-----   382   -----
Dopisi.
Od Save 10. nov. © (Konec.) — Ker sem Ze gori napomenil politisko pitanje, to je, razmere naie zemlje z Magjari, naj se napomenim razpravo, ki smo jo uni das brali, ali je danes ze mogode in shodno, da se Slovenci zdruzijo s Hrvati. Ko je „Slovenee" prinesel za-sebni sestavek, kisoganemski centralistidni listi zgrabili za „slovenski program", zapeklo nas je koj tukajsnje Slovenci, ker smo dobro znali, da bodo Hrvati ga odbili, ker med nekterimi prakticnimi re6mi je veliko neprakticnih misli. Neprakticno nam je tukaj to, kar se koj ali tudi v kratkem ne d& izpeljati, in „Pozor" nam je narav-nost rekel, da Hrvati se imajo opravila z Magjari, s kterimi so v zvezi Le toliko in toliko stoletij; v broji 287. pravi, da se se danes ne ve, v kaki obliki se bodo Hrvati pogodili z Magjari. Dokler pa to pitanje ni odloceno, ne more se kaj vec redi o kaki zvezi se Slovenci. Recimo tedaj obestrano, kar „Pozor" pravi v broji 289. samo enostrano za Slovence, da se Slovenci in Hrvati ne bodo in ne morejo zediniti, dokler eniindrugi do kraja ne pridejo z dosedanjimi za-vezami in politiskimi zdrufcniki, to je, Slovenci z Nemci, Hrvati z Magjari. To niso reci, kterim se Sez eno no6 ze pride do kraja; Hrvati so leta 1848. do krvi se sva-dili z Magjari, in vendar sedaj, to je, 18 let pozneje vidimo, da ne priSakujejo samo kmetje, ampak tudi en del nasib izobrazencev dobro in srecno prihodnost le od une strani Drave in Mure. Kmetje na pr. pri nas mislijo, da bode jim pod Magjari veliko bolje, ker je pred 1.1848. vsebilo bolji kup, imeli so prosto sadbo to-baka itd.; se enkrat morajo to skusiti, in ce ne bo iz-padlo po volji, zaceli bodo misliti na drugo stran. — Tako so stare zveze se zelo Sivotne. Kar pa veljd za Hrvasko, to se tudi na zapadni strani Sotle na enkrat ne dd prevrniti; tudi tarn je treba naravnega razvitka. — Take misl^ in tako pot radi bi mi razumeli v besedi „program." Ce pa kdo ideaJom, ki se bodo morebiti za dvajset let se le mogli razvijati, hoce dati ime program", „siroko mu polje!"; vsaj je vsak jezik manje vise subjektiven. Toliko pa naj se vendar tukaj dodam, da za razvitek tega pitanja, o kterem Vam te vrstice pisem, ima ravno hrvaski sabor veliko veljavo; na njegove sklepe gotovo gleda vsak le nekaj omikan Slovenec. Ker se tedaj to pitanje nikakorni dognano do zrelosti, imajo Slovenci tern svetejso dolBnost, da na narodno-knjiisevnem polji delajo, kolikor je le mogoce, da se narod okrepi na dusevnem polji. In v tern oziru nam je med drugim tudi delovanje drustva sv. Mohora neprecenljivo in zlata vredno,  ker omikalne klice nosi
v kmetijsko stalisSe, kteremu „Novice" ze Sez 20 let obra6ajo najveSi svoj trud in, ponosno lahko regejo, & velicim vspehom. In ker je narodu treba duha, naj nam je srcno tudi pozdravljeno delovanje slovenske Matice^ ker ima narodu pomagati do moz v narodnem dubu vise izurjenih, ki bodo v svojem casu narodu kazali pot, po kteri ima stopati. V tern oziru ni samo moja misel, marvec gotovo tudi vsacega domoljuba, da je Matica pozvana v to, da odgojuje literarne sile vsake vrste, ktere bi vsaki 6as pripravljene bile, da dusevna delajo za narod. Ni vsakemu casa, in nekterim morebiti tudi ni dusevnih sil, da velika dela pisejo; eni in drugi pa bi vendar radi narodu stregli v manjih ali vecih se-stavkih. Al ker vemo, da se nasega delovanja mnogi bogatasi ogibljejo, zato ni zabtevati, da bi Hterat za prazno delal; treba mu ziveti, treba mu vsakovrstnih knjig. Te dni dozivel sem ravno, kako je nek znan literat prosil posojila za drva, da mu je tako mogode dovrsiti knjizico, ki mu se ze tiska. Vendar naj nihce ne misli, da samo nam Slovencem ali Slovanom je tako bridka osoda; ne, ne! Ozrimo se le v pretekle Sase, pa vidimo, kako se je nemskim, francozkim in drugim pisateljem godilo. Tolazimo se z drugimi narodi, pa napredujmo kolikor mogoce! — Nadjamo se, da k ve-liki svetkovini Zrinjskega, ki se bode obbajala 24.? 25. in 26. dne t. m., pride tudi Slovencev k nam v Zagreb.   Dobro dosli!
V Kastvu 11. nov. A. M. — Odkar je vrela borba med starim Kastvom in mladim Volovskim, niste drage nam „Novice" prinesle nobenega dopisa ve6 izk nasega kraja. Res, da mi se 2olc kipi, ako se spominjam do-pisov v 13. in 15. listu, ki so nanesli toliko zvitega in zavitega za Volovsko proti Kastvu, kolikor ga le tujec nanesti more, kteremu je vse od kraja neznano; al mislim si: Oce odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo! Istran pravi: „svako prase rije mrkvu za-se", nas Pri-morec pa: „svaki vodi vodu na svoj jaz", in v tem smislu najbolje je bilo, da protivni stranki nismo od-govarjali dalje. Danes naj Vam povem, da nam je visoka vlada poslala za okrajnega poglavarja moza* pra-vega znacaja, bistre glave in neutrudljive delavnosti. Protivna stranka sicer pravi, da „vsaka nova metla dobro mete", al lastnosti novega predstojnika so nam porok, da oni pregovor nikakorsne ne bo imel veljave o njem. — Da Lahonov tudi v nasih krajih ne manjka^ ki mislijo, da je laska zemlja, kjer koli so nekteri ljudje, kteri laski kramljajo, tega ni treba na dolgo in siroko dopovedovati. Le leta 1848. so Lahoni zavolj talijanskega jezika po nasib brdih rogovilili in kmete tako motili, da je drug druzega pisano gledal, pa oba nista vedela, zakaj? 2e takrat sem pisal v trfcaske no-vine „il Diavoletto", da razlicni narodi na meji so zle-veni kakor barve vmavrici, da ni lahko med njimi na-tanjcne meje potegniti, da je tedaj le bratovska rav-nopravnost tisto sredstvo, ktero pomiri vsacega, ker dd vsacemu, kar je njegovegain kar je Slovencu ravno tako sveto in drago kakor Lahu. Al Lahoni galibog? se dandanes blodijo, da bode most nad jadranskim mor-jem do Jakina ali do Ravene kmalu gotov; Laska, ker ze svoji nogi k Mletaku tisSi, da bode na Groriskem imela svoj trebuh, tukaj pri nas svoja pleca, glavo si pa sanjajo   (kakor  tudi  laski sosedje   ReSani)   da   bo
imela na Magjarskem, nas pa.....da bojo pogoltnili!
Dober tek tacemu fcelodcu! Mi pa (ker Trst je 2e, in znabiti da tudi vprihodnje ostane „reichsunmittelbar") nepreplaseni pomikujemo se poSasi nazaj k nasi histo-ricni sredini Ljubljani, da nam ondi ofcivi ranjki nlontoh'V da bomo tako trdnejsi steber nasemu cesarstvu, in mo-gocneji kos avstrijske edinosti. Goridani! — vi ste zaSeli srecno,   hajd srcno  naprej  k sredini! —   (nasib
—    383    -----
Koroscev in Stajarcev ne bode Bog pozabil!) popustite enmalo svojo furlans5ino, mi popus6amo lascino, Kranjci so Le davnej popustili „kranjsko spraho" in se biizajo po6asi juznemu narecju, hajd k sredini! — Narodnost in enakopravnost naj ne bodete vec copernice na jugu, da je preplasen sever pisano gleda, se kriza , in je z blagoslovljeno vodo skropi! hajd k sredini, da kaj opra-vimo, predno nas nebeski generalissimus komandira na uni svet! „Osservatore" (trzaske novine) in njegov do-pisnik iz Dunaja nam vsaki dan ja3nejse kazeta , da visoka vlada za nas dobro misli; podpirajmo jo tedaj „viribus unitis!"
Iz Ptuja. (Iz citalnice.^ V nedeljo 25. t. m. — sv. Eatarine dan — bode v tukajsnji citalnici velika „beseda" z gledisctem, petjem, plesom in tombolo. Do-hodki so namenjeni mestni bolnisnici, glediscina igra je „Crni Peter." Zadetek ob 8. uri zveder. — Slavni gosp. Oroslav Oaf pa vsako sredo ob 8. uri zve6er — zacensi od 14. t. m. — predava nauk slovenskega jezika.
V imenu odbora ptujske ditalnice. Maribor 18. listopada. — Pri besedi dne 25. t. m. se bode tudi igrala glediscina igra „Crni Peter", ki jo je poslovenil nase 6italnice 61an gosp. dr. Matija Prelog; gotovo ne bode zal nasim vnanjim udooi, ce je tudi pridejo gledat. — Opravilni odbor za Slomsekov spominek je povabil gospinjsko drustvo, da v Mari-boru pri castilcih slavnega ranjcega pobira doneske za spominek; sred meseca prosenca bo se pomnozeni odbor sklical, da se ostaie priprave za stavbo dolo<5ijo.
V Senozecah 12. listop. S. — Iz vSerajsnje javne obcinske seje naj Vam to poroSam, da na zahtevanje si. dezelnega odbora od 26. dne u. m., da nasa zupa-nija dd svoje mnenje zastran prenaredbe dezelnega in volitvenega reda vojvodine kranjske na znanje, se je zato 4. dan t. m. izvolil odsek 3 gospodov in v o&tni seji 11. dan t. m. se je njihov predmet eno-g I as no sprejel, ker se strinja (z malimi dostavki) po-polnoma s predlogom poslanca gosp. dr. Coste v kranj-skem dezelnem zboru od 27. prosenca t. 1. — Vpri-hodnje bi bilo zeleti, da bi sleherna soseska dobivala saj po en iztis stenograficnih spisov dezelnega zbora v s vojem jeziku, kajti vsakemu omikanemu sosescanu je na tern lezece, da izve in zna, kako in kaj po-slanci v dezelnem zboru dezeli na korist govore, ako se ze ne misli posnemati bliznjih sosedov Koroscev, kteri so v gospodarstvenem oziru tako varcni, da ne tiskajo hitropisnih spisov ne v nemskem, ne v sloven-skem jeziku. *) — Koliko malo upljiva da ima nem-scina na nas narod, razvidi se jasno tudi iz tega, da pri nas na kmetih se ne nahaja ne en narocnik na kteri koli nemsk casnik, slovenskib listov tedenskih in polmesednih pa v naso faro dohaja 29 iztisov. Vsako umno ljudstvo hrepeni po ndrodni omiki. — Vas dopis-nik v poslednjem listu je pozabil povedati, da v sta-cuni g. A. Delak-a se prodaja crna ali rujava (zivinska) sol, ze dolgo casa, po 2 solda funt. Eevezi so sploh 2ivinsko sol prekuhovali, in jo potem za domaSe po-trebe rabili, pa ni dolgo tega, kar je nasa c. k. okrajna gosposka dala klicati, da se ne sine vec tako delati, sicer bo tiste, ki tako ravnajo, kazen zadela. Premozni gospodarji pa dajejo belo (kuhinjsko) sol tudi zivini, ker pravijo, da se mleko po 6rni soli pokvari. *#) Iz drzav-
*) To je pomota. Celovski zbor daje stenogr. spisa v nemskem jezika na svetlo. Ako se ne motimo, je edini galiciski zbor, ki ne razglasa popolnoma obravnav zborovih.               Vred.
**) To je le mis el, pa ne resnica. Ako med 98 funtovsoli pome-samo 2 funta ogla in encijana ali kake druge nedolzne pri-tikline, vendar ne more to nikakorsne kvare imeti do mleka. Oglje in encijan 5e 2elodcu dobro fekneta, pa saj ni ne unega,
nopisnih (statisticnih) izkazkov se razvidi, da v posled-njih letih se je kuhinske soli dosti manj prodalo nego poprej; treba bi bilo, da bi modra vlada ceno bele (ku-hinjske) soli blizo do polovice znizala, kajti v nobe-nem delu svetd ni kuhinjska sol tako draga kakor pri nas, in v nobeni drzavi menda se je toliko ne pridela kakor v nasem cesarstvu. Nekteri trdijo, da bi drzav-nemu zakladu in narodarstvu posebno koristilo vec, ako bi se  vzdignila  samoprodaja (monopol)   soli in duhana.
Iz Stražišča blizo Kranja. = „Novicea zalibog! veckrat naznanjajo nesreco po ognji; al tako grozne, kakor je v saboto ponoci tukaj bHa, ni je se bilo. Ob dveh je zacelo v neki bajti pod St. Petrom goreti, ob treh pa je nad 100 bis in druzih poslopij bilo suta in pepel. Siina sapa je pihala z Gorenskega, in zato je plamen od poslopja do poslopja, vecidel se slamo kri-tega, segal tako bitro, da vse je bila ena, nepretrgana ognjena rajda. Pomo6i ni bilo nobene mogoce , ker v enem hipu je bilo vse v pozaru; zgorelo je ljudem vse vse do kraja, razun tega, kar so v naglici cez zivot svoj vrgli, da so se oblekli. Tudi en otrok in dva moza sta zgorela; veliko jih je osmojenih, in ravno tako tudi zivine. Mnogo med njimi je ze samo ob sebi ubozih sitarjev. Popolnoma beraci so zdaj brez ziveza, brez obleke, brez stanovanja — in to vse ob mrzli zimi. Bog pomagaj! Dobrotljivi sosedje so potaknili reveze po svojih bisah. „Novice", ki ste ze tolikrat prosile pomoci pogorelcem, prosite je se za siromake Strazisane, kajti verjemite mi, daStrazise po gro-zovitem pozaru je zdaj pravo strasise!*)
Iz Kranja. — Da so ndrodne citalnice tudi po-mo^nice o revah, pokazale so to veckrat. To ljudomilo naSelo vodi tudi naso citalnico, ktera je sklenila, da prihodnj o nedeljo, 25. dne t. m., pogorelcem Strazisanom na pomoc napravi veselico s tombolo. Vhod bo vsacemu prost, kdor placa 20 krajc, tombola pa, upamo, da bode tudi precej donesla.
Iz Ljubljane. V poslednji seji mestnega odbora so bile sledece reci sklenjene: *#) Gosp. odbornik dr. Scboppl je bil po predlogu magistratnega zbora, o kterem je porocal zupan dr. Costa, za veliko hvale vredno delavnost v mestnem zboru enoglasno za mest-jana izvoljen, — ljubljanska obcina naj obdrzi svojo dosedanjo obcinsko postavo, — ker si stacunarji po svojiblastnib doneskih napravijo stacunarsko strazo, dodd mesto vsaki mesec tej potrebni napravi 6 gold. 34 kr., in ti cuvaji naj sabljo imajo, — nujni pred-log, ki ga je v slovenskem jeziku stavil odbornik dr. Toman: „naj mestni odbor poslje po solskem od-seku bitro izdelano prosnjo do dezelnega zbora za vresnicenje dr. Bleiweisovega solskega predloga v poslednjem dezelnem zboru" je bil z veliko vecino spre-jet, — glede na obsirna policijska opravila, ki jib edini magistratni komisar Svetec ne zmore, je bilo po izstopu
ne tega ali kakosne druge tvarine v zlvinski soli toliko, da bi kaj izdala! Namen je le, da se taka sol ne rabi za kuhinjo. Sicer pa smo tudi mi se zmiraj te misli, naj bi vlada tako dober kup dajala navadno sol domacim ljudem kakor jo prodaja na taje, pa se je bo prodalo veliko veS drzavni kasi na korist, pa tudi na dobro ljudem. Saj je mili Bog narediivcelo morje soli; cemu tedaj predrago prodajati dar bozji! Clovek in 2ivina potrebujeta soli; potrebna jima je za zdravje pa tudi za boljo telesno izrejo. Ako si drzava napravi po soli zdrav in krepak clovesk rod in moSno in bolje rejeno zdravo zivino, saj je to naposled le drzavi na korist. Ako je vlada znizala pisemske marke na pol in dve tretjini, pa v nekoliko letih vendar ne bo ni& skode trpela, zakaj ne bi znizala tudi solf, ki je svetu toliko potrebna?                                          Vred.
*) Naj da, kdor le kaj more; nesreca je res strasnaJ   Tudi „No-vice" prejemajo rade darove.                                          Vred.
••) Manjka nam danes prostora za obsirnisi popis.             Vred,
g. Hofbauerja prazno ostalo mesto magistratnega koncipienta g. Peroni, bivsemu uradniku ces. po-licije ljubljanske, sedaj dunajske, podeljeno, — ker tudi od obcine ljubljanske dezelni odbor izvedeti zeli mnenje o volilnem redu dezelnega zbora, je zupan dr. Costa porocal v imenu doticnega odseka in nasvetoval: naj mestni zbor dezelnemu odboru razodene svoje mnenje in zelje o tern, da se pomnozi stevilo poslancev, naj poslanstvo traja le 3 let a, naj poslanci sami kakor nekdaj volijo defcelnega pogiavarja, naj se kranjski defceli brez pritrdbe njenin zastopnikov od-trgani kraji na Primorskem zopet povmejo in zdruzijo v eno celoto ali naj se to, kar je zgodovinsko pod ime-nom ilirskega kraljestva, zlozi v eno upravno in zborovo telo, — naj se vsled oktoberske dipiome auto-nomii dezelni d&, kar ji gre, kakor solske in upravne reci, — naj mesto ljubljansko, ktero steje cez 20.000 stanovnikov in plaLa direktnega davka 280.000 gold., voli 4 poslance v dezelni zbor namestu dveh, — naj tudi volilci 3. razreda ne bojo izkljuSeni od pravice poslance voliti v defcelni zbor, — naj se namestu s 30leti Le priSne volilna pravica popred za dez. poslanstvo itd. Obsirne razprave so bile o nekterih tockah, in najobJ sirneja tista, o kteri je dr. Toman z gorko besedo za-govarjal veljavo oktoberske dipiome. Naposled so ob-veljali vsi gori nasteti predlogi. — Poslednja obravnava bila je o cesarskem magacinu na Bregu, ki ga vlada prodd in kterega naj po nasvetu zupanovem kupi mesto. Dr. Costa je jasno dokazal, kaj je po pravici mestnega in kaj cesarskega, in je nasvetoval, naj mestni odbor ponudi vladi za to starino 2000 gold, Predlog ta je bil enoglasno sprejet. Konec seje ob 8y2 uri, ce-ravno je izostalo se ve6 predmetov, danasnji seji na-menjenih.
—   Gosp. prof. Smolej, dozdaj namestni ravnatelj ljubljanske gimnazije, je po ces. sklepu od 15. t. m. izvoljen za pravega ravnatelja.
—  3. decembra bode volitev defcelnih poslan-cev izmed grajscakov.
—  Prosnja kupSijske zborniceje vslisana: v Kranji se napravi telegrafski ured.
—  Na vprasanja, ki so nam dosla: kako to, da se „Valenstajn" ne dobiva pri nobenem bukvarju, da-si tudi ga so slovenski casniki ze zdavno naznanili, nam ne ostaja druzega, kakor da tudi mi vprasamo: kje se dobiva?
—  PreSastiti gosp. fajraoster Pec iz Goricice je v nedeljo v tukajsnji bolnisnici umrl, ko je ve6 casa hudo bolehal za rakom,^po kterem se je hipoma kri spridila (akute Pyaemie). Ce tudi je bila, kakor je sekcija 19. dne t. m. kazala, operacija po dr. Fuks-u mojstersko izpeljana, vendar se ni moglo fcivljenje oteti castitemu gospodu.
—  (PriporocilaJ Bralcem Slovanom priljubljenega nemskega casnika „Zukunft" naznanjamo, da je ne-vtrudljivo vredoistvo skrbelo zato, da bo zaporedoma dobivalo dopise o vseh vafcnejsih dogodbah dezelnih zborov v Pragi, Brni, Pestu, Zagrebu, Ljub-Ijani, Gradcu, Celovcu in Levovu, kakor Le dosihmal marljivo donasa izvestja iz jutrovih dezel. V podlisteku donasa znanstvene , slovstvene, narodopisne stavke itd. Cena ji je za cetrt leta 4 gold., za mesec dnj 1 gold. 40 kr. Vsaki dan se more na novo naro-Liti, kdor zeli prejemati v postenem slovanskem dubu vredovano „Zukunft." — „Slovenec" zaSne prihodnji mesec trikrat na teden izhajati. Kdor ga zeli vnovic prejemati,   naj poslje za mesec decern ber 90 kr.   —
------   384    —
Kakor slisimo,   bo prihodnje leto „QlaBnik" v Celovcu trikrat na mesec izhajal.
—   {Naznanilo.) Za prihodnjo nedeljo napo-vedanega plesa v 6italnici ne bode.
—  Naznanja se nam, da snopic slovenskih pesem, ki jih je zlozil nadepolni mladenec Anton Kukec^ ki je prerane smrti 14. dne t. m. umrl, bojo izdali ne-kteri prijatelji njegovi.