290. številka. Ljubljana, v torek 19. decembra. XXVI. leto, 1893. Uhaja vmtk dan iveoer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pof ti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu fit. lil. t) [i r a v n i H v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenske šole v Trstu in v Gorici. Vsakemu človekoljubu krvavi srce, ko vidi, kako se Tržaški in Goriški Slovenci brezuspešno trudijo, da bi si priborili za svoje otroke toliko potrebnih ljudskih učilnic. Človeku se dozdeva, kakor bi za omenjene Slovence, koje v tej zadevi tako spretnu in fino za nos vodijo laški iredentovci, ne veljali obstoječi zakoni. Popolnoma emo prepričani, da ho ti naši bratje z najdražjim, kar imajo na svetu, na milost in nemilost izročeni najhujšemu uovragu, kojega le imeti morejo. „V okviru obstoječih zakonov se da še mnogo doseči", kvasil je grof Hohenwart pri razpravi o provizornem državnem proračunu. Mi bi le želeli, da bi gospod grof zadel v Gorico ali v Trst; tam bi ga pač kmalu podučili, koliko se da v okviru obstoječih zakonov doseči nasproti Labom in nasproti tako imenovani latinski kulturi, kojo pa mi Slovenci samo kot latinsko barbarstvo poznamo t Da imajo Tržaški in Goriški Slovenci pravico do šol, za katere se borijo, je tako jasno, kakor je jasna solnca luč. Ali vzlic temu morajo že leta in leta sami plačevati svoje, po ustavi jim zajamčene učilnice, če hočejo preprečiti, da se slovenski otroci ne poitalijančijo. In vlada dopušča, da se pravičnim zahtevam naših bratov napravljajo vse mogoče zapreke, tako, da si še dandanes z gotovostjo trditi ne upamo, ali Slovenci v Gorici in Trstu splob kdaj slovenske šole dobimo ali ne! To je pravo barbarstvo, kar se tukaj počenja! In nas v Ljubljani navdaja pravična jeza, ko opazujemo to šikanstvo in te umetno sastavljeno mreže, v katere naj bi bo Slovenci lovili, da bi konečuo ne izkazalo se zadostnega števila starišev, koji smejo šolo zahtevati. Da je v Trstu gotovo toliko Slovencev, da imajo pravico do šole, temu dokaz je vender po družbi sv. Cirila in Metoda vzdržana šola, k: tako lepo nnpreduje. To šolo moramo Slovenci vzdržati in gotova resnica je, da bi se morala taka komuna, kot je Tržaška, sramovati, ko dopušča, da se plačuje zasebna šola s krvavimi slovenskimi groši in ko mora vender imeti prepričanje in zavest, da bi morala, če jej je kaj na pravici in postavi ležeče, ona sama to šolo vzdržavati. Vse to velja tudi za Gorico. Ta sveti boj Goriških in Tržaških Slovencev napolnjuje nas na jedni strani z usmiljenjem do trpečih bratov, na drugi strani pa s srdom, da je kuj tacega v Avstriji sploh mogeče in da je kaj tacega posebej mogoče v mestih, ki niso tako zelo od Ljubljane oddaljena. Kdo bi se ne spominjal tistih časov, ko so v Ljubljani prisilili mestno občino, da je morala ustanoviti nemško ljudsko šolo! In še dandanes je čista in neskaljena resnica, da bi ta Ljubljanska nemška šola bila absolutno nemogoča, če bi bo ne zapeljavali slovenski stariši, da pošiljajo v njo svoje slovenske otroke. Koliko pa je bilo hrupa takrat in kako se je črnila občina Ljubljanska po celem svetu 1 — Kako nervozen je postal baron Winkler in s kako železno eneržijo je poatopal proti nesimpatični mu občini! In ž njim postala je nervozna cela nemška Avstr ja! Ves upor ostal je brez uspeha in kakor bi trenil, ustanovljena je bila nemška šola v Ljubljani. Naše mesto ni daleč od Trsta in ne daleč od Gorice, pa vender, kaka razlika! Tukaj je nemški otrok varen in Bog ne daj, da bi zavela kaka neprijetna sapica proti njemu; tam pa so slovenski otroci brez zavetja, prav tako, kakor da bi za nemškega otroka veljali drugi zakoni, nego za slovenskega. Če bi Šlo po idejah grofa Hobenvrarta, potem bi morali Tržačani in Goričani lepo mirovati in na korist novi koaliciji dopuščati, da se jim otroci po-lahonijo, tako, da s časom postanete Istra in Goriško dve pokrajini, kjer žive* sami trdi Labi. Ali mi menimo, da avstrijski državniki, ki pripuščajo Sloveuca Lahu pod nožem, prav slabo skrbe za blaginjo cele drŽave. Dasi smo majhen narod, vender pa imamo za Avstrijo velik pomen v tem oziru, da smo poklicani stati ob meji kakor trden zid v tistih časih, ko se bo razburilo latinsko morje ter botelo od Avstrije odkrušiti tiste pokrajine, za kojimi že sedaj tako očito hrejieni. Še večjo važnoBt, nego jo pokladamo mi, morali bi avstrijski državniki polagati na slovansko šolo v iBterski grofiji in goriški kneževini. Te šole niso torej samo narodnega pomena, one so tudi eminentno avstrijskega pomena in samo obžalovati je, da merodajni krogi tega uvideti nočejo. Iz zadnjega govora novega finančnega ministra povzamemo, da se morda vender nekoliko dani v omenjenih krogih. Nekoliko nan tolaži tudi to, da je naučni portfelj izročen Poljaku, od kojega smemo pričakovati, da bo Slovanom ravno tako pravičen, kakor Nemcem, ču začuje bridke vzdihe primorskih Slovencev in če se mu z akti dokaže, koliko časa bo Avstriji najudaoejše pleme brezuspešno za Šole bori in to samo zategadelj, ker nekaj laških prvakov, ki bo umno z želodcem v Avstriji, 8 svojim Brcem pa onkraj sinjega morja, teh šol ne ljubi, potem bo bo vender tudi gospodu pl. Madevskemu otajalo Brce. Zatorej pričakujemo, da bode že vender jedenkrat našim bratom trpinom odkazal tisto, kar jim je po zakonu odkazauo. če se pa to ne bode zgodilo, potem se Slovenci kmalo prepričajo, da tista tako slavljena koalicija za nje ni piškavega oreha vredna. Vzlic temu pa Slovenci ne bomo obupali. Kar nam postava daje, to hočemo zahtevati tudi v priholnje in konec bo pač ta, da se bo moralo zakonu ustreči in da se bo tudi primorskemu Slovencu dovolilo tisto, kar dobiva bakrenobarvani Hmdu v daljnji Indiji od svoiega angleškega gospodarja. Krivica, koja se Tržaškim in Goriškim Slovencem glede* šol godi, kriči v nebo. Prav radovedni smo Bedaj, kako se bode Hoheuwartov klub v ti stvari obnašal. Če bi šlo po volji voditelja, bi molčal ter zauj>al na okvir obstoječih zakonov. Upajmo, da slovenski podatici glede vprašanja slovenskih šol v Trstu in Gorici ne bodo zadremali in da bodo v tem oziru dejansko pokazali, da jim je slovenski narod mnogo več, nego pa ljubezen starega in politično onemoglega grofa Hohtmvarta. LISTEK. Prvi klijent. (Slika it odvetniško prakse.) Star, prijaven gospod pripovedoval mi je v železniškem kupeju sledečo dogodbico: Odvetniško |>rakHo svojo sem začel s tisoč goldinarji — dolga. Krasen začetek, ki me jo vzpodbujal, da sem so z vso gorečnostjo poprijel poklica, za kateri sem se jiripravljal četrt stoletja, če štejem dobo, odkar sem v kratkih hlačicah in bosonog vstopil v prvi razrtd vaške učiluice, pa do tistega trenotka, ko sem v modernem fraku in s svetlim cilindrom zupustil tisto dvorano, v kateri sem v potu Hvojega obraza prebil odvetniški izpit. Star sem bil dvaintrideset let, vse skušnje sem bil prestal, doktorsko diplomo sem imel v miznici in moral sem si izposoditi tisočak, da bi zamogul začeti samostalno služiti vsakdanji kruh. S težkim trudom in s pomočjo požrtvovalnih prijateljev dobil sem naposled ta denar na posodo. Prvo, kar sem storil, je bilo to, da sem se iz svoje sobice preselil v najeto stanovanje, v katerem je prej bivala neka šivilja, plačal najemnino za četrt leta in naročil štiri tablice z napisom „Doktor Y. Y odvetnik". Jedno tablico sem pribil na hišo pri uhodu, drugo v veži, tretjo oa stopnicah, četrto pa na vrata. V prvo sobo, ki je bila prav za prav kuhinja, postavil sem dve stari mizi, Btojalo za dežnike iu staro, na novo lakirano omaro, na kateri je bi.'o z velikimi črkami zapisano »Registratura". Ta omara postavljena je bila pred štedilnik tako, da tega ni nibče videl. Razdeljena je bila v predalca, nad katerimi so bile vse črke abecede od A do 2 z rudečo barvo naslikane. V vsako predalce naložil sem z vrvico zvezan kop starih časnikov, zloženih v obliki aktov in omotanih z belim papirjem. Pri mi-zuh sedela sta dva mlada gospoda, jeden je bil že sedem let pravnik, pa še ni bil mk iar na Dunaji, ter je ves dan sestavljal izvirne dopise za neki teduik in pisal liutke za neki dnevnik. Drugi je bil dramatični umetnik. Vsako jutro ob 10. uri in po-poludne ob 1 ,4 uri mi je povedal, da mora k skušnji iu potem ga ves dan nisem videl, zvečer na odru pa tudi ne. Razumela sta se prav dobro, le kadar sta začela razgovarjati se, kdo je prav za prav koncipijent, kdo pa piBar ali Bolicitator, tedaj sta postala nekam glaBna. V drugi sobi sedel sem jaz Hum. Poleg pisalne moje mize, preobložene z raznimi starimi ničvrednimi akti in b knjigami razne vsebine — največ je bilo pač romanov — stal je eleganten fotelj, namenjen bodočim klijentom. Kakor vidite, sem s posojenim tisočakom storil kar je bilo mogoče, a celih trinajst dnij ni bilo živega krsta čez moj prag. Dvanajsti dan sem sedel pojioludne v (lisami m pregledaval Btare Časopise, kar čujem, da je nekdo vrata v prvo solo odprl in vjirašal, „če je gospod doktor doma in če bo more ž njim govoriti." — Djraa je že, a prosim, počakajte malo, v|>rašati ga moram, če utegue — slišal sem svojega „koncipijenta" govoriti, iu malo hipov potem stal je pri meni in mi naznanil — prvega klijenta. — Naj pride — sem mogočno ukazal, vzel hitro za ta Blučaj pripravljeno polo papirja in jel na vse jiretego pisati. — Dober dan, gospod doktor, zudonel je močan glas nt; moja uha. — Bog gu daj, prijatelj, sedite, koj sem gotov, odgovotil sem prijazno in pisal kar se je dalo. Fdtelj poleg mene je zaškripal, pogledal sem tja in zagledal — veliko, mršavo, staro babo. Ustrašil sem se je skoro. Stara baba prvi klijent — to je slabo zaameoje za bodočnoBt. — Gospod doktor, prišla aem v važni zadev k vam, začela je stara ženščiua. Prav vesel sem bil tega uvoda, nadejajo bo maBtne pravde, liekel sem torej kar najbolj prijazno: Prosim, povejte, sa kaj se gre. — Jaz imam trgovino s mešanim blagom, in sicer je ta trgovina oa moje ime zapisana. Moj mož — ta nepridiprav in lenuh — posodil je nekemu človeku nekaj denarja brez moje vednosti. Politični razgled. Notranje dežele. V L) ubli so i, 19. decembra. Gospodska tabornica. V včerajšnji seji resila je gospodska zbornici najprej domobransko predlogo. Pri razpravi govoril je fzm. baron Beck in z vojaškega stališča osvetlil predlogo. Poudarjal je, da naša država ne sme zaostati za drugimi, ki svojo vojsko neprestano množe* in spopolnjujejo. Pri nas taka množitev iz političnih in fiaancijelnih nzrokov ni mogoča in zato je prišlo domobranstvo v kombinacijo, zajedno pa se ustanovila črna vojska. Sele po novem domobranskem za« koou se bode domobranstvo moglo tako izvežbali, da bo ravno navadni vojski. Francija, Nemčija in Rusija mmif.o in spopolnjujejo svojo vojsko neprestano, in mi ne smemo zaostati, zakaj še dandanes ima popolno veljavo stari rek: Si vis pacem, para bellum. Domobranski minister grof Weisersheimb pritrjal je predgovorniku in nekatere njegove trditve pojasnil, potem pa je zbornica vzprejela predlogo pri drugem in pri tretjem branji. Vrh tega je zbornica še rešila razne druge predloge, vse le po kratki razpravi. Za danes je določena zadnja seja pred Božičem. Na dnevnem redu so izjemne naredbe in budgetni provizorij. Državni zbor ogerskt. Justični odsek poslanske zbornice ogerske končal je generalno debato o cerkvenopolitičoih predlogah in z veliko večino sklenil, začeti specijalno debato. — Vlada namerava predlagati imenovanje cele vrste novih članov magnatske zbornice. To je bil namen Wekerlovega potovanja na Dunaj. Viiaiijc države. Novo italijansko mlnlsterstvo. Jutri se predstavi Crispijevo ministerutvo italijanski vladi. Politični krogi se sila zanimajo za finančno-politični njegov program, tembolj, ker je general Ricotti priobčil v listu „Opinione" seuzačno pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj ni prevzel ponu-janega mu ministerBkega portfelja. R cotti pravi, da sedanje vojske v zmislu kraljeve volje ni smeti zmanjšati, ostati mora taka, kakeršna je, samo pri troških je smeti štediti. To pa je naravnost nemogoče, ker budget jedva zadošča in ga po R cottijevem mnenju ni mogoče znižati za najmanjšo svotico. To pismo jako uglednega generala naredilo je mogočen utis v vseh političnih krogih. Novi vojni minister je domobranski general in ne pozna pravih potrebščin vojske, zato sodijo, da se mu nikakor ne bo posrečilo znižati troške kar za 20 milijonov lir in da bo moral Crispi kmalu drugid iskati sredstev za vzdr-žanje sistema. Francija in Italija Sodna preiskava zaradi krvavih pobojev mej f-ancoskimi in italijanskimi delavci v A'gueB Mortesu je končana in prouzročitelji ter glavni krivci tudi že kaznovaui. Italijanska vlada zahtevala je po tistih izgredih, da mora Francija odškodovati prizadete rodbine. Francija je pripravljena to storiti in je italijanski vladi ponudila odškodninski znesek 4 200 0O0 frankov a s pogojem, da tudi Italija odškodi prizadete rodbine tistih Francozov, ki so bili ubiti ali poškodovani pri velikih, zoper Francoze naperjenih izgredih v Genovi, v Rimu in v Neapolju. Francoski vladi ni na tem, da se plača bogve kako velika odškodnina, največ jej je za princip, in zato se ne bo spotikala, če bi bila po italijanski vladi ponuđena odškodnina dosti manjša od odškodnine, katero ponuja Francija. Ministarska kriza v Belgiji. Klerikalni ministerski predsednik Beernaert naznanil je v zadnji seji ministerskega sveta, da — Dobro; ga bomo tožili. — Koga? — Vašega moža. — Tega pa ne; mož sicer ni nič kaj prida, a moj mož je vender. — Potem pa tožimo dolžnika, Tudi ne. Dolžnik stanuje v moji hiši. Pošten človek je. — Pozval ga bom torej sem, da podpiše menico. — Kaj bi zavoljo petaka podpisaval menico. Jaz bom že sama iztirjala. Ta moj dolžnik se imenuje Nitkar, krojač je, in ko ste bili še dijak, Vam je naredil hlače, za katere ste mu še sedaj pet goldinarjev dolžni, če se ni lagal — — — — — torej---— Razumel sem ženo. — Prvega naj pride po denar. — Torej je res; no vidite; zdaj pa smo vse iz lepa opravili. Z Bogom, gospod doktor--— Torej prvega — kaj ne. To je bil moj prvi klijent. Drugi je bil krojač Nitkar, ki so je prvi dan prihodnjega meseca že na vse zgodaj oglasil... O pozoejšnjih ne govorim. To ao bili navadni klijenti, ki prinesejo vedso kaj predplačila soboj. sa odstopi takoj, ali desnica v poslanski zbornici ne pritrdi njegovemu načrtu volilnega reda. Desnica se je opetovano izrekla zoper vladni načrt in ker neče odnthati, be je ministerski predsednik odločil za odstop. Usoda rainlšterHtva se odloči najbrž že jutri. Desnica je namreč sklicala strankarski shod, naj ta določi, ali je vzprejeti vladni načrt ali ne. Ako odkloni stranka načrt, potem odstopita ministerski predsednik Beernaert in pravosodni minister Le-jeune. Kot jedini kandidat za ministersko predsedstvo se imenuje predsednik poslanski zbornici Lantscheere, kot kandidat zl pravosodni portfelj pa profesor na vseučilišči v Loevehu, senator Descamps, oba odločna klerikalca. Španske homatlje Na Španskem začela se je velika agitacija zoper trgovinske pogodbe ŠpanBke z drugimi evropskimi državami, poglavitno z Nemčijo, Anglijo in Italijo. Vsled teh pogodeb neče Francija dovoliti Španski minimalnega tarifa na uvoznine, kar je za to državo sila hud udarec. Španska je samo lani prodala na Francosko svojih pridelkov za 183 milijonov frankov in da bi rada tako ugodno trgovinsko razmerje ohranila še nadalje, je naravno. — O špansko-maručau« giem konfl ktu se nič ne čuje, niti da bo Maro-čani odnehati, niti da bo Spanci pokorili kable. — Ne samo, da ima vlada velike skrbi s trgovinskimi pogodbami, z anarhisti in b kabili, tudi karlisti jej delajo preglavico. Obnovili so svoje zoper dinastijo naperjeno delovanje in v celi deželi se vidi to gibanje, kako rase in se razvija. Kariistično glasilo „Gorico K-tpan )lu dela propagando za dona Karlosa najstarejšega sina, dona Jaima, in ta ima baje posebno mej častniki in duhovniki močno zaBlombo. Dopisi. X OorlSkega, dne 16. decembra. [Izv. dop ] (Zboljšanje učiteljskih plač — Resna beseda gos p. deželnim poslancem) Mej vprašanji, katera kriče* po rešitvi, je tudi vprašanje o zboljšanji učiteljskih plač — vprašanje, ki se kakor dolga kača vlači po deželni naši zbornici dolgo vrsto let. Deželni zbor zavračal je prošnje učiteljstva zdaj s tem, zdaj z drugim izgovorom; lačno učiteljstvo pa le ni prenehalo prositi leto za letom: kdo pa zamore ukazati lačnemu želodcu, naj molči ? Konečno je pred več leti deželni zbor sam spoznal, da je treba pičle plače zboljšati, kajti žalostni resnici, da ao učiteljske plače na Goriškem razmeroma najnižje — življenske potrebščine pa blizu najdražje v Avstriji, ni se mogel ustavljati niti deželni zbor goriški. Vprašanje to izročilo bo je deželnemu odboru v prouči nje in poročanje. To je trajalo nekaj let in vsakdo je bil radoveden, kak uspeh bo imelo dolgotrajno proučevanje. Pri zadnjem zasedanji je konečno vender prišel deželni odbor s konkretnim predlogom pred zbornico ter predložil načrt postave, po kateri bi učiteljstvo doseglo neko zboljšanje — majhno sicer, a nekaj bi le bilo. Toda niti tega ni bilo učiteljstvu mogoče doseči, kajti šolski odsek, kateremu se je bil izročil dotični predlog, pokvaril je vse — vsaj začasno. In to je budo, to je neodpustljivo. V našem deželnem zboru je navada, da vzprejme zbor vsako predlogo, katera pride od dež. odbora brez premembe. Kar velja sicer splošno — ni veljalo takrat, ko je šlo za zboljšanje žalostnega stanja učiteljskega. Poprej se je slišalo, da bo zboljšanju nasproti laški poslanci, drugikrat ravno narobe; pri zadnjem zasedanji, ko bo bili blizu vsi za zboljšanje — če tudi kaj pičlo — prišlo je vmcH nesrečno vprašanje o deželnem šolskem zalogu. In to vprašanje je vrglo prvo vprašanje tja, kjer je bilo doslej celih 20 let — namreč izročilo se je oboje dež. odboru v proučenje . .. Godi se nam ravno tako, kakor se godi Tržačanom — in Goričanom — s pitno vodo. Vedno bo le študira in študira pri dobrem vinu — o pitni vodi; trosijo se tisočaki in stotisočaki za komisijske študije — a meščani vode še vedno nimajo Ako bo ne motim, je že leta 1886. predložilo polit, društvo „Sloga" v Gorici dež. zboru peticijo o deželnem šolskem zalogu — in od tedaj se ni črhoilo v zbornici več o tem vprašanji — dokler ni prišel dež. odbor pred zbornico s konkretnim predlogom o zboljšanji učiteljskih plač. Ali se ne pravi to iskati vsakojakih zavfr, s katerimi se zavlači zboljšanje učiteljskih plač? Vsak izgovor je ničev, tako sodi vsakdo. Nič nimamo proti ustanovitvi dež. šolskega zaloga, kateremu nasprotujejo laški poslanci, le to nas peče, da je vprašanje o dež. šolskem zalogu, ki je doslej tako mirno spalo — spanje pravičnega (I ?) — se uporabilo kot zavornica drugemu nuj-nejšemu vprašanju. Občno mnenje vlada mej učiteljstvom, da slovenski poslanci, ako so imeli resno voljo pomagati trpečemu učiteljstvu, bi bili pri zadnjem zasedanji pritrdili predlogu dež. odbora ter tako pripomogli učiteljstvu vsaj nekoliko; saj jim je znan izrek: kdor hitro da, dvakrat da. Učiteljstvo bi jim bilo Hvaležno tudi za nasvetovano malenkost. In nikdo bi jim ne bil bradil priti pozneje prfed zbornico z načrtom 6 dež. šolskem zalogu in z istim predlogom tudi I predlogom o večjem zboljšanji Učiteljskih plač. To bi bilo modro, na tak način bi bili slbv. poslanci dejanski pokazali, da jim irce t resfflci bije za blagor učiteljstva, s tem pa ttfdl «A bllJgor Šolstva in naroda. Kar se ni zgodilo doslej, dal Bog, da bi se zgodilo vsaj zdaj — ob jednajsti uri. Pri tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi primerjali plače učiteljske s plačami najnižjih državnih uradnikov — skrb države za državne uradnike in skrb (?) dežele goriške za svoje učiteljstvo — skrb državnega zbora za drž. uradnike in skrb (?) deželnega zbora goriškega za ljudskošolsko učiteljstvo. Državni uradniki nižjih kategorij bo mnogo bolje plačani nego učiteljstvo na Goriškem sploh, če tudi se nikakor ne more trditi, da bi se od prvih več zuanja zahtevalo nego od učiteljstva in da bi bile službe prvih težje nego učiteljske. Kje je tukaj načelo: jednaka bremena — jednake plače? Ča tudi so uradniške službo že sedaj boljše od učiteljskih, če tudi je država že doslej boljše plačevala svoje uradnike, nego plačuje dežela Goriška učiteljstvo svoje, vender se ni pustila skoro četrtstoletja prositi za zboljšanje uradniških plač, ampak je kmalu uslišala dotične prošnje — vsaj deloma. Ze lansko leto je minister-stvo bilo postavilo pol milijona goldinarjev v proračun za draginjsko doklado. Državni zbor pa je bil uradnikom še bolj naklonjen, kajti zahteval je, naj Be kar cel milijon goldinarjev postavi v proračun. Kakor se čuje, postavljen je v proračun za leto 1894. v resnici cel milijon. Kako pa se godi učiteljstvu na Goriškem V Kako skrbi za nje deželni odbor in zbor? Žiloatna nam majka 1 Kdaj se bode rodil učiteljstvu na Goriškem tak mož, kakoršen je finančni minister dr. Plener za državne uradnike? Kdaj dobi deželni zbor goriški učiteljstvu tako naklonjene poslance, kakoršoe imajo državni uradniki v državni zbornici? — Dal Bog, da bi zamogli v par tednih že odgovoriti: sedanji deželni poslanci, sedanji deželni zbor je tak! V to pomozi Bog — in deželni poslanci naši 1 UČitelj-trpin. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Ker pri razmerah, kakeršne so v deželnem gledališči, dramatično društvo absolutno ne more imeti jutri na razpolaganje odra za potrebno predskušnjo za opero „Ča rostrelec", za katero se je pripravila uova efektna dekoracija za „Volčje brezduo", morala se je opera odložiti ua bodoči teden. V četrtek dne 21. t. m. se bode ponavljala jako zabavna veseloigra „Madarae Mongodin", ki je vzbujala toliko smeha pri prvi predstavi in bode gotovo tudi v drugič ugajala prav dobro prijateljem vesele igre. — Na sv. Štefana dan predstavlja se l,udska igra s petjem „Kri vopr isežnik", po praznikih pa v četrtek dne 28. t. m. prvikrat romantiška opera „Carost relec", v kateri nastopi skoro vse operno osobje. — (Narodne Čitalnice Ljubljanske XXXVII. občni zbor) bode v torek dne 26. decembra 1893. I. ob 11. uri dopoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednikov. 2 ) Poročilo tajnikovo. 3.) Poročilo blagajnikovo. 4) Poročilo revizorjev. 5) Volitev dveh revizorjev za prihodnje leto. 6 ) Volitev predsednika in 10 odbornikov. (§ 10 dr. pravil.) 7.) Posamezni predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi najprijazneje odbor. — (»Agramer Tagblatt") prinaša v poslednjem času prav dobro pisaua „gledališka pisma" (Theaterbrkfe) iz Ljubljane, v katerih razpravlja naše gledališke razmere. V sobotni številki ima zopet prav /.ammiv dopis o nemškem gledališči v Ljubljani, ki vzbuja v vseh krogih živo zanimanje. Tudi iz Gorice ima prav dober dopis. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Iz Drage poslal je uredništvu našega lista kot kronski dar 4 krone gosp. Bernard Andolšek, vodja in učitelj, katere je nabral in deloma sam daroval mej rodoljubi v Dragi in Loškem Potoku. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 — (Iz vojaških krogov.) Včeraj opo-ludne oatavil je L;ubljano Njega ekec. podmaršal baron Albori, ki jo imenovan poveljnikom 2. voja na Dunaji. Na kolodvoru bilo je mnogo vojaških in civilnih dostojanstvenikov in druge odlične gospode, ki so se poslavljali od obče priljubljenega generala. — (Gos p. K. II o ff m h i s te r v Zagrebu) Vrli naš pianist in učitelj »Glasbene Matice" g. Karol Iloffmeister sodeloval je minuli teden pri oprostnem koncertu g. K ar bul ko in ae vsi Zagrebdki listi izražalo jako pohva'no in laskavo o njegovi izborni igri ter pravijo, da je jako nadarjen in rutinovan umetnik na glasovirju, ki ima lepo bodočnost pred sabo. NajobSirneje piše „Agr. Ztg.a, ki pravi: „V g Hoffmeistru, ki je včeraj prvikrat stopil pred naše občinstvo, spoznali smo prav izbornega umetnika, o katerem dobri glas, ki ga uživa, ni povedal preveč Prof. Iloftmeiater je mojster na svojem instrumentu, s katerim tehnično vlada isto tako popolno, kakor mu ve udahnti življenje in dušo. Ž>vljenje in duša, to je karakteristično v igri prof. II flmeistra, k. v najmanjši točki vo pripovedati celo zgodbo polno čuta, humorja in šegave šaljivo8ti. Klavirni virtuoz poBtane novelist, dramatično razvnet prijiovedovalec. V tem oziru je bil n. pr. Paderevskega tu še ne al šani menuet pravo mojstersko delo. Prof HofTme ster igral jo še Lisztov „Ljubavni sen* in „Heroide elegiacque", Griegov „ Ptiček", Schumanovo .Arabesko" in „Ca-price", etudo v Esdur od Rubinstema in češki ples „Obkročak". Karakteristično razumljenje in izborna tehniška izvršitev kazali sta se pri vseh teh točkah, kakor posebno še čudapolna piano-igra, katero ima umetnik. — V svojem rojaku našel je g. Karbulka tudi idejal spremljevalca na pianu; težko je izvršiti to delikatno nalogo bolj diskretno a ob jednem vender bolj dovršeno in karakteristično. Oba umetnika odbkovalo je občinstvo z bogatim aplavzom. Gosp. prof. HoifmeJ8tru prav srčno kličemo : I > t se skoro zopet vidimo." — (Uradniško stavbinskodruštvo.) Tukajšnje uradniško stavbinsko društvo zborovalo je predvčerajšnjim popoludne v letnem silonu hotela „Pri Malici" ter se, ustrezajoč želji večine urad-ništva, preustrojilo v društvo z omejeno zavezo. Shod, kateremu je v odsotnosti gosp. A. Kleina predsedoval finančne prokurature koncipist gospod dr. Jan, bil je, žal, pičlo obiskan. I) »sedaj podpisalo se je 57 deležev, a nabiralne pole se niso še vse vrnile odboru. Po odborovem mnenji sme se do sedaj računati na prilično 120 že podpisanih deležev. Včerajšnji Bhod odobril je jednoglasno nasvet pripravljalnega odbora, da se določi za društvo omejena zaveza. Nadalje sklenilo se je, da se vsled omejene zaveze povišajo deleži od 50 na 100 goldinarjev; vsak član pa jamči razven deleža še z dvakratnim iznosom deleža, to je: vsak član jamči za vsak delež vkupno s 300 goldinarji. Kdor hoče, da mu društvo zida hišo, mora se izkazati vsaj z dvema vplačanima deležema. O-»tale premembe društvenih pravil so neznatne in večjim dedom le formalnega zoačaja. Konečno volil ae je upravni svet društva, broječ 21 članov, in pa nadzorovalni odbor treh Članov. V upravni odbor bili ao voljeni gospodje: Oto Bayr, pusojilnični blagajnik; Alojz Biber, c kr. carinski upravitelj; Jakob Dimnik, mestni učiteli ; Jaromir Hanuš, mestni inžener; dr. Ivan Jan, finančne prokurature koncipiat; Vekostav Jenič, zavarovalni uradoik; Anton K lem, hišni posestnik, dež. poslanec itd.; Josip Kočevar, železnični uradnik; dr. Ivan Kojifiva, mestni fizik; Ciril Koch, arhitekt; Josip Perhavc, glavni zastopnik „Feniksa"; Ivan Plantan, c. kr. notar; Josip Prosenc, glavni zastopnik „Feniksa"; Rajko Samsa, c. kr. vodja zemljiške knjige; Ivan Svetek, železniški uradoik; Ivan Svitil, C kr. stavbinBki svetnik; Anton Trstenjak, mestne hranilnice kontrolor; Ivan Vdovič, knjigovodja pri „Feniksu"; Viktor Verderber, c. kr. sodni pristav; Roman VVarchica, c. kr. nadinžener in Rudolf Zarli, c. kr. vladni oficijal. Nadzorovalni odbor pa sestoji iz gospodov: Karol Luschin, c. in kr. stotnik v pokoji ; Anton Svetek, c. kr. računski svetnik in Matija Zaimda, deželni svetnik. Društvu, ki si je stavilo lepo nalogo, preskrbeti uradništvu cenenih, zdravih in lepih stanovanj, želeti je najboljega uspeha. U radništvo pa bode pospeševalo le svojo korist, ako -društvu mnogobrojno pristopi. — (Nov sdravnik.) Gospod dr. Anton Melser, ki stanuje v Ljubljani Pred Škofijo lili It. iO, oglasil je pri mestnem magistratu, d* izvršuje od sedaj naprej zdravniško prakso. Na tej novi zdravniški pridobitvi Bi smemo samo častitati. Izvedeli smo, da ae hoče novi človekoljubni gospod zdravnik v prvi vrsti posvetiti ubogim, ki naj ga kličejo k sebi s polnim zaupanjem brez ozira na CaB in vreme. Mi zato gospoda dra. Antona Melser ja občinstvu toplo priporočamo ter smo prepričani, da bo bolnikom vsikdar tolažoik in pomočnik. Za sedaj gospod doktor ordinuje od 9. do 11. ure dopolndne in od 1. do 2. ure popoludne. — (O sušenje barja.) Kakor poroča uradni list, h > nekateri |)uBe8tniki z Vrhnike, Vrda, Bibtrice in Dol uložili pri okr. glavarstvu v Ljubljani ugovore proti načrtu za osušenje Ljubljanskega barja. Poudarjajo poBebuo, da je načrt nevaren za plov-stvu po Liubljaniei. Obravnava o teh ugovorih bo bode vršila dne 3. jaouvarja bodočega leta pri omenjenem glavarstvu. — (Ubegli kaznjenec.) Minuli teden ubežal je od oddelka kaznjencev iz deželnega sodišča, ki delajo zunaj, kaznjenec Janez II. Še isti dan našli bo ga že orožniki na njegovem domu v Bizoviku in pa zopet odvedli v zapor. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Mokronog in okolico) je imela svoj občni zbor dne 14. t. m , pri katerem so bili izvoljeni v načelstvo: Prvomestnikom g. Janez Virant, Župnik v Mokronogu in njega namestnikom gosp. Viktor RoBina, c. kr. notar v Mokronogu; tajnikom gosp. Jože Rohrmanu, not. kand. v Mokronogu in njega namestnikom g. Janez Abram, kaplan v Mokronogu; blagajnikom g. Edvard Doninec, učitelj v Mokronogu in njega namestnikom g. Josip Gregorič, kaplan od sv. Trojice. — (Stekel pes.) Nedavno se je klatil po Kostanjevici neznanega gospodarja pes, katerega je vzel k Bebi g. davčni pristav K. Pes pa je kmalu kazal Bumne znake in ga je vzel konjač v ojiazo-vanie. Od tam je peB pobegnil in prišel nazaj k g. K., kjer pa je kmalu začel postajati vedno bolj sumen in hotel vgrizniti tudi g. K. Ko so psa usmrtili in razparali, pokazalo se je, da je bil Btekel. — (Skriti bombi.) Iz Celovca se poroča, da je izvedela te dni lokalna policija od necega p janega človeka, da je spravil neke sumue stvari v bližnji vaHi Auabilil. Preiskava je pokazala, da Rta bili res dve bombi, napolnjeni z reksitom in nasekanim svincem Mož, ki ju je skril, trdi, da je bombi našel to sjiomlad, ko je v gozdu Križne gore z nekim neznancem iskal polže. Bombi sta žs močno zarujaveli in gotovo nad leto dnij stari. Policija je zaprla moža, bombi pa uničila. — (Zdravstveno stanje.) Na Vojskem pri Idriji je legar ponehal in je samo še 9 bolnikov, i z me j teb 6 v jedni hiši. — V črnomaljskem okraji pokazala se je v nekaterih okrajih davica in je zbolelo 24 otrok ter so umrli 3. Bjlezen ie večinoma huda. — V Suhorji v Postojinskem okraji zboleto je v kratkem 25 oseb za davico, 2 otroka sta umrla, š »la se je začasno morala zapreti. — V raznih vaseh Črnomaljskega okraja je razširjen ileo-legar in je 61 bolnikov, izmej katerih sta dva umrla. — (Slovensko časnikarstvo.) Da ust režeta mnogostransko izrečenim željam po slovenskem dnevniku v Trstu, ukrenila sta politično društvo .Edinost" in uredništvo društvenega glasila „Edi-nostt" po vestnem posvetovanji ustreči tem željam, kolikor je mogoče v sedanjih razmerah in si rr na nastopni način: Počenši z novim letom izhajala bode „EiinoBt" po trikrat na teden vsaki-krat z večerno prilogo. RizpoAiljanje obeh izdanj se pa uredi tako, da dobe naročniki sleherni dan po jeden list. O bo, no izdanje „Eiinosti" bode izhajalo na dveh straneh v primerno povečani obliki in bode stalo za jeden mesec 90 kr., za tri mesece 2 gld. 60 kr., za pol leta 5 gld., za vse leto 10 gld. Po tobakarnah v mestu in po okolici se bode list prodajal po dva novčiča. Jutranje izdanje bode izhajalo ob 6 uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zveč er. Po tej uredbi bode mogoče donašati najnovejše vesti. Tržaški naročniki bodo dobivali list na dom po raznaševalcib. — To je prvi korak do zaželjenega slovenskega dnevnika v Trstu. Na slovenskih rodoljubih Tržaških bode zdaj, kakor ns vseh slovenskih rodoljubih sploh, da se posreči ta korak in da se krepko rasvija in rasširja .Edinost* v svoji novi pomnoženi obliki. K« tisk način knže nam to, da napreduje slovenski živelj navzlic vsem oviram in težavam v Trstu. Bjg daj srečo 1 — (Akad. društvo .Triglav" ▼ Gradcu) priredi dne 23. januvarja 1894 v „Annen-;'ile" Preširnovo slavnost. — Že več let sem imajo Triglavaoi lepo navado, da spomin prvaka slovenskih pesnikov slave) na dostojen in ob jednem sijajen način. Pri letošnjem 4. občnem zboru se je sestavil odbor ad hoc, obstoječ iz 15 članov, kojih delovanje ae je že z vso vztrajnostjo pričelo. Da se bo slavnost sjajno vršila, avedočijo že nje prednice; kajti če vzamemo v poštev, da bo b le lani pro-strane dvorane polne najodličnejšega občinstva, da je plesalo kadriljo do 100 parov, smemo pač upati, da' bo letošnji uBpeb vsaj istotak, če ne izbornejši. Že dolgo vrsto let imel je „Triglav" čast, o priliki PreŠirnove slavnosti pozdravljati rodoliube iz domovine in Slovane Graške. Cele rodovine odzivale so se radoBtno povabilom; Graški Slovenci, Slovenke, sploh vsa inteligenca slovanska, ki biva v nemškem mestu, vsi prihitevali so polnoštevilno slavit spomin Preširnov in se veselit v domači družbi. — Program bo obsezal, kakor običajno, pozdrav predsednika, pevske, tamburaške in druge godbene točke ter sijaini ples. — Povabila in nataučnejša obvestila začela se bodo koj po novem letu razpošiljati. — (Akad. društvo .Slovenija" na Dunaji) praznuje letoB svojo petindvaJBetletmco. Lmsko leto stopilo je društvo prvikrat v javnost s sijajnim koncertom in plesom, katerega je priredilo v prostorih Ronacberjeve plesne dvorane. Soditi po pripravah, katere se delajo za veselico, ki se ima vršiti due 31. januvarja 1894 v istih dvoranah, prekosila bode slavnost petindvajsetletni^ lansko veselici. Zagotovljeno je sodelovanje slovanskega pevskega društva in tamburaškega zbora brv.-akad. društva „Zvonimir". Te dni začel je odbor že vabiti Dunajske slovanske kroge. — (Jugoslovanska akademija v Zagrebu) imela je dne 14 t. m. slavnostno letno sejo. Predsedoval je gosji. Jos. Torbar in je bdo navzoč'h 10 akademikov in mnogo občinstva. Akademija izdala je 5 vezkov „Rada" in vezek „Starino". Nadaljevale so se Kukuljević* ive „R o gestu" iti je izšlo dozdaj 10 vezkov „Monumentu". Slovarja je izšel 13. snopič (črka 1). Vsega skupaj je akademija izdala dozdaj 239 vezkov, 4 pa izidejo v kratkem. Popis akademiške knjižnice izdeluje g. prof Valjavec in je dospel katalog do št. 2300, preo8taje še 18.000 vezkov. LetoB je pri-rastlo knjižnici 1162 vezkov. Akademiški arhiv se je tudi izdatno obogatil, istotako se je pomnožilo Število slik v galeriji, katero je minulo leto pose-tilo 5839 oseb Umrli so 4 člani in 2 častna Člana. Dohodki akademije znašali so 19 038 gld. Sklenilo se je, da bs zgradijo iz kapitala akademije bodočo spomlad dve hiši. V glavnem zboru, ki je bil pred Blavnostno sejo, bil je zojiet vol mi predsednikom g. J. Torbar, I. tajnikom g. Šulek, II tajnikom g. Valjavec, častnim Članom pa prof dr. Frič v Pragi. — (Ra z p i s a n e s I u ž be.) V področji politične ujirave za Kranjsko ra/.piBann je mesto okr. glavarja z dohodki VII čin. razreda eventuvelno vladnega tainika z dohodki VIII. čin. razreda. Zabteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 30. t. m. pri dež. predsedstvu v Ljubljani. — Pri občini Žužeroberški je tazpisana služba občinskega tajnika i letno plačo 300 gld. L • slovenščine in nemščine popolnoma zmožni prosilci naj vlože jirošnje do konca tega meseca. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! Kazne vesti. * (Kralj Milan) namerava ostati čet zimo v Rumuniji, kakor poročajo srbski listi. Srbski poslanik v Parizu Frauasavć pride baje v kratkem za nekaj dnij v Beligrad. Ta vest fe vzbudila nemir v radikalnih krogih skupščine. * (Doktorica matematike.) V Parizu bila je te dui slovesno promovirana za doktorja matematike mlada Američanka Doroteja Klumpke. Dobila je službo na Pariški zvezdami. * (Roparski umor na p o S t i v C h i -c a g u) Te dni prišel je v centralni poštni urad v Cbicagu v blagajniške prostore za prodajo poštnih znamk na debelo neznan Človek, umoril blagajnika in odnesel 7000 dolarjev gotovega denarja. IloH ni avl :*jah»?» laiovoubo Ml'tia&siatal * (Pomnožen je angleškega h r o -d o v j a) Angleška vlada namerava dati zgraditi 6 ali 7 velikih voinih ladij. Veljale bodo blizu 8 milijonov funtov št» rlingov. "(AnarhiBti na ŠpanBkem) V Barceloni je policija zopet našla štiri dinamitne bombe ter zaprla jioalednje dni mnogo anarhistov. Tudi v raznih drugih mestih so dejali mnogo anarhistov pod ključ in zasledili več zanimivih spisov. Predložil se bode načrt zakona, po katerem bode vlada smela anarhiste odgnati na španska posestva v Guinejpkem zalivu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 19. decembra. Konservativna stranka gospodske zbornice posvetovala se je včeraj o novem položaju. Razni govorniki so povdarjali svoje pomisleke napram parlamentarni koaliciji in svojo nezaupnost napram koalicijskemu ministerstvu, večina pa se je izrekla za vladi dobrohotno izjavo. Nainestu dosedanjega predsednika kluba, kneza Alfreda Win-dischgraetza, volila je stranka grofa Ivana Harracha. Dunaj 19. decembra. Deželni zbori dolenjeavstrijski, moravski, štajerski in goriški bili danes s primernimi nagovori predsednikov in navdušenimi Slava-klici na cesarja otvorjeni. Dunaj, 19. decembra. V deželnem zboru dolenjeavstrijskein poudarjal je deželni maršal Gudenus, da sme dežela brez skrbi za mir gledati v bodočnost, za kar gre zahvala cesarjevi modrosti. Beligrad 10. decembra. Finančni minister predložil skupščini državni proračun. Amiens 19. decembra. Redarji našli sinoči pred policijskim komisarijatom dinamitno bombo, malo hipov predno je eksplodirala. Žlgodna prilika. Ker sva nakupila večjo partijo jop, širokih pla~ ščeo in capes sva v ugodnem položaju, iste zdatno izpod lastne cene prodajati. usm-u Sričar <§ ĐJle/ač v J?/ftfi//c7 h t\ S/onovc tifice II. Do provu i KO a ostane trt/ori n n «.7> drla m i/,'i/i čez ttpol ml HO in r nedeljo dni-.*--/. t. ni. do ti. ure »rever odprta* Razširjeno doma de zdravilo. Vedno večja po- prasevanja po „Holl-oven francoskem žganja in soli" dokazuje uspošni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično zdravijo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. HOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tncblauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (18—17) Tujci: 18. decembra. Pri MaJlelt £oW iz Zagreba. — Kopetzkv iz Beljak«. — Kolin, Grosa, Marvni z Danaja. — Neumaim U Gradca. — Pri Ntonu t Glohofinik iz Kranja. — Majdič iz Jarfi. — Fulliuger iz Trsta. — Hribar iz Celja. — Šclnvab z Dnnaja. - VVeiss tz Gradca. — Bettlheiui iz V. Kaniže. Perhavc iz Senožeč. Pri |usneui kolodvoru t Ortolani, Milllich, J .ikri iz Trsta. Pri havankrm dvoru t O&terman lz Maribora. — Rothberger z Beljaka. Umrli so r Ljubljani: 16. decembra: M*ks Majcen, kondukterjev sin. 14 mes. šiuil. ntnvskp ulice 7. 17. decembra: Frauc Marolt, delavcev sin. 3 leta. Črna vas 9. — Gizela baroninja Simbsehen, zasehnica. «>« let. Breg 18. — Meta Jelovćan, šivilja. 46 let. Streliske ulico 2. — Ana Močnik, trg. pom. hči. 10 mes. bpitalsko ulice 10. 18 decembra: Anton Rozman, tesar. 23 let. Ulice na Grad 12. — Marija Verhovc, gostija. 72 let. Kravja dolina 11. V deželni bolnici: 16. decembra: Janes Cof, kajžar. 37 let. — Viljem Kneisl, delavec 33 let. 16. decembra: Ivana Orožen, delavka. 28 let.— Aut. Kose!, delavec. 56 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 18. dec. 7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer 744 6 m. 743-3 >». 743-5 h, — 18* C —2 0° C —0 6" C brezv. brezv. si. zab. megla megla obl. OOOaa Srednja temperatura —11°, za 0-5° pod nonnalom. XD-CLXxa-j3lrsi "borza dne" 19 decembra t. I. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra . . . Avstrijska zlata ivnta...... Avstrijska kronska renta 4" „ .... Ogerska zlata renta 4*/0 ..... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista. . . ,...... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov . . . ,...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 18. decembra t 4 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke...... Rndoltbve srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Traraway-dcuSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 97 gld. 30 kr. 97 it 35 v 118 n 20 n 96 n 70 r 116 n 45 94 n — n 1003 n — n 342 • — n 124 95 n 61 • 4!) • 12 • 29 a 9 r 94' t m 44 n 20 5 n 'J3 H 145 gld. 191 . kr. 129 122 197 25 23 152 •274 1 50 ftO 60 50 50 25 C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda veljavnega ©d. 3~ oletolora 1893. Naatopno omenjani prihajalnl in odhajalni oaai oma£«nl io v mmlnjrevropmkem ru.su. Srednjsavropakl čm je k rajnemu času t l.jub-Ijimi za !1 minuti naprej. Odhod lz LJubljano rjuž. kol.). Ob 12. kii !i min. po nori oiebni vlak t Tri.i/, Pontabel, Beljak, Ce-Iotco, Franienifoate, Ljubno, Dunaj, »"■«a Selathal t Auaaee, Iaohl, (imun.I..n, S.iliiiiur.nl, Liend-Oaatein, Zeli na joieru, Steyr, Lino, Bu-dojovlce, Plaenj, Marijine Tare, Kkit, Franoove Tare, Karlovu Tare, Prago, l >r i/.l im-, Dunaj vla Amatnttan. Ob 7. uri <>ii min. zjutraj oaebni Tlak t Trbiš, Pontabel, li.-ljak, Ce-lovec, Franzenafuito, Ljubno, Dunaj, čes Selzthal t Solnograd, Dunaj vin Amitetten. Ob 11, uri /IO min. ttapolutln* oanbnl Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Oeloree, Pranzenifaatn, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludne oaebni Tlak t Trbli, Beljak, Celovec, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Diomoat, Bregnio, Ourih, Oenavo, l'.in/. Lino, Iaohl, Budejovico, lUcenj, Marijine Tare, Kger, Francove Taro, KarloTe vare, Prngo, Draidaue, Dunaj vin Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob li. uri Mi min. tfutrut oaebni vlak a Dunaja vi i Amatetten, Drsi-dan, Prage, Franoovili TaroT, KarloTih TaroT, Kgra, Marijinih varov, l'1/nj.i, liudejuvlo, HolnogradA, Liuoa, Stevra, Itohla, Omundena, Zell» na jezeru, Lend-Oaateina, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Franaenafeat«, Trbiža. Ob ti. uri 27 min. ttopotuttnti oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Drazilan, Prage, Francovih TaroT, Karlovih vamv, Kgra, Marijinih var.i v, Plinja, Budejevic, Holnograila, Iiehla, Omundena, Llnoa, Btevrav, l'ariza, Oeueve, i'nnli:., Brognice, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, 1 norm.nt.», Ljabnega, Oeluvea, Pontabla, Trbiia. Ob 4. url A3 min. popolutln* osnbui vlak t Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Frauzenifoete, Pontabla, Trbiaa. Ob 0. uri i!7 min. inrn- oiebul Tlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, Ctt* lOToa, Pontabla, Trbiaa. Odhod is LJubljane (juž. kol.). Ob U. uri M min. njutrn) t KocerJ«. IH. ,, OO „ opoluttn« „ „ it. IO ,, tverr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob H. url IO min. tjulr^f ia Ko6eTJa. „ *. „ O t „ j Hipnim In t' „ „ „ H. „ 40 „ »verrr n „ Odhod ls LJubljano (drt. kol). Ob 7. uri IS min. zjutraj t Kamnik. „ V. a OS „ popoliuln« „ „ a 6. ■ BO „ Mvrčrr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. url nt min. ujutrnj ia Kamnika. (12—275) » lt. „ tli „ ilnpnliiiliif „ II it. ,, }SO ,, Mvrčrr ,, Umeten mlin novu 4>priivl|«-ii, na južni železnici, v rodovitnem kraji, s konstiintuo vodno silo, so skupaj s kmetijo in iiil«-tllnico poti iiuotliiiiiii poboji Npretneuiu iiilln»r|u oiiii;-;i"«* trgovcu v Amartnem pri Litiji. (1240—2) ] Deški zavod [ jnarodno mesto k 4 je na prodaj. \ ► I i Ponudbe pod ,,'f.iikuul't" upra.niBtvu Naroda". .Slov. (18581 ?Ž?i *V *** *- *t* rt* T$!w3^.t!fe'3ŽciQfe.sŽ5'lŽ»3^^Ž^.^fegžs.nJs.^Žtj a^.^t,^^ 4 li HI HI V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani ^ ^ sta ioljo: Stenski koledar zćl 1. 1894. ( cn.t 25 kr., po po.*ti 28 kr za 1.1894. Cena SO kr., po pesti 55 kr. --- $ Koledarja se dobivata v ,,N&rodni Tiskarni", pri fti X. A. Zagorjan-u in pri druzih knji^otržcih. * lr ir lr 5f'jfv ^. v v v v -»- v- v '•*• v v v v ^ ^-S'^^^^^^'^^'^S o ■: LSI TI prodajava S |mm! prvotno ceno pa ^ čepice za drsalce, kožušne ^ ovratnike in boa B ker ne bode v a teh predmetov več pro- |J dajala. (l2.rG-i) božična in novoletna darila! FridL. Hoffmann urar, Dunajska cesta, Ljubljana. Priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste žepnih ur, zlatih, srebrnih, i/, tule, Jekla in nikla, kakor tuli ur z nihalom, stenskih iu ur z budilnlkom samo dobre do iiujiincj&o kakovu .i i po najnižjih oenah. lllpooi'ltuMOCO in iiovomi i v žepnih urah, kakor tudi ure z nihalom, stenske ure in ure z budilom so vedno v zalogi. (1247—2) Popravki se i/.vršujejo dobro iu solidno. W WW V V F (F F V F F FI lir F F F F F F F F F F F kr. navzgor Gričar £ Mejač v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. Za !Božična darila! priporočam slav. občinstvu svojo na novo otvorjeno in bogato založeno sladčičarnico. Dobiva se tudi vsak dan sveži ržen, kakor tudi vsake druge vrste kruh. Z odličnim spo&tovanjom (1203—4) Jakob ^ fx lfAZz itl i li: pekovski in sladčičarski mojster v VL"blja#3^.i, xia, Staiem trgu. Izdajatelj ia odgovora i urednik: Joaip No II i. Lastnina ia tisk .Narodne Tiskarne" FS2D ^^-+/D