Leto 1885.
259
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 8. avgusta 1885.
109.
Razpis ministerstev za finance in trgovino od 13. julija
1885,
ta je mali colniji I. razreda v Rivi dana oblast, odpravljati brezcolno reči, katere se pred
popotniki ali za njimi pošiljajo.
C. kr. mali colniji I. razreda v Rivi na Tirolskem, katera je prejela zaeolo-valne pravice velike colnije II. razreda, daje se oblast, odpravljati kot cola Proste one stvari, katere se pred kakim popotnikom ali za kakim popotnikom P°8iljajo (Ölen IX, št. 1, čolne postave od 25. maja 1882).
Diinajewski s. r.
Pino s. r.
108.
Ukaz ministru za trgovino v porazuniu z ministrom notranjih reči' in z ministrom za bogočastje in uk od 30. julija
1885,
8 katero se točka 10 §' 2, B ministerijalnega ukaza od 27. maja 1885 (Dri. zak. št. 83), gledé dopuščenja nedeljskega obrtnega dela pri posamičnih vrstah ob rtov objasnjuje.
Da se odpravijo neke dvojbe, katere so nastale o sežaji določila točke 10 v§. 2, B ministerijalnega ukaza od 27. maja 1885 (Drž. zak. Št. 83), gledč dopuščenega obrtnega dela ob nedeljah pri posamičnih obrtovmh vrstah, vzvidelo «e je ministrom za’trgovino, notranje reči in pa bogočastje in uk, izdati naslednjo
razlago omenjenega določila.	.	.	....
Obrtno delo za prodajanje živil, rudme (mineralnih vodâ) in cvetlic je ob
^deljah dopuščeno ves dan.
(Sl»ronl,chj	•,l’

Vendar so oni trgovinski obrti, katerili pravica poleg prodaje živil (stvari za živež), rodnic in cvetlic obseza tudi prodajanje drugovrstnega blaga, omejeni — kar se tiče prodaje drugega, pod pojem živil, rudnic in cvetlic ne spadajočega blaga — na 12. uro opoldne najdalje.
To določilo naj stopi v moč z dnem razglašenja.
Taafte s. r.	Conrad s. r.	Pino s. r.
109.
Ukaz ministra za bogočastje in nk od 1. avgusta 1885,
s katerim se nekateri propisi o teoretičnih državnih preskušnjah izpreminjajo.
Na temelji Najvišje odloke od 26. julija 1885 imajo naslednje premene v oziru na teoretične državne preskušnje v moč priti :
§• 1.
Rok za ponovo neuspešne pravno zgodovinske državne preskušnje določa se brezizimno na leto dni.
Kandidat torej, kateri je bil pri tej državni preskuŠnji o roku julija ab oktobra meseca vržen ali zavrnen (reprobiran), ne more biti k vnovični preskuŠnji pripuščen popred, nego o roku prvega julija meseca, ki pride po tem.
Ob enem naj preskuševalna komisija kandidatu naznači one učne stroke» o katerih je dolžan v letu po reprobaciji čitanja ali predavanja poslušati.
Takšen kandidat bode — kakor se razumè samo ob sebi — obstavši pr‘ državni preskuŠnji pravno-zgodoviuski, dolžan še dve nadaljšnji leti obiskovat' fakulteto.
§. 2.
Visokošolci, kateri so bili pri pravno-zgodovinski državni preskuŠnji zavi" neni, ali kateri te preskušnje na konci četertega semestra niso opravili, naj se v nikakem slučaji ne pripuščajo, da bi se vpisali za stroke tretjega pravniškega letnega tečaja.
Določila §“ 35 ministerijalnega ukaza od 16. aprila 1856 (Drž. zak. št. 5*/ in odstavka 1 v ministerijalnem ukazu od 15. aprila 1857, št. 4102, o začasne03 vpisovanji na en semester reprobiranih kandidatov za predmete tretjega letneg9 tečaja, razveljavljena so.
§• 3.
Pravno-zgodovinske državne preskušnje opravljati je samo in edino o roku meseca julija ali oktobra.	„
Razkreplja se določilo §* 10 ministerijalnega ukaza od 16. aprila lob (Drž. zak. št. 54), po katerem je bil zato preskušnjo kot izreden rok določ011 poslednji teden vsakega zimskega semestra.	^
Takisto naj tudi več ne veljd ministerijalni ukaz od 31. oktobra 1$' j Št. 9087, o postavljanji izrednih rokov za kandidate, katerim je kak zadr^0 branil podvreči se o rednem roku državni preskuŠnji pravno-zgodovinski.
§• 4.
Z visokošclci, kateri so pravoslovne in državo-znanstvene uke s poletnim semestrom začeli, naj se v oziru na pripuščanje k državnim preskuŠnjam in na dovršbo ukov postopa tako, kakor da so stopili v pravoslovne in državo-znanstvene uke stoprv v sledečem zimskem semestru in torej teh šol ne morejo dovršiti prej nego štiri leta od tega časa računeč.
Po tem takem so razveljavljeni §§. 2 do 5 ministerijalnega ukaza od 1. junija 1880 (Drž. zak. št. 60), o tem, kako postopati s takimi visokošolci, kateri svoje redne pravniške uke s poletnim semestrom začenjajo; nasproti bode še dalje veljal §. 6 tega ministerijalnega ukaza v oziru na izimno vračunjanje ukov takim kandidatom, kateri s kake druge fakultete prestopajo.
§• 5.
K judicijalni ali sodstveni državni preskušnji treba je kandidate poslej —■ takisto, kakor je to uže doslej bilo pri državo-znanstveni državni preskušnji, — pripuščati stoprv po dovršenem četveroletji in po tem, ko so prejeli absolutory.
Razkreplja se določilo §* 6, odstavka 4 reda pravniških ukov od 2. oktobra 1855 (Drž. zak. št. 172) in §" 1, odstavka 2, v ministerijalnem ukazu od 16. aprila 1856 (Drž. zak. št. 54), po katerem je bilo moči opraviti judieijalno državno preskušnjo v poslednjih šestih tednih osmega semestra.
§. 6.
K pravno-zgodovinski državni preskušnji naj se, kolikor to dopušča število na razpolaganje bivajočih preskuševalnih komisarjev, ne krateč mene v sestavi posebnih komisij, ukazane v §. 42 navodila o teoretičnih državnih preskušnjah od 20. junija 1856, — praviloma privzemajo razven prvosednika po trije pre-skuševalni komisarji, katerih vsak naj izprašuje iz enega predmeta.
Prvosednik, tudi če ne službuje kot eksaminator neke določene stroke, ima vsak čas pravico, z vprašanji iz vseh ali iz posamičnih strok deležiti se pre-skušnje.
§• 7.
Ta ukaz stopi v moč z učnim letom 1885/86; ob enem so razveljavljeni vsi propisi, kateri se z njim ne skladajo, tudi če jih pričujoči ukaz izrecno ne razkreplja.
Y roku meseca oktobra leta 1885 naj se še vendar pravno-zgodovinske državne preskušnje vršč po dozdanjem načinu.
Conrad s. r.