslava	11589
5 letnice
Oodbenega društva Trli iti ka O. in 7. septembra
Iz Novega mesta
n— Naš živilski trg je bil v petek boga« to založen s sočivjem, kakor fižolom, na« mizno peso, kumaricami in paradižniki. Ce« ne posameznim vrstam sočivja so: krožnik fižola 1.50 Din, ducat paprike 9 Din, para« dižniki 9 Din, kumarice za vdevanje 3 Din kg. Kljub slabi letošnji sadni letini je bilo na trgu tudi precej sliv, hrušk in jabolk. Cena sadju od 3—5 Din za kg. Pojavilo se je na trgu prvo grozdje iz trškogorskih go ric. Cena posameznim grozdom je bila 1.50 do 2 dinarja.
n— Novomeški kolesarski klub priredi v nedeljo klubsko dirko na progi Kandija« Gotna vas preko grma. Tekme se udeleži 20 dirkačev, po večini novincev.
n— Dve nesreči. 16 letni Jože Ravnik, de« lavec na parni žagi Radohi, je bil zaposlen pri cirkularki. Ko je hotel prežagati na cir« kularju neko poleno, mu je mahoma zdrk« nil iz rok tako nesrečno, da je prišla leva roka na ostrino žage in mu odrezala palec. Fant je prišel iskat zdravniške pomoči v kandijsko bolnico. — Moredu Marijanu, si« nu uradnika pri državnem tožiteljstvu, je stopila krava z vso svojo težino na nogo. Zaradi močnega pritiska je nastalo hudo vnetje in fant je moral iskati zdravniško pomoč v bolnici.
n— Plačati niso hoteli. V gostilno Gro« bovšek so prišli 4 mladi fantje, posestniški sinovi, doma nekje od Brusnic, ki so popMi ■okrog 7 litrov vina. Pri plačilu so se spo« rekli, češ, da so oislepar jeni,' ter niso pri tem hoteli poravnati celega računa. Poleg tega pa je eden od družbe spravil skrivaj v svoj suknjič pollitersko steklenico vina in kozarec, hoteč ga onesti, kar pa je pra« vočasno opazila točajka, ki je zadevo javila policiji. Fantje so morali celo ceho pla« čati, obenem pa so prijavljeni pristojnemu .ob las tvu.
Zahvala.
štejem si v dolžnost, da se javno zahvalim angleški zavarovalni družbi »Ro-yal Exchange Assurance, podružnici v Ljubljani, ki mi je takoj brez odbitka poravnala škodo, povzročeno po požaru moje parne žage in lesnega skladišča v Ribniku. Zato lahko tudi vsakomur priporočam to solidno podjetje. 11524
FRANC KUMP,
LASTNIK ŽAGE V RIBNIKU.
Iz Krškega
kr— Prepoved. Mestna občina fe stro« go zafcranila razstavljanje in prodajo živil kakor tudi pijač na prostoru, kjer se na« haja živinsko sejmišče. Prepoved se na« naša na trgovce z živili, pijačami, peci« vom, jestvinami itd., ki so doslej vršili prodajo ob sejmskih dneh na prostem aH pod šotori na sejmišču aH v neposredni njegovi bližini.
kr— Izvoz krompirja. V zadnjih dneh se opaža ve/lik izvoz krompirja v Zagreb. Cene odbranemu krompirju je 75 par za kg. Največ izvažajo okoliške vasi Drno« vo, Velika vas, Leskovec m Brege.
kr— Nesreča. V sredo popoldne sta se na kolesih vozila proti Krškemu gg. Z. in B. Zaradi nesporazumljenja pri zavitju z glavne ceste na poljsko pot pa je g. B. zavozil v zadnje kolo tovariša tako, da ga je s kolesom vred vrglo v loku na cesto. Naključju se ima zahvaliti, da razen prask in osmice na kolesu ni odnesel večjih noškodb.
kr— Udejstvovanje SK »Krško«. Skoro ni nedelje, da ne bi SK Krško nastopal proti prijateljskim klubom v Posavju Doslej je še povsod dosegel častne in zadovoljive uspehe. Danes, v nedeljo, pa nastopi mlado posavsko moštvo v Sevnici proti tamkajšnjemu športnemu klubu. Upamo, da se bodo Kr-čani tudi to pot dobro držali in obdržali dober glas. — Najbolj pereče vprašanje v posavskem športu je sodniško vprašanje. Pristransko sojenje mora celokupnemu športu le škodovati. Zmage, ki si jih nekatera društva na tak način pridobe, so vse prej kakor častne. Ako se reši to vprašanje, se bo tudi v Posavju šport lepo razvijaL
Iz Zagorja
z— Odbor zagorskega SKJ se najprisrč-nejše zahvaljuje vsem bratskim sokolskim društvom in občinstvu, ki so s svojim sodelovanjem in navzočnostjo kakorkoli pripomogli, da je proslava 40 letnice uspela tako moralno kakor gmotno. Posebej naj prejmejo zahvalo: predstavnik oblastev dr. Podboj, starešinstvo celjske župe, zastopnik ljubljanske župe dr. Krevelj ter gasilni društvi Zagorje in Loke. Odbor, i
ŠPORT
S plavalnega prvenstva v Dubrovniku
Juniorska in seniorska tekmovanja v pla« vanju za državno prvenstvo so prinesla ta« ko lepe rezultate, da smemo prav mirno pričakovati, da bodo naši plavači in plava« čice pri plavalnih nastopih, ki jih čakajo prihodnje leto, prav dobro odrezali, ako bodo tako napredovali kakor dosedaj. V letu 1931 bodo imeli naši plavači in plava« čice prav obilnega mednarodnega posla. Čakajo jih naslednje plavalne prireditve, na katerih bodo morali v težki konkurenci častno zastopati jugoslovenski šport: pr« venstvo Evrope v Parizu, slovansko prven« stvo v Jugoslaviji, v Dubrovniku ali v Ljub« ljani, dvomateh Češkoslovaška : Jugoslavi« ja v Pragi in v Jugoslaviji, najbrže v Ljub« ljani in dijaške igre Male antante v Buka« rešti. Torej mnogo težkih, toda častnih na« log. Primerjava rezultatov, ki so jih naši dosegli lani in letos, pa pokazuje, da sta bili letošnji plavalni tekmovanji mejnik r našem plavalnem športu, ki nam obeta naj« lepšo bodočnost.
Na levi: Neva.Bulat (Beograd), prvakinja v 100 m hrbtno v času 1:35.9; na desni: Ne« venka Godina (Jadran) zasedla je v Du« brovniku za Olgo Rojetovo na 400 m drugo mesto v 6:56.8. Lani na prvenstvu v Varšavi je bila UL z 7:12.8. Že iz teh dveh rezulta« tov se vidi njen lepi napredek.
Na levi: Ilirijan Žirovnik, ki je na 100 m hrbtno zasedel peto mesto; na desni Uroš Marovid (Jadran), izboren eravdist. Njego« vi rezultati so: 100 m 1:05, 200 m 2:33, 400 m 5:39. Oster konkurent Senjanoviču in Matiču.
Nadaljevanje na 17. strani.
Na levi: Najboljši plavač na tekmovanju v Dubrovniku Ante Senjanovič (Jadran). Prvo mesto je zasedel na 400 m v 5:34.5. (v predtekmovanju 5:31.9); na desni: A. Roje (Jadran), ki bi eventuelno prišel v po« štev za državno reprezentančno štafet« 2 X 200 m prosto.

JimJorSfcl nogome&d ftirnfr
Finale danes ob 15.80 Ilirija : železpičar (Maribor) Juniorske nogometne tekme za prehodni pokal SK Ilirije se igrajo letos že Šesto leto. Leta 1925 razpisani prvi pokal so si leta 1927. že definitivno priborili juniorji Ilirije. Letos se igra tretjič za drugi juniorski pokal, ki ga zopet branijo j'uniorji SK Ilirije, prvaki v vseh dosedanjih turnirjih. Zanesljiva organizacija turnirjev, Se bolj pa povprečno dobra igra juniorjev in lepe tekme so popularizirale ta tekmovanja med občinstvom in med klubi. Letošnjega turnirja se je udeležilo n. pr. 12 ljubljanskih moštev in 3 mariborska in vse dosedanje tekme so bile razmeroma dobro obiskane. Odločilne igre prinašajo absolutno dober šport in zelo zanimive tekme.
Letošnja finalista sta Ilirija in mariborski železničar. Ilirija je prišla v finale z zmagami nad Jadranom 12:1, Hermesom 5:0, Svobodo 3:2. Nič lažje poti nima za seboj železničar, ki je imel v izločilnih tekmah za nasprotnika ISSK Maribor in Rapida; nad prvim je zmagal s 4:2, nad drugim z 2:1. Finale je dvojni, enkrat v Mariboru, enkrat v Ljubljani. V Mariboru je preteklo nedeljo zmagala tesno s 3:2 Ilirija, ki gre v jutrišnjo tekmo torej z 1 golom prednosti. Ako zmaga še danes, postane tretjič zaporedoma juniorski prvak in ostane pokal končnoveljavno njena last. Železničar potrebuje danes zmago z najmanj 2 goloma razlike, da si prehodno pribori pokal in odvzame Iliriji dolgoletni juniorski primat Sodeč po igri v Mariboru preteklo nedeljo to ni izključeno. Tekmo bo vodil ss. šetina.
Sporedno se odigrata tudi obe zaključni tekmi za utešno darilo, nogometno žogo. Včeraj ob 18. sta odigrala SK Reka in SK Mladika semifinale, danes ob 17. pa m sreča Mars I z včerajšnjim zmagovalcem v odločilni tekmi. Današnjo tekmo sodi ss. Pevalek.
Razpis
Velike propagandne kolesarske klubsko« skupinske »Zvezdne vožnje« k otvoritvi »Šumarske in lovske razstave« na Ljubljan«
skem velesejmu dne 31. avgusta t L
1.	Prireditelj »Zvezdne vožnje«: Kotu« raški savez kraljevine Jugoslavije »Triglav« ski pododbor« v Ljubljani.
2.	Pravica udeležbe: Kolesarski klubi, včlanjeni v Koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije.
3- Start: Vsak klub starta na sedežu kluba. Čas starta določi klub v lastnem de« lokrogu. Dokaz o izvršenem startu: Potrdi« lo županstva, železniške postaje etc.
4.	Proge: Novo mesto, Ribnica. Vrhni« ka, Jesenice. Domžale, Vransko, Celje, Ma« ribor*Ljubljana. Motokoles. klub »Ilirija«, »Sava«, »Svoboda« in »Velociped. bataljon«: start pri Kolinski tovarni Dragomelj»Dom» žale*Ljubljana. Kolesarski klubi: »Ljublja« niča«, »Zarja« in »Triglav« vozijo preko Št. Jakobskega mostu«Dragomelj«Domžale» Ljubljana. Koles, klub »Sora« St. Vid»Ta* cen»Gameljni*Ljubljana.
Prehod v Ljubljani: Novo mesto in Rib» niča: Karlovški most, takoj desno za Gra« dom, Streliška ulica, Mestni dom, Resljeva cesta, Pred kolodvorom, Dunajska cesta do kavrne »Evropa«, Gosposvetska cesta pred velesejem. »Vrhnika«: Preko Blerwei« sove ceste na velesejem.
Vsi ostali klubi: S. K. »Bratstvo« Jese« niče: Naravnost pred velesejem.* Drugi klu« bi: Dunajska cesta Hlo kavarne »Evropa«, Gosposvetska cesta pred velesejem. Proge izpod km 15 se ne ocenjujejo.
5.	Cilj: Pred velesejmom v Ljubljani. Prihod na cilj od 9. do 9. ure 30. min. do« poldne, čas prihoda pred 9. uro in po 9. uri 30 min. se ne klasificira. Ravnati se je toč« no po železniškem času.
6.	Znaki: Vsak klub nos klubsko dreso, oz. klubski znak,
7.	Ocena: a) Število klubskih članov, do« šlih na cilj v strnjeni skupini, b) Prevoze« na proga, c) Kakovost prevožene proge.
8.	Darila: Po točki 7. ugotovljeni prvi, drugi in tretji klub prejme diplomo, vsi člani skupine se udeleže prostega poseta razstave na velesejmu.
9.	Prijave: Vsaki klub pošlje listo ude« ležnikov z oznako klubske barve do 28. t. m. na naslov: Jakob Gorjanc, Ljubljana (tel. 2066). Ker je število prostih vstopnic limitirano, se bodo vpoštevale došle prijave po vrstnem redu. Po prejemu prijav se pošljejo vsakemu prijavniku kontrolni zna« ki. Brez prijavnine.
10.	Vsaka klubska skupina in vsak po« samezni vozač se mora strogo držati poli« cijskih predpisov, vsako kolo mora imeti zvonec in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, povzročene po vozačih med vožnjo.
11.	Razlago predstoječega razpisa si pri« držuje tehn. referent Triglavskega podod« bora, v dvomljivih in v slučajih, kateri ni« so predvideni v tem razpisu je merodajen »Pravilnik Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije.
12.	Zvezdna vožnja se vrši ob vsakem vremenu. Ob 11. uri seja upravnega odbo« ra »Triglavskega pododbora« na verandi vi« name »Bon«. Ob 11. uri 30 min. istotam skupni sestanek vseh udeležnikov »Zvezd« ne vožnje« in razglasitev rezultatov.
Upravni odbor »Koturaškega Saveza kralj. lugo*lavije* Triglavski pododbor v Ljub* Ijani.
Službene objave Medklubskega odbora za table-tenis v LJubljani
GJasom pravil pravkar ustanovljenega Jugoslovenskega table*tenis saveza v Za« grebu pozivlje gornji odbor vse klube v dravski banovini, ki goje table«tenis šport da prijavijo v teku 5 dni Medklubskemu odboru kot predhodniku Ljubljanskega table«tenis podsaveza svoj pristop v član« stvo J. T. T. S. v Zagrebu.
V to svrho je treba priložiti klubu od* nosno društvu, ki želi postati verificiran član J. T. T. S. podpisano izjavo po uprav« nem odboru kluba in naslovljeno na M. O. v Ljubljani.
Istočasno je treba priložiti gUsom pravil J. T. T. S. prijavnine Din 350.
Ufc/, 'priložene SbiMrinc se prijave s®*
vrnejo.
Prijavnine s prijavami je poslati pa na« slov: Medklubski odbor za table*tenis. V Ljubljani v roke g. Denesa Arturja, Ljub« Ijana, Ambrožev trg 10.
Po odobrenju verifikacije dobi vsak klub odnosno društvo po en izvod saveznih in tehničnih pravil J. T. T. S v Zagrebu. Taj« nik Denes.
Zmaga ilirijanske hazene v Požarevcu.
Tudi revanžno tekmo proti SK Viktoriji v Požarevcu je hazenska družina Ilirije odlo* čila v svojo korist. Zmagala je 11 : 4.
SK Grafika : SK Olimp, Celje. Danes ob 10. dopoldne odigrata imenovana kluba na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo. To bo tretje srečanje med gornjima kluboma, ki sta vsak po eno tekmo na domačem terenu odločila z nizkim seorom v svojo korist, zaradi česar smemo pričakovati danes na« pete borbe. Ob 8.15 se pa vrši predtekma rez. Grafike : rez. Svobode. Ljubitelji spor« ta, osobito pa grafičarji k posetu vabljeni, da s tem ponovno dokumentirajo svojo na* klonjenost napram SK Grafiku
SK Grafika. V nedeljo dne 24. t. m. naj se javijo na igrišču Ilirije sledeči igralci in sicer ob 7.30 gg. Zupančič, Trpin, Stohr, Bežan, Muzlovič, Žagar I in II., Blohar, Korbar, Glavač, Pungerčar, Tršan, Hren in Kolarič, ob 9. uri gg. Wolmuth, Mihelič, Novak, Pallek, Kmetič, Pukl, Srebotnjak, Urbančič, Strohmajer, Stupica I in II, Peli-can in Zeman. Reditelji: Friedl, Peperko, Kobal in Mekina. Rezerva igra proti rezer SK Svobode in J. moštvo proti SK Olimp iz Celja. — Načelnik.
SK Ilirija. Klubovo glavno tajništvo ka« kor tudi tajništvo uprave igrišč je zopet prevzel dolgoletni tajnik g. Fran Jerala. Naslov kluba vključno vse njegove sekcije kakor tudi uprave igrišč ostane tudi vna« prej poštni predal št. 175, za osebne infor« macije pa je glavni tajnik na razpolago pod naslovom Ljubljanska komercijalna družba, Bleiweisova c. 18, tel. 24*08. Prosimo, da vzamejo to spremembo vsi klubi in nadre« jene organizacije na znanje. Članstvo naše« ga kluba pa opozarjamo, da bo odbor v bo* doče vse svoje sklepe, v kolikor se tičejo članstva objavljal v listu »Slovenski šport«. Naročnina je minimalna in sprejema pri« jave tudi glavni tajnik našega kluba. — Predsedstvo.
ASK Primorje (nogometna sekcija.) Da nes ob 10. tekma s SK Korotanom na našem igrišču. Ob tri četrt na deset naj bodo na« slednji v garderobi: Baumkircher I, II, Biz« jaik, Šinkovic, Sinkule, Pišek II, Golob, La« sič, Klopčič, Peterlim, Mlinar, Strnad, Pe« trič. Opremo prinesti s seboj. Popoldne ob 17. trening tekma s SK Slovanom. V našo garderobo naj pridejo do najpozneje ob 16.30 naslednji igrači: Jančigaj, Svetic, Hassl, Zemljak, Slamič, Jug II, Jug I, Er« man, Čamermik, Jež, Uršič, Terček.
—	Kolesarski klub Ribnica priredi v nedeljo dne 24. t m. klubsko dirko na progi Ribnica - Podklanec ln obratno km 33. Start v Ribnici ob 13.30, cilj istotam.
—	SK Svoboda — Vič. Danes ob 8. uri zvečer strogo obvezen sestanek za vse člane. V nedeljo 24. t. m. prijateljska tekma s SK »Diskom« v Domžalah po sledeči postavi: Burnik II, Vrhovec, Dular, Viki, Drapek, Gruden, Babnik, Jamnikar, Burnik I., Jenko, Korošec I.; vsi ti igralci naj si oskrbijo opreme že v soboto pri gospo darju.
Veslaške tekme za prvenstvo Evrope
V dnevih od 14. do 17. avgusta so se vr« šila v Liegeu v Belgiji veslaške tekme za prvenstvo Evrope, ki so se jih udeležili za» stopniki 12 držav, med njimi tudi Jugoslo« veni. O sporu, ki smo ga imeli zaradi te udeležbe v našem veslaškem savezu, so či« tatelji itak poučeni. Kakor znano, je savez izgubil zaradi svojega sklepa, da ga bo za« stopal v Belgiji »Gusar« iz Splita, »Krko« iz Šibenika izmed svojih članov.
Med tekmovanjem se je vršil tudi kon« gres Fise z običajnim dnevnim redom let« nih občnim zborov. Precej debate je po« vzročil predlog grškega saveza zaradi ude« ležbe nekaterih nacionalnih društev, ki ob* stojajo v Egiptu. Kongres je odločil, da so nacionalna društva v drugem delu sveta sicer lahko člani nacionalnega saveza, ven« dar pa n. pr. ne morejo sodelovati v tek« mah za evropsko prvenstvo. Grški savez je bil nato z 2 člani v Grčiji in 2 v Egiptu sprejet kot izredni član Fise. Danska, kot izredni član, je bila sprejeta kot redni član ter ji je bila obenem poverjena organiza« cija evropskih veslaških prvenstev v letu 1934. Prvenstva za 1. 1931. se bodo vršila v Franciji. V predsedstvo Fise so bili konč« no izvoljeni kot predsednik Fioroni, kot podpredsednik admiral Sambuv, kot tajnik Mulleg s podpredsednikom Mahutom, pred«
sednikom francoskega veslaškega saveza. *
Tekmovanja sama so prinesla naslednje rezultate:
Štirica s krmarjem: 1. Danska 5:56.4; 2. Italija 6:00: 3. Nizozemska 6:03.6. Se na 1000 m so bili vsi trije čolni na isti višini, dokler na 1300 m Italijani niso zaostali za« radi hudega toka in prišli končno 50 m za zmagovalci na cilj.
Dvojka brez krmarja (painoar): L Polj« ska 6:27; 2. Madžarska 6:30.4; 3. Francija 6:31.8. Takoj po odhodu se zadeneta Polj« ska in Madžarska z vesli brez posledic. Pri 500 m uide Poljska in vodi 800 m pozneje že za dve dolžini. Vsi trije pari so privozili na cilj v ostrem tempu (okoli 40 udarcev).
Skiff: 1. Madžarska 6:36.6; 2. Italija 6:30.8 3. Danska 6:31. Madžar je kar po startu najodločnejši in vodi že po 250 m za četrti« no dolžine. Danec ga prvi dohiti in pusti Italijana na tretjem mestu. Pri 1000 m je Madžar zopet za dolžino na boljšem pred
Dancem, toda slika se zopet ponovi in oba • , ,.. _ ------— —»—.—.j*,, pt„
sta kmalu na isti višini. V zaključnem f1t>bUo Sokolstvo brez nadaljnjega cele pol« »spurtu« uide Madžar z lahkoto, dočim za« ke novega članstva. Toda sokolski statut ostane Danec končno tudi za Italijanom. Saveza SKJ izrecno predpisuje, da mora . Dvojka s krmarjem: 1. Italija; 2. Franci« vsak državljan ki ja (za kratko dolžino). Švica je preveč za« ganizaciio	♦ T - . "S?«
ostala in na 1750 m odstopila. Ob 500 n I cnufti,.	' ■ iyrseve«
ie bila na vodstvu, doeim so se Italijani I f	, kl niso kompromisna. Sokol,
m Francozi borili za drugo mesto. Ko ga 5 Je	® kot organizacija samo
končno zasedejo Italijani, napadejo tudi J *no tw i® *druž«o i z v»eh slovanskih 5vico m odnašajo zmago.	i mnlja ▼ Slovanski sokolski rveii. Oni pa
Stirica brez krmarja: 1. Italija 5:53.4: ?. Švica 6:01.2; 3. Belgija 6:03.2. Italijani pre« vzamejo vodilno vlogo takoj spočetka in jo ohranijo do konca. Boj med Švico in Belgijo je bil zelo oster.
Doubletscull: 1. Švica 6:07; 2. Italija 6:09; 3. Nizozemska 6:23.2. Dolgo gredo na isti višini, dokler se ne odtrga Švica in uide Italiji za dolžino. Nizozemska sledi za dve dolžini. Razdalja med prvima dvema se ne menja, vendar izboljšajo Italijani v »spur« tu« za četrtino dolžine.
Osmerec s krmarjem: V četrti izločilni tekmi je nastopila Jugoslavija proti Polj« ski in zmagala v času 5:32 (proti 5:33) m v tretjem semifinalu, kjer pa je podlegla Danski s časom 5:33.4 (zmagovalci so do« segli 5:31.4).
V finalu so se plasirali: 1. Amerika 5:27.4 2. Italija 5:33.4; 3. Danska 5:47.2. Že takoj po startu se vidi, da se bo vršil glavni boj med Ameriko in Italijo, med katerimi se slednja krčevito drži nepremagljivih Ame» ričanov. Šele pri 1000 m vodijo Američani za kratko dolžino, Italiji pa sledi za pol« drugo dolžino Danska. S »spurtom« začne« jo Italijani, toda ameriški je izdatnejši in jih privede za dobro dolžino pred njimi na cilj- Danska je zaostala zelo daleč.
Naš veslaški šport je prav za prav šele v povojih; zato nas mora navdajati le z veseljem, če vidimo, da se je vsaj drobec naših športnih sil pokazal tudi v tej pa* nogi na mednarodnem polju.
SOKOL
Sokolski pokret aa deželi
Zadnje čase je bilo osnovanih na vseh koncih in krajih dravske banovine nekaj novih sokolskih društev in sokolskih čet v vaseh, kjer dosedaj Sokola ni bilo. Po« vsod se nam poroča, da se priglašajo čla« ni in tudi članice v .izredno velikem, vsa pričakovanja presegajočem številu, kar je znak, da je narod dobro Tazumel one kras« ne besede našega kralja, izpregovorjene v Beogradu ob priliki predaje novega savez« nega prapora Savezu Sokola kraljevine Ju« goslavije. Vse župe na območju dravske banovine so dosedaj že javile, da se pri« čenja število njihovih včlanjenih edinic polagoma dvigati.
In prav je, da se lepo polagoma, brez hitenja, pač pa dobro premišljeno in siste« matično gradi na izpopolnitvi sokofiske. or« ganizacije, kakor pa da bi se kar tja v en dan snovalo na pretek nova društva in čete tamkaj, kjer niso podani pravi pred« pogoji za to. Za vsako novo sokolsko for« macijo namreč veljajo tudi gotova pravi« la in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, ako se hoče faktično delovati v smislu vzviše« nih kraljevih besed. Nikakor ni zadosti, da se kjerkoli ustanovi sokolsko četo ali celo samostojno društvo, ni pa tamkaj no« benega izvežbanega prednjaka in prednja« čice, ki naj bi opravljale posle načelnika oziroma načelnice. Prav nič ne pomaga, če se tudi cela vas včlani v četo, ako ni spret« nega vodnika, ki naj bi dajal smernice za delo. Drug važen predpogoj pa je, da do« bi vsaka četa vsaj ;kako sobo za sestanke svojega članstva, za razgovore in debatne večere ter vsaj kak travnik za vežbanje poleti, ako v dotičnem kraju ni na raz« polago kake dvorane ali telovadnice v šo« li. Končno tudi vodstvo s telovadnico in društveno sobo ne more ničesar napraviti, ako ne obstoji pri vsem članstvu volja do resničnega dela. Vsaj navedeni troji fak« torji morajo biti ob snovanju kake sokol« ske čete oziroma društva.
Oglejmo pa si sedaj v splošnem, kako je v tej zadevi poskrbljeno v dravski ba« novini. Glede vodnikov za sokolske čete moramo naglasiti, da še vedno obstoji ve« liko pomanjkanje voditeljev po obstoječih društvih. Toda zelo veliko pa je učiteljev, učiteljic in pripadnikov drugih poklicev, ki jih je usoda zanesla v kraje, kjer se dosedaj sokolski ne morejo udejstvovati. Izkušnja pravi, da se je ob snovanju do« sedanjih sokolskih čet našel . skoraj po< vsod človek sokolskega prepričanja in razmeroma izvežban v sokolski telovadbi, ki je prevzel m z uspehom vodi delo v četi. Znano pa je, da jih je še mnogo, ki stoje ob strani, četudi so izvežbani pred« njaki bivše telovadne organizacije; njim sokolska ideologija ne prija in pričakuje: jo, da se bo ustavil sokolski pokret v se« dan jem razmahu. Naj ostanejo ob strani, saj ne gre, da bi jih sHili k delu, ki jim ne gre od srca!
Po naših vaseh se je gradilo zadnja de« setletja mnogo društvenih, prosvetnih in drugih »domov« po večini tudi s talovad« nico. Skoraj nikjer niso te zgradbe pri« stopne sokolskim svrham. Motivi so raz« lični in ni vredno, da bi se z njimi pečali. Zato pa se bo gotovo dobila v vsaki vasi kaka soba vsaj v šoli in kje drugje, kjer bo dobila sokolska četa svoj prostor za knjižnico in tajništvo ter članske sestanke. Ker pa rodi vsaka dobra volja in udejstvo« vanje vedno velike uspehe, smemo priča« kovati, da se bo v doglednem času tudi po naši prelepi deželi doseglo marsikaj. Saj pred 20. leti Sokolstvo ni imelo še nofee. nega svojega doma, danes pa jih je samo v Sloveniji preko 50!	>
Tretji Sniteij, toliko potreben za sno« vanje sokolskih enot, je pa dobra volja pri« stopajočega članstva. Sokolski pravilniki m statudi predpisujejo v tem pogledu toč. no, kako se vse to vrši. Vsakdo, ki bj rad postal in tudi ostal član sokolske organi, zacije, mora izvrševati svoje članske dolž. nosti. Ni torej dovolj, ako se priglasi ne. kje za člana in morebiti tudi odplačuje svojo članarino. Mora se v društvu tudi udejstvovati! — Po receptu, da bodi vsakdo ^član sokolske organizacije, bi pri.
ki vstopa v to organizacijo, mora vstopiti po lastnem preudarka in lastni volji, pro« stovoljno. Ko pa postane član po prestani poskusni dobi, prejme vse članske pravi« ce m tudi dolžnosti, ki jih mora izpolnje* vati, ker samo tako izvršuje svoj del so* kolskega udejstvovanja.
Sokolski pokret se širi po deželi. Tradi* cije Sokolstva so velike in svetle ter žive med narodom, ki dobro ve, kdo ga je budil še v nedavnih težkih časih k narodni zas vesti in ki se dobro zaveda, da stremi so* kolska vzgoja za tem, da se ustvari du« ševno in telesno krepko jugoslovensko po* kolenje, ki bo ne samo ljubilo svojo lepo domovino, temveč jo bo vedelo tudi čuvati pred vsako nevarnostjo, pa .naj pride od koderkoli hoče.
In zato se vedno bolj oklepa Sokolstva.
Zadnja številka Sokolskega glasnika,
ki je izšla 1. avgusta prinaša na uvodnem mestu pismo starešine br. dr. Scheinerja Savezu SKJ povodom vsesokolskega zleta v Beogradu. Nato sledi članek »Sokolstvo, uzgoj karaktera« od br. Otave, poročili o tečaju ameriških Sokolov v Ljubljani in o predaji darila SKJ belgijskemu gimnastič-nemu savezu ob priliki zleta v Anversi Važen je*tudi članek »Širjenje Sokolstva, naša nacijonalna dolžnost« od br. Majcana, Podlistek prinaša nadaljevanje predavanja br. Spicarja o dramatskih predstavah v sokolskih društvih ter toplo pisan člančič br. Tičaria umrli s. Plazerjevi iz Rimskih Toplic. Ostali del lista izpolnjujejo vesti iz saveza in žup. Številka ima troje slik.
Sokolsko društvo v Konjicah je usta* novilo lutkovni odsek in se pripravlja, da bo že letos prirejalo predstave. Pozdravlja« mo ta čin in želimo, da bi kmalu zrasli pri vseh sokolskih društvih lutkovni odri. Ka* kor čujemo, bo kmalu tudi v Zagorjah in Trbovljah sokolski deci v veselje lutkovni oder. Priporočamo pa, da si to nabavijo tudi večja društva kakor Maribor, Celje, Kranj, Jesenice itd. zlasti pa ona, ki imajo na razpolago svoje lastne prostore in so v tem pogledu neodvisna od lastnika naje* tih prostorov.
Slovaško Sokolstvo v Ameriki je pri* redilo 4. julija svoj zlet v Binghamptonu, ki se ga je udeležilo preko 700 telovadcev. Sodelovali so tudi češki Sokoli in ruska sokolska zveza v Ameriki. Pri telovadbi je bilo navzočega preko 6000 občinstva.
Na zletu belgijskih gimnastov je zastopal savez SKJ njegov M. podstarešina br. Gjura Paunkovič. Ob tej priliki je izročil imenovani federaciji krasno darilo, bronastega Sokola-ptico v spomin 50 letnice obstanka organizacije. Istočasno pa ie položil tudi lep venec na grob belgijskega neznanega vojaka ter na gomilo ustanovitelja zveze belgijskih gimnastov in prvega predsednika mednarodne telovadne zveze N. J. Cuperusa. Na zletu, ki se ie vršil od 14. do 18. avgusta v Anversi, so sodelovali po de-putaciji tudi češkoslovaški sokolski predstavniki.
Snujrao sokolske stare garde. V vseh večjih sokolskih društvih v Pragi in jjo drugih krajih na Češkem so nastale tako kar na tiho nove formacije, tako zvane sokolske stare garde. O njihovi nalogi smo že pisali. Vsekakor bi bilo pri nas priporočljivo, ako bi se tudi v naših ljubljanskih društvih osnovali starejši bratje take garde z istim delokrogom kakor v Pragi. Sai imajo naša društva tudi izredno mnogo skrbi in težav pri njihovem razmahu, ki jih upravni organi le težko zmagujejo. Ako pa prevzame del teh bremen stara 'garda do-tičnega društva, se s tem samo pripomore stvari do večjega uspeha.
Ameriška ČOS je bila pozvana k sodelovanju pri velikih vojaških slavnostih v Chicago v Grantovem studionu. Udeležila se jih je po odposlanstvih in vrstah Srednje župe, ki ima svoj sedež v Chicagu.
Izpred novomeškega sodisca
Očetomora osumljeni Anton Jakopič. -Pred razpravo o umoru, ki se je izvršil 1. 1923.
Novo mesto, 23. avgusta.
Umora posestnika Ant. Jakopiča, ki je bil iz zasede ustreljen z vojaško puško v noči 23. septembra 1. 1929. pred svojo hišo v Proseniku pri Vel. Laščah, je bilo osumljenih več oseb, ki pa je bilo sodno postopanje proti njim ustavljeno. Letos spomladi se je začelo ponovno govoriti o tem umoru. Javno mnenje je pri tem obdolžilo umora pokojnikovega starejšega sina Antona. Toda tudi tokrat ni bil sum zadostno utemeljen. Trdovratno pa so se šc nadalje širile vesti, da je sin Anton kriv očetove smrti. Anton je bil, kakor je »Jutro* že poročalo, pred dnevi aretiran. Aretiranca so privedli v tukajšnje sodne zapore, kjer vodi preiskavo proti njemu okrajni sodnik Viktor Durmi.
Kakor čujemo, je višje deželno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor proti obtožnici 28-letnega Slavka Pintarja, ki je ob-dolžen zavratnega umora posestnika Janeza Rajerja, izvršenega 1. 1923. v tako zvanem Kovačevem gozdu pri Žabji vasi, tako da je postala obtožnica pravomočna in se bo zato ▼ kratkem vršila sodna razprava.
Rešitev križaljke »Plavač - skakalec"
Da« Ra;
Vodoravno: 3. ar; 4. Disa; 6. osel; 7, na; 8. koča: 10. Banat; 11. Ana; 12. 14. grivar; 15. rž; 17. vonj; 18. dim; 19. ep; 20. rt; 22. svinec; 25. raketa; 26. Po; 28. bajer; 29. Bari; 31. ar; 33. osa; 36 la; 38. sura; 41. sir; 42. Dora; 43. Ares; 44. oda; 46. šala; 47. Radgona: 50. Anjuta; 52. Irbis:
53.	Eau Claire; 55. Laon; 56. Al; 57. va« ščan; 58. Almaden.
Navpično: J, Dor; 2. brisača; 3. Avala; 4. Podonavje; 5. senator; 8. Kanin; 9. tir; 10. barometer; 13. ar; 14. Gvineja; 16. žir; 18. dika; 21. top; 22. s. r.; 23. vabilo; 24. car; 27. os; 30 ar; 32. Masana; 33. os; 34. Siva; 35. ar; 37. ara; 36. Saša; 39. Uran; 40. relief; 42. Daniela; 44 Ogri; 45. Do« hrač; 47. raca; 48. Diana; 49. u; 51. tul;.
54.	lev; 58. na.
Iz uradnih in drugih službenih objav
Dražbe: Pri okrajnem sodišču v Dol. Lendavi 23. septembra ob 9. zemlj. knj. Dolga-vas, vi. št. 02 Cenilna vrednost 7000 Din, najmanjši ponudek 4666 Din 70 p. — Pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici, 24. oktobra ob 10., zemlj. knj. Sv. Duh, vi. št. 2o (po polovici). Cenilna vrednost 19.570 Din 50 p; najmanjši ponudek 13.047 Din 6 p. — Pri okrajnem sodišča v Novem mestu, 6. oktobra ob 9., zemlj. knj. Vinja vas, vi. št. 240, 48, 489 in zemlj. knj. Cerovec, vi. št. 622. Cenilna vrednost 18.605 Din 25 p; najmanjši ponudek 12.403 Din 50 p. — Pri okarjnem sodišču v Slov. Bistrici, 24. oktobra ob 10., zemlj. knj. Kalše, vi. št. 34 in 46 (po polovici). Cenilna vrednost celega posestva (2 hiši, gosp. poslopje, zemljišče), 78.314 Din 75 p, polovica 39.157 Din 38 p, pritikline 10.900 Din; najmanjši ponudek 26.104 Din 92 p.
Vpisi v zadružni register: Strojna zadruga za Pevno in okolico, r. z. z o. t. Obratni predmet: nabava kmetijskih strojev in posojanje udom. — »Jugometa-fonc, I. jugoslovanska centralna živinorejska selekcijska zadruga za sivorujavo alpsko govedo v Ljubljani, r. z. z e. poslovalnica v Mariboru. Družba temelji na zadružni pogodbi z dne 2. junija 1930. Obratni predmet: dviganje in pospeševanje reje sivorujavega alpskega goveda. — Agrarna zajednica v Hajdini, r. z. z n. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 8. junija 1930 raz-družila in. prešla v likvidacijo. Likvidatorji:^ Ogrizek Simon, posestnik v Zg. Hajdini, šoštarič Simon, posestnik v Sp. Hajdini, Neubauer Ljudevit, posestnik v Zg. Hajdini, Toplak Franc, posestnik v Sp. Hajdini, vsi dosedanji člani načelstva.
Vpisi v trgovski register: >Avtoproniet Zbačnik«. d. z o. z., Rob pri Turjaku. Predmet podjetja je prevažanje potnikov in prtljage z avtobusi in drugimi motornimi vozili. Osnovna glavnica 40.000 Din je v celoti vplačana. Poslovodje družbe so: Zbačnik Ignac, Cimperman Karol, Jamnik Jože in Peterlin Ludvik. Družbo zastopajo in podpisujejo kolektivno po trije poslovodje,
—	Uran Franc, trgovina s kurivom, Ljubljana, Glince. Imetnik: Uran Franc, tnrovec v Ljubljani, Glince «— Tržaška cesta 24, p. Vič.	y
Spremembe v trgovskem registru: A. Senčar in sin, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, eksport jajc na "debelo in drobno v Ptuju: Izstopil je družabnik Senčar Alojzij in je sam imetnik Senčar Milko, ki sam podpisuje za firmo. — Ljubljanska gradbena družba z o. z. v Ljubljani: Po' sklepu občnega zbora z dne 27. junija 1930, se je spremenil drugi odstavek točke 5. pogodbe z dne 17. februarja 1930. Izbriše se poslovodja Ravnikar Franc, vpiše pa poslovodja Kavka Karel, tesarski mojster v Domžalah št. 80. — Lovro Petovar, trgovina z mešanim blagom, Ivanjkovci pri Ormožu: Prokura se je podelila Lovru Peto-trarju, posestniku v Ivanjkovcih. — Josip Reich, Ljubljana: vpišeta se kolektivna prokurista Reich Antonija in Reich Leo, oba v Ljubljani. — Tiskarski in litografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blazni-kovi nasledniki, delniška družba v Ljubljani, se glasi odslej: I. Blaznika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža. Izbrišejo se upravni svetniki Rožanc Mihael, Poklukar Aleksander in Vebar Ivan, vpišejo pa upravni svetniki Ravnikar Jože, vele-trgovec v Ljubljani, Sekula Jože, posl®v0-dja tvrdke Feliks Urbane v Ljubljani in Spende Anton, ravnatelj v p. v Ljubljani.
—	Besedilo firme J. Hutter & drug, tekstilna tvorniea v Mariboru se glasi odslej: J. Hutter & drug, domača tvorniea klotov in silkov in tvorniea hlačevine v Mariboru Obratni predmet: tvorniško izdelovanje bombaževih tkanin, zlasti hlačevine ter klotov in silkov. — Tvrdka Hutter J., prva domača tvorniea klotov in silkov v Mariboru se je izbrisala zaradi združitve s tvrdko J Hutter & drug.
Ugotovitveni narok za preskušnjo naknadno prijavljenih terjatev do prezadolžene zapuščine dr. Juritseha bo 11. septembra ob 11. pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba
Si. M.
Potrditev poravnave: Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo med dolžnikom Ivanom Dobnikom, trgovcem v Bistrici pri Limbušu m njegovimi upniki dne 11. avgusta sklenjeno poravnavo na osnovi 40%, plačljivi v .1 zaporednih tromeseenih obrokov. Direkcija državnega rudnika r Velenju ,na. d*n 9- septembra ob 11. na-Davo dUO kub. metrov jamskega lesa. Posroji se dobe pri direkcij^
M.O šfci
vaspitni zavod
profesorja Hrvata v Velikem Bečkereku (Banat) sprejme dijake iz vseh sredniih sol. Sprejme dijake tudi za privatne izpite iz eneea ali dveh razredov. Uspeh zajamčen. Prospekte pošlje direkcija za-vo _____11403
Modistinje, pozor!
00 tO
IO
•vj
Specialna trgovina za vse vrste modernega modistovskega pribora je
David Wiesel Zagreb
Tapetniška io dekoraterska dela izvršuje
najceneje, najsolidneje in najhitreje
11561
Franc Novak
Maribor Slovenska ul. 24
Jabolka
ftaffffstta m so
kupuje
GespodarsGa
mest
o
trt
v Jljuhljani
Na
vročili pod
tleh
južnim solncem
Zapiski in spomini s potovanja po Egiptu
Čas v Kairu nama je potekel prehitro, zato sva se morala s prijateljem Tavzesom požuriti, da si ogledava še one »zadeve«, ki so za kulturnega človeka neobhodno in neizogibno potrebne. Kajti življenje ne obstoji v samih brasserijah, varietejih, skatingringih in še drugih vabljivih lokalih. Pa sva jo ubrala v egiptski muzej. Ves dnevni direndaj Ln nočno vrvenje in hlepenje
Avtor naših člankov g. prof. Adolf Lapajne
ti na mah izgine in kri ti nekoliko oles-deni pred temi tisočletnimi spomeniki, ki te gledajo nemo in svareče. Kipi starih faraonov, zakonskih parov, svečenikov in drugih stoje v nepregledni vrsti, preden prideš do najlepšega, — do Tutankamnovih izkopin. To bogastvo v zlatu in slogu te čudovito presune. Nehote se v duhu preseliš nazaj v davne vekove. Da so stvarce res dragocene, je dokaz, da pred vsako vitrino stoji stražnik, ki budno pazi, da vsaj v kraljevem muzeju ne okradejo pokoj-
Drugi dan sva se Bojanom z nekaj pletenicami (dar Mirka Poča) ob ganljivem petju: »Oja, zdaj gremo!« poslovila od Kaira in naših ljubkih prijateljev. Ej da, slovenska kri nikoli ne fali, vsaj v tujini ne! Težko mi je bilo pri srcu... Pred dolgimi leti sem se že vozil tod. Kje so tisti časi!... Bojan me je potresel in me zdramil iz lepega sna. Vlak je vozil skozi puščavni veter in v par minutah smo imeli v vagonu za prst debelo plast prahu tn peska, ki se je čudovito u tihotapi! skozi zaprte žaluzije in vrata. Robec na glavo! Neznosno! Hvala Bogu, da je ta dobrota trajala komaj četrt ure, ker bi nas drugače gladko zadušila. Pol ubita sva malo zadremala pa od časa do časa pogledala na uro... Kako dolgo še?... Naposled vendar: Luksor! Bila sva menda poslednja evropska gosta. Vse je pred vročino in bližajočimi se nemiri pobegnilo v Evropo ali vsaj v Ale-ksandrijo, tako vsi konzulati, kakor rudi osobje velike švicarsko-egiptske hotelske družbe »Hedra«, ki zaposluje svoje ljudi poleti v Švici, pozimi pa v Egiptu. Dobila sva sobico v malem, edino še odprtem hotelu »De famille«, čigar lastnik je Kopt. Ni bilo slabo... če ne bi bila vročina. Vodo iz Nila daš v porozno »gulo« in če je malo prepiha, se ti voda precej ohladi. Mislim, da Krištof Kolumb ni imel pri odkritju Amerike takega veselja (ko so ga z muziko pozdravili Cehi), kakor midva, ko sva našla tu dragega brata Ceha, pana Strnada. Pozimi je mizar, poleti pa diktator največjega hotela »Wtater-Palace«. Pa da nismo Slovani tiči!? Ta slovanofilič naju je res imenitno pogostil z nekim »rajnlenderjem«, ki ga imajo za nemške zimske goste. Hvala ti, pan Strnad!
Potila sva se ta vse pregledala, kar je zanimivega od luksorškega do kar-naškega templja. Zvečer sva vzela »fi-(uko« ta z njo jadrala po Nilu. Dasi je
orijentalno nebo. Večje ladje (dahabije) z visokimi jadri drsijo ob ugodnem vremenu proti toku Nila z neverjetno naglico...
Najin vodnik, Arab, življenski filozof, naju je pregovoril za vožnjo z avtom h kraljevskim grobovom. Pogodila sva se za ceno ta drugi dan naju je filozof že ob 3. zjutraj prebudil iz nemirnega spanja. Bila je še tema, a telo naju je bolelo od nočnega premetavanja. 2e-
Dolina kraljev (v bližini Tntankamnov grob)
nega Tutankamna. Dosti je videti, toda umazan, se v njem vedno zrcali krasno omotica, povzročena po vročini ta čudnem muzejskem vzduhu, naju je prepodila iz tega, za. nas Slovence predpo-topnega kraja. Omenim naj le še, da so neustrašenim raziskovalcem starta (večinoma Evropejcem) postavili v muzeju doprsne kipe, enako raznim dobrotnikom, ki so pripomogli do tega veličastnega, »faraonskim časom« posvečenega spomenika.
Pri našem Poču (Hotel Alfons) sva se kmalu pokrepčala ta z njegovim nečakom Mirkom (to je tič!) dogovorila za nadaljne pohode. Najprej v Zoo, potem v hladu zvečer izlet na kamelah k piramidam. Večer je bil jasen ta krasen, toda program za nas neizvedljiv. Pri večerji (Bog mu daj zdravje, g. Poču!) smo namreč pili izborno črnino, ki nam je pač dala korajžo, a nam je hotela onemogočiti, da bi zlezli na kamele ta pojezdili k piramidam. A tovariš Hilbert, naš rojak ta že star Egipčan, je hotel na vsak načta tja, da bi splezal na vrh kraljevskega groba. Zaradi slovenske solidarnosti smo se torej namestu kamel rajše sporazumeli za *rombil (avto), ki nas je res privlekel pod te veličastne umetne gore. Vzlic mesečini. tej krasni faraonski razsvetljavi, pa nismo mogli na to čudno, špasno goro. Narobe po Mohamedu smo zatorej zapeli: »Hribčki, ponižujte se!«... Ampak ti faraonski hribčki se nočejo znižati, trdo stoje in bodo vzlie nam ta zanamcem še dolgo stali.
Odlična dama
uporablja najpopolnejša sredstva moderne kozmetike
Leciderma-preparate
ki se izdelujejo pod nadzorstvom zdravnikov in kemikov. — Ti preparati imajo v sebi »Iecitin« glavne prvine kožnega tkiva, živčevja in krvnih žil. Obnavljajo kožo, nadalje odpravljajo mozole, solnčne in jetrne pege ter ostale madeže kože.
LECIDERMA-KREMA LECIDERMA - MILO LECIDERMA-KREMA
za prsa
so zdravniško kozmetično na znanstveno podlago oprta sredstva za negovanje obraza in prs.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri]ah in parfumerilah.	283
Memnovih kolosov. Krasne stvari. Vrhu vsega so nama Arabci skrivaj ponujali iz širokih rokavov starine ter cele roke ta druge dele mumificiranih Egipčanov. Pozlačeni nohta in fino ohranjeni deli so pričali o veličini pokojnika. Nudili so tudi mumificirane mačke ta krokodile. Zal, najina denarnica ni zmogla njihovih zahtev. Bilo pa naju je tudi strah mumificirane črne roke, a še bolj črne policije v Aleksan-driji, ki bi naju pri odhodu ob reviziji zaradi božjega ropa gotovo obsodila na precejšen čas robije, — ta tedaj z bogom dika in Ilirija!
Vse sva si ogledala ta fotografirala, toda žeja (pozabila sva bila vzeti pro-vijant) naju je z neodoljivo silo gnala k povratku. Ker sva se bala legarja ta kuge, sva šla zopet na »rajnlenderja« k bratu Cehu. Najin program v Luksor-ju, Karnaku ta Tebah je bil s tem končan.
Adijo lepi kraljevski bregovi, adijo dragi Strnad in tvoj »rajnlender«. Treba je naprej, da mogoče še kakšno pametno doživiva. Pot zopet neznosna. V Assuanu je opoldne solnce stalo točno nad glavo. Kri se nama je vdirala iz
palnega kostuma. Ali na par korakov od tebe se dogajajo čudovite stvari, ki niso nič v žlahti z moralo. Kaj bi, tak je bil in bo ostal Orient.
Okoli najinega stanovanja krik ln vrišč cestnih prodajalcev in tisočerih otrok, ki rastejo tu kakor gobe po dežju. Eden teh prodajalcev je grozovito vpil: »Ruhe!« Pa ga vseeno ni nihče ubogal in miru ni hotelo biti vse do 3. ure, zjutraj. 2e ob 4. pa so pričeli peti petelini, ki so jih polne vse strehe. Vse to pa še ni nič proti oslu pod oknom. Ko se ta zadira in izpusti svojo lju-bavno pesem, — nak, brate, tu prestane vsako spanje! In ti koncerti se ponavljajo jutro za jutrom. Sem iz Indije ta vsega vajen ta bi se morda privadil tudi tega, ali naposled bi vendar moral iskati tolažbe v kakem arabskem Studencu ...
Vrhu vsega so še izbruhnili nemiri. Arabci so postali, odkar imajo nekako lastno državo, prepotentni napram Ev-ropcem. Vjačujejo milo za drago! Pa ne samo Angležem. Kar nam vsem! Tiči! Tovariš Hilbert mi je pravil, da ga je pri slikanju že parkrat pozdravil — kamen. Pa tudi sam sem doživel, da me
Berberska vas Assuan
nosa, zdaj enemu, zdaj drugemu. Koliko je Wlo vročine, moj kratki toplomer ni mogel beležiti, bilo pa je vsekakor 60 do 64 stopinj. Človek omahne v popolno apadjo. Zadnja dva Evropca, ki sva jih še našla, angleška pilota sta takisto že čisto mrliško obedovala v skoro zaplankanem »Grand hotelu«. Zvečer je prišlo malo, malo sapice. Vzela sva zopet »filuko« in objadrala otok »Elefanttae« ter jo potegnila z njo čisto do prvih kataraktov. V hotelu o spanju niti govora, zato še v E1 Šelal, na otok Phile in k ogledu velikega jeza (Barrage), nato pa z ladjo do Wadi Halfe. Prekoračila sva severni povratnik, videla zopet lepa historična mesta (Abu Simbel), preživela na Nilu par krasnih noči in nadaljevala bi bila s programom vse do Kartuma, da še nama niso zastavili naproti vsi vragovi: vročina, denarnica in" bližajoča se revolucija. Kupila sva še nekaj domačih sudanskih del za^špomin, pa' sVa io 1 ubrala po dolgi, trudapolni poti Vse do Kaira- k našim slovenskim kolonistom, težko čakajočim, če pojdemo spet o polnoči budit faraone ž neprekosljivo: »Hribčki, ponižujte se!«
Povsod govor o bližajočih se nemirih. Po smo vendar napravili še en vesel izlet ter se po presrčnem slovesu nato z Bojanom ekspresno vrnila v Aleksandrijo. Sita sva bila hotelov, zato sva vzela sobo s hrano pri dobri slovenski rodbini Leben, ki stanuje v arabskem delu mesta. In ravno tu sva imela dosti prilike opazovati arabsko življenje čisto od blizu. Posebno jaz sem ga spoznal. Neka Arabka me je z
je pri slikanju v naravi neprijetno zadel kamenit pozdrav. Kaj hitro sem pospravil barve in jo odkuril... Nemiri, pri katerih je obležalo precej mrtvih in nad sto ranjenih, ne bodo Arabcem mnogo v prid. Tako sodim, čeprav sem v svetovni politiki laik ali »lajha«, da poj-
Memnova kolosa v Tebah
lja, da vidiva Tutankamnov zadnji dom, nama je dala korajžo, še bolj pa kozarček brtaovčka, ki ga nama je izročila pred odhodom v Egipt dobra Tavzeso-va mamica za zdravilo proti egiptovskemu legarju, saj ga že v Sloveniji mnogi uporabljajo ne samo proti legarju, marveč proti mnogim drugim, v ta krog spadajočim boleznim.
»Nu, pa smo naložili kozo (ne, stari Ford je bil na dahabijo in odjadrali z njo čez Nil na zapadno stran. Vse v redu, — do izkrcavanja. Tu pa je naša koza zaradi preozkega mostička padla v vodo. Rešili smo jo z združenimi močmi. Imela je malo polomljena rebra, kar pa nas ni motilo, saj nas je naposled vendar čez dm ta trn potegnila v dolino kraljev. Jutranjo zoro, ža-renje skalnatih gor v njenem svitu je bolje, da si ogledaš $am, ker popisati tega ni mogoče. Grobovi faraonov so čez poletje zaprti. Stalna vojaška straža brani vhod nepoklicanim gostom in roparjem, ki so v teku vekov tolikokrat izropaili svete grobove. Midva pa sva vendar vzela par stvari z aparatom na piko in tudi obiskala par zapuščenih grobov. Saj so v ostalem vsi enaki! »Dolga je še pot!« naju je opozoril dobri filozof, isti hip pa predlagal poset »Der el Bahri« (restavrirani samostan), ki leži na drugi strani grebena kraljevih grobov, dalje ogled grobov kraljic, Ramsesovih templjev ta
okna vsega polila in pomazala. Tu ie namreč navada, da vse svinjarije po-mečejo na ulico. Jaz sem to vedel in svaril tovariša Bojana, a tokrat sem bil sam deležen blagoslova. Da ste me slišali, kako sem psoval v vseh mogočih jezikih! Pomagalo pa ni nič ta od mene je kar teklo. Imel sem od jeze solzne oči, Bojan pa od smeha. Najrajši bi bil njega naklestii, pa je prevelik. Ker smo že pri tem, naj še kaj povem o morali v egiptskih mestih. Ta je dvojna. V lokal brez kravate ne smeš, ne smeš se kopati brez kompletnega ko-
G. Bojan Tavzes
de njih neodvisnost rakom žvižgat.
V Aleksandriji sva z Bojanom obiskala razen patra Adolfa Cadeža še azil sv. Frančiška, ki ga vodijo slovenske nune. Prijazen dom, ki nudi zaščito našim brezposelnim Slovenkam, da se ne izgube v tem obmorskem velemestu. Tudi na jugoslovensko podmornico sva prišla. Našel sem tam bivšega svojega dijaka poročnika Saksido. On naju je peljal še k nogometni tekmi, ki se je vršila med našimi čvrstimi mornarji in iz-bornim egiptskim moštvom »Recrea-tion«. Sem dober »druker« — pa ni nič pomagalo: naši so častno podlegli z 2:0 (2:0). Igrali so požrtvovalno pri neznosni vročini, da zaslužijo vso pohvalo.
Ker je denar čudovito kopnel, sva se midva faraonska popotnika odločila, da se odpeljeva s »Heluanom«, ladjo tržaškega Lloyda, domov. Tretjič sem se poslovil od Egipta. Pravijo: kdor pije vodo iz Nila, se bo gotovo zopet vrnil. Jaz že ne več.
Na ladji polno ljudi: eni beže pred vročino, drugi pred revolucijo. Bilo je tudi vse precej Slovenk, hitečih domov na počitnice. V celoti pestra in prijetna družba. Ob obilni hrani in pijači smo uživali slušajoč koncerte in se zabavali pri kinomatografskih predstavah. Tri dni trajajoči dolce far niente je minil kakor v enem dnevu. V Trstu je naju dva pričakoval moj stric, v Logatcu pa idrijski žlikrofi in tako pogrešani čvi-ček, ki ga nam v domovini ne bo nikoli zmanjkalo. Veselo so zazveneli kozarci ob radostnem svidenju.
Prof. Adolf Lapajne.
Muholovec
AEROXOM
polovi vse muhe!
Se mnogo posname//t # Toref
zahtevajte izrecno
Aeroxovt •
Tempelj y Karnaku
Današnja kmetijska kriza
Pod tem naslovom smo o tem perečem vprašanju tudi v zadnjem »Kmetovalcu« čitali nekaj besed. Iz članka funkcionarja Kmetijske družbe izprevidim, da mu je med drugim dal pobude moj članek v »Jutru« od 27. julija t. 1. škoda pa, da pisec že v začetku zakrivlja insinuacije ter se neupravičeno postavlja v pozo avtoritativnega odločevalca. Pisec opisuje v 5 stolpičih krizo, besedi za njeno omiljenje pa posveti samo 27 vrstic, v katerih iznaša 6 nasvetov modernih znanstvenikov.
Za agrarno krizo ugotavlja, da je svetovna. Toda zato kriza za nas še ni končana. Rodila je najhujšo konkurenco. Iz te bodo izšli z uspehom samo tisti, ki so na njo pripravljeni ali se vsaj pripravljajo, tepeni pa bodo oni, ki bi prekrižali roke, češ, saj je kriza svetovna.
Pisec očita kmetovalcem, da so od Kmetijske družbe zahtevali, naj bi ona po primerno visokih cenah pokupila neprodane zaloge, ko so cene najbolj padle. Ne morem verjeti, da bi bili baš to zahtevali, pač pa je bilo ponovnih zahtev, naj bi družba pomagala in posredovala, kar bi bila njena dolžnost. Sklicevanje na to, da se tudi prej ni bavila s takimi posli, ne opravičuje. V novih razmerah bi tudi njeno delovanje moralo kreniti v smer, kakor so jo nove razmere narekovale. A še vedno nič! Pisec trdi tudi, da je naš kmet pri vnovče-vanju sadja »zadovoljen že s tem, kar dobi za svoj pridelek, četudi pri tem poberejo kupci, prekupci in mešetarji največ dobička.« Niso zadovoljni, a pomagati si ne znajo. Končno pa, četudi bi hoteli biti zadovoljni, pač Kmetijska družba ne bi smela biti s tem zadovoljna in bi jih morala pozivati na pravo pot.
Nadalje obsoja pisec racionalizacijo kmetijstva, za katero sem itak tudi jaz navajal, da se od nje v kmetijstvu ne more zaradi njegove svojevrstne narave pričakovati isto kakor pri industriji. Primerja slabe strani racionalizacije na Danskem in v Nemčiji, kar pa tam po mojem ni racionalizacija, ampak specializacija, kajti racionalizacija je pri gospodarstvu postopek, ki v delovnem procesu omogoča najrazumneje utemeljeno izrabo prostora, tvarine, časa in delovne sile.
Pri piščevi navedbi prvega njegovih šestih nasvetov, da »je predvsem treba postaviti kmetijski obrat na čim širšo podlago«, ugotavljam, da je pri nas ta nasvet nepotreben, ker je našega obrata podlaga že tako široka, da bi bilo vsako širjenje prej škodljivo kakor koristno. V drugem nasvetu ne najdem prav nobenega nasveta, nego samo ugotovitev, da manjši kmetijski obrati mnogo lažje prenašajo take krize kakor velika posestva. V tretjem nasvetu je le migljaj, naj bi kmet izvedel nekakšno socializacijo na korist svojih poslov. To je nemogoče v današnjih naših razmerah, ko kmet za svoje in družine delo ne dobi iz kmetije niti take mezde, kakršno plačuje svojim delavcem. V petem nasvetu modernih znanstvenikov navaja, naj bi se razširile tiste kulture, ki dado manj dela, a več dobička, tiste pa, ki zahtevajo obilo dela, naj se zmanjšajo in bolj skrbno obdelujejo. Toda katere so to? Pisec tega ne pove. Pa tudi kdo drugi pri nas tega ne zmore. Šele raziskavanje konjunkture in gospodarstva (čemur omenjeni funkcionar ni naklonjen) bi moglo tu prinesti jasnost; brez te pa bi izpolnjevanje tega nasveta moglo povzročiti hudo zmedo in škodo. V šestem nasvetu znanstvenikov poudarja potrebo večje varčnosti, ne samo pri kmetovanju, ampak tudi v življenju kmeta, in potrebno, da bi se potrebščine kolikor mogoče krile iz kmetije same. Ne vem, kje je pisec dobil te nasvete, reči pa moram, da mora naš kmet danes pod silo razmer že itak varčevati tako, da ni več ekonomično (vsestranski podkonsum). Pretiravanje samopreskrbe na kmetiji pa bi kmeta preveč izločalo iz narodnogospodarske delitve dela, kakor jo je napredujoče gospodarsko življenje ustvarilo in jo še ustvarja, in bi ga sililo v ekstenzivnost in primitivnost ter mu tako prikrajševalo možnost za dobivanje denarja, ki je in mora biti danes glavni cilj kmetijskega obrata.
Temelj vsem prizadevanjem za izboljšanje dobičkanosnosti našega kmetijskega obrata torej ne more biti podan v onih šestih, bogve kako skupaj znešenih, morda za Nemčijo primernih nasvetih, ampak je ta temelj nodan samo v resnično dobička-nosnejšem, z uspehi raziskavanja konjunkture, s propagando in reklamo podprtem vnovčevanju, o čemer imenovani funkcionar ne izpregovori besede. Upam, da bo stremljenje za tem, da bi se naše kmetovanje izplačalo, šlo svojo pot naprej — tudi proti odporu tistih, ki so v prvi vrsti dolžni temu vprašanju posvetiti skrb po naravi svoje funkcije. Dipl. agr. A. Jamnik.
/ .
PIJTE SISACKO MINERALNO VODO SAMO, Z VINOM, MLE-II KOM IN SADNIMI SOKI!
ŠAH
tircjirje dr. Milan
Trideset let je pravkar preteklo, odkar poenamo ameriškega velemojstra F. Mar-shalla. O priliki svetovne razstave v Parizu, leta 1900., so Francozi priredili velik turnir. Takratni svetovni prvak dr. Lasker in vsi vodilni mojstri, Pillsbury, Maroczy, Janowski, Schlechter itd. so se ga udele žili. Med novinci je bil komaj 231etni Mar schall.
Marshall ie v Parizu presenetil ves svet. Porazil jc dr. Laskerja v partiji, ki kaže vse g'.avne lastnosti njegove igre: loka-vost, neustrašenost, podjetnost, živahnost iznajdljivost. Dobil je tretjo nagrado, brez dvoma kolosalen uspeh za prvi nastop.
Vsak velik mojster je v mladosti igral podjetno in živahno. Vsi so bili V mladih letih polni kombinacij. Z dozorevanjem igre so vsi polagoma postali iz taktikov strategi. Marshall je edini ostal, kar je bil, pretepač prve vrste, pripravljen na vsak hazard, napadalec brez primere. Strateg ni bil nikdar.
Marshall je igral po pariškem turnirju povsod. Uspehi njegovi so bili Silno neenakomerni" Neštetokrat je čisto propadel. Dvakrat pa se mu je posrečilo dobiti kar prvo nagrado. V Cambridge Springsu, v Ameriki, je leta 1904. prekosil celo Laskerja ki je ostal za njim na drugem in tDetjem mestu. V Nurnbergu je leta 1908. zmagal odlično, čeprav so se udeležili turnirja dr. Tarrasch in Schlechter, Janowski in Čigorin, vrh tega pa še vsa mlada garda, Duras, Spielmann itd. Marshall je bil in bo nepreračunljiv.
Med vodilne velemojstre pa Marshalla ne štejemo in ga vkljub presenetljivim posameznim uspehom nikdar nismo šteli. Lasker, Tarrasch in Capablanca so ga v dvobojih porazili z veliko lahkoto. Njegovi igri manjka težji kaliber. Toda šahovski publiki je Marshall vedno bil silno simpatična in interesantna figura. Njegove partije. posrečene seveda, navdušujejo še vedno široke plasti šahistov.
Marshall kombinira izredno lepo, kar povprečnemu šahistu silno ugaja. Marshall pa je tudi strašno lokav igralec. Njegove pasti, ki jih nastavlja v svojih partijah, so vedno zanimive, včasih čisto in-fernalične. Za mlajše, neizkušene nasprotnike, je Marshall strup.
Ko sem te dni pregledoval partije pravkar končane šahovske olimpijade, odigrane v Hamburgu, mi je prišla v roke tudi Marshallova partija, kratka, ostra, ki nenavadno dobro karakterizira nekdanjega ameriškega prvaka. Mislim, da bom ustregel našim šahistom, če danes prinašam to partijo.
Marshall je v Hamburgu zastopal Ameriko. V šestem kolu so Američani Zadeli na zastopnike Litve. Ti so v svoji četvo-rici imeli mladega, nadarjenega V. Petrova, ki je moral sesti nasproti staremu ameriškemu lisjaku.
Partija Je kratka. Njeno vsebino tvori diabolična past Marshalla, ko jo mora človek občudovati. Da je mladi, nedolžni partner Marshaflov z obema nogama skočil v skrbno izkopano jamo, je naravno. Tudi izkušeni veliki mojstri pazijo pri vsaki potezi na Marshallove zvijače, pa vendar se včasih zataknejo.
Beli: F. Marshall Črni: V. Petrov
I.	d2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl—f3	e7—e6
3.	c2—c4	Lf8—b4 + Bogoljubov je jako rad na ta način zamenjaval svojega kraljevega lovca. Zadnja leta pa je turnirska praksa začela hoditi druga pota. Lovca sedaj postavljamo raje na e7.
4.	Lcl—d2	Dd8—e7
To je Njemcovičeva ideja. Dama krije . lovca in stoji vrh tega na e7 odlično.
5.	e2—e3	0—0
6.	Lfl—d3	d7—d5
Ta prehod v damski gambit najbrž ni dober. Njemcovič je navadno zamenjal lovca b4, igral d7—d6 in c7—c5, razvil drugega lovca na b7, drugega skakača pa na d7.
7.	0—0	Sb8—d7
8.	Sbl—c3	Lb4 X c3 Črni zamenja svojega lovca prepozno.
Ni vseeno kaj dobi zanj. Vedno je opasno, prepuščati nasprotniku dva lovca. Igralci, ki vedno mislijo na napad, so posebno nevarni, če imajo dva lovca v rokah. Intere-santno je, da baš beli lovec na c3 kmalu odločilno poseže v igro.
9.	Ld2 X c3	b7—b6 10. Tal—cl Lc8—b7
II.	c4Xd5	e6Xd5
M.
8 7
1 ft
4
3
2 1
Ddl—'bS	---
Pozicija po ti. potezi belega.
a
bed
1 g h
I		K			M
	JL		S		i
					
B		■i	nt	H	
		Ji I			iP
■	% nn		Šl	mi	B
I	■		p		
Beli: Kgl, Db3, Tel, Tfl, Lc3, Ld3, Sf3, a2 b2, d4, e3, f2, g2, h2 (14 figur).
Črni: Kg8, De7, Ta8, Tf8, Lb7, Sd7, Sf6, a7, b6, c7, d5, f7, g7, h7 (14 figur).
Take poteze, kot je dvanajsta poteza belega, je zmožen samo Marshall. Kaj išče dama na b3? Strategično poteza nikakor ni utemeljena. Saj je jasno, da izziva odgovor c7—c5, kar mora prisiliti belega, da se odreče dvema lovcema.
Taktično je Marshallova poteza izredno globoka, Marshall hoče izzvati odgovor c7 r.a c5 takoj. Izmislil si je genijalno kombinacijo. Da je ta kombinacija mogoča le, če črni res takoj udari s c7—c5, ga* nikakor ne moti. Prepričan je, da bo nasprot-
I
SISACKA MINERALNA VODA BO OKREPILA IN OHRANILA VAŠE ZDRAVJE! n m

nik nasedel. Skratka, poteza Ddl—b3 nastavlja rafinirano past.
12.--—	c7—c5 ?
Mlad in neizkušen, jadra Petrov naravnost v pogubo.
13.	d4Xc5!	Sd7Xc5
14.	Sc3xf6!!	---
To je bilo pripravljeno! črni ne sme sedaj vzeti dame, ker bi po 14. ... Sc5Xb3.
15.	Lf6Xe7, Sb3Xcl, 16. TflXcl obdržal samo trdnjavo za dve lahki figuri, črni pa tudi ne sme vzeti 'lovca z damo, ker bi po 14. ... De7xf6, 15. TclXc5, b6Xč5, 16. Db3Xb7 zašel v iste težave. Ostane mu le še usodna oslabitev kraljevega krila, ki jo Marshall virtuozno izkoristi,
14.---■"	g7Xf6
15.	Db3—b4!	----
Marshall seveda lovca na d3 ne pusti
zamenjati. Beli grozi sedaj 16. Db4—g4 + , Kg8—h8, 17. TclXc5!, b6Xc5, 18. Dg4— f5! Proti tej grožnji je črni brez obrambe.
15.--—	Kg8—hS
Ne pomaga nič!
16.	TclXc5!!	---
Odloči takoj. Na 16. ... b6Xc5 ali pa
16.	... De7Xc5 igra beli Db4—h4 in grozi mat. črni se zato vda. Pristna Marshallova partija!
*
Bogoljubov mi je pisal, da bi rad obiskal Jugoslavijo. Mogoče se bo našel v Mariboru aranžer turneje velikega ruskega moj--stra. Rad bom igral z njim, če bo program to zahteval.
20.36: Koncertni večer. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 10.85: Orke-ftralen koncert. — 21: Koncert n Bratislave. — 22.15: Godba za ples. — BRNO 17: Koncert iz Bratislave. — 19.35: Prenos n Prage. — 22.15: Lahka tfaflba. — VARŠAVA 18: Lahka godba orkestra. — 20.15: Violin. koncert. — 21: Koncert orkestra. — 2S: Godba za ples. — DlMAJ 11: Dopoldanski koneert. — 15: Koncert orkestra: Avstrijski skladatelji. — 17.15: Mladinski program. 20.05: Koneert veselih pesmi. — 20.83: Uverlnre in predigre Wagnerjevih dram. — Koncert orkestra: iz modernih operet in zvočnih filmov. BERLIN 19: Nielzsehejeve pesmi. — 20: Plesni večer. — Lahka godba orkestra. — FRANKFURT 19.30; Lahka godba orkestra. — 22: Nietzschejeva proslava. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert godalnega kvarteta. — 20: Humor v glasbi
—	Odlomki iz Wagnerjevih oper (plošče).
—	STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19.20: Plošče. — 21: Klavirski koncert. — Lahka godba orke*tr?i. — 23.15: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Zabaven program.
Torek. 26. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.13: Poročila iz dnevnikov, — 18.30: G. Rakuša igra na harmoniko. — 19.30: Zabavno čtivo (g. Lipah). — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Nap. časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda.
BEOGRAD 10,30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Narodna glasba. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22- Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert — 20: Pevski večer. — 22.10: Prenos tonfilmske glasbe. — PRAGA 17: Popoldanski koncert.
—	19,85: Orkestralen koncert. — 20.30: Pesmi. —- 21: Koncert na violo. — 21.30: Klavirski koncert. — 22,15: Plesna godba iz Bratislave. — BRNO 17: Koncert iz Prage.
—	21: Zabaven program iz Moravske Ostrave. — 22.15: Godba za ples. — VARŠAVA 18. Koncert orkestra in solistov. — 20: Pu» cinijeva opera »Madame Butterfly« na ploščah — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert.
—	15.15: Lahka godba orkestra. — 20.05: Violinski koncert. — 21.05: Popularne pesmi za mešan zbor. — 21.45: Večerni koncert orkestra. — BERLIN 19: Zborovski koncert.
—	20: Operetni večer. — FRANKFURT 19.30- Pesmi Hiigona \Volfa. — 20: 1'feiios operete iz Berlina. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Ljudstvo nnizicira.
—	21: Koncert solistov. — -STUTTGART 19.30: Prenos koncerta iz Frankfurta — 20: Prenos operete iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.35: Koncert orkestra. — 19.15: Koncert ciganske kapele. — 20,20: Večer humorja. — 20 50: Koncert pevskega zbora. — Jazz-band. — RIM 17.30: Mešan slasbeni program. 21.02: Vokalen in instrumentalen koncert.
BadI®
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Nedelja. 24. avgusta. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.20: Predavanje o čebelarstvu. — 11. Koncert radio-orkestra. — 15: Plošče. — 15.30: Samospevi g. Držaja v originalu in na ploščah. — 16.30: Godba na harmoniko.
20: G. Gostič poje »šlagerje« in narodne pesmi. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Nap. časa in poročila. — 22.15: G. Bučar poje »šlagerje«.
Ponedeljek. 25. avgusta.
LJBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. 18.30: Koncert citraškega terceta »Vesna<. — 19.30: Predavanje zavarovanju. — 20: Rezervirano sa prenos. — 22: Napoved časa in poročila
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Večerni kon cert. — 20.30: Narodne pesmi s kitaro. — 21.30: K'qvirski koncert. — 22.30: Napoved časa in poročila. — 22.45: Lahka glasba — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. ~
TONE POLJŠAK
liubliaaa. Aleksandr. c.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
AKO CENITE SVOJE ZDRAVJE, TEDAJ PIJTE SAMO SISACKO MINERALNO VODO! 11525
J
Kino
Nezadovoljni filmski zvezdniki
Staro in obče znano je dejstvo, , da »i človeško srce vedno kaj želi, tudi takrat, ko ljudje menijo, da je kdo popolnoma za« dovoljen. Ko pa človeka vsled sreče zavi« dajo vsi znanci, takrat ie običajno resnica, da dotični človek le ni popolnoma zados voljen s svojimi uspehi. Ljudje si pač želi* mo vedno več kot smo dosegli. Isto je prd filmskih zvezdnikih. Takrat ko stoje na vrhuncu svoje slave, ko jih obožavajo ti* soči in tisoči, takrat navadno tožijo in si žele povsem druge vloge kot pa one, v ka* terih so postali slavni. Kdo izmed nas ne pozna stare Chaplinove želje igrati Hamle« ta? Veliki ljubavmiki si žele navadno ka« rakterne vloge, igralke, katere so dosegle svoje uspehe v veselih vlogah mladih na« vihank, si želi vloge lepih zapeljivk itd.
Greta Garbo je že opetovano izrazila željo igrati naslovno vlogo v Oskar \Vilde« jevi drami »Šaloma«. Stoji na stališču, da more dober igralec predstavljati vsako vi o« go, samo če leži v mejah njegovega doume« vanja in fantazije. Norma Shearer želi že od svoje mladosti igrati glavno vlogo Eve v »Stric Tomovi koči« toda na njeno veli* ko žalost je dobila to vlogo čisto druga igralka. Lon Chancv, človek misterioznih vlog hrepeni za glavno vlogo »Septimusa« iz istoimenega romana William Locheja. Ta vloga bi ga po njegovi lastni izjavi naj« bolj zanimala, toda On je za svojo osebo
prepričan, da bi režiser dal to vlogo čiato gotovo drugemu igralcu, če bi se roman filmal. Tudi Nils Asther s svojimi d ose danjimi vlogami velikih ljubavnikov ni za« dovoljen, temveč bi želel igTati karakterne vloge ali pa vloge intrigantov. Edini film« ski igralec, ki je s svojimi dosedanjimi vlo« gami zadovoljen, je Ramon Novarro. Igral je vendar glavno vlogo v »Ben Hurju«. Še prej, predno pa je dobil to vlogo je vedno sanjal o vlogi vojvode mantovskega iz »Rigoleta«. Nu, in sedaj se mu je celo ta želja delno izpolnila. Dobil je veliko vlo« go v zvočnem filmu »Seviljski brivec« in v tem filmu "poje arijo iz »Rigoleta« —- »Žen« ska le vara nas«. Od vseh slavnih »neza« dovoljnežev« je tedaj on edini, ki je s svojo filmsko karijero še najbolj zadovo« ljen in »rečen.
Zabava, ki te bogato izplača
Vsak filmski igralec in režiser ima v svojem prostem času priliko bar iti se s kako rečjo, ki ga veseli. Tako se je sloviti režiser Cecil B. de Milic odločil pred ne« kaj leti urediti svojo krasno farmo »Pa« radies« v odgajalisče fazanov. Poprej se je sicer bavil s perutninstvom, ko pa je vi« del, da je odgajanje redkih ptic mnogo bolj zanimivo, je naročil 500 fazanov. Da« nes šteje njegova farma več kot 4000 red« kih ptic. Začel jih je prodajati raznim lov« cem za naseljevanje lovišč s pticami te vr« ste. Nedavno je svojo farmo obogatil s kitajskimi pavi, ibisi iz Egipta in najraz« ličnejših eksotičnih krajev. »Niti od daleč nisem slutil«, je rekel ob neki priliki, »da se te vrste delo tako bogato izplača in prav čudim se, da se v Ameriki ne najdejo ljudje, ki bi se bavili s tem poslom.«
Kmetijski vestnik
Pridobivanje olja iz solnčnic
Sel sem mimo živilske trgovine v Ljub« Ijani in sem videl v izložbi velike karte z napisom: Olio Sasso Italia, zraven pa li« stek: 36 Din kg. In kar nisem verjel sv o« jim očem. Naša Dalmacija in Južna Sr« bija sta polna oljk, da skoro ne vemo, kam z oljem, naša trgovina pa uvaža iz ino« zemstva drago jedilno olje. Gotovo ima trgovina tudi odjemalce za to tuje olje, sicer bi ga ne uvažala. Povprašal sem pri odjemalcih, zakaj kupujejo tako drago italijansko olje, pa so mi rekli eni, da 91 ga pač lahko privoščijo, ker imajo denar, drugi so rekli, da ne prenesejo našega bučnega ali tudi domačega olivnega olja, a tretji so izjavili prav odkrito, da bi ta« koj pustili tuje olje, če bi imeli dober do« mač izdelek. Vem tudi, da uživajo ljudje po deželi sicer navidezno ceneno, a veči« noma slabo, večkrat žarko olje iz bomba« ževega semerui, Uvoženo iz Amerike.
Pa -sem se »pomnil. d« pravkar cvetijo po vsej Savinjski dolini rumene velikooke solnčnicc, ki dajejo monotonim hmeljiščem živahnost, prebivalstvu pa obilo najbolj« šega tenko tekočega, lahko prebavljivega olja.
Rusija goji zadnjih dvajset let solnčnice na 4 milijonih hektarjev ( to je na 3 odst. obdelane zemlje) in se peča več državnih poskusnih postaj z oplemenitenjem in zboljšanjem te prekoristne rastline. Pri nas je zgodovina solnčnice še prav krat« ka, Pred vojno so sejale gospodinje tu in tam po vrtovih in ob robovih zeljnikav po par solDČnicnih rastlin za priboljšek h kokošji piči- Ko je bila med vojno trda za masti in olja, se je oprijel napreden vele« posestnik te oljne rastline ter jo pričel go« jiti v večjem obsegu. Sosedje so videli ko« ristno novost in tako se je solnčnica hitro razširila po vsej dolini. Težava pa je bila v tem, ker niso znali luščiti zrnja iz cve« tišč. Večina je luščila seme s konjskimi čehlji (štrigli), kar je bilo prav zamudno. Seme ima tudi trdo luščino, ki jo je treba streti, da pridemo do oljnatega jedrca. Ruski ujetniki 40 naučili naše ljudi s pali«
DOBRA GOSPODINJA SERVIRA SVOJIM GOSTOM SISACKO MINERALNO VODO! uses

Letalski taksi št. 5599
Gospod Lipski je sedel dne 3. avgusta 1. 1960. v restavraciji zrakoplova »Zephirja« in večerjal.
»To je moja zadnja večerja!« si je mislil, med tem ko natakar pogri-njal mizo. »Sicer bi lahko še mesec dni izkoriščal svoj kredit, vendar ni •upanja, da izvršim svoje načrte. Dekle me ljubi, a kaj, ko njen stari gospod noče slišati besedice o tem!«
Ko je prinesel natakar prikuho na mizo. je gospod Lipski globoko vzdih-nil in po glavi mu je šinila misel: »Ako hočem umreti kot gentleman, tedaj moram izvršiti samomor!«
Med žalostnimi mislimi je pospravil ptienko, prikuho, sadje in močnato je«, in ko je prinesel natakar račun, .ie dejal: »2an, pripišite to k ostalemu!«
Nato je vzel klobuk in palico ter stopil iz restavracije pod zvezdnato nebo. Zagledal se je v zvezde in vzdih-nil. Potem je nekaj časa opazoval žira hni promet velemesta in spet globoko vzdihnil. Treba bo vzeti slovo. Zbogom svet, zbogom ljubljeno dekle!
Počasi je nameril korake proti trgu, kjer je bilo postajališče letalskih taksijev. Piloti so ga vsi dobro poznali.
»Izvolite letalo?« so vprašali nekateri in se spoštljivo priklonili.
Gospod Lipski je odkimal. Bil je na
potu k Nelini hiši, da bi se poslednjič ozrl na njena okna. Hiša je bila dokaj impozantna. Stari gospod je bil v mestu znan pod imenom »kralj klobas«, ker je imel več tvornic za mesne izdelke. Delale so brez prestanka in vsak dan izgotovile dve sto štirideset kilometrov klobas.
Med tem, ko je stal gospod Lipski na cesti in strmel v Nelijeva okna, ga je nekdo pozdravil. Bila je Nelina spletična.
»A, vi ste, Micika! Kam pa, kam?«
»Bila sem na trgu in naročila letalski taksi. Naše letalo je gospodična pokvarila.«
Gospod Lipski se je nenadoma zdrznil.
»Kateri taksi ste naročili?«
»Številko 5599. Takoj za vogalom
stoji.«
»Pozdravite gospodično!« je šepnil gospod Lipski in odhitel na trg.
Nečesa se je bil domislil. Stopil je k pilotu letala 5599 in ga udaril po rami, rekoč, da želi na samem govoriti z njim.
»S čim vam lahko ustrežem, gospod?«
»Storiti mi morate uslugo!«
»Prosim, prosim, gospod ...«
-»Jutri boste peljali gospoda Voll-brec-hta — tako zvanega »kralja klo* bas«, v njegovo tvornico, kaj ne?«
»Da, ob osmih zjutraj ga moram Ča-
kati pred hišo!«
»Namestil vas bom čakal jaz.«
»Ali ga boste vi peljali?«
»Da, vozil bom namestu vas,« je rekel gospod Lipski. »Gre namreč za neko stavo. Gotovo vam je znano, da želim postati zet »kralja klobas«; rad bi mu pokazal, da se znam tudi v praktičnem življenju udejstvovati. Da imam letalski izpit, Vam je gotovo znano. Nu, ali vam je prav?«
»A kaj, če mi pokvarite letalo?«
»Nezmisel! Sicer vam pa pustim svojo čekovno knjižnico in pred odletom podpišem Ček.«
Pilot je bil zadovoljen. Drugi dan je stal Lipski z letalom 5599 točno ob osmih zjutraj pred Vollbrechtovo hišo.
Zdaj je pridrjal »kralj klobas« po stopnicah navzdol in skočil v letalo. Velel je pilotu; »Peljali me boste v mojo tvornico, saj veste?«
»V redu, gospod!« je s ponarejenim glasom zamrmral gospod Lipski.
V naslednjem trenutku 6e je vzdignilo letalo nekaj sto metrov visoko. »Kralj klobas« je takoj zapazil, da ne vozi v pravo smer. »He, kam pa letite? Peljati me morate v nasprotno smer, saj hočem vendar v tvornico!«
»Danes ne gre za to, da bi vas peljal kamor sami hočete. Peljali se boste tja, kamor bom jaz hotel!« je odvrnil mladi mož in pognal motor, tako da se j« vzdignilo letalo spet nekaj sto
metrov višje.
Stari gospod je najprej pobledel od besnosti, potem pa od groze: »Norcu sem pal v roke!« je zakričal ves prestrašen.
»O, narobe!« je odvrnil gospod Lipski in si odpel umetno brado. »Se nihče na tem svetu se ni tako mirno pripeljal na svoj cilj, kakor se boste vi J«
»To ste vi, gospod Lipski!« je za-jecljal stari gospod.
»Da, jaz sem! Videti ste dokaj presenečeni! Nu, imeli boste priliko, da doživite še kako drugo presenečenje!«
In spet se je vzdignilo letalo za nekaj sto metrov višje.
»Gospod!« je vzkliknil »kralj klobas« in mrzel, pot mu je stopil na čelo.
»Svetujem vam, da pogledate dol, zakaj zdaj se bo treba posloviti od tega sveta. Nu, zdaj sva 8000 metrov nad mestom; Če zdaj ustavim motor, ne bo ostalo od naju drugega kakor dva krvava madeža. Težko je živeti, Če ljubite dekle, katerega si ne morete osvojiti zaradi njenega očeta, Zato sem sklenil, da umrem. A umrli boste tudi vi, ki ste krivi moje smrti!«
»Za Boga, usmilite se starega, nedolžnega moža!« je i drhtečim glasom zaklical »kralj klobas«.
»Gospod, vi se mene tudi niste usmilili. Morda vas zanima: prav ta trenutek sva dosegla višino devet tisoč metrov!« -
,co iztepava/ti zrnje, tako da je bila ta te* žava odstranjena. -Luščeirje semena so oskrbeli mlini, ki so luščili jedrca iz lu=
ščin med primerno, privzdignjenimi' mlin« skimi kamni, kar je bilo zamudno in drago delo. Pa je pogruntala bistra glava — več ljudi si svoji to pametno zamisel — nov načm luščenja oljnih jedrc. Zrelo žitne mlatilnice, Oziroma njegovi zobje se po« vsem stisnejo. Mlatilnico poženeš v hiter tek, delavec pa meče vanjo solnčnično zr« nje. Že prvič se izlušči večina zrnja. Z ve« ternico izvetramo pleve od jedrc, celo se« me se pa izmed njih izčnije na rešetu. Ta« ko se na prav hiter in cenen način pripravi seme solnčnic za stiskalnico olja.
Gojitev solnčnic sama je tudi ksj eno« stavna. Za zemljo ni izbirčna in uspeva dobro tudi v suhih letih na peščeninah. Zemljo zanjo pripravimo najboljše, če po« gnojimo v jeseni praho in jo pustimo čez zimo v sirovih brazdah. Na pomlad, ko se zemlja dovolj osuši, pobranamo praho in nasadimo že v začetku aprila solnčnice, ker jim slana ne škoduje. Praha nam znat« no pomnoži pridelek: če potrosimo pred vlako pepela, nam je solnčnica zanj prav hvaležna. Seme nasadimo v vrste po 50 cm navsaksebi, v vrsti sami pa po 30 cm nu« razen po dvoje semen. Za seme je r.aj« boljša belorjava sorta; najslabše so bele. Ko so rastline par cm visoke, jih okoplje« mo z roko ali s kultivatorjem ter pusti« mo v vsakem šopu po eno samo rastlino. Po potrebi okopljemo solnčnice še enkrat ali dvakrat ter prisujemo malo zemlje vr« stam. Če poganjajo izza peres izrastki, jih porežemo, da se čim lepše razvije vrhnji cvet. Zgodaj sajene solnčnice dozorijo v začetku septembra. Zor spoznamo na oliv« norumeni barvi plodišča, ki je prej zeleno. Plodišča porežemo m pustimo na skednjih nekaj dni, da ovenejo, potem pa iztepemo s pol metra dolgimi palicami seme. Izte« peno seme posušimo ali na rjuhah na soln« cu v par dneh kakor na. pr. proso ali pa na podstrešnih tleh, kjer jih imajo. Ko smo izluščili na mlatilniei jedrca, jih shranimo na suhem kraju v vrečah. Paziti pa mora« mo, da nam nc oprhnejo aH oplesnijo, kar da olju slab okus.
Za iztiskavanje olja imamo v Sloveniji več tovarn, na primer tovarno g. Lenka v St. Petru v Savinjski dolini, potem tovar« no v Framu. Mimo teh je nekaj manjših podjetij. Za iztiskavanje se plača 2 in pol Din od litra. Tropine, ki ostanejo pri iz« tiskavanju, so izvrstno krmilo. Perje solnč« nic je dobra krma za svinje, stebla pa so dober podnet za peč; njih pepel vsebuje do 40 odst. kalijevega okisa in je izvrstno gnojilo.
Solnčnično olje je zlatorumene barve, brez duha in lahkotekoče. Zaradi obilnega obsega vitaminov in izredno lahke prebav« nosti ga zdravniki priporočajo bolehnim ljudem, posebno na želodcu bolnim, ki ne prenesejo drugega olja ali masti sploh.
Napisal sem te vrste o solnčnici zato, da vidijo kmetje, delavci in tudi razvaje« na usta meščanov, da nam lahko rodi na« ša zemlja tudi obilico olja, boljšega In ce« nejšega od tujega. Z gojenjem solnčnic prav lahko odpade vsak uvoz olja v Slovenijo in ostane ves za olje tujcem izdani denar, ki gre v težke tisočake, doma in pomaga tako k ublaženju krize našega kmetijstva.
Ko sem imel članek že gotov, mi je rekel kmet v pomenku, da se kar ne izplača pridelovati olje doma, ko dobiš že za 14 dinarjev liter laškega olja (namreč bom« baževega). Pa sem mu odgovoril: Sosed! Ali se ti mar izplačajo ostale panoge kme« tijstva? Če ni dohodkov, štedi z izdatki!! Za vsakega kovača je škoda, če mora od hiše. Solnčnice obdelaš z drugimi poljski« mi pridelki in dobiš na jesen za svoj trud najboljši in najžlahtnejši pridelek »roje rodne grude, v katerem je vsa moč in zdravje kakor v materinem mleku. Kakor ni kravje mleko prikladno za dojenčke, tako tudi v tujem olju ni za naš narod moči in ne zdravja.
K izvajanjem gornjega članka naj samo pripomnimo, da jc bilo pridobivanje olja iz solnčnic v navadi po nekaterih krajih Štajerske že pred vojno. Tudi v Savinjski dolini so številni kmetje že pred vojno poznali solnčnično olje, ki "je bilo rado žarko, ker niso pravilno ravnali s seme« njem. Ko pa so začeli bolj paziti na 7rnie m ga pravilno sušili, je bilo olje iz solnč« nic prav okusno.
»Dam vam hčerko, samo pustite me pri miru!«
»Vsak bi to rekel na vašem mestu! A jaz ne verjamem besedam! Dajte mi pismeno potrdilo, da me smatrate za svojega, bodočega zeta, pa se spustiva dol.«
»Kralj klobas« je brez besed izvlekel svojo beležnico in napisal nekaj besed. Potem je iztrgal list in ga ponudil gospodu Lipskemu.
»Dobro,« je dejal gospod Lipski, ko je prečital list. »A zdaj vas prosim, da me takoj ob pristanku predstavite svoji služinčadi kot svojega bodočega zeta!«
»Vse bom storil, kar hočete!«
In res, ko je letalo pristalo pred Vollbrechtovo hišo in ko Je pala Neli gospodu Lipskemu okoli vratu, je dal oče svoj blagoslov in razglasil služinčadi hčerkino zaroko. /
Od tistega dne se gospod Vollbrecht ni več vozil z letalom. S težavo in velikim denarjem si je kupil kočijo in konje. Njegova hčerka in njegov zet pa Sta se še dolgo smejala, da se jima je tako posrečilo »pregovoriti« očetn.
PROFILAKSA ZOPER OBOLENJA JE SISACKA MINERALNA VODA!	ii«5

E. B.J
Mimica in jaz
Bila ie bleda in plavolasa in majhna in ljubka in naivna. Takšne deklice se imenujejo po nekem čudnem slučaju skoraj vedno Mimice. Imela je sinje oči in nežne, ozke roke. Kako sem ljubil te nežne, ozke roke! Bilo ji je sedemnajst let. Imela je predrzen, navzgor privihan nosek, cvetoča usta in drobna, rožnata ušesca. Kako sem ljubil ta drobna, rožnata ušesca!
Kramljala je tako razposajeno. O čem so ji govorila usteca? O tisoč ničevostih, na katere eden izmed nas nikoli ne pomisli. Sicer pa je bilo to res postranska srtvar, o čem je govorila. Glavno je bilo, kako je govorila. To se je glasilo tako ljubko in naivno, da se nisi mogel naslišati.
Znala je jokati nad vsako malenkostjo, bridko plakati in prav zares jokati, in potem se spet smejati nad malenkostmi, svetlo in zvonko se smejati. Kako sem ljubil ta svetli, zvonki smeh! Za vsako pesem, ki sem jo spesnil nanjo, mi je poplačala s toliko poljubov, kolikor je bilo v pesmi besed...
Nekega dne pa sva se sprla. Zakaj? Bog si ga vedi zakaj sva se sprla! Kakršnakoli smešna malenkost, kakršna-
koli neznatna neumnost je dala povod. Saj poznate ženske!
In ko sva šla končno v gnevu in sovraštvu in v solzah narazen, mi ni ostalo nič razen raztrganega srca in — moderne obleke...
«
Kakor veste pravijo o čevljarjih, da hodijo v raztrganih čevljih naokrog. Ljudski dovtip rad pretirava. A nekaj je že na njem. To protislovje med poklicem in zunanjostjo najdete tudi pri drugih ljudeh. Na primer pri oznanje-valcih lepote. Apostoli lepote občudujejo ubranost in dražest, očara jih lepota kot takšna, lepota »na sebi« — a na sebe ti dobri ljudje ne mislijo.
Tako se dogaja, da človek, ki po cele ure stoji v obožujočem spoštovanju pred lepim kipom, pred lepo sliko, ki občuduje tu popolno ubranost mehkih oblik in tam nežno pomešanost barvnih odtenkov — tako se dogaja, da gre ta človek, ki je poln umetniške tenkočut-nosti, z nepazljivim in topim pogledom preko lastne raztrgane suknje ali krivo urezanih hlač in da se ne da ta človek navzlic svoji hiperestetski občutljivosti prav nič užaliti od neubrane barvne sestave svoje ovratnice.
Mene na primer elegantno oblačilo elegantne ženske lahko opoji od navdu-
roža pasijonka. Ko divjajo vihre nad dolino, je prva misel pri tebi. Dolge noči trdnega dela brez spanja sedaj pri spravilu nam vnamejo oči, da so vse krvave in se posuši telo kakor postna polenovka. In naše plačilo? Kakor berača nas z dinarji odpravijo tujci, ki se mastijo za naše žulje vsa leta. Kdor bi naših kaj mogel pomagati, noče; mnog
šenja. Občudujem z umetniškim vzhi-čenjem mehke, pestre čudeže modne umetnosti. Sem tako sprejemljiv za lepo odelo lepih oblik, žive barve učinkujejo name tako silno, da bi vso to lepoto lahko v navdušenju opeval s soneti.
Še več: med svojimi prijatelji \ eljam za avtoriteto v vprašanjih oblačilne estetike. Kolikokrat me prime kdo pod pazduho: »... Saj se poznate na to! Kaj menite, ali se sklada ta rumena ovratnica s temi rjavimi čevlji?«
Jaz pa dem: »... Dragi moj! Ovratnica je presvetla, veliko presvetla! Vsaj za dva odtenka bi morala biti tem-nejša!«
In to menim pošteno. Takšno je pač
moje umetniško prepričanje!
*
Na urez lastnih hlač pa ne polagam nobene pažnje. Navzlic temu in vsemu ne nosim ne rumenih ne belih ne rjavih čevljev. V moji omari vise najbolj ne-moderne suknje in moji klobuki so najbolj nemogoče vrste. Če bi ovratnice, ki si jih zavezujem vsak dan, videl okrog vratu kakšnega prijatelja, bi zatulil od bolečine.
To vse se vam zdi čudno?
Verjamem vam iz srca.
A tako je.
se celo polakomni judeževih srebrnikov ki pomaga tujcu lagati v našo škodo. Sami bi udarili na staro pravdo, pa ni nobenega Matije Gubca« ...
Dolga je noč in vso se pogovarjajo mračne Šmonove misli, ko kuri, stresa suho blago in sirovo nasiplje. Noč težko sope, z njo spe fantovske pesmi.
Janko Kač.
Kakor se boste še spominjali, sem ljubil mlado dekle..
Bila je bleda in plavolasa in majhna in naivna. Imenovala se je Mimica. Vse to sem vam že enkrat povedal. Nekaj sem vam pa še pozabil povedati: Mimica je bila zelo nečimerna. Nečimer-na nad — mano! Jezilo jo je, da polagam tako malo pažnje na svojega zunanjega človeka in se postavljam v tako huda protislovja s svojimi umetniškimi načeli. Kadar sva se šla sprehajat, jo je vedno ljutilo, da si ne natikam rokavic.
Sovražim te usnjene prisilne jopiče za prste. A ljubil sem malo dekle in tako sem si naposled kupil dvojico belih rokavic s široko, črno tamburacijo.
To je bilo lepo od mene, kaj ne? —
Mimica je čutila pravcat odpor proti mehkim klobukom. Tako sem upokojil svojo staro demokratsko pokrivačo. Bilo je baš sredi pomladi. S posredovanjem neke velike klobučarske tvrdke sem si naročil indijski slamnik iz Angleške. Slamnik je bil sila drag, požrl mi je honorar za tri podlistke.
Da, ljubezen!
Nekega dne je dejala Mimica: »... Ali se ti ne zdi čudno, če nosi kdo črne čevlje, jih ni niti opaziti; rjavi obalni čevlji pa silijo y oči!«
je to brez tikvice nemogoče. Od nje ne sme odvrniti veslač očesa, da po potrebi z veslom pomaga čolnu, če bi ga začelo zanašati v stran. Takle molk sredi neskončja je nekaj nepozabnega. Sklonil sem se nad začarano gladino, ki je komaj komolec pod menoj žarela v nedopovedljivih odsevih. Na površje so se kmalu prisili drobni, ko las tanki beli črviči — ribja hrana, se zvijali, drseli in migotali na malih valčkih, globoko doli se je pri petdesetih metrih strnila tema.
»So že tu!«
Tamle se zares nekaj svetlika liki srebro. Vse srebrno, ugaša, se zopet vije, vse više, vse bliže... Obetal se je bogat lov. Majhen udarec ob čoln in zbogom plen. Naenkrat so se od nekod priipodile lokarde, kakih sto jih je bilo. Poševno so se zaganjale za hrano, videlo se je kakor bi pljuskale debele deževne kaplje. Slednjič je zaživela gladina, v vse križe so plule in švigale temnoprogaste ribe.
»Madonna santa, Lujo, počasi k obali... Hod, hoj!«, _ je signaliziral v temo, odgovoril je mrežar, pomočil vesla in odrinil od brega.
»čiča, ali bo?«
»Gospod, če da madonna!«
Previdno je izvlekel vrvico in jo navil na tikvo, skoro nezaznavno smo se začeli ipomikati proti obali. Veselo so se oglašali pljuski rib. Pietro in mrežar sta od časa do časa izpreminjala klice v ribarski latovščini, časih sem zaslišal veslo v naši bližini im kmalu razločil obalo, na njej tem-me postave. Ribe so nenadoma postale nemirne. Zaslutile so, da gre za biti ali netiti. Hotele so se rešiti, pa so se ob mreži poganjale iz vode. Le malokateri se je posrečilo, da se je prevrgla izven uničujočega kroga, ki se je vedno hitreje ožil. Gneča je postajala taka, da bi lahko z roko lovil. Slišalo se je le pljuskanje, medsebojno zaletavanje rib, kričanje je naraščalo tembolj, čimbolj smo se bližali bregu. Tam so z vsemi silami vlekli mrežo na suho.
»Terajte, terajte, brzo! Hod, brzo!..«
Ko je mreža zajela čoln, sta jo Lujo in Ive potisnila na obeh straneh pod trup, da smo ostali izven kroga, še par trenot-kov — vse mišice in grla so bila na delu, in že je zacopotalo, zamigljalo in zableščalo v napeti mreži, da so frčale luskine in se je zasluzila in spenila voda.
»Terajte, o-o-o- brže-e-e-!«
Ogromno migetajočo vrečo so z vsemi silami zvlekli na breg, iz teme sta švignila dva čolna im se nam pridružila. Prislonili smo na mrežo in dvajset rok je začelo metati še žive ribe v čolne. Pietro jih je sproti prešerno odbiral, nič manj vesela ni bila ostala druščina. Prva zora je trepetala nad Hvarom, ko smo se z vrhanimi čolni vrinili v pristan. Pri slovesu mi je čiča stisnil roko, se nasmejal in pokazal na morje:
»Vidite gospodim, naše polje in eto, čolni polni lepih rib, šene fiiž, file fiž, naša žetev. E? Santa madonna in Lucija. Popoldne pridite k meni vam jih bomo pripravili kakor hočete; na olju, na masti ali ražnju, po naše.
Pol počitniške kolonije se je torej ono popoldne drenjalo v gostoljubni sobi Pie-trove družine, še vedno zastavna kučegaz-darica Jela nam je znosila na mizo rib, da je bilo kaj. Vso to zadevo smo zalili z dal-matincem _ riba mora plavati. Slednjič se ni vedelo, kdo prav za prav plava _ in je bilo plavanje jako solidarno im so se nekateri obžalovanja vredno spozabili da so peli: prej pa ne gremo dam. In so imeli opravka z morjem, brez morske bolezni, ladij in črne kave z limono, to je res, ampak je čiča Pietro našega morja val, njega ne zadene krivda.
Tako je: Dalmacijo, Dalmacijo, zate uml-rem ja!	Arnošt Adamič.
Lovske puške
kakor tudi vse drugo orožje in municijo, za lov, šport in obrambo, v največji izbiri in po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
Franc Ševčib
LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8
Za veliki cenik 1930 poslati Din 6.— v znamkah. — Zaloga »Darne« pušk s fiksnimi cevmi.	10.392
OTVORITVENO
NAZNANILO
Cenjenim prebivalcem Dolenjske naznanjam, da OTVORIM začetkom septembra lastni ZOBNI ATELJE v Trebnjem, v hiši g. Tomica, in se p. t. občinstvu najtopleje priporočam. Cene zmerne, delo solidno.
IVO EOEDAN, konc. zobotehnik, Trebnje na Dolenjskem. 10305
Pogledala me je s svojimi velikimi, sinjimi otroškimi očmi...
Samo da bi dekle ne imelo tako strašno sinjih oči!
Smejete se? A jaz sem prepričan, če bi vas tako pogledala, bi si kupili še isti dan dvojico rjavih obalnikov iz pravega krokodiljevega usnja.
Zame se je pričela nekakšna renesančna doba.
Mimica je reformirala moje brke, moje ovratnice, moje ovratnike, dežnik in palico...
Samo svoje stare, ljube, zveste salonske suknje nisem hotel nikakor osta-viti.
V tej suknji sem bil imel svoje najboljše domislice. V tej suknji bi mi bili nekoč kmalu sprejeli neko mojo veseloigro. V tej suknji mi je bil vpliven gospod nekoč obljubil, da me bo podpiral in v tej suknji sem bil prisostvoval pogrebu svojih najlepših, najdrznejših upov.	■ '
In ali je bila suknja res tako slaba? Na komolcih se je'seveda že malo svetila, tudi ob vratu je bila že malček obrabljena... V drugi suknji pa bi se počutil cele tedne zelo nesrečnega.
Mimica se ni vdala. Pretila je, moledovala in jokala. Nisem se dal premakniti. Konično je svečano izjavila, da
Pri obiralcih
In sušačih hmelja
Vtisi iz Savinjske doline
Poznate Savinjsko dodino, ki jo tesni okrog in okrog podkev hribovja, ob glavnih cestah pa stojijo na meji, kakor prednje straže zamišljeno Vransko, flosarski Letuš in starodavno Celje. Seveda jo poznate v tihi pomladni zamiš-Ijenosti, ko vsa duhti po svežih brazdah. Poznate jo v pokojnosti zimskih dni, ko stojijo kopice hmeljevk kakor šotori krivonogih Tartarov, čakajočih na bojni pohod. Ne poznate pa je ob njeni veliki nedelji, ko diha v poznem poletju iz polnih grudi in poje visoko pesem rodovitnosti in dela.
Mrzlično razpoloženje je zajelo dolino. Vse hiti brez besed, kakor da je za njimi povodenj. Vsa dolina je kakor mravljišče, ki si vanj vrgel kamenček. Gostilne so prazne, vlaki brez potnikov, kakor da vozijo le za poskušnjo. ttmeljniki, ki so samevali vse le/to kakor zapuščeni angleški parki, so kar čez noč oživeli.
Simonov oča je bil pripeljal v nedeljo poln voz obiralcev, da so se šitoile loj-tre halplatarja. Vkvartiral je bil fante na parno, dekleta pa v prostorno izbo nad hlevom in jih vse priporočil mami za tečno večerjo.
Sam pa je krenil v hmeljnik. Na oza-Tah je videl, da gre zelenje hmeljnega cvetja za spoznanje v rumeno in je sklenil: »Bo!« Pa jo je še vendar mahnil med vrstami, prijel tu in tam dehteči cvet in ga stisnil nalahko med palcem in kazalcem, da je zašumelo gosto per-jiče. : Bo!« Na drugih ozarah je odtrgal dišeči cvet in ga precepil kakor sočno češpljo na dvoje. Nos se je približal zlatemu, opojno dišečemu prahu, ki ga je cvet poln, kakor pridna čebela na večer. Tako duhajo mestne gospodične dehteč puder in jim žarijo lica pri razkošni misli na nova poznanstva. Tudi Šmonovemu očetu so zapele oči ob prijetnem vonju: »Bo!«
O večni luči je plulo nad dodino na stotine pesmi, ki so se sekale, prelivale in zlivale v prazniško himno. Čim bolj so se vžigale zvezde, tembolj so ugašale pesmi, saj zjutraj se bo začelo
na vse zgodaj obiranje.
*
O prvem svitu so zapele žlice ob velikih skledah zajtrka, tečne prežganice. Hlapec Francuh je zadel na ramo dolgega mačka.
Nič ga nisem včeraj, pa vendar me tlači težek maček,« toži šegavi Francuh. Maček je namreč zvod za podiranje hmeljskih drogov.
»Križe na ramo!« komandira hlapec. »Pa ste za en križ pribrale od sinoči,« draži Francuh obiralce, ko dajejo na rame križe, ki jih postavijo pod droge, da jih oberejo cvetja.
In že padajo hmeljski gozdovi. Po dva obiralca stopita k eni hmeljevki in pričneta trgati hmeljevo cvetje v košaro, pripasano pred se. Ročno hitijo roke, saj je delo akordno po 1.50 Din za mernik. Polne košare izsipljejo v vreče, ki rastejo in se redijo, da ležijo v par urah kakor pitani prasci med vrstami.
Ob devetih se pripelje oča šmon s Pramo, na vozu štirioglate koše. Toč-
no presodi z očesom, koliko so že obrali in koliko je v vrečah ter sklene: »Komaj polovica ga bo proti lanskemu. Za šenk ga bo dovolj!« — Na glas pa ukaže: »Merit!«
Francuh je pogrni-l plahto na ledino in vrgel nanjo pleten mernik. Trebušne vreče se cijazijo počasi proti vozu. Francuh nasiplje zeleno cvetje v mernik, budne oči obiralcev pa pazijo vestno, da ne leti sad njihovega truda preko mernika. Oča Šmon deli bolete (listke). potrdila za nabrano blago, na katerih se blišči napis:
Martin Šmon,
posestnik Št. Peter v Sav. dolini
To so priznanice, veljavne za čas obiranja, vnovčljive donosilcu, (če ni kakih pomislekov). Izdaja jih vsak hmeljar v treh velikostih in navadno treh barvah za 1 mernik, 5 in deset mernikov. Letošnji kurz bolete je stabiliziran na 1.50 odnosno2Din (brez hrane). V robčev vogel zaveže vsak obiralec prejete bolete in vtakne robec v nedri-je. Ves dan hitijo roke v solnčni pripeki, da namolzejo 15 mernikov od zore do mraka. Malo je zgovora, malo pesmi, ker kadar dela jezik, poslušajo tudi roke. Za pesmi so ure večernega mraka.
Na široka pleča naloži oča Smon pred sušilnico koš poln zelenega hmelja in ga dvigne z dvigalom visoko gori pod krov sušilnice. Sušilnica je kakor tovarna: Osem metrov visok prostor, spodaj tečejo od železnega kurišča debele železne cevi križem nad tlemi, na vrhu v presledkih tri četrt metra troje gibljivih železnih mrežastih les. Na vrhnjo razgrne oče šmon zeleni pridelek in zaneti ogenj. Mnogo kuriva požre sušilnica; sežnji celih bukovih polen in težki vozovi premoga romajo v nenasitna žrela kurišč, saj gorijo sušilnice nepretrgoma cele tedne kakor plavži.
Pameten je oča Šmon, da ne prepusti nikomur sušenja. Sam vlaga hmelj v sušilnico, sam kuri in gleda,' da se previsoko ne dvigne živo srebro v toplo-
meru, ki visi kakor dragocen talisman pod lesami na okencu.
»Za sušača ni zaspane in ne zamišljen in zaljubljen mlad petelin. Vse mi lahko pokvari,« — tolmači oča šmon.
Ko malo prevene hmelj na vrhnji lesi, potegne skrbni sušač zvod v steni. Kakor veternice na oknu se okrenejo deli sestavljene lese in se vsuje blago na drugo leso. Na vrhnjo pa nasuje spet omamnega cvetja. Tako priroma v 4 do 6 urah, kakor je pač vreme, posušeno blago s poslednje lese spet na piano.
Skrbno pregleda oča Šmon dehtečo rožico, če ni dobila preveč toplote in jo nasiplje na prostrane pode, kjer jo skrije pred svetlobo, ki bi ji popila lepo zelenost. Ves dan ropočejo dvigala, lese in koši in rskajo grebljice po peč-nih rešetkah.	j
Zatohel somrak se leno zgoščuje in i počasi polzi zavesa noči nad dolino. Grenko-opojno dehtijo hiše, ljudje in vsa doilina. Po cestah, potih in stezah hitijo počivat domov pesmi Slovenskih goric in Ptujskega polja, cele Dolenjske od Šmarja do Vidma na Savi... Svetlo žarijo na ceste peči sušilnic. Krvavo gorijo roke sušačev, ki krmijo žrela s kurivom, da se vedno večajo zeleni griči na podu. Ščeget opojne dišave draži otopele misli oča Smona: »Življenje tvegamo zate, ko te obdelujemo, ti naša
Na ribjem lovu
Starega Pietra sem spoznal na širokem pomolu "malega mesteca Bola na otoku Braču. Neki večer sem sedel k njemu na kup peska in ga nekaj časa tiho opazoval. To vam je pravi morski volk! Ob čolne pod nama je pljuskala voda, nekje se je oglasil mlad ribič z vročim glasom: Od svoje prve mladosti, očuti srce moje,
da ču za morem širokim gumiti željom svom...
Iz lagune se mu je odzval zbor jasnih grl ribičev, ki so biLi zaposleni z delom ali pa so polegali po širokih klopeh v čolnih. Tudii Pietro se je zdramil in hripavo zabrundal, nato pa z močnim glasom sam prevzel vodstvo:
Nek drugi svijetom plovi, nek zlato,
biser lovi, ja ništo ne marim zato ...
Pod vtisom pesmi se je prebudila vsa obala in se strnila v pretresujočo epopejo ljubezni do rodnega morja prepevali so meščani v kavarni na pomolu, pred hišami na tleh leže, od oken sem in celo z morja je orilo:
Oj divne mi Dalmacije neču zaboravit oj divne mi .Dalmacije zaborarvit neču ..
Potem je nenadoma vse utihnilo in prisluškovalo miže, z naprej sklonjeno glavo, kako so jih sirene neskončnih voda Jadrana vabile v svoje naročje.
Ni čuda če umira Dalmatinec, ako ga prežene skrb za košček življenja v daljino. Prisesal se je nebogljenec nanj in trda
kraška skala mu je bila postel.
» • *
»E, čiča Pietro, dober večer, kdaj pojde-mo ribarit?«
»Hvala za cigareto. Kdaj? Jutri zvečer, gospod, če da santa madona, ko ne bo več krajca. Glejte ga, se že brusi ob Zlati rtič. Jutri, gospod.« V mesečni noči je lov z mrežo brezuspešen, ker mora biti trda tema, čim gostejša, za bogat lov. Poleg mreže je najvažnejša priprava svetiljka. Ta je pritrjena na rilec čolna, kjer visi na ukrivljeni kljuki skoro tik nad vodo. Kurijo z razplinjemim petrolejem, plamenu pa dovajajo zraka z zračno tla&ilfco, da z močnim pritiskom iz večjega rezervoarja neprestano uhaja in ojačuje svetlobo. Kadar sveti luna, ali se špiči medli kraijec na obzorju, takale leščerbica zgubljena ne bi mogla premamiti krdel rib in jih zvabiti v pogubonosno mrežo.
>čuj čiča, vzel bi žensko s seboj, e?«
Odkimal je volk: »Gospod, ne. ženska plaši ribe, ženske oa ne.« Pretegnil se je po pesku, pomežikjfil mesecu, ki se je že lovil za visokimi beti agav na rtiču, položil glavo v udolbino da je lahko prebiral zvezde na nebu in zače|^utemeljevati:.
»Čujte gospod, Kip ie ko sem se oženil. Sedaj je moja Jeftf^e Stara, takrat je bila ognjena ko kaplja kraljeviča Marka — e, santa. Je silila: Pietro, vzemi me na lov, Pietro, vzemi. Dedal sem da ne, splašiš mii ribe. Neko noč smo se oča, jaz im drugi odpravili s čolnom. Noč, ko bi teklo črnilo čez oči, gosta in mirna Lovimo uro, dve, tri, pa nič. Drugi ribiči so nalovili že grmado škombrov, da so vodo zajemali s čolni, mi pa, santa, santissima, smo kleli in tiščali zobe in golega vjeli vraga. Pri sveči je bil moj oče. četrto uro nič, pa vstane oče, stopi, en, dva, do krmila, potiplje pod klop, čujte gospod, privleče mojo Jelo za črne lase. Nič ne reče, obrne krmilo na breg in jo postavi ma suho. Peto uro smo vlovili pet centov in bi jih več, a je zgubila Jela v čolnu sandal... Recite gospod, e?
»E, e, čudno, čudno...« čemu bi spodbijal to vražo, ki drži pri večini. Naslednji dan sem bil že o mraku na pomolu pri našem čolnu in opazoval zadnje priprave. Pietro je preizkušal svetiljko in kričal v so-
pri Hvaru
sednji čoln. V vseh čolnih je vladalo živahno vrvenje. Zdaj pa zdaj je skozi nastopiv-šo noč odplul na visokih valovih čoln s prižgano svetiljko. Enakomerno so zajemala vesla vodo, silhuete stasitih ribičev so po zamahu za hipec obstale v svojem upognjenem položaju, da so se napele mišice v nov polet dva, pet, in že je plul na širokem morju. Tam se je uvrstil v mežikajo-čo falango lučic ob katerih so prežale sklonjene postave v globino.
Ribiči so večinoma člani ribiških zadrug. Po določenem ključu love izmenoma v boljših in slabših loviščih. Najizdatnejši »rajon« v okolici Bola je že omenjeni Zlati rtič, odtod tudi ime. Najvažnejšo besedo imajo ribiči - gospodarji, to so posestniki mrež, večjih čolnov in čolnov s svetiljkami ali svečami. V okrilje ene ali dveh sveč, to so izrvidniški čolni, nekaki brakirji, spada veliki čoln z mrežo in eden do dva čolna za plen. Tako sestoji ena družina iz štirih do petih čolnov ter okoli petnajstih glav posatje. Ujete ribe prodajajo na drobno, nekaj doma, nekaj in to plemenitejše ribe, rake, pajke in sipe odpremijo s prvim par-nikom v večja obrežna mesta, ostalo pa nasolč. Dobiček gre med udeležence, največ dobi gospodar, sad ga stane količkaj obsežna mreža tudi 50.000 in več dinarjev, torej malo premoženje.
Še nekaj o mrežah. Za različno velike ribe uporabljajo različno pemtljane mreže, za velike globine so povprečno do devet metrov široke, več je nepotrebno, ker se večina rib drži v tej globini, vendar vsaka vrsta v svoji sferi. Spodaj so mreže obtežene s svincem, na vodi jih drže veliki kosi plutovine. Oba konca mreže sta pritrjena na dolge vrvi; ena ostane pri lovu na bregu — drži jo krepka desetorica rok, čoln z mrežo pa pluje okrog čolna s svetiljko, naloga zadnjega je, zvabiti krdela rib v plitkejšo vodo ob bregu. Neslišno, a kljub temu naglo mora krožiti mrežar in spuščati mrežo previdno da se ne zamota, toliko časa, da se okoli sveče približa nazaj k bregu, kjer vrže še drugo vrv na suho. Mreža plava sedaj liki neprodirna, pokonci stoječa stena okoli jedra, ki sestoji iz množice rib pod svečo. Ples se lahko začne...
»Gospod, dajmo! Dečki, vesla v roke!«
čez pet minut se je že daleč za menoj svetlikal Bol s polno promenado. Sunkoma so poganjale mišičmate roke čoln, da se je s kljunom zadiral v valove precej razburkanega morja. Pod svetiljko je ležal na trebuhu Pietro in strmel v valove. Krepka dečka pa sta se vztrajno upirala v vesla. Nihče ni govoril. Bogve kje so se mudile njihove nBisH, s kakimi časi in s kom so drugovale. V razgibani daljavi so se pozi-bavale drobne lučice, zdaj pa zdaj so po-mežiknile im se zopet potopile kakor nas Je pač pozibavalo morje. Bližali smo se našemu lovišču na rtiču. Roke veslačev so previdno tehtale udarce, vesla so se neslišno pogrezala. Ne vem kdaj se je morje umirilo, čiča se je oddahnil.
»Bravo, lepo morje, dobro morje, maestral več ne dviga vode. Začnimo.« Namignil je pomočnikoma, se prekrižal, mene pa poprosil, naj bom miren, govorim lahko, le butati in hoditi po čolnu ne smem, kar bi slišale ribe po vodi in se splašile.
»Ive, ti sedi, Lujo pa veslaj!«
Lujo je stopil na klop in vzel vesli. Pietro je ročno izvlekel izpod klopi klopčič s svincem obtežene vrvice in jo začel spuščati v vodo. Na koncu vrvice je navezana z zrakom napolnjena tikviea. Luč mora namreč vedno na enem mestu obsevati globino, na širokem morju in celo v temi
GOSPODARSTVO
Se nekai podrobnosti iz pravilnika k vinskemu zakonu
Petjot in sadna vina.
Po § 9. zakona o vinu je prepovedano spravljati v promet petjot in ga v ta namen mešati z vinom. Tudi proizvajanje pet-jota je omejeno samo na vinogradnike pro-ducente, ki smejo za hišno porabo pripravljati petjot. tako da dodajeio tropinam čisto vodo. ki jo pustijo gotov čas ležati na tropinah. Petjot se ne sme shranjevati v kleti za vino. če pa vinogradnik nima primernih prostorov, sme petjot shranjevati tudi v istem prostoru, kjer shranjuje »'ino. toda le na gotovem mestu in morajo sodi imeti vidni napis »Petjot ni na prodaj«. Vinski -trgovci in vsi oni. ki imajo pravico točenja vina, četudi so vinogradniki-pro-izvajalci. ne smejo napravljati ali prodajati petjota, niti ga imeti v svojih lokalih.
Sadne pijače so podvržene kontroli ie v toliko, da ne smejo nositi naziva vino brez označbe, iz katere je jasno razvidno. da ne izvira iz grozdja Pri pripravljanju «adnib vin se ne sme uporabljati grozdja niti njegovih neposrednih proizvodov. Ce se sadne pijače shranjujejo za prodajo v istem 'okalu kakor vino. se mora dotičnim codom dati posebno mesto in mora na vsakem *odu biti točno označena vsebina.
Specijalna vina.
Po § 11. vinskega zakona je dovoljeno dajati v promet speriialna vina (desertna, li-kerska, aromatizirana. medecinalna, šume ča, sladka vina itd.), ki se pridobivajo od grozdja odnosno od vina z dodatkom raznih zdravju neškodljivih proizvodov, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1.) Grozdje ali mošt odnosno vino. ki se uporabljajo kot sirovine, morajo biti proizvodi domačega izvora in morajo v vsakem pogledu odgovarjati predpisom vinskega zakona; zlest) ne smejo izvirati od samorodnic. Le uri medicinalnih vinih se smejo izjemoma uporabljati, kolikor je nujno potrebno, inozem ski proizvodi vinske trte. 2.) Pri proizvaja nju takih vin se smejo uporabljati samo one specijalne manipulacije in dodajati samo one posebne snovi, katerih uporaba ie dovoljena in urejena z vinskim zakonom in pravilnikom ali pa na podlagi posebnega odloka kmetijskega ministrstva. 3.) V kolikor je potrebno takemu vinu dodajati alkohol, mora ta alkohol izvirati samo od vjna. 4.) Shranjevanje speeijalnih vin se sme vrši-ti le v posebnih lokalih ločeno od običajnih vin. 5.) Vsi oni ki želijo proizvajati specijalna vina v svrho prodaje, morajo ta posel predhodno prijaviti kmetijskemu ministrstvu preko pristojnega vinarskega nadzornika in banske uprave. Ta prijava mora vsebovati točne podatke o proizvajalcu, o kraju proizvajanja in shranjevanja specijal-nega vina, o količinah produkcije, o siro-vinah, o vrsti specijalnega vina in o ;me-nu, pod katerim se bo vino spravilo v promet.
Pod nazivom »desertna vina« se razumejo razna bela in črna vina. ki se običajno razlikujejo od ostalih vin s posebnim okusoin in aromo, visoko vsebino ekstratov in drugih sestavin, zlasti pa po tem. da vsebujejo več alkohola, kakor bi bilo mogoče doseči z običajnim alkoholnim vrenjem soka od svežega grozdja, kar se doseže z uporabo suhega grozdja, koncentriranega mošta, čistega vinskega alkohola z eventualnim dodatkom sladkorja. Alkohol in pri vrenju ne-porabni sladkor, preračunan na alkohol, ne sme presegati 22.5 prostornih odstotkov.
Pod imenom s>naravno peneče vino« ali slično, je dovoljeno stavljati v promet samo ono peneče vino, ki je pridobljeno na način, kakor je običajen v Champagni v Franciji Za prirodno peneče vino je torej potrebno, da vino ponovno prevre v zaprtih steklenicah. V to svrho je dovoljeno dadaja-ti sladkor, vinski kvas ali sladkorni sirup. Prepovedano je peneče vino stavljati v promet pod nazivom »Šampanjec«, »Vins mons-seux Champagne« ali »Grande vin Champagne?«, ako dotično peneče vino ne izvira iz Champagne v Franciji. Pod nazivom ^pelinovec« ali »vermut« se sme prodajati samo ono vino, ki je aromatizirano s pelinom ali drugimi običajnimi snovmi. Pod imenom sladki pelinovec ali vermut se sme prodajati samo pelinovec, ki mu je na hI dodano največ do 12 kg sladkorja in do 4 prostornih odstotkov alkohola ali tako, da nima več kakor 17 prostornih odstotkov alkohola.
Zahteve lesne industrije pred tarifnim odborom
Predvčerajšnjem je tarifni odbor nada« ljeval svoje razprave in so bile na dnev« nem redu zahteve lesne industrije. Kakor znano vlada v naši lesni stroki precejšen zastoj, zato vplivajo tudi visoke prevozne tarife prav občutno na izvoz lesa, ki poleg žita zavzema glavno nostavko v našem skupnem izvozu. Zahteve lesne industrije gredo v prvi vrsti za tem, da se znižajo lokalne in izvozne tarife za les, zlasti za drva in rezan gradbeni les. Tarifni odbor je po daljši diskusiji sklenil, da bo formuliral zahtevo lesne stroke v smislu doneše-
nih predlogov, pri čemer bo upošteval tudi fiskalne interese železnic. Na tej seji je tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan .VJohorič podal obširen referat o tarifah za lesno stroko, zlasti glede na izvoz v Italijo. Ugotovil je, da je avstrijsko-italijanska direktna tarifa mnogo ugodnejša kakor direktna tarifa za jugoslovensko-italijanski promet, zaradi česar je naš izvoz v Italijo težje obremenjen. Glede na obilno gradivo, ki ga je še treba predelati se bodo seje tarifnega odbora nadaljevale prihodnji leden. *
Sarajevsko udruženje lesnih industrijalcev in trgovcev je tarifnemu odboru poslalo daljšo spomenico s številnimi predlogi, ki se nanašajo na tarifna vprašanja. Zahteve bosanskih lesnih industrijcev se nanašajo na znižanje luške tarife za 30%, kakor je veljala pred 1. marcem 1929 Ta zahteva je zaradi današnje stagnacije v lesni produkciji zelo nujna. Da se prepreči prevoz hlodov na večje oddaljenosti, kar povzroča zastoj v prometu, predlaga udruženje, da se ta ugodnost omeji do oddaljenosti 200 km. Ta zahteva je v nasprotju z zahtevo zagrebškega saveza lesnih industrijcev, ki zasleduje druge interese. Sarajevsko udruženje tudi zahteva, da se ukine ugodnost za prevoz hlodov k žagam, ki obratujejo samo za lokalno potrebo in ne za izvoz. V ostalem zahteva udruženje, da se znižanje tarife za izvoz drv ne omejuje na termin in samo na dolžino do 1.20 m in da se znižajo najemnine v luških skladiščih ter da se zniža tarifa za dostavo vagonov na industrijske tire.
= Zakon o sodnih taksah je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu dravske banovine* št. 20. od 23. avgusta.
= Polom največje agrarne banke v Italiji. Kakor smo že kratko poročali, je naj večja italijanska agrarna banka Societa delle Bonifiche Ferraresi v Milanu ustavila plačila. Delnice te družbe, ki je bila ustanovljena že 1. 1872. in se je pečala s financiranjem kmetijskih podjetij, melijoracij m kanalizacij, so že nekaj časa rapidno nazadovale. V početku leta so notirale 450 4ir, 30. junija 337 lir. 5. avgusta 140 lir, v sredo pred deklarirano insolvenco pa le še G0 lir. Izgube znašajo preko 250 milijonov lir (tričetrt milijarde Din) pri aktivah od 150 milijonov lir. Lastna glavnica z rezervami v višini 190 milijonov lir je izgubljena. V četrtek so delnice padle na 4 lire. Sodišče je uvedlo prisilno poravnalno postopanje Ogromna izguba je nastala zaradi ponesrečenih borznih in zemljiških špekulacij bančne uprave. Vest o polomu je povzročila splošni padec delnic na milanski borzi.
= Slabša žitna letina v Nemčiji. Nemški državni statistični urad je po stanju letine s 1. avgustom znižal cenitev pridelka pri pšenici od 38 na 32 milijonov met. e to tov (lani 31), pri rži od 85 na 75 milijonov met. stotov (lani 81) in pri ovsu od 60 na 55 milijonov met. stotov (lani 74).
= Naraščajoči promet v sueškem prekopu. Letos v novembru bo preteklo 61 let odkar je bil otvorjen promet v sueškem prekopu, ki zavzema od leta do leta večji pomen v svetovni plovbi. Ta promet se je zlasti po vojni močno razvil. Lani je prekop pasiralo 6274 ladij (predlanskem 6084, leta 1910 4530, leta 1900 3441), . Skupna to-naža prometa se je od početka sedanjega stoletja skoro početvorila; leta 1900. je znašala 9.7 milijona ton, 1. 1910 16.5 milijona ton, predlanskem 31.9 in lani 33.5 milijona ton. Dohodki kanalske uprave so lani vnašali nič manj kakor 1.1 milijarde franc. frankov (2.4 milijarde Din). Kakor pred vojno se tudi letos svetovna gospodarska depresija kaže v prometu prekopa, ki je bil v prvem letošnjem četrtletju za 400.000 ton manjši nego lani.
= Dobave. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 1. septembra oonud-be za dobavo zakovic, matic, zatikačev, raznih verig ter vijakov in žičnikov. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo izolatorjev, bakra, spojk itd., do 4. septembra pa za dobavo masti za usnje, persila ter svinjske masti.
= Afere v obročni kupčiji z državnimi papirji. Kakor smo že poročali se v Beo« gradu mnogo govori in piše o ogromni sko' di, ki jo trpi naš narod zaradi skrajne ne« solidnosti, ki je vrsto let trajala v kupčiji z državnimi papirji na obroke. Ta škoda še ceni na 100 in celo na 150 milijonov Din. V zvezi s to afero je šef bančnega oddelka v trgovinskem ministrstvu dr. Mil. Boško« vič podal pojasnilo, iz katerega posnema« mo naslednje: V teku zadnjih let je mini« strstvo prejelo številne pritožbe prod go» tovim podjetjem, kr so se bavila s pro lajo državnih papirjev na obroke. Ministrstvo je na podlagi izvršene kontrole pri teh podjetjih (večinoma posamezne tvrdke ali komanditne družbe) ugotovilo, da so pri« tožbe upravičene in da podjetja ne prežijo dovolj garancije za svoje obveznosti. Ker na teritoriju Srbije in Črne gore ni bilo zakonskih predpisov, na podlagi katerih bi administrativna oblast imela pravico stal« nega nadzorstva nad poslovanjem in ker so bili tudi tozadevni predpisi v pokrajinah
ne naredi z mano nobenega koraka več čez ulico, če se ne oblečem malo bolj človeško. Dvignila je dva prsta svoje ozke bele roke k prisegi.
Roka je bila tako obražestna, moral sem jo poljubiti.
In kaj menite, kaj sem storil potem. Naravnost sram me je povedati. Pozval sem krojača nekega svojega znanca k sebi. Mož se je nazival »krojač« le iz pretirane skromnosti. Bil je v resnici oblačilni umetnik. Mož je prišel, videl in pomeril. Izbor blaga sem prepustil seveda njemu. Ni mi bilo treba, da se pokesam. Mož mi je napravil obleko, ob—le—ko, najčistejšo pomladno pesem!
Mimica je bila od veselja vsa iz sebe. Naslednje nedelje sva jo mahnila na deželo. Nosil sem svojo visoko moderno obleko, svetlo svileno srajco in širok, črn usnjat pas; imel sem bele rokavice na rokah, indijski slamnik, atlasno ovratnico, rjave obalnike in palico eba-novinko s srebrnim gumbom Mimica je stopicala radostno in srečna poleg mene. Ogledovala me je od pet do glave kakor svoje delo. Vsak hip me je na skrivaj pogledala od strani in se nasmehnila čisto ponosno in blaženo.
Ko sva dospela na povratku v gozdu do samotnega kraja, se je hipoma
ustavila. Ni spregovorila besede. Oči so ji bile polne solz. Vrgla mi je roke okrog vratu in me poljubila in spet poljubila in spet. sam nisem vedel, kaj se dogaja z menoj. Sedla sva na mehko, mahovno preprogo. Solnce je zašlo za žarečimi oblaki in le vrhove smrek je zlatilo z mehkimi žarki. Kukovica je
zakukala v daljavi...
*
Osem dni pozneje sva se sprla.
Zakaj? — Bog si ga vedi zakaj sva se sprla! Kakršnakoli smešna malenkost, kakršnakoli neznatna neumnost je dala povod ...
Saj poznate ženske!
In sedaj kolovratim vsak večer skozi mestne ulice, samoten in zapuščen, z raztrganim srcem in visoko modernim oblačilom.
Tafna modre in preudarne dame
kateri se vse divi v družbi, je dnevna intimna toaleta z vonjivo in zanesljivo negujočo ISLA izplakovalno soljo (Isla Sptilsalz), proizvod soline Bad Ischl. Dnevna uporaba tega sredstva Vam nudi siguren občutek popolne negovanosti. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Paracelsus K. D. Zagreb S. 287-3
bivše Avstro«Ogrske zastareli, je finančno ministrstvo že v 1. 1927. pristopilo k za« konski ureditvi takih kupčijskih poslov. Zaradi tehničnih zaprek je bil tozadevni zakon uveljavljen 22 maja t 1. in proži na podlagi stalne kontrole in strogih kazen« skih predpisov garancijo za pravilnost takih kupčij.
— Ganz. d. d. v rokah ameriškega kapitala. Ameriški kapital, ki kontrolira že velik del evropske avtomobilske industrije, si je osvojil novo postojanko v evropskem gospodarstvu. Kakor se poroča, je stopila new-yorška General Electric Co. v tesne stike z znanim elektrotehničnim in strojnim podjetjem Ganz A. G., ki ima tudi pri nas samostojne podružnice pod imenom Jugoslovensko Ganz d. d. Zaradi sličnih zvez z najvažnejšimi elektrotehničnimi industrijami v drugih državah se General Electric lahko smatra za najmočnejše elektro-industrijsko podjetje sveta. Sporazum predvideva najširšo izmenjavo projektiranja in fabrikacije, obenem pa tudi skupno organizacijo izvoza, kar je pri današnjem gospodarskem položaju od posebne važnosti. Podjetje Ganz ne bo imelo na ta način na razpolago samo tehničnih izkušenj General Electric ampak tudi izkušenj drugih industrijskih podjetij, v prvi vrsti berlinske A. E! G. V kratkem se izvrši povišanje delniškega kapitala potom emisije novih 100 000 akcij, ki bodo ored-stavljale ameriški delež pri podjetju. Na skorajšnjem izrednem občnem zboru bodo tudi vodilne osebe General Electric Co., prišle v novi upravni svet Ganz d. d.
= »Jugoslovenski obrtnik«, ki ga za 7a vod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani izdaja g. Ivan Ogrin, je v številki od 21. t. m. na uvodnem mestu objavil dva »Jutrova« članka (»Reforma davka na poslovni promet« in »Važne določbe iz zakona o vinu«), ki izpopolnjujeta 1. in 2. stran. Tega sicer ne bi posebej beležili, ker srno vajeni, da naše članke prevzemajo dru gi listi, toda omenjeno zbornično glasilo navaja vedno vir, če povzame kak članek iz kakega drugega slovenskega lista, le »Jutro« zamolči.
= Posetnikom ljubljanske jesenske vele-sejmske prireditve od 31. avg. do 15. se p. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po 30 Din. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih vse države, lahko pa se na-roče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil tiskanih v legitimaciji se jo treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zasigurana.
= Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 31. avg. do 15. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatibii-ce, cistilnice, slamoreznice, pluge za okopa-vanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje m veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in z električnim tokom.
Položaj na naših borzah
LJubljana, 23. avg.
Tudi pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo slab. Celotni tedenski promet je namreč znašal Ie 12.4 milijona Din nasproti 11.3, 14.1, 13.3 in 22.5 milijona Din v prejšnjih 4 tednih. Tečaji deviz so se v teku tedna Ie za malenkost okrepili, tako n. pr. pri devizi Newyork od 56.23 na 56.25, pri devizi London od 274.44 na 274.54, pri devizi Praga od 167.13 na 167.29 itd. Med efekti je prišlo do prometa edino v Kranjski industrijski po 312.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v držav, papirjih ves teden zelo mirna. Tečaji Vojne škode so kazali le malenkost spremembe. Do prometa je prišlo šele v drugi polovici tedna po 438.50—438.75 in za december po 438.50. Tudi tečaji dolarskih posojil so ostali skoro povsem nespremenjeni. Do prometa pa je prišlo samo v 7 odst. dolarskih zastavnih listih Drž. hip. banke po 85.75. Od ostalih državnih papirjev je bilo še zaključeno investicijsko posojilo po 88.50.
Tudi tržišče zasebnih vrednot je bilo precej mirno. Praštediona se je okrepila za 10 točk ter se je trgovala po 920. Med ostalimi papirji pa so bili zaključki v Jugoban-ki po 77.50—78, v Zemaljski banki za B. in H. po 135, v Poljodelški po 56 in končno v Narodni banki,, ki se ie po zadnjem padcu zopet okrepila in trgovala po 8000.
Med industrijskimi papirji je Trboveljska nadalje slaba; v sredo je bila zaključena po 396, nakar se je zopet za malenkost dvignila, tako da se je včeraj trgovala po 399—400. V Šečerani je bilo tudi ta teden nekaj več prometa po 309—313.50. Do zaključkov je prišlo še v Slaveksu po 60—61, v Našički po 1150, v Gutmannu po 150, v Narodni šumski po 25, v Unionu (Osijek) po 115 in v Dubrovački po 370—380.
Devize.
Ljubljana. (Prosti promet). Amsterdam 22.7050, Berlin 13.465, Budimpešta 9.8850, Bruselj 7.8768, Curih 1095.90, Dunaj 7.9672, London 274.54, Newyork 56.25, Pariz 221.70, Praga 167.29, Trst 295.05.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2350, London 25.0575. Newyork 514.40, Bruselj 71.8750, Milan 26.9450, Madrid 56.50, Amsterdam 207.20, Berlin 122.90, Dunaj 72.7150, Sofija 3.7250, Praga 15.2625, Varšava 57.70, Budimpešta 90.2150, Bukarešta 3.0675.
Žitni trg
Na svetovnem žitnem trgu je bila prrtek-1« teden tendenca nadalje precej m,ačn\ čeprav so se tečaji v Chicagu zadaje Jni zopet nekoliko okrepili. Danes je tudi v Budimpešti nastopilo nekoliko prijaznejše razpoloženje v pšenici, predvsem pa o koruzi. Pri nas je ostala situacija neizpre-menjena in je oddajala samo druga roka blago iz prejšnjih nakupov, medtem ko so dovozi od producentov nadalje slabi, ka; se najbrže ne bo zboljšalo, dokler cen; ne bodo višje. Mlini živahno nakupujejo pšenico, ker je povpraševanje po moki nadalje živahno, čeprav ima kmet domači pridelek. Zlasti je veliko zanimanje za krmii to moko in otrobe.
+ Novosadska blagovna boria. (23. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 33 vagonov pšenice, 28 vag. koruze, 4 vag. mo-
ke in 3 vag. otrobov. Pšenica: baška 79/80 kg 170—175; gornjebaska, 79/80 kg 172.50—177.50; banaška. Tisa, šlep, 79 80 kg 172.50—177.50; gornjebanaška 79/80 kg 170—172.50; sremska. slavonska, 78 kg 1« do 162.50 Oves: baški in sremski 140-145 Ječmen: baški in sremski. 63/64. kg 115 do 120. Koruza: baška in sremska 127.50—130. ladja Dunav 130—132.50: banaška 120 do 125 Moka: baška »Og< in »Ogg« 307.50 do 315; »2« 275—285; »5« 235—245; ->6« 177.50-185; >7< 115—125: »8« 105—110 Otrobi: baški. sremski in banaški 95- 100 + Budimpeštanska terminska borza (23 t. m.). Tendenca prijaznejša promet -red-nji. Pšenica: za oktober 17.26—17.27, za marc 18.97—18.98. za maj 19.51—19.52; rž: za oktober 11.10—11.12, za marc 12.:<0 do 12.32; koruza: za avgust 17.—, za september 16.54—16.55, za maj 16.23—16.25.
Blagovna tržišča
HMELJ
-4- Hmeljarjem! Za jubilejno razstavo hmelja, ki se bo vršila 7. in 8. septembra t. 1. v Žalcu, se je do danes zglasilo le 9 razstavljalcev z 11 vzorci. Zavedni hmeljarji Slovenije, zdramite se vendar! Prijavnice pošljite vsaj do 28. t. m. Hmeljarskemu društvu za Slovenijo v Žalcu.
+ Savinjsko hmeljsko poročilo. Žalec, 23. avgusta. (Od našega posebnega poročevalca). Opravičeno razburjenje hmeljarjev, ki vidijo, da jih hoče mednarodna špekulacija s čezmerno nizkimi cenami, o katerih smo včeraj poročali, opehariti za njihov celoletni trud, rase čim dalje bolj. Drugi kupci tipljejo previdno okrog 10 Din za kg vendar hmeljarji zaenkrat ne oddajajo večjih množin. Poročila iz Češke nam javljajo pičel in droben pridelek, v Nemčiji pa dežuje že 14 dni vsak dan in so povzročile silne nevihte občutno škodo v nasadih. Z obiranjem bodo pričeli največ prihodnji teden, vendar pa sta količina in kakovost pridelka zelo dvomljiva, ker je peronospora v tem deževju pobarvala večino nasadov, česar tudi trgovska poročila ne tajijo. Spričo nejasnega razvoja cen mirujejo zaenkrat vse kupčije na svetovnih tržiščih in se tudi našim hmeljarjem ni bati, da ostanejo s svojim kakovostno najboljšim pridelkom pri dosedanjih poskusnih cenah.
4- Niirnherško poročilo. Na niirnberškem hmeljskem trgu se promet z novim hmeljem še ni razvil, ker so hmeljarji precej rezervirani in se nočejo prenagliti s prodajo. Dovozi so še vedno slabi. V četrtek ni bilo prometa.
+ žateško hmeljsko poročilo. Žatec, 22. avgusta h. Obiranje hmelja, ki je sicer v polnem teku, je zaradi deževja otežkoče-no. Žateška mestna pivovarna je v okolici do sedaj nakupila nekaj bal letošnjega hmelja po 700 Kč za 50 kg. To je prvi nakup letošnjega hmelja. Letošnji hmelj je popolnoma zdrav, gladko zelen, težke kvalitete in izvrstne arome. Dosedanji rezultati letine potrjujejo naše do sedaj objavljene cenitve. Nakupovanje se bo v glavnem začelo, ko bo pri hmeljarjih zbrana večja količina hmelja. V trgovskih krogih kakor tudi v krogih pivovarniške industrije vlada veliko zanimanje za letošnji hmelj. Te dni so bili v žatcu zastopniki pivovarniške industrije iz Nurnberga in Bruslja.
*
Zadnje žateško poročilo na 2. strani.
VINO
+ Ranaško tržišče vina. Na banašk*>m tržišču vina vlada nadalje mlačna tendenca. Domači trgovci čakajo na rezultate nove trgatve, ki obeta najboljše uspehe po kakovosti kakor tudi po količini. V trgovini je še mnogo neprodanega blaga. Zadnje dni so bile prodane le manjše partije v Avstrijo in Češkoslovaško po nespremenjenih cenah. Trgovina z grozdjem je že sedaj zelo živahna in vinogradniki skušajo pro lati čim več grozdja, ker imajo od grozdja 30 do 40% več dohodkov kakor od vina r»»ž-koče, ki jih stavlja Madžarska glede prevoza grozdja, so sicer občutne, vendar se zdi, da navzlic novim formalnostim ne bodo tako ovirale izvoza, kakor se je prvotno domnevalo.
ŽIVINA
4- Kraljevski sejem v Zagrebu. Predvčerajšnjim se je v Zagrebu vršil tradicionalni letni sejem, takozvani kraljevski sejem, ki je prav dobro uspel Prignanih je bilo 255 bikov, 897 volov, 1023 krav, 842 juncev in junic. 200 telet, 3933 konj, 433 žrebet, 155 svinj, 1326 prašičkov za rejo. Poleg tega so kmetje pripeljali 175 vozov sena, čebule, krompirja, zelja, drv itd. Prišlo je tudi mnogo obrtnikov s svojimi izdelki. Cene so bile naslednje za kg žive teže: biki 7—9.50 Din, molzne krave 7—10.50 Din, krave za klanje 4—9.25 Din, voli I. 10—10.75, II. 8.50—10 Din, III. 7—8.50 Din, bosanski voli 6—8 Din, teleta 12—16 Din, pitane svinje 10.50—11 Din. prašički do enega leta starosti 10—11 Din; konji za par: težki 10.000—13.000 Din, lahki 6000 do 8000 Din, kmečki 8000—10.000 Din. Za inozemstvo, predvsem za Italijo, je bilo kupljenih 424 volov in 77 konj.
Grozna letalska katastrofa na češkoslovaškem
Podrobnosti o nesreči, pri kateri je izgubilo življenje dvanajst ljudi — črne slutnje brnskega stavbenika — Sreča poljskega komunista
Kakor je >Jutro« kratko že poro čalo, se je pripetila v petek okrog 16. pri Jihlavi strahovita letalska katastrofa, kakršne češkoslovaško letalstvo še ne pozna. Nesreča je zadela veliko, s tremi motorji opremljeno prometno letalo tipa »Stout-Ford«, ki je startalo opoldne na kbelskem letali-šju pri Pragi k poletu preko Brna v Bratislavo.
Letalo je zašlo na češko-moravski meji v težke oblake, ki so se nenadoma utrgali; med strahovitim nalivom in viharjem je bila katastrofa neizogibna. Kako se je nesreča pripetila in zakaj je letalo strmoglavilo na tla, zaenkrat še ni točno ugotovljeno. Ko je nevihta nekoliko ponehala, so klicali policijski komisarijat v Jihlavi po telefonu in mu sporočili, da je treščilo veliko prometno letalo na tla za Sindlerjevo žago blizu glavnega ji-hlavskega kolodvora. Letalo je padlo na streho opekarne, na kateri se ie razbilo in v naslednjem trenutku je zadnji del letala že tudi zgorel. V letalu je bilo poleg pilota in mehanika še 12 potnikov. Rešila sta se samo dva potnika, vsi ostali so našli pri katastrofi smrt.
Vzrok strahovite katastrofe še ni točno ugotovljen. Domnevajo pa, da je hotelo letalo prodreti težke oblake, ki so se bili nakopičili nad če-ško-moravsko mejo, pa je udarila vanj slrela. Druga verzija pravi, da se ie botel letalec v gosti megli orijentirati in se zato spustil nizko k zemlji, pri tem pa zadel ob drevo, nakar je aero-plan padel na bližnjo opekarno.
Iz Prage se je odpeljala na kraj katastrofe posebna komisija z ravnateljem kbelskega letališča inž. Trnko in ravnateljem češkoslovaških državnih zračnih prog inž. Stočesom. Praški listi so o katastrofi izdali posebne izdaje.
Žrtve katastrofe
Mrtvi so: inž. Vladimir Miiller iz Brna, njegov oče Antonin Miiller, stavbenik v Brnu, Bernard Einmann iz Dresdena, inž. Vojteh Jokl iz Brna, dr. Hammerle, odv. koncipijent iz Prage, Josef Sedlar, pilot iz Prage, Josef Trafina, mehanik iz Lan pri Nimbur-gu, M. Rybničkova, inženjerjeva soproga iz Brna, Boleslav Jarolinek, tovarnar iz Prage in Rudolf Vonka, študent iz Litomeric. Imen dveh mrtvih še niso mogli ugotoviti. Eden bo najbrž inženjer Kolbstein iz Gdanska. Vseh mrtvih je torej 12, dva potnika pa sta ranjena. Težko ranjen je inž. Mirko Kaš iz Brna, lahko pa Adalbert Kraus, profesor iz Litomeric.
Skoro vsi potniki iz Brna so leteli dopoldne v Prago z istim letalom. Ko je vstopil stavbenik Antonin Miiller dopoldne v letalo na brnskem letališču, je v žali pripomnil svojemu sinu: >Ce se ubijem, naj se ubijem s teboj. S teboj imam pač vedno smolo.«
Pred poletom nesrečnega Fordovega letala s kbelskega letališča je priletelo v Kbel letalo iz Nemčije, iz katerega je izstopil kakih 30 let star moški. Orožništvo kbelskega letališča je opa-
zilo pri reviziji potnih listov nepravilnosti v potnem listu dotičnega tujca. Zato je bil mož takoj zaslišan in izpovedal je, da se piše Abraham BieIkow-sky, da je star 30 let in da je bil na Poljskem zaradi političnega delikta obsojen na 5 let težke ječe. Ker se mu pa ni hotelo sedeti v ječi, je pobegnil v Nemčijo in se nameraval udeležiti kongresa komunističnih agitatorjev na Slovaškem. Pozneje je bilo kbelsko orožništvo zopet iz Nemčije telefonično opozorjeno na namen potovanja Biel-kowskega In orožnikom je bilo dana na prosto, ali Bielkowskega aretirajo ali pa pošljejo nazaj v Nemčijo. Poveljnik orožniške stanice je dejal poljskemu komunistu, da se lahko vrne v Nemčijo z vlakom ali pa z letalom. Bielkow-sky je opustil svoje potovanje v Bratislavo in vrnil se je z drugim letalom v Nemčijo. Češkoslovaški orožniki so torej rešili poljskemu komunistu življenje.
Usodno letalo
je kupila država lani jeseni, veljalo je 3 milijone Kč. To je isto letalo, ki je z velikim uspehom napravilo krožni po-izkusni polet po Evropi, češkoslovaška država ga je kupila v prvi vrsti zato, da bi bilo pototip za gradnjo novih velikih prometnih letal za državne zračne proge. Letalo je imelo 14 sedežev za potnike in dva člana posadke, zadaj pa veliki prostor za blago in prtljago. V petek dopoldne je srečno poletelo iz Brna v Prago z istim pilotom in mehanikom. Pred popoldanskim poletom iz Prage nazaj v Brno je prejel pilot običajno vremensko poročilo. Iz Brna so ga opozorili na pretečo nevihto na češko-moravski meji. Letalo ni imelo radiopostaje.
Letalo je bilo enokrilnik s tremi motorji Hornet s po 300 HP. Vsa konstrukcija je bila kovinasta, iz duralumi-nija. Konstruirano in izdelano je bilo v Ameriki v Fordovih delavnicah. Prvič je bilb v Evropi razstavljeno v Londonu. Potem je napravilo po Evropi več propagandnih poletov, letos od pomladi je bilo pa v službi češkoslovaških državnih zračnih prog. Opravljalo je prometno službo na progi Praga-Bra-tislava in nazaj.
Gre, kakor omenjeno, za tip Stout-Ford; že sama kombinacija imen kaže konstrukterja in tovarnarja. William B. Stout se je začel takoj po vojni pečati z gradnjo letal; premagati je moral mnogo težkih ovir. predno se mu le končno opozoriti nase finančne magna-te. Predlanskim se mu je posrečilo konstruirati nove aeroplane s tremi motorji. Ustanovil je tovarno, v kateri je bilo doslej zgrajenih 135 takih letal, kakršno se je razbilo pri Jihlavi Nakup letala je vzbudil svo.iečasno ostro polemiko v češkoslovaškem strokovnem tisku in hud odpor med češkoslovaškimi strokovnjaki. Tudi Junkers je imel oroti konstrukciji gotove pomisleke, katere je pozneje sodnim potom uveljavil. sklicujoč se na svoje patente, katerim se je Fordova konstrukcija v marsičem močno približevala.
m .
rSiM
Hitel.
D. Vargazorr
Biba in ciba
Biba in ciba: majhni obe — ra.u imata se: ki) Je no ve?
Biba jo pita z zlato ržjo, ciba vsa sita hvali: »Ko-ko! Kdo še ne ve? .
V gnezdecu Biba jajce vsikdar najde — to ciba znese ji v dar. . Kdo še ne ve?
Ciba na slami več dni sedi, Biba de mami: »Mene skrbi!« Kdo še ne ve?
Biba in ciba: majhni obe — bdita nad piščeti; kdo še ne ve?
Groga, ki se mu ni nikamor mudilo
Grogov Groga se je rodil tak', da se mu ni nikoli nikamor mudilo. Shodil je šele z drugim letom in začel brbljati šele s tretjim, potlej je pa včasi najboij dirkal, vpil in razsajal po vasi.
Vprvem razerdu je obsedel kar za štiri leta. Drugi so se pridno učili in lepo odgovarjali na vprašanja gospoda učitelja. — Grogov Groga pa je tam v klopi za pečjo raje včasi zadremal. "N se mu pa vendar ni šlo skozi ušesa in si je kakšno pametno reč vendar zapomnil. Štiri leta v prvem
razredu _ to je pač tudi lepa doba.
Zrastel je Groga, da je bil tam v klopi za pečjo kakor kralj med pritlikavci.
Pa je naneslo, da ie prišel v šolo pogledat gospod nadzornik. Grogove-mu Grogi, ki je bil največji v prvem razredu, je velel citati. Groga je vzel čitanko in jc tako gladko brbljal zgodbo o mački in psu, da se gospod nadzornik kar ni mogel načnditi. Zelo lepo in prijazno ie pohvalil Grogo in ga stavil vsem drugim učencem v zgled Le tega gospod nadzornik k sreči ni opazil, da je Groga držal knjigo — narobe.
Tak je bil Groga: brati ni umel, hi-storijo o mačku in psu pa je znal že na pamet...
Ko je Groga šoli odrastel, si oče ni dolgo belil glave. Prijel je Grogo za roko in ga gnal h graščaku Miklavu v službo.
»Gospod graščak,« je prosil oče, »vzemite ga pa naj vam krave pase ali kaj takega. Samo len je in počasen.«
»Nič ne de,« je menil prijazni graščak, »za gozdnega čuvaja ga postavim, pa naj pohajkuje po zelenem logu.«
Graščak je dobro vedel, zakaj je Grogo s puško odpravil v gozd. Že
nekaj časa mu je po gozdovju rogovi-lil strašen medved in nihče se ni upal nadenj. Če ta mrcina ne bo sparila počasnega Groge, da bo vzel pot pod noge, tedaj nihče ne na svetu.
Hm — pa je Groga sredi gozda pod veliko smreko stisnil nabasano puško med. koleni in zadremal. Priplazi ;o do niega strašni medved, malo je po vohal — in tedaj se je Groga zbudil in sprožil na slepo. Naravnost v bučo zadet se je zgrudil ogromni kosmatinec. Ne, česa takega se ni bil nado-jal niti graščak niti Groga.
Odslej je imel Groga lepo službo, po gozdu se je sprehajal in večkrat pod smreko zadremal. Nekoč so dejali, da se bo oženil. Ampak je Groga pred pustom pozabil na oklice, v postu ga pa gospod župnik niso hoteli poročiti. Zdrav je dočakal siva leta, tudi umr-j-ti se mu ni mudilo. Lansko zimo je pa le prišla smrt ponj in sta šla pred nebeška vrata. Tam se je Groga truden po dolgi poti v legel na klop in zadremal Dosti ljudi se vsak dan dre-nja pred nebeškimi vrati, zato ga sveti Peter vedno spregleda. Ampak Grogi se vendar nikamor ne mudi: saj .nu ne more uiti sveti raj, ker je od vekomaj do vekomaj.
Račka in mačka
To vam je odličen par, ki ne vidiš ga vsekdar! Račka rega: rak-rak-rak... Mačka draži jo: tak-tak!
Ko je lačna, najbolj rega, z muco se najraje krega. Kadar siti sta obe, skupaj stikata glave.
Zora:
Letni časi
Tam za desetimi gorami, kjer ima solnce svoj grad m je večna pomlad, je živel mogočen vladar, pred katerim je vse trepetalo. Solnce je bilo njegov vsakdanji gost.
Nekoč se je vladar sprehajal pred svojo zlato palačo, na stotine pisanih ptičkov je skakalo po srebrnih vejah in ga razveseljevalo s svojim čarobnim petjem, listi z bleščečim sijajem so šepetali med seboj skrivnostno pesem. Pa pride k njemu caplja, ponižno se prikloni:
»Mogočni vladar, vse moje vrstnice imajo lepše perje od mene, samo jaz nosim to preprosto sivo obleko, da me vse zasmehujejo. Daj, te prosim, še meni belo obleko, kakršno ima mo= ja sorodnica štorklja.«
Vladar se je razsrdil: »Pojdi in bo« di zadovoljna s tem, kar imaš.«
Čaplja je žalostna odšla.
Zaželel si je vladar naslednika in je poklical čapljo ter ji naročil, naj mu prinese sina. Čaplja pa, ker je bila užaljena, mu ni hotela prinesti sina, ampak mu je prinesla hčer.
Utihnili so ptički ter se poskrili po grmovju, zakaj vladar se je srdil. Da bi kaznoval neposlušnico, ji je odvzel to dosedanjo čast in odslej nosi otro« ke štorklja. Pa tudi hčere se je hotel iznebiti. Dal jo je solncu.
Veselo jo je solnce vzelo in jo vzga< jalo. Dete je odraslo v mladenko. Ne« koč sreča deklico vladar in jo vpraša, čigava je.
»Solnce je moj oče,« odgovori mla« denka.
Spomnil se je vladar vsega, kar sc je bilo dogodilo in ni mu bilo po godu. da jo je srečal. Zato je prosil solnce, naj deklico odvede v deželo na zapa« du. kamor se vsak dan vozi; saj je deklica itak neumrljiva.
Solnce, dasi nerado, je vendar izpol* nilo vladarjevo željo in odpeljalo de« klico v puste, nerodovitne kraje.
Žalostna se je dcklica ločila od bega solnca. Hodila je po tej novi Jc* želi iz kraja v kraj. Kamor je stopila njena nožica, tam je vzklilo novo živ« Ijenje, vzcvetele so cvetlice, sklanjale so svoje glavice druga k drugi in šepe« tale o čudodelni deklici, ki jih je vzbu« dila k življenju.
Vsa pusta pokrajina se je izpreme« nila v krasen vrt.
Tu je deklica samevala; ni se mogla privaditi novemu domu. Često je jo« kala in tožilo si ji je po dobrem Soln« cu.
Ptički so žvrgoleli, čedalje glasneje in glasneje svoje mile popevke, da bi razvedrili žalostno deklico.
Solnce je jelo prihajati k nji bolj zgodaj in je ostalo pri nji zelo, zelo dolgo. Zopet je postala deklica vesela. Sprehajala se je med pisanimi cvetli« cami, poljubljala je njih glavice, se igrala z metuljčki, stopala je med zla« tim žitnim poljem in polni klasi so se ponižno sklanjali pred njo, stopila je v gozd, grmičevje se je razmaknilo in ji napravilo prosto pot, drevesa so šu« mela skrivnostno pesem, a ona je sto« pala ponosna, vesela, vsa srečna po mehkem mahu in se pogovarjala z lah« kim vetričem.
Prišel je čas, ko se je jelo solnce poslavljati. Prihajalo je bolj pozno, odhajalo zgodaj. Deklice se je polasti« lo domotožje in pričela je spet jokati. Gladka lica so dobila prve gube, nje« na vitka postava se je upognila. kakor se upogne hrbet pod težo let. Ptički so utihnili, ko so videli svojo gospoda« rico tako žalostno, drevje je odložilo svoje listje ter molilo svoje gole veje proti nebu, kakor bi prosilo solnce, na i se usmili ubogega dekleta.
Toda solnce je vse redkeje in red« keje prihajalo. Zala deklica se je od samega žalovanja spremenila v grdo in čemerno starko, ki je pokončala vse cvetlice, vse zelen ie, zakovala je vse potoke in vse studerft v led ter po« krila deželo z belo odejo, kakor bi ho« tela vse skriti in ostati tu čisto sama.
Solnce se je je spet usmililo in jo pričelo snet zgod^jjpbiskovati Deklica je postala zopet yesela, iz odurne star« ke se je prelevila v lepo, živahno de« klico.
Vsa pokrajina se je spremenila zo« pet v krasen vrt.
Gustav Strniša:
Stric Hitrač
Ali poznate strica ttitrača? Z vetrcem pride, z vetrcem gre, urno se giblje, kozolce obrača, švigne čez polje, zgine v gore!
Ali ste slišali strica Hitrača? Piska ko vebrc na svojo piščil, prosi ko žalostna ajna berača, da bi mu človek, kar vbogaime dal'
Ali ste videli strica Hitrača? Bradica siva do tal mu visi, kadar domov med oblake se vrača, lahni mu dežek iz brade prši.
Ste ujezili kdaj strica Hitrača? Mrko oko mu ko blisk zažari, strele se vsakdo boji - korobača, ki ga grmeč nad poljano vihti!
Rešitev aritmografa.
Na klancu; Lepa Vida.
Rešitev križaljke »Jadrnica«.
Vodoravno: 2. ud, 4. 11, 5. Ind, 7. Pavel, 8. ara.
Navpično: 1. tulipan, 3. dinar, 6. dva.
I. A. Krylov
Ščuka
Sodišču ščuka je ovajena bila, da v ribniku se z njo živeti več ne da. Dokazov so poln voz podale priče. Krivičnico so. kot se tiče, prinesli k sodbi v velikem čsbru. Sodniki niso daleč bili, — na bližnjem so jih pasli travniku. . Imena njih so nam arhivi ohranili. Bila sta to oslička dva, dva, trije kozli in dva konja mrhasta; da red nadzira in pravico, za prokuratorja so dali j;m lisico. Med narodom je govorica šla. da ščuka z ribami io je zalagala. . Za vse to so bili sodniki nepnjazni. Sicer pa ščukinih nakaz ni bilo nič lahko prikriti cisti čas. Tako so morali kar pisati ika/, da se krivičnica preda sramotni ka'ni in drugim v strah obesi na drevo. »Visoki dvor!« je zdaj lisica ;jrist »pila »to ni dovolj! Jaz njej bi kazen prisodila,
ki je dozdaj pri nas ni videlo oko: da lopovom odslej bo strasno to opasno, naj v reki se utopi.« — SodniKi v krik:
»Prekrasno!« Otorej so sklenili vsi sogiasno in ščuko vrgli v rečino!...
(Prevel Oeorges)
Zmes za šalo in zares
Zanimiva hišica
Kapetan John Lederier si je ob morski obali postavil originalno hišico. Dal je postaviti leseno ogrodje in porabil
zzsssssBOsent.
p-Mg-
namesU* opeke razne predmete, ki jih je morje vrglo na obalo. Na hišici je videti ostanke potopljenih Ldij, stare lonce, razne črepmje, školjke, najrazličnejše železne predmete itd. V notranjosti pa so stene lepo poslikane m sobe moderno urejene.
Vprašanja za bistre gravice
1.	Cemu so služile egiptovske piramide?
2.	Koliko tehla 1 liter vode pri 4 stopinj Celzija?
3.	Kaj pomeni »K. O« in pri katerem športu se rabi ta izraz?
4.	Kako se imenuje najvišja vzpenja-ča v Evropi?
5.	Kako se imenuje najznamenitejši Sokratov učenec?
Šaljiva vprašanja za male
1.	Kateri gradovi se dado najlepše in najhitreje zgraditi?
2.	Cesa ne more noben človek povedati?
3.	Kje je vedno otrok, ki je star eno leto?
4.	Katera žival je volku najbolj podobna?
5.	Kateri dnevi so najdaljši?
6.	V katere sode ne morejo točiti vina?
7.	Kdo pride za prvim učencem v šolo?
8.	Zakaj so ptice najboljši pevci?
9.	Kdaj ima leto samo 30 dni?
10. Kdaj je dvakrat dve pet?
Odgovori
1.	Mesto Kairo leži ob reki Nil v Egiptu.
2.	Mož. ki premaga .v bikoborbi bika, se imenuje matador.
3.	V Parizu in v Berlinu imajo tudi pokopališče za pse.
4.	Filatelija je zbiranje in proučevanje znamk.
5.	Rimski škof ima naslov papeža.
Rešitev »težke« uganke
Marica je naštela trinajst nog, ker se je zmotila.
Rešitev uganke »Vizitka«
Gospod Leon Stifet je telefonist.
Rimski spomenik
Nedavno tega so našli starodaven rimski spomenik. V mramornati plošči so bile vklesane posamezne črke in raz-
ni zlogi. Po dolgem trudu so učenjaki razbrali napis, ki vsebuje obče znano prislovico (pregovor). Poizkusite pravilno sestaviti zloge in črke. Rešitev objavimo prihodnjo nedeljo.
Križaljka „Seno"
Pomen besed. Vodoravno: 2. Pesek, 4. četverokotno polje z reliefi pri dorskem gradbenem slogu, 6. jagoda, 8. uspeh.
Navpično: 1. Obrtnik, 2. živalska hrana, 3. konj, 4. poljska cvetlica, 5. del obleke. 7. kratica.
Navihani Mihec
Mihec se vrne iz šole.
»Nu, kaj si se danes naučil v šoli?< ga vpraša očka.
»Danes nam je gospod katehet povedal, da je laž grda stvar in da mora človek zmerom govoriti resnico.«
»Tako je, sinko!« mu pritrdi očka. »Kdor laže, ta krade, kdor krade, ubija, kdor pa ubija, pride na vešala!«
Mihec posluša očeta in njegove očke se širijo in širijo od groze. Naposled pa mu zaigra smehljaj okoli ust. Z ročicami objame očeta in mu šepne na uha:
»Veš, očka, jaz ne bom nikoli lagal. Govoril bom vselej le resnico in kadar mi bo resnice zmanjkalo, si bom pa kaj izmislil — lagal pa nikoli ne bom!«
J. O. Curwood:
Medved Tir
Tako je Tir dolgo sedel; potem je začel vonj popuščati, postajal je bolj in bolj šibek in neznaten, dokler se ni popolnoma izgubil. Nezaupljivo voh« ljaje je Tir okrenil glavo, postrigel z uhlji in se razgledal po bregu in pla« noti.
Zdaj, ko ga vonj ni več dosegel, je hitro pozabil nanj. Počasi se je spustil na vse štiri in nadaljeval lov na svizce.
Čudno se sliši, da medved, ki tehta okroglo tisoč funtov, lovi svizce, ki ne tehtajo več ko pol funta in ki niso več« ji od človeške pesti. A Tir je že vedel, kaj dela. Bil je sladkosnednež in spo« mladi in poleti je žrtvoval tretjino svojega časa, da si je privoščil ta po« slastek.
In kaj za to, če je večkrat kopal vso uro, da je izkooal samo eno teh drob« nih živalic? Nič! Njegov trud je bil poplačan, če je mogel pogoltniti reje« no, malo živalco.
Ta lov na svizce je bil nekaj prav posebnega in zadovoljen se je spravil Tir na novo svizčevo luknio, ki mu je bila z vseh strani pogodu. Zijala je na robu pobočja in velikan je pričel od« metavati zemljo. Navdušeno je erebel. V pol ure kopania je le enkrat ali dva« krat vzdignil glavo, kar se je nenado« ma spet spomnil na tuji vonj. Toda vonj se je bil izgubil in kmalu se Tir ni več menil zanj.
II. poglavje Vsiljivci
Langdon je zadržal svojega konja. Nahajal se je spodaj v dolini na jasi ob izlivu potoka. S slišnim vzdihom zadovoljstva se je pretegnil v sedlu
—	njegove ostre, višnjevosive oči so z navdušenjem lovca in skitalca opazovale pokrajino.
Jim Langdonu je bil okoli 35 let; večino svojega življenja je bil prebil v divjini in kadar se je vrnil domov, je popisal, kar je bil videl in doživel. Bil je visoke postave zmršena plava brada je obrobljala drzno, zagorelo obličje
—	široko odprta srajca je odkrivala od solnca in vetra zarjaveli, krepki vrat.
Langdonovemu mlajšemu tovarišu je bilo ime Oton Bruze. Od njega ni bilo dosedaj nič videti, zato pa tem več slišati! Iz grmovja za Langdonom je bilo čuti najbolj sočne psovke — namenjene so bile, kakor navadno, »Dispanu«, sr-boritemu tovornemu konju.«
Langdon se je zadovoljno režal — bil je tega že navajen! Stara stvar! Mrha ni nikdar ubogala in Oton ji je grozil z vsemi mogočnimi kaznimi — od grožnje, da ji razpara trebuh do nekoliko milejše kazni, da jo pretepe do nezavesti. Besedni zaklad dolgega gorca je bil, kar se tega tiče, neizčrpen! Toda ostalo je pač vedno samo pri besedah! Se če bi se bilo Dispanu zazdelo — in to bi ne bilo nič čednega — da bi bil zaplesal s svojim tovorom valček, bi dolgi, dobrodušni Bruze le grozeče
opletal z rokami in vpil, da bi bilo groza.
Tovorni konji so se zdaj izvolili prikazati. Počasi so prikorakali iz grmovja, zadnji seveda Dispan — in za njimi na visokem ogrodju svoje mrhe prav tako dolgi, suhi Bruze. V dve gube je sedel na sedlu; to je bila njegova navada! Zmerom mu je povzročalo težave, spraviti svojo seženjsko dolgost na konja. Sam ni bil posebno ponosen na to in pogosto je razkačeno dejal:
»Satan me je napravil tako dolgega!«
Langdon je smeje se pomigal tovarišu in Bruze je prijahal tik do njega. Pri tem je klel in psoval, da se je vse treslo. Končno je pa le zlezel s konja.
»Ali si kdaj videl kaj lepšega?« je vprašal Langdon in pokazal na odprto, solnčno dolino pred seboj.
»Lepa pokrajina,« je primikal Bruze, »res prekrasen prostor za taborenje. Jim — tukaj je .prav gotovo severnih jelenov in medvedov več ko preveč! In midva potrebujeva svežega mesa — in jaz potrebujem užigalico.«
Langdon je potegnil iz žepa svoj viv-ček in ga napolnil — Bruze je storil isto. Zaradi varčnosti in iz stare navade sta nažigala svoje ljubljene vivčke vedno z eno samo užigalico! Tako tudi zdaj.
Pri kajenju sta se vdala svojim mislim. Langdon se je ogledoval po okolici, potem pa je pokazal na gozd, odkoder sta bila prišla:
»Krasen prostor za naš vigvam,« je
zamrmral. »Suha drva, tekoča voda in mehko vejevje za najino ležišče! Konji se lahko paso tam zadaj na travniku. Tam je dovolj bivolje trave in druge zelenjave!« Pogledal je na uro. »Zdaj je tri, ali pojdeva še dalje? Kaj meniš? Ali bi rajši ostala nekaj dni tu? Mislim, da tale deželica mnogo obeta!«
»Podoba je. da naju čakajo tu razne prigode,« je prikimal Bruze. Nato je lagodno sedel in si položil na kolena dolgo medeno cev. Priprava je bila pridobitev iz državljanskih vojna in Oton ni bil na nič bolj ponosen kakor na ta daljnogled. Langdon je vzel iz sedelne torbe svoj prvovrstni Zeissov daljnogled in se postavil poleg svojega tovariša. Drug tik drugega sta se naslonila ob skalo in se pričela razgledovati po zelenih bregovih in gorah pred seboj. Pokrajino so z vseh strani obkoljevala mogočna gorovja. Da sta prišla preko njih, sta rabila Langdon in Bruze dvajset dni. Na severu je strmela v nebo, zavita v lahke meglice — velika Divi-da, na jugu razriti bregovi Firepanske-ga gorovja* daječ. daleč zadaj na zahodu se je svetlikala ozka črta — reka Skoana in za njo se je vleklo Babin-sko gorovje. Na vzhodu je pokrajino obrobljalo gorovje Omimka, ki spada še v področje Finleyeve reke.
Nikjer ni bilo videti človeškega bitja. Skozi' svoja daljnogleda nista zagledala nobenega človeškega bivališča, nobenega najmanjšega znaka, da bi poleg njiju živel ali se potikal tukaj še kak
drugi človek.
In prav to jima je ugajalo! Dne'10 maja sta zapustila zadnji obljudeni kraj in danes je koledar kazal 30. junij. Tukaj ni bilo ne lovcev, ne nastavar-jev, ne iskalcev zlata— tukaj sta bila popolnoma sama. Langdon in Bruze sta prispela v krajino svojih želja! Vsa dežela pred njima je bila polna zlatih obetov in Langdona je objelo globoko veselje, mirno srčno zadovoljstvo. Njegov prijatelj in tovariš Oton je bil hladneje narave. Zanj so bile gore — gore. in doline — doline. Saj je bilo vendar povsod isto — po njegovem mnenju! doumeti, zakaj se Langdon navdušuje. Zanj je bila ena reka prav taka kakor druga — po vsaki je pač tekla voda. Zanj je bilo glavno, da je bila tu divjačina, mnogo divjačine, kakor je zadovoljno ugotovil sam pri sebi.
Živahno je dregnil tovariša pod rebra:
»Vidim gorovje vseh severnih plazov, nekako, pol milje odtod!« je zamrmral.
»Jaz pa vidim kozo s tremi mladiči — tam na desni v bregu gore!« je odvrnil Langdon zmagoslavno. »Tisoč metrov nad njimi plava velika ropari-ca. Bruze. veruj mi, prišla sva v obljubljeno deželo!«
»Vsaj videti je tako,« je pristavil goreč in dvignil koleno, da bi imel boljšo oporo za svoj daljnogled. »Ce ni to dežela ovac in medvedov, naj me obesijo!«
V južni Angliji
Cenjeni gospod urednik, prav za prav sem Vam hotela to pismo poslati iz Anglije. Bila sem pa tako zaposlena, da tega nisem utegnila storiti. Imam toliko vtisov, da bi najrajše vsem ljubljanskim znancem pripovedovala, kako je bilo v modi stari domovini. Zato se mi vidi najprimernejše, da to napišem, Vi, gospod urednik, pa boste sami odločili, kaj je za čitatelje »Jutra« in kaj za koševo privatno rabo.
Odpotovala sem 14. junija. Poldrugi 'dan sem se ustavila v Parizu, kjer imam znance in sorodnike. Z dr. Tomšičem, ki me je iskal, se, žal. nisva našla. Mogoče do Ljubljančane zanimalo, da sem imela sestanek z angleškimi igralci, ki se udejstvujejo v Teatru Alberta I. G. Stirling me je ljubeznivo sprejel in
na kmetih
jo v ta namen večinoma železne žice ali droge. Iglasto drevje je razmeroma redko. Posamezni mogočni bori nudijo očem prijetno spremembo kot kos domačega kruha po neskončnih sladkarijah. Sin mi razlaga, da so že v davnih časih na Angleškem vodili sezname za razno drevje, predvsem za hraste, tako da je danes vsakomur znana starost posameznih dreves. Hrast je bil svoje čase silno važen za ladjedelstvo.
Zanimivi so tudi tradicionalni sporne niki v teh krajih. Na odprtem travniku ob dolgem grebenu se kar loči trava od krede, ki tvori tam skalnati tempelj in se pokaže velik konj, krona ali mož.
Lisasti »spomenki« v naravi
mi povedal, da bodo Angleži okolu božiča zopet v Zagrebu. Ce le pojde, bodo obiskali tudi Ljubljano. To gostovanje bi radi združili z božičnim oddihom in izleteli v vašo (in, če dovolite, tudi mojo) Gorenjsko. Ce bi se ta reč obnesla, bi bila zelo vesela. Moji rojaki seveda nič manj.
V torek, 17. junija sem srečno dospela v Anglijo. Sin z ženo in hčerko me je že čakal z avtomobilom pri parniku v Folkestoneu. Zavili smo v restavracijo, kjer sem naročila rumsteak, prazen krompir, angleški grah, jagode s smetano in angleški sir s keksi. Dobro mi je spet teknila domača hrana. Po obedu smo šli domov. Sin je mlekarski bakteriolog na gospodarski visoki šoli (Agricultural College) v Mye (Kentu). Koledž je integralen del londonske univerze. Njegova naloga je velika in zelo odgovorna, saj gre za novo smer, za povzdig angleškega mlekarstva in malega kmeta. Vas Wye leži v »dolini«, kakih 50 m nižje od dolgega grebena, ki mu pravijo »South Downs«.
Za nas severnjake je južna Anglija neverjetno in tudi neprijetno enakomerna. Končno sem razumela, čemu južnjak vsem drugim očita, da nimajo gozda, medtem ko drugi zopet pravijo, da južna Anglija nima poštene šume. Povsod rase drevje v manjših in večjih skupinah in vsaj ob cesti stoji vedno par starih ogromnih dreves. Hrast, bukev, angleški brest, jesen, sikamora, javor. Ceste so na ta način vedno zasenčene. Tudi posamezna sela, da, celo mesta, n. pr. Ashford in Tunbridge IVells obdajajo drevesne skupine, tako da potnika ves čas spremlja iluzija velikega gozda. Tudi na travnikih rase drevje, tu in tam se še vidijo sledovi stare ceste v podobi orjaškega drevoreda. Toda od pravih gozdov najdemo le še večje komplekse, pokrite z nizkim drevjem, ki tukaj služi za palice in ograje ter za natič za hmelj, dasi rabi-
Lepo je videti te bele »obrite« lise sredi sočnega in živega zelenja.
Večji del naše vožnje je šel vzdolž proge London-Canteburry - Folkestone. To mi je nudilo priliko, da sem se seznanila z najvažnejšim povojnim razvojem Velike Britanije. Ta razvoj leži v cestnem prometu. Človek skoro ne bi verjel — ampak res je, da je ^ nekaj čudnega, ogromnega! Povsod se vijejo katranirane ceste kot sivi trakovi iz svile. Po njih brze vsakovrstna vozila od težkega avtobuksa do skromnega bi-ciklja. Ves ta promet se vrši brez praška in ropota. Gladko, tiho švigajo sem in tja vozila. Hupa se oglasi le pred ovinkom ali pa, če želi vozač koga prehiteti. Od pešca pa pričakujejo vsi toliko prisotnosti duha, da se sam ogne nevarnosti.
Promet se kajpada vrši po strogih navodilih. Ropot avtomobila ali moto-cikla je enostavno zabranjen. Ob glavnih in opasnih ovinkih stoji mož, nameščenec Avtomobilskega društva, ki vrši prometno nadzorstvo, svari vozače pred morebitnimi zaprekami, kaže pot itd. Imela sem dovolj prilike prepričati se, da razvpite bencinske postaje niso tako grde, kakor se navadno misli in piše. Polkrog črpalk v živih barvah se mi je videl prav prijazen v ljubki zeleni okolici. Ce je vrhu tega še hiša oskrbnika čedna, nova, z rožami na oknih in stoji v njeni neposredni bližini morda še stara kmečka hiša iz stare rdeče opeke z močnimi trami in s štrlečimi dimniki ter bereš na njej gostoljuben napis: »Caj in južina! Solidne cene!« — moram reči, da je taka postaja neprimerno lepša, mikavnejša in vablji-vejša od sive, zakajene železniške postaje. ki je svoje čase beležila »napredek« svoje dobe. Večinoma pa niso bencinske postaje take. Ker so začasna poslopja, so grde. Tudi pri nas ne bi bila lepa lopa iz valovane pločevine ali šu-pa, zbita iz desk.
Hiša, k! ▼ njej živi mol sin, Je tipična enodružinska hiša novega sloga. Vse je zelo majhno. Sinaha hitro in enostavno vrši gospodinjska dela. Pomaga ji elektrika. Elektrika segreje vodo, elektrika kuha obed in večerjo, kopalnica dobiva toploto od električnega toka, celo sušilnik za mokre brisače je električen. Vrt pa — brez njega si ne morete misliti hiše v Veliki Britaniji — je majhen, a poln lepo negovanih cvetlic.
Sin mi je razkazal laboratorij in vzorčne steklenice, v katerih mu pošiljajo mleko v preiskavo. Mnogo potuje po kmečkih razstavah, kjer deluje kot sodnik. Sistem kmečkih razstav je na Angleškem silno razvit. Nekatere razstave so že zelo stare ustanove — n. pr. v Islingtonu v severnem Londonu. Podobna institucija je Tunbridge Wells Agricultural Show; druge so novejše. Dvakrat smo izleteli na morje. Vozili smo se eno uro z avtomobilom, pa smo prišli na peščeno obalo pri Camberu nedaleč Wyea. Pot je držala preko velikega Romnejskega barja {Romney March). Nedaleč od ceste smo videli vasico Dymchurch, skozi katero so se napotile zadnje vile iz Anglije, ki jih je pognala naraščajoča industrija in človeška nevera. Ce hočete kaj več izvedeti o tem, vam svetujem, ia vzamete v roko Kiplingovo knjigo »Puck ob Pooks Hill (Škrat s Škratovega hribi). Ni čudno, da smatrajo ta Kraj za zadnje zatočišče tajinstvenih moči v deželi. To je aluvialni teren. Od obzorja do obzorja same mastne zelene barve. Le na severu se vidi bledi polkrog dolgih grebenov, ki označujejo prvot-
no obalo. To pa tam stoji vasica med ogromni drevjem. Značilno je, da so strehe cerkvenih stolpov pokrite s škodlami. Pač zategadelj, ker je skoro gotovo neizbežno, da jih tu in tam obišče strela. V enem primeru sem videla celo takšen vršac na tleh pred cerkvijo. Podoben je bil ogromnemu, napol^ odprtemu dežniku. Ob cesti pa teče živa meja, časih tudi samo jarek. Ves teren je preprežen z jarki. Tu in tam se pase čreda goveda. Toda predvsem je tu na tisoče ovac. Barje pod milim južnim nebom jim nudi mastno in bogato hrano. Življenje jim je lažje kakor njihovim sestram v pustem škotskem pogorju... Lažje? V močvirni puščavi preži nanje zajedalec, ki povzroča strašne bolečine, blaznost in smrt. Od večne vlage pa rase ovci med parklji goba, tako, da se reva žival vlači po kolenih. A komu je mar tega! Ovac je toliko, da jim ni treba niti pastirja. Ce žival pogine, se spuste na mrhovino krokarji in zakrakajo pogrebno pesem, sami pa obirajo njene kosti. Bolje, bolje je tam gori na divjem severu, čeprav preti venomer nevarnost snega in mraza. Pa je vrhu tega še vedno pripravljena rešilna ekspedicija v podobi vernega psa in požrtvovalnega pastirja. In če ovca kljub temu ponesreči, so naravni elementi vendarle bolj usmiljeni kakor tukaj na jugu. Žival onemore in zaspi. Ponosne gorske price-ujede pa pospravijo njene ostanke kakor perzijski velikaši svoje mrliče.
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
Fanny Copeland.
Mokronog in njegova okolica
V novejšem času se je začela zanimati turistična javnost tudi za našo Dolenjsko. Res je lepa naša romantična Gorenjska, ki privablja v svoje gorsko kraljestvo turiste iz celega sveta, nič manj pa ni lepa naša idilična Dolenjska, ki te vabi, ne da delaš visoke in naporne ture, pač pa, da si umiriš razkrojene živce in okrepiš razrahljano zdravje v mirnem zatišju sredi sočnega zelenja bukovih in smrekovih gozdov.
Tak lep kotiček naše zemlje je tudi mo-kronoška dolina, obdana z bujno zelenim gričevjem in vinskimi goricami, sredi katerih se bleste bele cerkvice in zidanice, pa tudi številni stari gradovi in gradiči, ki nas spominjajo davno minule romantične dobe naših prednikov in njih mogočnih gospodarjev, ki so zatirali naš narod.
Na progi Trebnje—Št. Janž, dobre 3 km od postaje Bistrica—Mokronog, leži v prijazni kotlini trg Mokronog, ki ga pravzaprav ne vidiš poprej, dokler že nisi v njem, pač pa te od daleč pozdravljata starinski grad in prelepa žalostna gora, ob vznožju katerih se razprostira trg.
Trg Mokronog je že stara naselbina. Trdi se, da je bil v starih časih mesto, kar bi potrdilo dejstvo, da je bil obzidan, o čemur pričata še danes štirioglati stolp in pa ulica, ki se še danes imenuje »Za zidom«. Da je. bil ta kraj naseljen že v najstarejših časih, pričajo tudi fažflične izkopnine, ki jih je odkril v tamošnji okolici starinoslovec-samouk, širom Slovenije znani, sedaj že umrli kmet Pečnik in ki jih hrani v velikem številu ljubljanski muzej.
Da je imel Mokronog tudi sodne pravice, nam priča »gavžni hrib«, kjer so obešali zločince. Zadnji zločinec je bil obešen 22. oktobra 1734. Imena tega zločinca se ni moglo dognati, ker sega mrtvaška knjiga tamošnjega župnišča samo do leta 1737. nazaj.
Mokronog Je popolnoma pogorel v noči od 13. do 14. aprila L 1682. in takrat so pogoreli najbrže tudi vsi arhivi, iz katerih bi se dala dognati natančnejša zgodovina tega kraja. Grad Mokronog je že zelo star. Ljudska govorica tudi, da je bil nekdaj ženski samostan, kar pa Valvasor zanika. Ljudska govorica trdi, da je bil nekdaj so našli nekoč, ko so v gradu nekaj prezi-davali, v nekem zidu zazidano žensko okostje, češ, da so v samostanu zazidavali nepokorne nune.
Grad je prišel pozneje v last barona Man-me, ki je živela od leta 983—1045. Grad je prišel pozneje v last krške škofije in ostal v njeni lasti do 1. 1616., ko ga je kupil neki Mahorčič. Od tega ga je kupil Ernest Mihael pl. Scherenburg, ki je v testamentu od 10. decembra L 1649. ustanovil v Mokronogu samostojno faro. Do tega leta je bil v Mokronogu samo vikarijat, ki je spadal nekaj časa pod Trebelno in nekaj časa pod št. Rupert.
Imenovani pl. Scherenburg je imel samo eno hčer. K tej se je priženil baron Janez Daniel Kajzel (Kheyssel). Tega Kajzela je stric njegove žene, Hans Jožef Scherenburg, ko sta pod gradom kegljala, v jezi zabodel z nožem v vrat, da je čez pol ure umrl. Kje je bilo to kegljišče, se vidi še dandanes.
Grad jep rišel pozneje v last barona Man-dela in potem zopet baronov Bergov. Zadnji potomec te rodovine, baron Ludvik Berg, je ta grad in vsa posestva razprodal in se preselil v Gradec. Sedanji lastnik gradu je bančni ravnatelj g. Pečenko iz Ljubljane.
Za časa kmečkih uporov so napadli kmetje tudi mokronoški grad brez posebne škode. Mokronog je napadel tudi Jan Vi-tovec, ko se je boril za dedščino celjskih grofov.
Ob vznožju gradu je stala stara majhna cerkev, ki so jo pa leta 1828. podrli in sezidali na tem prostoru novo, ki pa ni v arhitektonskem oziru nikaka posebnost. Znamenita je le Langusova oltarna slika, ki predstavlja sv. Tilna. Za model sv. Tilna mu je služil baron Mandel, za angelja, ki mu drži škofovo palico, pa njegova hčerka, poznejša baronica Berg. V stranskem oltarju je slika, ki predstavlja majniško če-ščenje Matere božje, ki jo je naslikala Langusova nečakinja Henrijeta Langus.
Zanimiva je tudi cerkvica na žalostni gori, ki je bila sezidana v 17. stoletju, posvečena Materi sedem žalosti. Strop krase lepe freske neznanega slikarja, lepa umetnina pa je tudi veliki oltar, zgrajen iz črnega marmorja, ki sta ga dala napraviti baron Kajzel in njegova soproga L 1675. Stene krog glavnega oltarja so polne motivnih siik in sličic, na katerih se prikazujejo različni čudeži, ki so se baje zgodili na pri-prošnjo Matere božje. Med njimi je prav lepa ona grofice Jankovič iz Novega grada (Neuhaus) z otrokom v naročju, naslikana L 1695. Štiri leta je bil njen zakon brez otrok. V četrtem letu je dobila sina in v ta spomin je dala napraviti omenjeno sliko. Med drugimi manjšimi slikami je zname-
Stolp, ostanek, nekdanjega ozidja
nita tudi ona, ki predstavlja čudežno rešitev trgovca in kapitana Lukmana, ki je bil lastnik ene najstarejših hiš v Mokronogu, (sedaj last g. Heferla). Tega Lukmana je zadel ob rtu Dobrenade hud vihar, ki je grozil potopiti njegovo ladjo. V spomin čudežne rešitve je zgradil 1. 1679. poleg cerkve na žalostni gori sv. stopnjice z relikvijami raznih svetnikov. Tudi notranjost teh stopnic krase številne freske, ki predstavljajo Kristusovo trpljenje. Vsako leto o sv. Jerneju je na žalostni gori velik romarski shod, kamor prihajajo romarji od blizu in daleč. Zvečer plešejo na veliki ravnini ob vznožju Žalostne gore nek nabožen ples, imenovan »vrtec«, ki je preostanek iz časov »rkakačev«.
Z žalostne gore imaš prekrasen razgled na lepo Mirnsko dolino, ki jo obdaja Dolenjsko gričevje z očakom Kumom. V bližnji okolici je več zelo lepih izprehodov. Ako se hočeš navžiti svežega gozdnega zraka, greš v bližnje smrečje za cerkvico sv. Florija-na lepo Mirnsko dolino
Daljši izlet lahko napraviš po lepi gozdni cesti na Trebelno. Mimogrede si lahko ogledaš staro kapelico pri cerkvi sv. Petra, o kateri ljudstvo trdi, da je v njej maševal sv. Mohor. Stavba je okrogla v obliki stolpa, spodaj pa ima kostnico. Tam blizu se vidijo še tudi razvaline že popolnoma porušenega gradu Gorenji Mokronog (Obernas-senfuss), katerega zadnji lastnik je bil An-dreas Gbernassenfuss. Ako hočeš imeti jep razgled, greš še do cerkvice sv. Rozahje, od koder vidiš kočevsko hribovje, naše iep-s Gorjance in po Savski dolini vse do Zagreba. Lep izlet je tudi Št. Rupert, dobro uro hoda, kjer si lahko ogledaš starinski grad Rakovnik, last grofov Barbov, katerih ded je bil slovenski poslanec v dunajskem parlamentu, ter eno najlepših cerkva na Slovenskem, ki je zidana v čistem gotskem slogu, cerkev v Št. Rupertu.
Zelo lepa in zanimiva je pot iz Mokronoga proti Novemu mestu mimo znanih šmarjeških toplic.
Lepa je naša Dolenjska in v sebi skriva mnogo zanimivosti, za katere bi bilo treba vzbuditi zanimanje. Te vrstice imajo tudi samo ta namen.	R. P,
Žalostna gora
Arkadi! Averčenko:
Moja sopotnica
Komaj je zvedela Jelena Nikolajevna,, dražestna vdova s skrivnostnimi očm'i m koralnimi ustnicami, da se pripravljam za poslovno potovanje na Krim, se je vzradostila in dejala:
»Tudi vi? Kdaj odpotujete?«
»Proti koncu tedna.« r »Moj Bog, kako srečen slučaj! Tudi jaz bom morala biti še pred nedeljo tam doli. Majhen predlog, dragi gospod: ali. hoceva potovati skupaj? Saj razumete, da za samotno gospo takšno potovanje ni baš prijetna reč... Torej, ali hočete biti moj sopotnik?«
»Z veseljem,« sem dejal jaz polaska-no. »Zame bo to dokaz, da sem vreden zaupanja.«
Moj prijatelj Perepletov se je sunkoma dvignil in mi namignil. Komaj sva ostala sama, sem ga vprašal:
»Kaj bo?«
»Ali si znorel? Kako da ti je ušla takšna obljuba?«
»Toda to je vendar mlada in mična vdova, pomisli...«
»Tem slabše,« je nadaljeval moj prijatelj. »Potovanja s slično žensko Je hudo nevarna reč.«
Njegov, glas je postal mahoma čisto
preroški:
»Od tega trenutka ne boš več vedel, kdaj je dan in kdaj je noč. Nje služabnik boš, nje natakar, nje nosač, čistilec njenih čevljev. Odgovoren boš za predmete, ki jih bo pozabila, za zakasnitve vlakov, za pomanjkanje ločenih kupe-jev, za prepihe, za vročino in za vse druge sitnosti, ki nas spremljajo na potovanjih. Zjutraj ji boš iskal milo, ker ga bo pozabila v gostilni, potem boš moral v restavracijo kakšne postaje, da ji prineseš skodelico vročega čaja. Ponoči ne boš mogel spati: kajti biti boš moral na straži, da ne bi vstopil v kupe kakšen nepoklicanec... Ob treh zjutraj se bo mahoma vzbudila in bo tarnala nad bolečinami v zobeh; in letal boš iz voza v voz in prosil za malo etra ali kakšnega drugega leka. Boš zvesti čuvaj njenih ogromnih škatel in njenih trebušastih kovčkov, dolžan ji boš prenašati vso to ropotijo v gostilne in proučevati ji boš moral jedilni list... Skratka: si popoln bedak od trenutka, ko si prevzel slično poslanstvo.«
Nasmehnil sem se, potem sem mu rekel s svojo običajno pokojnostjo:
»Dal sem svojo besedo in moja.beseda... Sicer pa ne delim tvoje črnogledosti.«
»Bomo videH, nesrečnež!«
Malo pozneje sem srečal ponovno dražestno gospo in sem si brez nadalj-nega določil svidenje: v petek ob 23. pred glavno postajo.
V petek zvečer ob 22.45 sem bil na postaji. Položil sem svoj kovček pod neki naslonjač v restavraciji prvega razreda, potem sem se začel mirno še-tati.
»Moj Bog, evo ga... Končno vas najdem.«
Obrnil sem se in zagledal svojo dražestno sopotnico.
»Povsod sem vas iskala... Vraga, kam ste se skrili?«
»Ah, vi ste, gospa?« sem rekel. »Kako je z vami?«
»Hvala,« je odvrnila z nervoznim glasom. »A kaj delate sedaj? Požurite se!«
»Napravil sem dva koraka...«
»Ali ste vzeli vozne listke?«
»Kakšne listke?« sem dejal začudeno.
»Za Boga, ali potujejo ljudje sedaj brez voznih listkov?«
»Imate prav,« sem dejal po kakšnem hipu pomisleka.
»Dobro, tedaj vzemite jih, a hitro.«
»A kje jih dobim? Kje je blagajna?«
»Moj Bog, saj ste cel otrok! Naročite nosaču, pa boste videli, da jih dobiva v trenu.«
»A če bi nosač hotel pobegniti z denarjem?«
»Cemu pa ima številko?«
»Številko? Kdo mi jamči, da fe ne pozabim? Nimam dobrega spomina ...«
»Pa si jo zapišite,« se je nasmehnila dražestna vdova.
»Pozabil sem svinčnik doma.«
»No, torej... Boste videli, da zamudiva vlak...«
»Nič lažjega,« sem menil, ko sem pogledal uro. »V petih minutah se vlak odpelje.«
Udarila je razburjeno z nogo, se zdrznila, nato mi je dejala ljuto:
»Počakajte tu. Ne ganite se, poj-dem jaz po listke.«
»Dobro,« sem odvrnil, zagotavljam vas, da se ne zganem.«
Nista potekli dve minuti, ko me je mlada žena glasno poklicala:
»Pridite, hitro... Vlak pojde.«
Stekel sem za njo. Hipoma se je ustavila in me vprašala:
»In kje imate svoje reči?«
»Pod naslanjačem v restavraciji prvega razreda. Saj jih lahko dobiva pozneje...«
»Pozneje? Ali ste znoreli? Stecite hitro! Ne na tisto stran, na desno... Bog, kakšen človek...«
»In kje vas najdem?« sem jo vprašal
Minilo jo je potrpljenje.
»Ali ste se pootročili? Stecite, počakam vas tu? Ah, kako prijeten sopotnik!«
»Prosim vas, počakajte me,« sem povzel s svojo običajno pokojnostjo. »Prosim vas.«
»Dobro, dobro!« je zavpila.
Dospela sva pod streho vsa zasopla.
»Kje je vlak?« je vprašala.
»Mislim, da je tisti tam...«
»Toda... toda ... Kaj ne vidite, da je tovorni vlak? Evo nosača... Kje je vlak za Odeso?«
»Tam, gospa,« je odvrnil vrli mož in snel čepico.
Vlak se je premaknil, komaj sva vstopila v kupe. Jelena Nikolajevna si je obrisala potni obraz, se nasmehnila in velela:
»Brez mene bi bili vlak izgubili.«
»Brezdvomno. Sem naravnost presenečen nad vaso duševno prisotnostjo. Tisti listki, tisti nosači, ves ta dirindaj me je čisto zmedel.«
Kramljala sva o tem in onem kakšne pol ure. Hipoma sem dejal:
»Lačen sem.«
»Zakaj niste jedli v restavraciji?«
»•Nisem bil še gladen. Sicer pa sem pozabil.
»Ali je to mogoče? Počakajte: kmalu
KRALJESTVO MODE
Športne obleke
V zadnjem času vidimo na teniščih oble-Ke, ki so sicer športno ukrojene, a tako elegantno učinkujejo, da jih lahko oblečemo tudi za na promenado. To je najbrže posledica dejstva, da se je tenis uveljavil tudi v najširših krogih in je publika tudi iz denarnih razlogov opustila izraziti teniški dres ter je na njegovo mesto stopila mala, lahka športna obleka, ki se lahko porabi tudi ob drugih prilikah.
Blago za tako obleko je seveda športnega značaja. V ospredju stoji platno, nosijo se različni šantungi in paname, za hladne dneve bližajoče se jese»i pa se uveljavljajo razna lahka volnena blaga in predvsem pletene obleke. Zlasti pletena teniška obleka (tu pridejo v poštev seveda le posebno fino izdelani modeli) se je v zadnjem času močno uveljavila, ker je v vsakem pogledu praktična in čedna.
Moderna industrija pletenin je znala ustvariti izredno mikavne modele. Dve obleki te vrste prinašamo v sliki. Tretja skica predstavlja pleteno obleko s štirioglatim izrezom ob vratu. Ravno krilo ima globoko položene gube, ki so pri tenisu neobhodno potrebne, ker bi sicer obleka ovirala gibanje. Kratke rokave, ki jih vidimo na obleki, predpisuje zadnja moda.
Peta skica kaše takisto pleteno obleko. Tu se druži kratek in gladek život z rahlo zvončastim krilom, ozek usnjen pas pa daje modelu stvaren« videz, ki danes prevladuje v športnem delu mode. Pisana ruta okoli vratu se vedno dobro prilega k pleteni obleki.
Zadnje čase skuša moda pomakniti -v ospredje dvobarvne teniške obleke, kar se ji pa zaenkrat še ni popolnoma posrečilo. Dasi so ti modeli vseskozi mikavni, bo rabilo občinstvo še precej časa, da se privadi na nje „ . Skica št. 4 prinaša tak model v obliki svetlomodre bluze z zavihanimi rokavi in nagubanega krila s tesno paso. Temne naramnice dajejo obleki originalno noto. Takšen dres je najučinkovitejši, če je sestavljen iz dvobarvne surove svile.
Iz surove svile je tudi obleka na naši prvi skici, ki ima zvončasto vdelan sprednji del, prekrižan pas in belo pralno garnituro okoli vratu ter na rokavih. Tako obleko lahko napravimo tudi iz lahkega volnenega blaga.
Iz blaga je tudi precej komplicirana bo-lero-obleka, ki jo predstavlja naša predzadnja skica. Nagubani volan na krilu je značilen za novo modo.
Za močne postave je jako prikladna obleka na skici 2, ki ima postrani ukrojen, dolg život, apartne reverje in plisirano krilo.
Američanke so si tudi letos izmislile posebnost v obliki dresa, ki sestoji iz bluza-
Za zabave in veselice na prostem
je moda izbrala organdi, ki je izredno prikladen zlasti za stilizirane obleke. Okorno »svečani« značaj tega materijala deluje nad vse pikantno v naši dobi mehkih in prosojnih muselinov, pa tudi finančna stran obleke iz organdija je vedno povoljna. Naša slika kaže mikavno obleko iz organdija z ravnim in kratkim životom, ki je oprem-
ljen z malim kepom. Krilo je dolgo in zvončasto, zaključuje pa dolg žametast pas. če je obleka namenjena za zvečer, jo moramo napraviti iz markantno barvastega organdija, n. pr. v močni rožnati, ostri rumeni ali blesteči zeleni barvi, ker nežne barve pri večerni razsvetljavi ne pridejo do veljave. Obleka na naši skici je opremljena z originalnimi aplikacijami na krilu, ki pa nikakor niso potrebne, ker obleka iz organdija lepo učinkuje, tudi če ni garnira-na. K taki obleki se poslužujemo širokega, slikovitega slamnika.
Za na pot
prinašajo razni ateljeji jako pregledne »popotne« listnice z raznimi predali za potni
list, vozne listke, listine in denar. Te list niče s predali so tako praktično urejene, da nikdar ne učinkujejo nelepo, čeprav so zelo prostorne.
stega života in kratkih telovadnih hlačk z napol dolgimi nogavicami. Ta s športnega gledišča izredno praktičen dres se menda v konzervativni Evropi ne bo preveč ob-nesel . . .
Zdravniška posvetovalnica
Ga. A. R. v K. Zdravljenje krčnih žil zavisi kolikor toliko od obsega prizadetih žil. Letenje potom operatije je starejše in se polagoma opušča v korist zdravljenja z injekcijami. Injicirajo se prav različne raz topine (sublimat, razni sladkorji, soli go« tove koncentracije in tudi mnogi original ni preparati najrazličnejših imen) in ni sredstvo takšno, da bi sicer vplivalo na ostali krvni obtok. Uspeh tega zdravljenja bo dosežen, ako se kri v razširjenih do« vodnicah (krčnih žilah) strdi in s tem za maši žija, nakar se polagoma strjena kri vsesava. Tudi v Ljubljani se bavijo zdrav« niki s to metodo in ni treba iskati zdrav« niške pomoči izven Ljubljane. Pri pravilno izvedeni injekciji in potrebnih kavtelah je uspeh povoljen. Morate pa računati s tem, da boste po injekciji nekaj časa morali le« žati. Vsaka gimnastika, ki zaposli razšir« jene krčne žile je nevarna, ker se utegne pripetiti, da se kar zlepa odtrga v žili«pri« vodnici košček strjene krvi, ki ga zanese krvni obtok v drug organ (n. pr. pljuča). — Gdč. M. P. na V. Tako lahko kot preje z ▼odenčevim prekisom pa ne vračate z dru« gim sredstvom lasem zopet prvotne barve. Ker ste že nestrpni in zahtevate sredstvo, ki takoj učinkuje. Vam preostane le raz« topina lapiza (solitrnokislega srebra). Po« zabili pa ste povedati, kakšna je naravna barva las, ker bo koncentracija srebra za temne lase višja, kot za svetle. Dobro raz« maščene lase namažete s sledečo raztopino: Pirogalska kislina 10, 0 (8, 5; 8, 0), 96 odst. alkohol 100, 0 in destilirane vode 100,0. Pet minut kasneje pa še z drugo, ki vsebuje lapis: Srcbrov nitrat 15.0 (8, 0; 5, 0), sa!« mijakovega špirita 10 odst. 45.0 (30. 0: 20. 0) in destilirane vode 100.0 (150. 0; 200. 0). Tam kjer so navedene tri številke, veljajo prve za črne. druge za rjave in zadnje za svetle lase. Pred proceduro namažite kožo okoli lasišči z vazelino, da ne bo počrne« la. V resnici barvate lase z omenjenim sredstvom in se kaže učinek precej hitro. — Ga. M. U., Z. v P. Takim belim lisam je vzrok predrugačen notranji ustroj tele« sa ali pa bolezen Za točnejšo diagno« zo je potrebna osl^na preiskava. V osta« lem je to, če je kri zdrava, le lepotna na» paka, sicer neprijetna, ampak brez pome« na. — Gdč. S. K. v Lj. Skrbi imate polno vrečo in nam
povoljno. Ad 1. Ce torej sugestiv ne pomaga, poskusite z odvajalnimi sred« stvi, ampak ne predolgo in jih večkrat me* njajte. Ad 2. do 4. Po Vašem kratkem po« pisu bi mislil na živčno oslabelost, ki uteg« ne Siti vzrok vsem tem tegobam. Če pa hočete biti sigurni zaradi onega naglega utrujenja, Vam more le osebna zdravniška preiskava dognati prave vzroke. So pljuča zdrava? Ad 5. Stvar brez pomena, če ne dela bolezenskih znakov. Ad 6. Ce ne po« znamo izvidka organov, Vam žal ne mo« remo ničesar svetovati. Ako je le nerednost glavni znak, si ne delajte preglavic, pač pa moramo vsaki ženski preko 30 leta že pri teh znakih .priporočati preiskavo s strani ginekologa. Kopeli opustite. Ad 7. Ce je ona sluz bela, utegne to biti od vnetja in tudi v tem primeru si ne morete prihraniti zdravniške preiskave. V splošnem pa se nam vsiljuje domneva, da se menda pre« natančno in pedantično opazujete in pesi« mistično motrite vsako najmanjšo motnjo.
Srečke
državne razredne loterije
za III* razred so dospele«
Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. septembra in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljnbljana, Sv; Petra e, 19
— Opozarjamo p. n. občinstvo, da so kon« zultacije v naši »Zdravniški posvetovalni« ci« brezplačne. Ne sprašujte po stroških in ne prilagajte znamk. V korespondenco se ne spuščamo.
Da je neslana dijeta po Gersonu zdra« vilnega učinka pri nekaterih oblikah tuber« kuloze, so že javili posamezni zdravniki pred ' ... . Ia zadnjem zdravniškem kon« gresu v Kopenhagnu pa so se izrekli vsi za to metodo in sicer sama ali pa kombi« nirano z drugačnim lečenjem. Gerson je bil Taktičen zdravnik na Nemškem in je sam 'iričel zdraviti tuberkulozne ljudi s svojo dijeto po posebnem jedilnem listu, iz katerega je po možnosti črtal navadno kuhinjsko sol, odtod (ime »neslana« dije« ta po Gersonu). Da se ta metoda preizkusi tudi na klinikah, so po njegovih navodilih in primernem opazovanju na kirurški kli« niki v Berlinu zdravili bolnike in zasledo« vali potek bolezni pri raznih formah tu« berkuloze (pljučna, kožna, kostna tube^« kuloza). Pljučna tuberkuloza jc tudi tej di« jeti nedostopna in ni beležiti več uspehov z dijetetičnim zdravljenjem, pač pa se je kožna tuberkuloza (lupus) mnogokrat že v kratkem času izboljšala. Še večji pa je bil učinek, če so kombinirali Gcrsonovo di« jeto z obsevanjem. Tako so si pogosto pri« hranili operacijo pri lupusu. Tudi druge težke kirurške bolezni, ki žc same na sebi preccj slabijo bolnika, prenašajo po Ger« sonu hranjeni bolniki mnogo boljše. Kaj je bistvo Gersonove neslane dijete? Pre« povedane so: kuhinjska sol, klobase, šun« ka, prekajeno meso (ribe) in vse juhine začimbe. Deloma dovoljeni so: sveže meso (tedensko do po! kilograma), drobovje, sveže ribe, jesih, črno vino, kava, čaj, ka« kao. Glavne jedi so: mleko, 1 — 1 in pol litra dnevno, najboljše surovo, ako je kra« va zdrava. Nadalje kislo mleko v kateri« koli obliki, jogurt, kefir, mlečni kakao, sme« tana, neslan sir, maslo, olivno olje, svinj« ska mast. Sadje je dovoljeno, surovo ali kuhano, prav tako sadna vina in sokovi, mezga, nadalje zelenjava vseh vrst. Moka, neslan kruh, makaroni, rezanci, pecivo, jaj« ca, riž, sladkor, med. Dovoljene so začim« be, ki naj bolniku zakrijejo okus neslane jedi. Nekuhane ali surove sestavine jedi se priporočajo zaradi vitaminov (dopolnil« nih snovi). Posebnih zdravil ni treba, ra« zen ribjega olja s fosforjem in Mineralo« gena, ki ga izdeluje neka berlinska tvrdka. Mineralogtn je zmes raznih soli (brez na« vadne kuhinjske soli). — Gersonovo dije« to bodo torej po teh izkušnjah priporočali zdravniki že zaradi tega, ker ni še nihče
je težko na vse odgovoriti ! poročal o slabem učinku Gersonove dije« 1. Ce torej susestivna kura te, temveč so si vsi edini, da je neslana



r


f 4
v
/THt \ / MNTAJ \
dijeta vsaj v zvezi z drugim zdravljenjem učinkovita.
Križaljka „Goba"
Pomen besed:
Vodoravno: 1. svetopisemska oseba, 4. delavec, 6. staro kaldejsko mesto, 8. afriški otok, 9. predlog, 10. trdnjava na arabskem polotoku, 14. reka v Bosni, 15. dalmatinski otok, 16. medmet, 17. reka v Italiji, 19. ploskovna mera, 20. reka v Italiji.
Navpično: 1. žensko krstno ime. 2. Klin, 3. mesto v Romuniji, 4. egipčanski bog, 5. del telesa, 6. Učenje, 7. glej št. 4, 10. zaiiv v Grčiji, 11. staro rimsko mesto, 12. bolezen, 13. glasbeni instrument. 18. kratica za recept.
dospemo na večjo postajo, kjer je baš izvrstna restavracija. Poglejte v vozni red.«
»Nimam ga.«
»Evo vam mojega.«
Vzel sem vozni red, ga prelistal in dejal:
»To je precej debela knjiga. Mnogo postaj z restavracijami, Grozno. Še tri ure ... a jaz sem lačen ...«
»Tri ure? Kako pa?«
»Terijoki.«
»Kakšna postaja? Na katero progo pa gledate?«
»Na tole ...«
»Uf. vam bi bilo treba pestunje! Ne znate pogledati niti v vozni red. Nezaslišano!«
»Jaz pa pravim, kdor se v tej zmešnjavi spozna, ta nekaj velja.«
»Dajte sem,« me je prekinila Ijuto. »V manj nego dvajsetih minutah dospemo do postaje z restavracijo. Vlak se ustavi de.set minut.«
»Premalo bo. Gotovo zamudim vlak.«
»Bodite brez skrbi, otročjak: pojdem z vami. A kje ste živeli do danes? V oblakih? Kako morete živeti, če se vsakokrat zakasnite, če ne veste nič, če zgubite glavo za vsako ničevost?«
»Zelo slabo, gospa.-, sem odvrnil z ganjenim glasom. »Oče mi je mrtev,
mati daleč ... Moj Bog, kako vesel sem. da sem našel tako modro in premišljeno sopotnico!«
»Nič si ne delajte skrbi. Tudi ubožec duha lahko dospe zmagovito do smotra,« je odgovorila ona z iskreno materinskim glasom. »Ste velik otrok. Nu, sedaj pa pomisliva na spanje. Hočete spati v spodnjem ali zgornjem ležišču? Upam, da mi prepustite spodnje.«
»Seveda. A prosim vas že sedaj za opro.ščenje, če bi vas ponoči prebudil..«
»Cemu?«
»Imam slabo navado, da se obračam neprenehoma na vse strani in torej ni nemogoče, da bi ne utegnil pasti...«
»Hm,« je dejala ona zamišljeno in celo vsa v skrbeh: »Bolje da spite spodaj, ubogi deček.«
In mi je z materinsko kretnjo pobožala lase.
*
Nikoli nisem bil v tako skrbni družbi, kakršna je bila njena.
Na vse mogoče načine se je trudila zame: dajala mi je piti in jesti, polagala me je spat, s skrbnimi rokami me je pokrivala kakor otroka, ob zori mi je prinašala gorko kavo. In dražestna vdova je bila vsa vesela, ko je videla, da sem si mencal oči kakor otrok, pa je vzklikala:
»Lej, deček se je vzbudil! No, lepi deček, evo kave!«
In meni, to naj priznam, je bilo zelo všeč, da sem vzbudil v njej materinske občutke.
V Odesi mi je poiskala primeren hotel, naročila je zame kopel, obedovala je in večerjala v moji družbi. Zvečer, ko sva bila na parniku, ki je vozil proti Sevastopolu, me je položila v posteljo, me dobro pokrila, pogledala me je s svojo lepo ročico glavo in dejala:
»Spi otrok. Spi. dragi...«
Predno sem se vrnil v Petrograd, sem brzojavil prijatelju, naj mi pride naproti na postajo.
In res, zvesti prijatelj mi je pritekel naproti, ko je vlak prjvbzil pod streho, in kmalu bi ga bilo povozilo.
Objela sva se bratovski. .
»In plašč?« je rekla Jelena Nikola-jevna skrbno ter mi ga podala skozi okno. »Nočem, da bi se prehladili. Vrzite si ga okrog ramen. Oj, skoraj bi bila pozabila: povejte mi telefonsko številko svoje penzije. Ali naj vam dam pripraviti kopel? Ali bi radi jedli?«
Prijatelj me je začudeno pogledal. Tisti pogled me je neizmerno zabaval.
Dražestna vdov* je stopjla i2 voz», približala se mi je in mi je s svojimi očarljivimi ročicami popravila ovrat-
nico.
»In knjige?« je nadaljevala potem. »Imate palico? Vam nič ne manjka? Dobro, tedaj do svidenja.«
»In tvoji kovčki? Kje so tvoji kovčki?« me je vprašal prijatelj.
»Jih imam jaz,« je odvrnila Jelena Ni-kolajevna. »To vam je otrok, in ... Prej. me jih po moji služabnici.«
Ko je to rekla, se je dražestno nasmehnila in izginila v množici.
Pereptetov je zmajal z glavo.
»Prisegam ti,« je dejal nato, »da ne razumem, kako ti je uspelo obvladati tako muhasto žensko... Vsa polna skrbi je zate... Častna beseda, ne razumem ... Odkrij mi to skrivnost...«
»Dragi prijatelj,« sem odvrnil s skrivnostnim nasmehom, »uradnih tajnosti ne gre izdajati. Samo to ti rečem: tista vdova je idealna ženska, vsaj... zame. Upam celo, da napravim še eno potovanje z njo: ženitovanjsko potovanje.«
Ali si ie obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1930?
Novosti na francoskem knjižnem trgu
Vzlic temu, da je sedaj počitniška sezona, ko Pariz polnijo Američani in drugi zvedavi turisti, domača intelektualna in umetniška elita pa potuje po tujih deželah ali nabira na kmetih, v tišini province, novih moči, se na knjižnem trgu nenehoma pojavljajo razne novosti. Izmed knjig, ki so izšle v zadnjem času ali o katerih sedaj najveC pišejo, naj omenimo le nekatere:
Veliko pozornost so vzbudili spomini na Pier-a Lotiia, ki jih je minule dni objavil znani pripovednik Claude Farrfere. Pierre Loti je bil kot človek ena najzagonetnejšin osebnosti v novejši francoski literaturi. Francozi povsod radi odgrnejo zaveso intimnega življenja: anekdote, ki jih pripovedujejo o slavnih pisateljih, se zbirajo in jih je za ceio biblioteko. O intimnem Pierru Lotiiu, ki je bil za mlajših dni vedno na moriu (zlasti v Orientu, kjer so nastale njegove sloveče knjige »Lotijeva žen i te v, s-Azijacle-, : Gospa Chrisantema« itd.), pozneje pa je živel in umrl v provinci, v svojem gradiču z mošejo in z orientalsko opremljenimi sobami, je tako malt) znanega, da so vsi ljubitelji takih literarnih slart-čič kar planili po Farrere-jevi knjigi. Nu, kdo ve kaj tudi tu ne najdeš, ker je bil Loti malo dostopen človek. Čeprav je Far-rčr.-> kot pomorski častnik služboval pod Ix>tijevem poveljstvom na ladji Vautour v Carigradu, vendar siceršnja simpatija med mlajšim in starejšim pisateljem ni privedla do ožjega zbližanja. Najlepše strani v Farrere-jevi knjigi so one, kjer opisuje starost in zadnje srečanje z avtorjem »Islandskih ribičev«. Loti, ki je tolikanj dal na svoje telo, na življenjsko (i los t in razgibanost, je bil zadnja leta ves zlomljen, skoro -ia porabljen: žalostna slika starca, ki je z eno nogo že v grobu! In baš Loti je tolikanj mrzil starost in smrti Zadnjikrat se je Far-rere sestal s tem neozdravljivim romanti-Icom ob neki priliki, ko mu je soproga turškega poslanika v Parizu izročila v "imenu turške vlade dragoceno preprogo. Loti je sprejel goste v mošeji svojega gradiča, kar je bil ob njegovi orijentalski ceremonijal-nosti in popolni telesni in duševni nemoči jaden, uprav žalosten prizor. — Do zadnjega je Loti ohranil neverjetno močno ljubezen do Turčije.
Pri Michelu je izšel novi roman mnogo čitanega in tudi pri nas dobro znanesa mondenega pripovednika. Pierra Benoita »Le Soleil de Minuit« (Polnočno solnce). Benoit ima že svoje občinstvo in le temu bo sigurno v teh poletnih dneh, ko monden čitatelj vsaj za nekaj časa uživa blaaodno brezdelje, literaren dogodek. Prednost takih pisateljev je v tem, da zadostuje polec naslova čarobna etiketa >Vient de paraitre: in že gre knjiga v desettisočih med ljudi. Literarnih ocen te knjige bomo še čakali.
Maeterlinck, avtor znanih knjig o čebelah ir. termitih — da ne omenjamo drugih — je z najnovejšo knjigo »Življenje mravelj; zaključil nekako trilogijo o treh najčudovitejših insektov. Knjiga je izšla že pred tedni, vendar je še vedno svež dogodek: prijatelji M. poetično - filozofskega obravnavanja prirode bodo radi segli po nji.
Marcel Proust, ki je šele "po vojni prišel do slave (nekateri pravijo.: v modo), ni samo predmet študij in razprav, marveč se pridno izdajajo tudi njegovi spisi, ki sicer utegnejo imeti več občudovalcev neso ved-nih fitateljev. Sedaj je pri Plonu začela izhajati 5-Correspondance generale de Marcel PiousU v redakciji Roberta Prousta in Paula Bracha. Prvi zvezek vsebuje pisma Robertu de Montesquiau-ju iz let 1893. do 1921»
Kakšen uspeh žanje z vsako novo knjisro rani Morand, je -Jutro- — menim — že poročalo. Njegov najnovejši roman »Cham-pions du Monde« je knjiea, o kateri sedaj mnogo govore in pišejo: za nekatere družabne plasti Francije je že zadeva bontona. d« jo človek pozna. (Glejte, to je pozitivna stran kuiiurne tradicije: pri nas poznavanje domanh literarnih del med izobražen-stvom čedalje bolj popušča!) Morand piše seveda zopet o Ameriki in Amerika je danes moda: politika, literatura, carine* borza. zakon na poskušnjo, Ford, donebnice itd. — vse to je v Evropi čedalje bolj moda in vsak se po svoje amerikanizira. Nu. Morand to Ameriko občuduje, kar je pokazal že v knjigi >New York«. Zato pa jo Dn-haniel v svojih ameriških impresijah, ki so takisto izšle pred dnevi, jemlje kritično. Ni še moči reči, kdo bo bolj prepričal občinstvo: občudovalec ali kritik. Zdi se da je Duhamel preglobok, da bi bil priznan v mondenem svetu!
Visok tečaj, ki ga na francoski književni borzi zavzemajo življenjepisi ali romani-zirane biografije, ne popušča. Znana zbirka NRF »V iens des Hommes illustre« je pravkar narasla za dva nova zvezka: La Vi«=» de George Eliot (Emile et Georges Ro-mieu) in »La Vie de Simon Bolivar« (G Lafond in G. Tersane). Pri Plonu (»Le Roman des »randes existences«) je izšla biografija domala že pozabljenega avtorja ^Renaisance« in drugih del. Gobineauj.i Spisal jo je L N. Fanre Bignet.
Med esejističnimi novostmi se češče omenja nova knjiga Leona Daudeta »Pari« v&ik, izšla je tudi zbirka literarno kritičnih študij Henrvja Ponlailleja »Nouvel ige lit<6raire«, v kateri obravnava pisec avantgardiste nove umetnosti in novih literarnih gtruj
Tudi znanstvena literatura je precej v klasju. To p« bi zaslužilo poseben pregled: danes smo se omejili le na slovstvo. Omenimo naj samo to, da smo. listajoč po julijskem zvezku časopisa «Merrnre de Fran-re«, opazili kritiko knjige »Les Blanr«. Hnsm«, kater* pisec i« bivSi lektor fran-roKin« na ljubljanskem vseučilišču, sro*p Bral M*rt«l.	b.
vsako stran skorjo ter vtaknemo pod njo obenem oko, kakor kaže slika III. Nazadnje povijemo vse z ličjem, kakor kaže slika IV. Ako nimamo ličja, povi« jemo lahko z ozkim trakom, volneno ali bombaževo nitjo.
Za okuliranje se dobijo nožki s po= sebnimi klinami. Izvrši se pa to dele lahko tudi z manjšo klino žepnega no* ža. Biti pa mora snažna in ostra. Ob sapi okuliranje ne smemo izvrševati, ker se tedaj sok preveč izsuši. Ako je
po okulaciji suho vreme, je dobro, da divjaku zalijemo (z vodo). Pecelj, ki smo ga pustili pri žlahtnemu očesu, ni važen samo zaradi tega, da zanj oko primemo, temveč tudi zato, da kontro* liramo na njem rast očesa, uspeh okus iiranja. Ako namreč pecelj čez teden, dva, bodisi sam, ali pa pri rahlem doti« ku odpade, je to znak, da oko raste; ako čez par tednov noče odpasti, je to znak, da se je žlahtno oko posušilo.
Josip Jekl:
Bogastvo šolske
razstave v Beogradu
* Krasna revija učnih uspehov v naših osnovnih šolah
Med šmarnami
Jablane, hruške in drage emi ceni v mladosti za stare zobe!
Čas med Velikim Šmarnom (15. avgusta) m Malim šmarnom (8.septembra) je za rastlinogojca zelo važen. To je znano tudi našemu narodu in se prenaša tradicionalno od roda do roda. Deč-va, ki »še komaj začne gojiti nageljčke, fajgeličke in rožmarin, ve, da mora posvetiti svojim miljenkam prav v tem času največjo pažnjo, da jim mora zasi-gurati življenje ter dati pobudo k še lepšemu razvitju prav sedaj s tem, da jim poda novo zalogo hrane, novo prst — da jih presadi. V tem času se vrši tudi razmnoževanje onih trajnic, ki jih ne vzgajamo iz semen, posebno onih, ki zaradi iiiperkulture (profinjene vzgoje) semen sploh več ne nastavijo, kakor je to pri žlahtnih nageljnih, rožen-kravtu, rožmarinu, pelargonijah itd.
Tako razdelimo (raztrgamo) razkošateno trojnico. (Na desni čaka na delitev druga cvetlica.)
V tem času so cvetlice večinoma že ©devetele, vsaj v glavnem in posamezni deli rastline (v poštev pridejo posebno vršički) so dozoreli. Rast poneha. Rastlina dela od zdaj naprej pa do pozne jeseni v glavnem na tem, da utrdi pridobljeno, od spomladi prirastk) in da nabira snovi za prihodnje leto. Od spomladi do zdaj je zbirala kvantitativno, za naprej pa zbira kvalitativno, zbira moč, zalogo, ki naj ji pomaga na eni strani pri prenašanju zimskega trpljenja (mraza), na drugi pa omogoči spomladi na vse zgodaj novo, živahno udeistvovanje tako na polju lastnega življenja (rasti), kakor na polju ohranitve vrste (cvetje, plod, sad).
Prirodni pojav, da poneha v tem letnem času (dolžinska) rast, se je dognal potom znanstvenih raziskovanj (Schuy-ten, Lobsien, Lay, Malling-Hansen iti drugih.) tudi pri človeku. Ta raziskovanja so dognala, da je rast pri človeku od februarja do avgusta ugodna, od (Septembra do januarja pa majhna. Največ raste človek spomladi, najmanj pa jeseni. Prav tako padejo pri človeku julija meseca (začetek že junija): možnost pozornosti, duševna moč in psihofizična energija. Temu nasproti pa pade telesna moč človeka spomladi, ko ]e njegova dolžinska rast najjačja, se začne potem dvigati in je v jeseni največja.
Pa tudi zračne okolnosti so med Šmarnami za presajanje in razmnoževanje rastlin ugodne. V vročem poletju, suhem zraku in dolgih solnčnih dnevih izhlapevajo rastline tako močno, da ovenejo celo na svojih starih, dobro vkoreninjenih prostorih. S presajanjem bi iih tedaj (ako nimamo cvetlične grede) ugonobili. Pomniti moramo, da je to močan obseg v življenje rastline. Zato se mora vršiti tudi zdaj obzirno. Pre-sajaj tudi zdaj po možnosti ob vlažnem vremenu, nikar pa ob suhih dneh, posebno ne ob suhi sapi! Pred presajanjem rastlini dobro zalijemo, to pa zato, ■da se prime stara zemlja korenin, posebno koreninic, ter ne odpade vsa proč.To je potrebno posebno pri onih rastlinah, ki nimajo mnogo korenin (pelargonije in druge). Pri rastlinah z obilnimi koreninami (n. pr. asparagus) pa seveda odstranimo tudi nekaj zemlje med koreninami.
Presaditi moramo vselj v primerno velik lonec (čeber, zaboj). Koroninice naj ne segajo do stene posode, temveč nai bo med steno in koncem korenin po velikosti rastline še 1 cm do 5 cm prostora, ki se napolni s prstjo. Prav tako pa tudi ne smemo saditi v prevelike posode. Zemlja, ki je korenine ne dosegajo, postane vsled zalivanja kisla. Korenine začnejo gniti in rastlina zamre.
Posoda (lonec, čeber) mora imefti spodaj, na dnu, za odtok odvisne vode luknjo. Da se luknja s prstjo ne zamaši, položimo na njo pred vsajenjem čepinjo
ali par čepinj. Ta luknja nam omogoča tudi zalivanje ali namakanje zemlje od spodaj, kar se godi na ta način, da vlijemo vodo v iPodstavek. To je priporočljivo posebno pri onih rastlinah, ki rade gnijejo (ciklame itd.) Ako je lonec nov, ga moramo namočiti pred presajanjem dobro v vodi.
Razmnoževanje.
Razmnoževanje trajnic se vrši na dva načina: 1. potom deljenja, 2. potom vršičkov.
Za deljenje so primerne rastline, ki se pri rasti košatijo ter nastanejo iz njih tekom časa zeliščni grmiči, kakor pri primulah marjet. itd. V tem primeru primemo rastlino, kakor kaže slika, z oljema rokama, s palci znotraj ter korenine previdno ločimo, nato pa vsadi-mo vsako zase. Iz močnega grmiča naredimo tudi lahko več novih rastlin.
Pelargonije, roženkrat, rožmarin, žlaht. nageljne itd. pa razmnožujemo potom vršičkov. V to svrho narežemo dozorele vršičke, jih spodaj precepimo z nožem, vtaknemo v vsak precep po eno ovseno zrno ter jih posadimo.
Vsaki presajeni ali vsajeni rastlini moramo zemljo potlačiti, poškropiti in dobro zaliti. To se mora ponavljati po potrebi, ob suhem vremenu več, ob vlažnem manj krat. Ob dežju jih postavimo najbolje na dež.
Rastline se zadovoljujejo večinoma z navadno vrtno zemljo. Vzamemo jo pa vselej s suhega in solnčnega. ne pa senčnega in vlažnega prostora. Ako imamo kompostno zemljo ali malo gnoja za pod korenine, nam bodo rastline hvaležne. Gnoj pa smemo rabiti le pri večjih posodah, ker korenine, posebno ako je gnoj svež, ne smejo priti naravnost nanj. Za nasajene vršičke in sploh rastline, ki naj poženo šele korenine, namešamo med prst polovico drobnega peska. Rastline, ki rastejo v gozdu, kakor ciklame, aceleje itd. pa imajo rade gozdno ali barsko zemljo, pomešano tudi s peskom.
Vrtne Jagode.
Ako imamo na vrtu jagode, ki rastejo že tri leta ali še več let na istem prostoru, jih moramo zdaj tudi presaditi na
pe sadove, jih moramo presaditi vsako tretje leto na drug prostor. Za novi nasad porabimo mlade in mladične rastline. Stare porabimo samo tedaj, ako nimamo mladih in hočemo obdržati in razmnožiti gotovo vrsto, Ako so rastline močne, jih lahko razdelimo, kakor je opisano pri primulah. Presajanje se mora izvršiti zdaj.
Sadno drevje.
Dejstvo, da preneha proti jeseni dolžinska rast in se začne zbirati telesna moč, se kaže prav posebno tudi na sadnem drevju. Mladike se začnejo de-beliti, les postane kompakten, na vejicah se začne tvoriti sadonosni les, sad ni, leseni popki. Kakšen pa je sadonosni les? — Ako opazuješ vejice sadnega drevesa, na pr. jablane ali hruške, boš opazil, da so nekatere vejice povsem gladke, kakor šibe vrbe, druge pa so grbaste. izgledajo tako, kot bi bilo nanizanih na njih vse polno obročkov, ki so med seboj zrastli in obrastli. Neve-ščaki so često mnenja, da so dobre le gladke veje in vejice, ki izgledajo res zdravo, a grbaste vejice, ki izgledajo starikavo, včasi skoro bolehno. da so za nič. da utegnejo drevesu celo škodovati. Prve pustijo, a druge odrežejo z drevesa, potem pa tarnajo zaradi neplodnosti sadnega drevesa, ki mora iti včasi zaradi nepoučenosti gospodarja celo v peč. Kdor postopa .na opisani način, tisti od sadnega drevesa seveda nikdar ne bo imel dobička in ne veselja. Gladke vejice in veje. ki se imenujejo tudi vodeni poganjki, ne cvetejo in ne rodijo, roditi ne morejo. Cvetje, ki je pogoj sadu, se more tvoriti samo na grbastih vejicah. Prav v teh grbicah je nakopičena moč. snov za pomladni cvet in sad, ki se ima iz tega razviti.
Nekatere vrste sadja tvorijo rade gladke veje, druge pa grbaste. Prve nam ne prineso ne veselja, ne dobička. Zato je treba, da se obrnemo pred izbiro na strokovnjaka. Neznanih vrst pa se varujmo!
V mnogih krajih so ljudje mnenja, da se da odpomoči nerodovitnosti s tem, da zakopljemo pod drevo kako mrhovino (poginulega psa, mačko, pras šiča). Ako tako drevo pogledamo, vidi« mo navadno, da raste dobro, še pre« več, da ima mnogo vodenih šib, a nič
I neplodna jabolčna, III neplodna hruševa veja. n plodna jabolčna, IV plodna hruševa veja. — Pri IV vidimo spodaj stare lesene popke, ki so že dali cvet in sad. Zgoraj vidimo manjše letošnje, ki so šele v razvoju in bodo dali cvet in sad prihodnje leto. Prav tako se utegne razviti pri III a sam od sebe sadni popek. Ako odrežemo veji I in III tako, kakor je označeno s črto, se bo razvil pri 1, 2, 3 roden les (listi so večinoma odstranjeni).
drugo mesto, in sicer na dobro pregno-jeno, ako mogoče s kompostno prstjo pomešano zemljo. Rastlina jagode ima to lastnost, da požene, potem ko je od-cvetela in je dozorel sad. od sebe ravne 20-^30 cm dolge, za tanko špago debele poganjke, trte. Na koncu take trte zraste mlada rastlina, ki živi in raste po tej popkovini iz maternega telesa dotlej, da ji zatrejo tudi korenine, ki se zarasejo takoj v zemljo in začnejo srkati iz nje živež. Šele zdaj se posušijo opisane trte. Tudi primule, marjetice in druge trajnice poženejo mlade rastline. A te rastejo tik poleg njih. Dejstvo, da jih zanese mati jagoda proč od sebe, nam pove, da je zemlja pri materi izčrpana. Mladič, ki potrebuje prav tako rodovitno zemljo, bi v njej ne mogel uspevati. Zato ga je presadila skrbna mati stran, na neizčrpano zemljo.
Ako hočemo, da nam bodo jagode še rodile in posebno ako hočemo imeti le-
plodnega lesa. Z mrhovino pa drevesu pognojimo in rast še povečamo. Tako dosežemo baš nasprotno. Gnojenje je mršavemu in obilno rodečemu drevesu potrebno, a takemu ne. Tu jo pomoč samo v tem, da nastavo rodnega lesa izsilimo. V to svrho zdaj ob tem času vodene poganjke ukrivimo. S tem sok, ki hiti proti vrhu veje, zaustavimo po veji. Iti mora v oči, ki se nahajajo po veji in tvori iz njih roden les, lesene popke.
Pripogibanje vej je pa mogoče le na špalirjih. Pri drugih drevesih si pa po« magarho na ta način, da šibe približno za tretjino od vrha kakor trto uvijemo. S tem smo uničili v njej na tem mestu gambij in onemogočili, da bi mogel krožiti sok do vrha. Lahko Da šibo tudi nalomimo ali pa kratkomalo odstriže« mo. za tretjino skrajšamo.
Okuliranje.
Drugo važno opravilo med Šmarnami je požlahtnjevanje z očmi ali okuliranje. Odkar je znano, da je rastlina živo bitje, da sestoji prav tako iz celic kakor človek ali žival, da se pretaka po njej življenski sok slično kakor po človeškem in živalskem telesu kri ter da se vrši rast na enak način potom tvorbe celic, si pridobiva ta način po« žlahtnjevanja čedalje več privržencev, ker je najbolj human in za rastline najmanj riskanten. Okuliranje se vrši v tem letnem času iz razlogov, ki so navedeni zgoraj. Oči, ki jih prenaša« mo z žlahtne vejice na divjaka, so zdaj dovolj dozorele; burno življenje je pre« nehalo, a je še toliko močno, da do zi= me žlahtno oko na divjaku dobro pri« raste.
Kako se okuliranje vrši, vidimo na sliki. Na njej kaže I. oko žlahtne ve« jice. Preden ga odrežemo, odstrižemo zeleni list do peclja. Zanj držimo oko, kajti rane se ne smemo dotikati s pr« sti. Na divjaku naredimo, kakor kaže II, dve zarezi, eno podolgem, eno pos čez, tako, da tvorita črko T. Nato od« luščimo previdno z noževo klino na
Razstava keramičnih in drugih izdelkov
Ena največjih prireditev, ki se vrši v okvirju jubilejnega kongresa UJU v Beogradu, je Vsedržavna šolska razstava v poslopju osnovne šole Kralja Petra tik Saborne cerkve.
Razstava naj bi bila po prvotnem za-misleku poizkus, prikazati vse, kar je v zvezi z našo osnovno šolo, nje poukom, njenim delom, z življenjem med štirimi šolskimi stenami in izven njih.
Po priznanju vseh pa je prvotni poizkus daleko prekoračen. Vse, kar je razstavljeno, daje naši šoli pomemben pečat visokega. stanja naše šole, najlepše priznanje modernemu razmahu v naših učilnicah; delovna šola si utira pot iz šole v življenje.
Največja razstava delovanja naših otrok je to in vsak obiskovalec mora visoko oceniti žrtve onih, ki so zastavili svoje sile, da je bil izgotovljen ves ta materijal, — uspeh podrobnega dela, ki ga sicer opazi malokdo — in ki bi se ga razveselil la-bko prav vsak kulturni narod Evrope. Razstava pa je tudi živ dokaz, da naša osnovna šola stopa z istimi koraki, za istimi smotri kakor sestrske ustanove Dunaja, Prage, Berlina in Pariza.
Jugoslavija dobiva po zaslugi naše osnovne šole novo lice. Mladina je že na pohodu z zmagovitim korakom.
Ureditev razstave
je beograjski izvršni odbor UJU poveril znanemu slovenskemu pedagogu in šolniku g. Pavlu Fleretu, zdaj šefu budžetske-ga oddelka v ministrstvu prosvete.
Uspeh njegovega dela je tu! Na poziv razstavnega odbora se je začelo na kraju šolskega leta odbiranje po vseh naših šolah. Poudarjamo, da namenoma za to razstavo ni bilo izdelano ničesar, vabilo k razstavljanju je bilo prišlo prekasno.
Posamezna poverjeništva so uvedla za svoja področja zbirališča in vsi naši malčki so ponudili svoje izdelke. Preveč bi bilo vsega materijala. Izbirali so in le nekaj od ogromne množine poslali v Beograd.
Nič naj ne loči posameznih predelov naše domovine! — je bilo geslo razstavite-ljev. Ko ogleduješ razstavo, se ti nudi najvernejša slika popolnega našega uedi-njenja: mladi škofjeločan razstavlja poleg neznanke iz Pančeva, izdelek deklice iz Gjevgjelije pri izdelku mojstranske šole, poleg Krškega Zemun itd.
Siromaki razstavljajo tu, čijih življenje mineva v temi, a po njih delih je tu dokaz, da jim nosi šola v dušo — solnce... pisano življenje, nadomestek za vse izgubljeno.
Vso pestrost prinaša v šolo pouk ročnih del. Razstava kaže v oddelkih za višje razrede že take izdelke, ki bi bili vredni pohvale tudi kot ročna obrt. Posamezne skupine iz življenja ilustrirajo dovoljno te težnje delovne šole. N. pr. skupina »promet«. Vse. kar »leze ino gre«, po cesti, železnici, reki, morju, zraku, pod zemljo, in služi prometu, so izdelale pridne roke šo-. larja. Posebno lični so izdelki naših fantičkov, ki so okrepljeni z mojstrsko fantazijo.
Pohvalno moram omeniti tudi risbe, kompozicije, ki žare v pestrosti in harmo-niranju barv. Polni so jih hodniki. Ovitke, lične, umetniško zasnovane so poslale izključno slovenske šole.
Navduši te pletarstvo in rezbarstvo. Postopno uvajanje v ta dela. Mali Dom-žalci prav lepo branijo svojo tradicijo s skupinami šarenih cekarjev in slamnikov, s praktičnimi, v slamo ovitimi steklenicami. Radoveden privzdignež steklenico, dali ni notri simpatična tekočina chianti ? .. V pletarstvu zaslužijo pohvalo podkum-Ijanski šentjurci, šolarji iz Kostanjevice, rekel bi skoro, da so jih izdelale starejše roke.
Tudi v linorezu je nekaj poizkusov. Vse pa poseka Kocjančičev Oskar iz ljubljanske Ledine. Njegovi izdelki razodevajo izredno mnogo obetajoč talent.
Razstavljeni predmeti
so deljeni le po strokah in starostnih stopnjah. Evo nekaj mojih utisov s sprehoda po tem pestrem labirintu:
Prav ganljivi so izdelki otroških vrtcev, ko se skušajo ti mali umetnjakarji z glino, žveplenkami in v risanju.
Nižji razredi uvajajo novo metodo, da tisto, kar obravnavajo pri pouku, tudi rišejo, odnosno izdelajo v glini ali v lesu.
Posebne prostore ima defektna deca iz Ljubljane, Maribora, Jagodine (slepi, gluhi, imbecilni), zavod za slepe v Kočevju in Zemunu. Interesantne so tabele za preizkus otroške inteligence in psihološki profili teh revežev.
Vsakogar zanimajo: »Naš dnevnik« in »Moja delovna knjiga«, kamor mali šolarji beležijo dnevno kroniko, svoje vtise, ki jih krasijo slike iz revij, dnevnikov, knjig. Številno je zastopana pripovedna literatura za slepe čitatelje, ročni izdelki v Braillovi pisavi.
Podmladek Rdečega križa
ima seveda svoje prostore. Osupneš pred to močno razpredeno mrežo plemenitih delavcev. Veliki diagrami na stenah kažejo, kje povsod že imajo mladi rdeči Križarji svoja tla. Na gosto je preboden zemljevid, pa še ni povsem točen. Še manjkajo nekatere organizacije: naše litijske podružnice zemljevid ne navaja. Kljub nedostat-kom pa so ogromne številke v statistiki PRK.
Razširjen je na 2010 šolah v državi, šteje za 232.284 članov. Ponekod imajo svoje ročne lekarne, najbolj pa so gotovo vredne pohvale šolske kuhinje pod okriljem PRK. Vseh je 517.
Izdelki tečajev za izobrazbo učiteljev v ročnih delih, ki so se vršili nedavno v Beogradu in na Krku, kažejo naravnost mojstrske sposobnosti tečajnikov, ki posede-jo v počitnicah tudi sami v šolske klopi, da razširijo svoje znanje. Omenim naj samo novost: nagačevanje živali. So kakor žive!
Razstavi je priključen poseben slikarski oddeiek, kjer so umetniška dela učiteljev. Slovenijo zastopa France Zupan z 8 deli (7 akvarelov, 1 olje).
Ga Fleretova, nameščena v ministrstvu prosvete, je nad vse okusno aranžirala oddelek za narodne vezenine. °d najmlajših rok do pridnih umetnic, še gobelini so vmes, izdelki 4. razreda iz Zemuna. Seveda ženski svet posebno vabijo izdelki — belo žensko perilo — krške šole. Še jaz sem skrivaj pogledal vabljiva oblačilca ...
Sokolstvo ima tudi svoje razstavne prostore. Uredil jih je znani sokržski delavec g. Dušan Bogunovič, šolski nadzornik v Zagrebu. Zanimive so higijenske naprave, učila, slike in pa bogata strokovna dela za
propagando sokolske misli med učitelj-stvom.
Mladinska literatura
tvori važen oddelek. Razstavljene so tudi vse osnovnošolske knjige od prevrata sem, ki so jih rabili po vsej državi.
Prvenstvo gre v knjigah za malčk« Fle-retovi »Naša prva čitanka« in pa Lavtar-jevi »Računici«, med Srbohrvati pa Diz-darjevim delom. Mnogo pisanih prizorov, barvaste slike lajšajo pouk našim najmlajšim učenjakom.
Več kakor za koš je tudi leposlovnih del. Slovenci smo v ospredju. Na častnem mesta so iareno ovite knjige Tiskovne zadruge, kjer imata »Princeska Zvez-dana« in »Sinko Debelinko« že prav pestro, dolgo tovariši jo. Vsekakor vzbuja mladinska knjižnica »Jutra« vso pozornost pedagogov.
Ogromna soba je namenjena jezikovnemu pouku. Kvadratni metri, kaj, — ari, hektarli popisanih listov, zvezkov. Pa brez — pack! Si kakor sredi čudežne dežele. Je li to mogoče? Nobene »packe«!...
Kakor bi pogledal v redakcijo nemškega magazina »Uhu«, tako se zdijo kotički, kjer je ilustrativno spisje. Jezikovne naloge krase slike. To je nekaj za spretno roko, ki jo vodi živahna fantazija! Čudiš se vsem iznajdljivim šolarjem, našim bodočim pisateljem, pesnikom, žurnalistom. Ne verjamete?
Naši Blejci so razstavili cel letnik »Naša mladost«, z roko pisanega glasila višjega razreda. Magacin t Ilustracijami! Bravo, blejski mladi žumalisti!
Med poslovnim spisjem pa opažamo občutno vrzel, edino Dravska banovina je obogatila razstavo z natančnimi izdelki tega prepotrebnega področja, ki naj pomaga napredku našega obrtnika in malega trgovca.
Zemljepis in zgodovina
Natrpana dvorana. Pridnost, napredek je tu doma. »V oči pade« ogromen relief naše države, ki so ga izdelali »petarčki« in »šestarčki« iz Ormoža, Vsi udeleženci se divijo temu delu. Kako taka stvar nastaja, te pouči skica na oglu reliefa. Vzpetinam dajo ogrodje žebljički, preko teh pritisnež plasti kita in tako. Zanimivi so tudi reliefi, ki so jih poslale višje osnovne šole iz vseh predelov države. So tu reliefi, ki predstavljajo posamezna šolska okrožja, sreze, banovine; seveda je v tem oddelku tudi bogat materijal, ki je posvečen neodrešeni domovini...
Vso našo domovino najdeš tu, Evropo; vse, kar tvori naš planet: v slikah, skicah, lesu, zemljevidih, lepenki, plastelinu in sličnem. Naše ljudi bodo posebno zanimala dela Vrančeve šole iz Maribora. Razstavil je med drugim 5 knjig zbirk slik in ilustracij in časopisov, vsak kontinent ima svojo zbirko, ki služi pri pouku. Nekak priročni leksikon v izdaji šolarjev samih. Gospičani so razstavili zgodovinsko orožje i7. lesa. Buzdovanov Kraljeviča Marka je kar cela vrsta po fantaziji malih sotrudni-kov, njegovih naslednikov___
Interesantne so tabele iz Dravske banovine, primerjalna statistika šolstva v naši domačiji med letom 1918 in 1930. Ti listi kažejo ogromen skok našega šolstva. Šta-vilke, ki kriče o mogočnem razmahu!
Manjšinsko šolstvo v Dravski banovini tudi ima svoj kotiček. Nihče ne more zanikat: tolerance naše državne uprave. Misel, ki nas prime ob tem pogledu, je želja, naj bi ravnali v manjšinskem vprašanju in glede šolstva prav tako tudi drugod! Ta kotiček je vsekakor lep dokaz naše srčne kulture!
Priroda
Tako nosi naziv dvorana, urejena od g. Frinčiča z Viča, ki je namenjena kmetijstvu, živalstvu in drugim panogam tega poglavja. Zopet stvari — na milijone! Kmetijsko orodje, ki ga rabijo na šolskem vrtu. Kmetijska družba iz Slovenije je dala na razpolago ves potrebni materijal. Bogati so izdelki kmetijskega orodja, ki ga je izdelala deca v miniaturi.
Dalje naj le še v bežnem koraku navedem: herbariji, izdelki živali iz gline (dela otrok!) in v naravnih barvah. Stenske slike. Literatura. Pestre pošiljke iz posameznih krajev. Mali Splitčani so poslali serijo posušenih morskih rib, ki so pritrjene na lepenki. Pametna reklama!
Kar sem zapisal, so neurejeni, prvi vtisi z razstave. Precej sličnih prireditev sem že videl, doma in za državno mejo. Ta mi je pa najbolj ljuba. Saj kaže dela naših otrok, naša ožja domovina pa prednja-ci — to je mnenje vseh! —
Ne rečem nič več. Razstava sama govori mnogo, pove vse; želel bi, da si jo ogleda le čim največ naroda. Končam x besedami g. Vlade Petroviča, ki je rekel tisočglavi množici ob otvoritvi: »Glejte delo učitelja, evo uspehov učencev! ... Naša šola je modernizirana, gre navzgor, naprej .. .«
Zaupajmo sami v sebe!
Jože Župančič.
Iz Kočevja
kč— Občni zbor Nabavljalne zadruge.
V soboto se je vršil občni zbor kočevske Nabavljalne zadruge državnih nameščen« cev, ki je prinesel novo življenje v to ustanovo, ki je za državnega nameščenca v Kočevju življenskega pomena glede na silno draginjo, ki je tako zelo občutna baš pri živilih. Izvoljen je bil popolnoma nov odbor, ki se je na prvi seji konstituiral ta* kole: predsednik Cetinski, podpredsednik prof. Uršič. odborniki prof. Voštar, in? spektor Betriani, nadoficdal Paradiž in Zbrizaj.
kč— Vročin«. Po dolgem deževju je na* stopila velika vročima. Kopalci, ki so že obupali nad vremenom, kaj pridno hodijo k Rinži in skačejo v hladne valove naše slavne reke.
kč— Nogometna tekma filozofi : juristi. Originalno nogometno tekmo so si zamis. lili naši akademiki. V nedeljo popoldne hočejo nastopiti filozofi proti juristom v zanimivi borbi na igrišču tukajšnjega Di« jaškega doma.
kč— Živilski trg. Naše branjevke so prav dobro založene z različno zelenjavo, z novim krompirjem in fižolom. Tudi sadja ne manjka. Grozdje fine kakovosti stane 12— 14 Din za kg, jabolka 6—7 Din- hruške 6—8 Din, breskve 24 Din za kg, komad 2 Din. Jajca so razmeroma zelo draga: par 2.50—3 Din. Tudi okoličani z dežele so začeji prinašati v mesto sadje, ki ga pa prodajajo skoro po istih cenah kot branjevce, čeprav imajo te večje režijske stroške.
Zelo dobro se opazi na trgu, da bo letos
zelo malo iaboHc in še manj hrušk, dočim so slive in češplje obrodile normalno.
Iz Višnje gore
Vg— Za sokolski »let t Višnji gori 7. septembra so pripravljalna dela v polnem teku. Društvo je zaprosilo za cetrtinsko vožnjo in si preskrbelo priznano godbo. Če nam bo vreme naklonjeno, nam bo vsestranski uspeh siguren.
vp— Skoro neverjeten dogodek ... Cigani so lovili kokošjega tatu. Malo čudno se to sliši, saj je znano, da to človeško pleme ni baš nenaklonjeno kokošjim bedrcem. Pa se je dogodilo naslednje. Pretekli leden, bila je noč, in je obiskal kokošji tat v Gorenji vasi pri Stični posestnika M. K. in mu odnesel 12 komadov perotnine. Oglasil se je med potjo tako mimogrede tudi v vasi Polju pri posestniku I. Š. ter mu istotako rekviriral 13 grebenov. Pot ga je vodila po stari, sedaj zapuščeni cesti, ki vodi od Gorenje vasi proti Zagradcu. Ničesar hudega sluteč je krepko nosil na svojih ramenih 30 nemirno utripajočih kokošjih src. Prav v tistem času je pa bivakirala med Zagradcem in Kitnim vrbom na križišču stare in sedanje nove ceste ciganska družina, ki je zaslišala kokošje kokodakanje. Naravno, da je to ciganom pognalo silneje kri po žilah. V tihem nočnem mraku so zagledali možaka, nosečega obilno breme 30 živih teles. No-sač pa, zapazivši se tako nepričakovano v obližju tuje druščine, je odvrgel svoj tovor in jo ubral urnih krač po cesti. V momentu so mu bili cigani za petami in ni trajalo dolgo, pa so ga imeli v rokah in že se je moral legitimirati. Tam od Suhe Krajine jo je primahal posetit kokošje družinice. Prijavili so ga , okradenca sta pa dobila nazaj svoje blago. Pa so se potrkali cigani po svojih zagorelih prsih češ: »Sedaj vidite, da ne kradejo samo cigani«.
Iz Trbovelj
t— Velika sokolska tombola bo 7. septembra ob 2. popoldne. Izredno lepih in praktičnih dobitkov je nad 700 in presegajo vse dosedanje tombole. Dobitki so razstavljeni v Sokolskem domu.
t— Turiste se gredo. Nad Portejevim travnikom je precej skalnat hrib, ki je torišče otroških iger. Poleg drugih otro. ških iger se radi igrajo tudi turiste ter s pomočjo vrvi plezajo po skalah in po drevju. Pri taki igri je padel v četrtek nek fantek in dobil precej težke notranje poškodbe. Starši bi morali pač nekoliko gledati na to, kje in kako se njih deca igra in zabava, kajti po toči zvoniti je prepozno.
Iz Hrastnika
h— Legitimacije za velesejem (lovsko in šumarsko razstavo) se dobe tudi sedaj v tukajšnji občinski ekspozituri. Legiti. macija stane 30 Din in ima lastnik z njo pravico do polovične vožnje v Ljublja. no in nazaj ter prost vstop na velesejem.
h— Nalezljiva bolezen. V zadnjem času se je pojavila pri nas škrlatinka, na kateri je obolelo že več otrok. Da bolezen ne zavzame širšega obsega, so bili bolniki takoj prepeljani v občinsko izolirnico. Nevarno bi bilo, če bi se šrkrlathiKa razši. rila baš sedaj, ko bodo pričdi otroci zo. pet hoditi v šolo.
Iz Laškega
1— Z občinske seje. 18. t. m. se je vrši« la redna seja mestnega zastopa. Pred pre. hodom na dnevni red je povzel besedo g. d. s. sv. dr. Pernat ter v izbranih be. sedah izrekel v imenu odbora iskrene če« i.t:lke k imenovanju g. župana za bano« vinskega svetnika, čestitkam se je odbor pridružil z živahnimi klici »živio«. — Skle« nila se je uvesti trošarina na vinski mošt po 25 Din za 1 hI v dopolnitvi proračuna za 1. 1930. Razglas je javno nabit. — Re. šile so se nato številne prošnje za od. pis in znižanje vodarine. — Za občinskega tajnika je bil imenovan g. Fran Jenko.
Iz Šoštanja
št— Osebna vest. Vodja ekspoziture OUZD v Šoštanju g. štraus je preme* ščen v Celje; na njegovo mesto je ime. novan g. Tome iz Celja.
št— Koča na Smrekovcu. Zemljišče za novo kočo je podaril podružnici SPD g. Mazej, po domače Zgornji Brložnik, ki je tudi obljubil, da bo prispeval za stavbo potreben les, katerega bodo še pred zi. mo obtesali. Ker je finančno stanje po* družnice SPD zadovoljivo, se lahko z gotovostjo računa, da bo še pred pri« hodnjo jesenjo nova koča že stala. Zgrajena bo povsem praktično. Imela bo žensko prenočeva<!išče z 20 in mošiko s 30 posteljami in skupno ležišče, tako da 50 oseb lahko dobi hkratu zatočišče. Nova planinska postojanka bo služila izvrstno zlasti smučarjem. Smrekovec ima za go. jitev tega zdravega zimskega športa pol. no pripravnega terena. Že obstoječim smučarskim odsekom tukajšnje podružni. ce SPD se nudi na Smrekovcu prilika, da se kar najboilj razvije. Tudi bo nova ko. ča važna prehodna točka na črti Urška
gora — Mozirske planine— Peca, Šoštanj_
Smrekovec — Luče in naprej.
Iz Slovenjgradca
sg— Himen. Poročila sta se gdč. Vida Ivančeva. učiteljica na tukajšnji meščanski šoli, in g. Miro Veljak, učitelj istotam. Oba sta agilna člana odbora tukajšnjega Sokola. Naše najprisrčnejše čestitke!
sg— Vsakoletna veselica Olepševalnega in tujsko-prometnoga društva bo v nedeljo 7. septembra popoldne v vseh prostorih Sokol-skega doma. Za obilno zabavo bo preskrbljeno.
sg—Nov trotoar. Dela na novem trotoarju proti Staremu trgu so se že pričela. Ker je ta del ceste ob deževnem vremenu najbolj blaten in moker, je bila naprava hodnika res nujno potrebna.
Iz Ptnja
j— Mestni avtobus. Na zadnji seji mestnega sveta je sklenila mestna občina uvesti več avtobusnih prog, ki bi vezale mesto z pomembnejšimi kraji okraja in tudi izven njega. V to svrho se je odločila občina nabaviti nekaj avtobusov. V četrtek. 21. t. m. ji je bil predstavljen po tvrdki Barešic & Co., Zagreb, odnosno Ljubljana, lep 20 sedežni -Chevrolet« za ceno 106.000 Din. še istega dne se je vršila s tem avtomobilom
/ poskusna vožnja, katere se je udeležil župan g. Brenčič % več občinskimi odborniki in tudi drugimi interesiranci. Avto se je poskusil na najtežjih progah ptujskega okraja ter preizkušnjo izvrstno prestal. Brezhibno in z lahkoto je prevozil, obtežen z 14 odraslimi osebami, po najslabši cesti Grab-ščenski hrib na progi Ptuj—Ljutomer. Motor je deloval z lahkoto in brezhibno. Z uvedbo avtobusnih prog je upati, da se bo zopet dvignil promet našega mesta, ki je postalo brez posebnega pomena, odkar je tu mimo vodeča železniška proga, ki je bila v stari Avstriji glavna žila med Budimpešto in Trstom, takorekoč postranska proga.
j— Adaptacija državne gimnazije. Pretekli teden so bila v glavnem dovršena notranja adaptacijska dela tukajšnje gi nnazije ^kraljeviča Andreja*. Adaptacijo je izvršila zelo okusno mestna občina.
j— Velika vojašnica. Mestna občina bode še to leto preuredila več stanovanj, ter tudi drugače renovirala in izpopolnila notranje dele, nedavno od drž. erarja pridobljeno »Veliko vojašnico« v Panonski ulici št. 5. Tozadevna dela so bila razpisana in so tudi že oddana. Na spomlad pa namerava •mestna občina tudi na zunaj dati temu poslopju povsem novo lice — napraviti moderno in tej prometni ulici odgovarjajočo fasado, z primernimi trgovskimi lokali in izložbenimi okni.
Iz Morske Sobote
mr— Za kopališče v Murski Soboti. Vse
bi pri nas še nekako bilo, kopališče pa ta. ko težko pogrešamo, da bi večina žrtvovala ne vem kaj, ako bi se moglo to na pri. mernem kraju in s primerno udobnostjo urediti. Do Mure imamo 11 km. Vlak sta. ne 11 Din. Poleg tega pa je Mura postala pri železniškem mostu, kjer je edino mogo. če udobno kopanje, nevarna. Ledava pa je tako nehigijenska, da je težko človeku stopiti v to brozgo. Iniciativi nekaterih pa se bomo morali zahvaliti, ako vseeno dobi. mo lepo urejeno kopališče, in sicer obstoja načrt gradbe kopališča ob Ledavi tam, kjer je že bilo pred 15—20 leti. Prostor je za gostilno Benkič, od koder naj bi vodil tudi glavni dohod, na Šiftarjevem travniku, takoj za zatvornico. Prostor je idealen, treba bi ga bilo samo razširiti in betonirati ter napraviti močan filter. Ker ima g. Šiftar Ludovik itak že vodno črpalko, bi bilo pač najbolje, da on pristopi k realizaciji tega načrta. Pomoči bi mu tako občina kakor tudi občinstvo in predvsem športni klub »Mura« gotovo ne odrekli. Bazen, ki bi se napravil, bi bil lahko 70 X 40 velik, za kar se ne bi potrebovalo več kakor 80.000 Din.
mr— Na veleposestvu grofice Zichyjeve v Betiincih se je te dni vršila zakupna re. vizija. Dosedaj je bilo od 8000 oralov v zakupu 4300. Stanje ostane tudi po tej re. viziji v glavnem neizpremenjeno, ako iz. vzamemo onih 80 oralov, ki jih več dobe kmetje, predvsem odpuščeni uslužbenci ve. leposestva. Odobravati je odločitev komi. sije, da se stanje na tem posestvu ne izpre. minja, zakaj tako vzorno urejenega gospo, darstva, kakor ga ima upravitelj velepo. sestva g. inž. Mikuš, ne bi mogtli sicer najti nikjer.
mr— Ali je Slovenija za nas lujina? Ta.
ko smo se vprašali, ko smo čitali Kleklove »Novine« od 24. t. m. Pod naslovom »Smrt v tujini« prinašajo namreč poročilo o pone. srečenem delavcu iz Prekmurja, ki je izgu. bil svoje življenje v papirnici v Vevčah. Ali nam Prekmurcem naša zemlja, takoj, ko smo prestopili Muro, ni več domovina?
mr— Odhodnica. V soboto 31. t. m. pri. redi Sokol v Murski Soboti odhodnico svo. jemu najdelavnejšemu članu, davčnemu upravitelju g. Pre!ogu, ki nastopi s 1. sep. tembrom svoje novo službeno mesto v Mariboru.
Radio naročniki:
Sedaj je čas za popravila, pregled in moderniziranje Vaših radio aparatov. Obrnitie se tozadevno na špec. radio trgovino
RADIOV AL — Ljnbljana, Dalmatinova nfica Štev. 18.	10618
Zamenjava starih aparatov sa najmodernejše.
Trgovsko izurjene, spretne
prodajalke
za konfekcijo sprejmem. — Ponudbe s sliko na: Grand-Magizin-Confection — Trgovski dom, Maribor.	11.568
Dr. Josip Prodan
bivši zdravnik zdravilišča Golnik in splošne bolnice v Ljubljani — o tvori privatno prakso 25. t. m.
Ordinira od 10.—%12. in od ^43.—5. ure LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 4,
11574
Ali ste ie naročeni na ilu-strovano tedensko reviio
..ŽIVLJENJE IN SVET"?
Najcenejši so
MINERVA
šivalni stroji
Za vsak komad je 15 letna garancija. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju i. t. d., le pri
„Tehnik"
Josip Banfai
11579
Ljubljana, Miklošičev« cesta 20
Nizke cene tudi na obroke!
Knjigarna
UČITELJSKE: TISKARNE]
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
naznanja
OTVORITEV
preurejenih poslovnih prostorov
ter se priporoča za obisk
Telefon it. 33-97	11593	Račun poitne bran. 10.761
I
Obleke, perilo in čevlje
za šolske otroke nabavite najugodneje pri poznani domači
I
11453
«
oblačilniei »Iliriji
LJubljana, Hestni trg štev. 17, I. nadstr.
Največja izbira, najbolj 'e blago, najnižje cene in najpovoljnejši plačilni obroki. — Zahtevajte vzorce. — Zahtevajte potnika.
Oblastveno konceslonirana
šoferska šola
I. aberšči k. bivš< komisar za šoferske izp*te L nbjana, B eiueisova cesta 52.
Prihodnji redni tečaj prične 1. septembra.	n.c87
VillO«	otvoril CCM utico
...................m M. Paltanf, Krčevina 158
2 nasproti občino &CosaGi. - Liter »In IO — in 14-—
AMERICAN
štedilna in trajnogorna peč
najpopolnejša, najelegantnejša in najcenejša
KOKSOVA PEC. Nadomešča centralno kurjavo. Ogreje več sob naenkrat. Dobiva se pri VOJVODJANSKA LIVNICA D. D.
NOVI SAD in nje prod&jališčih povsod na deželi.
Preden kupite peč, zahtevajte ponudbo 11436 Iščejo se spretni zastopniki.
Naznanjamo p. n. trgovcem in sličnim nodjetjem, da imamo na razpolago
TOVORNI
AVTOMOBIL
s katerim smo po naročilu vsakomur na razpolago za vsakovrstni prevoz blaga
AVTOPOD3ETJE PEČNIKAR
Naznanjam
slavnemu občinstvu, da sem otvoril krofaško obrt. Ugotavljal bom po najnovejši modi. Se najvljudneje priporočam
Srečko Cerar
Ljnbljana VIL — Celovška c. 67
STKIHTi; TDDI VI
in uporabljajte patentirano ploščo za brzo pečenje
Prihranite
mast čas trnd
Speče meso
nknsno čisto brzo
Dobiva se v vsaki trgovini z železnino po Din 25*—
DVOKOLESA — teža od 7 k? naprei
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.	6

INSERIRAJTE V , JUTRU"
Najpopolnejši
§TO£W£R
Šivalni stroj
sa Šivilje, krojače tn fisvijarj« ter sa vsak dom. Preden rt nabavite stroj, orlejte tU to izrednoet pri
tvrdki
Lnrf. Baraga, Ljnbljana
Solenbnrgova ulica 6
Brezplačen pouk. — 15-I»tna garancija. Telefon št. 29-80.
Gradba mostu preko Hudsona
Novi viseči most preko reke Hudson v New Yorku bo v kratkem dograjen. Dolg bo 1300 m bo stal okoli 3 milijarde dinarjev. Slika nam kaže dva ogromna jeklena
kabla, 119 katerih bo visčl novi most«
Damske plašče
v največji izberi dobite najugodneje pri
DRAGO SCHWAB, Ljubljana
Znatno znižanje cen
Ovomaltine
velika škatla Din 56.— sredn ja škatla Din 32.— mala škatla Din 16.—
Intenzivno delo
zahteva intenzivno hrano.
vsebuje v koncentrirani obliki vse hranilne sestavine, ki služijo kot vir telesne moči.	156
Iz življenja in sveta
S smučmi preko Rokavskega preliva
Nemški profesor Mitterer (desno) s svojo novo iznajdbo: povodnimi smučmi. Izumitelj je najavil, da bo s temi smučmi prehodil Rokavski preliv in vsa Anglija je radovedna na prvega gosta, ki bo prifiel peš na Angleško.
oni del, kjer so ribiči tri mesece v neprestanem strahu pričakovali svoje rešitve. Ladja je vzela na krov nesrečnike in se vrnila domov z vestjo, da bo otok v kratkem izginil v valovih.
V človeku spi besna zver
Povodom nedavnega grozovitega na-poljskega potresa poročajo nekateri italijanski listi o nerazpoloženju »izbruhih .človeškega divjaštva, ki so zasenčili divjanje elementov«. Pri begu iz napol razdrtih hiš po vijugastih ozkih in temnih ulicah so moški neusmiljeno odrivali in teptali ženske in deco. Poprej mirni meščani so se nenadoma spremenili v zverine: planili so v zapuščene hiše svojih lastnih sosedov, nosili odtod vse,_ kar je imelo vrednost, celo srebrne žlice in blazine ter se tepli med seboj za plen. Slični prizori se žal redno ponavljajo pri železn. nesrečah, na po-tapaljajočih se ladjah in pri sličnih nesrečah. Med grozovitim mesinskim potresom januarja 1. 1909. so morali na prošnjo prebledelega italijanskega častnika prijeti in razorožiti ruski mornarji njegov vojaški vod. Poslan je bil, da reši zaklade podružnice državne banke. Namesto tega so se vrgli »reševalci« na jekleno skrinjo z več milijoni zlatih lir, jo razbili s kopiti in pričeli basati denar v žepe... Medtem ko so postali mirni meščani zločinci, so pa o priliki potresa izpuščeni kaznjenci v Salernu, Melfiju in drugod preganjali vlomilce ter čuvali imetje ljudstva. V teh izjemnih prilikah so pošteni in nepošteni elementi zamenjavali svoje vloge. Pred sto leti so si razbijali francoski enciklopedisti kot Diderot in potem Rousseau glave z vprašanjem, dali je človek od narave naklonjen k dobremu? Težko vprašanje ...
Zvijača vstaških Afridov
Poročali smo že o uporu afganskega plemena Afridov v severozapadni Indiji ter o angleških vojaških letalcih, ki so obsipali upornike z bombami. Zdaj pa javlja »Morning Post« iz Kal-kute, da se je ta letalska odprava proti Afridom končala z velikim fiaskom. Afridi so namreč prevarali letalce s tem, da so jim nastavili svoje stare plašče in turbane, ki so jih letalci cele ure obmetavali z bombami. Med tem pa so se Afridi zbrali na drugem kraju in se je njih vojski, ki ji poveljujejo izkušeni dosluženi indijski vojaki, posrečilo pridobiti za upor še sosedna plemena. Kakor vse kaže, bodo imeli Angleži precej dela z vstaši, tembolj ker je najmodernejše sredstvo — letala — popopolnoma odpovedalo.
Brizgalna učinkovitejša nego puška
V mestni ječi v Nantesu na Francoskem so nedavno imeli razburljiv dan. Iz Pariza je prišel inšpektor na revizijo ter so morali vsi kaznjenci in pazniki v vrstah nastopiti na dvorišču. Eden od obsojencev, vlomilec Schwerer, je ujel trenutek, planil iz vrste in po žlebu splezal na streho. Odtod se je povzpel na bližnji zvonik in takoj udaril plat zvona. Gospod inšpektor je prekinil revizijo in zaman prigovarjal beguncu, ki je skoro dve uri stopical po strehi in zvonil, kakor za požar. Naposled so prispeli ognjegasci z lestvami. Sch\ve-rer je pripravil velik kup opeke in se je odločil za dolg boj z oblegovalci. A ognjegasci so poplavili streho z mrzlo vodo iz brizgalnic, in vstaš se je moral vdati. »To je hujše nego kroglje«, je pravil paznikom, — »pripravljen sem bil stradati in se boriti, a voda mi je naravnost vzela vid. Bal sem se, da bom zdrknil s strehe na tla... V zaporu je vsaj suho.«
Svetovni zlati zaklad
Federalna banka v Zedinjenih državah je objavila podatke o svetovnem zlatem zakladu. Ta znaša kakšnih £>0 milijard dinarjev. Levji del, 250 milijard, imajo seveda Zedinjene državo;. Na drugem mestu je Francija z 102 milijardama. Po 29 milijard imajo Anglija, Nemčija, Japonska in 27 milijard .Argentina. Vendar pride zadnja na prvo mesto, če razdelimo zlato gotovinorna število prebivalcev vsake dežele. Potem pride na vsakega Argentinca po 40 zlatih dolarjev, na Francoza 39, na Ame-
in s prisrčno brzojavko častita! svoji bivši nevesti k poroki. Očividno mu ni žal niti za nevesto niti za njenimi milijoni. Nevestin oče pa se je razjezil nad hčerko in namerava podati tožbo za razveljavljenje tega zakona.
Filatelistična novost
Prošt londonske stolnice sv. Pavla Inge, znani govornik anglikanske cerkve, je na nedavni konferenci duhovnikov v Oxfordu izrazil nazor, da bi se na smrt obsojenim dovolilo, da si sami vzamejo življenje. Tudi je razumljivo, ako si konča življenje, kdor je obremenjen s kako neozdravljivo boleznijo.
Zamotana tatvina
Dunajska policija je prijela kot tatu nekega Vehzelyja, 20-letnega mehanika, čeprav se je bil mož pošteno utrudil, da bi zabrisal za sabo vse sledove svojega greha. Letošnjega aprila je namreč nekomu ukradel motorno kolo, ki ga je odnesel na Dunajsko goro. Tam ga je razložil v njegove posamezne dele, ki jih je vsakega po-sebe zakopal v pesek. Te dele je potem posamič nosil domov, a doma je motorno kolo sestavil. Ko ga je imel vsega sestavljenega, ga je prepleskal z rdečo barvo, nato si je kupil za majhen denar staro, polomljeno, rdeče barvano motorno kolo, ki naj bi dalo znak njegovemu. A navzlic vsem tem previdnostim so tatu po nekoliko mesecih le ujeli.
Nova kulturna rastlina
V današnjih časih je kavčuk skoro tako nujno potreben, kakor n. pr. premog. Ni je skoro industrijske panoge, ki bi lahko bila brez kavčuka. Tehnika je zato z navdušenjem pozdravila odkritje nove rastline iz katere se pridobiva tekoč kavčuk. Francoski botaniki so preiskali neke vrste evtorbi-jo (mleček), ki je bila sicer doslej že znana, niso pa bila znana vsa njena svojstva. Ta mleček raste na Madagaskarju po pustih brezvodnh tleh. Ima debelo cevkasto korenino, ki je nekakšen rezervoar za vodo. V največji vročini je ta korenina polna vode, ki je užitna, dasi ima nekoliko neprijeten okus. Ako pa se steblo nareže, poteče iz njega izleček, ki je skoraj čisti kavčuk. Ameriški inudstrijci so se že zavzeli za ta čudoviti mleček ter nameravajo po pustinjah južnih držav ameriške unije napraviti obširne plantaže za to velekoristno rastlino. S tem bodo tudi doslej neporabne brezvodne puščave Texasa in Nove Mehike obdelane in bodo služile človeštvu. Kakor znano so tudi .Rusi v Turkestann odkrili slično rastlino ter delajo z njo poskuse, da bi se osvobodili tujega uvoza. Ako se osnujejo nove farme, bodo znatno ponehala grozodejstva, ki jih evropski izkoriščevalci uganjajo nad brezzaščitnimi črnci v osrednji Afriki zaradi nabiranja surovega kavčuka. Tem črnim tlačanom bo usoda nekoliko olajšana.
Zon vodo
proti sivim lasem!
Španska poštna uprava je pred nekaj tedni presenetila ves svet z novo znamko, ki je vzbudila mnogo občudovanja in še več ogorčenja. Na znamki je bil namreč vpodobljen goli akt slikarja Goye po znanem umotvoru »Maja Desnuda«. Slika predstavlja portret španske krasotice Marije Terezije vojvodinje Alba. Komaj pa se je akt pojavil na znamkah, so se dvignili protesti z vseh strani in zlasti Amerika je po svojih številnih ženskih organizacijah zahtevala, naj se nemoralna znamka takoj vzame iz prometa. Protesti so res toliko zalegli, da se je španska poštna uprava udala in vzela znamko iz prometa. S tem je dobila znamka seveda šele pravo vrednost in filatelisti vsega sveta nimajo druge želje, nego da pridejo v posest »gole Maje«.
Nove fronte na Ruskem
Kadar se sovjeti lotijo kake doslej zanemarjene panoge narodnega gospodarstva, velja nova kampanja vsej državi in časopisi, radio ter agitatorji govore o novi »fronti«. Letošnje poletje so sovjeti uveli dve novi fronti: gobovo in zelenjadno. Osrednji sovjet strokovnih zvez je za »gobovo bitko« organiziral po vaseh brigade starih ženic in otrok ter jim dal podrobna navodila za nabiranje in sušenje gob, Za posamezne nabiralce, ki bodo imeli največji uspeh, so razpisane nagrade v denarju, ženice dobe šivalni stroj, moški pa radio aparat. Tudi kampanja za gojenje sadja in zelenjave je uvedena v istotako velikem obsegu. Ko-misarijat financ je dovolil 35 milijonov rubljev za podporo sadjerejcem in vrtnarjem.
Manjša pšenična žetev v Italiji
Letošnja pšenična žetev v Italiji je silno neugodna za fašiste. Kljub velikanskim flaporom se bo pridelalo letos le 70 milijonov proti 70 milijonom metrskih stotov lanskega leta. Pšenična bitka fašizma se bo končala letos s porazom. Pri vsem tem pa je bila letošnja poševna ploskev pšenice da-leko večja nego lanska, toda ujme in povodnji so marsikje uničile obširne poševne ploskve, tako da je kljub večjemu prizadevanju pridelek manjši. Italijanski listi pravijo, da je fašizem sicer vse storil za dosego večje žetve, ali na žalost oni, »ki dela vreme, ni fašist«.
Tajinstveni otok
K francoski kolonijalni posesti spada zagonetni otok Saint Paul v Indijskem oceanu, ki ga francoske ladje zadnji čas porabljale kot oporišče paroplovbe. Ognjeniško delovanje bo Francijo bržčas v kratkem pripravilo ob ta otok, ki meri kakih 7 štirijaških kilometrov in leži nekako na polovici pota od Kap-skega mesta v Avstralijo. Na otoku, ki je pravzaprav le žrelo še vedno delujočega ognjenika, ne raste niti najmanjša zel, ker so tla še prevroča za rastline. Potoki, ki namakajo zemljo, so vsi topli, nekateri celo vrelo vroči. Edini prebivalci otoka so jate ptičev, da je ves otočič ogromno skladišče ptičjega gnoja. Odkrili so ga pred nekoliko leti, ko se je v njegovi bližini razbila francoska ladja in so se mornarji oteli na dotlej neznano suho zemljo. Mornarji so odkrili, da žive ob obrežju otoka množice morskih rakov izvrstne kakovosti. Ko so jih po dolgem času rešili, so mornarji javili svoje odkritje francoski tvrdki, ki izdeluje konserve iz jastogov. Ta je takoj napravila podružnico za konserviranje morskih rakov. Nameščenci tvrdke, ki so se baviH z lovom na jastoge, so bili v stalni brezžični zvezi z domovino in so vsak teden poročali o svojem delu. Zadnje mesece pa je prestalo vsako poročanje in francoska vlada je poslala na otok ladjo »Sadi Carnot«, da poizve o usodi otoka in njegovih prebivalcev. Na veliko začudenje odprave je od otoka ostala komaj polovica, večji del pa se je bil medtem N ipogreznil v morje. Na srečo je ostal
ričana samo 32 in na Angleža 15 dolarjev. Vse ostale države zdaleka ne dosežejo teh številk.
Duhovnik, ki zagovarja samomor
\ j , Ne barva, temveč vrača ^fcVV sivim lasem prejšnjo na-» ji	ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—»
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radiceva (Dnga) al. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
Ladja, ki vozi tudi po suhem
Med pruskima mestoma Osterode in Elbingom je že par let uveden potniški promet po prekopu, ki veže obe mesti. Ker je med obema mestoma znatna razlika v višini gladine prekopa, je ta prekinjen s širokimi nasipi namestu dragih zatvornic. Preko teh nasipov se motorna ladja enostavno prepelje z vozom in na drugi strani zopet zdrkne v vodo, da nadaljuje vožnjo po prekopu. Potnikom pri tem ni treba prestopati.
Kaj se lahko pripeti izseljencem v domovini
Po vojni leta 1871. je mnogo Alza-čanov zapustilo domovino, ker niso marali postati nemški državljani. Med njimi je bil tudi mladi knjigovodja Charles Hartman, ki je odpotoval leta 187(5. kot 20-letni mladenič s trebuhom za kruhom v Ameriko. Po dolgem in vztrajnem delu si je priboril skromno blagostanje kot ravnatelj male kreditne zadruge. Na koncu življenja s 7-1 leti je zdaj sklenil 'obiskati staro domovino. Naredil je dolgo in naporno pot, da pred smrtjo vnovič vidi svoj, zdaj zopet francoski rojstni kraj Nord-heim. Ves ganjen je stopil na domača tla, a moral je doživeti hud udarec. Sorodniki so ga gledali kakor garjev-< a, znanci so se mu izogibali na ulici. Kaj je to pomenilo? Naposled so Hart-manu zaupno priporočili njegovi nečaki, naj čimprej zopet pobegni, saj je bil med sverovno vojno v odsotnosti obsojen na vešala. Francosko vojno sodišče je dognalo, da je vohunil za Nemce! Obupani starec je takoj tekel na policijo in milo prosil, naj ga operejo sramote. Dokazal je preiskovalnemu sodniku, da v teku 44 let ni zapustil San Frančiška. Kako bi mogel vohuniti v Alzaciji, če je sedel ves čas v banki onstran Oceana? Ameriški poslanik v Parizu, ki mu je smel Hartman brzojaviti o svoji nesreči, se je takoj zavzel za čuden slučaj. Kmalu je dobil uradne podatke iz S. Frančiška ki so popolnoma potrdili Hartma-novo izjavo in ugotovili njegovo ne-omadeževanost. Na temelju teh ugodnih vesti po izpustili Hartmana iz ječe, n ostati bo moral v Nordheimu, dokler ne bo ponovne razprave pred vojnim sodiščem v Parizu. Starec je najbrž postal žrtev usodne pomote. Leta 1916., ko so v Nordheimu še vladali Nemci, je poslal mestni župan vse osebne lisi ine nekemu Hartmann, ki jih je zahteval iz TVashingtona. Najbrž je dvignila listine nemška vohunska uprava, ki je zvedela, da je Hartman v emigraciji, in na ta način pridobila ameriški potni list za svojega nastav-lienca. Francozi so že med vojno prišli na sled nemškemu vohunu z ime-
nom Charles Hartman in ga obsodili na smrt, dasi ga niso mogli prijeti. Odtod izvirajo sedanje neprilike pravega lastnika izposojenega imena.
V očetovi senci
Vsi spominski članki, ki so namenjeni pred kratkim umrlemu Siegfrie-du "VVagnerju, poudarjajo, da ima sin velikega moža vedno težko stališče. Kot glasbenik in skladatelj je upal Siegfried v svojih mladih letih, da ne bo »samo Wagnerjev sin«. A naposled se je prepričal, da ga je določila usoda za varuha in apostola očetove ded-ščine. Našel je v tem poslanstvu živ-liensko nalogo in tudi srečo, katere seveda ne bi bil deležen, če bi hotel tekmovati z genialnim očetom.
Veliko manj so pisali mednarodni dnevniki o Sigurdu Ibsenu, ki je umrl koncem maja meseca t. 1. Samo skandinavski listi so počastili spomin nekdanjega norveškega ministrskega predsednika. Toda Sigurd Ibsen, sin velikega pesnika, ni bil samo politik, temveč tudi pisatelj. Pisal je celo drame, a bil je manj srečen nego Siegfried Wagner: tožil je, da se ne more otresti sence očetovega imena in slave! Pred kakimi desetimi leti je imela Sigurdova drama »Robert Frank« dokaj uspeha pri vprizoritvi v Berlinu. Kritika jo je soglasno označila kot najboljšo igro dotične sezone. Torej je moral sin vendar podedovati očetove zmožnosti. A zanimivo pa je, da pomeni »Robert Frank« odgovor in ugovor znanemu >Dr. Stokmanu« (Sovražnik ljudstva) Ibsena - očeta. Dočim je trdil oče, da stre večina posameznika, čeprav nima nikoli prav, je sin odvrnil: »Samo večina urejuje javno življenje. Lahko se zgodijo napake, a v splošnem pomeni vendar njeno hotenje edino pravo pot v bodočnost!« Seveda je to stališče umljivo pri ministrskem predsedniku, a kako težko je vendar sinu velikega očeta živeti izven območja očetove sence!
Velikodušni ženin
Ameriški listi imajo novo senzacijo iz tk. zv. boljše newyorške družbe. Hčerka tamošnjega milijonarja 01neya Mairsa, ki je bila šele nedavno sprejeta v »družbo«, je nenadoma izginila in se skrivaj poročila z malim uradnikom neke newyorške banke. Mož je siromašen ko cerkvena miš, pač pa je lep, pameten in razumen. Milijonarjeva hčerka je zapustila svojega prejšnjega ženina g. Daniela Hubrechta, sina nizozemskega poslaniškega svetnika. Ženin je pokazal plemenito velikodušje
\V. Mastermann:
Kdo jo je umoril?
Roman 1. poglavje Umor
»Imeniten prizor! Samo — ali se vam ne vidi nekoliko preg-rozen?« Far-rar je za trenutek vzdignil oči od rokopisa, iz katerega ie bral.
»Smešno, prijatelj,« je dejal Kenyon. »Česa pavdandanes iščejo ljudje v gledališču? Ščegetanje živcev, ki jih odvrača od enolične vsakdanjosti. Vseka-ko ta prizor ostane.«
»Kakor mislile,« je rekel Farrar in bral dalje.
Kenyon je živčno hodil sem ter tja. V eni rcuki je držal rokopis svoje najnovejše drame, v drugi pa svileno rutico. Iz sosednje sobe se je oglašalo Kitty Lakeove tiho igranje na klavir. Kdaj pa kdaj je bilo slišati gospo Moiro, ki je šarila po kuhinji.
»Včeraj ste mi povedali idejo svojega prihodnjega dela —« je pričel Farrar.
Prekinil ga je K en y on o v vzklik: »Stojte! Kaj je bilo to?« Dramopisec se je zdrznil.
Tajnik je začudeno pogledal. Zakaj se je bil Kenyon tako iznenada ustrašil? Mar zato, ker je bila igra v sosednji sobi mahoma utihnila?
»Moj Bog, kdo je to?« je zdaj rekel Kenyon. Njegov glas je bil hripav.
Farrar je po prstih stopil k vratom. Tudi on je zdaj razločno čul v sosednji sobi moški glas. Takoj nato je bilo slišati žensiko ihtenje in glasove, podobne tesnobnim prošnjam. »Idite, za Boga, idite vendar,« je moledoval dekličin glas. In spet je udarila v divji jok, ki je trgal srce.
Kenyon je z enim skokom planil k vratom Ln stresel kljuko. »Zaklenjeno,« je šepnil. »Hitro, Farrar, poglejte z vnanje strani kdo je pri Kitty.« Strah je trepetal v njegovem glasu.
Farrar je bil že na vrtu. A zunaj je stal kosilni stroj, ob katerega se je spotaknil. To ni šlo brez hrupa, ki je utegni) pregnati nepovabljenega gosta, če je bdi res v hiši. Tajnik je preklinjaje vstal in si podrgnil odrte goleni. Ko je vendar že prišel na ono stran hiše, so bila steklena vrata odprta. Prostor je bil videti prazen. Obenem s tem je nekdo razbijal po notranjih vratih, dcckler niso s treskom odletela. Kenyon in gospa Moira, ki jo je bil trušč privabil iz kuhinje, sta planila v sobo.
Na tleh le ležalo truplo Kitty Lakeove. Njena kri se je v ozkem potočku cedila po preprogi.
Vsi trije so pokleknili k obnemelemu telesu, ki je bilo še pred nekaj minutami polno vročega življenja. Groza se je razlezla po prostoru.
Na prvi pogled so videli, da je grlo mlade igralke zverinsko prerezano. Smrt je morala biti trenutna.
Boreč se z blaznostjo je skočil Keny-
on na noge.
»Hitro! Za njim, preden uide!« je zakričal in planil skozi steklena vrata, Farrar pa za njim. Moira Kenyonova je nema od bolečine in groze skoro v nezavesti klečala zraven trupla.
Moška sta zdrvela po griču nizdol v gozd. Grmovje je bilo gosto in le z največjim trudom sta si krčila pot.
Ko sta naposled dospela na ozko gozdno stezo, sta zagledala pred seboj sključeno postavo. Kenyon se je z enim skokom zapodil k njej in jo pobil na tla.
»Imam te, peklenšček!« je zarjovel.
Strašen vzdih se je iztrgal možu, ki si ni mogel pomagati. Farrar je moral s silo odtrgati Kenyona od njega.
»Za Boga!« je rekel. »Umorili ga boste! Najprej morava vendar vedeti, kdo je.«
Kenyon je vstal.
Tudi neznanec je vstal. Težko je dihal. »Kaj mi pa hočeta, gospoda? Saj vendar nisem ničesar napravil!«
»John!« je presenečen vzkliknil Kenyon. »Kaj delaš tu? Hitro, govori že!«
»Prav ničesar ne delam,« je užaljen godrnjal dedec in si podrgnil vrit. »Hotel sem le videti, ali so prašiči že vsi v svinjaku.«
»Ali nisi ničesar slišal, ničesar opazil?«
»Med tem, ko tukaj z njim zapravljate čas, nam utegne zločinec uiti,« se je zdaj oglasil Farrar. V naglici je povedal možaku, kako in kaj: »Pravkar so tu nekoga umorili; morilec mora biti še blizu. Ali niste videli ničesar sumljivega?«
John si je še vedno užaljeno drgnil vrat: »Umorili? Koga pa?«
»To tebi nič mar. Ali si koga videl?«
»Da, če dobro premislim, sem prav za prav res nekoga videl.«
Nagle pameti John ni bil! »Nu, tjale dol nekam je tekel. A kam, tega vam ne bi mogel povedati. Mislil sem samo na prašičke.«
»Tak spomni se vendar!«
John je nedoločno pokazal z roko.
»Vsekako je ušel daleč naprej,« je menil Farrar. »Dohiteti ga ne moreva več. Rajši obvestiva policijo in doktorja, čeprav ni verjetno, da bi mogel še kaj pomagati.«
»Če pomislim, da tiči morilec nemara le nekaj metrov od naju, se mi kar meša. Moram ga iskati, moram! Izku-šajte med tem pomiriti mojo ženo, Farrar, nato pa vzemite voz in se oeljite po policijo. Ti, John, pa z menoj!«
V knjižnici je našel Farrar truplo na zofi, pokrito z rjuho. Gospa Moira je bila zdaj navzven mirna, a njen obraz je bil smrtnobled in komaj je stala na nogah.
»Kje je moj mož?« je vprašala. »V gozdu pretika za morilcem. Jaz pojdem tačas po policijo in po zdravnika.«
»Dajte, storite to*, je rekla kakor da ni pri sebi.
»Nihče se ne sme tu v sobi ničesar dotakniti, dokler ne pride policija. Prav za prav niti trupla ne bi bili smeli pobrati.« A mahoma je pomislil na ir, da se utegne ženska pred njim vsak trenutek zrušiti.
»Prepustite vse to memi, gospa Mo!-ra.«
Moirine moči so bile pri kraju. »Kako strašno je vse to! Uboga, uboga Kitty!« Spustila se je v nas'anjač in histerično zaihtela. »Tak pojdita! Jaz se bom že pomirila!«
Garaža je bila v kmečki hišic', ki je stala ob cesti, nekaj minut od Kenyo-nove hiše, in je _obenem služ;h šoferju za stanovanje. Šofer, miren 5'ovek z imenom Hunter, se je pil pravkar vrni! z izprehoda in se je obširno umival.
Farrar je nestrpno čakal. Komaj je bil šofer napravljen, je voz že odbrzeJ proti vasi Littleworthu.
Nekazna hiša je imela napis: »Okrajna policija«. Domači redar je delal na svojem vrtu. Ko je slišal Farrarievo zgodbo, je zasadil lopato v t'a in snel suknjič s plotu. »Poklical bom še narednika Curtisa v Kattworthu, . potitj pa pridem.«
Redar je bil mož Dočasnih besedi in še bolj počasnega dejanja.
»Dajte,« je rekel Farrar. »Jaz pojden med tem po doktorja «
»Lahko mu telefonirate odtod. Dr Weaver stanuje zraven oostaje.«
Ko je Farrer obvestil doktorja, se je začutil upravičenega, da si priveze dušo, in stopil je v gostilno »Pri bršljanu«. Pogled na hrumeče kmete ob polnih vrčih piva ga je nekoliko pomiril.
»Ali imate tudi kake tuj;e?« je vprašal gostilničarja, ko ai ji naročil p'ja-če.
»Samo dva Američana, moža in že-' no, ki si ogledujeta kraje-, in pa nekak-| šnega gledališkega igralca.«
»Kako se piše ta?« je vprašaj Farrar.
»Počakajte malo! Ti, Murv, kako je ime gledališkemu igralcu, ki s-anujt pri nas?
»Anthony,« je odgovonla hči izza to-čikiika. »V posebni sobi sedi, ali ga kdo išče?«
»Anthony? Pa menda ne Geo-ge Anthony?«
»Ne vem,« je dejal gostilničar.. Videti je bilo, da ga stvar ne sanima Bog si ga vedi kaiko.
»Kakšno naključje, če bi bil res Ge-orge,« je pomislil Farrar. Anthony je bil vzhajajoča zvezda, ki je v Kenyo-novih zadnjih dramah igral poleg Kittv Lakeove glavne vloge. Farrar je zamišljeno izpraznil svoj kozarec in sto-pil v posebno sobo, kjer je sedela za,
Ako se
smehljate
ako se Vam ustnice smeje odpirajo — kažejo tedaj belo - bleščeče zobe — lepe zobe, ker so snažni!
Erasmic Savon Dentifri-ce dela Vaše zobe bele in jih ohranjuje bele in daje Vašemu smehu dražljivo ničnost. Rabite jo redno. Osvežujoča pena bo ohranjevala lepoto Vaših zob za večno!	11507
ERASMIC SAVON DENTIFRICE
Ležalne stole
do 140 oo oovzettn 150 Din
Spalne fotelje
natent. divane otomane samiture modroce oostell ne mreže železne zložllive postelje m tapetniške iz delke nudi oalcenele
Rudolf Radovan
tapetnik	Ml
Mestni trg štev. 13.
pisalno mizo osamljena postava. Farrar je takoj spoznal mladega igralca Geor-gea Anthonyja, čigar nagla karijera je bila eden izmed velikih dogodkov v minuli gledališki sezoni.
»George,« je vzkliknil Farrar, »ne, takšno presenečenje! Kako vraga ste pa prišli v ta kraj?«
Mož je vstal. Bil je vitek in krepak, z lepo oblikovanim obrazom in vdrti-mi, nemirnimi očmi. Po njegovem obrazu je bilo videti, da mu pogled na Farrarja ni ravno prijeten. Ta je nadaljeval, ne da bi počakal odgovora: »Sicer je pa vse eno. Nekaj strašnega se je zgodilo. Kitty Lakeova je stanovala v Kenyonovi letni hiši, nedaleč od tod. Pred eno uro so jo umorili.«
Anthopv se je oklenil njegove roke. »Umorili?« Njegov glas, ki je bil drugače tako blagozvočen, je hripavo za-sigal. »Menda se šalite? Oh, brž povejte, kaj je!«
»Tako je, kakor vam pravim. Pravkar se vračam od redarja.«
Anthony je izpustil Farrarjev komolec in kalno gledaje omahnil nazaj.
»Ni mogoče! Jaz —« Premolknil je. »Dajva, takoj pojdiva tja. Spotoma mi morate vse natanko povedati.« Farrar ga je ostro pogledal. V svojem prejšnjem poklicu je bil častnik in umetniška duša ni bila zanj nič kaj umljiva.
»Prav, stopiva. Zunaj me čaka voz.«
Med tem, ko je avto drevil po griču navkreber, je v kratkih, odsekanih stavkih povedal, kako in kaj. Kmalu sta dospela do nesiečne hiše. Družinska soba je bila oo'na ljudi. Razen zdravnika in policijskega narednik«* Curtisa je bil prišel še mož srednje starosti z rdečkastimi lasmi in osivelimi brki, ki je govoril s Kenyonom, med tem ko je vaški redar stražil vrata v knjižnico. Dramopiščeve soproge ni bilo videti.
»Srečo imamo,« je rekel Kenyon, »če je pri taki strašni stvari moči govoriti o sreči. Nadzornik Sinclair, znani detektiv iz Scotland Yarda je bil po naključju v Kettworthu na nadzorstvenem potovanju.«
Farrar in Anthony sta radovedno pogledala moža, ki so ga tolikrat imeno. vali v zvezi s senzacijonalnimi procesi in sta našla v njem skromnega, preprostega človeka, prav nič ne podobnega detektivom, kakor jih opisujejo romani. Ob tistem času je opravljal nadzornik Sinclair eno izmed najvišjih zaupnih mest pri angleški policiii. Svoja prejšnja službena leta je b'l preživel v Indiji; odkar so ga bili prestavili v London, si je bil pridobil sloves ki mu ga je zavidala večina tovarišev Za njegovim čelom se je skrivalo mnogo zamotanih skrivnosti, a na oko je bil vsekako izmed najbolj nekaznih članov policijskega zbora; vzlic temu je bil | ostal miren, vljuden -in dobiega srcu ' kakor od nekdaj.
Farrar se je obrnil h Kenyonu. »Ah ste v gozdu koga našli?«
»Ne, bilo je brezupno. A mogoče je seveda, da je pustil zločinec kljub suhemu vremenu kake sledi za seboj. Nadzornik Sinclair bo kmalu vedel, kako je.«
Nadzornik je bil pravkar prišel in ko so vsi posedli okoli mize, se je najprej obrnil k Farrarju:
«Gospod Kenyon mi je povedal, da sta se v tej sobi razgovarjala o neki njegovi drami, ko je začul v sosednji sobi tuj glas.«
»Tako je.«
»Moški glas. Ali ste kaj razumeli?«
»Tega, kar je rekel moški, ne. Mislim, da je govoFil nalašč s pridušenim glasem.«
»A gospodično Lakeovo ste slišali, ko je govorila?«
»Da. Bila je zelo razburjena. Slišala sva jo, kako je ihtela: .Pojdite že. tak pojdite vendar, za Boga, ali nekaj podobnega'.«
»Odklej ja bila gospodična Larieova v pisalni sobi?«
»Tri četrt ure je utegnilo biti tega. Odšla je bila tja, ko sva midva začela delati.«
Sinclair se je obrnil h Kenyonu: »Ali ste jo pros'1'. naj gre? Ali je nemara gospodična Lakeova rekla, da vas noče motiti pri delu?«
»Ne tako, ne tako. Vstala je in odšla iz sobe, ne da bi rekla besedico.«
»Nato je sedla h klavirju in jela igrati?«
»Da.«
»Prosim, skušajte se zdaj natanko spomniti! Ali ste med tem, ko je šel stotnik Farrar okoli hiše k steklenim vratom, morda slišali, da bi bil kdo klical na pomoč?«
»Ne. Glas je bil utihnil. Jaz sem seveda takoj poskusil vlomiti vrata.«
»Na žalost vam moram zadati nekaj osebnih vprašanj. Ali ste opazili na gospodični Lakeovi kaj posebnega, ko je prišla k vam v goste?«
Kenyon je poskočil: »Čudno, da me to vprašate. Drugače je bila zmerom vesela in dobre volje; to je bilo med drugim tudi vzrok, da jo je moja žena povabila. Veliki prijateljici sta bili. Ko je prišla semkaj, smo videli, da je pobita in slabe volje; nekaj jo je težilo. Moja žena jo ie dvakrat zalotila, ko je plakala.«
»Ali veste, če je imelo dekle kakega — recimo, častilca? Ali morda slutite, s- kom bi se bila utegnila domeniti za vašim hrbtom?«
»Še malo ne. Vse mi je popolnoma nerazumljivo. Midva z ženo poznava Kitty že izza njenih otroških let. Častilcev je imela seveda veliko, a živela je samo svojemu poklicu.«
»Kar vi veste, ni dobivala pisem?«
»Ne.«
SSD I6S-675
Naznanilo*
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da bom OTVOKIL, dne 30. avgusta t. 1.
v 2irlh, nasproti farni cerkvi
trcovfno modnega, manufakturnega fn galanten skesa blaga
Zagotavljam, da se bom trudil v vsakem pogledu zadovoljiti cenj. občinstvo in mu solidno postregel z najboljšim blagom po najnižjih cenah, ter se najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem	11509
IVAN ROMIH
MEDNARODNI
VELESEJEM V PRAGI
7. do 14. septembra 1930
svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države.
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25 %, češkoslovaška 33 Avstrija 25 %.
Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat, Ljubljana,	11455
Alotna Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2.
A. Molob ti ttonip,
Original lutz peči
©
zazidane s Samoto in s kremenčevim kamenjem v nepregorljivi masi postavlja in ima stalno v veliki izberi v zalogi po najnižjih cenah samo
INŽ. GUZELJ, LJUBLJANA — ŠIŠKA	295
BeljaSka ulica 4	vhod	Celovška cesta 58
Telefon 3252	Original LUTZ PECI	Telefon 3252
Ako želite kupiti
no obroke
obrnite se os
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o. i v Ljubljani. Cigaletova 1 zraven sodni:e
282
Telefon 2059
Premog suha drva
PoKaCnilL Bohorl&ev« 5.
LJUBLJANA, fuharjeva ulica tt. 3.
rzdelovanje emajliranih PltlCl. fupiaviio vseh vrst 'očevinastih. emajliranih in Lucovih peči. Splošno •"•stvo, inštalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke.
CENE KONKURENČNE.
■o t-
#r*cet£ottt lotbkeqa ieta
imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in zimskih sukenj znamke TIVAR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cene »TIVAR« oblek sledeče:
Oblekce za otroke od 3—6 let . .	od	Din	110._
Oblekce za fante od 7—10 let . .	»	»	130._
Oblekce za fante od 11—15 let . .	»	»	200.—
Obleke za moške vsake velikosti .	»	s.	240._
Obleke za moške vsake vel., boljše .	»	>	29ol_
Raglani za fante...........»	»	290.—
Raglani za odrasle .......	»	450._
Zimske suknje........»	»	300.—
Posamezne hlače.........»	89._
Modne hlače.........5»	»	150—
Volnene struks hlače........»	J50._
Razen tega opozarjamo, da imamo vedno v zalogi fine črne in modre kamgarn obleke od Din 690—790 .
Izvrstna izdelava. Blago dobro.
Cene brez konkurence. Postrežba solidna.
Samoprodaja »TIVAR« oblek IVAN KOS, dru-ba z o. z, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63.
1154
»SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLA ND, SPLIT.
za pow)ivah»
-/TREH--
za oblacanie
-/TCN-
za električne
-IZOLACIJE-
--cevi ia--
kanalizacije
Generalno zastopstvo »Alpeko«, trg. indust". društVoTlLjubl jana7 Masaryk5va2
š
Kreditni zavod za trgovino in industriio
—* LJI BLJANA, Prešernova ulica $tev. 50 (v lastnem po»lop:u>	- ■
Ohro^toranja rlog, nakup in prodaj, r8«k» vratnih »redovnih papirjev deti. m ,al»t borzna oaroMla predujmi i„ Urediti »sati, wt«. oakompt in inka*. menit ter nak» nto t ta u inozenmtv« M(e . dep«*iu itd itd itd Bri« javka: Kredit. Ljubljana _ Telefon «t »»40. 8457. 8548 loterurban 27l»6 2SHf
87 L
CENE MALIM OGLASOMt
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče
da mm mu pomije po poM namtov aK šeašeo druge informacije tieoeo me maKh oglasov naj priloži r mnamGah i« mieer ne ho prejet odgovora t « S^Mmm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
flahiovi maCift q$Ccu>qv
tn druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v
flovem mestu
3 menica fi
ln na.
Ljubljanska cesta U. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase bi inserate naročajte v naših podružnicah.
MM


Učenca
za ključavničarsko obrt sprejme takoj Lovro Belec v Kamniku. 34010
Dva sšipalca
(cvikerja) sprejmem takoj v stalno službo. Prednost imajo oni, ki se dobro razumejo na ščipalne stro je. Ponudbe na Prešern tovarna čevljev, Kranj.
33385
Prvovrstr-o
zobotehnico
asistentko iščem za takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe z zahtevo plače na zobni atelje Pavle Marije Kocjančič v Ljubljani.
33423
Plačilno natakarico
starejšo, z 21100 Din kavcije iščem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34205
2 čevlj. pomočnika
za šivano in zbito delo, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme v stalno delo Andrej Vidic, Naklo št. 53 — Slovenija.	34172
Orodničar
mlajši, spreten r e z i n a r (Schnittmaeher) zmožen sa mostojnega vodstva manjše delavnice, dobi službo takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtev kov na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Gorenjsko«.
33802
Prvovrstna moč
zmožna knjigovodstva in korespondence v slov., nemškem in italijanskem jeziku, dobi stalno službo pri lesni trgovini na deželi. — Ženske imajo prednost. Ponudbe z navedbo službovanja, plače in nastopa službe je poslati pod značko »Vestna« na oglas, oddelek »Jutra«.	34166
Vzgojiteljico
Inteligentno — ki obvlada nemščino, srbohrvaščino in klavir, iščem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plača. Bačka«.	33809
Spretnega strugarja
za fina dela sprejmemo. — Ponudbe pod »Dalmatien« na oglasni oddelek »Jutra« 34199
Pletiljo
sprejmem takoj v	stalno službo. Naslov pove oglas,
oddelek »Jutra«.	34173
Manufakturist
dobro izvežban dobi takoj službo v manufakturni trgovini. Javiti se je s spričevali v Nabavljalni za drugi uslužbencev drž. železnic, Ljubljana VII.
33987
Vajenko
za strojno pletenje sprejme Bo- 5, Streliška ul. 24 33801
Prodajalko
jziroma poslovodinjo za vodstvo podružnice, zmož do kavcij« sprejmem ta koj. Rataj. Sv Lenart v Slovenskih goricah. 33S4U
Trg. pomočnico
spretno in dobro verzira-no v manufakturni stroki, posebno v perilu, iščem. Ponudbe na poštni predal št. 25, Kranj.	33856
Prodajalko
sprejmemo v trgovino * elektrotehn. materijal om. — Predstaviti se je s spričevali v ponedeljek dne 25. t. m. v pisarni »Elektro
Korespondenta
za nemščino in iaščino — agilnega in dobro izvežba-nega sprejme večje podjetje. Event lahko prevzame tudi zastopstvo za
industrija«, Gosposvetska c. prodajo voznih nepramoč-34162 ljivih plaščev m plaščev j iz gumija, raznih vreč itd.
Potnik
dobro uveden v usnjarski stroki, zelo oo-
Učenca
s primemo šolsko izobraz bo sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Ponudbe na oglas, oddelek znan v vseh čevljarskih in
»Jutra« pod značko »Do ber zaslužek«.	34000
Vajenca
Deklica (sirota)
34168 | ki ima veselje do reda in snage in se priučiti gospodinjstva, dobi službo Dobra oskrba. Ponudbe na
Učenca
za veliko trgovino meša. nega blaga, v večjem kra ju na Gorenjskem s hrano in stanovanjem spre, mem takoj. Biti mora pri den in pošten ter dober računar. Ponudbe na ogl, oddelek »Jutra« pod šifro »Stroga šola«.	33867
Učenca
mešano trgovino sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 33863
Dobro pletiljo
s hrano in stanovanjem hiši sprejme Jerica Faj gelj, Železniki štev. 46.
33700
Služkinjo
zdravo, ki tudi sama ku ha, z večletnimi spričevali, sprejmem takoj pro ti dobremu plačilo u Ljubljano. Služba stalna. Ponudbe z zahtevami na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primorska družina«.
33878
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
15.
Med tem je Sambo pritekel do ramate-ljeve hiše. Lakomno voha na vse strani. Skozi kuhinjska vrata mu udari v nosnice prekrasen vonj. Tiho se splazi noter.... Nikjer žive duše! Samo lep kos govedine leži na jedilni omari. Ham, ham! — pa ga ni več!
16.
Iz kuhinje se Sambo oprezno splazi na hodnik in odtod po stopnicah na vrh, naravnost v spalnico. Tam sta gospod ravnatelj in njegova gospa. Povabljena sta v goste pa se hočeta malo nališpati. Ves začuden gleda Sambo, ne da bi ga častita dvojica opazila.
17.
Tedajci pa se začuje strašanski vzkrik! Gospa ravnateljeva je v zrcalu opazila jrroz-no Sambo vo podobo! Vsa iz uma se obrne in plane iz sobe. Ko pa hoče tudi soprog storiti po njenem zgleda, ga Sambo njame za naramnice in ga potegne nazaj.
Dobro pletiljo
zmožno tudi šivanja, vso oskrbo v hiši in proti dobri plači sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddeiku »Jutrac.	33914
Rezbarja-graverja
potrebujem takoj Oferte z navedbo zahtev in uzorci dela na naslov: Ludvik Kan. pečatorezac, Beograd Knježev Spomenik 3.
33923
Strojno pletiljo in učenko
samostojno sprejme pletar na Meglič v Mariboru — Jože Vošnjakova ulica 21.
Fotograf, pomočnik
v vseh delih dobro -z vež ban dobi mesto. i'ot3 F. Vilman, Jesenice, Gnren) sko.	33942
Trgovskega učenca
čedne zunanjosti, marljive ga, spretnega in urnega, s primerno izobrazbo sprej me Postržin. Krško. 33592
Pisarniško moč
iznčeno v trg. mešanega blaga, freščo slovenske m italijanske korespondence perfektno, iščem. Popolna oskrba v hiši Ponodbe s ■ogoji na tvrdko ' Peter letina. Radeče pri Zida nem mostu.	33594
Trgovsko moč
samostojno in vestno sprej mem takoj v železnino. — Več ostmeno. Naslov * oglasnem oddelkn »Jatra« 33601
Črevarja
kvalificiranega delavca — sposobnega v vseb panogah izdelave ftrev in ki ima lasten obrtnt Ust, sprejme takoj podjetje v Dalmaciji, proti plači po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Jadran«.
Vzgojiteljico
veščo francoščine, nemšči ne in klavirja, sprejme boljša rodbina k enajst, letnemu fantku in desetletni deklici. Zdraviliški dom, Bled.	33704
inteligentno žensko
srednjih let, ki ima osebno pravico, sprejmem za preizkušnjo od zime 1930 do zime 1931, da samostojno vodi srednje hotelsko podjetje v Dubrovniku. Dopise: »Vul., hotel Triglav, Bohinjska Bistrica.	34i31
z dežele, zdravega, pošte- I °£la8- oddelek »Jutra« pod nega. ne nad 14 let stare- I šifr0 »Sirota«.	33912
ga, sprejme trgovina En-gelsberger, Tržič. Vešči nemščine imajo prednost.
34094
Čevljar, pomočnik
se sprejme. Stalno mesto. Hrana in stanovanje v hi ši. Travnik, Trebnje.
usnjarskih delavnicah Slovenije, Hrvatske in Dalmacije išče dobro ta-stopstvo Ponudbe pod »Marljiv 13« na oglasni oddelek -»Jutra«.	33977
Pletiljo in vajenko
z oskrbo v hiši sprejme Javornik, pletarna v Mariboru, Vojašniška ulica 2.
34050
Vinskega potnika
sprejme proti proviziji ve-33912 j levinogradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velevinograd-nik«.	34095
Služkinjo
pošteno, zmožno knhati meščansko hrano in veščo hišnega dela sprejmem boljšo nišo.
Čevljar, vajenca
34122 | z dobro vzgojo in poštenih staršev, z vso oskrbo sprejme Ivan Hafner — Škofja Loka Kranj. 34030
Učenko
Starost 20— I za strojno pletenje sprej 35 let. zdrava, lepega ve- I mem. Naslov v oglasnem
Angleščino
poučujem po lahkoumljivt metodi. Ura 20 Din. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33628
Pouk v klavirju
daje izkušena učiteljica. — Pismene ponudbe na naslov-. Sokolova, Vodmat, Ciglarjeva 39.
Trgov, pomočnica
išče službe najraje na deželo. Izučila se je v večji mešani trgovini na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva«.	34117
Profesorja
inštruktorja za realno gim nazijo iščem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pri-vatist«.	34012
Potnika
zanesljivega — za prodaj manufaktnre privat. stran kam. sprejmem proti dobri proviziji in fiksni mesečni plači Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik manufakturist«.
denja, z daljšimi spričeva li se upošteva. Plača —400 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34139
oddelku »Jutra«.
34186
Sedlarskega in
Prvovrsten pleskar
z daljšo prakso, dobi trajen zaslužek. Zglasiti se je osebno s potrebnimi dokazili do 30. avgusta t. 1.
tapetn. pomočnika ^r°;«.pove ogIa8- oddelek
33738
Več slikarskih in
srednje starosti, t nekaj premoženja, kateri je izvežban v teh strokah, sprejmem. Ženitev ni izključena Naslov v oglas- I pfesk. POmOČnikOV nem oddelku »Jutra«. | sprejmem. Naslov v trfo-vini barv »Lustra«, Go-| sposvetska cesta štev. 12.
S4065
Uradnika
začetnika ali mlajšo moč sprejmemo. Perfektno znanje slovenščine ter nemščine, slovenske stenogrv fije in strojepisja pogoj. Nemška stenografija zaže-Ijena. Podrobnejše oferie n» oglas n oddelek »Jutra« Ljubljani pod znamko »Trg. šola«.	34067
Učenke
mehanično umetno tenje Id predtlsfc sprejme Uatek & Mikeš. Ljubljana
Dalmatinova 13.
32574

* WJL Z Z L4
Šiviljo
sprejmem na dom. Ponnd. be na oglasni oddelek »Jutrac pod »Šivilja I«.
34149
Trgovec
v Ljubljani bivajoS, pre-vzame razna zastopstva, železnine. špecerije itd Na razpolago je tudi veliko skladišče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34128
Gospodinjo
pošteno, skrbno, zdravo, vajeno vsakega
Učenca
sprejme trgovina perila pletenin in galanterije U Pucher. Maribor. Gosposka a lica 19.
,f - spričevali 'V Hne I Prikrojevalko
moškega perila
mi spričevali in čedne preteklosti, išče za stalno vdovec > trgovino in go
spodarstvom." Ponudbe ua I	™ »ES™*!*"*
podruž. »Jutra« Maribor.
pod »Stalno preskrblj^-l ^^^-
Učenko
Samostojen vrtnar
Vlda	dobi trajen zaslužek. -
Vižmarje.	34105 Zglasiti se je osebno s
potrebnimi dokazili do 30. avgusta 1930. Naslov pove | oglasni oddelek »Jutra«.
33737
Šoferja
izprašanega. k tovornemu avtomobilu za prevoz gozdnih izdelkov s takojšnjim nastopom, se sprejme. Plača po dogovoru, prosto stanovanje is razsvetljava. Ponudbe z na-vedbo dosedanjega službovanja in prepisom sp i-eva na "glasni o nelen »Jutra« pod šifro »Trak torc.	34097
Gospod
akvizicijskimi sposobno, strni in z dobrimi zvezami trgovskim svetom, se sprejme. Trgovec, agent aU penzionist z stanovanjem v mesta ima prednost, nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Reprezen-
tant«.	340931 Brivskega
ft". ar. pomočnika
dobro izurjenega v preka jevanjn sprejmem. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 33763
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega v finem delu sprejme takoj Ivan Peternelj, Radovljica 29.
33765
Zastopnika
proti proviziji, tekstilne stroke, Slovenca, kateri je v celi Sloveniji dobro vpeljan in kateri obišče z lastnim avtom tudi male trgovce, išče tekstilna trgovina na veliko v Za-'grebu. Ponudbe s sliko in I prepisi spričeval naj se | pošljejo na Zagreb 1, poštni predal 306.
Generalnega
zastopnika
za mesta Ljubljana, Maribor in Celje sprejmemo takoj. Prednost imajo osebe, ki imajo ali so imele organizacijo s potniki. Obširne ponudbe poslati na Puljjicitas, Zagreb, pod 24129«.	83948
Tvrdke
odnosno osebe, katere izdelujejo medene spojke (kuplung), prosim, da spo-TOče naslov pod »Kratko je življenje«.	34005
Dobra šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34078
Učenko
lastnim I za šivanje gornjih	delov
središču sprejmem. Naslov v	oglas.
Po- | oddelku »Jutra«.	3426Ž
Trgov, vajenca
pomočnika
I mladega in prvovrstnega, s
značajnega in zmožnega plačo po dogovora sprejme sprejme trgovina mešane- za september Ivan Schwei-ga blaga. Ponudbe na po- ffer, brivec v Črnomlju, družnico »Jutra« Trbovlje	34245
pod »Zanesljiv«. 34092 |
Učenec
Sprejmem hišnika
brez otrok. Vpokojenec ima
Dve pomočnici
za francoska dela, dobro izurjeni, sprejme modni atelje F. Jager, Kolodvorska ul. 28, dvorišče I. nadstr.	34126
Mizar, pomočnika in vajenca
sprejmem. Mizarstvo Sava, Kolodvorska 18. 34175
'lačilna natakarica
brez »bubi« glavice, stara 30—40 let. zmožna slovenskega in nemškega jezika, marljiva in ubogljiva, s kavcijo in dolgoletnimi spričevali, dobi službo v nekem hotelu v Celju. Ponudbe na podružnico Jutra Celju pod šifro »Hotel«.
33929
Praktikanta
(učenca) sprejme takoj Julio Meinl d. d., Celje.
33927
Samost. gospodinjo
pošteno, veščo v«eh domačih del in kuhe, staro nad 30 let, ki bi vzgajala dva fantka, sprejmem takoj. — V poštev pride samska ali vdova brez otrok. Vprašati v trafiki na Sv. Petra cesti, Ljubljana.	34453
za klobučarsko obrt se prednost. Ponudbe na ogl. sprejme s takojšnjim na- oddelek »Jutra« " "" stopom. Učna doba 3 leta, »Vpokojenec 34«. hrana in stanovanje v hi-Adamlje Franc, klobu-
pod šifro 34249
čar, Trbovlje.
34091
Prodajalko
ki bi obenem pomagala tudi v gostilni, sprejmem. Prednost imajo mlade poštene prodajalke, verzira-ne v prodaji peciva. Ponudbe na Vovk Stane, Novo mesto.	34090
Vajenca
z vso oskrbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten vajenec«.	338S3
Mizar, pomočnika
ki lahko dobi obrtno dovoljenje, ali isto že ima, sprejmem takoj v stalno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33882
Učenke
pridne in poštene sprejme takoj Ana Zakostelny, strojno pletenje, Ljubljana, šmartinska cesta 8.
34190
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Stjepan Kralj, Dunajska 58. 34197
Mladeniča
prostega vojaščine, krepkega m treznega sprejmem kot lovca, ki bi moral opravljati tudi vrtnarska in razna domača dela. — Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Dr. RoS, Laško.	34026
Vajenko
za damsko krojaštvo sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34277
Kroj. pomočnika
za velike kose sprejme takoj Franc Novak, Zgornja šiška 17.	34279
Trg. vajenca
v špecerijsko trg. sprejme Viktor šober, Ljubljana — Siv. Jakoba trg 4. 34228
Več tesarjev
sprejmem v Jeranovi nliei št. 19.	34300
Čevljarja
veščega dela šiva nih in zbitih šolnov, sprejme trgovina I. Hirsch, Zagreb, Pejačevičev trg 17. 34288
Trg. vajenca
solidnih in poštenih staršev v Ljubljani, zdravega, s predpisano šolsko izobrazbo in ki ima veselje do trzovine. snreimemo takoj. Ponudbe nai vložijo starši do. 31 avgusta t. 1. na naslov: Nabavljalna zadruga dri. nameščencev v Ljubljani. Vodnikov trg 5.
34296
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivanka Mi-klavčlč. St. Vid nad Ljubljano 20.	34241
Zastopnike
manufakturne stroke Bče-mo za Ptuj. Ponudbe pod šifro »Kredit« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
34048
Zastopnike (ce)
za vsa večja mesta sprejme Narodna štedionica i zatožni zavod d. d., filijala: Beograd, Kralja Milana ulica 13-1. Siguren najmanjši mesečni zaslužek 4500 Din. Zaželjen kapital 1200 Din.	33168
Iščemo prodajalce
po dežel) za posnemalnike. brzoparilnike. oletilne stro-le. kolesa itd. (tudi za do-stranski zaslužek). »Tetina« družba. Ljubljana. Mestni trg 25-1:	118
Zastopnike
za 31 predmetov sprejme Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36.	34212
Zastopnike
za prodajo šivalnih strojev sprejmem. Velik zaslužek zasiguran. »Tehnik«. Josip Bariiai. Ljubljana. Miklošičeva cesta 20.	34226
Klavir poučuje
gospod po uspešni metodi. Pojasnila daje g. Seliškar, Rutarjeva 2.	34003
Za nemško
francosko ali angleško trgovsko korespondenco išče uradnica zaposlenja za par ur aa teden. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Korespondenca«. 33537
Trgov, pomočnik
in izpitni šofer išče službo. rrezen. marljiv in pošten. Nastop takoj. Na 6lov pove oglasni oddel^K »Jutra«.	33917
Šofer
trezen in zanesljiv, išče službo. PTime tudi za vsako drugo delo. Naslov upravi »Jutra« podružnica Maribor.	34061
Samostojna gospa
35 letna, verzirana v gospodinjstvu. trgovini in kmetijstvu, išče mesto £ot gospodinja k boljšemu ».i-spodu. Gre tudi na deželo. Ponudbe na podraži1 co »Jutra« v Mariboru pod »Gospodinja«.	34054
Prodajalka
oblastv. kooceslloalrans I prvovrstna, mešane stroke želi nameščenje. — Event. gre tudi kot natakarica v boljšo gostilno. Dopise na podr. »Jutra« Maribor pod »Takoj«.	34055
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunalska cesta Itev. 30 (Jogoavto) telefon 2236 Pouk In oraktične vožnle 251
ICnii^e
Šolske knjige
že rabljene, za	prve štiri
razrede realne	gimnazije
kupim. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutrac	pod šifro
»Gimnazija«.	34011
Sedlar-jermenar
dobro izvežban strojni jermenar in tapetnik, starejši, išče mesta. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 33732

Knjigovodja bilancist, šef pisarne
z večletno prakso, zmožen vseb pisarniških poslov — želi s 1. oktobrom premeniti službo — najraje v sedanji stroki (večja tekstilna industrija). Ponudbe se prosijo pod šifro »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra«.	33975
Trgovski pomočnik
izvežban v vseb panogab trgovine mešanega blaga, želi premeniti sedanje mesto. Cenj. ponudbe Da podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mešana stroka«
Privatni uradnik
maturo na realki, po šten in zanesljiv, < večletno pisarniško prakso, posebno vešč v lesni trgovini, prosi kakršnokoli na meščenje. Poleg slovenšči ne obvlada tadi nemški in italijanski jezik. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod šifro »Prošnja«.	33864
Žagar
oženjen, brez otrok, prvovrsten delavec, išče službo 1. septembrom na vene cijanki. Franc Jerše, Žagar, Račje pri Maribora.
33933
Dekle
staro SO let. Celi službo v kuhinji, aii pa tri se šla učit kuhanja I. Matej, Slov. Javornik štev. 25.
33941
Prodajalka
mešane stroke, dobra raču-narica, pridna in poštena, želi kjerkoli službo. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Petletna praksa«.	33972
Pisarniška moc
absolventka dvorazr. trg. šole, s šestletno prakso v odvetniški in notarski pi sami, išče primerno slažbo Ponndbe oa oglas, odde lek »Jutra« pod značko Vestna Id marljiva«.
83623
Kdo išče delo
za celo zimo?
Rabimo za prodaio nepogrešljivih predmetov, dobre. inteligentne in okretne potnike. 100 ponudb in 100 prodaj, dobra stvar za Vas. Pisati ali osebno na Sanira, Miklošičeva cesta št. 14.	34236
Šivilja
z dolgoletno prakso sprejema delo na dom — ženske kostume in plašče od 80 Din naprej, navadne obleke od 30 Din naprej. Za solidno delo jamčim in se priporočam. Rožna dolina, cesta VI/4.	34295
Angleško
konverzacljo
želi gospa. Dopise na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Konverzacija Ic. ----
83924
Klavir in nemščino
p o n 6 n j e gospodična po lahki io uspešni metodi. Ura 15 Din. Klavir ta va jo ns razpolago. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra« 83627
Gospodična
matnrantka gimnazije, vešča francoščine, anglešči ne, italijanščine, «Toveo ščine. srbohrvaščine Id de loma nemščine, želi slnžbo kaki pisarni v Ljubljaoi Gre tudi u nekaj časa brezplačno. — Ponndbe Da oglas, oddelek »Jutrac pod »Inteligentna v in marljiva«
Brivski pomočnik
išče nameščenja v boljšem lokalu. Verziran je tudi v ženskem poslu. Nastopi po dogovoru. Franjo Sili, Dobrna pri Celju.
33145
Absolvent mizarske delovodske šole
išče primerno nameščenje najraje kot risar. — Ponudbe pod »Marljiv 3« na oglasni oddelek »Jutra«.
34130
Brivski pomočnik
mlad, dober bubi štucer, išče nameščenje za takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	34131
Trgovski pomočnik
začetnik, želi premeniti mesto v trgovino mešan, bla-
Sa. Naslov pove ogl. od-elek »Jutra«.	33885
Prodajalka
izučena trgovine mešanega blaga, poštena in zanesljiva, išče mesta bodisi kjer koli. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe je poslati ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.
34116
Gospodinia
starejša gospa, pridna tn poštena, z večletnimi spričevali, sprejme slnžbo pri samostojnem gospoda ali vdovcu, čeprav z 1—2 otrokoma. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Samostojna 20«.
34188
Ekonom
neoženien verziran v vseh Danoeah kmetijstva, išče službe oskrbnika ali gospodar. pristava na večjem oosestvu. DoDise na oglas oddelek »Jutra«. Dod »Pristav«.	34266
Lesni strokovnjak
išče službo lesnega, mani-pulanta, skladiščnika ali gozdnega paznika. Položi 40—50.000 Din kavcije. — Službo nastopi lahko takoj — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 34318
Strojnik
izučen strojni ključavničar, s štirinajstletno prakso pri parnih strojih, vešč elektr. vodnih in parnih inštalacij, samostojen strugar, išče službo. K. Tavčar, Ruše.
33780
Prodajalka-šivilja
izučena mešane stroke — vešča šivanja, išče kjerkoli meBta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
Trgov, pomočnik
izurjen v trgovini z mešanim blagom in steklom — želi premeniti svoje mesto. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skromen«.	33144
Gospodična
dobra kuharica, samostoj na gospodinja, išče boljše mesto nri samostojnem go -oiodu. ali manjši družini Govori slov., nemško in madjarsko. Gre tudi Da deželi. Ponudbe oa oglas, ■vldelek .Jutra« pod šifro »Samostojna«.	34274
Poklicni šofer
z daljšo prakso, star 25 let. izučeD mehanik ter s potnim listom, želi nastopiti kjerkoli in h kakr-šnemukoli vozu v službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potni list«.	34229
Samostojna
kuharica
išče službo pri gospodu ali financarjih. Cenj. ponudbe pod »Kuharica 10« na ogl. oddelek »Jutra«. 34242
Starejša vdova
izurjena v kuhanju in šivanju. išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ekonomična«.	34312
Hišni posestniki in veleposestnik?!
Ce rabite pridnega hišnega rokodelca, mladega, samskega, izučenega zidarja in mizarja, izredno talentiranega samouka v ključavni čarstvu, mehaniki čevljarstvu, urarstvu, absolv. trgovske šole s 45.000 Din savcije, z vsem orodjem pošljite ponudbe na po družnico »Jutra« v Mariboru pod »Kjerkoli za hrano in stanovanje«.	34323
Šofer
trezen in zanesljiv, išiie kjerkoli službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jntra« v Mariboru pod šifro »Dober vozač«. 34325
Gaterlst - Žagar in brusač
strokovnjak v vseh v to stroko spadajočih	delih, išče nameščenja za	tako) Ponudbe na oglasni	oddelek »Jutra«. pod	šifro Gaterist«.	34271
Hiša
najlepšem kraju Rožne doline, davka prosta, suho solnčno stanovanje, prijavno tudi za trgovino. .,epa bodočnost. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 34141
Kroj. poslovodja
zmožen, z najnovejšim modernim krojem, išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sezija 3.031«.	34041
Mlad pek
zmožen vsakega dela, išče za takoj službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34187
Plačilna natakarica
prvovrstna, z večletnimi spričevali, solidna in poštena, želi premeniti svoje dosedanje mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »M. P.«
34171
Volni invalid
po poklicu nrar, se tem potom obrača do kakšne velikodušne osebe, da M mu preskrbela primemo za poslenje pri ararjo (izučenl kot paznik vratar, skla diščnik, bišnik ttd. Naslov pri podružnici »Jutrac oa Jesenicah.	33582
Primorec
22 let star, korespondent v ital. in slov. jeziku, išče kakršnokoli službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34305
Mesto delovodje
ali prikrojevalca, modelirja lastne kompozicije, iščem v kakem večjem ali manjšem obratu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lastna kompozicija«.
Krojaški pomočnik
za velike kose, s prikroje-valnim tečajem, želi mesta v Ljubljani. Delo sprejme tudi na dom. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto«.	34179
Trgovski pomočnik
železninar, vešč slov. in nemškega jezika, želi me sto premeniti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod
»vesten«.	342M
Železna blagajna
radi preselitve ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34204
Posteljno pregrinjalo
krasno,	s filž ustavki in
čipkami	po ugodni ceni prodam. Naslov v oglas,
oddelku	»Jutra«. 34223
3 velike izložbe
s šipami poceni proda trgovina Pevalek, Židovska ulica.	33824
Stiskalnico in mlin
za jabolka, v najboljšem stanju ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34153
Dobro idočo obrt
z navodili vred takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča«.	34268
Otroški voziček
temnomoder in beloemajli rano košarico s stojalom prodam za 300 Din v Sp Šiški, Aleševčeva ulica 22 34258
Stavbeniki
arhitekti!
Amerikanski beli cement, prima cevi za stranišča — češko blago, se dobi pri tvornici cementnih izdelkov I. Cihlar, Ljubljana.
34267
Rišo
in gramofonsko mizo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 34327
Baraka
z opeko krita naprodaj v Prulah za šolo.	34311
10 oken
dobro ohranjenih, dimenzija 80/150, radi prezidave hiše prodam. — Vprašati v Rožni dolini xV/2. 3429S
Blagajno Wertheim
in prav dobro ohranjeno
kočijo
prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutrac. 33974
Radi selitve prodam
kredenco, železno posteljo z madracem in 1 mizo. — Drnovšek, Zaloška 3, Moste.	34106
Vinskih sodov
večjo množino rabljenih, dobro ohranjenih. hrastovih. transportnih. od 400 do 900 litrov vsebine zelo ugodno prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac ood šifro »Vinski transportni sodi«.	33904
Lepa kočija
uporabna za eno ali dvojno vprego, v najboljšem stanju, i gumijastimi kolesi in še posebej z navadnimi kolesi selo ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac 33905
Kinoprojektor
snemalni aparat s pritiklinami »Pathe Baby< m gramofon prodam. Maslov v oglasnem oddelku »Jutrac 33S92
Menzo
v centru Zagreba, dobro vpeljano in lepo urejeno, s stanovanjem pod ugodnimi pogoji, radi odpotovanja iz Zagreba takoj prodam. Ponudbe na ogt. oddelek »Jutra cpod šifro »Sigurna eksisteneac.
33686
Pozor če vljarji-začetnikl!
Zaradi smrti lastnika se proda kompletno čevljarsko orodje z različnimi potrebščinami dne 1. 9. v Kranju pri gospodu Hinko Cigliču. Informacije pri njem ali pri Anton Koše-nina, Šmartno ob Paki.
341«
Trgovske stelaže
dobro ohranjene, naprodaj. Poizve se v Cernetovi ulici 26.	34127
Sadni mlin
prešo, pripravno za žganjekuho, in nekaj sodov po ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34108
Čista volna
za madrace
(kg 30—31 Din). Kdor jo rabi, naj piše na naslov: Anton Sušnik, Gotnavas p. Novo mesto. 34089
Štedilnik
za vzidati prodam. Restavracija »Soča«. 341S3
Posteljo
oddam moškemu ali ženski v Rožni dolini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rožna«.
»4176
Partijo raznega galanterijskega blaga
prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zapuščina«.	"""" *
33934
2 lepa lestenca
in tridelna konferenčna miza naprodaj na Dunajski cesti 25, vhod Dvorak o va št. 3.	33961
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, z dvema žimnicama prodam v Janševi ulici 9, Ljubljana VII 34177
Železen štedilnik
rabljen, radi selitve po zelo ugodni ceni naprodaj.
Poizve se v trafiki v Rožni dolini, cesta II.
&4180
Gostilniški inventar
stoli in mize naprodaj na Dunajski cesti štev. 71 — nasproti artiljerijske vojašnice.	34158
Pletene mize, stole
nove (5 miz in 12 stolov) ter 3 vrtne solnčnike po ugodni ceni proda slaščičarna Novotny, Gosposvetska cesta 2	34167
Litoželezni stebri
(kandelabri) 4 kom. poceni naprodaj v Ljubljani, Dunajska cesta 71. Vprašati v trafiki istotam.	34163
Panje
24 obljudenih kunčev zelo ugodno proda B. Miki, Ve-lika Nedelja pri Ormožu.
34047
Čiščenje kovin
nepotrebno
če tmpre^nirate medenino, železo, nikel, baker itd. 1 »Pantarolc preparatom zoper rjo. Kovine enkrat im-pregnirane ne oksidirajo In ohranijo sijaj na leta brez čiščenja. — Samoprodaja tn zaloga za Jugoslavijo: Drs-go Znidarič. Celje. Sprejmem tudi krajevne zastopnike.	32527
Gumbe
za konfekcijo in pletenino, globoko pod lastno ceno razprodaja tvrdka H. Ken-da v Ljubljani.
Malinovec
t najfinejšim sla/ikor)em vkuhan. br«« vsake komiič-oe primesi, garantiramo naraven, ee dobo v lekarni Dr. G. Ptccoli. Ljnbljana
1 kg 20 Din
Pil vetjem odjema ceneje. Raspošfflj« se po po&ti ia - ' " * i«
UDOBNI ŠTIR1SEDEŽN1 AVTO,
- v nekaj in bogata
kakor si ga Vi želite — je no\l 20 HP HANOMAG
Udobni, široki sedeži, za 4 odrasle, lepa, elegantna oblika, nizka, močna šasija s centralnim mazanjem, neverjetna akceleracija sekundah doseže 75 km in več — zmožnost za hribe — 20 HP Vam premaga s 4 osebami vspone do 27% in več. — Jako elegantni oprema — v ceni vključena. Poraba bencina 7— 8 litrov na 100 km.
To so svojstva novega kvalitetnega 20 HP HANOMAGA, ki je eden najboljših precizijskih avtomobilov Nemčije.
Ha «y	m m f * 2 sedežni Cabriolet	|
J^	^F 1TM im VI" 4 sedežna cabriolet limuzina franko Ljubljana Din 48.500.
4 sedežna limuzina	j
Pred nakupom novega štirisedežnega avtomobila napravite v lastnem interesu poskušno vožnjo z novim HANOMAGOM.	11559
Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11.
Med
cvetlični in hojev (za bolne na pljučih zajamčeno pristen;. prodaja in razpošilja po pošti: Blagovni oddelek Čebelarskega dru štva za Slovenijo, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4.
33185
Prem jg in drva
prodaja Jezeršek Vodmat 200
Opalograph
razmnoževalni aparat 23.5 X 36 cm ugodno proda A. 5, E- Skaberne, Ljubljana, Mestni trg štev. 10.
3101
Staro srebro
porcelan, steklenino, oljnate slike kupim. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek -Jutra: v Ljubljani pod šifro »Privatna zoir-ka<.	34044
Vsakovrstno zlato
.......f- 00 aalvfšliTi cenah
Cerne — juvelir
i niPlUna WolIov3 al 3.
33
Vhodna vrata
z ali brez rolo. okna približno 120 — 140 navadna vrata kupi Jagodic. Ljubliana. Pokopališka ce sta 29.	342S0
Puhasto perje
li M SS Din razpošiljam t>o oovzetln naimant 5 ka ootem iisto belo eosle kr i>o 130 Din lo čisti t>ub k? DO 250 Din L Brozovid Zazreb (lica kemična čistilnica neria	262
Premog in drva
■prodaja tudi na o b r o k t-Vtnko Podobnik. Tržaška cefta St 16. telefon 3313 146
Barve, firr.ež, lake
Hi dr. priznano najboljše in najcenejše dobite le pr:
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta it. 12
(poleg restavracije •vete).
»Sovi
36
Motociklist«
rrodam 2 tovarniškonovi motorni kolesi 250 m', po tovarniški ceni. Riko Mar. šič. Rraslovče.	33S60
Spalnice
lepe 3000 Din, kuhinje 1200 Din, prodaja Vidmar, Zg. šiška.	34102
Pohištvo
Spalnice pleskane 2900, omare 530. postelje 260, kuh. kredence 580 Din. — Sprejmem vsakovrstna naročila. Popravila po najcenejših cenah. Mizarstvo Sava, Kolodvorska 18.
34174
Staro pohištvo
omare, mizo, stole, sobno kredenco in drugo, radi selitve poceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34217
200.000 Din
posodim ali pristopim k dobičkanosneniu podjetju, s sigurno garancijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo..
33810
50.000 Din vložim
kot družabnik ali za kako primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj«. 34136
Rentabilno
Išče se kapitalist z 400.000 Din za brezkonkureučno rentabilno podjetje. 50% letni netto dobiček. Ponudbe pod »Sigurno 2« ta oglasni oddelek »Jutra«.
34006
Pohištvo
kredenco, posteljo in porcelan radi selitve naprodaj v Ključavničarski ul. 2-11.
34285
Več abonentov
sprejmem na dobro doma-..	, ,	<o hrano. Poizve se v tnle-
.»lotorno kolo j karni na Rimski cesti 13. prikolico — tipa Rudge , Istotam se proda posnemal-
Whit\vorth. Ks 4.09, v zelo dobrem stanju prodamo Ogledati v Kolinski tovarni, Ljubljana. - 33294
l sodna prilika!
Odprt. t 5-sedežen avto, v dobrem ?'inju, trpežen in h.'■ -. :am. ponudbe na cjiis. od i-Iek »Jutra« pod »£.>ort avl ■ .	33679
Lnohipoltonska
šasija
zr.irne gume, z električno razsvetljavo, 35 Daimier motor in nadomestni deli naprodaj za vsako cen •. i.iserl, Studenci pri Mariboru.	34062
Motorno kolo
s prikolico, znamke Ariel, .Viii ccm, model 1028 — v brezhibnem stanju, popolno, ma nov motor, 7 električni lučjo, rog, dobre pnevmatike. prodam. Pojasnila laje Dolenc & Tonnies — Dvorakova ul. 3. 34071
nik za mleko.
34346
Hrastove hlode in frize
kupujem. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna oar-ketov jn parne žage. Ljubliana. Metelkova ulica 4.
25549
Bukova drva
mehka in suha za podku-riti po 5 Din kolobar nudi »Arbor«, Dunajska c. 50.
33094
Avto
mali »Fiaf-Torino« taprt, v prav dobrem stanju naprodaj v Celju, Levstikoma ulica št. 2.	33757
Družabnika(co)
z nekaj kapitala iščem za dobro idočo restavracijo v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Restavracija v Ljubljani«.	34074
Pristopiti želim
k dobičkanosnemu podjetju s 50.000 Din kapitala — oziroma ustanoviti lastno podjetje. — Poslopja moč imam poleg kolodvora. — Ponudbe resnega družabnika prosim pod »Sigurni dohodki« na oglasni oddelek »Jutra«.	33935
Mlada dama
inteligentna, lepe zunanjosti, išče boljšega gospoda — gentlemana, ki bi ji posodil večjo vsoto denarja. Vrnitev sigurna v dogovorjenem roku. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod »Pariz 5«.
34032
Družabnika fco)
z 20.1X0 Din sprejme podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .-Ugodno«.	34286
Strojne tovarne in livarne «*. «*
Hjuhljana
Najnovejši izum
Telefon
28 -29 28—30
centrala Duna.ska < es<a 35
patent A. TUSCHILL
Mala poraba sile. Montaža enostavna. Dolgoletna trajnost.
Lokal
primeren za brivnico, ob lavni cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	34,154
Trgovski lokal
s skladiščem
na frekventni točki v Ljubljani oddani početkom septembra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34283
Poslovne prostore
manjše in večje, sredi mesta oddani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33785
Skladišče
iščem v bližini Miklošičeve ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skladišče«.	33921
Poslovni lokal
v Gledališki ulici odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
A-a
Trgovski lokal
popolnoma opremljen. s prostranimi skladišči za trgovino z mešanim blagom ali manufakturo. na zelo prometnem industrijskem kraju, oddam takoj za daljšo dobo v najem. Stanovanje takoi na raz.pola-sro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro: »V najem«.	342S7
Vinsko veletrgovino
dobro vpeljano, z vsem inventarjem, posodo, sta-uovanjem, pisarno itd. pod najugodnejšimi pogoji od. dara v najem ali event. tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vinska in špirituoz-na veletrgovina«. 33908
Avtotaksi
oddam v prometnem kraju Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Z železniško postajo«.	31129
Trgovsko hišo
■t dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, na prometni točki, v industrijskem kraju na Gorenjskem z lepim vrtom poleg hiše prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33858
Hišo - vilo
novo, na periferiji Ljub Ijine Kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miro«.
33807
Branjarijo
takoj oddam na prometnem kraju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33937
Jabolka
krasno' obrana, v zabojih •Vi kg. od najranejc do najpozneje vrste, po dnevnih cenah. Količina do 5000 kg. Vlastelinstvo »Kraljev vrelec«. Kostriv-nica, pošta Podplat. 34120
»Praga« avto
pokrit, novo renoviran, s 3 norimi plašči, za vožnjo prodam. Slika na razpolago. Naslov pove oglasni oddeick »Jutra«. 334S2
Motorna kolesa
različnih znamk in veli kosti, po zelo ugodnih cenah ima stalno v zalogi generalno zastopstvo »Ja mes« v Ljubljani. Vegova ulica 8.	33523
Motorno kolo
D. K. V., 6 Ks. malo vo-
ženo poceni proda Sebenik v Sp. Šiški, Knezova ul.
342:38
' Tovorni avto
Ikonski Fiat ugodno pro-da Tekavec, Mengeš. 34233
Avto
dvosedežen, zaprt, dobro ohranjen, kupim. Prednost Ford. Ponudbe pod značko Drofotva« na oglasni od dclek »Jutrac.	34-303
Tovorni avto
lahek, do 1000 ks. znamke Studebaker. v najboljšem stanju, orodam. Poizvedbe nr: lože Gu-stinčič. Selo-Moste. Predovičeva C. 12.
.34225
Avto
limuzino. v najboljšem brezhibnem stanju prodam. Na .cled v garaži Grand Hote a Un:on. Liubljana.
342S1
Ford Tudor
limuzina, nove tipe, v zelo dobrem stanju ugodno proda K. Camernik. Ljubljana — Dunajska cesta. 34-353
Moško kolo
dobr" ohranjeno poreni na prodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	34337
Suhe hruške in namočene češplje
za zg:injekuho kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hruške« 34024
Daljnogled
dober »Zeiss« kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33477
Bukovih pragov
večje množine iščem za francoske železnice. -- Ponudbe s ceno 'ranko meja na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Pragi«. S3945
Jezice
smrekove skorje in čreslo. volno, arovco. mezdro, embalaže. med. baker in svinec. kupuje Dion. društvo za promet sirovimi, Zagreb. Senoina ul. 4.
34123
Tiskarske črke
vsakovrstne, rabljene, kupim. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča v prijateljstvu«.	34004
Brusnice kupujem
Pelikatesa Kovačič. Miklošičeva cesta, Ljubljana.
34068
Brzojavne droge
(borove) kupuje stalno r najmanjši količini po 1000 kosov Roghella, Fiunie.
33683
Čebelarji!
Kupimo vsako množino prvovrstnega cvetličnega medu. Pošljite vzorce z najnižjo ceno oa naslov; Julij Zupan, Ljubljana. Sv. Petra 35.	33180
Akvarij
palmo in večje stojalo za rože kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Arjuarij«.	34243
Brivnico
dobro uvedeno in na prometnem kraju radi odhoda proda Josip Kušee. Zagreb Maksimirska cesta št. S7.
Hišo v najem
vzamem na prometnem kraju med Radovljico in Kranjsko goro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko 6«. 33600
Delikates. trgovina
z vinotočem in trafiko v Zagrebu na zelo prometni točki, dobroidoča, zaradi smrti ugodno naprodaj. — Cena 40.000 Din. Dopise na F. Koštomaj, Zagreb, Ilica 53.	34137
Tvornico
lopat in motik
i dobro urejeno, in še druge 33957 ' prostore v Krapini pri Rogaški Slatini in blizu Za-peba oddam takoj v na-j-m. Pojasnila daje I. Krsnik, Zagreli, Hacova ul. 26/1.	33915
Boljšo gostilno
v Ljubljani ali Mariboru išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-.- pod šifro »Prometen kraj«. 339S3
Mizarsko delavnico
dobro vpeljano, 8 stroji na električni pogon, radi smrti mojstra oddam v najem s poleg stoječim stanovanjem Pojasnila daje Neža Urba-nija, Domžale, Šolska ulica št. 3.	33946
Trgovina jestvin
in trafika
na prometni točki v Splitu radi odhoda takoj ua-prodaj. Dopise radi informacij na oglasni oddelek »•Jutra« pod »Dobra eksistenca«.	34115
Lokal
na blejski. Dobravi Brivski in frizerski
v novi Tiisi tik ob kolodvoru. primeren za trgo-	Salon vino ali pekarijo, se odda	prodam ali oddam v najem z.1 daljšo dobo pod po-	Naslov v oglasnem oddelku voljnimi pogoji s stanova-	»Jutra« 34161
njem, kuhinjo in dvema _
sobama. — Valant Ivan. i	~
34124	Trafiko
----------na prometni cesti v Ljub-
-r ci	-*i • lja-ni, radi bolezni takoj
Trafika m tocilnica	oddam v najem plačila
»ina, piva. žganja ter	zmožnemu reflektantu. Po-
prodaja jestvin naprodaj	nudbe na oglasni oddelek
zaradi odhoda za ceno Din	»Jutra «pod »Lokal 06'. 36.000 v Zagrebu. Sigurna 34308
eksistenca, na dobri točki, j _______
Ponudbe na Iv. Kokolj.
Ilita 56 (Forstner). 34iss	Veliko vinsko klet
z vsem inventarjem, blizu Ljubljane oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Mariboru v Stolni ulici »Jutra«.	34234
Čevljar, delavnico
prodam s celotnim inventarjem (2 stroja itd.) takoj za Din 6000.—. Vprašati oglasnem oddelku »Jutra«.	34646
Lokal za trgovino
ali obrt s skladiščem se odda v najem. Dunajska cesta 37. Informacije istotam I. nadstropje desno.
34099
Skladišče
Gostilno
iščem na račun — ali pa grem ta.koj ali pozneje za plačilno natakaric-o. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34-304
Trgovino in pekarijo
v, vsem inventarjem, skladišči in stanovanjem na zelo nrometnem kraiu. tik glavne ceste in železniške postaje oddam v najem.
Lepo posestvo
z veletrgovino
v neposredni bližini Ljubljane, obstoječe iz en<* □adstr. stanovanjske hiše (vile) z velikim gospodar skim poslopjem, skladišči, garažami itd. ter veliko kletjo, z dobro vpeljano vinsko iD špirituožno veletrgovino. iz proste roke naprodaj za 500.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Posestvo 1 veletrgovino«. 34902
Hišo
novanje. Din 110.000. —
kupim kjerkoli v Ljublja- | V,I o vo0"^""-.^™' ni. Gospodar si event. pri-;	^ "ta:
Arii Uht« «„„;„	Kolezua. 3 sob. 2 kuhinji
toplovodna nanrava. Din
Enonadstropno hišo
novozgrajeno, z gospodar, poslopjem, sredi Dol. Logatca ugodno prodam, -t Primerna za vsako obrt. Pojasnila daje Anton Požene), mizarstvo v Dol. Logatcu.	33910
Trinadstropna hiša
v sredini mesta naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33965
Lepo posestvo
v sredini trga, t zemljiščem in gozdovi naprodaj. Interesenti naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo posestvo 91«. ' 33891
Malo posestvo
Zg. šiška, naprodaj. Vselitev lahko takoj. Poizve se pri »Embal«, Celovška cesta 14.	34148
Posestvo
6 oralov v ravnini St. Ilj pri Velenju naprodaj. Cena 40.OOO Din. Več pove
Rudolf Bač, Marija Reka, pošta št. Pavel pri Preboldu.	34118
Enodružinska hiša
takoj naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 28.000 Din. Dve sobi, kuhinja, pritikline, vrt. Primerno za obrtnika, upokojenca ali rudarja, ker je v bližini rudnika. Avgust Fabjančič, Senovo pri Rajhenburgu. 34114
Stavbena parcela
krasna, cirka 1000 kvadr. metrov, oddaljena dve minute od postaje Vižmarje, na,prodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka cena 9«. 34109
Lepa zidana hiša
na Dravskem polju s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami ter velikim vrtom ob glavni cesti blizu cerkve in železniške postaje, pripravna za vsako obrt, primerna tudi z» upokojenca, takoj po primerni ceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra«' Maribor, pod »1168«.
34058
drži lahko svoje stanova nje. Prevzamem tudi pol dograjeno. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek >Jutra< pod »Dom 5«.
Ključavničarija in 20 oralov zemljišča
večinoma dobra barjanska zemlja, naprodaj. Primerno za vsakega obrtnika, kakor ključavničarja, mizarja ali zidarja, ki ima temu primerna sredstva za ugoden nakup. Pojasnil* daje Jakob E r j a v c — Studenec-Ig.	S3968
Gostilna
v najboljši Ingi, IT oralov zemlje naprodaj. Primerno za vsako trgovino in industrijo. — Pojasnila daje Josip Krivec, SI. Bistrica.
33578
Hiša
z velikim gospodarskim poslopjem, prizidano pralnico, dva vrta, njiva in sa-dono&nik, 1 minuto od postaje Poijčane, vee. v dobrem stanju naprodaj za 125.000 Din. — Ogledati: Markovska va6 Stev. 39.
3383»
Vinograd
v TVSki gori, v površini oa. 3 ha, z betonirano novo zidanico in rsera letošnjim pridelkom prodam. — Ponudbe pod »Plodovit« na podružnico »Jutra« v Novem mestu.	33861
Stanovanjska hiša
s g sobami in vsemi pritiklinami ter zraven ležečim sadnim in cvetličnim vrtom. V obsegu 3600 kv. m v Rogaški Slatini naprodaj Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	33865
Več stavbnih parcel
naprodaj v občini Jezica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34034
Posestvo
obsegajoče 3 orale, travnika, njiv, sadonosnika in gozda, naprodaj tik velike ceste, ne daleč od postaje. Pojasnila daje Alojzij Celcer, na Ranči 17, p. Pesnic* pri Maribora. 34059
Dve hiši
•nonadstropni (lokal tx trgovino »li obrt), z vrtom in gozdičem, t lepem gorenjskem kraju (»vtozveia) posamezno ali skopaj naprodaj. Cena vsaki 65.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod značko »Ugodno« na oglasni oddelek »Jutra«.	34007
Načrte io proračune
za zgradbe Izvršni« tehnični biro »Tehna«. Liub-llana. Mettai tre It. 25-1.
Zahtevate oeset lnženl;r)a-arhltekta	<91
275.000. — Takoj potrebno 150.000. VILO. novo. vrt 600 m*, Sp. Šiška. Podkletena 2 trisobni stanovanji z balkoni in kabineti, nar-ketirana. Din 280.000.—. Takoj potrebno 120.000. HIŠO. novo. Glince. šest cnosobnili stanovanj, mesečni donos 2000 Din. — 170.000 Din. Takoj potrebno 80.000. VEC PARCEL od 1000 — 2000 m1. Kolezija, od 25 Din naprei. HIŠO z gostilno in trgovino ali samo gostilno, okrai Domžale. Vrt. prostorni lokali. sigurna eksistenca. Din 140.000. Plačilo t>o dogovoru GOSTILNIŠKO nosestvo. 3 orale nri Bizeljskem. Din 100.000. Takoj ootrebno 60.000.
POSESTVO. 20 oralov z vodno močjo 8 KS nri Medvodah. Instalirana donosna obrt 7. vsemi potrebnimi stroji. vse transmisije. inventar Itd. Hiša ima 3 sobe. kuhinjo. shrambo, skladišče, delavnico, klet. gospodarska noslonia za 12 glav živine, takoj pri hiši 7 oralov njiv in travnikov, nekai oddaljeno 3 gozdove in travnik. Posestvo v ravnini. Din 250.000. Takoj potrebno le 50.000. Dnevni -zaslužek obrti najmanj 300 Din.	34232
Vinograd, posestvo
takoj prodam. Obstoji iz .3 oralov vinograda. 1 orala sadonosnika vse v najlepšem staniu z letošnjim pridelkom, katerega cenim na 70 hI vina. boljše vrste. Leno stanovanie s kletmi ter vsem inventarjem. Posestvo tik cerkve. 10 minut od avtobusne postaje. Pojasnila daie Ivan Hainšek. Pristava pri Me-stinjah	.34222
Dijaka ali dijakinjo v Celju
v bližini gimnazije sprej me doktorska rodbina vso oskrbo. Pomoč pri učenju, kakor tudi dobra kon verzacija v srbohrvaščini in nemščini. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« Celju pod značko »Dobra vzgoja«.	3431"
Učiteljica
»prej-me dve dijakinji v vso oskrbo v sredin: mesta Zračna, svetla soba. elek trika in klavir. Vpraša se Čevljarska ulica 2-III. nad trgovino Jos. Podkraišek.
34239
nva dijaka
iz boljše biše, z vso oskrbo sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33789
Dijaka
za katerega se želi nad zorstvo, sprejme v popolno oskrbo učitelj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutr* 33797
Dijakinjo
iz boljše hiše, ki obiskuje trgovsko ali srednjo šolo, sprejmem n* stanovanje z vso oskrbo. — Kopalnica, elektrika .in nemška kon-verzacija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33830
Dijaka ali gospoda
iprejmem o* stanovanje z zajtrkom o* Poljanski cesti St. 54-III.	33343
Ob Tivoliju
v eni najlepših vil sprej mem par ' gospodičen ali dijakinj it boljšib biš na stanovanje in hrano. Lepe zračne in razgledne eobe, kopelj ter vrt na rapolago Istotaui se odda gospodičnam par ličnib podstrešnih sobic z oskrbo, ali brez. Naslov v ogl*s. oddelku »Jutra«.	33911
Dijaka
srednješolca sprejmem na stanovanje, z dobro doma ?o hrano tn v vestno strogo nadzorstvo, v STedini mesta. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 33873
Dijaka
nižješolc* sprejmem r solnčno sobo. — Najboljša oskrba, pomoč pri učenju, vrt in klavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 33890
2 dijakinji ali dijaka
boljie obitelj! sprejmem n* stanovanja z oskrbo. Naslov pove ogta»ui oddelek »Jntr*<.	33644
v približni izmeri 25—30 m' , Naslov v oglasnem oddel iščem. Ponudbe na oglasni ku »Jutra«.	34270
oddelek »Jutra« pod šifro 1____
»Prostor za skladišče«.
34306
Lokal
V Krškem
dam takoj za o let v na-jem stanovanje, vinograd in njivo. Letošnja letina že
na najprometnejši cesti na	pripada najemniku. — Za
Jesenicah takoj oddam z*	prevzem potrebno 5000 Din.
pisarno, trgovino ali kaj	Dopise na oglasni oddelek
drugega. Naslov v oglsf.	»Jutra« v Ljubljani pel
oddelku »Jutra«. 34S54	»Ugodna prilika«. 34295
Stara gostilna
pri glavni cesti poleg mesta, avtoproga Maribor, na dobri točki, 2 vrt*. 1 velika njiva, zelo ugodno na prodaj radi belezni za Din 65.090. Polovico vsote se plača takoj, na ostalo se čaka. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 34098
Bukove gozdove
debele — vefje komplekse Kupujem. Tudi od onih. ki imajo državno koncesijo, a ne delajo, z vsemi dovoljenji. Pismene ponudbe na: Jedinak, Zagreb, Borongaj-ska 38.	33960
Bukovih gozdov
samo večle komplekse od katerih lea bi moral biti sposoben za izdelavo Dragov kupujem stalno, (sto-•ako kupujem bukove orale za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 dO aorll* 1931. Ponudbe na naslov: Aateo Patrlč Novo mesto.	m
družb* to. t.
realitetna pisarna
Tavčarjeva ul. 6 ' proda:
HIŠO — novo. vrt 500 m* Zg. Šiška Cela podkle-tena. 2 sen?rirana trisobna stanovanja, eno 1-sobno stanovanie, pralnica itd. 220 000 Din. — Takoj ootrebno 110.000.
HISO. novo eaonadstron-no, Glince. 500 m* vrta, .2 kompletni dvosobni stanovanji, balkofl. prazno podstrešje, posebej prizidane drvarnice in pralnica- Din 175.000.—. Takoj potrebno 90.000__
HISO-V1LO. Podrožnik. -1400 m' sveta. 2 dvo. so»bni stanovanji, elektrika. vodovod, posebna stavfca & pralnioo hi drvarnico — 265.0U0 Din. Takoj potrebno 60.000, ostalo i*> ugodni obrist-ni meri.
HIŠO. B*v9. Rožna dolina. vrt fSO nt*. Z <v«r safcai is 1 im^M sta.
Posestvo
blizu Grosuplja z gospodarskim nosloniem. travniki. njivami in gozdovi se odda v naiem. Posroii se poizvedo pri Francu Ja-vornikii. mesarju in posestniku na Grosupljem.
34269.
Vinograd, posestvo
obstoječe iz 3 oralov vinograda in 1 orala sadonosnika, vse v najlepšem stanju.-z letošnjim pridelkom, katerega cenim na 70 1(1 vina boljše vrste, z lepim stanovanjem, kletjo, vsem inventarjem, sodi itd., takoj prodam tik cerkve. 10 minut od avtopostaje. Pojasnila daje Ivan Hajnšek. Pristava pri Mestinjab.
34320
Leno posestvo
z gostilno in trgovino — brez konkurence, ter 18 6rali rodovitne zemlje, velik sadovnjak, poln sadja, ■|0 mrtiut od kolodvora vse t dobrem stanju poceni naprodaj. Pojasnila daje Černjavič. Sv. Ilj v Slovenskih goricah. Na pismena vprašanja se ne bo »tiralo.	34354
Trgovino orožja
r bocatin inventarjem, kjer
ie tudi mehanična delavnica 7 vsem inventarjem zaradi bolezni predam. Vnrašati na »Juge-.Mosse«. Zagreb. Jelačičev trg 5. ood broi »4558«. 34231
Vilo
popolnoma novo. enonadstropno s šestimi sobam; kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami. kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na kr?sm in solnčni legi blizu »leo-dišča« v Liubljani. oddam 7a eno leto s 1 septembrom t. 1. v najem. Poso-.ie in naslov pove g. dr Treo I.uce. odvetnik v Liubljani, Dunajska c. 29.
34230
2 gdčnf ali dijakinji
se sprejmeta na stanovanje s hrano in vso oskrbo. Cena mesečno 600 Din. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31146
Dijake
sprejmem v centru. Klavir. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34111
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34107
Mlajšega dijaka
iz boljee hiše sprejme v popolno oskrbo i p vestno
nadzorstvo v vili blizu
gimnazije v Celju učitelj. Naslov v podružnici »Jutra« Celje.	3404-3
Dijaka
sprejmem na dobro hrano in tračno stanovunie. Miklošičeva cssta 6-ri. leve stopnice levo.	34063
Dijakinje
v Mariboru. boljših biš, sprejme solidna dama v vili. Lepo zračno stanovanje, dobra izdatna hrana. Na željo tudi nemška kon-verzacija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34088
Dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje in brano v Mariboru. Oskrba dohra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34082
Dijake
sprejme boljša rodbina v čedno in svetlo sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34178
Dijaka
sprejme uradniška družina na stanovanje in hrano — poleg II. drž. real. gimnazije. Strogo nadzorstvo. — Vjirašati na Poljanski cesti št. 10-1.	3418-3
2 dijakinji
poceni sprejme boljša družina na obilno domačo hrano in stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
341)60
Dijaka v Mariboru
srednješolca sprejme na stanovanje in hrano učiteljska obitelj, v bližini srednjih šol. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru.	34060
Dva dijaka
(brata) iščeta čisto stanovanje z zajtrkom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dva dijaka« 34013
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano blizu obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra«.	34316
Manjše stanovanje
iščeta 2 osebi (mati in hčil Ponudbe na oglas, oddelek •»Jutra« pod šifro »Mir«.
34»
Obrtnik
išče v mestu za september stanovanje 2 sob in kuhinje, oziroma dveh sob. — Mirna in ves dan odsotna swa.nka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tričlanska družin*«. 34319
Stanovanje 2 sob
predsoba, soba za služkinjo kopalnica, kuhinja, shramba, balkon, pralnica, klet. s 1. novembrom na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Novein-be.-«-33.	34247
Stanovanje 6 sob
predsoba, soba za služkinjo. kuhinja. kopalnica, shramba, pralnica. 2 kleti, s 1. novembrom ugodno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šest sob«-32	3424$
Stanovanje
dveh sob. (v eno »e postavi štedilnik), predsoba, drvarnica, oddam majhni stalni, mirni družini brez otrok za november. Stanovanje je pritlično in separirano. Naslov v ogla.*, oddelku »Jutra«. 34140
Stanovanje
za 3 dijake višje gimn. Karlovska c. 15/11, desno.
3414"
Stanovanje
2 večjih sob in pritiklin išče za oktober ali november mirna stranka. Ponndbe s ceno pod »Točen plačnik brez otrok« na oglasni oddelek »Jutra-:.
34133
Novo mesto!
Za enajstletno dijakinjo iščem v Novem mestu popolno oskrbo pri boljši družini, po možnosti r. nemško konverzacijo. Ponudbe s pogoji do 30. t. m. pod »Elida« na oglasni oddelek »Jutra«.	3421)7
Dve dijakinji
mešč. šole ali nižje srednje šole sprejme v dobro oskrbo učiteljica v p. Pianino na razpolago. Stanovanje solnčno in zračno, cena 700 Din mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34265
Učiteljiščnika
začetnika iz boljše rodbine vzamem v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34255
Dijaka
dobrih staršev sprejmem v vso oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34278
Dijake
sr. tehn. šole sprejme v vso oskrbo učitelj v neposredni bližini šole. — Ponudbe na glas. oddelek »Jutra« po<l Učitelj 850«.	34240
Dijake oz. dijakinie
sprejmem v lepo opremljeno sobo. Langusova ulica
o/I.	34076
Dijakinjo aH dijaka
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo na Tržaški c. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	34307
Dijaka
nižjih razredov sprejmem
na stanovanje s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34309

Stanovanje
2 sob is kuhinje, v novi hiti oddam takoj tistemu, ki mi povrne 12.000 Din za
adaptacijo stanovanja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34273
Sobo in kuhinjo
oddam v Zg. Šiški št. 158 Kosovo Polje. Primorci tje pridejo v poštev. 341-32
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin oddam 1 ali 2 ženskima osebama za november. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34125
Suho stanovanje
3 sobe, kuhinja, 2 podstrešni sobici, parket, elektrika, vodovod, pralnica itd., takoj oddam za 1000 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32529
Zakonski par
brez otrok išče sobo s kuhinjo (stanovanje) s pogo-! jem blizu Vodnikovega tr-jga. Plača po dogovoru u 1 leto naprej. Ponudbe Trosim na oglasni oddelek e-Jutra« pod »Brez otrok-.
34029
2 sobno stanovanje
s pritiklinami oddam. — Langusova ul. 5/1. 34075
Stanovanje
solnčno. 2 sobe, kabinet, kuhinja in pritikline event. :( sobe, oddam. Sp. Šiška, Cemetova ul. 31. 34103
Stanovanje
dosmrtno, eventuelno z vso oskrbo da.m 15. 10. 1930 v novi hiši v lepem kraju pri železniški postaji ob Savi onemu samcu kateri bi bil zmožen plačati dogovorjeno vsoto nekoliko naprej. Naslov po-v-j oglasni oddelek »ju tra«.	34096
Stanovanje
2 sobi. kuhinja, predsoba, elektrika, vodovod, se odda minjši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34081
Stanovanje
3—4 sob. v mestu išče štiričlanska rodbina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -.i člani 33963

ZA PRIJETNA LAHKA DAMSKA IN MOŠKA OBLAČILA
#
Diiaka
srednje tehnične ?ole sprejmem v stanovanje z vso i oskrbo. Naslov pove oglas. ! oddelek »Jutra«. 34314
2 dijakinji
»preja«« m stanovanje ln
brfšo bi i tu sv. Jfkeb*. — ' |
NOV**
VELIKA IZBIRA SUKNA IN NA.TCENK/K
* JUTRCk St. "196
22
. Ne3eI3a, 24. VIIT. '19304
Stanovanje
•ventuelno tudi celo hišo a vrtom dam v najem upokojenca na deželi. — Mesečna najemnina Din 200. Poizve se v restavraciji »Soča«, Ljubljana.
•	31193
Stanovanje
2 sob in Kuhinje dobi tisti, ki plača 1 leto naprej. Oddam tudi skladi-Iče in garažo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eno leto«. 34198
Sobo s kuhinjo
Jšče za takoj ali pozneje zakonski par brez otrok blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34195
Stanovanje
2 f ob, kuhinje in pritiklin išče stranka brez otrok. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Sredina megla«.	31191
Stanovanje
komfortno, 5 sob io pritiklin, s plinom in elektriko, novourejeno, na prometnem centru, primerno za zdrav-Bika, oddam z novembrom. Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »3300«.
34181
Stanovanje
komfortno in čisto, s 3 sobami in pritiklinami, za november išče v centru me-sta mirna družina 3 oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1500 in točno plačilo«.	341&2
Stanovanje
I ali 2 malih sob in kuhinje išče mirna stranka za takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Histo 42"	34159
Sobo in kuhinjo
lepo	opremljeno, ali samo
sobo	takoj oddam. Poizve »e v trafiki v Kolodvorski
ulici	8. 34170
Solnčno stanovanje
komfortno, 3 sod in pritiklin, v II. nadstr., nepo »redno poleg sodišča — ugodDa tega za pisarilo, posebno odvetnika, prosto takoj, ozir. s L septem brom. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim prostore«. 33742
Mlekarno, delika-teso la kavotoč
obstoječe že i leti, moderno urejeno, g sobo in kuhinjo za stanovanje, v prometni ulici radi bolezni prodam s pohištvom. Ponudbe na naslov: Mlekarstvo. Zagreb, Vinogradska cesta 1-b.	33774
Mirna stranka
(2 osebi) išče stanovanje »obe in kuhinje za takoj ali november, tventuelno »obo s štedilnik >m K.d >t retlektira na snažno in res mirno stranko, naj javi naslov tn ceno stanarine na oglasni odd°iek Jutra pod šifro »Stalna stranka« 33990
Dobro opremljeno sobo in kuhinjo
evfcot. tudi samo sobo z dvema posteljama iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 33«.	34015
Stanovanie
3—4 fob. samo v parterju, za februar 1931 išče stranka brez otrok. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Stan 1931«.
34218
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, na Kette-Mur-novi cesti št. 31 (nasproti Kolinske tovarne) oddamo. — Več se poizve v pisarni G. Tonnies, Dunajska cesta št. 25 — dvorišče.
34214
Stanovanje
3 parketiranih sob in pritiklin oddam takoj. Ogledati med -10. in 12. nro. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 842S3
Stanovanje
4—5 sob, z vsemi pritiklinami, v sredini mesta, na prometni točki išče s 1. novembrom mirna stranka brez otrok. — Na željo se plača pol leta naprej. — Cenjene ponudbe z navedbo najemnine na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Komfortno stanovanje«.
34257

Šivilja
išče za oktober prazno so-bii-o najraje v pritličju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 3« 34135
Prazno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam v centru mesta solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34276
2 opremljeni sobi
oddam na Miklošičevi cesti št. 22-111. vrata 35. S4310
Prazno sobo
s centralno kurjavo oddam na Miklošičevi cesti. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34297
Lepo sobo
blizu obrtne šole ln univerze oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34283
Prazno sobo
strozo senarirano. z vhodom s stopnišča, išče starejši gospod. Ponudbe pod značko »Merkur« na ogl. odd. »Jutra«.	34272
Krasno prazno sobo
poleg frančiškanskega mo sta oddam za pisarno ali drugo poslovanje. Naslov v inseratnem oddelku »Ju tra«.	34259
V Laškem
5 minut od Toplic, oddam dve lepi zračni sobi. Pen-sion 35 Din dnevno. — M Verhovc. Debro 15, Laško.
34301
Učiteljica
sprejme dijakinjo v dobro oskrbo. Klavir na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro«.	34208
Opremljeno sobo
z 2—3 posteljami oddam za čas velesejma 1.—15. septembra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34113
Opremljeno sobo
lepo, s	posebnim vbodom
oddam s	1. septembrom. —
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	34110
Katera dobrosrčna rodbina
Celju bi sprejela 17 letnega vajenca brez očeta na hrano in stanovanje za 200 Din mesečno. Naslov
podružnici »Jutra« Celju.	34040
Opremljeno sobo
elektriko v centru poceni oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34072
Opremljeno sobo
8 posebnim vhodom se odda s 1. sept. Tavčarjeva 13/11 levo.	34079
Lepo sobo
električno razsvetljavo posebnim vhodom oddam dvema boljšima gospodoma ali zakonskemu paru. Tržaška cesta 28/11.
34073
Sobo
lepo, zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom blizu obrtne šole oddam dvema dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34104
Sostanovalca
prejmem. Naslov v oglasnem odelku »Jutra«. 34083
Dva gospoda ali zakonski par
sprejmem na izborno hrano in stanovanje v separirano zračno sobo. Naslov oglasnem oddelku Jntra 33971
Inženjer
išče lepo sobo s 1. septembrom, eventuelno z vso oskrbo, pri fini dami. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mirno«.	33859
Sostanovalko
starejšo, sprejmem k dvema deklicama proti primerni odškodnini s souporabo kuhinje. — Pojasnila daje Josip Pollak, sv. Petra cesta 7, Ljubljana. — Prednost imajo šivilje.
34196
Opremljeno sobo
z elektriko oddam eni »li dvema osebama. Istotam
oddam tod) lokalček
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34036
Dve lepi soH
brez kuhinje oddam takoj za pisarno ali stanovanje. Miklošičeva cesta št. 14-1.
S4185
Šivilja
Išče prazno sobo, Se mogoče s knbinjo. Prevzame tu-di gospodinjstvo pri samski osebi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Centrom«.	34155
Sostanovalca
s hrano ali brez sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7-11 levo.	34008
Sostanovalca
sprejme Tegl, Resljeva e. št. 12, parter.	84069
Opremljeno sobo
poseb. vbodom in električno razsvetljavo oddam solidnemn gospodu. Naslov oglasnem oddelka Jatrs 34019
Sobo
elektriko in separatnim vhodom oddam Kavškova št. 16.	34202
Inženjer
išče za takoj dobro opremljeno sobo v bližini Ceki-novega grada — Rožna dolina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Graz 2000«.	34220
2 opremljeni sobi
vezani, event. 1 prazno — pripravno tudi za pisarno, v bližini sodišča, v I. nadstropju oddam. — Ogledati med 14. in 16. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34215
Opremljeno sobo
lepo, i električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam v Tavčarjevi ulici št. 3, vrata a	34252
Opremljeno sobo
išče državni uradnik v sredini mesta s 1. septembrom Ponudbe pod šifro »Uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	34256
Veliko sobo
štedilnikom oddam pletilji takoj ali kasneje. — Prodam pa
2 pletilna stroja
8/80 in I0/S0 ter stroj za porte. Dam tudi na obroke ali proti odslužitvi z delom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletiljstvo«.
34184
Dtplfi
Vdovec
s stalnimi dohodki in kapitalom 50.000 Din želi znanja i gospodično ali vdovo brez ali i enim otrokom, lepe in dooro ohranjene zunanjosti, staro 45 do 50 let, ki poseduje nekaj premoženja. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Idealist«.
34038
Vlak
Dvomi, negotovost. Bojim se, da je vse pomota — brezsrčna fata morgana. — Najlepše prosim, navedi ali citiraj kaj, da bom s sigurnostjo spoznal, da si Ti. Nato takoj pišem.
34026
3 mladi letoviščarji
kateri so ravno sedaj prišli iz Beograda in od ka-treih ima vsak svoj lasten avto, se želijo spoznati 8 tremi gospodičnami iz Slovenije. Starost 18—20 let. Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Pon-tiac, Adler, Mercedes«.
84077
Kateri starejši
gospod
državni službi bi poročil zapuščeno dekle čedne zunanjosti, zelo pridno in pošteno, vajeno vsega gospodinjstva. Vdovci od 35 do 55 let imajo prednost. Le resne ponudbe prosim 8 kratkim opisom življen-skib razmer pod šifro »Sreča Jeseni« na oglasni oddelek »Jutra«. 34080
Mlada dana
inteligentna, lepe zunanjosti, išče boljšega gospoda — gentlemana, ki bi ji posodil večjo vsoto denarja. Vrnitev sigurna v dogovorjenem roku. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pariz 5«.
34032
Sostanovalca
sprejmem s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34306
Lepote žejne rožice
Nizko mišljenje prezirljivo ignoriram. — Vrhničanka.
34316
»Angenehm«
Dvignite pismo. 34315
»Ciklamen«
Pošljite naslov in sliko! Anonimno ne dopisujem. — Ljubo.	34321
Klavir
Zčto dobro ohranjen, ugodno prodam radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34057
Dober klavir
znamke Kern, Dunaj, naprodaj. Ogledati med 11. in 14. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33939
Črn pianino
dober glas, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34014
«1

Simbol
mislih vedno pri Tebt, Ti pošiljam vroče poljnbe, pozdrave.	34087
... a!
Lnmpek hrepeni po Tebi. Pridi danes kaj mimo. — Poljub.	84085
Al'!
Je sladko maščevanje nad dekletom? Pozdrav »Mirim čokolada — Zvezda«.
34084
Separirano sobo
srednje kakovosti želim. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«.	34213
Prazno sobo
d d a m takoj t Stepanji vasi št. 109 — pri ribniku.
34210
Sobo na dvorišča
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 84001
Solnčno sobo
oddam solidnemu gospodu s 1. septembrom. Ljubljana. Gruberjevo nabrežje št. 16 34157
Dve sobi
elektr. razsvetljavo — prva z eno, druga z dvema posteljama oddam mirni stranki takoj. Vprašati Ti novo, Kolezijska ulica 18.
34261
Prazno sobico
s poseb. vhodom in elektriko, v neposredni bližini Tivolija oddam s 1. sep-temDrom solidni dami za 200 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 84221
Lepo sobo
z balkonom, sep. vhodom, uporabo kopalnice in elektriko, v bližini sodišča takoj oddam solidnemu gospodu. Ogledati vsaki dan med 12. m 15. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34234
Sreča v prijateljstvu
in
Kratko je življenje
Prosim osebo, ki je pisala na eno izmed teh dveh značk, da ponovno piše na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krasno jarsk«.	33955
2 gospodični
želita dopisovati z dvema boljšima gospodoma potom oglasnega oddelka »Jutra« pod šifro »200« in »220«.
83820
Neodvisno damo
lepo in vitkopolno, z nekaj dohodkov in če mogoče z lastno streho, ki ima smisel za gospodinjstvo — iščem kot odkritosrčno inr nesebično prijateljico. Sem soliden, neodvisen petde-setletnik, čedne zunanjosti, velik, vitek, ter imam pohištvo in 1000 Din mesečnih dohodkov. Cenjene ponudbe s sliko pod značko »Skupno gospodinjstvo« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	33825
Lepi kapelnik
Vrhnika — ponovno prosijo za odgovore »Lepote žejne rožice«.	§3993
»Pavlina 95«
Dvignite pismo v podružnici »Jutra« v Celju.
34039
Dama
želi radi pomanjkanja znanja dopisovati z inteligen tom, srednjih let. Neano-nimne dopise pod »Tujka/ na oglasu oddelek »Jutra« 34313
Industriiec
posestnik z večjim premoženjem. vdovec brez otrok, popolnoma sam in neodvisen, 45 let star, želi poročiti preprosto damo z primernim premoženjem in starosti. Ponudbe na po druž. »Jutra« Maribor pod »Preskrbljeni mirni dom«.
34051
Gospod
30 let star, želi znanja t svrho ženitve b podjetno gospodično, ki bi imela nekaj premoženja, kar je potrebno za razširjenje obrata za izdelovanje dobro idočega predmeta. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Podjetna«.
33894
Samostojen obrtnik
išče do 35 let staro dekle, v svrho povečanja obrata z nekaj premoženja, radi takojšnje ženitve. Tudi z dežele niso izključene. — Ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sporazum«;
33855
Gospodična
iz ngledne družine, si želi zgraditi tihi dom, s solidnim in simpatičnim gospodom drž. uradnikom. Le resne ponudbe, po možnosti s sliko prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen zakon 30«. 34206
Samostojna šivilja
se želi v svrho ženitve seznaniti z boljšim gospodom Samostojni obrtniki ali držav. uslužbenci imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zadovoljnost«.	34219
KLAVIRJU
Svarim pred nakupom na rideznega blaga — eene-mh klavirjev! Kupujte aa obrob«
od Din 400.—
rve svet?vnr fabrikate: ;6eendortar. Steinway FOr »ter, HfilaL Stingl original ki »o nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika) Prodaja jih 11 k 1 j n č n o le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira v a e n
glaebil ln strun Najcenejša izposojevalnica
193
Gramofon
skoraj nov. s 14 najbolj modernimi ploščami do nizki ceni prodam Naslov v ogl. odd. «Jutra». 34235
Zlato zapestnico
cizeliran«- (ciselo) sem v mestu izgubila v petek dopoldne. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne na naslov: Prešern, »Jugobanka«. 34200
Gostilna
na Strelišču pod Rožnikom se najtopleje priporoča cenjenemu občinstvu. Solidna postrežba. 34142
Komarjevo žegnanje
dne 24. avgusta 6i boste najbolje zapomnili, ako obiščete na ta dan znano restavracijo Gorenjski kolodvor zraven Gor. kolodvora v šiški. Za točno in solidno postrežbo in godbo poskrbi in se priporoča M. Žličar. 34189
Državni uradnik
H. kat., Slovenec, nameščen v Zagrebu, star 30 let, srednje velikosti in prijetne zunanjosti; iz dobre obi-telji ter kapitalom 60.000 Din v gotovini, želi radi pomanjkanja znanstva spoznati lepo in inteligentno ospodično od 18—24' tet, obre familije ter kristal-nočiste preteklosti, v svrho takojšnje ženitve. Diskre-cija častna zadeva. Cenj. ponudbe, po možnosti s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Steč en dom«.	34289

Črn pianino
naprodaj na Tržaški cesti št 28 —Vič-Glince. 33880
Harmonij, klavir
ali pianino kupim. — Ponudbe z natančnim opisom in ceno na Mežnarijo Tr-stenik, pošta Golnik — Gorenjsko.	33749.
Prostovoljno gasil, društvo v Stožicah
blagoslovi motorno brizgalno in priredi veselico pri Camru, dne 5. oktobra 1.1.
33964
Pozor!
Posetite gostilno »Fister« na Zaloški cesti 10, kje se toči pristna vinska kapljica 31169
Domača zabava
se vrši danes pri Lavtižar-jtfna Sv.' Petra cesti 83. Vaffljeni so vsi na dobro kapljico.	34251
Foxterrier psička
3 mesece starega prodam. — Poizve se v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 30.
33901
I> ▼ s čistokrvna Istrska
braka
kratke dlake, prvi 3 leta, drugi 2 leti star, prvovrstna zajčarja, ki priženeta zajca gotovo nazaj. Cena p-vemu 2000 Din, drugemu 1000 Din. Pasma psarne Podgora, Prusnik Jože — Vrhnika 31.	33674
Kunce (zajce)
Angora, Chinčila, belgijske orjake in Srebrce prodam. Ljubljana, Drenikov vrh 1.
34101
Amaterska dela
(razvijanje in kopiranje) m foto-materijal je naicenejš' pri foto Joško Smuc Woi fova 12. podružnica B:ea. vila Tonies '	242
Čevlje
solidno popravljam. Moški temolanci močni 29. ženski lemplanci. solidni 22 Din. Se nrinoročam Rudolf To bias. Florijanska 2S. 34163
Jazbečarje
in foxterrierje
čistokrvne, 6 tednov stare, prvovrstnih lovskih staršev prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33909
Psa prepeličarja
dobro dresiranega ter nad 3 mesece starega mladiča kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34250
Kunce (zajce)
čistokrvne pasme Cinčila in srebrece. samce in samice proda Rozina, Zelena jama. Val. Vodnikova 25. 34275
Pisalni stroj
malo rabljen, z lepimi črkami, prodam za 2800 Din — sigurnim tudi na obroke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34211
Lokemobila
znamke Badenia VVeinheim 26 Ks, z ležečim cevnim kotlom, enim cilindrom, batno krmilo, premer 180 mm, ?i0 obratov v minu ti. kurilna ploskev 9.45 m2 s celotno transmisijsko na ravo naprodaj. Naslov fraščina Novocelje, Žalec.
33791
Krožna žaga
na električni pogon, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33895
2 pletilna stroja
Popp 8/40, skoro nova, prodam. Kavčič, Zg. Šiška 34151
Bencin motor
na vozu 6 HP proda Mihael Kaučič, Zg. Šiška.
34150
Molz-io kozo
in več parov golobov proda Marija Ladiha, Mestna jama.	33878
Več konj
ekvipažnih in jezdnih oeni prodam. Vpraša ee: Ulica stare pravde št. 4 ob 16. uri.	33713
Brusilni stroj
avtom., za brušenje gater in okrožnih žag proda F. Lončar, Celovška cesta 43.
34134
Centrifugal. sesalka
devetcolska in tricolska
Omnia sesalka
.poceni naprodaj na Miklošičevih cisti 516-11. 33982
Trajno
kodranie
izvršujem na nainovejšetn svetovnem aparatu priznanega izunrtelja (Ken-kela, Berlin). — Izključena vsaka opeklina ali spalenje las. — Automa-tično zračno hlajenje. — Po naročilu tudi ob nedeljah.
Se priporoča
brivski In Svsalni salon	11555
JOSIP GORUPEC, Ljubljana Dunajska c. 31 (Bavarski dvor) — blizu gl. kolodvora.
Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja o priliki nenadne izgube našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Jeana Stacula
izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Travnerju za ves požrtvovalni trud in pomoč, katero je nudil blagopokojniku v njegovih najtežjih urah. Hvala lepa vsem za toli častno spremstvo na poslednji poti, pred vsem »Gremiju trgovcev« in zlasti še »Sekciji trgovcev-speceristov«, ki je dragega pokojnika tako ganljivo lepo prenesla in položila v dom večnega miru. Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so našega nepozabnega miljenca obsuli s cvetjem, kakor tudi vsem onim, ki so pismeno, ustmeno ali na katerikoli način skušali lajšati našo nepopisno bol. Hvala lepa vsem in za vse!	11463
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1930.
Žalujoči ostali.
Pletilni stroj
8/85 Jacquard proda ali posodi po dogovoru pletar-na Javornik, Maribor, Vo jašniška 2.	34049
Pletilni stroj
osemključni »Achtschloss« — firme Diamant, malo rabljen, radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. Istotam se sprejme dobro izur jeno šiviljo za pletenine, ki zna samostojno krojiti. Poizve se v trgovini pri »Solncu« v Ljubljani. 34156
Stroj za rezanje ma-nufaktur. vzorcev
dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Manufafcturni stroj«.	33235
Pletilni stroj
Dubied, malo rabljen, radi bolezni prodam ali posodim. Ponudbe na oglasni, oddelek »Jutra« pod šifro »Dubied 8/60.	34203
Šivalni stroj
s pogrezljivo in podaljšano mizico, dobro ohranjen po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34244
Francis turbina
vertikalna, z rejrulatoriem za vodni padec 160 cm in 0.85 sek. cbm.. prodani nod ceno. Dieselmotor 40-50 k s. Grazer WasEon ia-brikat s kompresorjem prodam za polovično ceno. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«.	34302
Priporočilo!
Avtokaroserije in vsa druga dela, v tovarniškem obsegu, se solidno izvršujejo v novi in moderni, z najnovejšimi stroji opremljeni delavnici, z lastno električno centralo. Se priporoča Ferdo Laznik, splošno kolarstvo, Radeče.
33318
Modroce
la. afrik. močno blago. -240 Din. spodnje modToce. mreže. posteljne odeje, najceneje kupite pri . Ru ,-folf Sever, Marijin trg štev. 2. — Zahtevajte vzorcet	68 8
Urarska popravila
izvršuje nalceneie lo nal-Drecizneie
Franc Wolfling
urar, Gosposvetska c. 12.
Kobilica Avgust moderno tapetništvo
Ljubljana, Dunajska c. 25,
vhod Dvorakova ulica št. 3 prevzame vsa tapetniška aela. — Prvovrstni izdelki, nizke cene in točna postrežba. Zaloga žimnic itd.
34291
Žimnice (modroce)
po 35 Din predelujem Vsa drusa tapetniška dela do najnižji ceni Priaeni delat tudi na dom Slavič Fran. tanetnišivo. Rimska cesta 5. 2abjak 14. 34264
Tkanine za pohištvo
ter ves tapetniški materija v veliki izbiri najpovoljneje nudi P o 1 j o k a n, Zagreb. Ilica 50.	33319
Opozorilo
Spodaj podpisani svarim vsakogar, ki bi trosil <a-hrbtno neresnične vesti o meni in moji gostilni, ter bom proti istemu sodnijsko postopal. Anton Bauman, Središče.	34022
Plačilne težkoče
krize v trgovini, podjetjih, urejuje večja poslovnica (zveze tudi z inozemstvom) Strogo zaupno! Natančne podatke naslovite na: Posvetovalnica	»M.irstan« Maribor. Priložite 10 Din in 5 znamk. 34045
Preklic
Obžaluje,m, da sem širila neresnične vesti o zakoncih Milanu in Mariji St\n-ko iz Brda. Helena Zor-n.	34100
Izjava
Podpisana Marija Schneider preklicem žalitve, katere sem izrekla o Klopčič Angeli kot neresnične, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ljutomer, dne 12. avgusta 1930. — Marija Schneider. 34164
Preklic
Marjana in Miha V e h a r izjavljata, da nista plačnika dolgov, ki bi jih event. napravil njiju sin Ivan Veh.ir, zidar iz Notranjih goric.	• 34201
Pensionat Auer
Merano (Italija), Villa Im-periale. Sijajna lega. — Nemški nadaljevalni tečaji. Moderni jeziki. Gospodinjski tečaji. Glasba. — Plačilne olajšave za Ju-goslovenke. Prospekte pošlje ravnateljica gdč. Auer do 1. sept. Villa Dragica, Rogaška Slatina. 34104
ŠVEDSKE PLETILNE STROJE.
najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/L 290
CEMIK
Miri-hi
Dunajska cesta 9.
Lepi jesenski filc klobuki po zelo nizki ceni. Oglejte si izložbo v veži. Za moderniziranje je sedaj čas. 11542
Vsa pleskarska, ličar-ska in slikarska dela
izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni
ANGELO JELČIC pleskar in ličar
Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.	11347
Čitajte vedno
naše oglase!
A. KIFFMANN Maribor 136/a
specijalUt samo bolišib al
120
Zastopnik
za Zagreb
32 let star, tekstilne stroke, ki že delj časa deluje na zagrebškem tržišču in popolnoma pozna poslov, stanje vseh trgovcev, išče industrijsko zastopstva Ponudbe pod »Za 24073« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 1
11432
Rimske Toplice
Radio-aktivno termalno ko* pališče, sezona maj—oVu>-ber. Odlično proti revni a-tizmu, ženskim boleznim, nervoznemu živčnemu st.i,-nju (penziia pred in |'i sezoni 60 Din). V glav::i sezoni SO Din dnevno. Pojasnila daje brezplač' o kopališčno ravnateljstvo — Rimske Toplice.	1:7
trgovine z mešanim blagom v lepem industrijskem kraju IščEM javnega odnosno tihega
družabnika
z željo, da bi aktivno sodeloval ter pristopil z zneskom od 600.000 do 800.000 Din proti varnosti, g
Vsled zdravega in velikega prometa je denar najbolje naložen.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«.	t	11412
Društvo trgovskih potnikov m zastopnikov v Ljubljami
11578
i prejme
za svojo pisarno v novem Trgovskem domu
o moc
Delo triurno dopoldne ali popoldne # Vpokojenci. ki so se v Irgovini že udejstvovali, imajo prednost.
iamo pismene ponudbe poslati na društvo,
t
Potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprcj in skrbni, dobri oče, gospod
ANTON JUSTIN
železniški poduradnik
dne 22. t. m. ob 3. popoldne, previden s sv. zakramenti, v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo dne 24. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina c. VII št. 5, na viško pokopališče.
Ljubljana — Rožna dolina, 22. avgusta 1930.
žalujoči: Fani Justin, žena. — Franjo, Tone, Leo, Žane, Viktor, Jože, Mirko, sinovi. — Pavla in Fanka, hčerki.
Ostalo sorodstvo.	11569
t
Društvo kmetijskih strokovnjakov naznanja tužno vest, da je preminul
Anton Puklavec
vinarski nadzornik v pokoja
Pogreb bo danes v nedeljo 24. avgusta ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju v Mariboru.
Odličnemu tovarišu-strokovnjaku, ki si je stekel neprecenljive zasluge za povzdigo našega vinarstva, bodi časten in nevenljiv spomin!	11576
t
Naznanjamo, da otvori 1. septembra t. 1. tvrdka
LJUBLJANA
Mestni trg ti
ZLENDER
LJUBLJANA Mestni trg n
NOVO MANUFAKTURNO TRGOVINO
te«* priporoča za predstoječo sezijo v veliki izberi in po izredno nizkih cenah:
različno moško sukno in kamgarn, žensko volneno blago za obleke in plašče, svilo, pliš, perilni baržun, modni in perilni barhent, sifone in kretone za žensko in posteljno perilo
znamenite tvrdke SCHROLL in drugo belo tkanino, cefirje za moško perilo, gradi za žimnice, posteljne garniture in odeje, raznovrstno podlogo za krojače in šivilje i. t. d.
Geslo tvrdke bo: DOBRO BLAGO, MALI DOBIČEK IN VELIK PROMET! \
Sturmnnttcva
premična oQna in vrata
Državni nemški in mnogi inozemski patenti. — Posebno »e priporoča za hotele, restavracije, vile, zaprte verande, šole, društvene domov« bi bolnice.

Premakljiva dela obojestransko v kovinastib filenskih tračnicah tekoča dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti
Oglej si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo, specijalna mizarska tvornica
M. GOGALA, Bled I,
Telefon štev. 52.
295a
TRAJNO KRITJE STREHE
brez uporabe katrana, -
To je: ARESIT "Z^L^S™ LEPENKA ZA IZOLACIJO
posuta s plutovino ali z milovko (Talkum)
IZOLAČNE PLOŠČE dvojno lepljene BITUMENOZNA strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA za izolacijo
Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMENA.
BITUMEN v originalnih sodih
LESNI CEMENT
Dobavlja v vsaki množini
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
579
GRADAŠKA ULICA 22.
TELEFON 3513

Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KAISER, LJBULJANA: Nove vrste lovske^ patrone znamke »R«, basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodni* kom in v zalogi bodo »Geco« patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom. 11'
>pr. št: E 16/30—20.
11474
! Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1930 predpoldne ob t. uri bo pri podpisa-lem sodišču na licu mesta na Savi — Jesenice štev. 25, Gorenjsko, iražba nepremičnin zemljiška knjiga Jesenice vi. št. 113, 29, 114, dO, 159, 174, 281, 308, 534 (ideelna šestinka), 422, 448, 513, 525 , ideelna četrtinka) 579, 580 in 581 ter zemljiška knjiga Planina vi. it. 83. — Cenilna vrednost 1,649.628 Din 14 para.
Glavni predmet je vložek št. 113 d. o. Jesenice, h kateremu so pripisane: stavbišče, hiša št. 25 na Savi, gospodarsko poslopje, žaga, polnojarmenik, šupa za lesne odpadke, sadni vrt itd. Cenilna vred-j nost nepremičnin vi. št. 113 znaša 1,171.600. Din. — Najmanjši po-
i nudek za vse gori navedene nepremičnine znaša 1,099.541.86 Din.
i
! Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražite-ija, ki je ravnal v dobri veri. } V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni ] deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
odd. I., dne 12. avgusta 1930.
Mladostna
231
lepota!
Nedelja 14.\IX.
Postojnska jama
VELIK GODALNI IN PEVSKI KONCERT Pevci Milanske Scale 50 % popust na železnici. Vstopnina 15 lir Brezplačen vizum
Pojasnila, vstopnice, vozovnice Biro JOSIP ZIDAR, Ljubljana Dunajska cesta št. 31 Telefon štev. 27 — 59
11513
NOVA KOŽA OBRAZA. Z uporabo epohilntga jsed.f.is. biološkega preparata dr. Dorraine & Oie., Pariz. »Astrigent S|>ecUl Venusc postane obrar v 10—14 dneh p o m 1 a j e n. i Iigubijo et, za v • d n o vse gube, madeži, pege, boboljice, maščoba iu grcba koža. — Obrat, postane nežen, svež in mehek, k-ior pri majhnem otroku. Garnitura 6tane 92 Din.
LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA
so okras vtakc dame. Ce prav so prsa ie ta,ko jako zakržijaoa in viseča, '1 o t>i!a bodo z uporabo »Lait da Junoc zavidno bujnoet, okrog-lost in trdnost v najkrajšem času. Stan > S5 Din.
RAVNO DRŽANJE TELESA se doseže z nofiitvijo »Saši Geradehal-terjac. Pospešuje normalno "dihanje in pravilno delovanje pljuč. V 14 dneh »e pripognjen in grbaet hrbet popolnoma poravna. Stane 53 Din.
»CENTIFOLIA« kosmetični zavod, Zagreb, Jarišičeva 8. Zahtevajo breaplačne ilustrovane cenike!	IV
Polaganje
parketnih podov
in vsa druga parketska dela, izvrši točno in solidno t mesta in na deželi
Anton Bokal
Dobava in polaganje parketov 11567 L J U B . L. J A N A
Slomškova ulica 19. — Telefon 25—27
Ant. Rud. LEGATov
Enoletni trgovski tečai v Mariboru
VRAZOVA ULICA štev. 4 (Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.)
Učni predmeta:
nauk o trgovini in menicah, enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska korespondenca in
kontoma dela, srbsko-hrvatski jezik in korespondenca, nemška trgovska korespondenca,
blagoznanstvo, slovenska stenografija (sistem Gabelsberger), strojepisje in nauk o pisarniških strojih, lepopisje, slovenščina, nemščina,
nemška stenografija (enotni
sistem), italijanščina.
gospodarski zemljepis,
Končni izpiti in izpričevala pod državno kontrola Lastni penzlonat n dečke. ZAČETEK DNE 2. SEPTEMBRA 1980.
Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor 1040'	Vrazova ulica 4.
OTVORITEV
delavnice moškega, ženske' ga, otroškega ln posteljnega perila
kakor tudi ENTLANJA, lepa izdelava in poceni. — Se priporoča	11548
P. MIHELAK,
Rimska cesta štev. 5, Ljubljana.
more biti
samo od tvrdke STERMECKI, ker se ne da trgati!
Naročite takoj nove vzorce!
Cene nizke!	Zaloga ogromna!
Trgovski dom Stermecki. Celje št. 20
CENIK IN VZORCI ZASTONJ!
231 3 _
Svetovno znane originalne
Weck-ove čase
in aparati za vkubavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodic; Maribor: Kari T -"-r in Pinter & Lenard: Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FKUCTUS« Ljubljana, Krekov trg 10. 60a
Obiskovalci velese jma
se opozarjajo na tvrdko	11473
IVAN KNECHTL
krznarstvo, Ljubljana, Kolodvorska u. 26
katera izdeluje vsa krznarska dela in ima v zalogi raznovrstne kože. — Izdelujejo se prvovrstne čepice po konkurenčnih cenah.
Glasbenika ali
strokovnjaka
išče tovarna glasbil za prodajalca v detailni trgovini. Znanje hrvatskega jezika pogoj. Resni in povsem zanesljivi gospodje, ki imajo veselje in smisel za trgovino, naj naslovijo obširne ponudbe pod »Stalno mjesto 297-25« na Interreklam d. d., Zagreb, Ma-rovska 28.	11483
Hiša z delavnico in vrtom na prodaj
v Kostanjevici na Dolenjskem. — Kupnina bo znašala okrog 30.000 do 35.000 Din. — Pripravno za vsako obrt. — Informacije se dobe v notarski pisarni v Tržiču. 11504
Prevzem trgovine
Vljudno naznanjam, da sem PREVZEL od g. Maria Poznič, Ljubljana, Staničeva ul. št. 6, TRGOVINO MEŠANEGA BLAGA.
Nudil bom vedno sveže blago po najnižji ceni in solidno postrežbo.
Se priporočam	11510
Julij Wieser
izvanredna prilika!
Železna služinska patenl postelja zložljiva, s ta-pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako nišo, hotele. Bočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dia 390.—. Razpošiljam po poiioe-nom povzeljo.
OBVESTILO
Leteaa pateat pfttUlja.
zložljiva. • tapeciranim madracom. zelo praktična, stane samo d m0.
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg ŠL6
■ priporoča svojo veliko zalogo vsako* vrstnega pohištva po najniijih cenah.
Ležalka za snučanie —
(Liefesluhl) najnovije vrsti, stane samo Dia ISO.
Madrad punjeni t volilom stanejo samo D X. BROZOVie, ZAGREB ILICA ti.
Zaradi popolne preselitve. v svojo lastno hišo Ljubljana VII, Dermotova ulica, oddajam svojo TRGOVLNO za Bežigradom.
Zahvaljujem se vsem cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se priporočam z odličnim spoštovanjem
Marija Poznič, Ljubljano
11541	Bežigrad.
eki, pozor!
Čast nam je, obvestiti Vas, da priredimo letos na jesenskem velesejmu v paviljonu »F«, štev. 116/118, RAZSTAVO PEKOVSKIH STROJEV in pekovskih potrebščin v otfiče. Razstava se začne dne 31. avgusta ter se zaključi dne 15. septembra 1980.	11490
Prosimo za obilni obisk
Severočeška tovarna vagonov in pekovskih strojev, d. d. českd Lipa S. B.)
9 avtomatični brusilni stroji ZA JARMENIČNE, KROŽNE IN TRAČNE ŽAGE
na transmisijski in električni pogon.
»JLM« razvodni stroji (Schrankma-
chinen) za tračne žage.
I	I Maschinenfabrik
JQ5. LiOrOCnMorlenbach (Hessen)
Moderna in solidna konstrukcija. — Brezhibno in precizno delovanje. — Velika storitev, enostavno ravnanje.
Najnižje cene! Od interesentov se sprejemajo za čas velesejma žage vseh vrst v strokovno brušenje.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ing. G. Romer
S! LJUBLJANA, Kongresni trg št. 8/1.
ii?
S Velesejem (jesenska razstava): Paviljon »F« št. 149—165.
© V &
f
vseh. vrst za enu m večbarvni tisk izdeluje
rJ^u^o^rafijea*
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23
NAJCENEJŠA
IZVIRNA VINA
Iz domačih zidanic
Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11% .... Din 12.—
graščina Vučer, Nemškavas nad Krškim, rdeče 11%	Din 12.—
Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12.2%.....Din 14.—
Al. Gorenc, Drenove nad Krškim, rdeče 12% . . .	Din 14.—
Ant. Zorko, Sv. Lovrenc nad Krškim, črnina 12.5%	Din 16.—
Vsa gornja vina čez ulico 1 Din cenejša.
Poleg tega točim najcenejša in najboljša bela in črna dalmatinska vina ca 13% močna po 10 Din.
Kot specijaliteto točim očarljivo dober ljutomerski Muškat-Silvanc 0.7 1 steklenico 20 Din.
Komfortno opremljene sobe za tujce 20 Din. Danes ob 19, uri na ražnu pečeno JAGNJE. — Piške na vse načine prirejene porcija 7 Din. Velika izbira sveže prirejenih jedil po znižanih cenah.
Iščem dobavitelja za piške, odojke, goske in purane. Kupim domači mošt portugalko in ljutomerski muškatelc v moštu, toda samo iz najboljših gričev.
gostilna ..Pri belem Kranjcu", Kajfež
Florijanska ulica št. 4. Tel. 2625.	168
Dobroupeljana
sm pivnica
v centru Beograda z opremljenim stanovanjem N A I* R O U A J. Naslov: Svandova, Poenka-
rejeva 32, Beograd.	11538
vseh vrst in velikosti
zahtevajte naše brezobvezne oferte, oglejte si naše blago. Storite to v svojem lastnem interesu! Naši par-keti priznano izvrstne kvalitete in najpreciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne.
IVAN ŠIŠKA
tovarna parket in parne žage
LJUBLJANA Metelkova ulica 4. Telefon 297	int. 2244.
Prevozni tricikljl
se fedelu!te)o ta trgovce, pefce In oiesaTje v različnih modelih. — Ceniki franko. Prodaja na oforoikc. »Tribuna« F. B. L. Ljubljana.
Voz izvrstnih lastnosti
Poleg velike brzine in izredne elegance naj-manjša uporaba bencina. Po dolgi uporabi

ohrani vse svoje »osebnosti« Je luksuzni voz, uri katerem udobnost ni žrtvovana na ljubav ceni.
Povoljni pogoji plačevanja omogočajo vsakomur lahkoten nakup. — Enoletna garancija, kompletno skladišče rezervnih delov in velika ekonomičnost napravijo izdržavanje neobčut-nim

Zahtevajte cenile f
*
M. Sutttier, jGjuhtjana £
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica štev. 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ure za dečke od Din 44.— naprej. Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej.
Zahtevajte cenik, gratis in franko.	271
•Manufaictur* Iskreno Vam povemo:
Kupovanje na obroke
LjJ^tr^
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
je postalo vsled splošne gospodarske krize tako nujna potreba, da boste tudi Vi spoznali prednosti konzumnega kredita in kupovali pri nas.	171
POSETITE NAS V TRGOVINI!
ZAHTEVAJTE POTNIKA!
Izolacije žeiezobetonskih streh, teras, mostov in zidov zoper VODO in VLAGO, pločevine zoper RJO itd. obvarujejo v desetletja
onco azbestni produkti
The Continental Products Co., Euclid — Ohio. U. S. A. Samoprodaja za Jugoslavijo: MIRKO MARMOLJA, Maribor, Cankarjeva ulica štev. 26.	11487
StceiVef pfaaCne hUoje
za potovanje in pisarne dobite najceneje pri tvrdki
LUD. BARAGA, LJUBLJANA s
Telefon 29-80 __Šelenburgova ul. 6
T KSILOLITNI
ILAK
157
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
;:: i t d. . . \
ni mrzel, se lahko čisti, je trajen in ne drag.
Polaga:
MATERIAL
d. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material
Glasba osrečuje
297
»iti
Hišni posestniki
zidna via«a oničnje vrednost njihovih h iS
stavbeniki
m vsi, ki hočejo viažino zidovje osušiti oziroma »varovati pred vfazo in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljiv izolačni preparat
ISOL"-«
Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCUAUSA DRUŽBA LJubljana, Bka"weJsova 18.
114
99

če Je slišite, prav ,posebno pa, če se sami « njo bavite! NI TREBA, DA JE VAS DOM BREZ s GODBE! če stopite z nami ▼ stik in si izberete kakšen poceni tnstru-ment. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplačni veliki katalog! Dobavimo vam direktno Iz tovarne v Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na naslov:
MEINEL&HEROLD
MARIBOR ST. loi-B
Kaj briga
Vaše sosede
da v svojem stanovanju pokončavate golazen. Uporabljajte zato »PIRETRIN«,
ki ima pri vsem svojem brezpogojno sigurnem učinku vendar prijeten duh, kot da brizgate po svojem stanovanju s tekočino za, razkuževanje zraka. Ako in dokler ne dobite »PIRETRINA« v trgovini, nam sporočite z dopisnico in dostavili Vam ga bomo pol litra po povzetju z obratno pošto z brizgalnico vred za 55 Din. Če pa brizgalnico že imate, tedaj Vam bomo poslali pollitersko ploščenko za 35 Din.	292/5
„PIBETRI1V" d. d.
Zagreb, Branimirova 43.
Posestniki
avtomobilov!
Reparature in na novo lakiranje (Duco) kakor tudi izdelovanje vseh tipov karoserij po ugodnih cenah in prvovrstni iz-gotovitvi
TOVARNA KAROSERIJ STRASSER,
PUNTIGAM pri GRADCU (GRAZ) Reichsstrasse 31.	170
Predelava notranjih volanov pri omni-busih za vsako vreme.
Opeko In
strešnike
vseh vrst ra zidavo hiš. Iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOMc, genezo zastopstvo za Dravsko banovino, LJubljana, Kolodvorska ulica št. 7.	58
CELOVEC (Klagenfurt)
Domgasse 3/II	Telefon 1397
strokovno zdravniško in strokovno tehnično voden
inhaiatorii
najmodernejše opremljen. Mrzle in in tople inhalaeije
Uporaba RADIJEVE emanacUe
in
KISIKA Otvoritev 11. avg. 1930
Na vse zdravniške predpise na različnih poljih uporabe se jemlje točno ozir.	11535
Odvetniškega
koncfpijenta
IŠČEM za takojšnji nastop službe v odvetniško pisarno v trgu. Izvežbani imajo prednost.
Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 11502
VODNE TURBINE
za vse razmere, avtom, regulatorje, opre« me za mline in žage izdeluje
G. F. SCHNEITER, Škofja Loka Podjetje za zgradbo vodnih turbin.
Proračuni brezplačno. — Zmerne cene.
Prvovrstne reference.	98
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskam arja Franc JezerSek. Za inseratni d? je odgovoren AJoizij Novak. Vsi v UibManl.