PROSVETA glasilo slovenske n, »dne podporne jednote "nlilftlli apiaidfcl f •Urti M«? I. Unlik H offtM «f: HfT S*. Uw»dak m »i Uwa4ale Mi LETO—YEAR )CV. C*m* 1UU J«Ssoo. 8« ^•Sa^SiTS: S^MVir^ Cfeicafo, ML, sobota, IL novembra (Nor. 11), 1922. pisvlded Imr to —II— 110», A« t »I Q»t 3, lilT, >»lliortn4 — J««»*14, lili. .u^tua is oo j j£y—NUMBER 208. •I i|»My rtta of HZ srn ME JE VEDRO KIJI. y Oklahomd jo izvoljen farmer-laborit governorjem; Frazier r Severni Dakoti jo iavoljon. 12 SOCIALISTOV IZVOLJENIH V LEGISLATURO V WIS OOKSINU. Čimbolj je man rezultat zadnjih. sploinih volitev tembolj je jaano, da je bila stara garda v republikanski in demokratski stranki silno potolČena. Izvršen je politični preobrat v starih stran kah prihajajo na površje. Ti elementi sicer niso revolucionarni, pač pa reformiztični, vendar pa saznamujejo korak .napredka v 'morilkam političnem življenju, kor pomenijo več koncesij za delavce in farmarje. - Farmer-Labor party je največ pridobila med vsemi delavskimi strankami Socialistična stranka je precej pridobila na glaaovih in tupatam si je osvojila, oziroma obdriala lokalne postojanke, toda farmer-laboriti so prvi prodrli v senat in izvolili so svojega kon-gresnika in governorja poleg velikega itevila legislaturnih po-alancev in domačih uradnikov. V Oklahomi je zmagal farmar-aki-delavaki kandidat za governorja Jack Walton, ki je porazil obe atari gardi. Novi governor je Še izjavil, da ob njegovem ustoli-čenju L januarja ne bo nobenih pojedin jn ceremonij kakrine so bile v navadi ob takih prilikah. Lynn J. Frazier, kandidat Nestrankarske lige za senatorja v Severni Dakoti, je zmagal. Ko ao bili prešteti prvi glaaovi iz meat, je bil v Frazier v manjšini, a čim ao pričeli prihajati glaaovi iz farmarakih okolišev, ae je dvignila njegova manjšina nad večino njegovega demokratskega na-aprotnika." Governorjem v Kanaasu je izvoljen demokrat Jonathan M. Daviš, ki ima v avojem programu odpravo zloglasnega industrijskega sodišča. DaviS je farmar po poklicu in priznava, da ao ga izvolili farmarji in delavci in da bo ikrbel za njihove intereae. Demokratska atranka v Kanaaau ie davno ni več taka kot ao demo-kratake strapke drugod, pač pa mešanica raznih radikalnih elementov, med katerimi ao tudi socialisti, ki so se združili pri primarnih volitvah v svrho, da vržejo ob tla Allenovo republikansko malino, ki je zastopala intereae lastnikov premogovnikov in drugih kapitalistov v Kansasu. Wilsonova stara garda v de-mokrataki stranki je doživela občutni poraz. Izgubila je v kongre-au dva atara voditelja, Hitchcocka iz Ncbriske in Pomereneja iz Obia; oba sta bila poražena v torek. V Massachusettsu, kjer je aena-tor Lodge komaj obdržal avoj mandat, zahtevajo demokrat je ponovno štetje glaaov po veej državi Pravijo, da ao bili oaleparjenl in da Lodge ni izvoljen. Poročila o velikih volilnih ale-parijah prihajajo tudi iz New .{Torka. Tam eo bili — kakor običajno — najbolj oaleparjenl aocia-listi, ki so bili letos združeni a t farmer-laboriti v American Labor Party. Voditelji stranke izjavlja-jo, da je bilo izvoljenih več socis-liatov v legialaturo ,toda teman i t-aki demokratje ao jih ogoljufali aa glaaove kot po navadi. Dvanajat aoeialietov ja bflo Izvoljenih v legialaturo v Wieeon-ainu. Prej jih je bilo devet. Wie-oonain je oatal aocialiatična trdnjava. "Moja zmaga ni la zmaga aocialiatična stranke, temveč zn ga reprezentativna vlada v Ameriki", je rekel Victor L. Berger, ki je bU ie četrtič izvoljen v kon LJUDSTVO JI ODPEAVILO FARNE ŽOLE V DRŽAVI OEEOON. Portland, Oragon, — Pri volitvah zadnji torek je bila na sploš-nem glasovanju v Oregonu tudi predloga za obvezni šoiaki poduk v javnih šolah za vaakega otroka od 8. do 16. leta. Predloga je bUa sprejeta s 106,996 glasovi proti 93,349. S Um sklepom odpadejo privatne župnijske šole, kajti vsi otroci morajo odslej pohajati javne šole. 22 MILMHO SO SPRA- mtl PBOFITAHJI. HA Tli PADLI FANTE V VOJNI SO SPRAVILI tO KM KI LJON DOLAEJKV. » Tako izjavlja Marsh, ravnatelj Narodnega farmarskega MED UBITIMI RUDARJI M NOBENEM SLOM. Član naie jednote poroča, di slovanski rudarji niso delali v dotičnem rovu v Spang-lerju.i 79 EUDAEJEV JI METVIH. BOBRI V ZAPADNI VHOINIJI W. Va. — Bobri eo ae zopet prikazeli v Zapadni Vir ginijf, v kateri jih ni bilo petde-aet let. O. W. Hliarp, državni lov akj paznik, naznanjs. da at zgradili jez v potoku Tear Coato, kjer potok teče prek neke zapu ščene farme. Na zehtere lastnika je bila farma proglašena za save Uiče divjačine. Spanglar, Pa. — Poročam roja kom o veliki kataetrofi, ki ee je zgodila dne 6. novembra ob pol oamih zjutraj v tukajšnjem pre mogovniku No. 1 Reilly Coal Co. Eksplodirali so plini v rovu ravno ob času, ko so se delavci podali v svoje delovne proatore. Eno uro pozneje je bil relovalni oddelek že na licu meata in kma lu potem ao se nudili občinstvu žalostni prizori, ko so dvigala nosila žrtve razstrelbe na površje. Solzno mi jo bilo oko, ko aem videl veliko skupino žena in otrok, ki so pričakovali s strahom, kdaj jim prinesejo mrtvega očeta iz jame smrti. Se tisti dan so jih dobili dva najst is jame, enajst živih In ene ga mrtvega. Naalednjo noč in drugi dan so pa spravili na površje še druge. Mrtvih je bilo 76, Živih pa 35, toda trije so le umrli f bolnišnici. , W . Tukaj nas je nekaj Slovencev, ki smo se pred kratkim naselili in imamo tudi društvo, spadajoče k S .N. P. J. K sreči ni bilo še nobenega Slovenca zaposlenega v tem rovu.—F. <1., poročevalec. Ohioago, HI. — Tukaj aa mudi Benjamin O. Marah ia Waehing tona, ravnatelj Narodnega f$t-marakega aveta. Ob tej priliki je zjavil, da se farmarji združujejo z delavci, da se vlada zopet vrne judstvu in odnehali ne bodo, do kler se to ne zgodi. Marsh je govoril v osemnajst državah ob času volilne kampanje. In sicer je imel govorniško turo od Miehigana zapadno do paoifičnega obrežja. "Furija farmarjev na zapadu, severozapadu in jugozapadu ja porazila par tucatov nazadnja-ikih senatorjev in kongreanikčv n je povzročila, da fo bili mesto njih isvoljeni progreeovoi, kajti poatala je kriminalna zarota sa zvedenje deflataeije, ki ja bila zvršena . po federalnem rezerv-nem odboru v interesa profitar-jev, ki ao apravill dva in dvajset miljard dolarjev čistega profita v vojni, ali en miljon dolarjev na vsake tri naio fante, ki ao iagu-bili življenje v vojni," je rekel Marah. Temu je pa dodal, da je bilo "V letu 1920 oaem in trideaet odetot-kov naših farmarjev najemnikov, v letu 1930 jih bo pa že petdaaet odstotkov. • 40,000 OALON ŽGANJA UKEA-• DENIOA. Tatovi ao izkopali prodor in odvažali žganja na avtomobilih. Pooria, 01. — Iz Woolnerjeve žganjarne ao tatovi ukradli več ko štirideeet tiaoč galon žganja, ki je po tihotapekih cenah vredno $1,250,000. Oblasti so odkrile tatvino šele sdaj. Izkopan je bil predor eedem deaet čevljev dolg in deaet čev ljev pod zeihljo, ki je vodil do akladiŠča, v katerem je bilo 3,700 sodov žganja. Predor je bil tako velik, da so tatovi prihajali lah ko a tovornimi avtomobili in na kladali žganje. IJhod v predor je bil zakrit. Okoli skladišč patra ljirajo oboroženi strsžniki in na peljane so žiee, po katerih teče električni tok. Tatovi in tihotapci eo našli vseeno pot v skladišče. Velika gumijasta cev v predora je govorila, kako ao pretakali žganje. PANAMA DOK KOČNO TE-OOVSKO MOENAEIOO. Washington, D. O. — Plovbenl odbor ja dovolil, da ladija "Reli-ance" iz Harrmanovs družbe (U nited American Line) plove pod panamsko zastavo. Neofleijelno govora, da je Daughertjrjev odlok gl«"l»> opojnih pijač na ameriških trgovskih ladijah povzročil to spremembo Ladija ima odpluti dne 15. novembra v Brazilijo in drage jaž-noameriške pristane. Dva in pat-deaet potnikov je izjavilo, da ne potuje a ladijo, na kateri ja prepovedano uživsti opojne pijača Dovtipneži pa pmvije, da Panama dobi kmala motno trgovsko mornarico, ako ostene v veljav Daughertjjev odlok. T KALIFORNIJI «0 PRIDELA LS SKORAJ POL KIUONA TON OBOZDJA. Las Angelee, Oal — Letošnji pridelek groadja v Kalifornij maša 400,000 toa. Pa t odi drag pridelek as > obniael Uredno do-t,ro. RUDARJI. KI KOPLJEJO ZLA TO. IMAJO POLOVICO MANJ PLAOB KOT PREMOOARJI. Toronto, Ont., Kanada. — (Federated Preaa.) — Rudarji v Blatih rudnikih eevernega Ontarija ae bodo reorganiairali. Ko ao malo pogledali okrog aebe, ao videli, da premogarji v 18. diatriktu prejemajo $8.04 na dan, oni pa, ki kopljejo alato, dobivajo le $4.80. V zadnjem januarju ao jim družbe znižale mezdo za šeat oentov na uro. Rudarji ao zdaj apoznali, da brez organizaoije ni niš. KEM1EISTI ZAHTEVAJO Ti Entanta ja poslala ša štiri bojno ladija prod Carigrad; Muaao lini nekaj ropoče. ZAVEZNIKI GLEDAJO S STRAHOM NA RUSIJO. SIROMASNI i JEKLARSKI TRUSU PEAV NOBENEOA NIMA? DOBIČKA Saj vse gre za delavce, pripoveduje predsednik jeklarskega trusta. KUKLUKSOM JI ŽLA TRDA New Tork, N. V. - Kuklukai ao hoteli organizirati novo verno" (tako imenujejo avoja krajevna društva) v dvorani polt porne organizacije 'Odd Fellowa' v Bay Bboru. Ali sprejem je bil tak od strani prebivalcev, da ao fcuklukai hitro pobrali Šila in kopita in odšli iz neprijateljakega mesta. Shod je pričel. Navsočih ja bilo okoli petdeset pritrknencev, ki so hoteli postati kukluksklanovoi. Naenkrat ao ae odprla vrata in, v aobo je stopilo okoli dve sto ka-toliko v, Židov in zamorcev. Neki bivši vojak je stopil nsprej in segel v besedo predsedniku. Ku-klukae je zmerjal kot strahopetce in njih početje je pa proglasil sa neameriško. Kuklukaoveki kandi-datje ao pričeli aikati, protiku-klukeovci pa žvižgati. Na to ata prišla dva člana državne polici- Protikuklukaovoi ao zahtevali, da ae knklukai apode iz mesta. Državna policaja sta pričela ugibati, kaj naj storita. Po daljšem premišljevanju sta prišla do zaključka, da ustava daje pravieo kukluksom, da zborujejo. Izrekli sta, da se shod lahko nadaljuje. Protikukluksovei so šli iz dvorane. Nekaj minut kasneje je pa prifrčal velik kamen skozi okno v dvorano. Državna polieaja sta skočila na cesto, toda našla nista nikogar, Ko sta se vrnila v dvO-so kdklttksi že odšU. Washington, D. 0. — Ubogi jeklarski truat, ubogi ljudje, ki ao osnovali ta truat, ao vadihnili po alušalci, ko ao slišali izpoved sod-nika Blbert H. Garyja, predaed-nika jeklarakega trusta, pred zvezno obrtno komiaijo. "Ob ae-dan jem čaau nimamo profitov", je izpovedal mr. Gary. Celo mu ha,, ki je aedela na oknu in ae gre la ob toplih žarkih jeaenakega eolnea, je tako žaloetno aabrenča la pri teh beaedah, kakor da ji od žaloatl počilo arce, ko je ališala, da ae bogati truatovoi žrtvujejo za delavca. Seveda je goapod Ga ry lepo zamolčal, da je jeklaraki truat lepo položil na atran v re zervo pol miljarde dolarjev po vojni, ki bodo razdeljoni kot di videnda med truatovce. "Od oaemdeaet do devetdeaet odatotkov naših produkcijakih atroškuv gre za delo", jo žalost nik. Ali Jcmslu je dodat: "Ob ča su sedanje draginje ni naša mes da previsoka, in brezdvomno m! ne bomo znižali teh produkcijskih •troškov." Carigrad, 10. nov. — Turška vlada v Angori je poalala aavezni-tom novo noto, v kateri zahteva, da ae mirovna konferenca v. Loža-nu ne ame odgoditi kakor predlaga Anglija. Turška delegacija, catero vodi Izmet paša, ae jo Že ukrcala na parnlk v Smirnl in odpotovala v Brindiai, italijansko [iriatanlšče, kjer ao ixkrca na auho in pojdo a vlakom v Švico. Pariz, 10. nov. — Francoska vlada je oklenila poalati Šo eno bojno ladijo v turške vode. Raa-merje med kemaliati in aaveznikl v Carigradu je šo vedno kritično, a brez kakih nadaljnih inoldentov. francosko vnanjo ministrstvo je bilo vtersj informirano, da turška vlada proteatira aaradi odgoditve mirovne konferenoe. Francija vidi odgoditvi nevarnost in šoli, da konfercnca otvori prihodnji teden sli nsjkasnoje 20. novembra. Bolgarija je naprosila aavesni ko, da ji dovole udeloŽiti ae vaeh razprav na konferonoi in ne aamo aadev, ki ae tičejo Dardanel. Kn-tenta je vzela prošnjo v pretres. London, 10. nov. — V Londonu kroŠijo razburljive vasti o turški situaoiji, Is uradnih krogov ao po roča, da ao kemaliati prerezali kabel in protrgali braojavno zve zo mod Carigradom in Runanjim svetom. Ofioijelna Anglija je pod vtiaom, da hočejo kemaliati na vaak način potianiti zaveznike is Carigrada ša prodno aa začne kon-fewca v ftvial, Vlidni voditelji rano, PEOOIS PEOTI HEEJtlNSKIM EUDAEJEM. Marion, DI. — Sodnik Hartweli je v četrtek odredil, da a« izbiranje porotnikov odgodi do pondelj ka. . Sodna dvorana ima namreč premalo eedclev za veliko število občinztva, ki hoče aloditi razpravam ii zato bodo mizarji poet a vili nova eedaže v petek in soboto. Samo čaaaikarskih poročevalcev jo toliko, da so okupirali polovico dvoraoe. ANT1V1VISEKSISTI POEA-lin W OOLOEADU . Denver, Colo. — Moderna veda je zmagale pri volitvsh v Colora* da. Naaprotniki vivisekeije, to jo zdravniškega in znaetvenega eksperimentiranja na živih živa lih, ao opravili na referendum predlogo, da ae sprejme točka v ustavo, ki prepov* viviaekeijo. Predloga je propadla s velikaa ako manjšino Volilei eo glaeovali šest proti enemu proU predlogi ambkuke iovinistke ima jo tudi svoje želje. Waahington, d. 0. — List "Woman Patriot", glasilo ameriških šoviniatk, najbrž ne ve, da aocialiat in vnuk Karla Mark-aa — Jean Longuet — že nahaja v Ameriki in da predava na jav nih shodih, kajti v zadnji izdaji tega liata je priobfien poziv na vae "zveate" pripadnice, da ae zdru žijo in oaredotočijo avoj boj na delavskega tajnika, da ae Lon-guetu zabrani izkrcanje v New Vorku. Urednica, ki se je preeej za kssnels s svojim modrovanjem, pravi, da je državni tajnik izdal Intereaf dežele, ker je dovolil vi* diranje potnega liata za Longue-ta, justični tajnik pa ne more ni čeaar ukreniti. "Treba je poča kali," pravi urednica, "da vidi mo, ako imajo radlkalci, ki žele Longuetov prihod, več vpliva pri delavskem tajniku pred devetim novembrom, kot lojalne organizacije, ki žele, da ne pride." EN MILJON DOLAEJEV SO POTEOAlLI ZA EAZBVANJB DELAVSKIM Ohioago, DI. — Izjava Tbomae K. Donneliyja, predsednika me ščanakrga komit-jo. ki ai je za poetavll, da stavbinskim delaveem vsili tondisov mezdni odlok, po kazuje, da as podjetniki priprav Ijajo za nov boj proti stavbin skim delavcem. Govoril je pred Društvom nakupovalnih trgov skih agentov, V svoj. m govora je naglašal, da mogoče preneha stsvbinsko delo popolnoma pri hodnjega junija. Dejal je, da je meščana*i komitej letos potroši en miljo« dolarjev stavlvlnsklta delaveem I^andinov mezdni odlok Prerokoval je, da bo boj proti or gaaizaeijam atavbinakih delav sov trajal najmanj tri lete. Dva ubita v Dablina. TUEKI ŽELIJO, DA PEIDI DB-LAVSKA VLADA NA KRMILO ANOUJE. -4- Carigrad, 10. nov. — (Federated Preaa.) — Hamid bej, aaatop-nik turških naoionalistov, ki ao atrmoglavili sultana in oklloali republiko, je dejali "Mir na bllš-njem vahodu in oživljanje angleške trgovine v orientu aavlai ? glavnem od vlade v Angliji. Angleška delavska stranka se nam zdi najapoaobnejša za dosego tak smotrov. Ako dobi Anglija do-Isvsko vlado, tedaj bomo imeli ▼ Veliki Britaniji pravega prijatelja." a SMUKE M P0-TLACERE NI OBRAMBE. NAJBOLJ DEAOOOINA JI LASTNINA. Ii lito uUva največjo zaščito. Waahlagton, D. 0. — ženo in otroci morajo delali za vaako m*ado, ki jim jo mlloatno podeli delodijalei v današnjih dneh konkurenčnega boja, ker ja vsak aa-kon, ki določa mesdo, protiustaven. Apslno sodišče Dlatrikta Kolumbije jp ravnokar podalo od* lok, ki razveljavlja RRkon, ki do» loča minimalno mesdo aa mladi* letne in delavke. Ako najvišji Modiš*« Združenih drŽav potrdi ta odlok, tedaj ro neveljavni val zakoni v deželi, ki določajo v rasnih drŽavah minimalno »eado. življenje, svoboda in laatnlna se morijo varovati najprvo, di vlada obatane, in najbolj dragocena stvar ja laatnlna, pravi sodišče. i "Na na ta način, da ja nekaj lastnina več vredne kot življenji IsHajijo bojevite laja ve, da ~Ve£ OnJsa^tmpak zgodovina oivtli- ka Britanija ne bo tega nikdar dovolila. Včeraj jo prišla veet, da ao Angleži vzeli odatavljenega sultana na avojo bojno ladijo, kajti v Jildlau (njegova palača) ni vaš varen Rvojoga Življenja pred turškimi republikanci. Angleška vla* da danes zanika to voRt, češ, do ne ve nič, kje je aultan. Kim, 10. nov. — FaŠiatovaka vlada je poalate tri bojne ladijo pred Carigrad. General Mombelli, italijanski komisar v Carigradu, poroča, da ao Turki pretrgali brzojavno zvezo med CorigrRdom in Mmirno. Ministrski predsednik Musso-lini jc dajal v nekem intervjuvu, da Turki ro n^tepli Grke, toda a tem še niso premegRli vseh rrvrr-nikov In snto morsjo pssiti, kaj delajo. Mussolinl js brsojavli v Psris in London, da se usj zavezniki podvizajo s konferenco Švici, italijansko delegacijo bo najbrž vodil Mussolinl. Neki italijanski diplomst js rs-kel, ds stoji Rusija sa sedanjim turškim gibanjem. Odkar ss js Unln vrnil v aktivno politično življenje, je opssiti v Angori veliko več eneržijc. Velike zalog« orožja in streliva prihsjsjo dnevno is Rusije v Anstolljo.| Isondon, 10. nov. — Ruska sov-jetaka vlada je poalala Angliji novo noto s protestom proti 1r-kij učenju ruskih delegetov iz prve konference, na kateri a« bo sklepal mir a Turčijo. Kuaija pravi, da ima na prvi konferenci ravno tako velika intereae kakor na drugi, ki aa tiče Dardanel. Pariz, 10. nov. ~ Zavezniki na mera vajo porabiti rumuneko armado proti notranji revolti ali zunanjem napadu na Carigrad, ako bo treba. Maršal Vorh, ki je na dnevnih posvetovanjih a fran '•ozkimi milftarfstlčnimi voditelji, je mnenja, da imajo zavszniki dovolj vojaštva v Carigradu (30,000 Angležev in 7000 Francozov) u odbitje Krmalove ofenzive, tode Kor h ee boji revolte v Carigradu In Treeiji in v tem alučaju bo po trebna rumuneka armada za po-tlečenje revolte, samo še l>o miro vala Jtueija. Ali lotiš anali pravilno pisat to čitat angleško? Naroči si Dublin, Irska, 10. nov. — Dva sivilisU ata bila vbita In več ra njenih v bitki, ki je divjala sad , njo noč med rrpubličsn! in svo ja iadata to Ima na predaj Knji bodnodržavei v DubUn«. jlosni a^tlsa S. M. t* h asoljs dokRRuJe, ako drlivljaig ni dovoljsno vporabiti proato in uživati svojo lastnino, tedaj ilo4U ta anarhija in rsvoluoija in živ-ljenje in svobods sts brez aaščU te,M Sodnik Smyth, predsednik so-dišČR, rs ne RtrinjR s sodnikom Hobbom In Van OrdRolom. Ott krltisirs sodnika Robbs, zakaj ji apravil to vprašanje aopot na dnevni red, ko je aodnlk Htafford že v juniju izrekel, da je aakon ustaven. Sodnik Robb jo dovolil, da rr atvar znova zaallši in r pomočjo Van Ordaela jo nadglaeo-val eodnika Bmytha. Značilno je, da Js reakoljona* nI odlok preprežen R odetavkl, nanašajočimi ae na prvih deaet a-mendmeiitov k ustavi, ki ao bili sprejeti, da varujejo siromaki pred bogatimi in mogočnimi. PLASTI ŽELEZNI BUDI OD-KEITE V WISOONSINU. Oouderay, Wto. — Lovea Albert Lewiaton je odkril blizo Cou-derayja plasti bogate na železni radi. Rudo so prelskusili na ko-vinsksm depsrtmentu ns univef. si la isjsvljsjo, ds js najbolje ka-kovosti. Uwkton in njegovi tovariši nočejo povedati, na ketsreai kraju so našli rado. Pred veš ko da-•ct leti so isksll rado deset milj od tuksj In so navrtali zemeljsko površino na več mestih. Plasti, Id so jih zdsj odkrili ,so nahajajo kakšnih šeet milj t*\ prvih lukenj. Geologi menijo, da Je enainista žils. SLOVENSKA lOLABIOA H-VEŽILA SAMOMOE. štirinajstletna Julija Orile, ki jo stanovala s svojimi stsrši iti severni etreni Chieage, na Halated ulici, js pred psr dnevi skočili v Člkaško reko, Potsgaill so mrtvo Is vode. Deklica je dobila slab red v šoli in nato je bila doma zelo okregana. To jo je tako potrto, da Je skočila v reko. Chieego in okolica t V nedeljo deknas oblačno, nestalno in gor-Ao. Južni vetrovi. Temperaturi v zadnjih 24. urah: najvišja 51, najnižja 42. Holnee Uide ob 1*4, zaide ob 414. vendar pote« le tinti bisnes vseli. Pote« pa le pojdi e trebuhom za krm- ljenju. Zadovoljen je, ako v tihi domači areživiive sadove jivoja- prosveta a*Mnx> aLOVEHSZE i«A«OOi« LAiTklUA SLOVZJiSKZ HAtOOHK Coos egieeev po dogor^ TSSSSn E* ŠMI lit®* •»»OSVETA- A vmm, CkU. "THE EIV LIG H TE IV ME ~~liub^nviiontV»lt*i »ut*l <•%*•* &35«1TimnI CaoaSaVt p« ^ aafc farl« - "MFMHKR of Th« KEDgRATtD FKES*'* V «ld~J« rr. (Ofcj. Si-SS) v»Uf» Uwo» no na i« • 4n»wmm >»«*»' aeriMoe i« m «*u«i U«i. JAVNA GOVORNICA. Glasovi flsaov S. N. P* in titalaljev Proevata- J. človek tem, da ee bo tudi trajala toliko vzdržati tistih par mesecev bresjs je bile od dela, med Um, ko so bili nekate H 1 drulinami vee šaa zunaj. Ai ae morda le apominja, kako vka __do ao premogarji ie na aUvki v okrolju, ne gleds koliko j»b m mnogimi drugimi prsjoaui po je in kaki ao. Pravi, da eo pustili samo vodi $7 do *8 sa 14 dni, medUm. ko je Librav, KSTOt aem opiaal 0n tožil, da ni prejel več kakor Ulje, organizacije pa ne. Kje je v *Tm žalostno .tališče mest- |125 v ravno tUUm čs«. FS *s-|pa ie obrtojale kaka orgamsaci-morelandskih premogarjcv ter eno je bil še prej lačen kot jas. atrakovlado tamkajšnjih kapita- Da bi bil reenieoljuben človek, - , - . . - liatov, ki eo priljubljeni nekate- Be bi napadal pod krinko, temveč dej bo P*«***«* rim naiim "naprednjakom" so bi se podniaal a Mm ss našli nekaUri, ki hočejo pove- Ali boji ee Uga, vedoč, da bi »e v vZl tl dati, da ee jim e Um godi krivi- mu ljudje smejali, .bolje rečeno, vi odločati, kako bo v bodoče ta ca. Da, krivica, pa ie kakina, eaj da bi ee emejeli vocii ekupaj, 1» -Je »J*««orodje za sedsj is nek izrek Kristura evojim apo- terih je preccj njemu enakih. Še Rojsk ^ stolom se bsje gUsi: "Kdor druge nspredne svoje ideje opi- pretiraval o tehtanju P^oga, vas zeničuje, mene zaničuje". BUje dopisnik v O. 8., pri čemur kar pa mislim, da ns veliko, ker Zbralo ss jih js nsksj, ds poma- p« mislim, da bi bilo boljie sa tudi on ni zapisal, koliko v ree-gajo prizadetim sa ssgovsrjsnjc [jat, čs bi ss ns oglalali v njem|niei tehtajo, ter ogiaaili eo ee v listu Cf. 8., brž- taki nspradnjsld. To naj zadoJimel priliko, da nekaUri vozovi kone misleč, ds nisem naročen na -tuje aa gnojnico, ki Jo je iaiil UhUjo po lO stotov. On pravi, U list, pri čemur pa eo ee ureza- na mena, če bo ekuial le naprej j da_ to 11, kajti tudi jas sem naročen na jo UUvati, aem pripravljen na dotični list. cezurno delo je slba za delavce. Marsikateri delavec misli, da je čezurno delo zanj velika dobrota, posebno takrat, ako se plačuje s časom-inpol ali dvojnim časom. V resnici je pa čezurno delo delavstvu v škodo, ker povzroča, da so delavci v gotovih sezonah preobloženi z delom, v drugih sezonah pa nimajo dela, torej tudi ne zaslužka. Kadar delavec več zasluži, tudi več potroši To se ne zgodi zaradi tega, ker je delavec zapravljivec, ali ker nje-gova žena po nepotrebnem troši denar, ampak ker je delavska mezda tako pičlo odmerjena, da z zaslužkom, ki ga delavec prejme poleg svoje redne mezde za čeziirno delo, komaj krije vsakdanje izdatket Delavci si morajo zapomniti, da se v današnji družbi producir* zaradi profita in ne zaradi ljudskih potreb. Ako je tovarnar prepričan, da bo produkte prodal s profitom, tedaj producira. Ce je trgovec prepričan, da bo svoje blago in podukte, ki jih ima na prodaj, prodal i dobičkom, naroči blago in produkte pri tovarnarju. Ako nimata tovarnar in trgovec prepričanja, da se bodo produkti produkti prodajali z dobičkom, se produkcija ustavi za toliko časa, da so zopet tukaj Izgledi na dobiček. Tak je zakon v današnjem gospodarskem sistemu in delavci ne smejo \ nikdar pozabiti, da ta zakon ne samo ppstoji, ampak da ^tudi učinkuje v gospodarskem sistemu. Delavci delajo čez uro le takrat, kadar se izplača za trgovca in tovarnKadar produkcija *ne obeta dobička, takrat produkcija zaspi. Tako dobivamo gospodarske krize, ki se vračajo perijodično, ki so včasi večje, včasi pa manjie. Skladišča In prodajalne so napolnjene s produkii, produkcija prične počasi zastajati In končno se za nekaj časa popolnoma ustavi Nekatere Industrije so pa postale sezpnske, V teh industrijah so v gotovih letnih časih tovarnarji preobloženi z naročili, v drugih letnih časih pa nimajo naročil. Lahko bi rekli, da se v teh industrijah v gotovih letnih časih pojavi gospodarska kriza, ki se pa norazstegne na druge industrije, ampak ostane omejena samo na sezonske industrije. Na pr, stavbinski delavci so zelo zaposljeni poleti in V jeseni, pozimi in spomladi je pa zanje malo dela. Tudi krojaška, slamnikarska In krznarska industrija spadajo poleg drugih industrij med sezonske industrije. Kadar pride prava sezona, so tovarnarji in podjetniki preobloženi z naročili. Delavci se priganjajo k delu In delajo tudi čez uro. Superintendenti, tovarniški vodje in kompanisti so Izredno prijazni z delavci, kajti delavci primanjkujejo. Sezona mine, a z njo ne gre le čezurno delo, ampak tisti, ki vodijo podjetje, niso več tako prijazni z delavci, kot so bili še pred nekaj dnevi. Delavcev imajo preveč, počasi jih prično odpuščati, nazadnje ostane le še par delavcev, Včasi so pa tudi vsi odpuftčeni. Ako bi delavci v dobri sezoni ne delali čez uro, bi morali trgovci preje naročiti produkte ali blsgo. Delavci bi ne delali le par mesecev, ampak njih delo bi bilo bolj enakomerno, ker bi podjetja obratovala skoraj skozi vse leto. Nekateri delavci so spoznali resnico, da jim čezurno delo škoduje in zaradi tega ga hočejo odpraviti. Organizirani krojaški delavci v New Yorku so izdelali načrt za odpravo čezurnega dela. Predvsem zahtevajo, da se nastavi toliko delavcev, kolikor je mogoče. Dalje mora vsak član krojaške organizacije plačati tri cente posebne doklade, ki gre v sklad, is katerega prejemajo ob času brezposelnosti tisti delavci podporo, ki so v največj revščini. To je začetek gibanja sa odpravo česumega dela. Kmalu bodo pa zahtevali, da delavci ne delajo čez uro, ampak U««M.i iMAnfanalrtk trnrB Jernej Kokelj. pepir in še enkrat tako, Me« SLIKE IZ NASELBIN. pa glej, kam boš atopil Ti, če ti L--- lakote umreti enoetavno niti ne hoteli z njim skupsj deUti. Nekateri ljudje so Uki, da se morajo držati goepodov boeov in klsdsš ljudi, da bodo ie tam ve-1 £ ^ m mu ^^ ^ ^ ;e u®ren iTTluu menl, le vrhunci montanakih gora bom še v jednoto pisal (mish I ^ f ^ To jt ^^ glavni urad), kako po svstu ob- U da M bliŽA ^ Tudi jlo. ss bliša zima njegovemu živ tako bi šel iz naselbine on, da je deli, kakšen potuh si in ti kodo pripravljen iti bos. O tej sgodbi vedo že vrabci na strehah. ;4 Rojsk piie, ko je stpptt iz vlaka, da je na postaji,ugledal vse polno evojih znsncev in prijateljev, Kdo pa so njegovi prijatelji f Bovški ravnatelj, delovodja, njegov nameatnik in ie trije ta ki Drugi delavci ^ draS^Alssa« prgateljev razun nekaterik l^iT^i fa nWspolStjfatmi gledajo nanj in ss gs isoglbajp, ki pa tudi upam, da bodo prišli L* k , g jiovekom kakor bi prinaial nalezljivo bole- kmalu do prepričanja, da ^ ia Je navdaja in za Anonimnemu piscu hočem dati f V(6er Lv\j*n)*, kratek odgovor, da se mu ni tra- f tadovol>tvom ba nič bati sa mojo oMbokoddal^. fi^j« ni minilo *>m hodil, ker is vediK, lahko he- bJ ^ ^ koriiti Mordt M dim koder hočem in ie dovolj i- mu ^ kfii ^ oko wI|1 nad u. moji] dopiei nlao bili lalnjiviin tudi na, hi njegovim življenjem. Kdo Je umrl", so povpraževa- Uga sploh nI bilo treba, ker nismo imeli is česa. y Z delom se ne bom nič hvalil. Dela se, eeveda, in tudi ni težko delo dobiti, ampak to je le toliko, da človek vprežen, nc sme misliti na kakšne prihranke druge kot žulje. Da malo pozabimo na tiatc britke ure, ki jih imamo vaaki dan pri napornem delu, emo si tu ustanovili 8. N. dom, ki obro nspreduje. Imamo tudi veko podpornih društev, spadajo, ih k različnim jednotam in sve-zam terja tudi nod boe nikdar prietopa k itevil ki 232. Kakorhitro pa eem jas odiel, ss je zbralo nekaj kompe nijekik pripadnikov in sprejeli eo ga v evojo sredo. Nedelja pile, da sr.n jih jas po prvem messeu stavke aapuetil in iel delat. Ni 11 on iel revno tinti dan kot jest In ali niecm stanoval v ravno isti naselbini kskor prej, ter bil ravnotam na hrani U atanovanju kot prejf Pa U ni bilo v prvem meeccu, temveč pro ti koncu četrtega meesca eUvke Medtem ko mm jas delal,da je goepod boe ssdsl dome. Morde miali dopisnik, da nam ni snane kako je boe letal ia kraja v kra pa vsej Pennl, kje bo dobil stsv kokosa ss White Vsllsjr. Mialim de js bilo Is nekaj pisanja o Um in nisem jas prvi, ki asm m k tarna oglasil. Dopisnik dalje modruje, kak gUvmojembednemeUnju. Nje-,blUu Ribnice. _ Umrl je tudi mu pa Selim, da pride do sposU-rojak Matija Mulc ki je Aja, da js pisanjs pwem s grož- bU nikdaj t Mdaj pa ob- njsmi in ^es-podpisa pratipo- w ^ultoik. Bil je mo| poiU-atavno. Želim, da bi le enkrat . . r prečltal radnji dopiain Vidd K h^^T^mv^l 4s niso nikjer nssivani sa stav- ^ £mtUMlkt Whelen-koksze, marveč s U sapirano, k ko ^ u prance§ 8mith ksj ras so pričele delat komps- jo^a Rlglerja. NevesU je ,0 - m 5! Ml trgovca John Smitha, lenin delo Toliko mu na snanjc, da bo Riglerjeva druiine. ^ . ^ Obasta rojena v East Heleni ped okrdje 8NPJ kakor jas in| ^ ^ mnogo drugih, Id bi ei morali podati roke. 8NPJ nobenih teikoi, daj. Pri Smitovih jc bila ob tej pri-... . . . i liki zbrana nemara vsa East Ho- , Jia l.toljubni ljudje \a gostje eo ee , Ree čudno ee mi sdi, kako aij"^ T* " T . , ' . " T; lo mladega in ssmskegs svete neksteri predstsvljsjo danaligi ^ v,™«** n.tZTu v i-ni položaj v Westmorelsnd eoutyju. ^ " ^Jfi Je. že vedno trdim, da je v wmt>£ ^'^'k ?s°M^se^stsVksrjiT^ j^Ob ^v^h^ra^r zaigra*meet ra. v O. N. žt. 258 pa U asaika, ffi^jM^J češ, da ni ree da bi bUa tukaj še * J? 7?n češ, stavka in da ee niso izneverili or- re, tako vrelega dneve še nisem •*nii.*Hi IT M W nf A n.^ n«tttdi US, ko SCm SC gsnizacgi U. W. af pač pa u z k . ^ 0oTck puetili njih vodiulje. Pri veemr/" tem, da jih hočem jas, ssmo jaa ftfJ * ! pokasati, da sUvkokssijo. rojijo po glavi Njega vsseljs je , Omeniti moram, da sem bil aa S"*"*: * ? bilo precej poklicanih, oslroms ■ t , ves weatmorelsndaki okraj, kjer I r*,nlet' živijo HlovencL Zastopani ao bili"" po delegaeiji ia rasamtrivali aa, kaka je situacija po slovenskih aaselbinak v tem okrožju. 81edi-|naše U eo vprašanja, pod kakimi po vcete. — Fraa- 0. — Iz Ibins se porodkosaa oglašamo, čemur pa ekoraj ni treba goji eo pričeli delati, ali je uni-1 na vajeti vsrokov. Veek deUvoe je odpoklieaU stavko ali ne. Vee. ve, kaVšno veeeljs lam do peress. kdo m je ierasil, da ne. ia da ae ŠU ko pride od deta. Eno delo m j deUt kot aUvkokaai. Smelo la- sedaj veadar opravili, to je, da kko trdim, da je sUvka še vedao|sau> napravili mošt, nekaterim pe (Konec.) Toda blagostanje otrok nc za-visi od priailjenega zakona. Kjer niso sUrši srečni in zadovoljni, tam ao tudi otroci alsbo vzgojeni ik nesrečni. / Nasprotniki razporoke navadno pravijo, da "kogar Bog združi, tistik ne more človek ločiti." Lahke se^ jo strinjati o-tem in kljub Umu verjeti v razporoko. Nihče ae more ločiti onih zakonskih psrov, katere Bog ree zdru-, ži, to je tisto, ki so združeni po duhu in vzajemni potrebi. Tod* koliko jih jc, s katerih združitvijo nima Bog nobenega opravka I Poroka jc predvsem civilna pogodba, ne pa safauMJftl. Jvetost zakona ni v poročni ceremoniji, marveč v harmoniji dveh oseb. To nas uše vsakdanje izkušnje. Caa hitro pokaže, koliko je n& zakonu svetega. Ako ni ljubezni in harmonije, tedaj je svetost zakona farsa. Nekateri priporočajo, da bi bi* o bolje, če bi veljale enelniste do-očbe in eninisti vzroki za razporoko v vseh državah Unije. Danes, kot je znano, ima vsakai država svoje zakone o razporoki, ki zelo razlikujejo. V nekaterih državah je ločitev zakona lahka procedura, v drugih je težja. Jas sem proti izenačenih postavah o razporoki. V tam. oziru mora veljati krajevna avtonomija. Uzlične razmere porajajo različne potrebe ln vzroke. Eden usm centralni zakon bi le položil eno aamo postavno proceduro, ne bi pa sprejel človeških razmer in odnožajev, ki so tsko različni. Po mojem mnenju ne bo zako-nodajatvo režilo problema poroke in razporoke. Stvar spsda v obmofje\ vzgoje in nsobrazbe. Ljudi je treba poduftiti 0 velikem pomenu zakona in družinskega življenja. Začeti jc treba pri mladini. Mladeniče in deklice je trebi vzgojiti za zakon. Danes ni lega. Danee še vleda v spolnem in ljubezenskem Življenju prsvs a-narhija. Mladi ljudje morajo spoznsti, ds ljubezen ni le sentiment, pa* ps je nmetnoet, kskor pravi Bal- Ljubezen je umetnost kot ao vss druge umetnosti, umetnoat t dsfinitivno tehniko, katero mors vsakdo nad vladati prodno je mojeter v ljubezni. Cilj ljubesen-ske umetnosti je, etimulirsti in o-hraniti vzajemno ssnimsnje m avežost ia izogniti se naelleoo*". Possmeznik mora čutiti, da » me poleg meterielnlh odgovornosti tudi pravico do užlvsnja. mozaUj ivanje spsda v moralna degenerirenoat. Mož hi žene a^a čutiti, da ima po bčrpenjo ga užitka pravico »V; *p' il?t ki prineae večjo zsUo ^'^iost. 1921 PROSVETA T0JEZEM« DELAVCEM POJEJ!! SLAVO. ZAPBL2 10 JO NAJHUJŠI NA mornaa oroanizieane OA DELAVSTVA mmmmm^mm Zda) vidijo v tnjcaeaoih lo ia pridno dolaroo. Waahington, D. O. — Veliki blanilki intereei eo spozneli evojo zmoto, ker eo ee pridružili gonji proti tujezemekim delavcem. Zdaj ne vidijo v tujezemskih delavcih veti eamih "rdečkarjev", "radikatoev" in "boljševikov", ampak v njih vidijo pridne delavno, ki delajo v ameriških in-duetrijah. ^ To aposnenje ni prišlo zaradi tega, ker občutijo velebizniškl in-tereei veš ljubezni do tnjezemzkih delavcev kot ameriških, ampak ti privatni intereei eodijo, da ao evropejeki delavei zdaj že tako izetradani, ako pridejo v Ameriko, da bodo mislili, da ao prišli v raj na tem svetu. Oibanju za odatranitev določb, ki omejujejo izeeljevanje v Ameriko, ae jes sdsj eelo pridružilo Društvo odprte delavnice. Njegovo glasilo ss mesec november pravi: "Tujezemci nakopljejo tri pe-tinke nešega mehkega premoga, pet ia šeotdoset odstotkov bakreno rude, več ko 'petdeeet odstotkov Želesne rude, izvrže tri peti-ao dela v mesni industriji, osemdeset odstotkov ▼ sladkornih Si-etilnicah, izdelajo okoli pet in petdeeet odztotkov blaga iz volne in bombaša, več ko petdeset odstotkov iadelanega železa ia jekla ia izvrže veČino stavbinskega dela na železnicah in eeetah." Po tem alavoepevu dodaja liet nasprotnikov organiziranega dela vet va ia zagovornikov odprte delavnice: "Zahteva narašča, da ae vrata aa iaaeljevaajb odpro bolj na široko ... Sedanji sistem (omejitev) drži proč delavoe, katerih arišična eneržija ae vedno lahko vporabi tukaj." • Privatni bianiiki intereei ao pričeli z gonjo ae odprto delavnico takoj po sklenjenem premirju. Takrat ao aa bali evropejskih delavcev, ker so ee jim sdeli še bolj radikalni kot ameriški. Zdaj se jih ne hoje veš. Zategadelj upajo; 'ako ao odpravijo vee omejitve, ki se nanašajo na iaeeljevaaje v Ameriko« de lahko dobo toliko deleveev v Ameriko, de bodo ste-le so pet veliko trume pred tovarniškimi vratmi, ki bodo šakale aa delo. Nekateri privatni bisaiškl ln-tereei pa eelo argumentirajo, da se pripuste^Ameriko tudi kitajski kuliji. Pri privatnih bianiških intereei} je paš tako, da aa patri-jotizem neha pri dolarju. Zanje so kj^ftjskl kuliji veliko več vredni, ako delajo poceni, kot ameriški delavci. Druga sa drugo so oglašajo podjetniške in privatne bisniške organizacije in povdarjajo, da delavei primanjkujejo in da je treba odpraviti omejitve za izeeljevanje v Ameriko. V tej propagandi je metoda I IZ DELAVSKEM SVETA. (Federated Preee). Centralni tsvršovalai odbor " Workers' Partjr" v New Torku izjavlja, da bo stranka organizira la Veliko izobraževalno kampanjo v prid nove Lebor Party. " Prava Labor partjr je mofola Ia tedaj, akn ee jI pridružijo strokovne unijepsavi odbor v svoji isjavL Stavim pivovaratfkih daUvoov v 8t. Louisu jo bila odvrajoaa, ko je odbor organizacija oklenil kompromis s družbami. Kompromia ae glaei, da mezda zniža aa pet orf-stotkov vsem tistim. M prejemajo veš kot $30 na teden. Delodajalci eo zahtevali deoetodetotno znižanje. V pogodbi jo tadi točka, da imajo delavei pravico sshtevati novo pofodbo kakor kltro so opre-meni Volateadov prohibiefctičnl zakon, da bo dovoljena varjenje pravega piva. Ooaja v KaUforaijL Zadaji ta-dea jo bUo v Kaliforniji obtoženih SS oeeb ad podlogi zakona proti "krftmiaalaema eindihalizmu". V Aageleeu jo bilo obtoženih % oeeb, ▼ Fraoaa pa dovot. Obtolea-ri oo iakljašae Mani L W. W . in k munieti Pit 'Natakar, pejf" — "Ooepod, vi ■riajsko glavo, dve tololji ^ goveji joafk. . .1» H ■Hi ""- JE BOLEZEN AMEHiCJUlOV. Tako pravi dr. Allea, zagovornik morilko Olaro Phillipeovc; rekel jo tadi, da polovioa prebivaloev v Loa Ange-lesu so norci. POTPRlONA RAZUMNOST AMERIČANOV JI NA STOPNJI 14-LBTNEOA OTROKA! Los Angelos, Oalif. — Dr. Cbas. LewU Allen, znameniti slijenist (pozna vatel j duševnih bolezni), ksteregs so nsjeli odvetniki Clsre Phillips za pričo o njenem duševnem stanju, je izjsvil v četrtek nt sodišču, kjer se vrši obravnava proti Phillipsovi, ds Američane lomi " duševna božjsst". Duševna božjaetl To je najnovejša diagnosa duševne bolezni ameriškega ljudstva. Clsra Phillips je s kladivom ubila 20-letno vdovo Meadows iz ljubosumnosti. Njeni odvetniki pravijo, da Clara ni pri zdravi pameti in poklicali eo dr. Aliena, da potrdi, kar pravijo. Dr. Allen je res prilel in ne le podprl trdit* ve odvetnikov, temveč je na presenečenje sodnika ln vseh navso-člh resno izjavil, da je Clara Phillips tskšns kakršni so po vprečno vsi Američani: duševno boljastns. Državni pravdnik je srdito pro-testiral, čež, da pred aodlžčem je lo morilka Clara Fhilllpe, ne pa amerižko ljudstvo^ toda. dr. Allen je mrzlo vztrajal pri ovojem ia vrgel drugo bombo, rekoš: "Povprečna rssumaost ljudstva Združenih držav je na atopnji štirinajstletnega otroka." Dalje jo rekel, da Clara PhUlipa ni edina v Loa Angelesu, katero lomi duševna božjaat, marveč polovioa vaeh prebivalcev tega me sta je norcev. Dr. Allen je tudi dejal, da eta bila Julij Cesar in Napoleon ravaoteko blaana, o siroma dulev ao božjastna. "Epilaptiki ao tudi veliki lešniki", je pojaanil dr. Allen. Bazne vesti. T UMIKI SI VSI OBOAMI- errp4 Mehiko, Veh. (Fed. Preee. F. W. Leighton.) — Mehika epada danes mod tiete deželo, v koto- rih ee hitro annjejo delaveke organizacije. Skoraj vaški daa ae uatanovi nova unija. Ne organizirajo ee pa zami poljski in industrijski delavei, ampak tu postaje unije jetnikov, ki imejo nalog, da v meetih nabijejo lepake, v katerih proeijo za pomlloičeaje, tu so unije proetitutk (tujezem-ske proetitutke bodo deportirane), id so se združile proti povi-šsnju stanarine, unije poelov, prodajalcev eadja, šolskih učiteljev, prodajalcev čssnikov, trgovskih uslužbencev in drugih poklleev. V Mehiki eo ljudje, ki vse svoje življenje t veliko epretnoetjo mahajo s rdečimi zastavami, kar tudi tukaj rassrdi bike kot v drugih deželah. Kljub temu, da je Bruce Blelaakp mnogo gobesdal o boljševizmu, so ti ljudje, ki ei z mshsnjem rdeče zastavs služijo svoj kruh, težko dobili službo le-toe. Celo mshsnjs s rdečo sestavo postsns nehvaležno dalo, ako delodejaleo noče plačati poštene mezde. Lo potrpi, šitetelj, kmalu boš razumel, zakaj gre. Razmero eo elabe la bikoborci oo obdržavall shod. Posledica tega shoda je bila, de aa je orgenisirala Unija bikoborcev (Union de Toreroc de Mežico). Izvoljeni eo bili odborniki in Jwt člani eo ee dali vpL eati bikoborci vseh kategoriji pikadorji (vbadači) banderjeri (metala! kopja), matadorji (ubijalci bika), aoviljerji (mahala! a rdečo zastavo ia prebranitelji mladih bikov). Unija je orgeaiai-rane aa industrijski podlagi, kot vee drage unije v Mehiki. Ne prvem ehoda oo bikoboree pozdravili razni govorniki Mehiška delaveke federacijo. Ceetitali eo jim, ker eo se otresli sužaostl ia aa prišli do sposaaoja, da je saaje tadi potrebna organisaeija. Neki močan bikoboree je eegel v beeedo la rekel: "To jo vee dobro, ampak gorje aam. ako biki sapopadejo tadi to misel." Nastala je raspreva e goela sovo aalje. Nekdo je predlagal "zle to, evfla, kri la • !n-e", nekdo dragi "mi alemo vaI privoaaai za naj." Ia ko jo aekde eakrilal. "odveži bika", je spremenil ovoj predlog v "Zdravje in Soeielne revolucija". Končno ao ae pobotali in eprejeU ao kot geelo "Ak-eija in 8ila". Unija mehižkih bikoboroev je adružena a Mehiško deleveko federacijo. OBLBTNIOA JUSTlONIH UMOROV. Danee je preteklo 35 let, odkar so bili v Chicagu obešeni takosva< nI "anarhisti" August Splee, Albert Pareons, Oeorge Bngel in Adolf Fischer, ki eo poldrugo leto prej vodili generalno stsvke v MrCormiekovlh tovarnah. Peti, ki je imel biti obešen, Loule Ling, si js par dni prej sam končal Življenje v je*L Omenjeni možje sO bili'obešeni pod pretvezo, da s aarotal adeek sa aaj patlljaje aa aaelavi Jaha Uadee* «maA 407 W. Mar St., SprlasfUld, III. Vel d«piel la dragi splet, aaaaaalla, aglael, aarašalaa la epleh vee kae i« v avaal a iU.il««. JaSaat«, a«i ee petUJa na aaelavi "Praevata". SSST-SS S«. Lavradal« Ava., ChUafa, 111. BAZNO. Ns Madšarakem ao fašisti, ki jih podpirajo njihovi laiki brat-ol, zelo močni. Msdžarskl ČasopU si plžejo, da nameravajo vreči ae-d a njo vlsdo, M js Jtsk že dovolj reakelonarna, Franooeko vojno aodlžle je ob-eodllo na smrt nskega elglrskege vojaka, ki je poallll v alaalkem oaemlju lOletno deklico Frido Oukles in jo nato umoril. Znano je, da uprizarjajo francoski vojski nsvsrjstns orgije na račun ncmžkega preblvalatva. Possbno pa se odlikujejo črne lete. Dej-stvo, da jo freneoako vojno eodl* ile pričelo oedaj a smrtnimi ob* Modbaml, dokazuje, da ao dossgls orgije svoj vrhunce. NAZNANILO XK ZAHVALA. Z šelostnlm srcem naznanjemo sorodnikom, znsneem In prijateljem tužno vest, ds nsm ja nsls-prosna smrt ugrabile ia nale are* de S let starega ainčka, oziroma brata HBNRT KORANA. Umrl Js dns 22, oktobra 1922. Po-greb ae je vršil dna 24. okt. t. 1. in alcer po .elvilncm obredu na Mount Pleaagtit, Oblo. Nsjiekre-nsjšs ss zahvaljujemo društvu "Zeleni hribček" št. 279, SNPJ, h kateremu je pripadal tudi pokojni Ifenry v Mladinekl oddelek, za korporetivno udeležbo pri po- 8robu. Uvela predsedniku br. Kr. lunu ze nagrobni govor ob gomili. Lepa hvala Alojziji Japel, Iveni Ooiobiš in Merleni Krof-liš, ki so prihitela ne lise msste in pomsgals urediti vil potreb-no. Poeebno se zshvslimo Franku In Msrljl Primožič, ki au prihitela Iz Dartona, kateri je prllično oddaljen od Hamse^js in podarila aveZe evetliee za sprejsm »na-leaška na mlrodvor. Ae enkrat lepa hvala vsem za darovana ven* ee in za vdcležbo pri pogrebu. Tebi než dragi alngek ia bratec pa želimo i PočlvsJ mirno V/hladni ameriški aemlji. Žalujoči octalli Frsnk in Anna Koran, starišl. Frank Jr., Anie Jr., Joe, Jobn, Mery, Albert, Msie in Andrew, bretje In eestre. Rameejr, Oble, Nov. 10. NAZNANILO QV PRIPORO- OlLO. Naročnikom In Osnem S. M. F, J* V drlsvl Illinois bods obiskel naša naročnike ln druge rojak« brat John Fsbljsn. V državi Pennsvlvanljl ata na potovanju br. J. Kokelj ln Astoa Ooepek. V državi Ohlo br. AbIsb Janko, vich in A. Ogrieh. In v vaeh sepednlh držsvsh po- tuje br. Fr. Richter. ^ Vsi ti so pooblsšleni nahlreU 'Nove neročniks la kolakUtl na« ročnlno sd otarlh naročnikov, tef ladajatl aeto potrebna petrdlls. Rojakom in članom Jih temle priporočamo la šalimo, de so )lm kolikor mogočs naklonjeni. Ea "Prosveto" Filip Oodlna, upravitelj. AU STR ŠTABI 40 LSTt Se le elete, tmste prilike le aeksj let, <1n •• BHiiftte nngtrl^tnr *.nj tnltko, 4a reeumete eeeeite la eaglelkl laeepls. Aaglelbesloveaekl keee4ejsb vsn ke •luftll, lata la leta. Oeae SS.00, earelV t« g« pri i Br. P. I. rbbn, osos st. Otaiv ava, OtevetaaA Okle. Savae te« Iskka teli earallte drage ■kirk« Ivaa Sanaaaavlk peeail.—Ceea ai.SS.-Oke kajlgt doblU ss SOJO S peltsias vred. Za kuhanj« piva doma Imamo, v sslogl eM| hmelj, sladkor JHVH nejlt. Dobiti je tuii^iblrko sadov, la vse drage petre bMise. Petku* I te In se prrprifejte, ds js doms pri naa, kuhani vedno le najl>ollS| la nalea« steklenic ki reealh loncev, Kd. Ml vam dontavlmo naredilo pe p» HI, točno v vse kreje. Groearijam, sladdidarjem la v pre* dnjnln« ž« l« tfiino cl«mo nrimerea gO-puet pri vel Jih narodilla. Pilite pe informacije nei S4SI FRANK OGLAR. i«p«rUr Ava«««, CI«v«Uad, POZOR t f I Bratje la sestre tajniki, se dvemao j« marsikateremu narod alku potekla naročnina aa list Prosveta la M jo že plačal ako M ga obiskali ia nato opomaili. Oo tavo je le marsikateri rojak v •aH aaeelbinl, Id hI al narol« Ust ifBseveio. aJ o bi ga k (fMBM nago vorlll, aer je Mft vala laaUiaa ee larej b^hb", da bedet« storili kolikor največ mogolo, de so list aed rojaki Hrom Zdrule držav. FILIP OODOIA, apravttelj. Kakor drage lete bedete gotove tadl letoe poslali svejeem primerno denarno dartU sa belil. Naše beake podllja denar v stari kraj hitro, saaesljlve la pe alskl eeel> Poleg tega Je letos storile še poaekne odredba, da bode botUae deaarae poMljatve talne deeUvtJeee. Prejemniki dobe evvll oeoMii j>"i'i ge edMtka. Ako ps i|i Bisi^cijonl ^ot^* vati ee belil v eUrl kraj. tedej ee pee!et!te nale baako, ako heleu biU tola« pestre-lent Ze aadaljaa pojaanfla ee ehe-alte aa SLOVENSKO BANKO Zaltrajšak 4 C«terk, TO — Otk Ae«.. VeeSJI.V. PROSVETA Wr* : -p BABICA. ^ Obrazi Is Hvljenja ne kaeettk SpissU češki BOŽENA NEMCOVA. Poelovenil FRANCE CEONAB. (Daljo.) "Ceear Jo šef'! udari babice i disnjo ob dlan, "kakor bi živ pred menoj sul. Lejto no, ksko lepoto imste tukaj. Tsfs si ni-sem mislila, ds bom danes videla seserjs Jožefa. Bog mn dsj večno luč. bil je dober goepod, poae-bno ubogim ljudem. Te-le dolar ai je del s lestno roko/1 reče ba-biea, vsemši tolsr is nsdsr. Oo-spsj kneginji je biU všeč babi-prostosrčnost in dobro o-pgske, in isrekls je željo, na j bi povedala, kdaj in kje ji je eeeer derovel U penez. Babies ee ni dela proeitl in povedals js goepej kneginji, ker smo ie pri mlinarju slišsii. Oosps kneginjs ss je temu srčno nssmebljsla. — Ko je to tako babice po izbi gledale, o-parila je podobo krsljs Friderika. "To je pruski kralji" vzkli-kne, "tegs mogočniks sem dobro posnals. Pokojni moj Jurij js slušil v pruski vojski in jss ssm prsbivsls petnsjst let ns Sie-skem. Jurijs šs is vrste ni po-klieal in obdaroval ga je. Red je Imel velike mole, in moj Jurij jo bil nejveči moš v veem polku in vsrestsl kskor svečs. Nisem mislil*, ds bom s* njim v grob gle-dala; človek kskor sk*l* in davno je Is v večnosti, tn jas fltu ia tukaj", vsdsbne eUrka in solss jsj oblije nsbrsno lice. "Je-li psi tvoj moš v boju," vprsšs kneginjs. "Ns prsv, sli xs strelno rsno je umrl. Ko jo počil krup n* Poljskem, ln je pruski krslj z Rusom tj* planil, bil je naš polk v tej vojni. Tudi jas sem šla tjs s otrokoma in tretjega sem rodils na polju. To jo Ivanka, ki js zdsj ▼ Beču, in morebiti js ssto tsko pogumne, ker se js od rojstvs morala veegs privsditl, kskor vojsk. To je bila neerečna vojna. Is prve bitke eo ml Jnrjs ns no-silik v tsbor prinesli. Krogla is ksaona mu je odbila nogo. — Odre seli so mu jo. Jss som mn strsgls, kolikor sem mogls. — Ko je nekoliko ozdravel, poslali oo ga zopet v Niso. BiU sem vesela, mislila mm, da preboli, da po-babljenee ne obdršo in da ee bo demo emeli vrniti ne Češko. Ali nada me je preverila. Naglo je začel hirati, m bilo ni na evetu ne poarnši, moral je umreti. Vsako potico eem dola ss zdrsvilo, pa vse ni nič pomagalo. Mislila ■cm takrat, da izgubim um, da mi srso od šslosti poči. Ali r človek mnogo prebije, milostljiva gos-»pal — Ostalo ml jo troje eirot, imela nisem beliča, le malo borne obleke. V polku, v katerem je Jurij elulil, bil je desetnik Lhotski, in ts jo bil Jnrju nsjboljši prija-telj, U ee je mene uemilil, pre-skrbel mi sUtve, ko sem rekle, de snem tkati, in vse drugo, če-eer js bilo pri Um potreba. Bog mu povrni. Prišlo sri jo prsv, ksr ssm m mlada od pokojne svekrv-ne naučila. Delo mi je šlo izpod rok, in kmsln ssm poplsčsls Lhotskemu dolg in še sem s otroci mogls liveti. Moram reči, da so bili tam v mestu dobri ljudje, ali meni ee je vendar tožilo; od te ga časa, kar ni bilo več Jurje, čutile eem ee tako zapuščeno in o-eamelo, kakor hruška na polji Zdelo ee mi je, da bi mi bilo bolje doma, nego na tujem, in potožila eem m Lhotskemu. On mi je odgovarjal in obečal, ds gotovo dobim pensljo in da poskrbi krslj sa moje otroke. Jaz eem bila za to hvaležne, ali vendar eem ee namenile na dom vrniti. Tudi mi je bil nemški jezik ns poti. Dokler smo bili v Klsdsku, bilo mi je dobro, tukaj ssm bils kskor doms, govorilo se je bolj češko, nego nemško, p* v^Hsi je še prevladovala nemščina, in jsz ee ni-kakor nisem mogls nsučiti nem-škegs jezike. Ko sem se mslo o-pomogls,, p* je prišla na nas po-vodenj. Vods je huds šibs, kadar zadivja, tt človek ji eelo na na konju ne uteče. Prišla je tako naglo, da ao ljudje komaj življenje o teli. Jss sem naglo pobrala, kar je bilo nsjboljšegs, vzele culo ns pleče, najmlajšega otroks v naročje, obs starejša za roko in tako eem š njimi pobegnila do kolen po vodi gaze. Lhoteki nam je prišel na pomoč in odpeljal naa v gornje meeto, kjer ao naa pod atreko vzeli dobri ljudje. Kmalu ae je rasneelo po meetu, da aem akoraj vm izgubila, in do- bri ljudje ao mi hitro na pomoč priakočili; tudi general me je k aebi poklical in mi rekel, da bom dobivala veako leto nekoliko tolarjev in da me bodo a delom za-lagali po kraljevi milosti; dečka dajo v vojaško odgojišče, in deklici naj dam v kraljevo odgojišče ze ženske. To mo pa ni veselilo in proeils sem, naj mi raje dajo par alatov, ako mi hočejo milostni biti, da ae vrnem domov ne Češko. Otrok pa od aebe ne dam, de jih odgojim v svoji veri in v ovojem jeziku. Tegs pa mi niso hoteli dovoliti in rekli jni, sko tam ne ostanem, ne dobim nič. "Ce nič, pa nič, Bog ne dopusti, da glada umre m, mislila sem in zahvalila ae kralju za vae." "Mulim pa, da hi bili tvoji o-troci Um dobro preekrbljeni", seže jej kneginja v besedo. "Mogoče, miloetljiva goepa, ali bili bi se mi potuj čili. Kdo bi jih bil tam učil ljubiti evojo domovino in maUrin erpj jezik t — Nihče. Naučili bi eo bili ptujega jezika, tujih običajev in napoaled celo evojo krvi pozabili Kako pa bi mogU za U Bogu odgovor dajati! Ne, ne, kdor je is češke krvi, nsj osUne pri češkem jeziku. — Psosila sem, naj me puste, po-brala U malo obleke, ki mi je o-stala, vzeU otroke in elovct dala meetu, kjer eem bila toliko britldh in veeelih dni všiU. Gospodinje ao naložile otrokom polne žepe pečenja in meni eo dale nekoliko tolarjev za popotnico. Bog povrni Um ljudem na otrocih, kar eo mi dobrega aUrili. U-bogi LhoUki me je opremil miljo hoda in neeel mi Branko* Hi mn bilo prav, da aem šU, pri naa je bila njegova Praga. Med ločitvijo ava oba jokala. Dokler je bil v Nisi, hodil je molit na Jurjev grob očenašek, imela eta ee rada kakor rojatvena braU. V franco-akoj vojni je pel. Bog mu daj večni miri" "In kako ai prišU s otroki na češko t" vpraša kneginja. "Miloetljiva goepa, mnogo aem izkuaiU na poti. Niaem znala poti in zato eem mnogo Čaaa blodila. Noge amo imeli že polne krvavih žuljev, otroci in jaz, in jokali emo večkrat zaradi Ukote, truda in bolečin, ker dolgo niamo mogli vrniti na dom. Srečno sem prišla ž njimi do Kladakih gor, in tn aem bila le kakor dom*. Jaz aem iz Olešnice, od šleeke meje, ali miloetljiva goepa gotovo ne ve, kje je Olešnica. Ko aem ae pa bližala domu, pal mi je drug kamen na erce. Mislila aem, najdem 11 roditelja še živa, in kako me vzprejmeU. Dala ata mi lepo doto, in jas aem ae vračala akoraj z golima rokama in vodila aeboj troje oirotie. Kaj mi {porečejo f To mi je veo pot po ušesih Šumelo. Bala sem ee tudi, ds ae je morebiti keks žalostna promena dogodila te dve leti, kar o njih nisem slišala." (Dalje prihodnjič.) KE IZ JH9JIUL Neurje v Belcih in Žsleanlkfh. Po čssopisju se je že poročslo o groznih škodsh, ki jih jo povzročilo neurje po eeleki dolini. A škoda je večja, kot ae je prvi ftip mislilo. Razdejane ao oeeU, moato-vi, porušene eo hiše, goapodarsks poslopja, cele vssi so valed pretr-ganih poti odrezane od prometa. Doznavamo, da jo v sredo dne 11. okt. U kraje obiekaU komisijs, obstoječa iz podnameetnika dr. Baltiča, šefa kmet. oddelka tov. Iv., Sencina Ur inž. Kranjca, da prouči naetalo škodo. 2e prejšnji den je po nslogu ministra za kmetijstvo Pucljs, ki jo ravnokar pred svojim odhodom ▼ Beograd izvedel zs nesrečo, ukoj od-posUl inž. Šturma, ds ugotovi škodo in izdeU načrte in predloge zs uradno pomoč. Za prvo silo je dels pokrajinska upravs v U namen 200.Q00 kron in poskr-Vels, da Ukoj odide oddelek vo- stiti goepod šnpfiik je dejsl na-vodils deklifeam v epovodnici. Prihajale ao k njem? na dom, kjer jik je zlorabljal. O Uj zadevi smo avoječaano že piikli. Več deklic je izpovedalo, da so se strahoviU bsle župnika, posebno pa takrat, ko je držal pri eve-ti maši monštranco v rokah. Deklice eo tudi izpovedale, da jim jO goapod župnik po atorjenih činih dajal odvezo in jih tolažil, češ, da ao brez greha, ker so biU pri njem in ker jim je dal po skesani sv. spovedi odvezo. Za o-bravnavo vUda veliko zanimanje. Požar v Bostrn, obč. Dobranje. Dne 14. okUbra, je izbruhnil po-: Sar pri posestniku Ahlinu- Zgore-o je dvoje poelopij z veo krmo v •kupni vrednoati 300,000 kron. — Zavarovalnina znaša menda 600 kron. Župnik Lssnj obsojen. Poročali amo že, da je bil župnik Leeny obtožen radi posilstvs ne-doletaih deklic. — Poročamo dodatno, da je bil obsojen na leti težke ječe. Zastopniki ameriške drnlbe aa ggradbo železnic so prispeli v Belgrad. V družbi z našimi inženirji bodo pregledali kraje, kjer l>odo gradili nove proge. Ha milijon priaaljenoov je prišlo v Nemčijo, odkar jo eklenjo-na veraajlaka pogodba. Med njimi je 200,000 Nemcev, ki ao ae izselili pred vojno, 20.000 ljudi iz izgubljenih kolonij. Mnogo je^avnih železnic v Kožicah je do- LEPA VIDA HOMAN Josip Jurčič. , (Dalje.) "Pusti gs, Anton, in pojdi s menoj, glej ljudi," pravi župnik. kaUrega je bilo etrah, kaj u-tegne še priti U Uko naglo in atrašno razkritega tnjn<'KS greha. "Ljudje, kaj ao mi ljudje t Kje je oni! Paoli, jaa ga hočem imeti. Zakaj je pobegnil! BraU, ali je ree!" 8 trudom ga je brat pregovoril, da je puetil Italijana in da ao odšli, češ, da gre iskat Paoli-je. Anton je bil nekaj čaaa potem Uko ameden, da ae je dal v gostilno peljati, da ni videl, kdaj ga je bil Musolino zapustil. Ali v tem je mislil, beaede, eelo molčanje njeno, čaa, vm vkup mu je in raani alučajl, razne podobe, izkušnje, prikazni, vrelo po glavi in m strinjalo v eno etrašno podobo. "Laš je bila, kar mi je pripovedovala! Ona me je bila ssma zapustila, ž njim ŠU in mu potem ušla, ko se ga je-naveličala T Reci mi da ni res, reci .brste, da ni res tako!" Brat župnik ni nikoli lagal, on ni mogel reči, da ni res tsko, on ,ki je le davno vedel bridko resnico. Devetnajsto pogUvJe. BliUl se je večer, a vedno je le lupnlk 8e-morod v velikih skrbeh čekal v gostilni avojega brata Antona, ki ga je popustil in šel laket IU-lljane Paoli ja. V navadnih stvarah je imel dober evet sUreJšega brata duhovnika vaelej veljavo pri Antonu, ell kadar je govorila etraat, Učaa bi bil šupalk zastonj govoril. Tako tudi danaa župnik ni ničoMr opravil, ko ga je prosil, naj tekale mirno premialiti atver in ne prenagljeno doleti. Kekor vikar je Anton adirjal po mestu a pri-šego, da mora najti lUlljene. Župnik je Boga mo-lil. da bi m bratu ae poerelilo dobiti Paolije, ker vedel je, de tu mu pojde aa šivljeaje in amrt. Zatorej m v strahu ni upal goniti nikamor la minete so mn bile dolge kakor ure. Bdino ker je bil etoril, je bilo, da je odpo-eUl hlepee ne dom Semorodov, Vidi poročet, da Anton vm ve, nej m torej umakne a doma, naj ae dobro ia kem delje skrije, dokler smle prva divja jem na asiae. Zakaj kaj bode Anton s že-ao storil, toge m lupnlk mlalitl ni upal, kakor je pe brete posnel, bal ae je najkujlega. Mrak je Is bU. ho Anton ves epeben pride k čakajočemu brata v gostilno Truden eode ae ml-so U glsvo podpre. Obras ma je bil ve« Upre-menjen. pogled divji, Imje ratmrlenl. iapaik aa ga je bal ogovorili. "Nisem ea našel. aš»l mi je m danee." reče zamolkle. Bog je toke kotel, de ae storiš šeea v aa / gloati, Česar bi ti kasneje žal bilo, kadar stvir hladno premleli!". "Žal! Meni ial! Morem U ga večkrat ubiti, gada! (o bi imel vMj ato are, da bi ga etokrat aabodelI Bog! Kaj ima Bog tu opravka! Zakaj ga ni a nebeško atrelo zadel ali v zemljo pogrošni! Učaa, lo mi jo prineeol hudiča a aaboj v hišo! Zato naj zdaj meni delo prepusti ln jaz je do-vršim, če Mm poleg tega devetkrat poginem." "Ne kolni Boga I" prod župnik. "Ne boj m zame. Prej ne poginem, prodno ne kaanujem obeh. Njega ln nje." (Tu da Anton avoji ženi ime, ki ga niamo MpiMll.) "Ha-ha-he! Pojdi Mm in pljuni mi v obraz, brate 1 Jaz niaem mol Se aUra krmežljava baba, ki aama aebe po-Mblja, ne bi ee bila dala tako grdo m noa voditi, Uko elepariti, kakor aem m dal jaz. Brate, m-ničuj me, prosim U, amej ae mi t Smešen eem pro-kletol Uteče mi žena za laškim fanUlinom. Kader ae ga naveliča, pride naraj aopet k meni ln jaa vMki pripovedki rad verjamem I Povej mi, ali bi bil še kdo verjel! Povej mi, kako jo naj zadavim!" "Kazen prepuščaj Bogu, aodba je njegova. Ona jo tndi dovolj kaznovana m mUdo evojo lahkomiselnost, skerana je, odpustil ji bode še Bog," reče župnik. / "Dovolj kaznovana! Koliko je dovolj! Mlado lehkomiMlnost, praviš! Ti hočeš reči a tem, da je eUrega zapustila in šla aa mladim laškim gizdalinom. Mene, atarega! Pa na eamo mene, ne, ne Mmo mene!" vpije Anton in iakre m mu divje oči. "Zepustlla je mlado dete evojo, dete ovoje. Mačka bi ae a t Igro v boj apuatiU, prodno bi mlado jvoje ostavila in šle, plahe mjke brani evoj narod, le Basnigojeva prekleU hči je mogU deU avoje zapustiti in za tujim obrazom ubegniti! In to mi avetuješ ne keznoveti! Bog toge ne ame odpuščati I Pa Če hoče on, Anton Semorod noče, veš, čaješ! Ko bi bila Mmo mene puatlla, dejal bi bil morda, pa le-mordat preetor, pregrd eem ji, prepuat, naj ide, nej ee naaitl-. .." (govor Antonov jo bil tu nadalje nezapiMn), pe naj m ne prikaše več. Ali ženske, ki more svoje deU zapustiti, ki prestane biti mati, ne more pri meni živeti. 81 U že ališal kdaj o taki materi! Nieil Vida msbs js to mogls. in glej, jsz aem to šenako rad imel. jaz. Ali te nI sram Ukege brata!" Zakrije ai oči in med preti m mu tekle solss od ailne j cm. Kej je mogel iupnik na Uke beaede odgovarjati t Ker bi bil rekel, bilo bi olje v ogenj. Obe SMlčlU nekaj čees. Anton potem le sdsj pe sdej v mizo M renči, snemenje, ds se mu divje misli v saolganik delje raspletaje. "Pij, potem »deva počivat in jntri bodel bo-I je ok'*pal, kar U je atoriU," reče župnik. Anton je pač pil. e rekel t "Kaj mi je atoriti, te je iS aklenjen«. Počival prej ne bodem, p red o o nimem njega pod poet jo. Radar oni ..." — M pere ae sme sapiaeti imen. katere je Hemorod Pa-olijn dajal — " jeaja dikati. potlej pride ona na vrsto. Potlej koferf počivati, ali kskor bode. Mor-ds pridem potem mm na vrsto; rw enako mi jo. (Dalje prikodajič.) jaštva popravljati najnujnejše. O aferi našega vojnega ministra, o kateri emo poročali pred dnevi, ao pričeli aedaj pisati tudi dunajski ČMOpiai. Gre za miljon-ako provizijo na račun naše države, o kateri pa je bilo vojno mi-nietretvo natančno poučeno. V Belgradu je izdala naoiona-lietična mladina proglaa, v katerem poaiva avoje člane na takoj-njo mobilizacijo. Jugoalovanaki fašisti hočejo tedaj v vseh ozirih posnemati svoje laške bratec! *e Jugoslovanski ntiefi^nftMfftl oai roma fašisti eo odrekli mobilUa-oijo vseh svojih čir nov, ki naj čakajo na nadeljne odredbe. To m je sgodiio čisto po iUlijan ekem receptu. Minister za notranje zadeve.KošU Timotijovič je kajpak pozval Ukoj k Mbi za stopniko jugotašistov ter izjavil, da ne more dopustiti oborožene ekoije ter da bo nastopil s vm strogostjo proti vsakomur, ki si prilašča nekako diktaturo. Toda medtem ko je govoril tako lepo, tudi meŠikal in zastopniki ao to mešikanje tudi razumeli. Izvr ovalni odbor jo namreč vztrajal pri evojih eklepih Ur že odpoaUl mobilizirano četo v neznano amer. To jo dopustil tisti Timotijovič, ki bi lahko takoj naatopil proti jugofašiatom, ne da bi jih aploh opominjal. Toda goapoda naj se nikar ne šali, zakaj iz šale u tegne naatati žaloigral Stbln Kristan je končnoveljav no odložil mandat. Na njegovo meato pride eodrug Krušič iz Trbovelj. Njegov mandat je že ve rifielran. Stari ljubijanakl liberalci ao sel narodnimi Mcialci sporazumeli ■e skupno listo pri občinskih volitvsh. Po Brblji m ustanavlja atran-ka ki simpatizira z Jurijem. Bel-grejeki listi pe pišejo, de m je pričel U potegovati za — prestol. Obsojen na 27,400,500 Din. globe radi tihoUpstva. Zagrebški listi poročajo t trgovee Milan Radič iz Malinoke jo maja meseca uvozil is TrsU v našo državo 9.090 kg slkohols is 3800 kg kri-stslnc sode, ne ds bi pUčal ceri-no. Ko jo cerinarniee v Splitu to reskrUs, je Redič trdil, ds je bla-go kupil v Zagrebu in ga prepeljal a avtomobili. Medtem m n-goto vili, de bUgo ni bilo kupljeno v Zagrebu, kar je potrdila tudi tržaška carinarnica a izjavo, da ja blago uvoženo. Redi tega ato bils Milsn Rsdlš ln bivši u-pravnik carinama v Malinski Milorad Badoaavljevič obsojene, de piečaU 869.760 Din csrine, 13.232.273 Din kasni, da plača Rediš vrednoet otikotapljoncga alkohola v aneake 344,573 Din, in da vMk od obeh pUče ae eodnij. ake stroške 65.235 Din. Ako bi tretjine njunege premoženja ne aadeeMvala ze kasen, bodeta morala presedeti vsak po eno leto v V Oejeku so II. okt. pričeli obreveavo proti žapniku Stjepa aa Uonrju. ki je oaečastii veli-ko število aedoraalik deklic. Ob tofaiee ee bere kakor roman. Če Drobiž Od blizu in od daleč. 1922. su nastopilo proti Berlinu, ^^ sedanjo vUdo in vpoeUvilo oo. ftlipinei zahUvajo bojne ladi. I« je, m glaei poročilo glede režo. lucije, ki ao jo eprejeli v manil. ski iegislaturi in jo poelali kon. grmu Združenih držav. Sklica, jejo m na to, da je nujna potreba za bojne ladija, da obvarujejo o. brežje ln otoke. Komunisti v Berlinu so priredili veliko demonstracijo pri po. grobu delavca Ploekeja, ki je bil umorjen pri demonstraciji. BudimpešUnako sodišča je ob. sodilo nekegs uradnika Lipšiča na 12 let težke ječe in lo.ooo kron denarne globe, ker je prejel od evojega prijatelja iz Rusije pismo, v katerem mu opieuje raz. mere. Horthijeva vlada hoče za-troti vm, kar ima količkaj stika a komunisti in Mcialisti. Pooeni otoki — Angleška vi«, da je prodala na javni dražbi prejšnjo nemško posest otokov r pMu Kamenina. Povpraševalcev ni bilo in Uko je bil celi mali o. tok prodan za 115 šterlingakih funtov. Velika naselbina na ne-kem otoku z veem obdelanim po. ljem je bila najdražja in prodana za 35 funtov. Pri volitvah .ns Švedskem »o dobili dmničarji 348 glasov (do-eedaj 344), liberalci 192 (291), aocialiati 346 (322) levičarji, ki m bodo gotovo združili a aocisU-ati 24 (29), komuniati 81 (21) i* kmetje 141 (146) mandatov. Kumuni izgnali 4000 Čehov. "Lidovc novinc" poročajo: 0-bratno ravnateljotvo čeških dr- ljudi iz-ifcranje fitazija* ostali pa ao državljani drugih držav. Na Bavarskem ao leUlci doeegli rekord z novimi zrakoplovi enokrovniki, kakoršne eamo še amejo izdelovati po aklenjeni versajlski pogodbi. Preleteli eo dve gori, eno 12.460, drugo 12.-000 čev. visoko s dvoma letalcema, kar ae domdaj ni poerečilo niti letalcem z močnimi motorji. Dolgovi strtoa Sama so ae povečali, kot izjavlja zakladniški department, in aedaj znašajo 23.-459,000,000 dolarjev, kar je za 265,000,000 doUrjev več kot Un-ako leto ob tem čaeu. Voditelj kinoteke stranka H. Jennjr, v Švici je izvoljen za predaednika Švicarskega narodnega aveU. Il Berlina poroča o aa poskulnjo. Pilita aa nai ns»lo»i Staaaalaa.BaeMek Mud. SSM ' St.. Cor. MllUrS An. Cklcafo, 111. VSAK DOBER ROJAK, KI MISLI NA SVOJCE V STAREM KRAJU, POSUE DARILO ZA Bv • v OJZJJl Jaz izplačam vsako pošiljatev hitro in gotovo še pred božičnim praznikom. Jaz računam najnižje cene in pošiljam denar popošti in brzojavno. Pišite po naš cenik. ** emil kiss bankir » 133 SECOND AVE. NEW YORK, N. Y. Prodajam tudi pnrobrodnn liatka. i V 'k ' EHu vas podpis DA imnl Uko vrednoet, kakršno ma boete a avojimi prbndevanji anmi uetvnrili. Vrednoet odvrni največ od vnšofn prizndovnnjn sietematično hraniti. , VI ^ opravičeni tudi nekaj imati od V 1 vašega dela, natoee odločita sedaj izplačevati aebi določeno evoto Is šega tedenakegn znalužkn in jo vla-f n jte v to benko. sklenite piae ko nnrnlčnln aorasnerno s vai"««' prizadevanji POŠILJAMO prodaj esto ^ m KA8PAR STATE