S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 35 Ugenila je menda mojo željo in dejala: »Oprosti« — naprosila sem jo, naj me tika kakor nekdaj — »oprosti me pripovedovanja; tako dobro kakor jaz ve tudi Vida, kako se mi je godilo. Ako te zanimlje, naj ti pripoveduje ona.« — Drugega dne na večer se je odpeljala Danica, naprosivši nas še, naj jo skoro posetimo. Nekaj ur pred njo se je odpeljal tudi Božo v Gorico. Dejal je, da se vrne šele pozno v noč. Zamišljeni sva zrli z Vido za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko udarila po rameni, rekši: »Ali vidiš ubogo sanjarsko dušo, kakova je?« (Dalje prihodnjič.) Novi Rim in ostanki starega Rima. Spisal S. Rutar. O, wie ftihP ich iu Rom mich so froh, gedenk' ich der Zeiten, Da mich ein graulicher Tag hinten im Norden umfieng, Triibe der Himmel und schvver auf meinen Scheitel sich senkte, Farb- und gestaltlos die Welt um den Ermatteten lag. —¦ It Goethe. temi distihi je Goethe prav dobro pogodil velikanski razloček med meglenim severom in svetlim jugom, kjer se smeje vedno jasno nebo in kjer rase vedno zeleno drevje. »Sternhell glanzet die Nacht« poje veliki pesnik dalje v svojih rimskih elegijah — »sie klinget von weichen Gesangen; und mir leuchtet der Mond heller als nordischer Tag.« In res so v Rimu razvaline starih zgradeb na Palatinu, na Foru, kolosej in celo panteon mnogo čarobnejše pri mesečini, nego kadar jih razsvetljuje pekoče solnce. Vender pa je imel Goethe najprej v mislih duševno, intelektu-valno svetlobo, ko je pisal tu navedene distihe, in tej duševni svetlobi se ne more nihče odtegniti, kdor pride tudi le za malo časa v Rim. »Tu nisem imel nobene popolnoma nove misli, pripoveduje mojster nemške proze v svoji »Italienische Reise«, »nič mi ni bilo popolnoma novega; ali stare misli so stopile predme tako določeno, tolikanj živo in med seboj združene, da jih lahko imenujem nove misli. Kamorkoli grem, najdem staro znanko v novem svetu; vse je tako, kakor sem si mislil, in vender vse novo. Vsak dan se mi predstavi nov, znamenit 3* 36 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. predmet, vsak dan gledam nove, velike in čudovite podobe, a vse skupaj daje celoto, katero si dolgo mislimo in gledamo v sanjah, toda s svojo domišljijo je ne moremo doseči. — Prav to lahko rečem o svojih opazbah, o svojih idejah.« Evo vam v kratkih besedah glavnega vtiska, katerega naredi Rim na vsakogar, kdor pride prvič v večno mesto! Ze naslov »večno mesto« ima magiško moč, da človeka kar elektrizuje. Tukaj so se torej kazale meščanske kreposti in državniške zmožnosti, ki so iz malega začetka ustvarile svetovno državo; tu so stolovali mogočni cezarji, pred katerimi je trepetal svet; odtod so brzdali papeži kronane glave in drzne učenjake; semkaj so hodili nemški vladarji po bliščobo svoje vlade, ali tu so tudi prelivali svojo srčno kri, tu so izgubili zdravje in vojsko; tu so opešali in onemogli ter izgubili premoč v Evropi. Res, zgodovina Rima je zgodovina človeške omike! Po svoji zunanjosti nam Rim ne podaja ničesar posebnega, nenavadnega, kar bi se ne videlo pri drugih mestih. Kar se tiče lepote, rimsko mesto cel6 zaostaja za drugimi v Italiji, za Milanom in Flo-rencijo. Če vzamemo samo notranje, starejše mesto, tedaj moramo pač reči, da ni nič drugega nego »grobija kamenja«. Trgov nima malone nikakih; ulice so jako ozke in večinoma oglate, zavite, hiše pa temne in zatohle. Kar ima Rim lepot, razven cerkva in nekaterih palač, ki pa takisto niso kdo v6 kaj, vse to izvira iz novejšega časa. Tudi mestno ozidje je ostalo malone 6no, kakeršno je bilo že za Cezarjev, po imeni za Avrelijana in Proba, in še sedaj ima mesto štirioglato obliko, »Roma quadrata«. S6sebno na levi strani Tibere se mestno ozidje menda ni premeknilo niti za ped, dasi je mnogo hiš in imenitnih cerkva zunaj tega ozidja. Zanimljivo je, da stoji vojašnica in vojaško vežbališče še vedno na tistem mestu, kjer so imeli nekdaj pretorijanci tabor. Nekoliko drugače je to na Tibere desni strani, ker tu je opasovalo Avrelijanovo ozidje le majhen del Janikula, kjer je stala baje rimska »arx« ter dolino med njim in reko, tak6 imenovani Trastevere. Papež Leon IV. je potem že v IX. stoletji ogradil še Vatikan in položil temelj tako imenovanemu »Leoninskemu mestu« ; papež Urban VIII. pa je potegnil v prvi polovici XVII. stoletja mestno ozidje po vsem hrbtu Janikula skoro tja doli do nekdanjega Avreli-janovega ozidja na Tibere desnem bregu. To ozidje se je potem mnogokrat popravljalo; prizidali so mu stolpe in ohranili vsa vrata, kakeršna so bila za cesarjev. Seveda pa ves ta prostor med ozidjem ni bil nikoli poln hiš in človeških bivališč, temveč vrtovi so pokrivali večino obzidanega pro- S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 37 štora. Le sredi mesta, blizu Tiberinega kolena, stala so poslopja bolj nagosto, zlasti na podnožji Kapitola. Se pred desetimi leti so bili v severovzhodnem delu mesta, potem blizu srednjega kolodvora in dalje od S. Maria Maggiore proti jugovzhodnem roglju mesta zgolj vrtovi in zato podnebje jako nezdravo. Ko so pa sezidali hiše in začeli več kuriti, izboljšalo se je tudi podnebje, tako da se izhaja vsaj za silo. In niti dandanes ni ves svet med ozidjem pokrit s hišami, nego ostaja še mnogo praznega prostora, n. pr. na jugu in jugo-zapadu, dalje po vsem gorenjem delu Janikula in Vatikana. Vse ozidje je dolgo 25 km, in med njim je 14'17 km* sveta. Tla, na katerih je Rim sezidan, niso bila nikdar ravna in niso niti dandanes, dasi so najnižji deli mesta po 5 do 6 m globoko podsuti in dasi so zlasti v novejšem času zasuli mnogo globel, da bi tla zjed-načili in napravili zložne ceste. Vender so te še vedno zelo strme, zlasti 6ne, ki drže proti kolodvoru. Kdor bi sedaj iskal starih gričev v Rimu, prišel bi v veliko zadrego, ker se mnogi izmed njih čisto nič več ne spoznajo, a drugi (kakor Kapitolin in Palatin) ne narede nikakega vtiska, kar se tiče njih višine. Srednja gladina reke Tibere pri Angelj-skem mostu znaša 6'5 m, in najnižji del sedanjega mostu (pred pan-teonom) leži komaj 14 m nad morjem. Posamezni rimski griči imajo nastopno nadmorsko višino: M. Coelius 48 m, Capitolinus 48 m, Pa-latinus 50 m, Aventinus 50 m, Quirinalis 50 m, Viminalis 56 (kolodvor 59 m), Pincius 56 m, Esquilinus 58 w, Vaticanus 75 m in Jani-culus 85 m (odnosno 89 ni). Tem višinam primeri še Monte Mario 146 m (skozenj je potegnjen rimski poldnevnik) in jabolko kupole Sv. Petra pod križem 172 m nadmorske višine. In sedaj se nekoliko oglejmo po ulicah! Glavna prometna žila so najširše rimske ulice »Via Nazionale«, ki drže skoro naravnost od kolodvora proti jugozapadu v pravo središče mesta, »Piazza di Ve nezia«. Njih podaljšek so potem tudi široke, toda mnogokrat zavite ulice »Vittorio Emanuele«, ki nas privedejo po najkrajšem poti do Angeljskega mostu. Od tega se vidi naravnost proti zapadu na trg Sv. Petra in na najveličastnejšo hišo božjo. Druge orijentujoče ulice so slavni »Corso«, ki drži od Piazze di Venezia v premi črti i1^ km daleč skoro naravnost proti severu na »Piazza del Popolo« ob podnožji M. Pincija in blizu najsevernejše meje rimskega mesta. S tu omenjenega trga drži še dvoje ravnih ulic nazaj v mesto, in sicer na zapadu Corsa »Via di Ripetta* proti ulicam »Vittorio Emanuele«, na vzhodu pa »Via del Babuino* na »Piazza di Spagna(< in dalje »Via de' due Macelli« v ulice »Tritone«, ki drže od Corsa (»Piazza della Colonna«) 38 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. vzporedno z »Via Nazionale« proti kolodvoru in so zat6 jako živahne, ali zaradi svoje ozkosti tudi prav nevarne. Med Tritonom in »Via Nazionale« drži od kraljeve palače na Kvirinalu proti severovzhodu »Via Venti Settembre« naravnost do »Porta Pia«, skozi katera je pridrla italijanska vojska dne 20. septembra leta 1870. in zasedla Rim. Na tistem mestu, kjer so Italijani predrli mestno ozidje, vzidana je spominska plošča in blizu nje druga, na kateri so zapisana imena vseh (50) tedaj padših italijanskih vojakov. Poleg tu omenjenih ulic bi bile še spomina vredne one, ki drže- pod raznimi imeni od Monte Pincija popolnoma naravnost 2880 m daleč mimo cerkve S. Maria Maggiore do »Santa Croce in Gerusaleme« na jugovzhodni strani mesta, blizu lateranske bazilike. Ravne, široke ulice in lepe moderne hiše so po vsi vzhodni tretjini mesta, dalje zunaj ozidja pred Porto Pijo in »Porta S. Lorenzo« za kolodvorom proti krasnemu pokopališču »Campo Verano«. Ta novi del mesta na Kvirinalu, Viminalu in Eskvilinu je popolnoma podoben novim zgradbam v Pragi, na Kraljevih Vinohradih in v Karlinu. Ulice so potegnili kar naravnost in jih podzidali, da drže bolj po ravnem, Zato imajo vse hiše zelo globoke kleti in podzemeljske prostore; a tam, kjer še niso hiše sezidane, vidi se, kako globoko doli leže vrti in še ne obdelana zemlja. Najnovejši Rim pa je na tako imenovanih »Prati del Castello« na severni strani Angeljske trdnjave in prav blizu Sv. Petra. Tu so začrtali in po nasipih izvedli popolnoma nove ulice, ki se pravokotno križajo in imajo zgolj zgodovinska imena, zlasti rimskih pisateljev (najširše se imenujejo »Via Giulio Cesare«). Cel6 relse za tramvaj so že položili, ali kdaj se bode ta vozila, ne ve še nihče, ker je ta del mesta še malo obljuden. V nekaterih ulicah stoje 4—5 nadstropne hiše, po drugih so šele začete ali na pol dozidane, potem opuščene. Mnoge hiše, ne le tu, nego tudi po omenjenih novih delih, mesta, ostale so brez streh in so že na pol razpale. Rimljani so hoteli namreč kar čez noč ustvariti veliko mesto. Ali prebivalcev ni bilo od nikoder, nihče ni iskal stanovanja v novih zgradbah: Rimljani ne, ker ga niso potrebovali, tujci pa zato ne, da nimajo predaleč do glavnih cerkva in umetniških zbirk. Nastal je grozovit »polom«, in marsikdo je izgubil vse svoje imenje. Tako se je zgodilo, da stanujejo sedaj po najnovejših poslopjih (pri tleh, v prvem in drugem nadstropji) najubožnejši ljudje, ki ne morejo niti najemnine plačati in se dajd poditi od hiše do hiše. Na tlorisih je začrtanih mnogo ulic, katerih še nikjer ni in jih menda tudi nikoli ne bode (n. pr. blizu Ponte Mole). Toda ne le sezidali, nego tudi podrli so premnogo hiš; zlasti na Kvirinalu, Kapitolu, ob Corsu Vittorio Emanuele in ob bregovih S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 39 Tibere. Poslednje delo je bilo jako potrebno ne sam6 zaradi tega, da se napravijo lepa prostorna obrežja za šetanje, nego zlasti zat6, da se reki struga uravna in razširi. Zlasti blizu Angeljskega mostu je bila struga prej neizrečno ozka, tak6 da je ob vsaki povodnji voda udarila v mesto in poplavila ves del do Corsa, če ne še dalje. Na pročelji cerkve »S. Maria sopra Minerva« blizu panteona so zazna-menovane najstrahovitejše poplave iz leta 1422., 1495., 1530, 15 57. in 1598. Najviše je sezala voda leta 1598., namreč 5 m nad mestnim tlakom. Po zadnji veliki povodnji meseca decembra leta 1870. so začeli širiti strugo in zat6 so morali podreti tudi Angeljski most na obeh straneh, ker je bil prekratek. Namesto njega so postavili začasno železen most, katerega pa zopet podero. ko dozidajo Angeljski most. Poleg tega drži čez Tibero še sedem mostov (iz najnovejšega časa je »Ponte Margherita« blizu Piazza del Popolo), a zasnovali so še tri nove. Obrežja ob Tiberi delajo od rezanega kamenja s cementom zvarjenega, ki bode izvestno mestu v veliko lepoto. Skoda, da to podjetje napreduje tak6 počasi kakor sploh vsako javno delo v Italiji. Kdor hoče pregledati Rim, pojdi zjutraj na M. Pincio, proti večeru pa na Janikul. Nasade na Pinciji so začeli delati Francozje leta 1809., dovršil pa jih je papež Pij VII. po svojem povratku iz Fontainebleaua. Tu rase mnogo krasnega drevja in redkih rastlin. Na Pinciji je najpriljubljenejše izprehajališče in ščakališče Rimljanov, sosebno imenitne gospode, ki se vozi v lepih kočijah. S tega griča uživamo krasen razgled na Piazza del Popolo, na Prati del Castello in na Vatikan, zlasti na cerkev Sv. Petra. Ali tudi drugi deli mesta proti jugu se vidijo prav dobro, in poleg brezštevilnih zvonikov našteješ lahko s Pincija dve rotundi (panteon in gledališče Umberto) ter dvanajst kupol. Tik Pincija je >villa Medici«, sedaj francoska akademija umet-nostij; za njim pa se vlečejo daleč naprej lepi nasadi »ville Borghesi«, kjer prirejajo Rimljani ljudske veselice. — Z Janikula je še krasnejši razgled, zlasti proti vzhodu, na vse mesto, na žalostno rimsko »čara-pagno«, potem na albanske in sabinske gore ter na mesteca ob njih obronkih. Vender tudi proti zapadu (velikanski nasadi vile »Doria-Pamfili«) in proti severu, na kupolo Sv. Petra in M. Mario, kjer rede vojne golobe, ozira se prav rado naše ok6. In daleč tam gori za M. Marijem se nam prikaže zobčasti Soracte (691 m), o katerem poje Horacij pri kupici žarkega vina: »Vides ut alta štet nive candidum Soracte« i. t. d. (Carmen, I. 9). (Dalje prihodnjič.) 92 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. Novi Rim in ostanki starega Rima. Spisal S. Rutar. (Dalje.) II. rvi znak Rima, po čemer se odlikuje od vseh drugih velikih mest, to je velikansko število cerkva, obeliskov, vodometov, potem duhovnikov in varuhov javne varnosti. Govorimo najprej o zadnjih. V Rimu so tri vrste redarjev: karabinerji, državna policija in mestna policija. Karabinerji so podobni našim orožnikom, zgolj visoki, močni in tudi lepi ljudje, ki so doma večinoma na Pie-monteškem. Nosijo črno obleko (frak) in čuden napoleonast klobuk, na katerega nataknejo o svečanostih še lepo pisano perje. Teh javnih in najbolje discipliniranih javnih stražnikov imajo Italijani po cele polke, in po nevarnejših krajih jahajo tudi na konji. Vedno fhodita po dva in dva skupaj, in sicer je tisti, ki je po osebi višji, navadno tudi na višji stopinji. Hodijo pa jako zložno in celo malomarno po ulicah, tak6 da človek ne ve, ali se bolj izprehajajo ali bolj pazijo na javni red. Se več (zlasti v Rimu) je državnih redarjev, ki stoje pred vsakim javnim in količkaj važnim poslopjem. Ti imajo paziti zlasti na ponočne nemirneže in kalilce javnega reda, toda če le morejo, radi zatisnejo oko. Mestni redarji skrbe za javni red in promet po ulicah, vender menda nikjer ne povozijo toliko ljudij kakor v Rimu, ker vozniki brezozirno dirjajo in konje neusmiljeno pode. Poleg tu omenjenih varuhov miru in reda je še vse polno finančnih stražnikov, vrtnih paznikov i. t. d. Izvestno se nihče ne čudi, da je v »središči katoličanstva« vse polno duhovnikov, vender čudno je, da nosijo tako različno obleko (po barvi in kroji) ter da se tudi drugače po zunanjosti mnogo razločujejo, ker nosijo brado ne le kapucini, nego tudi drugi duhovniki najrazličnejših vzhodnih verskih izpovedanj. Kar se tiče barve, to je menda nima božja mavrica, da bi je ne posnemala obleka rimske duhovščine, in tisti, ki so izumili našitke za razne vojaške oddelke in razne polke, morali so gotovo hoditi v šolo k rimskim krojačem du-hovskih oblek. Jedino klobuk nosijo malone vsi jednak, t. j. okrogel oglavnik s pripetimi krajci, katerega vidiš na glavi najnižjega duhovnika, kakor prvega kardinala; vsa druga obleka, polna trakov, verižic, križev i. t. d., pa se ne da opisati z majhnimi besedami. S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 93 Ta različnost se vidi zlasti pri redovnikih in redovnicah. Italijanska vlada je sicer zatrla vse redove, ker nje zakoni ne priznavajo skupnega samostanskega življenja, toda po omenjenem zatoru je nastalo še več samostanov, nego jih je bilo prej, in število samostancev se je malone podvojilo. Ustanovili so namreč samostane kot zasebne zadruge, kjer ima jedna imenovana oseba toliko in toliko drugih na stanovanji in hrani. Razven nekaterih večjih samostanov (frančiškanskih, kapucinskih, avguštinskih i. t. d.) je preobilo takih manjših zavodov, in človek kar ostrmi, ko zapazi sredi najobljudenejših ulic omrežena okna, kakor bi bil sredi turškega mesta. Premnogo je zlasti ženskih samostanov usmiljenih in šolskih sester i. t. d. Nekaj posebnega so tudi gojenci brezštevilnih duhovskih zavodov, ki hodijo po dva in dva na izprehajališča, ali pa se vozijo v šolo s svojim omnibusom. Gojenci so kaj različno uniformirani, nekateri do malega tako kakor učenci vojaških kolegijev, tak6 da bi jih človek lahko zamenjal, ko bi ne videl, da jih spremlja mlad duhovni prefekt. Drugi so oblečeni kakor mladi plemiči, nosijo črn frak, rokavice, visok cilinder, in to že majhni paglavci od 10—12 let (»Collegium Marianum«). Največ pa je teologov ali takih duhovnikov, ki se pripravljajo za rimski doktorat »sanctissimae theologiaet. Med temi se najprej opazijo nemški gojenci (med katerimi je tudi nekaj Slovencev), ki hodijo v širokih rdečih haljah in pridno nemški brbljajo. Sicer pa imajo tudi Poljaki, Cehi i. t. d. svoje kolegije v Rimu. Največ take duhovne in polduhovne mladeži vidiš v nedeljo popoldne, ali pa vsak dan po šoli proti večeru, kako se izprehajajo, ali prav za prav v plahutajočih, trakov polnih haljah hite po M. Pinciji in po bližnjih nasadih vile Borghese. Zlasti na Pinciji kar mrgoli omenjenih gojencev s knjigami v rokah ali pa tudi glasbo poslušajočih. Rim je sezidan na suhem, peščenem svetu, kjer ni studencev. Zategadelj so že rimski kralji, sosebno pa cesarji poskrbeli, da so na-vrnili mnogo zdrave vode v nezdravo mesto. Takih vodovodov je bilo vse polno, sosebno z albanskih in sabinskih gora, n. pr. aqua felix, aqua Claudia, aqua Alexandrina, aqua virgo, aqua Marcia i. t. d. Ostanke starorimskih vodovodov zasleduješ daleč zunaj mesta tja po rimski campagni, toda njih oboki so sedaj polomljeni, in kolikor jih še stoji, podobni so od daleč kozolcem po naših žitnih poljih. Mnogo vodovodov so dali papeži popraviti in to v dotičnih napisih oveko-večiti, n. pr. Trajanov, ki dovaža vodo iz jezera Bracciano skoro na vrh Janikula. Ker ga je dal leta 1622. popraviti papež Pavel V., imenuje se sedaj aqua »Paola«. Koncem vsakega vodovoda so v mestu 94 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. lepi vodometi, katere so večinoma postavili papeži. Najlepši je pač >fontana Trevi« blizu trga Colonna, skozi katero se izliva »aqua virgo«. Podoben je prirodnemu skakalcu, ki razliva svojo vodo po raznih skalah v spodnji tolmun. Ta vodomet (ali prav za prav vodopad) so dali postaviti papeži Pij IV., Vrban VIII. in Klement XII. Po lepoti je drugi vodopad ravnokar omenjeni Pavla V., tretji pa »Termini« blizu kolodvora, ki dovaja »aqua Felix« in »aqua Alexandrina«. Na vodopadu je postavljen kip Mojzesa od Prospera iz Brescije, tekmeca Michelangela. Blizu te fontane je nov, lep vodomet, katerega ponoči razsvetljuje elektriška luč. Drugi lepi vodometi so na trgih Barberini (Tritone), del Popolo, Kvirinal, Navona (blizu panteona), Mattei (»želvin« vodomet), zlasti pa 6nadva na trgu Sv. Petra. Pri vsakem vodometu, pred vsako večjo cerkvijo in na sredi večjih vrtov so postavljeni egipetski obeliski. Najvišji stoji na trgu poleg lateranske cerkve; bil je prinesen iz Teb v Gorenjem Egiptu. Tam ga bil dal postaviti Tutmosis II., a Konstantin Veliki ga je dal prenesti v Rim in postaviti na sedanjem mestu. S podstavcem vred je 32 m visok, od rdečega granita in poln hieroglifov. Po visokosti drugi bi bil obelisk na trgu »del Popolo« (skoro 29 m s podstavcem vred), a tretji na trgu Sv. Petra (25 « 13 cm brez podstavca). Tega je dal cesar Kaligula leta 39. prepeljati v Rim, papež Sikst V. pa ga je tukaj postavil leta 1586. Skozenj je potegnjen poldnevnik, in okolo njega je začrtana vetrovnica. Za temi bi prišel obelisk na Kvirinalu (14*45 m brez podstavca, od črnega granita) in oni pred Sv. Trojico na gori (14*17 m), kateri je stal v starem veku v Salustovih vrtih, a papež Pij VI. ga je dal semkaj postaviti leta 1789. Tudi sredi nasadov Monte Pincija stoji precej visok obelisk, manjši pa stoje" pred palačo italijanske zbornice poslancev na Monte Citorio, od Psametiha iz Heliopola, pri panteonu in pred cerkvijo S. Maria sopra Minerva (izvirajoč iz nekega Izidinega svetišča). O rimskih cerkvah pa ni tako lahko poročati kakor o drugih zanimljivostih. Vseh skupaj je skoro toliko kolikor dnij v letu, namreč okolo 350. Pri tem pa niso vštete razne kapelice in zasebni oratoriji. Da je največja in najmogočnejša cerkev 6na Sv. Petra, to je obče znano. V sedanji obliki je bila dozidana leta 1626. (žal, da ne strogo po načrtih Michelangelovih). Dolga je 186'36 m in ima prostora za 57.000 Ijudij (Sv. Štefana na Dunaji le za 12.000, Sv. Marka v Benetkah le za 7.000). Ta cerkev ne vpliva na ogledovalca toliko po svoji krasoti in umetniški izvedbi, kolikor po svoji vzvišenosti in veličastnosti. Kak6 velikanska je ta cerkev, to se najbolj razsodi po nje kupoli, ki je tak6 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 95 srečno postavljena, da se jo od povsod vidi prav dobro. Prvi njen hodnik stoji 53 m nad cerkvenim tlakom, in tu ima kupola 42 m v premeru, a nje zunanji obseg meri blizu 200 m. Od znotraj ima vse polno mozajiških slik; apostoli in angelji so po tri metre visoki, in vender se zde od spodaj zel6 majhni. Takšni se nam kažejo tudi od zgoraj doli ljudje v cerkvi. Sosebno krasno se sliši od spodaj petje in glas orgelj. Na tem hodniku poj6 »angelji* (okolo 200 dečkov), kadar pride papež s sijajnim spremstvom v cerkev. Če govoriš na steno kupole, pride po nji glas na nasprotno stran do osebe, ki bi te sicer naravnost v premeru govorečega ne umela. Drugi hodnik je 73 m visok (kolikor ljubljanski Grad nad Mestnim trgom), in premer kupole znaša tu 25 m. Podobe so 6 m visoke, in vender se zde od spodaj čisto majhne. Pogled v globočino je zel6 omotičav. Tretji hodnik je 102 m visok in ni več odprt, nego le skozi okna gledaš nizdolu v cerkev, kjer se ljudje komaj razločujejo. V višini 108 m se začenja »lanterna«, t. j. stebrast hodnik okolo temena kupole. Z njega uživaš najlepši razgled na mesto (polno blisčečih oken in streh), na Tibero, na campagno, na albanske gore in tja doli na morsko obalo pri Ostiji. Od tu gori se vidijo ljudje na Sv. Petra trgu ali pa vojaki na bližnjem vežbališči že kakor muhe. Od lan-terne prideš lahko po tesnih stopnicah in naposled po strmi lestvici 31 m više v medeno jabolko, ki je toliko, da ima v njem prostora 10—12 ljudij. Tukaj pa je skoro vse temno, zelo vroče in razgleda ni nikakeršnega. Vsega skupaj je kupola 139 m visoka. Druga rimska cerkev po velikosti (127 m dolga), a po lepoti gotovo prva, to je cerkev Sv. Pavla zunaj mestnega ozidja ob cesti, ki drži v Ostijo. Po velikanskem požaru leta 1823. so jo pozidali mnogo krasneje in jo posvetili leta 1854. Za veliki oltar je daroval ruski car Nikolaj I. papežu štiri krasne podstavce od malahita, egipetski khedive pa štiri stebre od belega orijentskega marmorja. Nad oboki velike ladje so mozajiške podobe vseh papežev od sv. Petra do Pija IX. (sv. Linus ima vdelane oči od briljantov). Nad sto oken spušča svetlobo v to veličastno cerkev, in na steklih so prekrasne Moronijeve slike, katere je pa zelo poškodoval stisnjeni zrak, ko se je junija meseca leta 1890. razletela bližnja praharnica. Novo pročelje cerkve še ni dodelano. Tretja cerkev je brez dvojbe Sv. Ivana v Lateranu (122 m dolga), ki se ponosno imenuje: »Sacrosancta ecclesia Latera-nensis, omnium urbis et orbis ecclesiarum mater et caput«. To cerkev je podaril cesar Konstantin papežu Silvestru kot stolico, in še sedaj je papež župnik te cerkve, v kateri hranijo glavi sv. Petra in Pavla. 96 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. V bližnji krstilnici je bil krščen Konstantin, v palači poleg cerkve pa so stanovali papeži do leta 1308., ko so se preselili v Avignon. Po velikosti, imenitnosti in lepoti pride potem cerkev S. Maria Maggiore, tam, kjer je stalo nekdaj svetišče Venere in Rome na starem Eskvilinu. Na mestu paganskega svetišča so postavili že sredi IV. stoletja krščansko cerkev, katero pa so pozneje mnogokrat prezidali. Ladje deli 42 krasnih stebrov, ki so bili sem prineseni iz Hadrijanove vile pod Tivolijem, in 6ni štirje stebri, ki nosijo baldahin nad velikim oltarjem, stali so nekdaj v Hadrijanovem kopališči. V nekovi stranski kapeli te cerkve kažejo podobo M. B. evangelista Luke. '— Peta bazilika je Sv. Lavrencija zunaj mesta za železniško postajo. Tukaj je pokopan Pij IX. v krasni kapeli z mozajiškimi slikami, in zunaj cerkve se razprostira rimsko pokopališče s krasnimi spomeniki še lepšimi nego na slavnem »Campo santo« v Bolonji. Razven v teh pet cerkva zahajajo romarji še v S. Croce in Gerusalemme (ostanki križa Kristovega, žebelj, trnjeva krona) in Sv. Sebastian ob stari »via Appia«; (pod cerkvijo so imenitne katakombe, kjer je pokopanih 174.000 mučenikov in 46 papežev). O vseh drugih cerkvah, ki imajo tudi vsaka svojo znamenitost, n. pr. »Ara coeli« Jezuška, »S Pietro in vincoli«, Petrove verige i. t. d.), moram tu molčati. Omenim naj le še dveh, ki utegnejo zanimati marsikaterega Slovana, to sta cerkvi Sv. Klementa in Sv. Jeronima. Prva je v ulicah Sv. Ivana Lateranskega in ima imenitno staro spodnjo cerkev s freskami (Kristus blagoslavlja sv. Cirila in Metoda). Sedanji papež je dal sezidati kapelo Sv. Cirila in Metoda, v kateri se vidi podoba, kako prenaša sv. Ciril ostanke sv. Klementa iz Tavride v Rim. — Med najmanjše rimske cerkve spada gotovo 6na Sv. Jeronima'v ulicah Ripetta nasproti jednakoimnemu mostu."'Poleg nje stojf^star go-stinjec (hospicij), ki je bil iz početka namenjen vsem južnim Slovanom, dokler niso v XVII. stoletji nekovi lakomneži odtisnili Slovence, češ, da niso južni Slovani, ker spadajo pod »cesarja«. Tako sedaj Slovenci nimajo nobenega zavetišča v Rimu, ker v tak6 imenovani »avstrijski< zavod deli'Anima vzprejemajo le one romarje, ki nemški govorč, četudi so iz »rajha« doma! — V svetojerolimskem gostinjci živita in delujeta dva vrla hrvaška pisatelja, kanonika Crnčič in Parčič, katera naj mili Bog še dolgo ohrani zdrava in čvrsta ! (Dalje prihodnjič.) S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 153 Novi Rim in ostanki starega Rima. Spisal S. Rutar. (Dalje.) III. nogo neznatnejše so palače rimske. Niti slavni V a-tikan, ki se imenuje največja palača na svetu in ob-seza 22 dvorišč in n.ooo sob, ni prava palača, nego le konglomerat mnogobrojnih in prerazličnih poslopij, ki niso postavljena po jednem načrtu in torej ne podajajo harmoniške skupine. Zidali so ga namreč mnogo vekov (nekateri postavljajo njega začetek celo v IV. stoletje) in tudi po prvi dovršitvi v XII. stoletji so poznejši papeži dozidavali vedno nove in nove dele, kakor je bas nanesla prilika in potreba. Ce pogledaš Vatikan s kupole Sv. Petra, zdi se ti res, da je to jetnišnica ali vojašnica. Tudi bližnji vrti, (ki so bojda prav tam, kjer so bili nekdaj Neronovi vrti poleg njegovih term), ne podajajo nič posebnega, ker so precej zanemarjeni. — Se menj pa imponira po svoji zunanjosti kraljev grad na Kvirinalu, katerega je začel zidati papež Gregor XIII. leta 1574., a dovršil papež Pavel V leta 1615. Pred njim na trgu poleg vodometa stojita Kastor in Poluks, konje držeča; o njiju trde, ali brez dokazov, da sta delo Fidije in Praksitela. V palači je znamenita »Cappella Paolina«, ki ima tisto obliko in velikost kakor slavna Sikstinska kapela; tudi slike so posnete po Rafaelovih apostolih. V jedni sobi vidiš mozajiški tlak iz Hadrijanove vile, v drugi pa Overbekovo sliko, kažočo beg Papeža Pija IX. leta 1848. v Gaeto. V tej palači so prej birali papeže; tu kažejo dimnik, skozi katerega se je pokadilo, ko so sežgali brezuspešne volilne listke (»il papa e andato in fumo«) in na hodniku proti trgu so naznanjali po srečno dovršeni volitvi radovednemu ljudstvu: »Habemus papam!« Za nas najvažnejša palača je Palazzo Venezia, katero smo srečali že na prvem potovanji skozi mesto. To obširno poslopje je sezidano v preprostem strogem renesančnem zlogu in je podobno trdnjavi z zobčastim robom na strehi. Sezidati je dal to palačo papež Pavel II. (Benečan) leta 1468. po načrtih Julijana de Maiano, in sicer večinoma od gradiva Kolo sej evega, a papež Klement VIII. jo je podaril beneški republiki kot sedež nje poslanca pri sv. stolici; (sedaj sta v nji nameščeni obedve avstrijski veleposlanstvi). Od Benečanov jo ^-^ ekle, še jedno čašo! Oživi družbo našo, Opij nas z vincem dobrotljivim, Pobrati z duhom lahkoživim. Opij i srce moje, Da radostno zapoje, Pozabi bridke bolečine; O daj, da ga otožnost mine! ^ Še jeduo čašo! — Hvala, Ti milostna si, zala — Prišli so v vas duhovi vinski, Igrajo z nami se detinski. Zvene- nam polne čase, Srce" prepeva naše — In ž njimi duša moja toži O divni, a zveneli roži. J. S. Krvava solza. jE lad junak je to govoril; »Jokal bi nesrečnež jaz, Da koristi domu solza, Ki porosi moj obraz.« In po zmagi vsak junakov K svojcem radosten hiti — Mlad junak na polji — mrtev, Solzo je prelil — krvi. Boj krivičen v domovino Tlačeno je privihral, Z mečem v roki, vsak se zdnjo Sin je hrabro vojskoval. Rastislav. S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 267 Novi Rim in ostanki starega Rima Spisal S. Rutar. (Konec.) V. ojim se, da je to predrobnostno razkladanje že utrudilo marsikaterega bralca in da mnogokdo že nestrpno vprašuje: »Kje pa je vender stari Rim?« — No, nekaj smo ga že videli na svojem potovanji po novem Rimu. Najprej se nam je pokazal steber Marka Avrelija na »piazza Colonna«, ki kaže na trakovih, poševno zavitih proti vrhu, vzbočene podobe iz boja Rimljanov z Markomani in Kvadi. Steber in podobe, vse je posneto po »Trajanovem stebru« (podobe iz daciške vojne), ki se dviga na trgu »Forum Trajanum« na levici zadi za palačo »Venezia«. Tudi »panteon«, svetišče vseh bogov (sedaj cerkev M. B. posvečena), navedli smo že nekolikokrat. To poslopje in Jupitrov tempelj v Spletu sta jedini dve poslopji, ki sta ostali izza rimljanskih časov vedno pod tisto streho. Panteon je veličastna kupola, ki je na sredi od zgoraj odprta. Skozi to jedino odprtino dobiva vse poslopje zadostno razsvetljavo, vender tudi izpodnebna mokrota pada ravno v sredo cerkve ter se po luknjicah odceja pod zemljo. Po obliki tega svetišča so sezidali mnogo drugih poslopij v Rimu in po drugih mestih (n. pr. cerkev sv. Frančiška Pavlanskega v Napolji). V pan-teonu sta pokopana Raffael Sanzio in Viktor Emanuel II. Tudi mimo Angeljskega gradu smo hodili že večkrat. Kakor znano, bil je to prvotno nagrobni spomenik cesarja Hadrijana (»moles Hadriani«), a papeži so ga izpremenili v močno trdnjavo, obkolili ga s štirimi bastijami in oborožili s 100 topovi, iz katerih so streljali marmornate krogle raznega kalibra, kakeršne se vidijo še sedaj na nekem dvorišči, zložene v piramide. Zvezali so trdnjavo po utrjenem hodniku z Vatikanom ter naredili v Angeljskem gradu sebi in kardinalom pripravna stanovanja. Vselej, ko so se Rimljani uprli, ali pa kadar so prihruli zunanji sovražniki v Rim, umeknili so se papeži s svojim spremstvom v to trdnjavo in tu prebili marsikatero oblego. Sedanje ime je dobila odtod, ker stoji vrhu nje bronast angelj (prejšnji je bil od marmorja) z velikanskim mečem, katerega vtika v nožnice. Legenda namreč pripoveduje, da je papež Gregor leta 590. priredil veliko procesijo iz Vatikana k cerkvi »Ara coeli«, da bi mestu 268 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima, izprosil rešitev od strahovite kuge. Ko je prišla procesija na most, ugledal je papež angelja, kak6 je vtikal meč v nožnice, in tedaj je kuga hipoma prestala. O grobu Hadrijanovem in njega rodovine (Antonina Pija) ni sedaj več sledu. Pač pa kažejo strahovite ječe, v katerih so vzdihali Cagliostro, Benvenuto Cellini, Giordano Brunno in Beatrice Cenci, kateri je dal papež Klement VIII. (Aldobrandini) dne II. septembra 1599. ^eta na Angeljskem mostu glavo odsekati. — Od ličnega nagrobnega spomenika cesarja Avgusta se vidijo sedaj le še ubožni ostanki za cerkvico Sv, Jeronima, tam, kjer se dviga ponosna rotunda >Teatro Umberto*. Kdor pa hoče videti največ ostankov starega Rima; mora poiskati bolj skrite ulice v južnem delu sedanjega mesta. Tam na vzhodnem podnožji Kapitolina pridemo do Rimskega trga — Forum Romanum —, ki je sedaj popolnoma odkrit. Dvakrat tako je dolg kakor »piazza Colonna« in leži okolo 12 m pod sosednim površjem sedanjih ulic (le 10 m nad morsko gladino). Kdor pa misli dobiti tu kaj lepega, kaj staremu trgu podobnega, ta se bridko vara. Vse je polomljeno, vse razdejano, malone vse uničeno. Jedini slavolok Septimija Severa še stoji ves pokonci, dasi je tudi ta zelo zel6 poškodovan. Poleg njega stoji še sedem korintskih stebrov Saturnovega svetišča, najstarejšega templja na foru. O poznejših svetiščih Konkordije (na čast sprave med patriciji in plebejci), Vespazijana in Tita ter dvanajstih kapitolinskih bogov (»Deorum consentium«) iz dobe, ko se je že pa-ganstvo umikalo krščanstvu, vidimo le še nekaj posameznih stebrov. Od templjev Kastorja in Poluksa ter Veste ni ostalo drugega nego stavbišče, kjer sta stala, prav tako od Avgustovega svetišča. »Zlati miljnik« je popolnoma izginil, in od govornice (»rostra«) stoje le še temelji. Blizu nje pa se dviga steber cesarja Foke (Phokas), katerega so postavili njemu na čast leta 608. Se najbolje se pozna kameniti tlak Julijske bazilike, tistega javnega poslopja, ki je rabilo za sodne obravnave in za prodajalnice. Na tlakovih ploščah so začrtane razne podobe ljudij in živalij, potem igrače (med njimi tudi »trija« ali »špana«), kar nam dokazuje, da je mnogo postopačev polegalo po njih. Prav dobro se vidi »cloaca maxima«, katero so na jednem mestu odkopali in omrežili. Se bolje je ohranjen »atrium Vestae« in bližnja stanovanja vestalk, katera so šele nedavno odgrebli izpod zemlje. Popolnoma pa so ohranjena poslopja na severni strani fora (Basilica Constantina, Carcer Mamertinus i. t. d.), ker so bila izpremenjena v cerkve ali pa so rabila za druge javne potrebe. S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 269 Od fora dalje proti vzhodu pridemo skozi Titov slavolok do Koloseja ali »Amfitheatrum Flavium«. To velikansko poslopje, ki je imelo prostora 75.000 gledalcem, bilo je tak6 trdno sezidano od samega rezanega kamenja, da še sedaj njega večji del stoji pokonci; le na južni strani je zelo porušeno. Kdor se popne na vrh stopniških redov in pregleda od zgoraj doli vse poslopje, ta šele pojmi, kak<5 ogromno je bilo to igrališče, kjer so gorele Neronove plamenice in kjer so afričanske zverine raztrgale toliko navdušenih kristjanov. V spomin teh mučenikov je blizu vhoda postavljen kamenit križ s popolnimi odpustki. Pred Kolosejem se vidijo ostanki rimskega vodometa (»meta sudans«), ki je moral biti podoben onim vodometom, kateri mečejo v odstavkih voden žarek v zrak, da pada kakor skakalec nizdolu. Blizu tega vodometa stoji Konstantinov slavolok, ki pa nima več svojega najlepšega nakrasa. Zadi za Kolosejem kažejo uborne ostanke Titovih term, ki pa se ne morejo meriti z Dioklecijanovimi, kamoli s Karakalovimi. Najžalostnejši vtisek pa napravljajo razvaline na Palatinu. Tam, kjer je vladala nekdaj slava in mogočnost, ki se je jednačila bogovom; tam, kjer se je šopiril blišč, kras in sijaj, tam so sedaj zgolj brlogi in najpripravnejša ležišča za lisjake in jazbece, ko bi jih kaj bilo. Na jugozapadnem oglu še kažejo ostanke najstarejšega mestnega ozidja — Roma quadrata — in po dolini spodaj okolo griča, pravijo, da je potegnil Romul s plugom brazdo, ko je določeval obmirje večnemu mestu. Nekaj više proti severu je stala Tiberijeva palača in na severo-zapadnem robu Kaligulova, ki je potrebovala za svoje temelje že prav močnih podzidij in obokov. Nekamo sredi Palatina je stala »domus Julia«, izvestno najelegaiitnejše poslopje na vsem griči. Se sedaj se čudimo njih lepim sobam s krasnimi slikami na stenah. Nekoliko bolj proti vzhodu je stalo svetišče Jupitra zmagovalca, od tega proti severu pa najstarejši tempelj Jupitra Statorja. Blizu teh dveh so bili razni trikliniji, tabliniji, ninfeji, bazilike, portiki i. t. d. Blizu vzhodnega roba se je dvigala ponosna »domus Augusta« in Neronova »zlata hiša«. Poleg nje se vleče od severa proti jugu »stadium«, katerega so šele lani popolnoma odkopali. Jugovzhodni rob je krasil »septizo-nium«, sedemnadstropno stolpu podobno poslopje, katero je dal sezidati Septimij Sever. Ob južnem obronku Palatina je stala »exedra« in nekoliko dalje »paedagogion« za moško mladino. Na zapadnem podnožji še vedno kažejo prirodno otlino, kjer je baje volčiča dojila Ro-mula in Rema. 270 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. In od vse te slave, vsega tega krasa, kaj je ostalo do denaŠ-njega dne? Nič drugega nego razvaline, podrti ali okrnjeni zidovi in nekaj podzemeljskih hodnikov (krvptoportici), ki so rabili nekaj za podzidje omenjenim palačam, nekaj kot hladna izprehajališča, ko je bilo zgoraj prevroče. Na mnogih krajih takih hodnikov so imeli tudi stražarji svoja stanovanja. Sedaj so odprli od zgoraj doli preduhe v te hodnike, da dobivajo solnčno svetlobo in da lahko brez nevarnosti hodijo po njih. Takih ograjenih preduhov je na Palatinu vse polno. Drugje so pa le na pol zasuti ostanki takih kriptoportikov in popolnoma podobni so že omenjenim brlogom. Tam doli spodaj na južni strani, kjer je bil nekdaj sloveči »circus maximus«, dvigajo se sedaj zgolj smrdeče tvornice, med katerimi sta skrita Jano v slavolok in »forum Boarium« ; a 6nostran je židovsko pokopališče! Malokje najdeš še košček marmornate plošče, okrnjen kapitel ali odtrupljen del kipov. Jedina priča nekdanjega blišča so že omenjene freske v Julijini hiši. Pač hudo so se osvetile kartaginske razvaline rimskim mogotcem, in kakor Marij na ruševinah Kartagine, tako bi človek tudi na Palatinu lahko recitiral znani: »Etostou ri^ap!« Na severni strani fora so se potem vrstili cesarski trgi — fora Caesarum — in sicer počenši od Konstantinove bazilike proti severo-zapadu najprej Vespazijanov, potem Nervov, Avgustov in naposled Trajanov trg. Od vseh teh pa se vidi dandenašnji le malo ostankov, ker so zazidani med raznimi hišami. Le ostanki svetišča Marta maščevalca (Martis Ultoris) na vzhodni strani Avgustovega trga se poznajo še precej dobro, in »Basilica Ulpia« na Forum Traiani je odgrebena do tal, vsaj v svojem srednjem delu. Vsi ostali deli tega največjega cesarskega trga so nekaj skrite pod hišami, nekaj pa še pod zemljo. Nad njim se dviga srednjeveški stolp »Torre delle Milizie«, ki stoji baje prav ondu kakor Neronov stolp, s katerega je ta okrutnež gledal, kako gori Rim. Med tem stolpom in Kvirinalom so odkopali leta 1873. ostanek nekdanjega rimskega ozidja, ki je bilo izvedeno za Servija Tulija. In koncem Kvirinala so stale preimenitne Dioklecijanove terme, ki so bile tolike, da stoje sedaj na njih stavbišči štiri cerkve, ločene druga od druge, in še mnogo drugih poslopij, v katerih so sedaj šole, sirotišnica, narodni muzej i. t. d. Od starega poslopja pa je sedaj videti le malo, tal<6 da lajik nikakor ne more spoznati prvotne oblike teh term. Nasprotno pa so Karakalove terme ob cesti Sv. Sebastijana ohranjene še precej. V njih vidimo ne samo lepa mozajiška tla, nego tudi lahko razločujemo posamezne oddelke nekdanjega kopališča, n. pr. frigidarium, tepidarium, calidarium, sudarium i. t. d. S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. 271 To je vse, kar se je večjega ohranilo od starega Rima. Omenili bi lahko še nekaj manjših spomenikov, n. pr. jedne strani Neptunovega svetišča blizu panteona (tam kjer je sedaj borsa), Pompejevega in Marcelovega gledališča blizu palače Orsini, Fortuninega in Soln-čevega svetišča blizu mosta »Ponte rotto« (stari »pons sublicius«)i.t. d. Ali vse to nam ne podaja nikakeršne celotne slike, in pri marsikaterih tukaj omenjenih poslopjih niti ni dognano, čemu so bila, odnosno komu so bila posvečena. Vse druge zgradbe nekdanjega Rima pa so ali popolnoma zazidane, ali pa tako porušene, da se njih ostanki ne dvigajo nad sedanja tla. Pač ogromna je morala biti moč in neopisna besnost sovražnikov, ki je razdejala tako trdna, skoro v skalo izpre-menjena zidovja in razbila meter ali še bolj debele granitne stebre! Še žalostnejši pogled se ti pokaže na veliki cesti stare Italije, »Via Appia«, ki drži iz Rima mimo Sv. Sebastijana naravnost tja doli proti Albanu. Ob tej cesti je stalo vse polno nagrobnih spomenikov, t. j. večjih ali manjših zgradeb razne oblike in razne višine, kakeršne vidiš tudi sedaj na italijanskih pokopališčih. Večinoma so bile te zgradbe podobne majhnim svetiščem, štirioglatim in okroglim, ali pa piramidam. Najimenitnejši tak nagrobni spomenik je bil Cecilije Metele, majhna rotunda, ki se je ohranila še precej dobro. Se imenitnejše pokopališče je bilo nekoliko dalje pri tak6 imenovanem »Torre Borgiana«, ker so tu pokopavali sežgane in cele mrliče, najprej pagane, potem pa kristjane na zasebnem zemljišči, ki se je izpremenilo pozneje v javno. Da bode slika o nekdanjem Rimu popolnejša, naj dodam še nekaj malega o katakombah. Katakombe niso bile iz početka nič drugega nego peščene jame, »arenaria«, zakaj i stari i sedanji Rimljani so kopali pesek pod zemljo, in da se jim strop ni udri, pustili so časih pokončen steber za podporo. V te jame so pokopavali prvi kristjani svoje mrtvece od I.—V. stoletja. Skoro so začeli dolbsti tudi nove jame, napravljali so podzemeljske sobice (»ebicularia«), okolo katerih je bilo vse polno ponar, namenjenih za sarkofage. Dalje so izdolbli ozke hodnike (dve osebi gresta komaj vzpored po njih) in po teh so pokopavali svoje mrliče kakor plasti drugega vrhu drugega v desetih do dvanajstih vrstah. Ko že ni bilo prostora, kopali so še dalje hodnike, ali ker jim je bilo predaleč, da bi izkopano tvarino spravljali na dan, zasipavali so sproti stare hodnike, ko so kopali nove. Da se jim strop ni udri, napravili so tu pa tam zidane stebre, in sicer okolo mrtvaških krst, ki so tak6 ostale zazidane in skrite. Te zazidane grobe in one po zasutih hodnikih sedaj raziskujejo in j edino v njih še dobe kaj izvirnega, ker so vse druge katakombe Gotje 272 S. Rutar: Novi Rim in ostanki starega Rima. popolnoma razdejali. Grobe so stari kristjani zapirali spredaj z marmornatimi ploščami, katerim so vdolbli ime in stan dotičnega pokojnika, sosebno pa monogram Kristov ali drug simboliški znak krščanski. Te plošče so sedaj večinoma pobrali iz katakomb in jih prenesli v Late-ranski muzej, tako da se ni treba nikomur truditi po tesnih katakombah. Vse sobice pa so bile slikane, in sicer kaž6 te podobe razne svetopisemske dogodke, n. pr. čisto Suzano, daritev Abrahamovo, tri mladeniče v zakurjeni peči, M. B. z detetom in preroke i. t. d. Mnogokrat se vidi tudi vsa družina pokojnikova, in nad njo plava podoba, ki moli proti nebesom (imenujejo jo »orans«), t. j. duša rajnikova, ki prosi vzveličanja ostalim rodovincem. Rim ima torej žalostno minulost in neveselo sedanjost. Pri vsakem koraku skozi »večno mesto« smo bolj iznenadejani, razčarani. O nekdanjih Rimljanih z njih neukrotno voljo in neizprosno krepostjo ni sedaj nI duha nI sluha. Tudi staroslavni Tiber ni nič drugega nego leno tekoča kaluža, ki ne more navdušiti nikogar. Po vseh mnogo-brojnih zbirkah ne opaziš ni jedne cele, nepoškodovane sohe (izimši kapitolinsko Venero, katero so našli zazidano nekje v vrtni pregradi) in skoro niti jednega izvirnega kipa starih mojstrov (izimši Laokoonovo skupino, ki pa je močno prenovljena, in dva, tri v narodnem muzeji), vse drugo so le kopije poznejših, kolikor toliko vrednih kiparjev. Vse je popravljeno in zakrpano ter navadno prav slabo obnovljeno. Vender napravljajo te skrpane stvari še vedno boljši vtisek nego strašno okrnjeni in odtrupljeni kipi, kakeršne ima »Museo nazionale«, kjer načeloma nečejo ničesar popravljati in nadomeščati. Že Goetheju je bilo žal, da ni videl Rima v mladosti in da ga ni vodil noben razumnik po njem. In prav to priznava malone vsakdo, kdor pride v zrelih letih v večno mesto; do malega vsakomur je skoro žal, da je videl Rim in ga spoznal, zakaj ta »bridki sad spoznanja« mu uniči vse jasne podobe, vse idejale, katere si je morda še ohranil izza mladosti! -—