57. številka. Izhaja vsak dan zveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se ta 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka atolba*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 zavarovanji delavcev proti nezgodam. (Konec.) Po dj et ni k dela, katero je zavarovati, zavezan je, nemudoma ukreniti vse potrebno, da se postrežejo in ozdravijo delavci ali poštovatelji, kateri njemu služijo, a so se pri delu ponesrečili. Za stroške izza nezgode pa do preteklih štirih tednov ima žaleči podjetnik'' tedaj, če za to ni pravi čas občina ali pa kaka bolna zaloga poskrbela, in če je poškodovani ubožec. Kadar bi pa kdo drug, brez ozira nai določbe tega zakona, imel poplačati te stroške, tedaj ostane podjetniku pravica, iskati pri njemu povračilo. 0 tacib pravicah podj etnikovih do povračila je prav tako soditi, kakor je to predpisano glede* pravic občin do povračila v zakonu od 3. dne decembra 1863. (Drž. zak. Št. 105)'. Ako iz delavske nezgode sledi smrt, tako odškodnina razun tistega, kar po § u 7 une-srečenemu gre za dobo pred dnevom smrti, obseza tudi de: a) pog rebne stroške, ki jih je nastaviti po krajevem običaji, ki pa največ smejo znašati 25 gld.; b) pribodnino, ki se jo ima dajati za unesrećenim mrtvim ostalim od dneva smrti nndalje; Ta prihodnina se ravna po določbah §-a 7, V raztavkah 2 do 6 te, in sicer znaša a) za u d o v o ubitega, dokler živi ali se zopet ne omoži, dvajset procentov; b) za udovca, če je za zaslužek nesposoben in dokler to traja, dvajset procentov; c) za vsacega ostalega zakonskega ali nezakonskega otroka, dokler ni petnajsto leto izpoloil, deset procentov; in če je otrok izgubil očeta in mater, ima prihoda ine petnajst procentov letnega delavskega zaslužka; d) za sorodnike vzhodne vrste, ostale za umriim, če jih je samo le-ta živil, do njih smrti ali dokler ne prestanejo biti potrebni, dvajset procentov letnega delavskega zaslužka. Ako se udova znova omoži, tedaj seje oddeli s trikrat tolikšnim zneskom, kolikor je imela letne prihodnine. Pri udovci, ki se je zopet oženil, se pa zastran prihodnine na to ne gleda. Zavarovati se je v smislu tega zakona pri zavarovalnicah, ki se im»jo osnuti v to posebno svrho. Praviloma naj se tako zavarovalnico ustanovi za okraje vsakatere trgovinske in obrtne zbornice. Članovi tem zavarovalnim zavodom so podjetniki del, katera je zavarovati treba in se vrše v okraji zavoda, nadalje pa tudi delavci in poalovatelji. Posle o zavarovalnicah je voditi zborno ustrajnemu načelništvu; tretjino mož v to načelni-štvo volijo podjetniki, drugo tretjino zavarovani (delavci in poštovatelji), tretjo tretjino, to je zaupne može imenuje minister za notranje zadeve. Zavarovalnice so postavljene na načelo vzajemnosti, a zavaruje4 se s plačevanjem trdne premije. Cenovnik premijam določi za prvo leto vlada, za naslednja leta pa načelništvo zavarovulnice, a država ga mora odobriti. Določevati cenovnik, v to bodo naredbinim potom vsa vršila, ki so se dolžna zavarovati, razdeljena na podlagi nezgodne statistike v nevarnostne razrede, in sicer kakor se bode nevarnost za nezgode poprek pokazala v posamičnih proizvodstvih. Poprečna nevarnost za najnevarniša podjetja se bode zaznamovala = 100, in z le-to primerjati bode poprečno nevarnost pri druzih delih ter izraziti jo v procentih. Vsak nevarnostni razred pa ima obsezati več procentnih členov. Tako na primer bi najvišji nevarnostni razred obsezal procentne Člene od 95 do 100; ako bi katero delo zbog svoje poprečne nevarnosti spadalo v ta najvišji nevarnostni razred, moglo bi torej priti v nevarnostno število 95 ali 97 itd. Zavarovalnica bode podjetje uredila v viši ali niži procent nevarnostnega razreda, čim manj, oziroma čim več naprav v pre-vbrambo nezgod rečeno podjetje ima. To bode vspodbujalo podjetnike, kolikor moči s primernimi napravami preprečiti in prevbraniti nezgode. Za vsaki nevarnostni procent je namreč v cenovniku določena premija, a to na jeden goldinar delavskega zaslužka. Podjetje bode moralo kot zavarovalnino na leto plačati določeno si premijo, to- likokrat pomnoženo, kolikor goldinarjev so njega delavci v tem letu zaslužili. V cenovniku določeno zavarovalnino plača podjetnik in sicer a) vso za zavarovane, katere si poprek na dan manj kot 1 gl. zaslužijo, tako tudi za učence, volonterje, praktikante in druge take osebe; b) 75°/0 zavarovalnine za tiste, ki Bi prislužijo več kot 1 gold. na dan ; tukaj torej odpade 25% na zavarovane. S tem bi bile podane najpoglavitnejše točke iz avstrijskega našega načrta za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Strokovnjaki in časopisi naši oglasili so mnogo svojih mislij in dvojb glede te vladne predloge, zlasti primerjanje z nemškimi, jako izpremenljivimi načrti o tej stvari, nagiba jih sedaj na to stran, sedaj na ono. Vender pa se je skoraj splošno pripoznalo, da more tudi po tem potu, kakor ga kaže naša vlada, dozoreti blagovito to socijalno delo. Upati je tedaj, da državni naš zbor ozna-čajenej vladnej predlogi posebnih zavir stavil ne bode, izimši tiste državne poslance, ki bodo stvar samo za tega delj pobijali, ker je prišla iz naročaja seda nj t* avstrijske vlade. —o.— Politični razgled. Hotranjc dežele. V Ljubljani 8. marca. Češki klub je izročil kardinalu Schwarzen-bergu, ko je ta prišel na Dunaj k glasovanju o izjemnih naredbah, memorandum zaradi ustanovljenja češke bogoslovske fakuitete v Pragi. Ta spomenica, katero so podpisali Rieger, Schrora in grof R chard Clam-Martinic, poudarja potrebo češke bogoslovske ittkultete v Pragi, ua bodo mogli Češki bogoslovci izobraziti Me v maternem jeziku in da bode češko vseučilišče popolno, kakor je nemško, ter se obrača na kardinala, da on izreče o tem svoje mnenje. Zaradi štirimilijonnegn posojila začelo se je mesto /aurcb zopet pogajati s Pariškim konzorcijem kapitalistov, katero zastopa Josip Horner. Danes bode v ojp«?rsUi»J zbornici poslancev Ignacij Helfy interpeloval vlado o vnanjem položaji zlasti o uplivu nemško ruskega prijateljstva ne srednjeevropsko zvezo. LISTEK. v Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljoju.) (Dalje.) Sedaj prestopimo k glavnemu delu Šukljeve kritike (dopisi v „Edinoati44 št. 14, 15, 16 in 17), kateremu so prejšnji trije dopisi bili nekak uvod. Res lepo razmerje! Oglejmo si najprej napis nje-govej kritiki: „Literarna tatvina in podlistek „S1. Narodau o časnikarstvu in naših časnikih44. Po teh besedah lahko vsak sodi, kak duh veje v teh Šukljevih dopisih. Kar si je le mogel zabavljivega izmisliti, navalil je na podlistkarja in to vse zato, ker je podlistkar pri nekaterih točkah posamezne stavke ali odstavke povzel po besedah iz VVuttkea. Povzel sem pa to po besedah, ker se mi je dozdevalo, da AVuttke mej vsemi najjasnejše razklada začetek in razvitek dotičnih predmetov. Ta učeni Šuklje neprestano jaha svoje zgodovinsko kljuse iz francoske revolucije, ter misli, da bi bil moral po zgodovinarski navadi pri vsakem stavku in odstavku pristaviti porabljeni vir, ali da bi bil moral dotične knjige na čelu vsem podlistkom naznaniti. Že prej smo (upam) dovoljoo dokazali, da podlistki v časopisih neso zgodovinske razprave, da Že po svojem bistvu nemajo nič opraviti z zgodovinsko znanostjo. Da bi bil razsrdenima učenjakoma in dopisnikoma „Edinosti" v Trstu pokazal pot do nagromadenega gradiva o časnikarstvu (o tujem, ne o slovenskem), napisal sem bil konci zadnjega podlistka vse knjige ki so mi dajale več ali menj gradiva. Ker sta se pa ta dva učenjaka toliko intila (mejsebojno zavarovanje kravic in telic!) rekel sem uredniku, da naj z izročeno mu kratko opazko pri prvej priliki prijavi rečene knjige in spise. In res je „Slovenski Narod44 od 19. januvarja (št. 16) prijavil sledeče: „Da se učenjaki v ljubeznjivi „Edi-nosti" ne bodo po nepotrebnem belili glav, naznanjam že tukaj — mesto konci zadnjega podlistka — vire, iz katerih sem povzel zgodovinske podatke o začetku in razvitku kamnotiskanih dopiso-valnic, novinarskega urada in raznih podjetij za dalekopisne poslanice; ti so: Knight Hunt: The fourth estate or contributions to the historv of nevvspapers and of the libertv of the press; 2 zvezka. London 1850. E. Hatin: Histoire du journal en France. Pariš 1853 (to najstarso in najslabšo Hatinovo knjigo je tudi naš kritik Šuklje zajahal, drugih dveh ne pozna); dosta imenitnejše pa je sledeče delo: E. Hatin: Histoire politique et litteraire de la presse en France; 4 zvezke, Pariš 1854—1861; potem pa Bibliographie historique — — — (Pariš 1866), od istega pisatelja. Dr. A. "VViesner: Denkvviirdigkeiten der oesterr. Cen- sur--— 1847. H. "VVuttke: Die deutscben Zeitscbriften-- 1875. F. Giehne: Zvvei Jahre oesterr. Politik in Lienbacher: Oesterreichs Pressgesetz und Erlauterung des oesterr. Pressgesetzes. Potem naštevam celo vrsto člankov (14) v „Neue Freie Presse", ki je v njih obravnavala dunajsko Skandal und Revolverpresse. Na zadnje še očitno pristavim: Ta učeni aparat pa podlistku nikakor ni primeren.44 — — — Vse to navajanje bilo je zaman; razdraženega ter v podlistkih na več mestih bičanega prof. Š i kija ta izjava in prijava nikakor ni zadovoljila. Jedenkrat očita in zahteva, da bi bil podlistkar moral na čelu dotičnih podlistkov te knjige prijaviti. Na drugem mestu pa neče celo verovati pošteni in očitni izjavi, ter brez vsega povoda sumniči podlistkarja, da je hotel svoje vire zatajiti. Tako neopravičeno sumničenje se more roditi le v uajhujšej strasti, v \ nanje države. Kakor poroča „Reforma", so nastali kmetski nemiri v okraji Bobrzinskem v JužiieJ Rusiji. Kmetje so si s silo prisvojili bojarska posestva, oropali pristave in napravili velika opustošenja. Za napravo miru odposlani Kozaki zadeli bo na hud upor. — Ruski agent v Sofiji, Jon mi, bode kmalu odpoklican. Kdo pride na njegovo mesto, se še ue ve. Govori se, da ruski miuisterski rezident v Ce tinji, Kogandor Tudi de ni odločeno, kdo da pr.de za poslanika v Lendou. Najverjetnejša kandidatura je ona poslanika v Stuttgartu, gospoda Scaala. Katkov govori v svojem listu o runUo-nemskem p ibližanji, in pravi, da to prijateljstvo ni naperjeno proti nikakej vladi, ter je tedaj nai-boljše sredstvo za obraiienje miru. Vnanji odnošaji Rusije so najboljši. Avstrija odkritosrčno želi prijateljstva z Rusijo; Anglija je zaradi Merva jako hladnokrvna, Rusja se pa zato ne meni za mejna-rodna vprašanja, ki izvirajo iz egiptovskih zadev. Tudi oduošaji s Turčijo so dobri, patrijarhijski prepir jih ne moti, ker se oe zahteva posredovanje Rusije, in tudi okolnosti tega no zahtevajo. — Kakor „Gazette Diploniat'que* poroča, je že v oktobru bilo sklenjeno prestaviti Orlova v Berolin, kot dokaz odkritosrčnega prijateljstva proti Nemčiji Avstro-nemška alijanca ostane, kakor je bila dozdaj; Rusija se je približala Nemčiji iz ljubezni do mini, pa ni sklenila nobene alijauce z Nemčijo in njenimi zavezniki. Vprašanje o razoroženji se je mimogrede omenjalo; a naposled se je sklenilo za zdaj obdržati status quo. Komisija za pretresovanje novega šolskega zakona fraiicoNlto zbornice je sklenila takoj zahtevati rešitev vprašanja o povišanji učiteljskih plač, Če tudi se je naučni minister, k> je v torek na'asfi zato se udeležil posvetovanje te komisija, m vso moč potegovul zato, da se posvetovanje o tem v zbornici odloži dokler nt- pride debata o budžetu za 1885. leto na vrsto. To pa nt jedina točka, v katerej se vlada iu većina zbornice ne strinjati. Tudi zaradi imenovanja šolskih vodij so njini mnenji razli rii. Vlada hoče, da ostane, k*kor je t<» bilo do zdaj, da bodo imenovali vodje rektorji, zbornica pa hoče, da se ta pravica izroči prefektom. Nadalje predlaga komisja, da smejo obf-ine darove in zapu-ščiue za verske šole uporabijevati /a posvetoe šole. \ltda pa temu ne more pritrditi, ker bi to motilo dobre odnošaje mej Vatikanom io republiko. Ta nasprotja mej /ooinico in vlada utegnejo prouzročiti ministersko krizo Več lib talnih frakcij ■leuiakeggra državnega zbora se je zjediuiio in osnovalo novo „uemško svobodomiselno .stranko". Ta stranka šteje 110 članov in je najranogoštevilneja v nemškem državnem zboru. Njen program je: oiigovoruo državno ministerstvo, svoboda govora, varovanje narodovib pravic, zago-tovijenje volilne svobode, jeduakopravno.st pred za-kouom brez ozira na osebo ali stranko, pojiolua svoboda vesti in vere. Ta nova stranka bode zopet delala uove sitnosti nemškemu kancelarju, iu m,sli Be že, da bode od sedaj prisiljen, bolj približati se katoliškemu centrutnu, ako bode hotel nadaljevati Bedanjo svojo politiko. Angleški general Grabam mora se v vzhodnem Sudanu pripravljati k daljšim bojem, iu misli napasti 0.101«n Dignio, ki taboruje pri Tamanilu na potu iz Suakima v Berber. Pri El-Tebu ni bil poražen Osman Digma, a le jedeu del njegove armade. Osman sam le že tedaj stal na sevtro zahodu od Suakima. Mnogi beguni poražene vojsko so se že pridružili Osinanu. Proti Osmauu je sicer izdal Grabam nek oklic, pa to bode javaljne uklouilo sovražnega vodjo. Zdaj so se že zopet vse čete angleške ekspedicije, ki je b la odšla proti Trinkitatu vrnile v Šuakiin. Verojetno kmalu odrine vojska proti Osmauu. — Iz Kartuma se pa poroča, da je jeden zlobnem človeku, ki misli, da na svetu ni poštenega Človeka. Se ve da tako strastno sumničenje je bilo bičauemu Šuklju neobhodno potrebuo, da bi se mogel znositi nad podlistki, ki so mu toliko presedali. Tako premišljeno sumuičenje ue velja, ni dopuščeno nikjer mej olikanci in celo mej priprostimi ljudmi ne, ker tudi v teh živo klije čut poštenosti, ki jim ne dojiušča brez povoda, brez dokazov drugim podtikati nepoštenost. Podlistkar ni uikak zgodovinar in tudi ne more in ue sme biti, zato je podlistkom neprimeren vsak učeni : parat. Drugače mora ravnati zgodovinar; temu je učeni aparat primeren, potreben. In glejte, pa čudite se! Ta vestni, ta natančni, ta toli učeni prof Šuklje je v dunajskem „Zvonu" od leta 1876 prijavil zgodovinsko razpravo: „Dvori in plemstvo na Nemškem v XVIII. stoletji" (str. 329 in 344), pa vender ni uiti na čelu niti na konci razprave navedel svojih virov ali pomožnih knjig; tega m'storil tudi sredi razprave celo na str. 328 ne. ko omenja Biedermanove knjige, pri katerej bi vesteu zgodovinar bil pristavil kako opazko. Iu to je zgodovinska razprava, ne p* kakov šaljiv in zbadljiv pod-Jistel: v političnem dnevniku, ki razen resničnosti oddelek Mandljevih vojakov bil poražen od Gordona prijaznih rodov. Tudi je drugo rekognosciranfe polkovnika Stewarta po Belem Nilu bolje ispalo, kakor prvo. Mnogo šejkov ae je podvrglo in obljubilo pripeljati druge dejke. Govori se, da je Mahdi vsem šejkom na Belem in Modrem N lu prepovedal voje-vati se in tuli ne izzivati nik&kih sovražnosti j; tudi je jim prepovedal napasti Sennaar ali Kartum. Vojaki iz El-Obeida pripovedujejo, da je Mahdi jako vesel, da »a je Gordon imenoval kordofanskim sultanom. Mahdi je neki izgubil mnogo upliva pri maho-medancib, ker bi je vzel več žen, kakor dovoljuje koran. Pot mej Suakimom iz Berberom je prosta. M ih-H je neki ukazal vse puške oddati v vladne zaloge, in je izjavil, da so lastnina egiptovske vlade; in jih hoče izročiti samo njenim zastopnikom Angleška vlada storila je obširne diplomatčne ukrepe proti Mahdiju. Kapitan Speedy odšel je z oficijaluo rrvs' jo v Abisinijo. Izročil hode pismo angleške km-Ijice kralju Ivanu. Massanah bode neki svobodna luka in Abisincem se bode ponudilo urejenje meje v vzhodnjem Sudanu. Gordon neki hoče s svojimi naredbami napravljati iznenađenje. Ziber paša, znani lovec robov bode neki vladar Sudana in bode sto-loval v Kartumu. Gordon se sicer nadeja, da se bode robsko vprašanje v jedtiem letu resilo z ustajo robov proti svojim gospodom mej Nilom in Congo — gotovo jako fantastično upanje. Kasala je od vseh stranij obkoljena od sovražnika, položaj je nevarnejši, kot je bil ob svojem času v S n katu. — Jeden angleški bataliion v Ka-jiri dobil je povelje takoj podati se v Egipet. — ^Timesov1' dopisnic Aleksandrijski trdi, daje sedaj v Eini>tu večja nevoljnost na Angleže, kot je bila pred dvema letoma. — Predvčeraj je spodnji-j zbornici objavil lord Tikraaurice, da so Italija, Nemčija, Avstro-Ogersko, Francija in Španija Angliji Čestitali na njenej zmagi v Sudanu. Hirtington je predložil dost: vni kredit 370.900 funtov sterlingov za egiptovsko ekspedicijo. Dopisi. Iz Trsta 7. marca. [Izviren dopis.J Tržaški Slovenci smemo biti zadovoljni z veselicami in plesi, katere so naša društva prirejala v predpustnem času. Rob, da so bili nekateri plesi le srednje obiskani, v obče pa je bil dobiček in znaten napredek pri vseh, če ne gmotno, pa v narodnem oziru, za narodno probujo in razširjenje narodno ideje. Priporočalo bi Be za v bodoče, da bi se ozir jemalo na razne dneve, ker ni vse jedno, je li veselica prve dni, sredi ali koncem meseca, sredi ali koncem tedna Imeli smo vseh vkupe 14 plesov in veselic, gotovo lepo število, zlasti ako pogledamo nekuj let na/.-ij. Zdaj že prosteje dišerao in naši nasprotniki dan na dan bolj spoznavajo, da smo mi tukaj doma, da nesmo gostje, kakor so nam uekdaj radi rekali. Čitalnica, uajstarse slovansko društvo v Trstu bilo je že na kraji propada, a nekateri rodoljubi so se v očigled tej nevarnosti zopet živo poprijeli, napravili so strog red io zdaj vstrajno operirajo ter pridobivajo vedno novih članov iu boljših in višjih krogov. „Sokol," mlada narodna garda pridobil si je v svojem dveletnem obstanku veliko simpatij ne le mej slovenskim občinstvom, temveč celo mej Italijani. Mej njegovimi člani vlada strog rod in disciplina. V odboru so nezavisni marljivi in vstrajni možje, katerim je res mar za napredek društva in obravnauega gradiva ne sme kazati nobenih drugih lastnostij zgodovinskih razprav. In kako je z daljšo razpravo „Zgodovinske žene" v istem „Zvonu" (str. 36, 54, 69, 85, 101 in 118) glede na navajanje zgodovinskih virov in pomožDih kujig, vedel bode učeni naš kritik Šuklje spisovatelj »Zgodovinskih žen", pač najboljše: kje jih je navedel, kje pa ne! S tem pa podlistkar ne namerava nikakor pobijati rečenih razprav ali pa Šuklju bog ve kaj očitati, ali ga sumničiti. Tega nikakor ne, — ampak le pokazati sem hotel, kako pristransko in strastno je sodil učeni podlistkar moje krotke podlistke. Podlistkar se v rečenih oddelkih o začetku in razvitku kamnotiskanih dopisovalnic, novinarskega urada in raznih podjetij za dalekopisne poslanice nikjer ne ponaša z izvirnostjo, temveč naravnost pravi: — „vire, iz katerih sem povzel —". Ko bi prof. Šuklje bil odkritosrčen in pravičen, ne pa po podlistkih toliko razjurjen in strastno pri-Btrausk, spodtikal se bi' gotovo ne bil zaradi Wuttkea o podlistkih. Ko bi podlistkar hotel se ravnati po Hom erjevib besedah: farrcoiov o*' e«noaoa z-'jz. tv.ov »v iTra/.oocai; t. j. klin s klinom, moral bi glede na prej omenjeni zgodovinski razpravi jednako odurno vrisati, kot je vrisal prof. Šuklje. kateri delajo na to, da Bi društvo pridobi vedno večjo veljavo in da tekmuje uspešno z Italijani. Temu društvu pripada naloga, družiti srednji stan, iz katerega se tudi najbolj rckrutuje. „Sokol" navdušuje zlasti našo slovensko mladino, nado bodočnosti. „Sokol širi svoja krila, akoravno mu je velik demokrat zapretil, da jih pristreže. Delavsko podporno društvo Štev. I. pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa, Tržaško podporno društvo št. II. in mlado pekovsko pevsko društvo morejo najbolj upi i vati na nižji stan, kjer je najbolj treba pouka in probujenja. Zapuščena deca naših slovenskih delavcev nema slovenskega pouka, odrasla se polašči iu čestokrat pripada k najhujšim našim nasprotnikom. Tem prekoristoim društvom pripada tedaj velika naloga, kolikor le mogoče družiti slovenski živelj, skupno delati za našo stvar, vsestrausko podpirati slovenske delavce in napeljavati je k napredku. V 2. dan t. m. bil je / veliko udeležbo občinstva pogreb gospe Vekoslave Vesel, rojene Samec, ki je bila uzor tržaškim materam. Odgojila je šestero otrok v narodnem duhu, štiri hčere je oddala štirim odločnim narodnjakom in trgovcem, stebrom nekdanje Rojanske Čitalnice. Pokojna je bila poročena z unukom pesnika Vesela Koseškega. VeČuaja jej pamjat ! Iz Slovenske Bistrice 7. marca [Izv. dop.J Na podlagi v zadnjem dopisu priobčene naredbe, ukrenila je okrajna šolska oblast, da mora poeeuši od Velike noć:i 1884 v tretjem šolskem razredu, oziroma šolskem letu, v Sloveuskej Bistrici nemščina izključno biti učni jezik. Sredi šolskega leta morajo se tedaj premen iti šolske knjige, katere bode najbrž dobrotljivi „Schulverein" preskrbel. Dalje je učiteljstvo (Lehrkbrper) ukrenilo, da Be morajo v četrtem iu petem razredu slovenske učne knjige odstraniti, da ne smejo biti več v rabi. Se li bodo otroci v tujem jeziku uspešno poučevali, za to se današnji pedagogi ne brigajo. Bistričanom ne služi šola v to, da se vzgajajo koristni člani človeške družbe, ampak ueuiškutarji, da se v mlada srca zasaja kal odpadntitva in zatajevanja lastnega rodu. iz JI ozlrja 7. marca. [Izv. dop | Sedaj, ko je sklenil oče Pust Čas svojega norenja iu ko so se tudi nam po plesu šegetave pete nekoliko ohladile iu pomirile, treba bode, da mi Mozirjaui, a osobito „Savinjski Sokol", počnemo prav resno misliti na potrebne priprave za Binkođtno slavnost, namreč za slavnost blagoslovljenja zastave „Savinjskega Sokola". Omenjeno društvo si je izvolilo v ta uamen v zadnjem rednem obenem zboru v dan 26. decembra 1883. 1. širji odbor, katerega smo ob svojem Času v „Slov. Narodu" tudi že objavili. — Ta Blavnostni odbor počel bode v kratkem skupno svoje delovanje in odbor „Savinjskega Sokola" smatral sijev svojo dolžuost, opozoriti pred vsem bratska svoja društva „Ljubljanskoga Sokola", „Zugrebškega Sokola" m „Triaškega Sokola" na to za vao Savinjsko dolino važno slavno jI. Navedenim društvom razposlala so se prvotna vabila že pred tremi meseci in v kratkem razpo- 2JS)jjT"~ Dalje v prilogi. "^Mf Sedaj si oglejmo še Šukljeve zadnje 4 dopise („Edinost" štev. 14, 15, 16 in 17), v katerih hoče učeni profesor „Narodove" podlistke uničiti, češ, brez vrednosti so, ker so „literarna tatvina". L a s t a t i s t i q u e est iiussi i asneiuM! misu iinee de f a it8. Po tem načelu hoče podlistkar osvetiti Šukljevo puhlo očitanje. Sam g. Šuklje je nam to delo silno olajšal. Rečeni štirje dopisi njegovi so vsi jednako sestavljeni, Mnogobrojni krajši in daljši odstavki Šukljevega modrovanja in kričanja vrste se z daljšimi in krajšimi nemškimi odBtavki iz Wuttkea (od podlistkarja mej viri navedenega) iu daljšimi ali krajšimi slovenskimi odstavki iz podlistkov „Slov. Naroda". Ti zadnji nemški in poleg pristavljeni slovenski odstavki s firmo : tako Wuttke, tako „Narod" imajo čitatelju ravno pokazati, spričati „literarno tatvino", Podlistkar je odločil in odštel vrstice Šukljevega modrovanja in zabavljanja, da bi natančneje pregledal ostalo vsoto. Ne glede na široki, debeli iu dolgi naslov, potem na vrstice: VVuttke in „Slov. Narod" 279. št 1. 1., ima Šukljev dopis (literarna tatvina — — —) v „Edinosti" št. 14 celih 145 vrst njegovega zabavljanja, to je ravno polovico vsega dopisa, druga polovica obsega one nemške in slovenske odstavke. {Dalje prih.) Priloga ^Slovenskemu Narodu" 8t. 57. 8. marca 1884. slala se bodo ista tudi na vsa slavna pevska društva po Slovenskem in Hrvatskem ter na vse Čitalnice in bližn u narodne požarne brambe. Prvotnemu našemu vabilu odgovoril je v nav-duSevalnih besedah odbor nLjubljanskega Sokola" ter nam svojo udeležbo pri slavnosti zagotovil z opazko: »da se je bode udeležil v kolikor mogoče mnogobrojuem številu". — Ta vest, se zini. napravila je v „Snvinjskem Sokolu" in njegovih prijateljih veliko radosti in veselja in nadejamo se, da se bode jednako odzval tudi Zagrebški in Tržaški .Sokol". Vsekako pa pričakuje „Savinjski Sokol", da bodo tudi druga narodna društva, a osobito pevska društva in Čitalnice, bližnje in daljne, pri tej slavnosti v obilem številu zastopana, kajti pomena razkladati nam obširneje tu ni potreba, ker vsakdo sam ve in zna, da je slavnost o Binkoštih v Mozirji važnega pomena, in ako se je kazala kdaj potreba, je pred vsem sedaj čas prišel, ko se nam je tesneje oklepati drug na druzega, za mili naš zatirani narod navduševati se ter podati si v skupno delovanje bratovsko roko*. — To potrebo združenja in skupnega delovanja živo čutimo od dne do dne bolj do-lenjo-štajerski Slovenci! Zastava »Savinjskega Sokola" bode, kolikor nam je soditi po obrisih, krasna. — Naročila se je v Beči pri jednej prvih firm v tej stroki in bode stala z vsemi potrebščinami vred okolu 500 gld. — Gotova bode do 16. marca t. 1. io se potem za nekaj dnij v Ljubljani razstavi slav. občiustvu na ogled. Vidi se tedaj, da „Savinjski Sokol" tu ni gledal na denar, nego omislil si je zastavo, na katero bode smelo biti društvo ponosno, iu v katero se bode vsak posamični član vsekdar s ponosom oziral ter jej z veseljem prisezal svojo Sokolsko zvestobo. Nadejamo se tedaj, da nam bode prilika dana, v dan 1. junija t. 1. pozdraviti v našem prijaznem trgu vse naše slovenske veljake in prvoboritelje, kakor tudi razna narodna društva ter druge goste in prijatelje naše, ki Be z nami vred navdušujejo za sveto stvar in za napredek našega naroda slovenskega. Tedaj rojaki, Slovenci in Hrvatje, na veselo svidenje o Binkoštih v Mozirji 1 Domače stvari. — (Sokolov „Jour-fix") je dane.-* zvečer v čitalnične) restavraciji. Program zanimiv. Začetek ob 8. uri. — („U a s n i k a r s t v o in naši Časniki.") Dolga vrsta podlistkov, priobčenih pod tem naslovom koncem preteklega iu začetkom tekočega leta, ponatisnila se je na željo mnogih rodoljubov v posebno 18 lU tiskanih pol obsežno knjigo, katera se dobiva v „Narodni Tiskarni" po 70 kr. Ker se je tiskalo samo 300 izvodov, naj se gospodje, ki si žele omisliti to zanimivo in glede gradiva važno knjigo, za Časa oglase. — (Slovenskega društva) predsedništvo je poslancu grofu Henriku Klam-Martinicu telegrafao izreklo najgorkejšo domoljubno zahvalo za po njem nasvetovano resolucijo v korist Slovencem na gimnaziji v Mariboru in Celji. Slava plemenitemu češkemu grofu. — — (Za kmetski stan.) V mnogih listih nemških je Čitati, da naše poljedelsko ministerstvo pripravlja načrte za naslednje velevažne zakone: o prostej razdelnosti zemljišč, o določbah za delitev dčdine, o prenaredbi dednega prava; dalje za „Kmetske domove" po ame-rikanskem vzgledu (»home stead" — kar je naš list že razpravljal), glede najmanjšine, potrebne za obstanek, katere bi se torej ne smelo zarubiti, ne eksekutivno prodati; konečno glede nekacega kmetskega prava. Le-ti načrti, ki so v poglavitnih stvareh že zgotovljeni, pridejo še v tekočej ali bližnjej sesiji v državno zbornico. — (Postopači) se množe v Ljubljani od dne do dne. Tega se lahko osvedoči vsakdo, ki vstopi v sobo za porotne obravnave pri deželnej sodniji. Pri obravnavah je zmirom 60 do 70 takih posto-pačev, ki se ne ganejo s prostora, če tudi zazvoni poludne, kajti te baze gospodje ne obedvajo „Table d' hote", nego posamično, kadar je kateremu drago „a la charte" pri frakeljnu „ta grenkega". Ti kriminaldokt.orji prihajajo v porotniško dvorano polni slame in sena v laseh, razdrapani in zakrpani, da nehotoma vsacega /.asi bi, kdor jim prido blizu. Porotne obravnave so jim nekaki nkursv4, pri katerem dobe marsikak napotek in migljaj za svoje bodoče življenje. Dobro in umestno bi bilo, ko bi se v tej zadevi kaj ukrenilo. — (Obravnava proti irredentistom.) Sedaj so določeni dnevi za obravnavo proti irreden-tistom iz Trsta in Tridenta, kateri, tačas v preiskavi v Inomostu, pridejo pred porotno sodišče. V 12. dan t. m. se začne obravnava proti Tol. Ferrucio iz Eovereda, učencu na trgovskej akademiji v Tridentu; tožen je zavoljo zločina veleizdaje. V 14. dan t. m. pa prideta pred porotnike bivša sourednika Tržaškega lista „Independente", Henrik Jurettig iz Gorice in Rihard Zampieri iz Trsta zavoljo zločina motenja javnega miru. Obravnavam bode predsedoval deželnega soda predsednik dr. pl. Ferrari, zagovarjati pa ima vse tri zatožence dr. V. Neimajer iz Gradca. Vršile se bodo obravnave najbrž z izločeno javnostjo. — (Za Mateja Pirca s p o m en i k ) nabralo se je mej domoljubi po Goriškem 66 gld. — (Iz Ptuja) se nam 7. t. in. piše: Prvi k »slov« nskemu pevskemu društvu" dal je upisati blagi rodoljub sodnik g. Hrašovec na Koroškem svojega sina Škendra, dijaka na vseučilišči v Gradc>. Želeti bi bilo, da slovensko in sploh slovansko občinstvo obrne vso pozornost temu društvu, ter da začnemo pristopati kot udje temu slovenskemu društvu, ki ima izvrševati razmerno jednako nalogo, kot „Sokol" nekdaj na Kranjskem. Treba tedaj, da se podpira! — (Zagrebška „Sloboda") začela je zopet izhajati. Uzrok, da se je ustavila, bil je zares izreden, čuden. Urednik Folnegovič odpotoval je za par dnij v Požego. Iz tega je hotelo drž. pravdni štvo izvajati, da Folnegovič za čas svoje odsotnosti v Požegi ne more biti urednik v Zagrebu izhajajočemu listu in da bi bil moral to premembo bivališča po zakonu naznaniti. Pri dotičnej obravnavi pa je sodišče spoznalo, da zatožba ni utemeljena, da tedaj nema nobene zavire izdavanju „Slobode". — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 7. t. m. bil je zatožen 241etni hlapec Jurij Kokalj, iz Poljan, zaradi hudodelstva uboja. Na praznik svetega Štefana, patrona v Sori, bil je zatoženi v gostilnici pri „Štirnu", kjer je služil za hlapca. Ponujali so mu gostje od vseh stranij piti, in pil je praznikom na čast nekoliko čez mero, kajti veliko pijače v svojem žalostnem stanu itak ni bil navajen. Kot vdove nezakonsk otrok vžival je malo spoštovanja in komaj začel je sam hoditi, Že so ga tirali po svetu, naj si služi kruh. V gostilnici bila sta razen zatoženega še kmetovalec Janez Marn in kmetski fant J. Bernik. Kar zazvene šipe v vnanjih oknih, katera ji) potrla zlobna roka. Kokalj skrben za svojo gospodinjo, katerej je zvesto služil, hiti ven nad porednega pokončevalca šip. Kmalu za njim zapustita gostilno Janez Marn in J. Bernik in se napotita k Starmanu v Sori. Bila je osma ura zvečer, ko sta prišla do šolskega poslopja, kar se sliši nekaj korakov, potem udarec, in Janez Marn je ležal na tleh. Zločinec zbeži, nikdo ga ni spoznal. Tudi Bernik v skrbi za svoje življenje zbeži, ko pa vidi, da je napadovalec odtekel, vrne se k Marnu, ga postavi na noge, in ta ide proti domu, Bernik pa v gostilno k „Štirnu", kamor pride kmalu tudi hlapec in zatoženec Kokalj, nekoliko razburjen. Janez Marn je drugi dan umrl, Jurij Kokalj pa je tudi drugi dan izginil. Šel je v Ljubljano in se na Žabjaku ovadil sodniji, da je pobil Juueza Marna. Pri današnjoj obravnavi je zatoženec dejanje obstal, a dostavil, da ni vedel, koga )e pobil, bil je razjarjen nad tistim, kije okna pobil. Zagovornik dr. Tavčar je predlagal, ker priče Jovane Uše-ničnik zaradi bolezni ni prisotne in kerse v obče govori, da ni Jurij, ampak premožni Jakob Kokalj pobil Janeza Marna, in da se Jurij Kokalj le žrtvuje za Jakoba Kokalja, naj bo današnja obravnava preloži in pozove priča Jovana Ušeničnik. A sodišče temu predlogu ni potrdilo. Zagovornik dr. Tavčar je v svojem kratkem govoru poudarjal, da je uboj žalostna bolezen na Kranjskem, da pa ima on in ž njim vsi prijatelji slovenskega naroda trdno zavest, da zdaj, ko se od dneva do dueva bolj širi mej slovenskim narodom slovenska knjiga, se bode ta grda bolezen s časom mej narodom uničila. — Porotniki so njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili in sodišče je Jurija Kokalja obsodilo na pet let teške ječe, poostrene s postom. Ženi ubitega, Mici Marn, katera, kakor pravi, bi ne bila ubitega moža dala „za ves svet" in je zahtevala zanj 500 gld. odškodnine iu 20 gld. za pogreb, je sodišče priznalo zadnjo omenjeno svoto in 200 gld., kar pa je več, naj terja civilnim pravnim potom. — (Za zastavo „Slovenskomu bralnemu in podpornemu društvu v Gorici") nabralo se je do sedaj 290 gld. 47 kr. Društveni odbor je sklenil, da se zastava blagoslovi meseca julija t. 1. — (Iz Celovca) do Vrbskega jezera prične se letos v spomladi graditi tramway-železnica. Mestni zbor Celovški jamči podjetju skozi pet let za 5% obresti. — (Za pismonoše.) Trgovinsko naše mi-1 nisterstvo je že zgotovilo predlogo glede uravna- Knez Serebrjani. (Euski spisal grcf A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VIII. Poglavje. Pir. (Dalje.) Carjevič Ivan pil je mnogo in jedel malo, molčal, poslušal in vedno utikal se v govorjenje z neskromnimi in razžaljivimi šalami. Največ je moral pretrpeti od njega Maljuta Skurator, četudi Gregor Lukjanovič ni bil človek, ki bil bi vajen prenašati zasmehovanja. Njegova vnanjost napolnjevala je z grozo tudi najpogumnejše. Njegovo čelo bilo je nizko in stisneno, lasje so se začeli skoraj nad obrvimi; čeljusti bile so nerazmerno razvite, čre-pinja, spredaj ozka, prehajala je proti tilniku v nekak Širok kotel, a za ušesi bile so izboklosti, da so se ušesa jedva videla. Videlo se je, da nikako velikodušno čuvstvo razen živalskih nagonov ni moglo prodreti v te ozke možgane, pokrite z debelo Čre-pinjo in gostimi ščetinami. V teh potezah bilo je nekaj neusmiljenega iu obupuega. Gledoč Maljuto, videl si, da bi zaman iskal na njem k..j človeškega. V istini se je on nravstveno ločil od vseh ljudij, živel je mej njimi, kakor posebnež, ogibal ue je vsake družbe, vsakih prijaznih uduošajev, ou je nehal biti človek iu postal je carski pes, kije bil pripiav-ljen, raztrgati vsakega, na kogar se je carju /.ljubilo podražiti ga. Jedina svitla stran Maljute bila je goreča ljubezen k sinu, Maksimu Skuratovu; pa to je bila ljubezen .divje zveri, ljubezen nezavedna, četudi je dohajala do zatajevanja samega sebe. Povekšalo jo je Maljutino Častiljubje. Ker je izviral iz nizkega in neplemetiitega stanu, mučila ga je zavist pri pogledu bleska iu zuatnosti, iu botel je pouzdi-gniti saj svoje potomstvo, počenši s sinom. Jezila ga je misel, da bode Maksiin, katerega je on tem silnejše ljubil, ker ni poznal nobene rodovinske privezanosti, v očeh naroda nižji od vseh drugih po nosnih bojaijev, katerih je >.e on usmrtil po cele desetine. Skušal je z zlatom doseči čast, katere ni podedoval po rojstvu, iu s povekšauim veseljem udal se je ubojem: maščeval se je nad sovražnimi bojarji, bogatil z nj h plenom, popenjal se v carskej milosti, in mislil je tudi pouzdigniti svojega sina. Pa tudi brez tega bila je zanj kri potrebnost iu zabava. Mnogo ljudij je poguoil s svojima rokama, in letopisci pripovedujejo, da je razsekaval trupla usmrtenih s sekiro in metal jih psom, da jih pojedo. Da bo naš popis tega človeka popoten, moramo pristaviti, da je ou vkljub omejenemu umu bil, kakor vsaka ropna žival, prekanjen v visokej meri, v bojih ■ > ... Koruza, „ ... Le6a „ ... Grah „ ... Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Teleći e „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo . „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, . „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , , gld. kr. "T 1 8 23 6 1 5 36 3 25 5 53 5 53 5 36 — 9 — 10 — 3 38 1 — — 88 — 60 — 72 _ 85 _ 2 _ 8 — 62 — 60 _ 64 — 40 — 55 — 18 2 23 2 5 7 40 4 50 dne 8 marca t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banko ...... Kreditno akcije...... . I,c i,,don . . ..... . . Srebro............ Napol. ........... U. kr. cekini. ...... . . Nemške marku ..... 4u/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. ■i ' , avstr. zlata renta, davka prosta. 79 gld. 75 ti 80 r 85 101 ■ 85 95 ■ 40 847 ■ 325 ■ 20 121 50 9 n > so v, ; 5 n 70 . 59 n 20 , 123 • 170 n n 102 t ■ n 121 D 90 „ 91 ' it 35 88 * 70 . 5»/, štajerske zemlji«*, od/ez. oblig.. . 104 gld. 50 kr. Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. 116 , 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4«,V „ zlati zast. listi . 120 . 60 , Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 106 . 65 , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 25 , Kreditne srečke......100 gld. 174 „ — , Rudolfove srećke .... 10 „ 20 . 50 , Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 116 „ 50 , Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. . 232 , 25 „ 1AK0B BURGER. koncesijoniran zidarski mojster, v Šiški št. »O, (150-1) priporoča se za napravo stavbenih na&rtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povsod vsakatera zidarska dela po mogoče nizkih cenah. V „NAR0BN1 TISKARNI" V 1 j II1>l )2I 311 je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: NOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr. Za znižana cena ee morejo se dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Žlvotopisje, Bpisal Baji Boi. — Prešern, Prtešerin ali Presiren, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vožnjah. — Čega va bode, novelica, spisal ./. Ogrinec. Velja ... . 15 kr. II. zvezek; ki obsega: ErazemTatenbah, izvirila povest, spisu! J. Jurčič. Velja........25 kr.. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman,francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal i/. Bevib'c, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. LabouUiyet poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., -za „Nov" pa 10 kr.> • S c. kr. avstr. privilegijem in kr. pruskim^ ministerskim potrdilom. Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo žajrfa) iz zelišč za olopšanjo in popravo kožo in skašeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de< Boutemard ova diaeoa pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjen je. in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje in olepšasje las; v zapečatenih in v steklu Stemplja-nih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringuler-jeV dlsecl kronlnl duh, krasna voda za duhanje in umivanje, ki krepca in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gtd. 25 kr. in 75 kr PEof. dr. LlndOVa rastlinska pomada v štanjscah, po-viša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. BatzamlČnO mllO i2 Oljke se odlikuje po oživljajočej in ohranjujoče) moči za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuler-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-OVa zeljlsona-pomada za oživljenjein zbm-jeuje. rasti iae; v zapečatenih in v steklu štempljanib posodicah po 85 kr. Dr. Berlnguler-jevo 0|je iz zemljiških korenin za okrep-Same in ohraiijenje las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-OVJ bonboni Iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škstljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-jevo balzamlčao milo i* olja zemelj-skih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. Pravi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo: V Ljubljani pri bratih Krlsper in pri lilvard Mubru; v Zagreba pri J. J. Cejbeku Karol Araziinu in Flor. Kiraloviču; v Olji pri Kr. Krisp rju; v Rehi pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v Gorici pri lekarjib G. B. Pontiniju in G. Cristofolettiju; v Celuvei pri lekarjib H. Kommetterju in v*ilj. pl. Dietrichu; v Tmtu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanottiju in P. Prendiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran Riedtu in Anton Kusvju; v Zadru pri le-karju N. Androviču. Svarilo. Svarimo pred ponarejanjem, osubito pred dr. Suina de noate-mard ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Borhardt-ovim aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi ponarejale! in prodajalci ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na Duuuji in.v I*r»gl sodnijsko obsojeni, da bo morali plačati precejšnje globe r denarji. RAVMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovarn hygalističnih cosm. stvarij v ttorllnu. (4—4) V torek, dne 11. marca t. 1. dopoludne ob 9. uri se bodo prodala vsa hrastova drevesa v baron CodelIi»o/i>l)iu>i. Pogoji se zved6 pri podpisanem. Anton Fodkreiscaeg, (130—3) Bimska cesta št. 5. j Obleka na otroke!! ! X X X X X X X DUNAJ, 08-9) Mariaailferstrasse 25. Obleka za gospode, i Obleka za dame. Ogrtači, Pomladanska obleka, spomladanska obleka, | dežni plašči, salonska obleka itd. | ženska ogrinjala itd. Modno, rcelno, ceno prodaja tudi v provincije na meHećii« obroke Že dolgo let obstoječa in sloveča prodajnlnira narejene uioAke in žensk« obleke M. W0LF. DUNAJ, "VI, Mariah.llfei5trasse 22 5. Natančneje vsakemu naročevalcu pismeno. pro«lajavlnlca Apeeerijskega. blaga mej postajama Tr-bovl|e in Vode, pri cesti nasproti Ocvirka. — Natančneje ■e izve pri lastniku prodajalnice Jakoba JevAevar-Jl it. 57 v Trbovljah. (131—3) Proda se ali da v naj eni mlin s tremi kameni, prostornim stanovanjem in lepo lego v Kamnika. — Natančneje se izve pri E. Zaiijftffp. ji, trgovci v Kamniku. (137—3) Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez UBpeha. Ravno tako sigurno pri plešah, ispulik in osivelih laweh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 #lu. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. Grrolidk v Brnu. W l|/iffi/;««i se dobiva pri g. JZdtartlu ]ftahr-mt v Trstu lekar Pavel Rocca; v Gorici lekar C. Cristoffoletti; v Peki lekar C. Šilhavy; v Celji A. Krisper ; v Mariboru J. Martinz. Ni sleparija! (096—16) C.k. privusgi] šivalnih ta zboljšanja ■trojav. I-vaa Ja«, v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rahljivih za vsakatero šivanje, (iis—;o 6 letna garanolja! PoJnk brezplačno. Na mesene obroke po l-n z\. Zdatnc znižane cene. lif S neposredno li Hamburga razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 4*/4 hr. notto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji. 5 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita „ , „ „ 0.30 Monado, izvrstnega okusa . . . „ , ■ „ > 40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ - 5,30 Ceylon P lan ta t ion, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, /.l.itin u nir 11 ;i, jako fina . . „ „ „ „ 4.70 Cnba, modrozidena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Moooa, fina in zdatna . . „ „ „ „ 3.90 Santo s, fina in močna.....„ „ » » 3.55 Slo, okusna........„„ BB 3.25 OaJ v izvrstnej izberi, '/i kile od av. 4. gld. 1.— (31H—341 do gld. 6.—. Berolin. IVAH HOFF, c kr. dvorni fabrikant sladnh preparatov na Dunaji. St. Peterburg. ■ (D vi (D* -M (D i-H O s> o g 3 m t Ivuna I-Ioilti Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v jirsih in želodcu, sušici, redke} krvi in nerednim opravilom spodnjetelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cona steklenici 50 kr. Iv «111.1 1 I<»11 ;l Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju ncpresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih slad-nih bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 30, lf> in 10 kr. Zaslužni diplom mejnaiodue zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. velicastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Erlc Erlchsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan Hoflov Koncentrirani sladni izloček Za bolne na prsih in plučah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V flaconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 ki. I v.in Hofiova S1 a d n a čokolada. Jakorediln:« inkrepilnazaosebe*ta&o/»«!i7« telenain iivcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zauživanje kave ker vzburjajofie zabranjeno. Zavoj »/« kltf. po 1-80 5)0 in 00 kr.; zavjj «/•. ki«. 240 gl., 1 60 gl. in 1 gl. Proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljen ju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano, f Ustanovljeno 1847. | tova* m u: f.rabeu« Izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu isloiniku akoro vseh evropskih siivcrenor, Dimni I.« Tovarniška zalogu: Ciravben, Bršaunerstrasae H., tovatrnu hol'. llraauerMtrasse 2. Priznavanja in naročila visneih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ "VVales-ki, princesa de Ligne, vojvodinja Oidenburška, princesa Renss, gč. pl Ferenczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetle ceBarice, angleška bonno (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternieh, Clam-Gallas, Karacsonyi, Hatthyanyi, Roramer, nj. vzviš. fera. Filipović, grof Wurp'brand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Hamherger, Schrotter, Schnitzlur, Graniehstatten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stoti80Čeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovib sladnih preparatih (v.dravUiio nivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga šo zdaj vesele. S.iinolastno izrečene beseda ».dravljenih.) Dunajsko poročilo o ozdravljenji. Dunaj II. septembra 1883. Ne moreni si kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših "udovito delujočih Ivan Uoffbvih sladnih preparatov. Poskusil Vašo blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem želodčnem kataru in k niši j i; zaman so bili vsi leki, dokler nesena rabil Vaših izvrstnih Ivan HofFovih sladnih preparatov. Cez nekaj mese< ev izostane kašelj, tek se v me, in moje zdravja je bilo po Vašem Ivan Hoffovem zravileeni pivu iz sladnih izlečkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem piiložim zalivalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Mezokovacshuza. Dr. Alojzij Nugy, župnik. Vaše visokorodje! Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan lloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883. M. pl. Peiclal, vodjeva soproga. Častno mi jo Vam naznanjati, da so so Ivan HofTovi si udu i preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku iu prebavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem in naslovom: „(}. Ivanu Guschallu v Brnu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in .'i zavoje sladnih bonbonov. Spoštovanjem Grottava, 0. septembra 1883. Dr. Josip Frade, prakt. zdravnik. je ž njimi, iu ž<> po kratkem zauživanji Vašega Ivan lloffovoga zdravilnega piva iz sladnih . ^čkov mu je odleglo, in sedaj, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popo 'em ozdravel. Vzprejmite a}0JO in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo obja ite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem Frauja PlnteiiJk, Netifilnfhaus, Goldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim jopet za 13 steklenic Ivan lloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti če ga le osem dnij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7, dan septembra 1883. Spoštovanjem Fran lUtrgelzi, konditor, MariahilferstrasBe 62. Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Hoffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Avstrijskem in Odrskem registrovana (slika izumiteljeva). Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izdelovanje Ivan Uoffbvih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov niogč celo škodljivo uplivHti na zdravje. Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan lloflfovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s špecerijami. ;R58—22: Nadalje imajo zaloge: V Reki: Nic. Pavačić, droguist; v ttoriul: (7. ChristofoUtti; v Mariboru: F. P. IMasek, na glavnem trgu; v 1'tiiji: J. Kasimir, lekarnar; v Olji: J. Kupferschmidt, lekarnar; v Kruuji: Fran Dolenec, trgovec. Parts. I London. I ltu kletij, vodnjak, grčde za zelenjavo, vrt, senožef, njivo s kozolcem, hlev in nov skedenj, vse okoli hisc. Proda se tudi bres zenilJIAea. V hiši je gostilna in trafika in je za VBako ohrt. Na potoku se da napraviti kovačnica, strojbenica in trdni hišni zid bil bi pripraven za parni mlin. Uzrok prodaje je bolehanje gospodinje, pogoji ugodni. — Pisma na: F. P. v Rudniku hi. 17, pri IJ ubijani. (148—1) \ n Turjaškem trgu št. 2 točijo se Biseljska vina liter po 1H In 32 kr. Tudi se tu dobe (146—2) kranjske klobase in suho svinjsko meso. Pri trgovinskem vrtarji, v Gradišči h. it. 10 in v Igriških ulicah h. št. 5, je »».'in dnlj razstava cvetic. Ustopnina 10 kr. — Otroci ln dijaki a o prosti. Čisti dohodek je namenjen za uboge. Vabijo se prijatelji cvetic. (153) IVAN SOKLIČ, prej A. PRIBOŽIĆ. 5aw Zaloga Bruseljskih klobukov. Podpisani priporoča si. p. n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih klobukov za gospode od 1 sil. SO kr. višje; klobuke sa dečke po 1 gl. do 1 nI. CIO kr.; svilnat« cilindre po 4 gl. nO kr. — Dalje imam v zalogi: srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd. HmT~~ Vnanja naročila izvrše se točno. (132—2) IVAN SOKLIC. v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. rr^-čaje K-i^-.r^-tstp^oii--taja——ca Trgovski učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vsprejme se v pro-dajalnico mešanega blaga Ludovika Wap;ner-|a v Ho-fttajnu. (147—2) Najboljša, zanesljivo kaljiva kakor: domača, nemška (lucernska) detelja, vsake vrste trava, vellkanMka pesa, pravi Ribniški krompir in ll/ol, priporoča po najnižjej ceni (i29-2i Iran Perdan. Posestvo na prodaj. V Sv. Trojlškl farl blizu cerkve proda se iz proste roke z jako ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz kakih Iti oralov njiv, travnikov in gozda. Na zahtevanje proda se tudi vinograd. — Kdor želi kupiti, zve natančneje pri (152—1) županstvu ▼ Tržič! "blizu Mokronoga. 5000 1 (788—23) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. ■ i. Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. i Umetno (82—17) zobe in zobevja ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovauja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg 11 riti rek v j i ■ \ ega mostu, I. nadstropje. + VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v LJubljani. Rogačka kislina. 1 Štajerski deželni zdra- i vilni zavod. Južno železnična poataja: Foljč sin. e. vite kisline z glavberjevo soljo, jeklene i, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje mlekom in siratko. — Glavno označene bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališč«'. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln nar06bo za stanovanja na ravnateljstvo. _(143—1) Po mojem umrlem bratu Andreju Vodniku prevzel sem gostilno in kavarno „pri malej kamnitej mizi" in bodem vedno Btregel z Izvrstnimi vlnl9 okusnimi jedili ter s priznalo dobro kavo, kakor je že znano Ljubljanskemu občinstvu. Za pogosto obiskovanje prosi j (151-D Josip Vodnik v Spodnjcj Šiški. tsLjr^ nju,n™ijij'nn^_iLjTnnLJ' t m i itJ^"!XJLJ"'"rTT Odlikovano 2 18 svetinjami in spričevali imenitnih in merodajnih osob in korporacij kot naj bol isu i naj-cenei&a iiiuNt za obutev in za usnje za konj-ako opravo in pri vozovih, in se že več let rabi za lovske iu popotne čevlje na Najvišjem dvoru in od njega najvišjih lovskih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarico. Glavna zaloga za Kranjsko pri 8CmiSCHNIK&WEKIR V Ljubljani. Cena: v škatljah po 5 kilo 10 gld., 2'/t kilo 5 tfld., v tak»lini. '/« škatljah (40 deka) 1 gld., Vi škatlje(18 deka) 50 kr., '/j Skatlje (8 deka) 25 kr., 10O-kosov V8 škatolj pa 12 gld. 50 kr. Vojakom in prodajalcem na drobno nad 5 gld. rabat i franko pofiiljatev. (97—4) I Livana Za fclezo in tovar„a za stroje ? t G. Tiinnies-a v Ljubljani *a* kupuje ± lilo železo, Mer in rumeno kovino \ po najvišjih conali. 94f (96—5) Isto tam dobe dobri livcl in žolczoatružc! (Eisendreher) stalno delo. +++ Prevzetev restavracije. S tem ai dovoljujem naznanjati visokej gospfidi, kakor tudi p. n. občinstvu, da sem prevzel restavracijo v hotelu „pri Malici"", Hotel „zur Stadt >Vieii", ter se bodem vedno prizadeval s točenjem pravih nepopačenih vin, najbolj Sega Reining hauser-Jevega marčnega piva, 2 dobro pripravljenimi jedrni in točno postrežbo trajno pridobiti zaupanje častitih gostov. Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem Josip Trlin-lser.. Grofovska H. Attems-ova semenska kulturna štacija v Št. Petru pri Gradci na Štajerskem. Razpošilja direktno : originalno štajersko rudečo deteljo, travna semena, krmske rastline, štajersko rž in oves itd. Visoka lega — v planinah — iu skrbno obdelovanje zagotavljati našim semenom na daleč okrog odločen uspeh. — Vse dežele z višjo gorkoto — in Tto je skoraj cela centralna Evropa — iščejo v naših goratih deželah semen za setev. Štajerska rudeča detelja, štajerska repa, štajersko zelje, štajerska rž, štajerski oves, štajerske ja-balone peške itd. itd. so že davno po vsem svetu za dobre specijalitete pripoznane. Mil se pri tem sklicujemo na naše travnate s<»(><^ "M in tu pridelana zelenjavina semena so se povNod dobro obnesla, kjer so je poskusili. 1'riporočujemo tedaj vsem kmetovalcem naše pridelke. K.ataloge pošljemo na zahtevanje zastonj. rs 15. Ta zavod prodaja seme ^^^3 MUIIO i»o> pravej vrednosti asu. rubo, t. j. proračuni poprej njih kaljivost in čistost ter garuiitujo zato. Mi čislamo sodbo vsako, korektno delajoče semensko kontrolno štacije, ako se ta tudi ozira na prakso. — Mi sami vso strogo kontroliramo. — Učni zavod vzprejema tudi učence. (12B—3) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX900( ADOLF W£KTHEIM & Comp. i tovarna za blagajnice. Praga. Dunaj. Pešta. S tem naznanjamo, da smo naše zastopništvo za Kranjsko izročili gospodu (120—5) J. J. NAGUS-U, •**$lgL*- v Ljubljani, Turjaški trg št. 7. jttgf- Ta bode cenjena naročila vselej točno izvrševal. ""Tpff oooooooooooooooooooooooooo' Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan /j e I e z n 1 k a r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 70