NO. 241
%
Hitrica ni nič prida,
posebno v zakonodaji
m i	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 15, 1970
2l6¥fiN!AM
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Kongres je v /akon o prepovedi železniškega štrajka vključil povišanje plač, ni pa preje dognal, ali železnice to zmorejo ali' ne! Trdijo, da je zakon v nasprotju z ustavo ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Kongres se ne odlikuje z ljubeznijo do hitrega postopka. Dela rajše počasi Kjer se odloči za hitrico, navadno greši. To se je pokazalo tudi pri zadnjem štrajku na železnicah. Kongres je na hitro roko uzakonil povišanje mezd za 13.5f/G Pri tem ni nič pomislil, odkod naj železnice vzamejo denar za povišane mezde. Penn-Central bi na primer dne 1. januarja rabila v ta namen dodatnih $49 milijonov, ki jih pa nima, ker je v konkurzu. Se je že obrnila na federacijo za pomoč. Podobne prošnje je moralo napraviti tudi nekaj drugih železniških uprav.
Da bo položaj železniških u-prav še bolj težaven, ni v zakonu predvideno nobeno pooblastilo, da železniške uprave lahko omejijo režijo pri osebnih izdatkih. Saj je znano, da morajo železnice držati na plačilnih spiskih delavce, ki jih že davno več ne rabijo.
Vprašanje je tudi, ali odgovarja sedanji zakon duhu naše ustave. Množijo se glasovi, da je zakon protiustaven. Novi zakon je torej položaj na železnicah še bolj zameglil, kot je bil za-meglen do sedaj.
Novi grobovi
flesrečm ihaHtaide gre konmse v ^tzaEm?
ALSDORF, Nem. — Po 9 letih raziskav, zasliševanj in sodnega razpravljanja sta se končno obramba in javno tožilstvo sporazumela, da je čas, naj bo razprava končana. Podjetje, ki je to zdravilo izdelalo in prodajalo v letih 1957-1961, je plačalo odškodnino, ne more pa nobeno sodišče rešiti pohabljenih nesrečnih 6,500 otrok, ki so se rodili v 20 raznih državah brez rok ali nog in z drugimi hibami.
Thalidomide, pomirjevalno sredstvo, je po ugotovitvah preiskav povzročil motnje pri otrocih, katerih matere so ga uživale v zgodnjih mesecih nosečnosti.
Nemško sodišče je obsodilo člane glavnega upravnega odbora in vodstva tovarne, ki je to zdravilo izdelala in prodajala. Pritožbe, prizivi in preložitve se vlečejo že 9 let in sedaj ne morejo več bistveno spremeniti položaja. Tako sta se javno tožilstvo in obramba obtožencev sporazumela, da sodišču predložita, naj razpravo konča brez sodbe.
Lawrence Seme
Kot smo že včeraj poročali, je v nedeljo umrl v Lakewood bolnici dobro poznani pionir Law-lence Seme st., star 86 let, preje stanujoč na 19601 Cherokee Ave., zadnjih 20 let pa pri hčerki Marie in zetu Anthony Hosta na 13405 Bennington Ave. Rojen je bil v vasi Luče pri Višnji gori, od koder je prišel v Ameriko leta 1902. žena Ana, roj. Golob, mu je umrla leta 1925. Zapušča hčerke Marie, por. Mrs. Anthony Hosta, Frances, por. Mrs. Martin Hosta, Painesville, Cecelio, por. Mrs. Stanley Troha, sinove Lawrenca v Paines-villu, Franka na Richmond Hts. in Josepha v Bedfordu, Ohio, 18 vnukov in vnukinj, 9 pravnukov in pravnukinj, svakinjo Mary Golob v Euclidu. Pred upokojitvijo je bil zaposlen pri New York Central železniški družbi. Bil je član Društva Napredek št. 132 ABZ, Društva Slovenski dom št. 6. ADZ ter Boilermakers Union. Pred leti je bil zelo delaven na društvenem polju kot uradnik društev in delničar Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Pogreb bo v sredo ob 10. dop. iz Corriganovega pogrebnega zavoda na W. 148 St. in Lorain Ave. v cerkev Marijinega Oznanjenja na W. 130 St. in Bennington Ave. z mašo ob pol enajstih, nato na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd.
Helen E. Fegursky
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 50 let stara Helen E. Fegursky, 1127 E. 169 St., mati Michaela, sestra Hen-ryja, Mary Stinger, Williama, Chesterja, Stelle, Edwarda. Pokojna je bila rojena v Pennsyl-vaniji in je bila bolniška sestra v Huron Rd. bolnišnici. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 10.30. Na mrtvaški oder bo položena jutri, v sredo zvečer.
William Polzer
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl v nedeljo 73 let stari William Polzer z Eastover Rd., Lyndhurst, mož Therese, roj. Mauth, oče Lillian Eierman in Williama, 6-krat stari oče, prastari oče, brat Rudolpha, pok. Aloisa in pok. Minne Knapp. Pokojnik je bil samostojen frizer v Shore Center Bar Shop do pred 3 leti, ko je stopil v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri,
v sredo, ob 9.45, v cerkev sv. Klare na Mayfield Rd. ob 10.45, nato na pokopališče. Pokojnik je bil rojen v Avstriji in je bil član The Blue Danube Singing Society.
Mary Kuhar
Pretekli petek je umrla 76 let stara Mary Kuhar, 5811 Bonna Avenue, roj. v Ljubljani, živeča v fari St. Gotard do 1. 1920, ko se je preselila v ZDA, žena Franka, mati pok. Franka, Edwarda, Emily Zajc in Elmerja, 6-krat stara mati, sestra pok. (Stephanie Arh (Jug.). Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pod. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb je iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda danes ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče.
— Glavno izvozno blago republike Kostarika v Srednji A-meriki je kava.
V remensh prerok pravi:
Delno oblačno z možnostjo naletavanja snega.	Na j višja
temperatura okoli 35.
Kong, lush imgn&varc 12 poslanika IM v Zft
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je v petek imenoval kong. G. Busha iz Teksasa, ki je na predsednikovo prizadevanje pustil svoj kongresni sedež in kandidiral za senatorja, pa bil pri tem poražen, za poslanika ZDA pri Združenih narodih. G. Bush je 46 let stari sin pok. sen. P. Busha, republikanca iz države Connecticut.
Predsednik je objavil imenovanje v Beli hiši v navzočnosti sedanjega poslanika Charlesa W. Yosta. Nixon je bik o Yostu poln hvale. Povedal je, da mu je ta že poleti sporočil, da bi rad s koncem letošnjega zasedanja glavne skupščine ZN šel v po' koj. Yost je namreč poklicni diplomat, demokrat, ki je bil že v pokoju, pa je na Nixonovo proš-jnjo prevzel poslaništvo ZDA pri ZN.
Trdijo, da je Charles W. Yost odstopil v dobri meri zaradi lega, ker ga predsednik Nixon ni) pretekli mesec naprej obvestil, da misli na njegovo mesto imenovati P. Moynihana. Za to je zvedel šele potom časopisja, ki je objavilo predsednikovo ponudbo P. Moynihanu. Ta jo je najprej sprejel, potem pa pi'emislil in jo odklonil.
-----o------
Beograd nima nobenih ozemeljskih zahtev!
Zastopnik zunanjega ministrstva SFRJ v Beogradu je izjavil, da ta nima noben Vi ozemeljskih zahtev do Italije.
BEOGRAD, SFRJ. — Izjava italijanskega zunanjega ministra A. Mora pretekli teden, da se Italija ne bo odpovedala tekom Titovega obiska v Rimu ‘nobenim svojim zakonitim koristim”, je povzročila hudo kri med Beogradom in Rimom. Titov obisk je tako posted nemogoč in je bil s skupno izjavo v sredo odpovedan.
Zastopnik zunanjega ministrstva v Beogradu je nato izjavil na svoji tiskovni konferenci, da med Jugoslavijo in Italijo ni vprašanj o kakih ozemljih, zato tudi ni nobene potrebe in osnove za razgovor o tem v času Titovega napovedanega obiska v Italiji.
Stališče, ki ga je v imenu jugoslovanske vlade podal na tiskovni k o n f e renči Dragoljub Vujiča, se v bistvu razlikuje od stališča italijanskega zunanjega ministra A. Mora in seveda vse italijanske vlade. Ta smatra cono B Svobodnega tržaškega o-zemlja za “italijansko ozemlje pod jugoslovansko upravo”, četudi je bil med obema državama 5. oktobra 1954 v Londonu dosežen sporazum o delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in “dokončni” ureditvi meja.
Od jeseni 1954 sta obe vladi o londonskem sporazumu molčali in ga izpolnjevali, zakaj je sedaj Rim nenadno postavil to vprašanje zopet v ospredje, je težko reči. Vsekakor se mora čutiti močnejšega napram Beogradu, ki je zašel v gospodarske in jjolitične težave.
NIX0N DOBIL DEMOKRATA i. CONNALLYJA V VLADO
Predsednik R. M. Nixon je včeraj objavil v navzočnosti zakladnega tajnika D. M. Kennedyja, državnega tajnika W. P. Rogersa in Johna B. Connallyja, da bo s prihodnjim februarjem prevzel mesto zakladnega tajnika John B. Connally, bivši guverner države Teksas, D. M. Kennedy pa bo postal splošni poslanik ZDA za mdnarodno gospodarstvo in denarstvo.
WASHINGTON, D.C. — Juv- ralnim krilom stranke, ki ga nost, pa tudi bližnji opazovalci j vodi sen. R. Yarborough. Amerika ga na splošno pozna, ker je bil skupaj s predsednikom J. F. Kennedyjem v Dallasu, ko so padli smrtonosni streli in končali življenje predsednika J. F. Kennedyja novembra 1963.
Predsednik Nixon je pri imenovanju Connallyja včeraj opozoril na dejstvo, da je kongres demokratski, vprašanja pred katerimi stoji dežela, pa zadevajo vse in je zato treba voditi dvostrankarsko politiko vsaj v bistvenih stvareh. S tega vidika naj bi imenovanje demokrata J. B. Connallyja pomagalo republikancu Nixonu do boljših odnosov s Kongresom. S tem je imel Nixon v preteklih dveh letih precej sitnosti in izid kongresnih voiitev v letošnjem novembru mu teh gotovo ne bo dosti zmanjšal.
Predsednik Nixon je pri imenovanju demokrata Connallyja mislil tudi na volitve za predsednika 1. 1972. Teksas je pomembna država, saj ima 26 vo-livnih mož. Nixon jo je leta 1963
se je
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
Izrael naj neha mučiti Arabce
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Posebni politični odbor ZN je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da Izrael preneha z mučenjem Arabcev v zasedenih a-rabskih ozemljih. Izraelski zastopnik Yosef Tekoah je zanikal vse vesti o mučenjih kot “arabsko propagando”.
Resolucija je bila v političnem odboru sprejeta s 49:14 glasovom in bo po vsem sodeč
političnega življenja v glavnem mestu so bili včeraj močno ir-nenadeni, ko je predsednik R. M. Nixon predstavil časnikarjem v Beli hiši guv. Johna B. Connallyja iz Teksasa, znanega demokrata in osebnega prijatelja bivšega predsednika ZDA L. B. Johnsona, za novega zveznega zakladnega tajnika. Sedanji tajnik David M. Kennedy bo ostal na svojem mestu do nekako 1. februarja 1971, nato pa bo postal splošni poslanik ZDA za mednarodno gospodarstvo in denarstvo, vprašanja, ki v zadnjih letih delajo hude preglavice vsemu svetu
Imenovanje Connallyja je močno iznenadilo tudi republikanske guvernerje, ki so zbrani na posvetovnju v Sun Valley v državi Idaho. Očitno je, da imenovanje nima nobene strokovne osnove, ker guv. John B. Connally ni znan kot kak gospodarski strokovnjak, čeprav je znan kot dober in spreten gospodar, ki je začel v revščini, pa si ustvaril kar lepo premoženje. Smisel imenovanja je v politiki, kajti J. B. Connally je znan kot reden in trden demokrat, katerega beseda v Teksasu dosti pomeni.
Connally je bil najprej tajnik kong. L. B. Johnsona in ostal pri njem, ko je bil ta izvoljen za senatorja. Nato je bil odvetnik v Austinu, Tex., dokler ga ni predsednik J. F. Kennedy imenoval za mornariškega tajnika. Na tem mestu ni bil niti eno leto, ko je odstopil in kandidiral za guvernerja Teksasa in zmagal ponovno leta 1964 in 1966, nato pa ni hotel več kandidirati. Connally je vodnik konservativnega delo demokratske stranke in je bil ponovno v sporu z libe-
dobila potrebno večino tudi v glavni skupščini, kadar ji bo predložena.
Iz Clevelanda in okolice
Tiskarja iščemo—
Tiskarna Ameriške Domovine sprejme takoj izučenega tiskarja (pressmana) ali sposobnega, zanesljivega vajenca. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni ne-obhodno potrebno. Oglasite se osebno v uradu Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Avenue, po 9. uri dopoldne.
Letna seja—
Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje bo imel v četrtek, 17. decembra, ob 1.30 popoldne letno sejo v SND na St. Clair Avenue. Vsi člani vljudno vabljeni!
Sestanek—
St. Clair Business Ass’n. ima danes ob 8. zvečer mesečno sejo v Hofbrau House. Na sporedu je volitev odbora, nato božičnica. Večerja bo na razpolago ob šestih.
Na božičnico—
Društvo SPB Cleveland vabi v soboto, 19. decembra, ob pol osmih zvečer v farno dvorano pri Sv. Vidu na božičnico. Vsi dobrodošli!
Božičnica Ameriška Domovina—
V petek, 18. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in izgubil, leta 1972 bi si jo rad i35(: (lahko v znamkah) ali oseb-
zagotovil, ker utegne biti odločilna, če bodo demokrati postavili predsedniškega kandidata, ki bo močan v drugih delih dežele.
no odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-Ijatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je treba poslati 50(‘.
Misijon pri Mariji Vnebovzeti— Preteklo nedeljo se je začel pri fari Marije Vnebovzete slovenski misijon, ki bo trajal ves teden do nedelje, 20. decembra dopoldne. Pridige so vsak dan ob devetih, zadnja dva misijonska govora bosta, v nedeljo pri osmi in pri pol enajsti maši. Misijon vodi č. g. pater Atana-
______rr zij, O.F.M., iz Lemonta. Angleški
.v .	’	„	i misijonski govori so vsak večer
, . ••	....	, ,	• ob sedmih. Končna pridiga bo v
odobril 2oa milijonov dolarjev ?	pri šesti maši Te
KANADSKA DOMOVINA namesto danes v petek
KANADSKA DOMOVINA, ki je običajno del torkove številke AD, bo ta teden izšla v petek v skupni božični številki AD.
Zadnje vesti
Sovjetski državni proračun še vedno velika uganka
CLEVELAND, O. — Politbiro je pretekli teden sklical za tri dni Vrhovni sovjet, ki je za ZSSR to, kar je za ZDA K o n g r es. Seveda Vrhovni sovjet nima niti sence tistih pravic, ki jih ima Kongres. Zato v treh dnevih lahko o-pravi vse delo, kar mu ga naloži Politbiro. To delo ni težavno. 1,517 poslancem ni treba drugega, kot da se zatopijo v branje državnega proračuna in da poslušajo uvodni referat finančnega ministra, ki je menda po službi najstarejši na svetu. Dopisniki se sploh ne spominjajo, kdo je bil preje pred njim na tem mestu. Potem sledi običajna naročena debata. Le redki so govorniki, ki si upajo izražati svoje misli. Glasovanje je gola formalnost, ni se namreč še zgodilo, da bi bilo kdaj kaj proti volji Politibiroja odklonjeno.
Dopisniki so mislili, da bo morda letos nekaj drugače.
Prihodnje leto bo namreč partijski kongres in bi moralo biti letošnje proračunsko zasedanje Vrhovnega sovjeta neke vrste uvod v predkongresno politično dobo. Tega ni bilo. Tudi oblika in vsebina proračunskega predloga sta ostali nespremenjeni. O-stal je nedotaknjen tudi rubelj, ki je njegov uradni tečaj $1.1. Po kupni moči cenijo 2.38 rublja za 1 dolar, kar bo prilično odgovarjalo stvarnosti. V Sovjetski zvezi so namreč vse cene odrejene po državni administraciji. Režim ima torej možnost, da odreja kupno moč svojega denarja po mili volji. Res obstoja tudi “Svobodni trg”, tako imenovani kmetski sejem, toda njegov vpliv na življensko raven je majhen, vlada pa u~ radno zanj sploh ne ve. Poznajo ga dobro vsi tisti potrošniki, ki se nanj zatekajo, kadar v uradni trgovini ne dobijo primerne hrane. Na
“črni borzi” velja baje dolar 4 rublje.
Državni proračun ni nobeno ogledalo finančne stvarnosti. Sovjetska zveza ima namreč še celo vrsto posebnih proračunov, kamor skriva svoje izdatke. Kako krije te izdatke, javnost še ni zvedela. Tako je na primer za narodno obrambo namenjenih le okoli $20 bilijonov, v resnici bo pa znašal proračun okoli $55 bilijonov, kot računajo v Londonu. Prave šte-vike vesta verjetno le tovariša Bajbakov (minister financ) in Garbuzov (ravnatelj planske komisije).
Iz proračuna se da sklepati, da bo letos namenjen za kmetijstvo večji znesek kot po navadi. Verjetno je režim prišel do zaključka, da je treba končno tudi kmetijstvo izvleči iz večne krize, ki grozi deželi, kadarkoli niso vremenske razmere ugodne. Za-
to bo prirezana prosvetna, socialna in prometna politika
Letošnji proračun tudi nič ne namiguje, kakšen bo novi petletni gospodarski plan, ki bi bil moral biti že davno pod streho. Verjetno ga bodo obravnavali na k o n g r esu. Novi proračun tudi ne napoveduje novotarij. Te so vodilni komunisti najbrž odložili za kongres.
Ali je Vrhovni sovjet obravnaval na sedanjem zasedanju še kaj drugega in ne samo proračuna, ne vedo. Poročilo o poteku zasedanja še namreč ni bilo objavljeno.
Javnost sp je za sedanje zasedanje Vrhovnega sovjeta zmenila tako malo kot prejšnja leta. Časopisje je dobilo nalog, da o tem poroča po u-radnih virih, ti so pa tako skopi po vsebini in tako malo zanimivi, da jih nihče ne bere.
pomoči Kambodži z dodatkom, da ZDA ne smejo poslati tja svojih vojaških svetovalcev in svojih čet. Senat je že preje izglasoval dodatno pomoč tujini, v kateri je ta vsota vključena.
MADRID, Šp. — Gen. F. Franco je včeraj oklical izredno stanje, da bi imele oblasti možnost in pravno osnovo za nastop proti nemirom in demonstracijam v zvezi z objavo sodbe baskovskih teroristov od vojaškega sodišča v Bur-gosu. Proti obsodbi niso samo Baski, ampak tudi večji del vse svobodno misleče Španije. Demonstracije proti obsodbi so bile v zadnjih dneh tudi v Franciji in v Italiji ter drugod po Evropi.
SEOUL, J. Kor. — Danes zjutraj se je potopil neki brod, na katerem je bilo 276 oseb. Rešili so jih iz morja le nekaj malega.
Moskva odpovedala gostovanje Bolšoj
opere in baleta
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je v petek obvestila ZDA, da je odpovedala gostovanje Bolšoj gledališča in baleta v
govore ima father Francis Zagorc, CSC, misijonar v Afriki.
Iz bolnišnice—
Mrs. Josephine Jazbec, 7219 Myron Ave., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se lepo vsem zahvaljuje za kartice, obiske in darila.
Mesto bo odpustilo več sto delavcev?—
Trdijo, da bo mestna uprava odpustila od 500 do 600 delavcev zaradi zmanjšanja mestnih dohodkov, ker so volivci v preteklem novembru odklonili povišanje dohodninskega davka. Župan in mestni svet sta se zedinila, da bodo z odpusti počakali, dokler ne bo znan izid novega glasovanja o povišanju mestnega dohodninskega davka v prihodnjem februarju. Mestna uprava S' 'je sedaj kljub temu dogovoru odločila za odpust kakih 500 delavcev. Odpoved bodo baje dobili že ta teden-
Namestnik zunanjega ministra V. V. Kuznecov je delaj ar meriškemu poslaniku Jacobu D. Beamu, da se je Sovjetska zveza ponovno pritožila pri vladi ZDA zaradi “zločinskih sionističnih napadov”, da pa ZDA niso nič
ZDA, ker se ZDA niso zavzele,1 storile, da bi jih preprečile. Zada bi omejile napade sionistov j radi tega Bolšoj opera in balet na ustanove in predstavništva I ne bosta prišla v ZDA na do-i Sovjetske zveze v ZDA.
(govorjeno gostovanje.
AMERIŠKA DOMOVINA DECEMBER 15, 1970
M
1
Ameriška Domovina
/1/v'i« «/!<-/» iil'—ur »ah
Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
politični begunci iz neodvisne Gvineje in skušali pri tem zasledovati svoje posebne Židje in cilje.
Prijatelji Sekou Toureja se veselijo, da je režim v Gvineji ostal na oblasti, s tem seveda niso zadovoljni politični nasprotniki Toureja v Gvineji in drugod po Afriki.
Morda ni slučaj, da je portugalska vlada v Lizboni objavila prav zdaj načrt, kako bo svojim afriškim pokrajinam dala politično avtonomijo, vendar jih pa še obdržala v svoji državni skupnosti.
I
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«^,83
No. 241 Tuesday, Dec. 15, 1970
Pismo Vrhenškega
m§k Tineta
Dve Gvineji ista zmeda
V Afriki imamo dve Gvineji. Starejša je portugalska Gvineja, ki jo je Portugalska zasedla že pred stoletji. Je ena med tremi portugalskimi posestmi v Afriki, najmanjša, pa vendarle ne brez pomena za matično deželo. Do pomena ji je pomagala smer povojne politike, ki je prinesla svobodo skoraj vsem afriškim kolonijam. Le redka so o-zemlja, ki so še odvisna od Evrope, še bolj redka so tista med njimi, ki imajo za Evropo vojaški pomen. To so portugalske kolonije, kajti za NATO so to zadnja zanesljiva vojaška oporišča. To daje poseben pomen tudi Gvineji, kar navadno spregledamo. Portugalska uprava v Afriki ni ravno posnemanja vredna, ni pa slabša od portugalske na domači zemlji, kajti Portugalska so dosledno drži načela, da med rasami ne sme biti razlike. Načelo je zdravo, toda portugalska revščina mu ne pomaga do polne veljave.
Zato obstoja tudi v portugalski Gvineji želja po neodvisnosti od matične dežele. To težnjo podpirajo vsi gvinejski levičarji, ki so proti vsaki diktaturi. Seveda se zarjo navdušujejo tudi vsi komunisti z Moskvo in Peipigom na čelu. V Moskvi in Peipingu jih namreč jezi najbolj to, da ima NATO možnost, da vključuje tudi to ozemlje v svoje strateške načrte. Tako je kolonija vkljub svoji neznatnosti dobila mednaroden pomen. Tudi tam imajo lokalni nasprotniki portugalskega režima svojo Osvobodilno fronto, ki nima ravno malo prijateljev v komunističnem svetu, pa tudi med levičarskimi režimi v Afriki, tako na primer v predsedniku Gvinejske republike Sekou Toureju. Tako je svobodna Gvineja postala pribežališče za gverilce iz portugalske Gvineje, ki imajo v Konakriju centralo za svoje zarotniško gibanje v portugalski Gvine'ji. Obe Gvineji sta tore, povezani po gverilskem gibanju, portugalska Gvineja ga preganja, neodvisna Gvineja mu pa daje pribežališče. Na tej točki se stvari tudi začenjajo zapletati.
Republika Gvineja je bila do 1. 1958 francoska kolonija. Takrat ji je De Gaulle dal neodvisnost, ponudil pa še možnost, da ostane v tesnih gospodaskih, kulturnih in drugih stikih s Parizom. Sekou Toure je ponudbo odbil, De Gaulle je nato dal odnesti vse, kar je bilo v koloniji francoskega — celo telefone. Gvineja je postala svobodna in neodvisna, toda ne za dolgo. Sekou Toure je odbil sodelovanje s Francijo, pa prišel pod vpliv Moskve in Pepinga, ki sta mu pomagala iz gospodarske in upravne zadrege.
Ker je bil od nekdaj hud levičar, nove odvisnosti v začetku ni preveč čutil. S svojim nasprotovanjem De Gaullu je postal junak dneva za vse levičarske afriške politike, pa j giedavali in s pogledi 'drug drobil tudi osovražen pri vseh tistih, ki so morali bežati iz Gvi- ^ega vprasevali, kako pa neje, da se ognejo preganjanju nove, domače diktature. Ta-’^i tega? ko je dobila vsaka Gvineja svoje politične begunce: portugalska take, ki so se upirali portugalski kolonijalni upravi, neodvisna Gvineja pa take, ki so se upirali diktaturi Se- .	.....
kou Toureja. Obe vrsti beguncev se seveda ne gledata lepo:movm]1 zamoruv 0piS.1Zp0 pe-med seboj. “Portugalski” begunci sovražijo portugalsko'1^1 ^ * .eja,ca 1Z a’ kolonijalno upravo, so pa dobro zapisani pri diktatorju jS1!ng,0na’ / ” in a Sekou Toureju. “Neodvisni” begunci sovražijo Sekou Tou- ° opa e ' reja, toda so dobro zapisani pri portugalski kolonijalni u-pravi. Da se Portugalska in neodvisna Gvineja ne moreta trpeti, to se razume samo po sebi. Da imata obe Gvineji po Padel- Frank pa je pripomnil, svetu vsaka svoje prijatelje in sovražnike, se tudi ne da ta-,da bl rad vedel> kaJ mislim o jiti. Tak je torej okvir stanja v obeh Gvinejah in v odnosih med njima.
V neodvisni Gvineji je koncem novembra Sekou Tou-, re objavil po radiu, da so iz portugalske Gvineje vdrle čete'povem, kaj mislim o tem, sem in drugi sovražniki njegovega režima v Konakri, da bi tam'omenil, da je zdaj težko kaj ta-organizirali prevrat, kar se pa ni posrečilo. Kaj se je takrat koga izjaviti, ki naj bi vodilo do res godilo v neodvisni Gvineji, ni točno znano. Sumljivo uresničenja takih želja, kakor je namreč, da je Sekou Toui;e prepovedal vstop v deželo jih tu in tam nekateri izražajo, vsem tujim časnikarjem in pognal iz dežele nezaželjene K° bi o tem mislili na to pred tujce. Zato vse novice izvirajo iz uradnih virov. Tista, ki^ekaj deseletji, bi bilo drugače, nekaj ve. to je uprava portugalske Gvineje, pa trdi, da so Časi se pa spreminjajo in so se
Waukegan, 111. — Nekaj dni po zadnjih volitvah smo sedeli v našem narodnem hramu na Deseti cesti nekaj nas “starih purgarjev” in smo ocenjevali vsak po svoje izid volitev in tiste, ki so jih volitve prinesle na razne položaje. Pri tem pogovor j an ju je moj sosed Frank s Park avenue kar prav pripomnil takole:
“Kaj naj zdaj jamramo. Po toči zvoniti se ne splača, to nas že stari pregovori uče. Imeli bomo za nekaj let, kar so nam volitve prinesle.”
Pritrdili smo mu, da je res tako. Ampak rojak hrvatskegd r du je pa pikro dodal:
‘ Da, da, imeli bomo, kar so ’ nam volitve dale, ampak te zadnje volitve nam pa. tudi povedo in pokažejo, da imajo volivci svoje glave!”
Spogledali smo se in tudi njemu smo dali nekaj prav. Res je, da pred volitvami se mnogo govori, po volitvah pa izvolitve res pokažejo, kje imajo volivci svoje glave in kako njih glave mislijo, ko delajo križce na votivnih listkih.
Tako je res po vsakih volitvah. Ko smo nekaj obdelali volitve in politiko, se je pa rojak z MacAlister avenue iz North Chicaga oglasil in. začel praviti, kako se mu je dopadlo v Fontani v Kaliforniji slovensko zavetišče za stare, upokojence.
“Kako je to?” je vpraševal, “da mi ne zmoremo kaj takega tu na osrednjem zapadu?”
Za njim je še sosed Frank dostavil:	“To je pa res čudno. Za
vse smo se zanimali, za to pa ne.”
Ob teh pripombah smo se spo-
res ra-
Eden izmed navzočih je omenil, da je bral v “Ameriški Do-
se mu je
Tudi jaz sem pripomnil, da sem ga bral in da se mi je do-
|tem, ter kako bi bilo mogoče do kaj takega priti?
Na Frankov pritisk, da naj
zadnjih par desetletij zelo spremenili. Ljudje iz mlajših rodov
poročila Sekou Toureja plod domišljije
Drži le to, da je Sekou Toure poklical na pomoč glav nega tajnika ZN Tanta. To nožna afriške politične ptiče in Pohajajo v ospredja in na vodni šel na led. Poslal je v Gvinejo posebno komisijo pod stva- ^se to se vrsti P° določe-vodstvom afriškega izvedenca za državljanske vojne, naj-m redu narave in življenja, ki ugotovi, kaj je na stvari. Sekou Toureju se je tak pošto- |£a ie določil nam On nad nami. pek ZN zdel za malo in se s komisijo ni dolgo otepal. Ta .So Pa problemi in zadeve, ki je po nekaj dnevih odšla v Senegal, nato pa se vrnila v.se ne spreminjajo tako na hi-New York s trditvijo, da so vpad v Gvinejo organizirali inj^ro> kakor se spreminjajo letne vodili iz portugalske Gvineje. Četudi je Portugalska to za--sezone in red luninega kroženja nikala. jo je Varnostni svet ZN zaradi tega obsodil. j obračanja in spreminjanja o-Oborožene čete so res vdrle v Gvinejo, niso pa tam,krog naše ne več tako “mlade iskale Sekou Toureja, da bi ga strmoglavile z oblasti, iska- maJke Zemlje”, na kateri živi-le so glavni stan gverilcev iz portugalske Gvineje. To bi mo ln na katero je nas postavni dovoljevalo sklep, da je za celo stvarjo Portugalska, toda Stvarnik vsega. Se več drugih akcija se ni vršila v njenem imenu in pod njenim vod- podobnih zadev bi se dalo na-stvom, ni se pa tudi posrečila. V vpad so bili vpreženi tudi Aesti, a razlaga teh bi zahtevala
v navadnem dopisu preveč prostora.
Pred 50 leti in več so naši pionirji reševali svoje probleme po zahtevah tedanjih časov. V svojih mladih letih so le gledali na takratne potrebe. Mladi so prišli v to deželo, večinoma z načrti, da se bodo kmalu vrnili nazaj v svoje rojstne kraje. Mladi ljudje tudi ne mislijo preveč, kaj bo na stara leta. Nekateri že, a mnogi ne. Obdajale so jih pa razne težave in zahteve tistih časov, to so bile bolezni, nezgode in za take slučajnosti so pbskrbeli s svojimi društvi in jednotami. Društva in jednote in vse take ustanove so najčastnejši spomeniki, ki so jih s svojo vednostjo postavili sebi in narodu v čast naši pionirji. Čast jim in priznanje jim gre za to.
Seveda, za mladimi in srednjimi leti pa prihajajo stara leta. Čas jih postara, kakor nam beli lase in mnogim jih tudi s svojimi “sapami” odpiliava z naših glav. Nekaterim počasi, drugim hitreje. Začno se tudi krp viti hrbti, po njih nas začno ščipati in zbadati razne revmatične in druge nadloge, človek začne pešati, slabeti in postaja bolj in bolj potreben mirnega kotička in postrežb, takih in takih. Tako čas obračunava z nami. Za vse to in take čase smo pa mnogi “tako pa tako” preskrbljeni. Blagor tistim, ki so prav preskrbljeni. Za tiste, ki niso, je veliko vprašanje.
Pri vsem pa ne smemo pozabiti, da želeti si nekaj je lahko. Kako priti do tistega in takega, kar si želimo, to je nekaj drugega. Tudi nasvete dajati je lahko. Kako jih uresničevati in izvesti, to pa ni vedno lahka naloga.
Ustanavljati v teh inflacijskih časih kake zavetniške ustanove je pa draga reč. -Celo državnim in zveznim oblastem, ki se s tem bavijo, to dela preglavice, ki imajo za seboj vso deželo. Ob mislih na vse to je za pozdraviti tiste, ki se s samaritanskim usmiljenjem zanimajo za kaj takega. Bogu moramo biti hvaležni za nje, ki jih nam daje, in pa pomagati jim je treba, kakor kdo že more. Med nami Slovenci tu na osrednjem zapadu so naše častite sestre reda sv. Frančiška v Lemontu. Žrtvujejo se za veliko stvar, ki je vredna vse podpore. Pomoči potrebujejo od vseh. Na mestu bi bile kake letne prireditve, kjer je kaj takega mogoče. Tu moramo podpreti vsi in prišli bomo do zavetišča za onemogle postarane, ki bi radi do nekaj takega prišli med svojimi ljudmi. Tako mislim jaz.
Vsi smo bili mnenja, da je res to edina pot.
Zanimivo bi bilo, da bi se še iz drugih krajev oglasili, kaj menijo o tem. Več kot bo zanimanja, več bo uspeha.
Vrhenšk Tine
bolj prisrčno.
Danes je vse drugače, svet se spreminja in obrača. Vse nam je na razpolago, imamo lepe dvorane za božičnice in prireditve, po domovih imamo televizijo, radio in gramofone, da se res lahko zabavamo. A ob vsem tem nam spomini uhajajo nazaj v srečno, brezskrbno mladost tam v rodni zemlji preko širokega morja.
Seveda so imeli ljudje tudi takrat skrbi in žalosti. Pomislimo samo na dve strašni svetovni vojski, ko smo čakali na novice o naših dragih, o očetih, sinovih, bratih. Odšli so v daljne dežele, na fronte, — se bodo tudi zdravi vrnili?
In potem so odhajali izseljenci v nove, neznane kraje, s trebuhom za kruhom. Odšli so brez znanja jezika nove domovine, odšli z domotožjem v srcu, s hrepenenjem po ljubljeni druži-žini, ki je ostala doma in čakala na glas ljubljene osebe. Prišla je bolezen, brezposelnost in drugo trpljenje. Vsega se je nagrmadilo. Zato, dragi čitatelj, o-prosti, da se spomnim tudi na te žalostne čase. „
Nikoli ne bom pozabila žalostnega božiča leta 1944, ko mi je 24. decembra umrla ljubljena mama. Takrat nismo praznovali, pač pa žalovali za skrbno ma-mo. Naj ji bo lep spomin!
Iz srca želim, da bi bila bodočnost nas vseh lepa, sončna, da bi mir in ljubezen vladala med nami in med svetom. Božični prazniki so prazniki miru in ljubezni. Da bi jih v tem smislu praznovali, Vam iskreno želi in Vas lepo pozdravlja
Jennie Hrvatin
Božiči?! spomini
CLEVELAND, O. — Vsakdo od nas nosi v srcu lepe spomine na mladost, posebno pa na praznovanje božičnih praznikov.
Pri nas na Krasu je bila navada, da smo deset dni pred praznikom Gospodovega rojstva hodiM od hiše do hiše in prepevali božične pesmi. Naša srca so pri tem kar trepetala od radosti in sreče. Praznovali smo skrom-
iridgepoiMi famlje m slovenski IHiklavž
Washington, D.C. — Za letošnje Miklavževanje v Washing-tonu, ki ga zdaj že redno priredi društvo škofa Barage, tukajšnja podružnica K.S.K.J., so prišli k nam Bridgeportski fantje. Sila skrbno so pripravili in zapeli vrsto izbranih slovenskih pesmi, rodoljubnih, narodnih in spominskih.
Ko je bil pred nekaj leti v Bridgeportu na obisku dr. ’ Gr-žinčič, so se naši bridgeportski častilci sv. Miklavža navdušili za njegovo opereto “Miklavž prihaja”. Prav radi so sprejeli naše povabilo.
Izredno srčkane so bile deklice —nekatere še čisto majhne — ki so nastopile v prizoru plesa angelov, v nebesih. Ker ravno tako kot mi v Washingtonu nimajo svoje dvorane ali skupnih prostorov za vaje in so morali ves program pripraviti z vajami v privatnih domovih, je njihov trud vreden še prav posebno pohvale.
Močan vtis so napravili našim malčkom tudi s prizorom iz pekla in plesom in petjem par-keljnov; odrasli ga prav tako ne bodo pozabili.
Bridgeportski fantje, njihove družine in spremljevalci so se nam pridružili naslednji dan, v nedeljo 6. decembra, na sam god sv. Miklavža, pri naši redni mesečni slovenski maši v National Shrine; vodili so ljudsko petje in peli z nami litanije. Pri maši je res bilo zelo lepo.
Po maši — zaradi mogočnega in lepega petja so se stiskali v ozadju kapele še številni tuje-rodci, ker jih je pač petje zanimalo — smo si skupno ogledali v National Shrine še slovensko kapelo, ki je domala dograjena, le podoba Brezijanske Marije še ne visi nad oltarjem. Povabili smo jih, da pridejo v Washington za blagoslovitev kapele drugo leto za praznik Marijinega Vnebovzetja 15. avg. 1971.
Nad vse prav je, da vsa slovenska javnost v Ameriki ve o požrtvovalnosti in navdušenju Bridgeportskih fantov, o njihovi prizadevnosti, njihovi vestnosti in dovršenosti; naj tudi ve o
nejše, kot se prazniki obhajajo' danes, pa zato tem bolj lepo, priznanju, ki so si ga zaslužili s
svojim lepim pevskim nastopom j v Washingtonu, ganljivo srčkanimi prizori angelčkov in ogro-ževajoče prepričevalnimi plesi parkelj nov. Hkrati pa naj ve tudi o naši zahvali, ki jim gre za njihov prihod sem, od vseh nas, ki smo se udeležili letošnjega washingtonskega Miklavža.
Pri pripravah nam je precej ljudi pomagalo, ko je bilo treba urediti najeto dvorano, pripraviti kuhinjo in speči pecivo. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej in prav posebej še onim, ki so poleg drugega še pomagali oskrbeti prenočišče gostom. Najvažnejši del pa so, kot vsako leto, za nas opravili prijatelji iz New Yorka, ki že poznajo naše male, oni jih pa tudi poznajo, celo preveč, saj se nekateri niti verig parkljev niso ustrašili. Rekli bi, novi časi, nove navade.
Marija Mejač,
tajnica
----—o-------
EMm je prsšsl hi spd odšel«. *
NEW YORK, N.Y. — Letos je prišel tako v našo — kakor tudi skoraj v vsako — slovensko srenjo na tujem vprav na svoj godovni dan. K nam — njujor-škim Slovencem — je prišel, ker ga je povabila naša slovenska šola. Le-ta je vse pripravila za njegov prihod: dvorano in oder, kamor si je postavil svoj pre stol, da vsaj en večer zavlada mlademu svetu, veselju in lepo mladih otroških duš in src.
Ne vso, ampak dokaj dobršen del naše mladine je sklical na kraj svojega prihoda. Verjetne je poslal v prejšnjih nočeh svoje krilate sle, da so v snu priše-petavali našim mladim in naj-mlajšim:	pridite, vaše kralje-
stvo pripravljam! To je kraljestvo veselja in razžarjenih oči. ki so v moji vladivini zvezdice mladih čistih duš. Pridite, tudj darove sem pripravil za vas!
Nekaj takšnega je moralo bih v Miklavževem sporočilu, ki so ga raznesli angelci, ne morem si misliti drugače, ker toliko še nismo videli zbranih slovenskih otrok za Miklavžev prihod na Osmi.
V svojih poročilih sem včasih navajal imena naših otrok, ki so prišli Miklavža pozdravljat in bila so skoraj zmeraj ista imena. Komaj morda pet, šest družin, morda nekaj več. Tokrat, če pogledam v sliko napolnjene dvorane, bi menda lahko skoraj na vsako abecedno kljukico o-besil kako ime. Nekajkrat sem Babnikovo A n i č i c o gledal v dvorani kot najmlajšo. Ker je Ančica Babnik, je zaradi abecednega reda navajam kot prvo. vendar ni nič več “ta mala” niti v Babnikovem rodu. Njena nečakinja Kristinca je mlajša od nje, Joj, joj, kar misliti si ne morem, da jo zdaj že lahko poimenim “tetka Anči”. V isti črki je bil gledal Miklavža, kar iz zibke svoje Marko Burgar. In za njim je stala cela dolga vrsta mlajših od Aničice Bab-nikove tja do Andrejčka Župančiča.
Miklavž nam je letos odkril vsaj dve pomembni dejstvi: Eno je, da se naša slovenska srenja mladi in da v stvarnosti ne usi-nha, ampak življenjsko z novo mlado silo narašča. Drugo je, da naši srenjčani še radi pridejo na Osmo, če vedo, da se jim bo nekaj tega nudilo, kar pričakujejo. V nedeljo so pričakovali Miklavža. Miklavž je besedo dano držal in prišel! Angelček ga je s pesmico “Miklavž prihaja” napovedal. Skoraj ni nisem mogel vtepsti v glavo, ko sem ga poslušal in gledal, da je lahko kakšen od teh nebeških krilat-cev tudi v tistem, svetu tako močno podoben v obrazu Mariji Babnikovi, ki jo mnogokrat srečam v naši domači srenji. Zamaknil sem se vanj, naj bo, karkoli že, in poslušal, poslušal njegov glas in njegovo napoved.
Ena stvar mi ni šla in ni šla, da je zemeljska tehnologija prišla že v nebesa. In tudi to je mogoče, saj človek že dolgo pošilja vsemirske ladje tja gor —> in bogve kaj vse bo tam odvrgel, morda celo razbil tisto večno lepo harmonijo in zakonitost ter lepoto, ki vlada, dokler človek ne poseže s svojo “modrostjo” v zemeljsko in nebesno bistvo!
Po tej melodiji nebeški je Miklavž v spremstvu še mnogih angelcev prišel med nas. Za to nebeško druščino pa so prišli še “zavrženi ang*eli” — hudiči ih hudički!
Svet z vsakim miselnim pogledom razpade v neke pojme. In s prihodom Miklavža z angelci ter hudički — kot zlobnim repom, je naša misel podelila svet v stran Lepote, Dobrote in v plat temnosti, iz katere skrita nakana se steguje po svojih žrtvah.
Miklavž je že poprej nasul na oder darov, da je bilo kaj in za vsakega otročka, celo za naj-pridnejše odrasle je imel kaj ob svojem prestolu.
Ob letošnjem Miklavževem je naš župnik verjetno že zapisal v farno zgodovino, kako je bild darovana poprej maša, in da je pred to mašo blagoslovil od družine Stanko Grašek za cerkev darovane orgle. In te orgle bodo pele v spomin — tako tragično umrlega — mladega sinka Stanka. Naj njegov mladi duh vabi naše mlade v domačo cerkev. In dokler bo življenje v naši domači narodni slovenski cerkvi živo, bo živ tudi Stankov spomin med nami. Glejmo, da aam to skupno življenje nikdar ie premine! Stari in mladi rod, vsi skupaj se trudimo, da je Miklavž samo začasno odšel iz rase sredine, da se v našo sre-ijo^spet vrne; če bo takrat prav nkp odšel — kot zdaj — da se jo spet vrnil in- zmeraj vračal, :adar bo odšel... Le tako ne bo '.ikdar dokončno odšel, da bi as pustil v temi, namesto da bi ■astli v svetlobi in življenju.
Tone Osovnik
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Cenjeno iredništvo! Ker mi naročnina skoro poteče, Vam priloženo poll j am ček za eno leto. Z vese-jem prebiram časopis, posebno ne zanimajo novice. Upam, da tam bo Ameriška Domovina tuli v bodoče prinašala zanimivo manj e.
Obenem Vam želimo vesele sožične praznike in srečno novo eto. Vas prav lepo pozdravljamo!
J. Vesel
*
Geneva, O. — Spoštovani u-ednik! Priložena je denarna lakaznica za kritje moje naročnine za prihodnje leto.
Želim Vam vesele božične praznike in mnogo uspeha v prihodnjem letu. Vaš stari naročnik
Joseph Petsche
*
Windsor, O. — Spoštovani! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi poteče naročnina. Takoj Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto.
Obenem Vam voščim srečne m vesele božične praznike in veliko uspeha v novem letu. Z najlepšimi pozdravi!
Mrs. Frances Srpan
Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Ker bo kmalu zapadla moja naročnina, Vam priloženo pošiljam ček v znesku $2U. Pre višek naj bo za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, ker mi prinaša veliko vsakovrstnih novic.
Obenem voščim prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1971 Vam in vsem naročnikom lista ter Vas prisrčno pozdravljam!
Angela Platnar
AMEK1SKA DOMOVINA
*
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Zamorjeni cvet
F. S. Finžgar:
NJIVA
Na ta glas sicer odpre kalne oči, pogleda ga in spet zamiži. Pogled je bil tako mrzel, da je Valentin videl, da se ne zaveda več in da ga ne pozna. Ker se je vrnila dekla, vzame on svečo in gre v svojo sobo. Tu stopi k oknu in gleda zamišljen v jasno nebo in v smrekove gozde, ki so se s snegom pobeljeni svetili v mesečini. Da bi se mu ohladilo vroče čelo, odpre okno; zunaj je pihala mrzla sapa, in to mu je dobro delo. Težko glavo si nasloni v roke in vzdihne: “Sam Bog večni vedi, ali bi bil kdaj srečen ž njo!” Oblečen, kakor je bil, vrže se v svoj naslanjač, sveča na mizi je pa jgorela z dolgim utrinkom.
Kakor oblaki, ki jih podi vihar, drvile so se misli po njegovi glavi. Počasi so se umirile, kakor hudournik, ki iz strmih planin pridere na ravno. Valentin malo zadremlje, v tem pa, ko počiva trudno truplo, hiti duh čez hribe in doline ter poišče znanih krajev. Valentin hodi po lepem vrtu: naj lepše domače in tuje cvetlice tu cveto, ptiči v košatih vejah skriti žvr-gole in prepevajo. Pomladanji vetrič si igra z mladimi peresci in gorko solnce sije. Valentih hodi po vrtu in vodi za roko lepo deklico, in vse lepote tega raja se strinjajo v njenih ljubeznivih očeh. Ali zdajci pre-stro temni oblaki jasno nebo, ptice umolknejo in cvetje vene ter odpade. — Valentin s t.o j i mahoma sam, ali zdaj ne stoji več v lepem vrtu, temveč na bregu razdraženega morja. Črni valovi butajo srdito ob pečevje, le malo zvezd sveti na temnem obnebji, in še te so rdeče kakor kri. Zapuščen stoji kraj morja in gleda strmo na kipeče valove —-zdaj se prikaže majhen čoln in v njem tista deklica iz rajskega vrta; valovi jo neso h kraju, kar se pripodi grozen val, pokoplje čoln z deklico in ko jo Val vrže na pesek njemu pred ttoge, vidi, da to ni deklica z vrta, ampak bolna žena, ki je prišla nocoj v grad.
Mrzla sapa, ki je pihala skozi odprto okno, prebudila ga je iz teh sanj. Petelini so že jeli peti, ko je ves truden legel v posteljo. Kadar je drugo jutro Martin stopil v sobo, prebudil se je Valentin in njegove prve besede so bile: “Kako je danes bolnici? Je li prišel zdravnik?” “Zdravnika sem pripeljal ob jedni po polunoči. Moral sem dolgo čakati nanj, ker ga ni bilo doma. Zdravnik bi bil tu; če jej bode pa mogel kaj pomagati, to je drugo vprašanje. Kakor se tneni dozdeva, ima sam malo ali Pa nič upanja, dasiravno je zdaj fta jutro revi malo odleglo, vsaj kri jej ne tišči tako v glavo in tudi sapa je malo lahkejša. Jaz nisem učen na to in tudi dobro Vem, da je vse v rokah božjih, ali vender mislim, da bo kmalu treba krsto napraviti. Ravno tako bolezen je imel Ribičev Jernej, pa ga je v dveh dneh spravilo pod zemljo, akoravno je bil močan kakor Rus. Tudi njega je kuhala strašna vročina Jn nobenega ni poznal, še mene ne, ki sva bila že od mladih nog boljša prijatelja, nego rodna brata.”
“Kaj pa vender pravi dohtar, je li kaj upanja ali ne, da bi ozdravela?”
“Jaz nič ne morem iz njega spraviti. Na vsa moja vprašanja Privzdiguje rame in molči, in ravno to se mi zdi slabo znamenje, ker dohtar je sicer prav tazgovoren. Ali vprašajte ga sami, morebiti da Vi kaj več zveste od njega, kakor jaz.” Valentin ni na to nič odgovo-ril, napravil se je počasi in šel na lov, kakor je bila njegova
navada.
Ko je bil že daleč v gozdu, zazvoni pri fari mrliču. Žalostni glas mu je pretresel vse ude in srce ga je zabolelo. Nehote prime za klobuk in vzdihne: “Bog ti daj gori v nebesih srečnejših dnij, nego si jih uživala na tem revnem svetu. Nikoli bi ne verjel, da boš kdaj revna tujka umrla pod mojo streho.”
Ko pride domov, odpeljal se je ravno dohtar in Martin je izbiral deske za krsto. Valentin ga pokliče v svojo sobo ter mu reče: “Martin, osedlaj mi konja neutegoma, ker mislim iti malo od doma. Morebiti me nekoliko dnij ne bode nazaj; skrbi ti, da mrliča spodobno pokopljete in da bo vse v redu, pazi tudi na malega Riharda, da se mu kaj ne zgodi.”
Pol ure potem je Valentin že jezdil iz grada. Kakor blisek ga je nesel spočiti konj po dolini; ustavi se šele, ko pride iz doline na razpotje. Tu premišljuje, kam bi zavil, ker dozdaj je jezdil le tja v jeden dan brez pravega smotra. Ko tako premišljuje, pride mu na misel nekdanji sošolec Tomaž Burja, ki je kake štiri ,ure odtod imel svoje posestvo. Vedno sta si bila dobra prijatelja, dasitudi nista bila v vseh rečeh jedinih misli j. Kar sta zapustila ljubljanske šolske klopi, nista se videla; Valentin se je bil že večkrat napravljal obiskat svojega prijatelja, pa ne vem, ali bi se bilo zgodilo tako kmalu, ko bi se ne bilo to pripetilo v gradu. Dolgo jezdi ob Krki, potem zavije v stran in kmalu ugleda pred seboj gradič svojega prijatelja. Jelo se je že mračiti, ko prijaha do grada; po strmi cesti sta se na malih saneh dričala dva zala dečka. Jeden je bil za spoznanje večji, sicer pa sta si bila podobna, kakor jajce jajcu, tudi v obleki. Starejši je sedel spredaj na sani, da jih je z nogama ravnal, drugi se je zadaj sede prvega z rokama oklenil okoli pasa in tako sta šla kakor blisek po strmem bregu. Potem sta z velikim trudom vlekla sani na breg, tu sta spet sedla in kriče znova dričala navzdol, da se je vse kadilo za njima. Da sta se časih v sneg prekopicnila, to njiju ni veliko motilo; izkoba-cala sta se iz snega in smeje se dalje vozila. S hišnega praga ju je z veselim očesom gledal mož Valentinove starosti v navadni kmetski obleki, le da je bila od boljšega blaga in lepše zdelana. Valentin zdaj prijezdi do hiše, stopi raz konja in gre proti možu; ta mu prihaja naproti in ga prijazno pozdravi.
“Tomaž!”
“Valentin!”
In stara prijatelja se objameta.
Dečka sta zdaj tudi prišla bliže, ko sta videla tujca, in starejši sin si ni dal ubraniti, da je Valentinovega konja peljal v hlev, mlajši pa je tekel materi povedat, da so dobili gosta.
(Dalje sledi)
Slovenec postal administrator opatije v Stamsu na Tirolskem
V začetku novembra je postal administrator znan e, ugledne cistercijanske opatije Stams na Tirolskem njen dosedanji ekonom in vodja Maturaschule dr. p. Bernard SLOVŠA. Novi administrator je doma iz Horjula, maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani kot gojenec cistercijanskega Slomškovega zavoda, nekaj letnikov bogoslovja je opravil na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze, zaključil pa je svoje bogoslovne študije z doktoratom iz bogoslovja v Solnogradu (Salzburg). V Stamsu je njegovo delovanje bilo zelo plodovito.
Kadarkoli hodim po tisti stezi, se razveselim. Ozka je, komaj ped široka. Ob njej ne rasto aloe in palme, ne diši jasmin in hiacinti, se ne košatijo pinije in oranže. Takih otrok vedno jasnega juga ni ob tisti stezi. Trdoživi trpotec poganja ob njej štib-le, bogate semena, ob grmičku cvete šentjanževa roža, z leske se usipajo abranki kakor mrtvi črvički. Tudi ni ta steza po nepotrebnem skrivljena in vijugasta, zakaj ni je zamislil umetni vrtnar, da bi pomagal krajšati brezdelju prazni dolgčas. To stezo je izhodila noga, kateri se mudi v rano jutro k delu, ki hiti ob žaru večernice z dela zopet na delo, k ognjišču, v hleve . . . Zato pa teče stezica po polju, kakor bi rjav, od dela shujšan prst kazal in ukazoval: Naprej, na delo! Nič na desno, nič na levo! Še njive se ne ogibaj! Kar čeznjo! Cez brazde, čez lehe! Zakaj ti, ljudstvo, zvezano z grudo, nisi kakor gospoda iz mest, tudi nisi kakor obrtnik in tovarna! Tam je rodoviten slednji dan, tebi rodi gruda samo pol leta!
Razjokal bi se ob tej misli. Ti, ratar, si tisti, ki nimaš nikogar, da bi ti pisal ure dela. Petelinji klic je tvoja tovarniška sirena; ti si vsak boljši prigrizek pritr-gaš od ust, da nasičuješ druge; tebi je krivična celo gruda, ki zapne svoja nedra in ti je dojilja samo pol leta! Razjokal bi se na tisti stezi . . .
In vendar, kadarkoli hodim po njej, se razveselim. Ko zagostoii škrjanec, ko zadiši mlado seno, ko se zganejo sredi ograbkov beli rokavci, ko zapoje koščevo kladivo na klepiščih svojo pesem, ko se sredi žita ukrešejo plameni rdečega maka, takrat se razveselim na tisti stezi, ker vem in čutim, da hodim po naši zemlji, ki je tako neizmerno lepa,
in drži brez truda visoko pod zvezde . . .
Pozdravljen tovariš hrast, pozdravljene tvoje in moje sanje! Pod hrastom mi je postal mah mehko ležišče. Tik ležišča je velika prometna cesta mravelj, ki tovorijo težka brerpena do svoje trdnjave, ponosno sezidane nekaj korakov od hrasta na robu brežiča. Na hrastovem lubju se je utaboril brezdelni aristokrat, mogočni rogač, ki je ogledoval trpljenje mravljinčjega naroda z visoke višave in, oborožen s krasotnim rogovjem na neumni glavi, topo zabavljal socialnemu vprašanju manjvrednega ljudstva. Toda nekega dne se je zgodilo, da je ležal rogač vznak na tleh in psovano ljudstvo pridnih mravelj si je delilo bogate koline . . .
Tedaj sem se obrnil od te pojedine, a žalosti ni bilo v moji duši. Veselo oko se je ozrlo na njivo in pod brežičem. Čudna njivica. Ni dolga in ne široka. Še voglov nima. V kotanji jo je izkopala pridna roka, ki je v boju za obstanek zgrabila rov-nico, udarila in potrkala na zemljo in jo ogovdrila: Daj mi kruha!
Mož in žena sta globoko sklonjena dvigala motike. Pod vztrajnimi udarci so poškripa-vali kamenčki, zameseni v prst. Mož je često postajal in si od-dihal. Z rokavom si je brisal pot s čela. Takrat sem videl njegovo obličje. Izza prstene polti so se svetlikale blede, prosojne lise. Tudi pokašljeval je. Kadar je zakašljal, se je žena vselej obrnila k njemu. Na obrazu tiha skrb, sočutje, kakor prošnja: Po-čij, ljubi moj! Preveč te zdeluje! Mož se je pa ozrl na ozare, kjer je čepela kopa otročičev in z bilko klicala murna iz luknjice, in ni odnehal. Še globlje se je
jem te. Takole! Kvišku! Poglej jih konec njive! Vsi čakajo nate. Aha, zatrgal si se mi, plevel nepridiprav! Ne tako! Ne bo pila tvoja korenina iz moje njive. Izderem te!
Ljubezen do matere je rodila ljubezen do grude. Ljubezen je žarela v sadikah, sadike so rodile.
Dan se je skrčil. Voziček za vozičkom pridelka je vozila vdova v svoj dom. Na njenem obrazu ni bilo obupa pred zimo.
V mojem srcu se je pa rodila nova misel, nova želja: Da bi mi bilo dano dobiti iz srca te vdove njeno vročo ljubezen do grude in vzeti pridnost z njenih prstov, pa bi vse to posejal križem po njivi, ki je premalo ljubljena in premalo spoštovana od lastnih otrok! — Ta njiva je domovina.
Trilijon in pol v 21 letih NATO za orožje
članici NATO so v 21 letih, odkar ta obstoja, izdale za svojo obrambo skupno en trilijon in pol dolarjev. Od tega odpade tri četrtine na ZDA.
VOŠČITE PRAZNIKE
v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1970!
Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance.
Kličite 431-0628 ali pridite v urad.
Evropa naj prevzame večji delež stroškov za svojo varnost, ker to sedaj tudi zmore.
da bi se pripognil in bi jo po-! sklonil in motika je hitreje za-
ljubil .. .\	u
Na koncu tiste steze stoji na bregu hrast, star, močan, kakor zamišljen gospodar sredi svojega grunta. Pod njim je cilj mojih sprehodov. Zdi se mi, da je ob tistih urah to drevo moj najboljši prijatelj. Njegovo listje ne šepeta kakor tam ob vodi topoli, blebetavi opravljivci. Hrast molči, razmišlja, sanja. Misel in sanja je'pa edina poezija življenja. Ker resnica je trpka, boj je vroč in znojen, visoko visijo kolači belega kruha in ni igrača, če se dokoplješ do njih. Sami se ti ne odkrhnejo in ti ne padejo v naročje. Sanja se pa pripogne sama do tebe, poboža te in te povabi s seboj in ti nalije čašo. Ko jo okusiš, zdrsne s tvojih pleč križ, noga se izmakne iz blata, kamni spotike se odvalijo s ceste, ki je gladka
pela lačno pesem: Njiva, daj nam kruha! Poglej jih tam na ozarah ... Ne sekajo še, pa bi radi želi... In njiva je odgovorila s tanko soparico, ki se je kadila iz nje, z brstečimi kalmi, ki so zelenele na njenih prsih, z voljnimi vzdihi, ki so se oglašali izpod motik.
Minilo je nekaj tednov.
Na njivi ni bilo več moža. Črna ruta na glavi vdove se je sklanjala globoko do zrelega klasja, na ozarah so takisto še sedeli otroci ... Ko se je vdova ozrla po njih, se je sključila še globlje. Pokleknila je na njivo. Njeni prsti so se pogovarjali s sadeži na njivi.
Bodi pravična, ljuba zemlja! Obrodi mi! Poglej, kako te rahljam, kako te božam! Kaj se pri-pogiblješ, ti kapusova glava? Ne legaj na zemljo, segniješ. Obsu-
BRUXELLES, Belg. — Odkar je bil NATO ustanovljen leta 1949, pa doslej so skupno njegove članice izdale za svojo o-brambo 1.5 trilijona dolarjev. Ta denar vendar ni šel v o-brambne naprave in obrambne sile NATO, večji del so države članice porabile za svoje oborožene sile in njihove potrebe. Tako so ZDA, ki so porabile nekako tri četrtine celotne vsote,. večji del tega denarja porabile v Aziji in ne v Evropi. V Aziji so v tem času vodile dve vojni, prvo v Koreji, drugo sedaj v Indokini.
Leta 1949 so skupno članice NATO porabile za svoje oborožene sile 18.7 bilijonov dolarjev, lani pa 106.4 bilijona, vsekakor za dobo 20 let ogromna razlika. Za letošnje leto računajo, da bo-bodo skupni izdatki le okoli 102.8 bilijonov, ker so ZDA svoje obrambne izdatke nekaj zmanjšale.
Skupno so evropske članice NATO dale v 21 letih za narodno obrambo 373.17 bilijonov dolarjev, Kanada 35.8 bilijonov, ZDA pa 1,096 bilijonov. Delež ZDA je bil pred 21 leti 72%. Evropa je bila še v hudih gospodarskih težavah, iz katerih se je šele nato začela dvigati v novo blagostanje s pomočjo Marshallovega načrta ZDA.
Evropa je sedaj gospodarsko močna in cvetoča, pa vendar nosijo ZDA še vedno približno isti delež pri obrambi NATO, kot so ga pred 21 leti. V Washingtonu postajajo zato nejevoljni in Kongres zahteva spremembo:
Lepo božično darilo!
AM imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
Od pogrešanih je 45 ujetih v Sev. Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Švedska vlada je obvestila družine pogrešanih ameriških vojakov v Vietnamu, ki so jo prosile, naj pomaga ugotoviti v Hanoiu, če so še živi, da je dobila na svoje povpraševanje odgovor. Od 203 imenovanih so 4 mrtvi, 45 je v ujetništvu v Severnem Vietnamu, 9 jih niso mogli ugotoviti,! ostali pa “niso bili ujeti v Se-j vernem Vietnamu”.
Sporočilo Hanoia smatrajo v i Stockholmu za spremembo stališča rdečih v vprašanju vojnih ujetnikov, v kar pa v Washingtonu ne verjamejo. Iz dosedanjih podatkov je znano, da je od 781 pogrešanih ameriških vojakov 378 ujetih v Severnem Vietnamu. Del preostalih je lahko ujet pri rdečih v Kambodži, Južnem Vietnamu ali v Laosu, kajti Hanoi je Švedski sporočil le, da “niso bili ujeti v Severnem Vietnamu”.
ZDA so predložile rdečim na konferenci v Parizu zamenjavo vojnih ujetnikov, kar pa so ti odklonili.
dalje, ko
darstvo
mrtvila.
se francosko gospo-ne more pognati iz
PODPIRAJTE SLOVENSKE TttGovric
Žensk« dobi|u
a
Delo dobi
Zenska za oskrbo in družab-nico starejši ženski. Stanovanje in hrana. Plača po dogovoru. Plačujemo “Social Security” ako hočete. Kličite 991-3584.
(241)
MALI OGLASI
Brezposelnost raste tudi v Franciji
PARIZ, Fr. — V francoskem gospodarstvu je prišlo že sredi leta do zastajanja in povečanja števila brezposelnih. To raste še
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
Blizu E. 260 - fara sv. Viljema
zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari.
Dohodninski bungalow
Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna garaža. Posamezni vhod. Znižano na $22,900.
UPS0N
499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS
(241)
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana) ali sposobnega, zanesljivega vajenca. Nastop službe takoj. linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
(x)
Help Wanted Male & Female
Shaker Heights family wants married couple to live in; woman to cook & man to serve as houseman & driver. Small family. Exceptional pay to right couple. Private & comfortable living quarters. References necessary. Call 696-5565 between 9 & 6 weekdays.
(243)
V najem
Na 846 E. 141 St., blizu Eaton Yale in Fisher Body, 4 sobe in kopalnica zgoraj, prenovljeno. $75. Kličite 885-2636.
—(244)
V najem
Oddamo 3 sobe, kopalnico, iurnez, vse na novo dekorirano na 1193 E. 60 St. Vprašajte v trgovini od 9. do 5. ure ali kličite po 6. uri 442-2009.
(244)
Stanovanjc oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193.
(245)
V najem
5-sobno, prebarvano in modernizirano stanovanje, zgoraj, se odda najraje odraslim na 1097 E. 71 St. Kličite 361-6776.
—(242)
Pri E. 185 cesti
je naprodaj dobra hiša s 3 spalnicami, vse spodaj, klet, dvojna garaža.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(244)

K U P G N
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da. pošiljat«? Ameriško Domovino
naslov:
-o’ mojf božično darilo na sledeči
mmm

Ime
cesta
mesto in država ...........
Za to darilo pošiljam znesek $
Moje ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
Srčno ljubljena nam mama odšla prezgodaj ste od nas, dobra, skrbna ste nam bila, vdano molimo za Vas.
Žalujoči:
V blag .spomin
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA
Ana
Novak
ki je v Gospodu zaspala in odšla v večno življenje dne 15. decembra I960.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se je usmili, naj Ti med svetimi časti.
hči zofi Seliškar
sin JOHN
vnukinje CAROL. LORRAINE, CONNIE vnuk MIKE
pravnuki in pravnukinje. Cleveland, O. 15. decembra 1970.

a
AMERIŠKA DOMOVINA
ALEXANDRE
Grof Monte Cristo
Sl ^
“O, ne motite se! Manj trpim, bilo nekako še dvakrat toliko,
ker sem slabejši. V vaših letih veruje človek v življenje; verovati in upati, to je predpravica mladosti; toda starec vidi jasno, da se mu bliža smrt. O, tukaj je... že prihaja!... Končano je ... Oko izgublja luč ... Razum mi temni..., Vašo roko, Dantes!... Z Bogom!... Z Bogom!”
In še poslednjič napne vse svoje moči ter se dvigne kvišku.
“Monte - Cristo!” pravi. “Ne pozabite na otok Monte Cristo!”
In zopet omahne na svojo posteljo.
Kriza je bila strašna. Ude je vil krč, trepalnice so zatekle, krvava pena mu je silila preko ustnic, končno je obležal nepremično. Otrplo truplo je bilo vse, kar je ostalo na tej postelji bolečin od tega tako razumnega bitja, ki je leglo pred nekaj hipi na njo.
Dantes vzame svetilko ter jo postavi na kamen ob vzglavju postelje, odkoder je razsvitlje-vala s tresočim se svitom in oblivala s fantastičnim odsevom to mrtvaško obličje in otrplo telo. —
Ne da bi trenil z očmi, pričakuje Dantes nepremično trenot-ka, ko mu ima vliti v usta rešilno tekočino.
Ko meni, da je prišel pravi trenotek, odpre z nožem čeljusti, ki se mu ne upirajo toliko kakor zadnjič, našteje počasi dvanajst kapljic in čaka; v steklenici je
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
Florida Opportunity BAKER
Experienced — BREAD — ROLLS — CAKES. Permanent position.
Contact Mr. Rainsberger (813) 862-3697
WOLFIES’S
3200 Central Ave.
St. Petersburg, Florida
(242)
BUSINESS OPPORTUNITY
kakor je že vlil starcu v usta.
Čaka deset minut, četrt ure, pol ure, ali nič se ne zgane. Trepetaje, z naježenimi lasmi in znajnim čelom šteje sekunde po udarcih svojega srca.
Zazdi se mu, da je čas, napraviti poslednji poskus; nastavivši steklenico na vijoličaste abbe-jeve ustnice, mu izlije v usta vso tekočino, ne da bi mu bilo treba odpirati čeljusti.
Zdravilo je imelo galvanski vpliv; starčevo telo silno zadr-geta, oči se mu odpro, tvoreč strašen pogled; izvije se mu vzdih, jednak kriku, in nato postane trepetajoče telo polagoma zopet nepremično.
Samo oči ostanejo odprte.
Pol ure preteče, potem ura in poldruga ura. Tekom te poldruge ure se je sklanjal Edmond nad mrtvaško postavo svojega prijatelja, polagaje roko na njegovo srce, ter čutil, kako postaja telo mrzlejše in mrzlejše in kako udarja žila vedno sla-bejše in redkejše.
Končno se prepriča, da ni ni-kake pomoči več, da ga je oropala smrt njegovega ljubljenega prijatelja.
Ob šestih zjutraj se prične daniti, in v dnevnem svitu potemni pojemajoča svetilka. Z mrtvega obličja se odbija dan z nenavadnim odsevom, da se zpajpazdaj zazdi, da je ta obraz oživel. Dokler traja boj med nočjo in dnevom, Dantes še dvomi; toda ko zmaga dan, se prepriča, da je ostal sam poleg mrtvega trupla.
Silen, nepremagljiv strah se ga polasti; več si ne upa stiskati mrzle roke, viseče čez posteljin rob; več ne more trpeti pogleda teh nepremičnih, odprtih očij, katere zastonj poskuša zatisniti. Ugasne torej svttilko, jo skrije ter ubeži, položivši ploščo na njeno mesto nad svojo glavo.
Sicer pa je bil že skrajni čas, kajti vsak hip je imel priti jet-ničar.
To pot pride najprej k Dan-tesu; iz njegove ječe odide k abbeju, kateremu je nesel ra-zun zajutreka tudi perilo.
Na noben način ni pokazal ta mož, da ve, kaj se je zgodilo, in je odšel čisto mirno.
WESTERN APPAREL AND TACK SHOP, on Wheels inventory and route for sale.	258-6450
(242)
■Seal estate for sale
Dantes se polasti nepremagljiva radovednost, kaj se bode godilo zdaj v ječi njegovega nesrečnega prijatelja; splazi se torej v podzemljski rov ter dospe še o pravem času na drugi konec, da čuje krik jetničarja, ki kliče na pomoč.
Kmalu pridejo v ječo tudi drugi jetničarji, nato začuje Dantes jednakomerne korake vojakov. — Za vojaki pride guverner.
Edmond čuje, kako hrešči postelja, na kateri so pregibali mrtvo truplo. Tudi čuje glas guvernerjev, ki zapove, naj mu vlijejo na glavo vode, in ko ostane to brez uspeha, naj gredo po zdravnika.
Guverner odide; in Dantes čuje zdaj nekaj pomilovalnih besed, toda še več porogljivega in šaljivega pogovarjanja in smeha.
“No, no,” pravi ,neki glas “zblaznelec je šel iskat svojih zakladov. Ha, pa srečno pot!”
“Daši ima toliko milijonov, ne more plačati niti svojega pogreba.”
“O,” pravi tretji glas, “pogreb na gradu Ifu ni drag.”
“Ker je bil duhovnik,” pravi zopet prvi, “se mu izkaže morda nekoliko več časti.”
“Tedaj ga doleti čast, da ga zavijemo v vrečo.”
Edmond posluša napeto in ne presliši niti zloga, a ne razume popolnoma smisla teh besed. Kmalu potihnejo glasovi in Dantes meni, da prisotni zapuščajo sobo.
Vendar si ne upa vstopiti; lahko da je ostal jeden izmed jetničarjev pri jetniku za stražo.
Ostane torej, zadržuje sapo, nem in nepremičen na svojem prostoru.
Ko preteče ura, zmoti tišino slaboten hrup. Vračal se je guverner, katerega so spremljali zdravnik in več častnikov.
Trenotek molka nastane; zdravnik je namreč stopil k postelji in pričel preiskovati mrliča.
Kmalu se prično vprašanja.
Zdravnik analizira bolezen, katero je imel abbe, ter izjavi, da je mrtev.
Vprašanja in odgovori so pričali o hladnokrvnosti, ki je Dan-tesa razburila. Zdelo se mu je, da mora gojiti ves svet do častitljivega abbe j a vsaj nekoliko onega spoštovanja, katero je čutil v svojem srcu on.
“Zal mi je” pravi guverner na zdravnikovo izjavo, da je mrtev; “bil je miren in uljuden jetnik, katerega blaznost nam je bila v veselje in ki ga je bilo čuvati tako lahko.”
(Dalje prihodnjič)
Skupno sv. obhajilo vsako prvo ne- Charles Loucka. — Mesečne seje
deljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. KI.&NJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice; Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
PCI
DRUŠTVO NAJSV. IMENA MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maži sestanek v šolski dvorani.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik: Anton Zak, podpredsednik Eddie Kenik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml. in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JIJ-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pon predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. Mai Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar:
Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škri, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, Drugi podpredsednik: Felix Breznikar; Tajnik: Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033 Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki:	Frank Cerikar,
Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lovšin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojze Petelin, Janez Skubic, Edi Veider, Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar, Razsodišče: John Kovačič, Mate Resman, John Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
mumm mim
Veiiko pesameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom; Ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabiia za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo An n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrš. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Rechef Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
Imenik raznih društev
MAJIKHAM — 7 rm. 2 story house, full bsmt, 2J/fe car garage, able to hold large trucks, fenced-in yard with many fruit trees & berry bushes. 1 mile from route 80, 57 & Tollway. 1 block to public trans. & public school. Walking distance to shopping center. $20,500 or best offer. Call 333-2293 for appt.
________________________________(241)
FLORIDA — Port Lucie, Choice lot. 85x155! Heart of Gold Coast, fully dvlpd. pvt. $10,000-ofr.	824-7098
(241)
BRICK House on top of Hill. 4 bdrms, 2 baths, Ige. livingrm., wood burning fireplc. Dr. in htd. gar. Many extras. Priced for immed. sale by owner. 11842 So. Longwood Dr.	HI 5-0294
(242)
2 STORY BRICK HOUSE Central heat & air cond. 7 rooms & 6 rooms. Two-2 car garages. 249 x 50 ft. lot. Full decorated basement. Call 384-1097
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, J81 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Melan Ulyan. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7'30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, taj. Frances Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zu pan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subcl. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Ma-
ord-Keeper on meeting nights ONL1 j ry Strancar. Nadzornice: Ivanka To-
from 6:30 to 7 p.m.
minec, Ana Nemec, Ana Tomšič.—
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih /eseli petje, da se pridružijo zbo--u. Seje se vršijo, vsake 3 mesece oa drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popol dne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John F.vatz, Gospod, odbor: John Troha, Preds John Adams, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot nik, Joe F. Petrie, Jr., Ray Bradač, Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik-: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Henry Bokal, blagajnik Joseph Ferra, zapisnikar Tony Časar Jr., tajnik Al Marn 681-6650, gospodarski odbor Joe Lipovec, Tony Godec, August Dragar, nadzorniki: Edward Kocin, Mary O’-Kicki, Joe Somrak Sr., pomočniki Frank Hren, Frank Kocin, Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, poslovodja John Kolovich 681-9675.
Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
mmmm poorebm imm
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
grdinova mmm s pohištvom
15301 Waterloo Road
531-1235
A	.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K.S.K.J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ....
NASLOV ..
MESTO ..
DRŽAVA ....
•■•••••••••••t•••••••
■ »»•••••••••••••••••o
!••••••••••••••••••••
CODE

J
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia