Izhaja: IO., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Eokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. V' e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celorcu. Leto XII. V Celovcu, 10. grudna 1893. Štev. 34. Nesrečna gozdarska postava je šiba za naše gorjanske kmete. Postava meri na to, da bi se kar mogoče veliko zemljišča pogozdilo in paši odtegnilo, in ravno to je pogin za gorjanskega kmeta, ki živi večidel od živine, kajti žita dostikrat še za domačo potrebo dovolj ne pridela; živina potrebuje pa pašnikov, in za te mu je v prvi vrsti skrbeti. Od lesa ne more živeti, z gozdom se more le enkrat okoristiti, potem mine pa dolga vrsta let, prej da spet kaj prida zraste, on sam tega ne dočaka in tudi njegov naslednik še Ve. Mi pač slišimo britke tožbe gorjanskih kmetovNj,, gozdarski postavi, pa jim pomagati ne moremo. V deželnem in državnem zboru je dosti poslancev, ki so od kmetov voljeni ter jim pred volitvami vse obljubijo, kedar so pa voljeni, pozabijo le preradi na kmečke težave in potrebe. Ako hoče kmet v svojem gozdu sekati, mora za to dobiti dovoljenje pri okrajnem glavarstvu in naznaniti, kdaj se bo delo začelo in kdaj končalo. Potem pride gozdnar .gledat, in prej da on ne obhodi, ne sme biti nič sekano, sicer je kmet hudo kaznovan. To je že hud udarec za kmeta, ker on ne more vedeti, kdaj mu bo poljsko delo dopustilo toliko časa, da si napravi kakšen meter drv. Ako je vreme neugodno, ali če kdo iz družine zboli, tedaj še dela na polju ne more dognati, kako bo potem sekati začel natančno na tisti dan, ki ga je prej naznanil? Ako čas zamudi, mora potem še enkrat dovoljenja prositi. Sicer pa je les v gorskih krajih malo vreden, ker ga je silno težavno spravljati navzdol čez strmine, potem pa po slabih potih še daleč voziti, prej da pride na kraj, kjer je kak denar zanj dobiti mogoče; večino skupička poberejo delavci. Tega pa gozdnar ne vidi, razun kedar svoje drage stopinje vkup računi, da mu jih mora kmet dobro plačati. Postava nadalje pravi, da se ne sme „na frato“ ali na gladko sekati: na vsakih 10 štirjaških metrov mora pustiti eno drevo stati, in ta drevesa morajo čakati, dokler mladi gozd za njimi ne priraste. Kedar pa posekane hlode navzdol gonijo, ne dà se zabraniti, da tisti butajo ob še stoječa drevesa ter jih tako obtolčejo, da se posušijo ali pa gnjiti začnejo. Včasih pa pride hud veter in pomeče ta redko stoječa drevesa na tla; kmet pa ima spet škodo in mnogo dela, prej da te podrtine v kraj spravi. Postava pravi nadalje, da kjer se les poseka, se ne sme živina pasti, dokler jej vršički mladega drevja od gobca ne odrastejo. To je najhujši udarec za kmeta, ker mu omejuje in otežuje živinorejo, ki je v hribih edini vir dohodkov. Mi bi rekli, da se kmet na svoj gozd bolje razume, kakor gozdnarji in drugi gospodje, ki so v mestih zrastli, kjer so videli le divje kostanje in kako sadno drevje. Kmet že vé, kje je bolj na vetru ali v strmini, ki se pogrezuje, on vé, kje kaže sekati in kje drevje pustiti, da se škoda ne godi. Ttyli/Jimzpa svoje zemljišče, kje je bolj ugodno za eqò. žnj/nrugo vrsto drevja. Gozdnarji vidijo samo ■postaro, za kmetov dobiček se pa ne brigajo. Kedar kmetje les na gladko posekajo, spravijo hlode, veje pa požgejo in na pogorišču pa vsejejo rž ali pa hajdo. Ko je tista požeta, jim ni treba lesa sejati ali saditi, kakor gozdnarji delajo ; Bog je drevesno seme že tako ustvaril, da ima vsako seme eno babico, da veter seme raznese na vse kraje. Pojdimo po zimi gledat na sneg in bomo videli vse polno semena raztrešenega po njem. Živina v gozdu nikdar ne dela škode, ampak mu le koristi, ker popase travo, da tista drevesnih mladik ne zaduši. V starih časih se je živina svobodno pasla po planinah in v mladih hostah, nihče je ni oviral in preganjal, in vendar so sami od sebe (brez človeškega truda) zrastli najlepši gozdi, kakoršnih danes nemarno. Prazna bajka je, da živina pojeda smerečje vršičke. Dokler je še kaj trave, ne bo grabila po smolovi smereki, če pa trave ni, je itak neumno, na pašo goniti. Če včasih kaka koza iz porednosti odščipne kak vršiček, to tudi ni tako grozna nesreča, kajti vsak vé, da drevje v mladosti gosto vkupaj raste, in ni mogoče, da bi toliko drevesnih debel na enem kupu visoko zrastlo, ampak nekteri vršički hitreje kviško poženejo, ker so v korenicah močnejši, tisti zrastejo, male svoje bratce pa zadušijo, ker jim zakrijejo solnce in pod zemljo njih slabejšim korenicam živež odtegnejo. Ce so tedaj tri drevesca na kupu, bo le eno zrastlo, dva se pa posušita tudi potem, če koza njih vršičke pri miru pusti. Mnogo se dandanašnji tudi o tem prerokuje in kvasi, da se s pogozdovanjem zabra-nijo povodnji. Bile so pa velike povodnji še v časih, ko je bilo še vse z gozdom zaraščeno. Ako le dežuje in koj dežuje, potem tudi gozdi ne morejo več nazaj držati obilne vode. In kjer se oblaki utrgajo, nastane tudi povodenj, naj bo svet zaraščen, kolikor hoče. Praznim sanjarijam na ljubo se torej trpinčijo naši gorjanski kmetje na tak način, da se morajo človeku v srce smiliti. Naj bi vendar Bog razsvetlil naše poslance, da bi te tožbe gorjanskih kmetov prevdarili in predelali gozdarsko postavo kmetu na korist! Najbolje bi morda še bilo, ko bi se postava tako predelala, da bi se oblast čez gozde odvzela gozdnarjem in političnim uradom ter prenesla na kmetijske zadruge, ki se imajo ustanoviti. Slovenske posojilnice na Ko roškem leta 1892. (Za „Mir“ sestavil Bastislav.) (Konec.) III. Hranilne vloge. Da naše posojilnice res uživajo zaupanje slovenskega ljudstva, o tem nam lepo priča naslednji pregled hranilnih vlog. Število Kraj °/o Leta 1891 Leta 1892 + več, — manj se je vložilo vzdig- nilo ostalo koncem leta Kld. Kld. Kld. gld. Kld. 1 Bekštanj . . 474 46975 14806 13399 50411 + 3436 2 Celovec . . 472 40723 17597 8761 51219 + 10496 3 Črna .... 47, 8909 12007 4905 16307 + 7398 4 Djekše . . . 472 35541 27238 13236 50474 + 14933 5 Glinje . . . 47, 38475 26277 10869 55685 + 17210 6 Prevalje . . 472 1 17062 685 16580, + 16580 7 Sinča ves . 4 24051 34544 10868 4X918' + 24867 8 Sl. Plajberg 4 3508 744 581 3794 + 286 9 Sp.Dravberg 4V, 41210 23364 14768 51334 + 10124 10 Suha . . . 47, — 8725 1580 7254' + 7254 11 Št. Jakob . 4 91031 18302 21098 89359 — 1672 12 Št. Janž . . 47, — 14804 306 14746 + 14746 13 Šmihel . . . 4 43382 29501 16042 58133 + 14751 14 Tinje. . . . 47', 3193 4247 962 6654! + 3461 15 Velikovec . 5 21135 28861 11414 39311 + 18176 16 Zilj. Bistricaj 4 ! — 6650 140 6587: + 6587 Vkup ,| 398135 284729|l29614 566766) +168633 Številke tega pregleda so nam vesel dokaz varčnosti našega ljudstva; posebno veselo je še to, da so številke hranilnih vlog, razun Št. Jakobske, pri vseh posojilnicah napredovale. Pri nekterih, tudi Družbe sv. Cirila in Metoda redna Vlil. velika skupščina dné 26. vel. srpana 1893 v Sežani na Krasu. (Konec.) Z ozirom na svoje delovanje je vodstvo, ktero danes osmič nespremenjenih nazorov poklada račun pred vami, čč. zborovalci, onega prepričanja, ki ga je slavni Jan Kollar davno že izrazil z besedami: „Deluj vsakdo marljivo na nàrodnem polju: pota so lehko različna, a volja bodi nam vsem enaka!” (Pritrjevanje !) Istotako je izrazil — kar ne škoduje, da si tudi mi dobro zapomnimo — glasoviti Deak, oger-ski državnik, drugo resnico z besedami: „Tudi mene marsikaj žalosti, tudi jaz ne morem vsega pozabiti; ali moja ljubezen do domovine je večja, kakor nasprotstvo proti mojim zopernikom“. (Izvrstno!) Odvrzimo, rojaki, vso obupnost, kakor bi bilo vse naše prizadevanje naproti tako mnogoštevilnim nasprotnikom sosednih nam nàrodov zastonj, družimo se katoliški Slovenci — kar nas je — kakor Slovenci-bratje, in spolnilo se bo, kar pesnik zagotavlja: „Kjer Slovencev moč se v eno stika, Pade sila še tako velika.” (Tu je sledilo viharno, dolgotrajno odobravanje, živio- in slavaklici, ploskanje, kakor še nobenkrat doslej ; v obče se je sodilo, da je to srčna ovacija družbinemu vodstvu.) Prvomestnik omenja, da je letos poročilo naštelo dokaj družbenikov, ki jih je nam in sloven- skemu nàrodu prezgodaj odvzela nemila smrt, pozove skupščinarje, da blagovolé v znak sožalja vstati, kar se je zgodilo s slava-klici odličnim pokojnikom. Na to povpraša zborovalce, da-li želi kdo besede k tajništvenemu poročilu? Zastopnik Blaž Grča, župnik šempaski, omenja v kratkih pa jedrnatih besedah, da so se skupščinarji prepričali iz vodstvenega izvestja, kako previdno je glavni odbor pospeševal družbine namene, da je njegovo delovanje res plodonosno za katoliško-slovensko šolstvo in da morajo biti osobito še tajniku za njegovo požrtvovalnost hvaležni. „Vneti bi se morali — vsklikne — vsaj danes za družbo, če bi že poprej ne bili vneti in bi že prej ne bili zanjo delo-vali“. Zató meni, da v zmislu slavne skupščine govori, ako nasvetuje družbinemu vodstvu — in imenoma še tajniku — naše priznanje in toplo zahvalo — po kratkih opazkah zastopnikov Ivana Hribarja in dr. Mat. Pretner-ja se med „dobro-in živioklici“ potrdi nasvet župnika Grča, VI. Glavni blagajnik dr. J. Vošnjak poroča obširno o denarnem stanju družbe za leto 1892: Dohodki znašajo 15.962 gld. 80 kr., troški pa 13.258 gld. 09 kr., je torej prebitka 2.704 gld. 71 kr. Skupščinarji z dobroklici potrdijo blagajnikovo izvestje. VII. Za družbino nadzorništvo poroča profesor dr. Ivan Svetina. Nadzorništvo je, kakor je v pravilih določeno, dvakrat tekom leta, 11- vel. travna in 30. listo-pada, 1892 skontriralo blagajno, dné 22. svečana 1893 pa pregledalo račune za leto 1892, računske knjige in priloge ter našlo, da se je vselej račun vjemal z blagajniškim stanjem, dohodi in razhodi pa so bili dokazani po računskih prilogah. Pri poslednjem skontrovanju dné 22. svečana 1893 bilo je v blagajni zraven gotovine 43 gld. 46 kr. hranilnih knjižic v znesku 15.374 gld. 42 kr., od kterih omenjamo : 1. mestna hranilnica ljubljanska . 2. južno-štajerska hranilnica . . 3. posojilnica v Pulju na Istrskem „ Gelji.............. Sevnici 4. 5. 6. gld. 3930-50 „ 3000-— „ 1045-— „ 509-37 „ 1481-84 7. 8. 9. „ Šmihelu na Koroškem .... „ Sinči vasi, Koroško 709.18 1104.48 2193-41 536-41 „ „ Djekšah „ „ » Tinjah 10. Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani......................... 300.— Nadzorništvo torej nasvetuje: Slavna skupščina potrdi račun za leto 1892 z dohodki 15.942 gld. 80 kr., s stroški 13.258 gld. 9 kr. in s prebitkom 2.704 gld. 71 kr. in s končnim blagajničnim ostankom 14.697 gld. 6 kr., in dà v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu oprostilo, Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to izvestje soglasno vzela na znanje. VIII. Prvomestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje družbinega vodstva; Ivan Hribar, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar, Torno Zupan. Dalje prečita pismo dr. Tavčarjevo, v kte-rem izjavlja, da z ozirom na svoje posle več ne more sprejeti eventuelne izvolitve ter da hoče v vseh pravnih zadevah drage volje podpirati družbo. Vsled tega pojasnila nasvetuje skupščinar Matko Mandič, da se izvolijo z vsklikom dosedanji odborniki, a mesto dr. Tavčarja pa kurat Anton Koblar. starejših posojilnicah, se kaže posebno velik napredek; n. pr. na Djekšah (14.933 gld.), v Celovcu (10.496 gld.), Glinjah (17.210 gld.), Sp. Dravbergu (10.124 gld.), Šmihelu (14.751 gld.) itd. Da so si tudi nove posojilnice hitro pridobile zaupanje ljudstva, kažejo velike svote njihovih hranilnih vlog. 5 posojilnic je dajalo po 4°/0 ; 1 po 41/4%'i 8 po velikovška celo po 50/0- — Stanje hranilnih vlog se je lani povzdignilo za 168.633 gld. Vložilo se je med letom 284.729 gld., vzdignilo 129.614 gld., ostalo koncem leta (s kapitalizovanimi obresti vred) 566.766 gld. Obresti za hranilne vloge se je plačalo 6158 gld., kapitaliziralo 12.756 gld. Leta 1885. je bilo hranilnih vlog 84.763 gld. ; 1. 1889., 177.703 gld.; 1. 1890. 253.879 gld.; leta 1891. 398.133 gld. IV. Posojila. Glavna naloga slovenskih posojilnic je, kakor pravi že njih ime, posojevanje. Premnogokrat pride človek v zadrego, da mora vzeti denarjev na posodo. V tem slučaju so našim rojakom velik pripomoček domače posojilnice. ■— Koliko so koroške slovenske posojilnice posodile 1. 1892. kaže sledeči pregled : | Število Kraj °/o Leta 1891 L se je posod. eta 181 se je vrnilo 2 ostalo + več, — manj gld. gld. gld. gld. gld. 1 Bekštanj . . 6,5 55454 57332 54556 58230 + 2776 2 Celovec . . 5 35427 19984 5773 49638 + 14211 3 Črna .... 5Va 8242 10605 2022 16825 + 8583 4 Djekše . . . SVa 35853 22299 6906 51247 + 15394 5 Glinj e . . . 5Va 32897 15360 1172 47085 + 14188 6 Prevalje . . 5Va — 14692 642 14050 + 14050 7 Sinča ves . 5‘/a 26078 29391 3117 52351 + 26273 8 Sl. Plajberg 5Va 3315 130 260 3185 — 130 9 Sp.Dravberg 6Va6 42272 16000 4737 53534 + 11262 10 Suha .... 5Va — 6500 260 6240 + 6240 11 Št. Jakob . 6,5 179313 130411 119094 190630 + 11317 12 Št. Janž . . 5 — 11845 700 11145 + 11145 13 Šmihel . . 5 44327 26585 9732 61180 + 16853 14 Tinje. . . . 5Va 3684 3895 781 6797 + 3113 15 Velikovec . 6 23357 74212 51233 46335 + 22978 16 Zilj. Bistrica 5Va5 — 4880 700 4180 + 4180 Vkup . 490219 444121 261685 672652 +182433 Iz tega pregleda vidimo, da so imele naše posojilnice koncem lanskega leta izposojenih 6 7 2.652 goldinarjev, t. j. 182.433 gld. več, kakor 1891. 1., in sicer se je med letom na novo izposodilo 444.121 gl., vrnilo pa 261.585 gld. — Leta 1885. je bilo izposojenih 145,544 gld., 1. 1889. 250.720 gld. ; 1. 1890. 337.547. gld. ; 1. 1891. 490.219 gld. Najvišje obresti so po 60/0 pri treh posojilnicah; po 5’/2°/o jemlje 10 posojilnic, 6 posojilnic pa po 5°/o- Nektere posojilnice imajo dvojne obresti: višje za menjice, nižje za druga posojila. Kakšno je razmerje pri posameznih posojilnicah, glej v pregledu. — Obresti za dana posojila se je plačalo vkup 28.502 gld.; zaostalo je obresti 1946 gld. O posojilih piše gosp. Iv. Lapajne v že omenjenem Letopisu (str. 17.): „To je že dokaj veliko število (= posojil), čeravno je nasproti hipotečnim (!) dolgovom pri hranilnicah to kaj neznatna svota. In vendar nam utegne kdo očitati, da hočemo pohvaliti zavode, ki dajejo lepo priliko, da se ljudje vedno bolj in bolj v dolgove pogrezajo. Ni tako neutemeljeno to očitanje. Dolgove delati, Skupščina z dobro- in slavaklici pritrdi temu nasvetu. — Prvomestnik naznanja, da je voliti zdaj prvomestnika, ker je bil tudi on med izstopivšimi vodstvenimi člani, proseč podpredsednika Svetca, naj vodi volitev. Ta pozove zborovalce, naj izvolijo družbi prvomestnika. Vsestransko ploskanje in „živo Zupan!“ pozove dosedanjega prvomestnika na njegovo častno mesto. Prvomestnik preide k volitvi družbinega nad-zorništva in razsodništva. Zastopnik M. Mandič predlaga, naj se izvolijo vsi dosedanji člani, le mesto dr. Moscheta naj se privzame odvetnik dr. Fr. Štor, ki je vsled današnjih izvestij v svoji rodbini že trikratni pokrovitelj naši družbi. Ta nasvet skupščina enoglasno odobri. Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored izvršen, vendar vpraša; da-li ima kteri čč. zastopnikov še kako željo do družbinega vodstva ter sploh v društenih šolskih zadevah? Novoizvoljeni vodstveni član Anton Koblar izjavlja , da sprejme volitev rekoč : „Dosedaj mi je bilo delovanje za prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda prijetna naloga, a od slej naprej mi bo sveta dolžnost, ktero mi je naložila tako odlična skupščina." Zborovalci so novega odbornika burno pozdravljali. Dr. Vinko Vitežič želi, da bi naša in isterska družba sv. Cirila in Metoda stopili v tesnejšo zvezo za pospeševanje slovenskega in hrvatskega šolstva po Istri. A o tem naj vodstvo potrebno ukrene. — Zastopnik M. Mandič priporoča, da bi vodstvo čem prej mogoče osnovalo v Trstu še enorazred-nico in sicer v Rocolu, kjer je najbolj potrebna. zlasti lahkomišljene dolgove delati — tega ne sme noben človek, še manj pa na podlagi dobrih postav osnovani zavod pospeševati. Ker se pa zadolževanje nikakor ne dà zaprečiti, zato naj bode naloga vseh denarnih zavodov v tem, da posojujejo kolikor mogoče na nizke obresti in da se trudijo, obrestno stopinjo posojil znižati vedno bolj in bolj." V. Razno. Navedli smo v predstoječem že glavne številke iz letnih računov naših posojilnic. Te številke nam kažejo, kako vrlo napredujejo naši domači denarni zavodi. Zanimive in poučljive so pa tudi še številke sledečega pregleda, ki kaže, koliko so imele slovenske posojilnice na Koroškem v minulem letu: 1. gotovine, 2. pri drugih zavodih naloženega denarja, 3. upravnih stroškov, 4. čistega dobička, 5. zadružnih zakladov. Število Kraj Gotovina koncem leta Naloženi denarji Upravni stroški Čisti dobiček Zadružni zakladi gld. gld. gld. gld. gld. 1 Bekštanj . . 1.432 100 245 633 2.226 2 Celovec . . . 451 6.007 76 199 1367 3 Črna . . . 578 — 165 227 308 4 Djekše . . . 1184 — 159 292 687 5 Glinj e . . . 1.387 8.580 299 190 908 6 Prevalje . . 1.536 1.900 113 12 231 7 Sinča ves . . 636 — 253 357 642 8 Slov. Plajberg. 445 638 8 70 254 9 Spod. Dravberg 1.438 — 356 471 2.078 10 Suha . . . 279 1.000 44 9 58 11 Št. Jakob . . 1.777 2.300 1.930 76 9.704 12 Št. Janž . . 669 3.155 150 9 119 13 Šmihel . . . 70 1.575 232 688 1.121 14 Tinje . . . 373 — 305 1 19 15 Velikovec . . 1.349 100 58 1.142 1.630 16 Ziljska Bistrica 268 1.500 181 — 22 Vkup . 13.872 26.855 4.574 4.376 21.274 O gotovini in naloženih denarjih piše g. Lapajne (str. 21): „Ta števila kažejo, da so naše posojilnice res blagajnice. da imajo res gotov denar, in kar je še več vredno, da imajo kapital. Preostaja jim namreč denarja, in zato ga nalagajo v drugih kasah, kjer jim ne leži mrtev, marveč je plodonosno naložen." — Imele so pa posojilnice koncem minulega leta 13.872 gld. gotovine (4236 gld. več, kakor 1891. 1.) in 26.855 gld. naloženega denarja (2526 gld. več. kakor 1891. 1.) Izposojenega denarja so imele le 7799 gld. Številke upravnih stroškov kažejo, ,koliko stane uprava slovenskih posojilnic, koliko dobé odborniki za svoje delo, koliko se plača uradnikom, za stanovanje, kurjavo, svečavo, postrežbo, koliko stanejo tiskovine, poštnina itd." Teh stroškov so imele naše posojilnice prav malo, t. j. vkup 4574 goldinarjev, 708 gld. več, kakor 1891. 1. — Da posojilnice tako malo stanejo, zato gre hvala našim vrlim in požrtvovalnim rodoljubom, ki večinoma čisto brezplačno opravljajo posle pri teh nàrodnih zavodih. Iskrena jim hvala zato ! Čistega dobička so imele koroške slovenske posojilnice lani 4376 gld., t. j. 1743 gld. več, kakor prejšnje leto. Zadružnih zakladov imele so posojilnice vkup 21.274 gld., t. j. 5714 gld. več, kakor 1891. 1. Torej i v tem nepričakovan napredek, ki nas veseli tem bolj, ker so ravno zadružni zakladi pravo in Prvomestnik pripomni, da se bode vodstvo oziralo na te nasvete. Stoje potem spregovori: Častiti skupščinarji ! Preden končamo, drznem se vas vprašati: ali me pooblastite, čast. Slovenke in Slovenci, zbrani tu iz vseh pokrajin naše go-TOrjce — da sedaj koj po končani veliki skupščini izreče vodstvo potom tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva VIII. velike skupščine v Sežani globoko udanost, zvestobo in pokorščino Nj. Veličanstvu, presvitlemu cesarju? (Skupščinarji vstanejo ter z živio- in slava-klici na presvitlega cesarja odobrijo nasvet prvomestnikov.) K sklepu se prvomestnik zahvaljuje v prvi vrsti ženski Sežanski podružnici imenoma prvo-mestnici preblagorodnej gospej deželnega poslanca Mariji Mahorčičevi na vsem prijaznem trudu gledé priprav za veliko skupščino in čast. domači duhovščini za preskrbitev Božje službe; zahvalo izreka vsem navzočim zborovalkam in zboralcem ; vsem čast. delegatom posamičnih podružnic; vsem podružnicam za požrtovalnost preteklega upravnega leta; pa tudi brezizjemno vsakemu, ki je pokazal kakoršnim činom že koli čuteče srce za našo družbo ter oznanja, da je VIII. velika skupščina družbe sv. Cirila Metoda v Sežani zaključena. (Živio-klici prvomestniku.) ----------- Smešničar. Premeten tat. Sodnik: «Zakaj ste bežali?" — Tat: „Zató, ker je za menoj letel žandar!" — Sodnik: „Zakaj pa je za vami letel žandar?" — Tat: „Zató, ker sem bežal!" stalno premoženje posojilnic. To nam pa kaže tudi, da stoje naše posojilnice že na prav trdnih podlagah. Upravnih stroškov so imele koroške slovenske posojilnice: 1889. 1. 1728 gld. ; 1890. 1. 2805 gld.; 1891. 1. 3866 gld. — Čistega dobička: 1885. 1. 1689 gld.; 1898.1. 1266 gld. ; 1890.1. 1325 gld.; 1891. 1. 2633 gld. — Zadružnih zakladov: 1885. 1. 6939 gld. ; 1889. 1. 9562 gld. ; 1890. 1. 12.162 gld. ; 1891. 1. 15.560 gld. * * * Razložili smo s številkami plodovito, zlasti za slovenskega kmeta prepotrebno delovanje naših slovenskih posojilnic. To poročilo je za vse rojake razveseljivo, ker nam priča, da i koroški Slovenci napredujemo! — Da so nam ta denarna društva res koristna, o tem nam najjasneje pričajo nemško-liberalni listi, ki se ob vsaki priliki zaganjajo v naše slovenske posojilnice. Najbolje oholim nasprotnikom pač odgovorimo s tem, da skrbimo za čim večji napredek naših posojilnic. Dokler si pa moremo še toliko pomagati, kolikor izkazujejo navedene številke, nas nasprotniki še ne bodo pohrustali ! Zares, Slovenec, pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! Svoji k svojim! Dopisi prijateljev. (Kronin dar!) V 32. številki „Mira“ izkazanih 20 kron darovali so pri Dev. Mariji na Jezeru naslednji : Matija Eener in njegova žena 2 kroni; Ignac in Janez Herman 2 kroni; Franc Eener 1 krono; Simon Sknbel l krono; Oče Simon 1 krono; Janez Simon mlajši in žena 2 kroni; Tomaž Hutar 1 krono 20 beličev; Nekteri po 20 in 40 beličev; Dva neimenovana 4 krone. Nadalje dva neimenovana gospoda na Liešah 1 krono; Neimenovan delavec na Prevaljah 60 beličev; Blaž Bergman 1 krono; Lorene Osojnik 2 kroni. —Darovali so dalje: Lovrenc Pungartnik, mlinar pri Devici Mariji na Jezeru, 1 krono; France Centrih, župnik v Guštanju, 2 kroni; Janez Varh na Dobravi 1 krono; Jože Kurat, kmetski fant v Žitari vesi, 1 krono. V Št Jakobu pri cesti so darovali: David Lovrenc 1 krono, Neimenovan 1 krono, Tomaž Šlajhar, 1 krono, Barbara Ulanšek 2 kroni. Tekla Miiller v Črni 1 krono, Neimenovana Slovenka v Črni 1 krono; Frančiška Leiler, kmetica na Ziljski Bistrici, 1 krono. Skupaj 13 kron. Lepa hvala vsem darovalcem in darovalkam! Živeli nasledniki! — V „Miru“ št. 26. do 32. izkazani zneski v skupni svòti 242 kron odposlali so se v društvene namene prečast. gosp. predsedniku Tomo Zupanu v Ljubljano po poštni nakaznici. „Mir“ je do sedaj nabral in družbi odposlal vsega vkup 952 prvih kron. Iz Trušenj. „Mir“ je že poročal, da smo dné 27. kimovca osnuli podružnico sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, kar so nam naši nasprotniki skušali zabraniti. Ker jim je to spodletelo, hoteli so se maščevati s tem, da so si osnuli svojo „Ortsgruppe“ nemškega šulferajna. ■—■ Naj večja zasluga v tej reči gre učiteljem, oziroma našima dvema učiteljema, gg. J. Kullniggu in L. Losch u. Hodila sta od hiše do hiše, nabirala podpise in prigovarjala kmetom s sladkimi in ojstrimi besedami, naj pridejo v obilnem številu. Pa joj ! vkljub temu, da so s topiči streljali že na predvečer in na slavnostni dan, vendar niso mogli navdušiti nas zabitih bindišarjev za to — nepotrebno društvo. Zakaj število vseh kmetov, ki so se udeležili shoda, še skromne številke 10 ne doseže! To so menda snovatelji že po-pred slutili ; zato so si že za časa izposodili udeležencev in potrebne navdušenosti iz bližnjega, kakor pravijo trdo nemškega Velikovca, od koder je res prišlo lepo število nam že dolgo znanih prijateljev, med njimi mnogo c. kr. uradnikov. Razume se, da tudi znana „dolgost“ iz Celovca ni mogla opustiti lepe priložnosti, si zopet enkrat ogledati že od mladosti znane Djekške vrhe. Pravijo, da je gostilničar, znani šviga švaga čez dva praga, stočil precej piva; pa tudi žganja bi bil spravil, da ga ni že zvečer zatajil — zakaj, bo že sam vedel. — O zborovanju samem morem povedati samo toliko, da je za načelnika bil izvoljen naš župan J. Miiller, za tajnika naš poštar L. Sturm, za blagajnika pa Poganič. Župana si hočemo zapomniti vsaj do prihodnjih občinskih volitev ; poštarja pa se bomo spominjali posebno tedaj, kedar si človek rad kaj mokrega privošči. — Po zborovanju je bil — menda prav po namenu „šulferaj-novem" — p 1 e s ! Biti je moral prav zanimiv ; vsaj godci so bili ž njim celò zadovoljni, ker — do poznega jutra se da že nekaj zaslužiti. Ker se je slavnost vršila v „dolini solz", je morala med veseljem biti tudi žalost, pri sreči tudi nesreča: naši nemškutarčki so namreč pogoreli! Zastavo, črno-rudeče-rumeno, ki tedaj škili čez meje proti blaženemu rajhu, in ktero so obesili na razvaline starega grada, je pri belem dnevu, ravno ko so dohajali prvi gostje iz Velikovca, nekdo sežgal. In ta zastava je menda bila celò Celovškega rodil; hudobni jeziki namreč trdijo, da je ena izmed onih sestric, ki so se iz Celovca izposodile v Velikovec na znani „Ortsgruppentag“. Mi imamo to frank-furtaričino osodo za dobro znamenje naše bodočnosti. Čudimo se le, zakaj neki naš „Feuerwehr-hauptmann" ni prišel na pomoč goreči siroti, da bi jo rešil sramotuega pogina! Prej ko ne je preveč bil vtopljen v svoj govor, s kterim se je pri shodu skazal kot pravega nemškutarja: odpadnika od vere in narodnosti. — Pa še nekaj se čudimo tukaj v Trušnjah in okolici : da namreč radi te uboge frank-furtarice nimamo izjemnega stanja! Soditi vsaj po tem, s kako skrbjo se išče zažigalec, bi človek moral misliti, da je vsa Avstrija v nevarnosti; — in vendar je zgorela samo zastava, ki v Avstriji prav za prav še pravice nima se med svetom prikazati ob belem dnevu. In radi te zastave stričkajo žandarji sem in tje, ter izprašujejo ne samo odrasle ljudi, ampak tudi otroke; radi te bore zastave se izprašujejo in begajo celò šolarji v šoli (prej ko ne primanjkuje druge učne tvarine ali pa je omilovanja vredna frankfurtarca tolikega pomena, da jo je treba šolarjem prav dobro zabičiti v spomin) ! Prav ima dopisnik v zadnjem „Miru“, da tega dejanja ni odobravati; a take komedije zavoljo borne cuuje bi pa vendar ne bilo treba. Ali so mar žandarji in oni, ki jih pošiljajo, v službi nemškega šulferajna — zakaj prej ko ne se je hotela samo njemu posvetiti pot iz Trušenj ? Ali mar res ni važnejših opravkov, kakor pa trgati podplate za prazen nič ter tirati k zagovoru v Velikovec nedolžne ljudi zopet za prazen nič? Iz Rude. (Slovenske vloge.) Neka kukavica iz našega kraja iznesla je v štev. 138. t. 1. znanih Celovških „Freie Stimmen" piškav dopis, v kterem se pritožuje, da se naš slavni občinski odbor od drugih občin „nadleguje“ s slovenskimi vlogami ali dopisi, kterih občinski predstojniki ne zastopijo, dasi sta „župan in občinski sluga rojena Slovenca“. Jaz pa pravim: slabo in nečastno dosti, če rojen Slovenec, župan čisto slovenske občine, svoje lepe materinščine ne zastopi ali je noče zastopiti! Kar govori oni dopisnik dalje o potrebi nemščine, o pomanjkljivosti*) slovenščine itd., to je navadna prazna slama, ktero so nemški listi že tolikokrat premlatili, da se le čudimo, kako se ljudje takih bedarij niso že dolgo naveličali. Na vse neslanosti onega dopisa odgovarjati bi bilo preveč. Le omenim naj še, da dopisnik pravi, da mora vsak Slovenec, ki je hodil v sedanje šole, zastopiti razna sodnijska in druga nemška pisma. To pa kratkomalo ni res! Koliko Nemcev, ki so hodili v nemške šole, ki so še celo nekoliko študirali, ne zastopi nemških dopisov, ktere izdajajo sodniki in drugi oblastni gospodje. In potem to naj zastopijo Slovenci, ki še svojih šol nimajo, ali le take, v kterih se naši otroci kaj prida ne na-uče. Dopisnik se je podpisal z j,Bin Slovene1'. Povem mu pa prav na uhó, da pri nas ljudij, ki svojo slovensko materinščino tako grdo blatijo po nemških listih, ne imenujemo „Slovence“, temveč — nemškutarje, kar si naj ta gospod vzame na znanje, ako hoče še kedaj spisati piškav dopis za „Freie Stimmen". Iz Djekš. (Nova šola.) Kedko slavnost imeli smo pri nas dné 13. listopada t. 1. Ta dan se je namreč slovesno blagoslovila naša nova šola. Prišlo je k slavnosti prav mnogo ljudstva in nekoliko tujih gospodov, med kterimi je bil tudi g. c. kr. okr. šolski nadzornik Artuak. Ob 8. uri podali smo se v cerkev, kjer je bila slovesna sv. maša, vč. g. Grebinjski župnik Fr. Petek pa so imeli lepo pridigo, v kteri so gospod pridigar poljudno razložili, kaj je namen ljudske šole in kakšne dolžnosti imajo do nje starisi in otroci. Potem so se podali otroci z učitelji in povabljenimi gosti v novo šolo, ktero so omenjeni g. župnik slovesno blagoslovili. Šola je bila lepo okinčana z zelenjem in zastavami. Ko so bili cerkveni obredi končani, zbrali so se vsi v veliki šolski sobi, kjer je g. nadzornik Artnak imel lep nagovor do otrok. Opoldne je otroke v šoli bogato pogostila gospa Pokeršnikova. Gospoda pa se je zbrala v gostilni g. Pokeršnika, kjer so se pri kosilu govorile običajne napitnice. Želimo le, da bi se otroci v novi šoli, ki nas je stala mnogo denarja in truda, vzgojevali v pravem krščanskem in slovenskem duhu, učili prav mnogo dobrega, da postanejo kedaj dobri katoličani, zavedni Slovenci in zvesti Avstrijani! Iz Okoške občine na Štajerskem. Po vseh slovenskih listih se je bralo, kako so vlagale in še vlagajo občine prošnje za novo lovsko postavo. Še nedavno bralo se je v „Slovenskem Gospodarju", da se je oglasila s prošnjo tudi občina Ljubnica-Stranice, in res želeti bi bilo, da bi Okoška občina ne zaostala za njo. Naj pomisli župan, koliko škode je naredil pretečeno zimo zajec na sadnem drevju in letošnjo spomlad sočivju na polju. Onih 15 gld., ki jih donaša najemščina lova, škode ne poravna, dà, dostikrat je ima en sam kmet več, kaj še cela srenja. Naj se torej občinski zastop ozira na blagor svojih župljanov in v resnici misli na zboljšanje teh žalostnih razmer. — Neka občina uraduje, kakor se pravi, slovensko, a kakšna slovenščina je to? V rokah imam živinski potni list, evo ga: „Augenbach, Staimak. selbst u. 1 Kuh Bela *) „. . . hochst mangelhafte slovenische Sprache . . .“ farebe ker fir mark Faistriz ! !“ To je slovenščina, ali bolje nemščina predstojnika samega! Da bi šel se slovenščine učit v našo novo ustanovljeno bralno društvo, pravi, da nima časa, ker ima dovolj prebirati lastnih listin s svojim tajnikom, in lože menda čita nemško. Slišal sem, kako ga je poučeval neki fant, da pravi „Mir“, da se mora tirjati na slovenske prošnje in vloge slovensko rešitev, a ta župan je preveč sluga okrajnega glavarja, da bi to razumel in zagonetke bile so mu one tožbe slovenskih županov na Koroškem in Isterskem za slovenski uradni jezik. Tužna majka Slava! In to so tvoji sinovi! Politični pregled. Dogodek, da so se naši državni poslanci razdvojili in razcepili v dva tabora,^ postaja za nas Slovence čezdalje bolj zanimiv. Šest jih je namreč izstopilo iz konservativnega Hohenwartovega kluba in ustanovili so s štirimi Dalmatinci nov ^jugoslovanski klub" ; osem pa jih je ostalo v konservativnem klubu. Izstopili so: dr. Ferjančič, Kušar, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, grof Alfred Coronini in Nabergoj. Ostali pa so : grof Hohenwart, Klun, Globočnik, Pfeifer, Povše, Šuklje, Robič, Vošnjak. Izstopivši so v časnikih razglasili izjavo, v kterej opravičujejo svoj izstop, ostali pa so se podredili Hohenwartovim zahtevam. Mi ne obžalujemo izstopa; ako so poslanci sprevideli, da od te vlade ni nič pričakovati za Slovence in Slovane sploh, potem res ne kaže, da bi jo podpirali samo grofu Hohenwartu na ljubo. Le to obžalujemo, da naši poslanci niso složno postopali. Jugoslovanskih poslancev je le malo, pa vendar bi tudi njih glas kaj izdal, ko bi složno postopali; dokler so pa na tri kampe razcepljeni, kakor zdaj, ne bodo mogli svojemu delovanju mnogo uspeha pripisovati. Sicer pa so naši poslanci sami modri dovolj, da bodo to spoznali in popolno slogo med seboj ponovili, zdru-živši vse Slovence in Hrvate v en klub. Želimo pa, da goji «jugoslovanski klub" dobro razmerje tudi z nemškimi konservativci in Poljaki. Kajti na vrsto pride prememba volilnega reda, in če hočemo Slovenci pri tem kaj pridobiti, navezani smo na pomoč in dobro voljo Poljakov in konservativcev. — Odkar so slovenski in dalmatinski poslanci začeli slovo jemati od večine in Hohenwarta, začeli so se nemški narodnjaki (Steinwendrovci) približevati vladi in liberalcem. Tudi Coroninijev klub je liberalcem obljubil svojo pomoč. Tako se državni voz zmirom bolj na levo stran pomika in kmalu bodo liberalci vso oblast v rokah imeli. Kedar bodo pa spet roge kazati začeli, bodo se jih Poljaki in konservativci kmalu naveličali in jim hrbet obrnili. Potem bomo pa spet tam stali, kjer smo bili ob času, ko so Čehi doma sedeli, Poljaki, Slovenci in Tirolci pa državni zbor zapustili, ter je kmalu potem na tla omahnilo tudi nemško-liberalno ministerstvo. — Mladočehi in nekteri jugoslovanski poslanci si zdaj prizadevajo, da bi med poslanci osnuli «slovansko zvezo" zoper sedanjo vlado in za uresničenje ravnopravnosti. V to zvezo naj bi stopili Cehi, Slovenci, Hrvati in Rusini. Taka zveza bi res nekaj pomenila in nemške prenapetneže s strahom napolnila. Sploh pa še pristavimo, če pride do «slovanske zveze", da se je bomo le tedaj veselili, ako bo zveza v resnici pametno in previdno postopala. — Državni zbor je z veliko večino potrdil novo brambovsko postavo, ki nam naklada spet hudo breme. Deželni brambovci bodo namreč zdaj po dve leti služiti morali. Dalmatinska poslanca Klaič in Biankini sta ojstro govorila zoper to postavo in grajala tudi našo zunanjo politiko, ki nam naklada toliko občutnih stroškov za vojaščino. Tudi mi smo te misli, da nam druzega ne manjka, kakor moža bistre glave in poštenega srca na tistem stolu, kjer zdaj madjarski grof Kal-noky sedi; on bi se pobotal z Rusijo in Francijo, in potem ne potrebujemo dosti vojakov. — V davčnem odseku je minister Plener rekel, da bo že skrbel, da se nova davčna postava kmalu izdela. Najprej se bo upeljal osebni dohodninski davek. — Govori se, da se deželni zbori skličejo meseca prosinca. — Avstrij ski škofj e so imeli nedavno pogovor zarad katekizma v ljudski šoli. — Ogerski škofje pa so se posvetovali, kako bi zabranili novo postavo o civilnem zakonu. — Na Francoskem in na Laškem iščejo novih ministrov, ker so dosedanji vsi odstopili. Na Francoskem je Perier sestavil novo vlado: na Laškem bi pa trebalo čudodelnika, da bi državne dolgove poplačal in dohodke povišal, ne da bi koga zabolelo. Do zdaj pa tacega še niso mogli najti. — Nemški državni zbor je ovrgel postavo zoper jezuite in jim spet dovolil, da se smejo naseliti v Nemčiji in tam bivati. Šlo je za 10 glasov (173 zoper 163); katoličanom so do zmage pomogli Poljaki, Francozi (Lorenčani) in — socijaldemokrati. Gospodarske stvari. Surov les ni za kurjavo. Zelo čudno navado imajo po nekterih krajih, da žgo po zimi sveža drva namesto suhih. To nikakor ni prav ! Surov les malo zaleže, skoraj še enkrat manj kakor suh. Za kurjavo se ga torej dosti več porabi, ne gledé na to, da je kurjava s surovim lesom zamudna in nadležna. Opustimo torej tako potratno kurjavo in bodimo varčni tudi pri drvih. Nasekajmo si potrebnega lesa za drva že prejšnjo zimo, da se čez leto in dan do dobrega osuši. Tako gorivo bode veliko boljše in cenejše. «Kmet." N o v i č a r. Na Koroškem. V Celovcu so ljudje zadnje tedne zelo bolehali zavolj mokrotnega, meglenega zraka. Tudi hripa (influenca) nas spet nadleguje. — Pogorel je Hren v Zekulcah pri Dholici. — V Celovcu bodo prezidali mestni rotovž. — Na Djekšah so blagoslovili novo šolsko hišo. Na ‘Kranjskem. Svitli cesar so podarili gasilcem v Kropi 160, na Igu pa 60 gld. — V Ljubljani se snuje društvo za krščansko umetnost. —• Na Notranjskem imajo spet hripo. — Orožnike dobijo v Dobropolju. — Mrtvega našli so posestnika Stražišarja iz Podpeči. — V Ljubljani je začel izhajati slovensk socijalističen list z imenom «Delavec". — V Ribnici dobijo obrtno nadaljevalno šolo. — Sirotišnica v Kočevju bo kmalu dodelana. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Ljubljani šteje 311 članov, med njimi 4 pokroviteljice, 15 ustanovnic, 140 letnic in 152 podpornic. — Nova fara se je ustanovila v Budanjah pri Vipavi. Na Štajerskem. Pri Drag. Hribarju je iz-išel «Nàrodni koledar" z lepimi podobami. Velja lepo vezan 1 gld., broširan po pošti 70 kr. — Pri Žalcu so našli nekega viničarja zaklanega in oropanega. — Blizo Št. Petra pri Celju je bil umorjen in oropan neki Pavič. Na sumu je neki klatež, ki jo je pa popihal na Hrvatsko. Na Primorskem. Za slovensko šolo v Trstu se stariši pridno podpisujejo. Magistrat se vsaj ne bo mogel izgovarjati, da v Trstu Slovencev ni. — Za Buzet je razpisana služba okr. zdravnika z letno plačo 1200 gld. — Na Reko sta nedavno dva parnika pripeljala 2200 sodov laškega vina. Po drugih deželah. Goveja kuga na Hrvat-skem je prenehala, zato je prevoz živine spet dovoljen. — Hripo imajo na Dunaju pa tudi drugodi. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba mojega očeta Matije Ogriza p. d. Pevcarja na Drabunažah, kakor tudi vsem, ki so mi ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočutje, izrekam svojo prisrčno zahvalo. V Ti menici, dné 25. listopada 1893. Janez Ogriz, župnik. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro na Vratah je dobil ondotni provizor č. g. Martin Krejči; č. g. Drag. Ro us, farni oskrbnik v Ingolski dolini, bode o Božiču nastopil službo mestnega kaplana in nemškega pridigarja v Trstu. — Sv. misijon so obhajali od 21. do 29. listopada t. 1. v Skočidolski fari; vodila sta ga sloveča misijonarja iz Jezusove družbe vč. oo. D o 1 j a k in Tomazetič. — Dné 30. listopada sta pričela enako misijonsko pobožnost v Dobrlivesi. Hellerjeva hišna godbila. Po Hellerjevih hišnih godhilih in godečem hišnem orodju nosi se godba v celi svet, da vesele navdušuje, žalostna tolaži in po domu žalujoče na milo domovino spominja. V h5-telih in gostilnicah so ta godbila namesto godcev, kterih ni vselej dohiti, ter privabijo marsikterega gosta. Za gostirje se priporočajo posebno avtomatična godbila, ki so tako narejena, da drugače ne igrajo, kakor če kdo kak denar noter vrže. Na ta način se kmalu sama izplačajo. Skladbe ali pesmi, ki se godejo, so skrbno izbrane ter so vzete najlepše melodije iz oper, operet, plesov, popevk in zborov. Besnica je nadalje, da je bil tovarnar Heller na vseh razstavah odlikovan s svetinjami ali pa diplomi, da dobiva na tisoče priznalnih pisem in da pošilja svoje umotvore celo na kraljeve dvore. Hellerjeva godbila so pripravna za darila o božiču, novem letu, godu, rojstnem dnevu, birmi itd. Kot razvedrilo se priporočajo samotarnim osebam, kakor duhovnikom, učiteljem in bolnikom. Tovarna nema podružnic, torej se je treba tudi pri malih naročilih obrniti naravnost v Bern (Švica). Tovarna prevzame vsako popravilo, če bi se kako godbilo pokvarilo, tudi od tujih izdelkov. Stara godbila prevzame namesto denarja. Plača se lahko tudi na obroke. Ceniki s podobami se pošiljajo zastonj. Loterijske srečke od 2. grudna. Gradec 53 89 4 88 70 Dunaj 68 58 86 1 31 Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo od zdaj naprej vsako sredo ob ìlì8. uri »večer v gostilnici hotela „pri Sandwvrth-u“, kjer imajo odme-njeno svojo ,,klubovo sobo“ koj pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dohro došli! Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld | kr. gld. kr. pšenica 5 6 25 rž 3 95 4 90 ječmen 3 90 4 90 oves 2 40 3 — hej da 4 35 5 45 turšica (sirk) 3 30 4 10 pšeno .... . . 6 20 7 75 fižol .... repica (krompir) — 75, 1 20 deteljno seme — — — — grah 5 — 6 25 „ ------ — 4 gld. — kr., kislo 2 gld. 60 kr. do 3 gld. 70 kr., slama po 2 gld. 10 kr meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 66 do 70kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 30 do 33 gld. stari cent. Podpisani Mariji Goričnikovej iz Pinje-vasi h. št. 7. v okraju Celovškem pogorelo je dné 2. listopada 1893 pri banki »Slaviji« zavarovano poslopje. Škoda cenila se je dné 5. listopada, in dotična odškodnina v znesku 744 gld. izplačala se mi je točno in brez odtegljeja. Zato zahvaljujem se banki »Slaviji« prav toplo in jo z dobro vestjo priporočam vsakemu, ki se misli zavarovati. Zahvaljujem se tudi vsem onim, ki so se toliko trudili, da so ubranili, da ni pogorela streha na hlevu in na sobi. V Pinjivasi, dné 28. listopada 1893. Marija Goričnik. Silv. Šuster, priča. Tom. Nessi, priča. Kmetija na prodaj. Sramsičnikova kmetija v Kamnu pri Zelučah na Dravi, v Celovškem sodnijskem okraju, ki ima zidano hišo z enim nadstropjem, veliko zidano gospodarsko poslopje, oboje v dobrem stanu, 22 oralov 1559□ sežnjev njiv, 12 oralov 1312□ sežnjev travnika, 42 oralov 513□ sežnjev gozda in pašnika, vse skupaj, se prodà dober kup ter se lahko precej prevzame. Več pové dr. Janez pl. Vest, c. k. notar v Celovcu._____ C Izborna zaloga ^ pristno-voščenili cerkvenih sveč, zvitkov itd. Ivan-a Stelè-ta v Kamniku na Kranjskem priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstoj-t ništvom in gg. patronom cerkvenim v obilo naroče-1 vanje najrazličnejih V pristiio-vošcoiiili izdelko-v. v Že nad 200 let obstoječi obrt jamči sigurno glede ^ na poštenost blaga in točnost v izvrševanji naročil. ✓ 1 < < Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za žito rezalnice za krmo samodelnjoče aparate proti peronosperi tlačilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejsih, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ ^0" 2/2 Praterstrasse Nr. 78. Bogato ilustrovant katalogi v nemškem in slovenskem jezika zastonj in podtniue prosto. Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskuinjo. Cene so so znova znižale! Preìopovalcem zoatoii popust! G . priporočam naslednje reči, ki jih dajem zelo dober kup : volnene lajbièe, volnene rute, volnene nogoviee, srajce iz trikota, volnene jopiče, Jagrove srajce iz volne, možke srajce bele in pisane. Kjr Novosti! Zavratnike za gospode, Mačedržnike, moderce za gospe, rokavice, prtene ovratnike za gospode, manšete itd. šef ZLie: v Celovcu, Burggasse št. 5. SS1 Brinjevec! ^ Podpisani priporoča slavnemu občinstvu : pravi natomi brinjevec liter po 1 gld. 20 kr. ; staro slivovko liter po l gld.; tini namizni med v plehastih škatljah po -5 kil franko 3 gld. 50 kr. Nadalje priporoča tino dolenjsko vino liter po 24 in 26 kr. ; isterski teran liter po 23 kr. ; krvatsko belo vino liter po 23 kr. od 56 litrov naprej. Egidij Jeglič, trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. «OCOCOCOCOOOCCCOCOCOCO® | Kot darila za Božič § <> priporoča <> O svoje v veliki izbiri se nahajajoče prave O švicarske žepne ure, zlate, srebrne, ^ \/ tulaste in nikla»te po najnižjih cenali. O yv Jamči se dve leti za vsako po-jf pravljeuo uro. c> Peter Fessi « O v Celovcu, stari trg št. 20. O iooooooooooooooooococo® I*riporoé!lo. Podpisani si štejem v dolžnost, kmetom naznaniti , da je pri meni Janez Zakotnik p. d. Štritih v Dvoru (pošta Šmihel nad Pliberkom), naredil leseno mlatilnico za tri četrtinke boljši kup, kakor se dobijo železne, pa ravno tako dobro deluje in ima še to prednost, da naredi mehko slamo in da se ne more tako lahko pokvariti. Naredi jo na zahtevanje tudi na gepelj, da se zamore s konjem ali volom goniti. S spoštovanjem J. Kraut p. d. Poltnik na Bistrici. ioaoi Lekarna Trnkóczy-ja zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja Marijaceljske kap- •msxMB—mMBWKBmmSMxniwr Ijice za želodec I zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim uplivom pri motenem prebavljanju, pri krču v želodcu in zahasanju. 1 steklenica velja 20 kr., 72 tucata I gld., 1 tncat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Službo cerkovnika (incžnarja) išče 25leten, oženjen mož, ki je to službo že tri eta opravljal. Njegov naslov se izve pri uredništvu „Mira“. Hiša s kramarijo in nekolikim zemljiščem, blizo cerkve, četrt ure od velikih fužin na Koroškem, pohištvo v dobrem stanu z novim hh vom in skednjem, se proda za 1800 gld. Kje, pové uredništvo „Mira“. Garantirano pristen brinjevec prodaja Amtou «le 441 e eia, trgovec v Logatcu, v zavojih po 3 litre za 4 gld. 50 kr. proti poštnemu povzetju. Na debelo se daje še boljši kup. xx&xzex&x&zx&x&x&xx % Matoma vina % X rudeča in bela. Tirolce, rudeč po 16 do 18 kr. Sicilijanec, W črn, (najboljše laško vino) po 20 kr., bela Tina po 24 do 26 kr. liter. Za pristnost in trpežnost se jamči. Pošilja se v sodih. UP Zalog-» moke XX I- Budimpeštanskega parnega mlina, vreče po W 85 kil po izvirnih cenah. Priporočam tudi svoje drugo tržaško blago in žgane pijače po nizkih cenah. JJlJ Kramarjem se tlaje še ceneje. ^ S spoštovanjem A rna n d Prosen, ${ v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. vs X X K O J K. To iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečeno Francovo žganje je sknšen po-moček za oživljenje dušnih in ^ telesnih močij. Zoper protin, trga-^||| nje, otrpnenje udov, revmatizem 3i| pomaga čudovito in uteši bole-čine. Ena steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu dà skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Bobi se samo pri .Benediktu Herti-nu, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajerskem. 28 zlatih in srebrnih svetinj in pohvalnih pisem. Hišna sjodbila, ki sama godejo od 4 do 200 komadov, z ekspresijo ali brez nje, z mandolino, bobnom, zvonovi, nebeškimi glasi, kastanjete, harpe itd. Orodje z godbo, igrajoče po 2 do 16 komadov, godeče (igrajoče) torbe, stojala za smotke, švicarske hišice, albumi za fotografije, pisalna orodja, omarice za rokavice, težalniki za pisma, lonci za cvetlice, cigarnice, tobakire, pisalne mize, steklenice, vrčki, stoli itd. vse z godbo. Vedno najnovejše in najboljše, posebno pripravno za božična in novoletna darila priporoča J. H. Heller v Bernu (Švica). Kdor hoče pristno blago, naj se obrne naravnost na tu imenovano tovarno. Ceniki s podobami se pošljejo zastonj. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.