V CoroHni z€ml|i. (Dalje.) Dosti Je bilo, da sta si mislila, kam hočeta in že je plovila v tisti smeri. Vozila sta se po mili volji. Nazadnje sta si otroka spet želela na suho zemljo. Na obali, kjer Bta sedaj hodila, je bilo vse polno oerraj iz šibja, ki so zapirale zelene livade. Na neki večji livadi sta opazila slona, in sicer pravega slona. Mahal je s svojim dolgim rilcem, kakor da bi ju bil klical. Poleg njega je počivala kamela i__ malo dalje se je krasen majhen konjiček veselo poigraval. Tudi siv osliček je bil tu. »Zdaj hočeva jezditi!« je vzkliknil Marko radostno in je stekel na livado. »Ali bodo dopustili, da se jim spraviva na hrbet?« je vprašala Marica. »Jaz bi rada na slona!« »Jaz pa na konja«, je rekel Marko. JP] Marica se je podala k slonu. Žival je začela sukati svoj repek in gibati z ogromnimi ušesi ter ji je prišla nasproti. Ko je bila docela pri deklici, je pokleknila na tla na sprednje noge in Marici Je bilo lahko povzpeti se na široki hrbet. V tem času je tudi Marko brez težav zajahal konja. Najprej ga je preizkusil, kako teče po zeleni trati, potem pa se je ustavil pri Marici. Začel se je smejati slonu, ki je le počasi in nespretno hodil. Dan je otrokoma potekel kaj hitro. Treba je bilo iti spat. Marko je razjahal svojega konja, Blon pa je pokleknil, tako da je mogla Marica prav udobno zopet stopiti na tla. Otroka sta potem odšla po isti poti, po kateri sta bila prišla. Ko Bta tako stopala po poti, sta naenkrat zapazila na tleh hrošča, ki Je zelo sličil rogaču. Imel Je evetel hrbet, posut z zelenimi lisami, velike firne oči in samo štiri noge. Marko je živalici za¦tavil pot s svojim čevljem, potem jo je pa pre- vrnil z nogo na hrbet. Uboga živalica se Je zaman trudila, da bi se sama zopet spravila na noge. Marko se je njenim prizadevanju sladko smejal. "^ »0, Marko! Ne muči hrošča dalje! Pusti ga, naj gre na svoj dom!« je rekla Marica, pa je postavila hrošča zopet na noge. »Saj mu nič slabega ne storim«, je odgovoril Marko ter je hrošča zopet položil na hrbet. »To je grdo od tebe«, je zaklicala Marica razjarjena. Pa Marko se na to ni prav nič oziral. Smejal se je še nadalje, videč, kako se hrošč zastonj trudi, da bi prišel spet na noge. Napos^od, ko mu je bilo dovolj te igre, je rekel: »Hajd, neumni hrošč, hodi zopct po svojih nogah!« Pripognil se je ter prijel hrošča za eno nogo, pa tako surovo, da se je odtrgala in mu ostala v roki. Uboga živalca je skušala ubežati, ali je padla pri vsakem koraku. Marko jo je sunil z nogo, da je odletela daleč v travo. »Ti si mi pokvaril vso današnjo zabavo. Ti si res pravi hudcbnež,« je stokala Marica, brisoč si solzne oči. »Čemu si brez vzroka pokvaril hrošča za njegovo življenje? Kako bo sedaj hodil?« »Naj si kupi palico,« je naenil Marko brezbrižno. »0, lokomoliva, pridi in spravi naju domov, ker sem zelo trudna in nesrečna,« je zaklicala Marica. Lokomotiva je bila tedaj tu. Marko, nezadovoljen s seboj in sestro, je sedel v en konec vagona, pa ni hotel niti govoriti. Vrnitev je bila dolga in neprijetna. Pred velikimi vrati sta izstopila. Marica je potegnila za zvonec. Ali ko se je ozrla, ni bilo Marka nikjer. Pregledala je vse vagone, pa ga ni bilo in ga ni bilo. Samo enega izmed njegovih čevljev je našla na vagonskih stopnicah. »Marko, Marko!« je klicala vsa v strahu. Povsod je bila le gluha tišina. Vrata so se odprla. Solnce je zahajalo. Ni mogla storiti nifi drugega, kakor da je z žalostnim srcem legla v posteljo. VI. Ko se je drugega jutra prebudila, ji Je brenCala okoli uSes rumena osa. »O, osica, ne piči me!« je vzkliknila deklica. Osa je sedla na zglavnik in se začela snažiti po celem telesu. »Osica, lepal Ali te nlsem včeraj pregnala z namazanega kruha?« je vpražala Marica. Pametna mlseL Mož ai je bll v dol-. gih letih prihranil 200 zlatnikov in je sedaj promišljevaJ, kajm bi to svoto skril, ker je bll vedno v Btraiiu pred tatovi. PrišJa mu je misel, da bi novce zakopal na vrtu. Ka^ kor je bil sklenl, tako je tudi storil. Neko ipoletne noči je iizko-: pal v enem kof" vrta jamo, dal ' -ijo vrečdco z zla ter je potem zopet slcrbno poravnal tla. Bil je sedaj prepričan, da je našel izborno skrivališee in je nekaj časa živel mirno in brez ski-bi. Kakor se pač dogaja, človek vedno premiišljuje in tako tudi naš mož. Vsak dan se mu je vrivala misel, da je morda le kdo videl, kal.o je zakopal svoje prihranke. Ni mu nazadnja dalo mim in zopet je bil neke noči na vrtu, da bi se prepričal, če je z zakladom vse v redu. Koplje i-n koplje, a vrečice ni balol Koplje hlastneje, poskuša na levo in desno — denarja ni! Kaj zdaj? Nekdo si ga je pr.ilastil, ali kdo? — Sum je padel na soseda, s katerim si nista bila kaj dobra, ker je vedno hotel imeti kako posojilo in je trdil, da ve, koliko denarja ima naš mož prihranjenega. —' Sum je hil torej tu, ali kaj je mogel na sam sum sossdu storRi? Dolgo je premišljeval, nazadnje pa si je napravil bojni načrt. Stopil je do sos©da, ga je pcprosil za le-: stev, da bi obral sadje. Pri tem sta se za^ čela razgovarjati, prišla sta tudi na slabe čase in da je treba paziti na detiar. Naš mož je menil: »Jaz sem si prihranil 400 zlatnikov, 200 zlatnikov sem nekjo zakopal, da nihče ne ve, kje. Ostalih 200 zlatnikov sem dosl»j shranjeval doma, pa ae ml ne vidl varno. Zato bom zdaj enega vočera dal Se teb 200 zlatnikov tja, kjer ao onl. Tako bo potem vse na va_rn«m.« Ko je odšel, Je soteed, ki je bil res tisti tat, premislil: »Kako bi pa bilo, da dobim še onib 200 zl_inikov? Če jih h_čem dobiti, seveda ne sme najti prazne jame, drugače ne bode ni_ več dal vanjo. Bo pač najboljše, da 6e danes spet zakopljem ukradenih 200 zlatnikov. Ko bo potem sosed še dodal svojih 200, jih bom črez par idni lahko dvignil — .vseh 400.« Tako se je tudi izivršilo. Ko je naš mož Łel kopat za svojim denarjem, da bi videl, če mu je zvijača blla uspela, je v svoje nedzrecno veselje res na_el vrečdco z denarjem vred. Hitro jo je pobral in odnesel, dodal sevoda ni nič, ker ni ni. več drugega denar ja imel. Kakšen abraz je napravil sosed, ko je čez par dni prišel po zaklad, sd pa lahko mislimo . . . Nalašč ne. Star kmet iz vasi, ki leži daleč pro. od vsake železnice, prdde na kolodvor dn zabteva pri šalterju karto. Na vprašanje, kam, reče, da to noben&ga ndč ne briga. Po dolgem prerekanju nat.de cilj vožnje Rentling.. Komaj je dmel karto v roki, se zvito nasmeje in reče: »Zdaj bom se nalašč peljal ,v Stutgart!« Ni bil pijaa. Žena je žjutraj vpraiala moža: »Si bdl sdnoči zopei pd;jan?« — Mož pa se je .opravifcil: »Jaz? J.az že nisem bil pijan, a moj eosed, ta je pa bil. Ko sva šla skupaj domov, mi je ta naroda na nogo stopil, da še danes ji8 vem, kako jc mbgel biti tako pijan!« Na sraži. Vojak stoji ipon-o-d na steaži. Na.proti mu prileti od nefcod prepodena krava. »Kaj z njo,« si misli stražar, a v tem ga pride nadzorovat čas.nik, ki po telefonu sporo.i slučaj komandi. Od tam pa pride vprašanje, od kod da 8e je priklatila krava. Odgo.vor se je glasiU »Tega pa nam krava ni vedela povedati.« Osa se je dvignila in se je začela nekako čuddno vrteti po zraku. Marica jo je pazljivo opazovala. »Prepričana sem, osica, da ti veš, kje je moj brat. Ali me hočeš povesti k njemu?« Osa se je začela še bolj igrati. Marica je to razumela. Brž je bila na tleh. Osa je letela pai metrov pred njo, pokazujoč ji pot. Hodila je dolgo, dolgo. Pot skozi gozd je bila zelo težavna in mučna, a deklica na to niti ni mislila. Mislila je ves Łas samo na svojega brata. Nazadnje je prispela do trnjeve ograje. Videla je skozi trnje, da se tam nekaj premika. Takoj ji je bilo jasu.., da je to Marko. Poskušala je priti preko trnja. Trnje ji je izruvalo lase, +rgalo obleko, razpraskalo roke — ali ona je kljub temu nadaljevala svojo namero. Marka je našla ležati na travi. Na eni nogi ni imel čevlja ter je bil z vrvjo trdno privezan na v zemljo zasajen količ. Ko je videl sestro, se je hotel dvigniti, pa ni mogel. Marica mu je hotela pomagati na noge. »Kako si prišel sem, Marko?« ga jo vprašala. »Velikanova vražja deca me je spravila sem. Privezali so me z dolgo vrvjo na ta količ, pa so me potem prisilili, da sem hodil po eni sami nogi. Padal sem, ali oni so se temu na glas smejali, pa so me tcpli, da sem moral zopet naprej skakati. Nazadnje so -skrajšali vrv ter me prisilili, da ležem.- Oh, kako sem lačen! Kako mc vse boli!« Dobra Marica je premišljevala, kako bi ga oprostila. Po sreči je imela seboj top nožič. Z veliko vztrajnostjo je potem prerezala vrv. »Beživa sedaj!« je vzkliknila. Prerila sta se skozi trnje ter sta hitela za oso. »Jaz nočem biti več tu,« je rekel Marko s solzami v očeh, ko sta bila blizu vrat. »Tu je krasno,« je zatrjevala Marica. »Mogoče za tebe, ker se ti doslej še ni nič hudega dogodilo.« »Niti tebi bi se ne bilo dogodilo nič, če tega nc bi sam povzročil.« »Kako to?« je hotel Marko vedeti. »Ali ti toga res ne vidiš?« je odgovorila Marica. »Zaprl si veverico v kletko, pa si bil zato sam v kletki. Odtrgal si ubogernu hrošču nogo, zato si tudi sam danes ...« »Dosti, dosti!« jo je jezno prekinil Marko. Marica je umolknila. On je bil preve. truden. Zato je legel na travo in je brž zaspal. Ona je sedla kraj njega in je začela razmišljati, kako oblekco bi mogla obleči svoji lutki. N° nkrat jo je predramil šum. Dvignila je glavo ia opazila nekega pisanega psa, ki ji je pritekel. Ko je bil pri deklici, se je začel milovati. »OH, kako si ti dober!« mu je začela Marica govoriti in ga je božala. To je Marka prebudilo. Pes je prišel tudi k njemu, pa mu je začel lizati roke. Potem je potekel, da poišče suho vejo, prinesel jo je v gobcu ter jo spustil pred Marka. Nato je začel mahati z repom, kakor da bi hotel reči: »Hajd, vrži jo sedaj t.a!« Marko je vzel vejo in pes je skočil, da jo zopet prinese. Tako sta se prijateljsko igrala do mraka. Tega večera sta Marko in Marica legla brez solz spat. VII. Nekaj dni Marko ni mučil nobene živali. Malo je sicer dražil psa, ali ta je to veselo prenesel. Nekoga dne so scdeli vsi trije ob ribniku ter so posmatrali bistro vodo in nemirne ribice. Nacnkrat se je Marko dvignil ter rekel: »Loviti hočem!« -; »Kaj ho.eš loviti?« je vprašala Marica, »Pa ribe! Videla boš.« Odšel je, pa so je kmalu vrnil z dolgo šibo, na kateri je bila vrvica s trnekom. Nato je sedel ter spustil trnek v vodo. »Marko, prosim te, pusti to. Vem gotovo, da boS zopet kaj slabega napravil,« je prosila Marica. »Vidiš, da so tu same zlate ribice, ki jih ni mogoče jesti. Ti jim hočeš vzeti samo življenje.« Marko je videl tudi sam, da je tako. Ali baš tedaj je hlastnila krasna ribica po trnku. On ja spretno potegnil in je vrgel ribico .na travo. Nato je, ves srečen, zopet spustil trnek v vodo. Ali Marica je sedaj hitro skočila, vzela je ribico in jo vrgla zopet v vodo. »E, gospodičnal Ti misliš tako? Tedaj b.m jaz tako« je rekel srdito. Nato je vstal in je Marici zvezal roke z rnočno vrvico. Ona se je branila, ali Marko je bil močnejši od nje. Ko je bil <~olov, je lovil dalje v ribniku. Vrgel je že tretjo ribico na travo, kar se je zopet pojavil nad njim temni oblak. Ko se je spustil, je dobil obliko ogromnega čevlja, ki je Marka od zadaj tako močno sunil, da je bil takoj v vodl. Deček se je sicer vzdržal nad vodo, ni pa si mogel pomagati iz ribnika. Uboga Marica mu tudi ni mogla pomagati, ker je imela roke črsto zvezane. Začela je klicati na pomoč. Tedaj je skočil pes v vodo, je prijel z zobmi Marka za rokav in ga zvlekel na bolj plitvo mesto. *; Od tedaj se je zdelo, kakorda bi kaka nevidna moč Marku ne dala pokoja. Čestokrat se mu je videlo, kakor da vidi izza grma veliko roko, ki mu žuga. Ali pa je čul, da se mu neko nevidno bitje zlobno smeji. Včasih se je tudi nanj spustil kak oblak in neka roka ga je začela vleči za lase. Zato ni bil več srečen. Postal je tudi zloben in prepirljiv napram Marici. 1 »Kako to, da se tebi nikoli nič neprijetnega ne dogodi? Vse nesreče so samo zame,« je rekel nekoč. »Vse te nesreče čutim tudi jaz. Ti ne veš, Marko, kako nesrečna sem radi tebe tudi jaz.« On je stal dolgo časa zamišljen. »Veš kaj?« je za.ela ona nenadoma. »Šla bom k očetu teh mladih velikanov, ki te tako inučijo. Prosila ga bom, naj jim prepove, da bi te še dalje nadlegovali.« »Kaj, ti bi si upala k velikanom?« »Upam si. Evo, baš sedaj se bom napotila tja.« »Kaj pa naj jaz storim v tem času? Kaj, .o me zopet napadcjo?« »Hudobno dete, kakršno si ti, more biti samo v postelji pri miru. To je že babica pravila. Spravi se v posteljo in ostani tam. Tako ne boš mogel nič slabaga storiti in zato se niti tebi ne bo ni. neprijetnega pripetilo.« »Kako pa hočeš ti potovati?« »Slon me bo odnesel,« je odgovorila Marica. (Konec prihodnjič.)