Ithaja vsak dan «ve**>r, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sk o-oge rBke dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u juden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ijjabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zua^a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se .Iva k rat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in a p ravni St vo je v Ljubljani v Frana Kolm&ua hiSi .Gledališka stolba". U pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v*a administrativne stvari.
V LJubljani 2. julija.
Ko seje objavil razpust deželnega zbora kranjskega in deželnega zbora kraljevine Češke, čul se je mej Nemci v Českej in mej nemškutarji v Kranj-Bkej in sploh v vsem židovsko-nemškern taboru bo lesten vzdih iz globočioe vseh ustavovernih src. Ta bolestni vzdih ni bil brez razloga, nasprotna gospoda je predobro slutila, da razpust dotičnih zborov po-mrnja konec njihovega gospodarstva.
In ta slutnja se je sijajno obistinila. Na Kranjskem kakor na Češkem je dtželni zastop zopet v Tokah narodne in naravne večine. Ni še poleglo veselje nad izredno ugodnim izidom naših volitev in že nam prihaja radostna vest o slavnej zinagi naših severnih bratov in zaveznikov, ki so pretekli četrtek v kmetskih občinah vse svoje kandidate volili po-Blaucem, preteklo soboto pa v mestih in obrtnijskih krajih sijajno zmagali.
Kakor mi belo Ljubljano, tako osvojili so si Čehi pri teh volitvah svojo staroslavno zlato Prago ; v Starem mestu, v Novem mestu, na Mali Strani, na Hradfrnu in v Ž »lovskem mestu (Josefstadt) voljeni so sami narodnjaki. /In t a Praga izrazila je svoje mnenje in otresla spone, v katere je bila doslej ukovana. Pokazala je svoj eminentno slo vanski značaj, kateri je že lani nje župan dr. Toma Černy naglašal v svojem govoru. Bil je takrat velik vriš in piš v ustavovernem Izraelu zaradi tega, a sedaj po deželnozborskih volitvah menda nihče ve6 trdil ne bode, da je Praga nemško mesto, kajti židovsko mesto celo, ta najmočnejša trdnjava ustavakov, v katerej sta od leta 1861. redno bila voljena dr. Tedesco in dr. Wiener, pala je po hudem boji v oblast zmagonosnim Čehom.
Ako pomislimo, da je nemško nasilstvo osredotočilo baš v Prago vse svoje sile,  dobro vedoč,
kolikega pomena v narodnem oziru je prvostolnica, da je Se leta 1853. pokojni dr. A. Pinkas vzdihoval: „Yse že tako kaže, kakor bi bila danes narodnost češka v Pragi obsojena in potlačena v „gketto" židovskega mesta !u, in da je sedaj po preteku kratkih tridesetih let, tedaj v jednej generaciji, vse mesto prerojeno, po ogromnej veČin! češko, moramo pač diviti se prirodnej sili narodnostne ideje, nič tnunj pa tudi doslednemu in požrtovulnemu narodnemu delovanju, po katerem jedinem se je dosegel ta krasni smoter.
Politični nasprotniki Čehov pobiti so na vsej črti in to vkljub krivičnoj Šmerlingovej volilne; geometriji. Stari češki lev, ki je tolikrat služil v posmeh podlim nemško-židovskim listom, zmajal je z glavo in otresel grivo in pravca prtila je do veljave, in Čehi, katerih je dobre tri petine v debeli, dobili so večino v deželnem zboru, katere bi po pravičnem volilnem redu nikdar zgubili ne bili.
Ta slavni izid volitev, ta sijajna zmaga v zlate) Pragi vzbudila je v nas radostno čuvstvo, kn j t i vsaka zrnega naših zaveznikov je tudi naša zmaga in vsled tacih zmag napreduje slovanska stvar in polil ka sedanje spravljive in pravične vlade.
X OoIeiijMkcffa 30. junija. [Izv. dop.] Dolgo smo Sloveni moledovali za pravice po §. 19 drž. zak. nam garantirane iu sedaj, ko jih imamo, briga se malo kdo zanje: najmanje pak oui, katerim bi narodna stvar morala biti vodilo vsacemu početju Bednega prostaka itak ne smem k njim prištevati, kajti njemu so le „fronki" mar in gotovo bi oni vladar najbolje in najpravičnajle ceaaroval, ki bi jim davke, če ne odpravil, vsaj znižal. Čuditi se le morimo našim gospodom uradnikom, da tako malomarno — pičlo šte\ilo izimSi — uporabljajo od vladarja nam posvečene pravice ter neposredo bi jo
našim državuim zastopnikom v obraz, kateri so se tolikanj mučili oprostiti nas nemške pestunje.
Jednaki so ti gospodje otroku, ki vender ne upa, ukoravno odrasel, rabiti nog bre< klicarice, temveč za?ira jo vedno, da mu pomore ter seže pod rame, nikakor mu pak ne pride na misel, komati in vežbati ude na svoj račun brez podpore.
Odrasli so res po nemški pestunji in le lo/ko se najde koji, da bi brez nje koračil, kajti vajen je je in rabi v življenji neobhodno njeno podporo; po stoletnem nemškem nadzirovanji postalo bo jim materinske navade in jezik tuj in radi torej sežejo po nemščini, ne misleči, da se ie vedno slovenska kri pretaka po njihovih živcih. —
Koliko škoduje to mlačno postopanje naših gospodov uradnikov, to zna tisti, ki posluje na deželi; nasprotno pak se ne d d zanikavati velikanska korist naro.inemu napredku, kjer se nahaja uradovanje iu občevanje s stranko v domačem jeziku. Priliko ima človek opazovati pri sodnijau : kako nezaupno in debelimi očmi zre slovenska para na vsaki pogled iu vsako stopinjo uradnika, v pisarni nemški govorečega, kajti sleherna beseda je pO mnenji kmeta terasa, po katerej mu zua iskana pravica zdrkniti v propad. Po slovenskem uradovanji pak se mi jeje deo nekdaj radostno pohvalil rekoč: „Naš gospod komisar so res izvrstni gospod; oni vse po „kranjsko11 zapišejo, sicer pri govorjenji malo po brovalko (slovenski izrazi bili so mu hrvaščina) zatezujejo, ampak razumom jih Čisto dobro; vedo, to je za nas, kateri ne znamo nemškega, velika dobrota !u — Pač res, dobrota je! Čemu torej s slovensko stranko slovenski J občevati, slovenski obravnavati, slovenske priče za-1 sliševati in — — nemški zapisovati V Čemu inkli-nirati k slabemu, ko je dobro tako blizu? Ni li to pravi nonsens V . .
Morda kateri izmej   gospodov  inojomu pledi-
LISTEK.
Nevski prospekt.
(Povest, ruski spisal Nik. Vas. (Jogolj. Poslovenil Y.)
Lepšega ni ničesar, nego je Nevski razgled 'prospekt), nu, saj v Petrogradu; njemu je vse. S fan se ne ponaša ta krasoticu mej ulicami naše prestwi»sjee v — Znam, da nobeden bledih in urud-niških bi^ieev ne bi Nevskega razgleda zMnenil ni z vso blagOLtjo svojega živenja. Ne le ta, kateri je j star stoprv pe». jet — iu kateri ima krasno brado in čudovito lepo nrezano suknjo, temveč tudi tu, ki se mu pod brado ^m ter tja pokazujo bele brke — in kateri ima glavo podobno plesnjivemu dolarju — tudi ta do cela gori Nevskemu razgledu. A krasni spol! O, krasotieura je Kevski razgled tem ljubši! A komu bi ne bil po godu?! — Ko hitro prideš na Nevski razgled, že se ti posvečuje prijazno še-tališče. Da imaš, ne znam kako važen, neogiben nalog, — ko hitro stopiš na to prostorišče, takoj zabiš na vse. Tu samo je prostor, kder 8e ljudje ne kažo vsled potrebe, kamor jih ne goni sila, ni kupčijstvo, ki je bogat z njim  ves Petrograd. Po-
doba je, kakor bi tu človek ne bil sebičen tak.«, j kakor na Morskoj ulici, na Gorohovej, na Litejni, na Meščanskej in po drugih ulicah, kder se glad in dobičkarstvo izraža na obrazih pešcem in onim, ki se vozijo v kočijah iu na drožkah. Nevsko raz-gledišče je splošno občišče v Petrogradu. Petro-gradskega ali Viberškega oddelka bivatelj, kateri že nekoliko let ni bil pri svojem prijatelji na Plskah ali na Moskovskoj mitnici, tukaj za gotovo sme upati, da se snide z njim. Noben pisemski zapisnik, nobena imenovalnfca (fragamt) ne ustreza verno tako, kakor Nevski „prospekt". O, vsemogoče Nevsko razgledišče! O, to jedino radovališče otožnikom in ubožcem ua Petrogradskih izprehodih ! Kako čisto pometeno je njega hodišče! A, Bog, koliko nog je na njem zapustilo svojih korakov znamenj1.! Dosluženega vojščaka neukretni, blatni Čevlji, pod katerih težo se človeku zdi, da se žula (granit) drobi, — majhni, kakor dim lehki čižmi mladostne dame, ki glavico v lesketajoča okna obrača, tako, kakor solnčuica v solnce, — nadepolnega praporščaka brenkajoča sablja, ki riše po tleh ostre čire-čare, — vse priča na njem jasne mogočnosti slavo uli pa mogočnost slabosti. Koliko je bistre fantazma-gorije ua njem tamo jednega dne! Mnogo sprememb
BkUfii samo v štiri in dvajsetih urah! Začenjam z najranejšim jutrom, ko ves Petrograd diši po gor-kem, če le pečenem kruhu — in ko je polen stark v raztrganih kniih in aalopah (plaščih) — bu, ko jih potreba žene ali v cerkev ali pa po milosti mimo prihajajočih.
O takih časih Je Nevski prospekt prazen. He-jeni gospodje zakladnicam in njih pomočniki še spe v svojih holandskih košuljuh ali pa pero hvoja nežna lica in pijo kavo; prosjaci so shajajo sladkarnioam pred vrati, kamor B6 zaspani gnnimed, ki je prejšnjega dne kakor kaka zaspana maha s čokolado tekal okrog, pr.kaže z metlo v roci brez robca okrog vratu in jim nameče stoprv pečenih pirogov (pašteto) in druge jestvine. Po ulicah se potico potrebni ljudje; časi se po njih sprehajajo ruski deželanje, ki ido na delo, pa so v zamazanih čevljih, v takih, da bi jih ni Katarin in proplav, znan zbog svoje čistote, ne mogel oprati. Ta čas navadno ni, da bi dame hodile ua piano, zuto ne, ker se ruski narod rad izraza z ostrimi besedami, kakeršnih gotovo ne slišijo ni v gloda išči. Zdaj pa zdaj se 8 „portefeuilloin" pod pazduho prižene tudi kak uradnik, če njegov pot v pisaloico drži po Nevskem ruz^ledišči. Lahko zagotavljani, da ta čas, to je do
čaostvo za daljšo vrsto dnij namenjeno potovanje na Štajersko in Kranjsko. Prebivalstvo onih krajev, katere bode presvitli vladar osrečil s svojim obiskom, pripravlja se povsodi najskrbnejše, da dostojno sprejme svojega ljubljenega vladarja. Vnovič Be ima pokazati vsemu svetu, da soglasijo vsi narodi širne države brez razločka narodnosti v iskreni ljubavi do prevzvišenega vladarja, čegar očetovsko srce bije jednako gorko za vse, da soglasijo v zvesti uda nosti roduej vladarskej hi»i, v kateri je od nekdaj bila najlepše in najblažje utelešena državna misel."
Dijaki češkega vseučilišča in tehnike odposlali so rektorju IvfaaMen-u adreso, v katerej se mu zahvaljujejo „za njega možato zagovarjanje pravic njihove narodnosti." Mej drugim pravijo v tej adresi: „Navdahnjeni smo globokega spoštovanja do moža, kateri se vzlic ukoreninjenim predsodkom in neprijaznostim svojih tovarišev do naše narodnosti ni obotavljal povzdigniti svoj glas v naš prid. Tam, kjer so se vsi potezali za krivico, zagovarjali ste Vi jedini pravico, kjer so si vsi hoteli siloj prilas-stiti moč, klicali ste Vi jedini glasno spoštovanje do postave". — Konservativna nemška „Kreuz Ztg.a hudo obsoja ravnanje Dunajskih liberalnih (?) Nemcev proti Českej šoli in rektorju Maassenu. „Neod-pii8tljivou, pravi rečeui list, „se mora imenovati, ako se od nemške strani tako povsem na glavo postavljajo najprvotnejše zahteve razuma in pravice, kakor se to zdaj na Dunaji dogaja, in če le ta okolnost, da se krivica to pot Slovanom godi, izvablja liberalnemu nemškemu časništvu pritrjevanje in bravoklice."
Vnaitit* države.
Iz Itelgruflu piše se „Pol. Corr.": V petek dospel je prvi železnični vlak iz Smedereva v Jagodino. Prebivalstvo poslednje odpravilo je ob tem povodu telegram do kralja, v katerem mu izraža svojo zahvalnost za osnovo železnice, katera bode mnogo koristila vsej deželi, kakor tudi Jagodini posebej. Kralj se je J.igodineem tudi telegra-fično zahvalil ter izjavil zaupanje, da bode železnica povzdignila blagostan Srbije ter omogočila nien gospodarski preporod. Prebivalstvo v Smederevu in Jagodini je jako navdušeno. — Komisijon srbskih štabnih častnikov pregleduje lego Kragujevca, ker se namerava to mesto utrditi; jednako se bode zgodilo tudi z Nisem.
Pogajanja Han? paše z glavarji katoliških Albancev še neso dognana, kakor se poroča iz Skadra; vender pa se trdno pričakuje ugodna rešitev. Hj fiz pada ima še vedno zasedene višine Hottov in KiiHtratov in ob jednem osigurano zvezo z dolinami. Nekatere vodje Albancev, ki so hoteli uma kniti se v Črnogoro. zapodili so ob Črnogorski meji nazaj. Hnfiz paša je baje gorcem naznanil termin, do katerega pričakuje povoljni izid dogovorov, sicer bode pomirje obustavil in z orožjem iskal si pravice.
V severnej RimUeJ ob reki Svir vršilo se je pietečeni četrtek slovesna otvorenje dveh novh kanalov, katere slavnosti sta se udeležila tudi car in carica ter mnogo ministrov. Deputacija trgovcev U Peterburga in Ribinska izročila je carju adreso. Car je izrazil upanje, da bode nova vodna pot pospešila rusko trgovino. Tja iu nazaj grede pozdravljalo je carsko flotilo mnogo ljudstva, zbranega ob obali Ladoškega jezera. Oba kanala, Svirski in Si-1 jaški, katerih prvi je dobil ime carja, drugi pa ca-
rice, sta osem čevljev globoka, omogočita brodenje tudi velikim ladijam in storita, da se blago za deset dnij prej privede v Peterburško pristanišče, nego je bilo to doslej mogoče. —Generallajtnant Gresser dobil je novo ustanovljeno dostojanstvo Peterbur-škega mestnega glavarja. — Car je podaril starostam kmetskih občin, kateri bo se bili udeležili kronanja zlate in srebrne svetinje za zasluge. Mej od-likanimi je tudi 83 Poljakov.
Dopisi.
Iz LJubljane 1. julija. [Izv. dop.] Nemci in nemčurji ae dandanes vedejo, kakor bi se jim Bog vedi kako godilo in kakor bi jim bila vlada v resnici krivična.
Ali s pomislekom pravimo „se vedejo", kajti vsak previden človek ve in si na prste lehko prešteje, da se nam za hrbtom in mej seboj smejo in si mislijo: Le skakajte nekoliko po zeleni tratici, dokler si mi nekoliko odpočijem«), vi se pa nekoliko utrudite, potem vam bomo pa zadrgalko tako zategnili, da vam bode sape zmanjkalo za vselej. Ne bi nam bilo težavno to, kar trdimo, dokazati na vseh oddelkih javnega življenja, ali poseben povod imamo, da spregovorimo nekoliko besed le o pravosodji. Koliko prizadevanja je stalo, da se je, rekli bi, primoralo pravosodnega ministra do nekoliko naredeb, ki s kolikor mogoče krotko besedo odmerjajo tudi slovenski besedi in pisavi nekoliko pravice pred sodnijo.
Možje, ki so bili za Auerspergove vlade najhujši naši nasprotniki, neso li dandenes še ravno tako pogumni ? Le jeden slučaj naj nam kdo navede, da se je temu ali onemu uradniku v zlo štelo, ali da se je le opominjal zavoljo tega, da s strankami, ki le slovenski umejo, ni sestavljal slovenskih zapisnikov? Osobam, ki ustopajo pri nas v soduijsko službo in ki celo avansirajo, zadostuje, ako upišejo, da bo zmožni slovenskega jezika, ako pa celo prilože kako nekdanje spričalo, ki omenja, da se je takrat, ko so še v šolo hodili, tudi slovenščina poučevala, je to že skoraj da „superfluum."
Da bi se nam ne očitalo, da lupimo gole fraze, hočemo biti bolj konkretni; pričnimo tedaj pri zdaj moderni „ribji glavi". Pojdi k tukajšnji mestni delegirani sodniji in povprašaj pri možu, ki tam ko-leke in tiskovine in ne po najnižji ceni prodaja, naj ti proda ali vsaj pokaže le jedno v slovenščini sestavljeno tiskovino. Mož se ti bode nasmehnil in te morda povprašal, nesi li iz jutrove dežele doma. Ne zboj se, ampak ustopi in pojdi do tistega gospoda, kateremu so posebne zasluge pripomogle, da je [»rednost imel in prestavljen bil iz rodovitnih ali vender sicer ne njemu, ampak drugim po živosre-bernih soparih škodljivih krajev v belo Ljubljano in pogovarjaj se z njim v slovenskem jeziku, ali pa poslušaj razlaganje postav in bodi miren ter glej Ižance,  ki z odprtimi ustmi poslušajo gospoda in
ranju za slovensko uradovanje oporeka meneč, da njega ne skrbi celi svet nič, temveč njegovi akti, familija in njemu podložno uradniško osobje. Dobro! — Toda, če je bil kdaj svet materijalen, je dandanes, ko se vsaka malenkost m ljubav dobro plačati mora; vsak je zase in drugec mu je deveta briga; če je kje danes kaka služba prazna, gotovo je jutri izpolnjena vsled preobilega človeškega materijala; gori v nemških avstrijskih deželah ima vlada tacega materijala dosti za eksport v naše dežele pripravljenega in mar ga li ne uvaža brezobzirno, posebno v onih slučajih, kedar je kaj mastnega in boljšega v vakanci? Znanje slovenščine merodajne kruge le malo moti pri oddavanji služeb in to po vsej pravici, kajti v drugi in tretji instanci ulagajo Be rekurzi iu nulitete v nemščini in doslednost terja, da se v istem jeziku rešujejo, ker itak v celem aktu slovenske besede ni. — Kaj je uasledek? — Da naši slovenski juristi, akoravno treznega razuma, k večjemu postanejo okrajni sodniki in 8 to šaržo morajo tudi v pokoj; če se vender kateremu posreči do Gradca ali celo do Dunaja priti, je to že bela vrana. — Čemu bi torej tudi rabili naših uradnikov gori, kjer imajo kapacitet, neumevših slovenščine, na razpolaganje?
Ako vam torej, gospodje uradniki, na katere danes apeliram, blagor naroda — kar sicer v obče ne zanikavam — ni pri  srcu,  ker ima večinoma slebern dovelj skrbi z rodbino svojo in akti, pomagajte vender sami sebi  in  svojej   familiji do boljše bodočnosti;  bodite egoisti  in  zapirajte pot tujcu s tem, da sežete po slovenščini! Slovensko uradovanje bode nemškim konkurentom pravi zapah in krepki motor, kateri bode (marsikoga spravil do višje stopinje, ko nema sedaj druzega upanja, nego zastarati  na deželi  pri  pičli plači in trdem delu. Slovensko uradovauje bilo bi nemškemu kandidatu mejnik z napisom:   „Bisber und nicht vveiter!" — In kaj bi bilo, ako ine nemnki misleči ehef vpraša po uzroku splošnega sloveuskega uradovanjaV Čisto nič, stranka je zahtevala in — mir mora biti besedij.
Ako torej gospodje pri uradih cesarskih ura-dujete slovenski, pomagali bodete svoji prihodnjosti in nehote ubozemu narodu; to vam bode: „Zwei Fiiegen auf einen Schlag".
Žal mi je, da sem kateremu gospodov očital mlačnost v narodnej zadevi, ali drugi članek njim bode srce olajšal po udarcih, katere dobe oni privatni uradi, kateri korespondirajo z njihovim.
J . . t . —
Politični razgled.
Notranje (lezele.
V Ljubljani 2 julija.
„Wiener Abendpost" piše v soboto o |»oto-vanjl   cesarjevem:   „Jutri  nastopi Nj. Veli-
poludne, Nevsko prostorišče nikomur ni svrha, tem več le sredstvo je vsakemu; polni se malo po malo z ljudmi, ki imajo svoje delo. svoje skrbi, svoje neugodnosti, a neso zamakneni vanje. Ruski deželau govori o grivni*) ali o sedmih groših **); starčki in starke kolebaju z rokami ali pa se razgovurjajo sami seboj in šale časi dosti pomenljivo; ali nihče jih ne posluša, živa duša se jim ne smeje, zanimljo le mladost v bogato progastih halatih s praznimi steklenicam' ali z novimi Čevlji v rokah, — mladost, ki po bliskovo šviga po Nevskem prostorisči. Ta čas, ko bi kdo ne znam kaj obesil na se, — ko bi kdo ne imel klobuka, temveč čapko na glavi, — ko bi košulji vratnik gledal izpod tvojega robca za vratom, — nihče bi ne opazil tega.
O poludne na Nevsko prostorišče pripuhajo guvernerji (varuhi) vseh narodov s svojimi rejenci vred, ki imajo rudeče ovratnike. Angleški Johni in Francoski Koki pod pazduhami pripelje gojence, prepuščene njih očinskej skrbi, in jim s primerno resnostjo pripovedajo: razobeski nad prodajalnicami — da so zato, da narod z njih pripomočjo zna, kaj je
*) Grivna je vredna 10 kopojk. **) Groš je denar iz medovine — vreden 2 kopejki.
na prodaj po skladnicah. Gojiteljice, blede pestune in rudeče Slavjanke modro ido za Bvojimi prešir-nimi, gibčnimi gojenkarni in jim opominjajo, naj malo dviguo ramena in ravno stopajo; s kratka: ta čas je Nevsko prostorišče gojiteljsko Nevsko prizorišče.
Čim bliže pa je ura dve, tembolj odjenjuje število guvernerjev, gojiteljev in gojencev; naposled jih nameščujo nežni roditelji, ki se pod pazduhami vodijo s svojimi raznimi, raznoličnimi prijatelji 8la-bih čutnic. Malo po malo se jim pridružijo vsi, ki so se znebili svojih važnih domačih skrbij, ko so s svojim zdravnikom porazgovorili se o vremenu, o mehurčku, ki je izpustil se jim na nosu, o zdravji svojih konj in otrok, ki kažo velike spretnosti, zato ker so prebrali ogledni list in v novinah važni razdelek o prišlih in odšlih, naposled pa izpili čašo kave in čaja; le tem se pridružijo tudi tisti, katere je zavistna usoda nadarila z blagoslovljenimi uradniškimi nazovi posebnih zadev; združijo se z njim tudi tisti, kateri so udje inozemskega urada in ki se odlikujć 8 poštenostjo svojega stanu in s svojimi običaji. O .Bog! kako so to znameniti uradi in koliko je Blužeb! — kako vzvišujo in s sladkostmi napajajo dušo! Ali, gorje! jaz ne služim, zato se ne veselim sladkega upanja, da bi se kedaj uljudno in o$onb
nežno pečali z menoj odlični prvomestniki. Vse, kar vam miglje pred očmi na Nevskem prostorišči, — vse je sama odličnost: moški so v dolgih suknjah, roke imajo zarite v žepe; dame so v rožnatih, belih in bledo modrih atlasovih redingotib in klobucih. Tu vidite lase v vsakem oziru posamezne, nenavadno, čudovito umeteljno pod obleko pomaknjene; lase aksamitove, atlasove, črne — kakor sobolj ali ogelj, a žalibože, odločene samo inozemskemu uradu. Drugih pisalnic uradnikom previdnost ni privošila čr*'h las; zato morajo sami sebi na veliko nevšečnost biti rudoglavi. Tu so salope čudovite: nobeno pero, noben čopič jih ne bi mogel naobraziti, lasje, ki jim je posvečena najlepša životna pnovica — predmet dolgega bedenja po dnevi in po noči, — lasje, ki so popili že mnogo razkošn* vodice in vonjave
— in ki uživajo najdražja in naj prijetnejša mazila,
— lasje, ki se po noči zav/jajo v tenek velinov papir — lasje, ki so jim Ustniki neizmerno udani in ki jim zavidajo jih mimo prihajajoči. Tisoč in tiso6 različnih klobukov, velikih in majhnih, pisanih, leh-kih kril in krilic, s katerimi se lastnice časi po dva dneva verno mude, slepi kogar koli na Nevskem prizorišči. Človeku se zdi, kakor bi celo morje samih metuljčkov bilo to trenutje vzletelo s cvetja in ka-
ga razumejo toliko, kolikor v cerkvi „verba sancti Evangelij secundum Joanem". Jeziš so in si hočeš prebrati. Ne prebiraj si brate, ampak vrni se in stopi pred vrata, tam boš Čital, da nesi ustopil k mestni delegirani sodniji, ampak „zum stadtisch de-legirten Bezirksgericht". No, to je bilo dozdaj, odslej bode pa drugače. Misliš? Nikar se ne varaj brate! Bela Ljubljana se lepša in pripravlja za srčni sprejem vladarja, tudi tabla in orel pred Križanki sta se ozaljšala, ali popisana je tabla kakor poprej. Od zgoraj, bi rekel kdo, na prvem mestu, vender ne more biti slovenski napis, od zdolaj je pa le za nemščino prostor in torej ostane pri starem, kakor to hoče ribja glava.
■z Gorice 1. julija. [Izv. dop.] Goriški deželni zbor ima 21 poslancev. Teh je 10 Slovencev, 11 Italijanov. Do sedaj je izvoljenih — kakor znano — sedem Slovencev, in sicer: dr. Josip Tonkli, dr. Aleksij Rojic, dr, Abram, župan R. Mahorčič, dr. Nikolaj Tonkli, veleposestnik Kovačič in župan Matija Jonko.
Od italijanske strani je izvoljenih vseh 11 poslancev, in sicer za kmetske občine Gradiščanske in Korminske gg.: Dottori, veleposestnik v Ronkah, in Dell Torre, lekarničar in veleposestnik v Romansu. Protikandidata Uatinelli in Alpi sta dobila v tej skupini 23 glasov. Oba kandidata sta že od 1. 1861. poslanca goriškega deželnega zbora.
V Gorici (za mesto) sta voljena gospoda Fr. grof Corouiui z 297 in župan dr. Maurovich z 250 od 300 oddanih glasov. Maurovičev protikandidat dr. Egger, ki je bil pa še le zadnji dan kot kandidat nastopil, je dobil 50 glasov. Oba gospoda sta bila že prej poslanca. Mesti Kormin in Gradišče sta volili g. barona Locatellija, veleposestnika v Kor-miuu, kot poslanca, ki je dobil 79, protikandidat dr. Vinzi pa 39 glasov. Trgi Grado-ćerviujan Tržič so volili g. barona Depretisa skoraj jednoglasno kot poslanca. Udeležitev pri volitvi pa je bila skromna.
Trgoviuska zbornica je izvolila gospoda Viljema Ritterja, predsednika trgoviuske zbornice, in zemlje-inerca Gasserja v deželni zbor.
Volitev za italijausko veleposestvo se je vršila včeraj, 30. junija. Udeležitev je bila tudi v tej skupini jako slaba. Od 184 voliicov prišlo je k volitvi le 37 veleposestnikov, vsak z jednim pooblastilom. Gospod Nikolaj Benardelli, veleposestnik v Korminu, je dobil od teh 74 glasov 73, gospod dr. Fr. Ver-zegnassi, odvetnik v Gorici, 70 glasov, in dosedanji deželni glavar dr. Pajer 52 glasov. Protikandidat Latour je dobil 25 glasov. Obče se je pričakovalo, da bode g. Pajer jednoglasno voljen in da se g. Ver-zegnassiju nekoliko glasov odcepi, toda veleposestniki so drugače obrnili.
Od poslancev, ki so bili do letos zastopniki Italijanov, je  grof Strassoldo umrl,  bivši Goriški
župan Deperis pa je bil prezret. Namestnika Bta Locatelli in Verzegnassi. X.
Iz Gorice 30. junija. [Izv. dop.] V svojem zadnjem dopisu sem objavil, da je kandidiral na Tolminskem za trg Boleč, Tolmin, Kanal iu Ajdov ščino mej druzimi tudi gospod namestnik baron De-pretis. Ker je jeden slovenskih listov odločno izja vil, da ni gospod namestnik v Tolminu kandidiral, dovolite, da objavim sledeči neovrgljivi faktum: V ponedeljek, 21. t. m., je prišla v Boleč deputacija, obstoječa iz gospoda župana Tolminskega, Devetaka, dveh podžupanov in župana Kobaridskoga, ter je najprej pri gospodu Jonku, potem pa pri gospodu sodniku Jakopiču prosila, da bi odstopila glasove gospodu Depretisu. Je-Ii storila to deputacija v spo-razumljenji z gospodom namestnikom ali ne, to je — se ve da — skrivnost gospoda Devetaka. Da bi bil gospod namestnik mesto poslanca v tej skupini sprejel, je gotovo, ker je tudi ono v Červinjanu Bprejel, kamor je prišel še le v torek popoludne telegram, naj se voli Nj. ekscelencija za poslanca. Dokazano je torej že s tem nedvojbeno, da je bil gospod baron Depretis v Tolminu kaudidovan ter da so morali oni, kateri so ga kandidovali, njegovo kandidaturo opustiti, ker razen nekaterih Tolmiucev neso hoteli drugi volilci zanj glasovati. „To jest faktum1'. — Potem še le je prišla parola, vse gla sove koncentrirati za g. Jakopiča, kateri je tudi popolnem naroden, katerega je stoprv tako zvana Fon ova stranka kandidirala; a potem so mu tudi Devetakovci glasove dali, da bi le Goriškega odbora kandidat Jonko propal. Sic se facta tulere! Žalostno, da se hoče od nekatere strani v očigled takim dejanjem in okolščinam sijajnost zmage centralnega volilnega odbora otemniti.
Domaće stvari.
— (t Anton Mazik), posestnik in prejšnji župan v Šmariji pod Ljubljano, vrl in značaj en narodnjak, umrl je danes po noči. Bodi mu zemlja lahka!
— (BI a g o si o v lj e n j e nove cerkve Jezusovega srca) vršilo se je včeraj z velikimi slovesnostmi. V soboto zvečer prenesli so podobo Kristusa in relikvije v slovesnej procesiji iz bolniške v novo cerkev. Procesije so se udeležili otroci sirotin-skih zuvodov z malimi cerkvenimi zastavami, nad 700 žensk z gorečimi svečami, bogoslovci, oo. fran
F. M. L. Eugen M ii 11 e r, deželni glavar grof T h u r n z deželnim odbornikom drom. Vošnjakom, župan P. G ras seli i, deželne sodnije predsednik G e r čar, državni pravdoik PerŠe in še dolga vrsta dostojanstvenikov. Po dovršenej slovnosti bil je v farovži oo. lazaristov mali zajutrek, katerega so so udeležili vsi dostojanstveniki in pri katerem se je napilo Nj. Veličanstvu cesarju. Tej napitnici odzdravilo se je z 12 streli na Gradu. Občinstva je bilo ves dan na tisoče navzočnega.
— (Spominske medalje) ua kranjsko šeststoletnico dal je prav lično izdelati ter prodaje trgovec Iv. Giontini v Ljubljani. Svetinja ima na sprednji strani ob robu Koseškega vers: Hrast se omaje iu hrib, zveBtoba Slovencev ue gane; v sredi doprsni kip Carniolije in pod njim v treh vrstah: deželna svečanost — 11.—17. julija — 1883. — Na zadnji strani pa napis: V spomin šeststoletne zveze dežele Kranjske s presvetlo vladarsko rodo-viuo Habsburško, 1283.
— (V Spodnjem Logatci) odprla se je včeraj brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. To je važna in potrebna pridobitev.
— (Po žaru a kronika.) Iz Slovenske Bistrice se nam poroča dne 1. t. m. Včeraj popoludne unela so se na doslej neznan način poslopja Antona Metalna na Spodnjej Ložnici iu so do tal pogorela. Pogorelec bil je zavarovan pri b.uiki „Slaviji.tt.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi v sredo 4. julija svoj zadnji občni zbor v tekočem semestru s sledečim dnevnim redom: 1. Verificiranje zapisnika. 2. „Mrččaha-tika ali iloveti voziček", indijska diama kralja Cud-raka; čita g. prof G. 3. poročilo odborovo. 4. slučajnosti. Lokale: Hollriegl, Restavrant I. Babenher-gerstrasse. Začeti k ob Vaš uri zvečer. Ktej seji vabi vse ude in prijatelje društva najuljudnejše
odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Ptuj 2. julija. Od ces. namestništva v Gradci ravnokar došlo naznanilo, da Nj. Veličanstvo cesar od okrajnega zastopa in deputacije županov ne sme se nagovoriti slovenski, jeden govor pre prepozen, drugi predolg. Telegrarieno se je pritožilo ministerskeinu predsedniku Taafte-ju.
Gradec 2. julija. Ob 8. uri zjutraj slo-
eiškani, vsi župniki Ljubljanski, na čelu njim korar j vesna maša v Btolnej cerkvi, kamor je šel cesar g. Urbus in odborniki cerkveno-stavbenega društva., spremljan po Taafte-ju, Kiibeck-u, Kubn-u in V nedeljo pričeli so se ob '/a 8. uri zjutraj obredi1 suito peš,  navdušeno  nazdravljali od tisočere
blagoslovljeni* cerkve, kateri so trajali do 1. ure popoludne, ko je pričel služiti g. kuezoškof dr. Kri* zostom Pogača'1 sv. mašo. Slavnostno pridigo imel je g. kanonik Zamejec. Konečnih obredov blagoslov-Ijenja in maše udeležili so se g. deželni predsednik baion  Winkler z gospo  in  gospodičino hčerko,
kor bi jasua mavrica bočila Be nad črnimi kebri moškega glavja. Tam pa tam nahajaš taka tela, o kakeršnih se ti ni sanjalo nikdar; — telesica tenka, ozka, nič debelejša, nego je steklenici vrat, nekatera pa bo taka, da se skrbno ogneš na stran, zato da ne bi neuljudno ob-nja zadel s komolcem; srca se ti loti skrb in bojazen, da bi vsled tvojega uepaznega dihanja ue zlomilo se najdražje bitje svete prirode 'n umeteljnosti. i kake nahajate ženske rokave na Nevskem pozorišči! Oh, kaka mičuost je to! Podobni ^ zračnim mehurjem, da bi se dama to tre-nutje dvignila v ZrakH b0 bi je moški ne držal, zato ker damo lei^o in prijetno dvigneš v zrak — tako, kakor čašo šaiu)aDjca k ustnom. Nikdar se o snitku drug drugemu ne uklanjajo spretno in neprisiljeno tako, kakor se na Nevskem prostorisči. Tu nahajate smeh, da mvdar ni takega, — Bmeh: po polno umeteljnost, časi je takov, da bi zbog same radosti skoro razlezei se človek; zdaj pa zdaj je tak, da 8e nenadoma sami sebi zdite niže od trave ia da glavo sklonite; časi pa je tudi tak, da Čutite, ka ste viši od admiralskega grebena in da bi ga lehko pridvignili. Tu slišite razgovore o godbenej veselici (koncert) in o vremeni, razgovore navadno motrilnih ljudij s ču-
tom posebne dostojnosti. Tu pa je tisoč in tisoč nepristOpnih znučajev in neumljivib prikaznij. O stvarnik! kako čudovite značaje nahajamo na Nevskem pozorišči! Mnogo je na njem takih ljudij, kateri se, če vas srečajo, gotovo ozro v vaše črevlje ; a ko pridete mimo njih, obrno se, zato da vidijo njih gu-bauce. Jaz še zmerom ne morem umeti, zakaj se tako vedo. Iz početka sem menil, da so črevljarji; a neso, temveč največ so uradniki različnih pisalnic; mnogo njih zna jako lepo napisati obhod kronovini iz mesta v mesto; ali pa so ljudje, ki se motijo s sprehodi, — ljudje, ki novine čitajo po sladkarni cnh, s kratka: to so največ samo polteni ljudje. Blagoslovljeni čas od dveh do treh popoludne, — čas, ki ga smete imenovati, da je izvoljena ura Nevskega prizorišča, ta čas je na njem veliki razgled vseh lepših človeških izdelkov in plodov. Ta kaže posebno suknjo iz najlepše bobrovine, ta svoj prekrasni grški nos, tretji ima razkošne lase, četrti dve lepi zvezdi pod Čelom in čudovit klobuk, peti prstan s talizmanom vred na lepem mezinci, šesta ima nogico v čudokrasnem čižemčku, sedma krilo, ki budi zavzetje, osmi ima brado, ki s čarom mami človeka. A tri ura bije, razstave je konec, truma gine. (Dalje prih.)
množice. Pred portalom cerkve pričakovali so cesarja kuezoškof, vsi prelati Štajerske in vsa duhovščina. Pri povratku iz cerkve bilo je Nj. Veličanstvo zopet pozdravljeno z radostnimi „hoch"-klici.
PariS 2. julija. Po telegramu iz Frohs-dorfa, objavljenem v „Union", je grof Cham-bord nenadoma močno zbolel. Telegram v „Neue Fr. Presse" iz Pariza ob 10 s/4. uri po noči poroča razširjajočo se vest, da je Cham-bord umrl.
Poziv.
V imenu odbora Ljubljanske Čitalnice usojam se vabiti najuliudneje Čitalnice in bralna društva na Kranjskem, posebno pa one v Ljubljanski bližini, naj se gotovo udeleže v mnogobrojnem številu ali po deputacijah in s svojimi zastavami raznih slav-nostij, ki se bodo vršile počenši od 11. t. m. v Ljubljani ob prihodu Nj. Veličanstva.
Deputacije, ki se mislijo udeležiti sprejema in serenade, se zbero v sredo 11. t. m. dopoludne v čitaluični dvorani, za ljudsko veselico pa v petek dne 13. t. m. ob 2. uri popoludne na vrtu čitalnične restavracije.
Kdor želi dobiti stanovanje, naj se oglasi naj dalje do 7. julija pri načelniku mestnega odbora za oskrbovanje stanišč, gospodu Franju Ravnikarji.
Za čitalnični odbor: Dr. vitez Blehveis-Trsteniški,
prvoaeduik.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je po tekla koncem meseca naročnina,  prosimo,  da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za pol leta........6   „ 50
„  četrt leta .......3   „ 30
n  jeden mesec......I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8   „ —
„  četrt leta.......4   „ —
jeden mesec
40
ZJpravništvo ,,Slov. Naroda".
Loterljne arcčkc 30. junija. Na Dunaji:    20,     59,     57,    84, 4, V Gradci:      58,     72,     24,    2, 57.
Titfci:
1. julija.
Pri Nlouu: Baon pl. llasslinger z Dunaja. — Go-litver iz Bleiberga. — Jackobi z Dunaja. — Spendal iz Tržiča.
Pri 91*1141: Lohncr z Dunaja. — Arko iz Zagreba.
— Strakoscb z Dunaja. — pl. Pichler iz Trsta. — Justin iz Kočevja.
Pri bavamkem dvoru: Dr. Lcebner iz Pizine. — Zoff z Dunaja. — Conte iz Italije. — Spacapan iz fiorice.
— Lebowitach z Dunaju.
IDunaJska "borza
dne* 2. julija.
(levimo telegraficno poročilo.)
Papirna renta .......... 78 pld. 60
Srebrna renta .... ..... 79   „ 35
Zlata renta.......... !*9 , 30
5w/0 uiarcna renta......... 93 , 45
Akcij e narodne banko....... H41 , —
Kreditno akcije......                                .   . 296 . —
London   . ....... 119 . 90
rtiebro           .   . ....... — „ —
NhdoI........... 9 „ 49«/,
C kr. cekini. ......                                    .   . 5 „ 67
Nemške marke         ..... 58 „ 50
4% državne srečke iz I. 1854   250 gld. — . —
Državne srečke iz I. 18»>4.         100   „ lb7 „ 90
4% KVBtr. zlata renta, davka prosta.   . 99 „ 45
Ogrska zlata renta 6%...... 120 „ 45
n     4%...... 89 „ 40
„     papirna renta 5"/0..... 87 „ 15
5% štajersko zemljišč, odvez, oblfg. .   . 103 „ —
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 114 „ 75
Zemlj. obč. avstr. 4«/«0/«, zlati zast. listi . 118 „ 20
Prior, oblig. Eli/abetine zapad, železnice 103 „ 50
Prior, ohlig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ —
Kreditne srečke......100 gld. 170 „ 25
Rudolfovo srečke.....10   „ 19 „ 25
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ P 8 „ —
Tratnmway-društ. velj. 170 gld. a. v. 219 „ 50
kr
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem presrčno zahvalo za mnogobrojno udoležitev pogreba naše ljube hčere, oziroma sestre
posebno hvalo pa gg. pevcem in darovateljem krasnih vencev.
V Ljubljani, dne 2. julija 1883.
(440) Rodbina Perath.
Dr. J. V0ŠNJAK
(427—3)
staniy'e na, JF*olja.n«Ti &t. 31,
Gotovo doma od 11. do 12. are dopolndne.
Kdor si hoče o slavnostnih dnevih (441)
precej prislužiti,
naj se obrne do upravništva nSlovenskega Narodau.
Za slučaj prihoda NJ. Veličanstva
prodaja po vea dan
palice za zastave
različne velikosti po nizkej ceni
Lorenc Majdič, <3<u~3>
BB >Iari iiM-in tr*«jn pred Frančiškani.
Lepa prodajalnica
tik cerkve v velikem trgu Slovenskega tttiijcrjn se
takoj odda.
Kje? povč upravništvo tega lista. (422—4)
Prave Apolo-sveče,
najboljSa in najcenejša razsvetljava, 1 zavitek 50 kr., 10 zavitkov 4 gld. 80 kr. pri
J. R. Paulin-u,
(434—2) specerija pri „voglu", poprej Weidlich.
Umrli SO v IJiihl.jaiii:
26. junija: liernbard Uerg pl. Falkenberg, c. kr. umirovljeni major, 70 let, Florijansko ulico št. 6, za otrpnenjem mehurja.
27. junija: Fani Kozina, raeščanovu liči, 3G let, Sv. Jakoba nabrežje št. 81, za j etiko.
28. junij^: Mariju Lovšin, agentova žena, 31 I,, Turjaški trg št. 5, za sušico.
29. junija: Meta Uešek, gostija, 74 let, Zvezdarske ulice št. 2, za otrpnenjem hrbtnega mozga.
30. junija: Marija Perat, kondukter jeva hči, 19 let, Sv. Petra cesta št. 24, za jetiko. — Marija Vidmar, hišna in gruntna posestniea, 43 let, Črna vas št. 21.
V dežolnej bolnici:
23. junija: Marijana Marolt, gostija, (59 let, za oslab-ljenjem.  — Jane: Glaser, čevljar, 19 let, za jetiko.
24. junija: Jakob Ambrož, gostač, 67 let, za vnetjem možganov.
27. junija:  Marija Kocijančič,  gostija,   19   let, za
jetiko.
29. junija: Marija (Jrošič, gostija, 53 let, za plučnim empbvscmom.
Službo
išče čvrst mož, v pisavi in računstvu dobro izveden, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
1'isina z  naslovom H. J. prevzema iz prijaznosti rpravništvo „Slov. Naroda". (442—1)
Pravi   francoski  in avstrijski ohampagner, _ bordeauz, renska, avstrijska, štajerska, ogonka I in deisert vina po zelo znižane j ceni. — Cenik zastonj in franko.
•F. H- IPaialin,
(435—2) specerija pri „vogia", poprej Weidlich.
St. 424.
Razglas.
(421—3)
Zaradi prihoda Ni. Veličanstva v mesto Kranj v ponedeljek dne 16 julija t. 1. bode tržni dan namesto v ponedeljek v torek  dm1 IT. julija.
Mestna županija Kranj,
dne 20. junij« 1883.
Št. 5417.
Razglas.
(443)
Slu?ba ob rajne babica v Smledniku z letno plačo 30 gld. i/ okrajne blagajnice se precej odda.
Prošnje z diplomo in spričevalom dobrega zadržanja nuj se ulo?e najpozneje do 51.5. julija 1**3 pri c. kr. okrajnem glavar-tvu v Krao j h
C. kr. okr. glavarstvo v Kranji,
dne 28 junija 1883.
Grbe,
avstrijske, kranjske iu mestne,
ransparente
Nj. Veličanstev i u cesarje viča s soprogo,
lampijone
za obesiti ali natakniti, prikladne za vrte ali pa nošnjo na
palicah,
ognjemete <4,0_,)
za salon in na prostem, priporoča po najnižjih cenah
J. GIONTINI v Ljubljani.
^BBVBBBB*BlBHiBBVBBSBlBS*SksmHMB*B«35SŠŠBŠBm^
T 6» i
C.   N-^ g
S   C/3 &
r P>* 1
(Ct3
Velika izber
srajc in zavratnikov za gospode,
Velikansko upanje na dobitke. 95, Brunsviška deželna loterija
razdeljena v 6 razredov s 100.000 »ročkami, moj  njimi  50.000 dobitkov in premija v \ kupnem znesku
IO milijonov 402.00(1 mark.
Ti dobitki so razdeljeni v ev. Mir C H H H H H Bjpeo. 300.000, 200.000, 100.000,    po 50.O0O, 8 po JUU.UUU, 40.000, «> po 30.000, "2 pu
25.000 itd. itd. — Žrebanje 1. razredu so vrši že V dan 1^5. iit IU. Juliju l>-*H«;e.
in razpošiljam za to originalne srečke 1. razreda po sledeeib cenab:
Vi_lh_Vi_Vb
gld. 9.85, gld. 4.95, gld. 2.50, gld. 1.25.
za vse  razrede  stanejo:   '/, gld.  73.20,   1 , gld. 36.60,  '/, gld. 18.30,
»/, gld. 9.15.
Naioćila a pridejanim zneskom ali po poštnem povzetji   naj se pošiljajo z naslovom (4X9 2)
David Ulicnlc!«!, Hauptlotterle-Bareau, Hamburg.
16 »I.
jeden frak, •2« -I.
oola
obleka s frakom
pri
Telita
zaloga
izdelanih ogrinjal,
japeto¥
in
Ljubljana, Slonove ulice 11.
deževnih p/aščev
za
gospe in gospice.
42(5—4)
Velika izber
modnih Mobukov za dame.
Izdatelj iu odgovorni urednik Muk»o A r m i i;.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
489198