Večerno Izdei^Je.)
76 številka.
V Trstu, v torek dne 26. junija 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
ishaja po trikrat na teden * ientili ir-danjih ob torkih, ietrtklh
»obotah. Zjutranjo udnnje iz-h»ja ob H. uri zjutraj, tečemo pa ob 7. uri verer. — Obojno izdanje »Une : Jffdun mesec . f. — .HO, izven Avstrije f. 1.40 za tri meiec. , „ 2.00 , „	4 _
» pol leta , , . 5.— . » „ K— ■a vie leto . . „ tO — „ „ „
Na naroibc brez priložen« naročnine •• ne jemlje azir.
Posamične Stovilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trutu po a nvč., v Gorici po 9 nv8. Sobotno večerno izdanje v Iratu M n«., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Oglasi no rakune po tarifu t petitu; *a na<<lorH z iti'brlirni Irkami m« plačuje prn«tor, kolikor ob»oga navadnih vrntic. l*o«lana osmrtnico in j »vnozahvule, domači oglani itd. »o računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljnjo uredni*tvu : ulica Caeermi št. 13. Vsako pismo mora biti Trankovano. kor nefrankovana ne ne aprej imajo. Rokopisi «e no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaso upre-joma Hpravniitvo utica Caaermu 13. Odprte reklamacije ao proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
H r «<finatti J« mor I'
Vabilo na naročbo.
Z dnem 1. julija t. !. začenja nova naročba na nai list.
„Edinost" stane:
%a vse leto 10 gld. — kr. za pol leta J „ — „ »a tri mesece 2 „ 00 „ *a jeden mesec — „ 90 „
Vabimo vse prijatelje lista, ki še nieo naši naročniki, da kot taki pristopijo ter nam olehčajo r materijalno svojo podporo izvrševati vzvišeno naio nalogo, braniti in utrjevati Slovenstvo ob sinji Adriji t
^	UpravniStvo.
\
Naše poljedelske razmere.
Govor posl. dra. Lnginje v seji poslanske iborniee dne 17. maja 1894. pri razpravi o proračunu ministarstva za poljedelstvo.
(Dalja.)
Po teh kratkih opaikah o vprašanjih sploinega interesa obrniti bi hotel vašo dobrohotno poiornost na nekatere konkretno slučaje in pritožbe ti Istre.
Deželnemu kulturnemu svetu in s istim tesno spojenomu gospodarskemu savodu odreči bi bilo vaakoršno državno subvencijo in po* rabiti dotična sredstva na drugi način ca isto deželo, dokler omenjena korporacija tira politiko (Odobravanje.) in se brezpogojno noče pokoriti obstoječim zakonom. In go-«p6da moja, deželni kulturni svet za Istro in tamošnji gospodarski zavod tirata politiko, ako t deželi, katera ima skoro izključno slovansko prebivalstvo, popolnoma prezirata deželni jesik toga prebivalstva, ako nastavljata učiteljske sile celo doli od Neapelja (Oujte!), povsem nezmožne katerega koli slovanskega narečja, ako dajeta v Italiji tiskati svoje koledarjo proti strupeni rosi in širita iste, tiskane v izvestnih za nas sumljivih barvah, med ljudstvo, ako zadržujeta napredek po Hrvatih sestavljenih gospodarskih okrajnih zadrug, in tako dalje.
Neki sa povzdigo poljedelstva zavzeti duhovnik obrnil se je do deželnega kultur* nega sveta • prošnjo, da se mu v zmislu ministerijalne naredbe a dne 18. avgusta 1892 potrdi formular zastran dovoljenja za nakup kainita. (Gnojilne soli Ur.) Prejel je nastopno rešitev, katero prečitam a dovoljenjem visokega presedništva (čita):
„Constglio agrario Provinoiale deli' Istri« in Parenso. — Nr. 465/1893. — Onorevole Signore 1 — Col rltorno (della di Lei pro-giata instanza, ed allegando) una Modula del Certificato richiesto deli' Ordinanza ministe-riale 13 agosto 1892 pel conolmi ai inturessa la S. V. Onorevolissima ad apporvi la firma affinchč la serivente Presidenza, cho assume la piena responsabiliti\, e (juimli deve cono-seere da e nun por sola Traduzione il cuntenuto deli' atto, via in caso di apporvi in oilce la legalizzazione nella lingua d' of-ficio. — Paronzo, 22 agosto 1893. — Dal Consiglio agrario provinciale. — II Presi* dente: Dr. Campitelli." —
PODLISTEK.
74
Kmetski upor.
Egođovlnaka povest ie»tnqjmtt'i/a veka. — Spisal Avgust Seniki. Preložil 1. P. Planinski, —
—	Ali ste končali P Ste. Vrag vam je dal jezik, da niti kača ne more bolje sikati. Da niste kraljev častnik bi vas obesil, kakor bom^vsakega kmeta, kateri mi črhne. A sedaj vam povem, da se jaz imenujem Fran* čišek plemeniti Tahi, vrhovni konjušnik, co* sarski komornik, gospodar na Sosedu in Sto-bici, baron Stettenberiki, glavar Kaniški in velikaš — a kak6 se vi imenujete, kukavica?
—	Hvala Bogu, Tahi se no imenujem.
—	Vi iščeto prepira, amice Grd a k P
©1
formular je bil namreč hrvatski se-"" fvljen, to je v deželnem jeziku velike ve> čine prebivalstva, za katero so je ustanovila omenjena korporacija, in vendar pravi ista, da ima drug uradni jezik in da se ne more zadovoljiti niti s prevodom. (Čujte!) Ta slučaj ni osamljen, navel sem ga zato, ker je iz noveje dobe.
Mimo gredo bodi omenjeno, da ima gori omenjeni odlok podpis moža, ki ni le načelnik kulturnega aveta, ampak glavar vse avtonomne uprave.
Itak skromno odmerjena državna subvencija za Istro morala bi tudi zato hoditi druga pota, ker se je predsedništvo ali permanentni odsek omenjenega kulturnega sveta ob ominoznem vprašanju klavzule o ca-rininavino odločno izrekol za to, da se ista ne le obdrži, ampak da se hitro uresniči, in sicer, kakor dokazujejo dejstva, ali iz ignorance, ali pa proti svojemu boljšemu prepričanju; kajt znano je moralo biti slehernemu neveščaku, da se po uresničenju klavzule naša vina izpostavijo uničevalni konkurenciji, in da v očigled spremenjenemu politiikemu položenju in skrbi italijanske vlade za svojo lastno vinogradstvo in izvažanje vina, naša vina absolutno ne najdejo ugodno kupčije v Benečiji, kakor se nas je hotelo varati v naprej. (Odobravenje.)
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Obletnica bitek pri Solferinu, S. Martinu in Cuntozzi. Dne 24. t. m. odkrili so v Villafranki spomenik vojvodi Ame-deju Aosti, kateri je bil ranjen v bitki pri Villafranki. Pri slovesnem odkritju no bili prisotni vojvoda Aosta (slavljenčev sin), grof Turinski, vojaški poslanik avstrijski, polkovnik Pott, zastopniki civilnih in vojaških oblaatij in mnogo občinstva. Polkovnik Pott je položil v imenu reda Marije Terezije krasen venec na podnožje spomenika. Zatem sti so odkrili spominski plošči v kostnici pri Cu-stozzi, na katerima 00 zabeležena imena vseh avstrijskih častnikov, padlih v vojnah z Italijo od leta 1848. do 1866. Predsednik vojno deputacije je rekel o tej priliki polkovniku Pottu: „Ko so vrnete v vašo domovino, povejte, da radostno vsprejmemo spominski plošči, kateri hočemo vestno varovati'. Pott ae je zahvalil na tej izjavi, potem so podpisali prevzemni spis.
Madjari proti Romunom. Iz Budimpešte poročajo dne 24. t. m., da je ukazalo ministerstvo notranjih poslov, da se mora razpustiti osrednji odbor romunske narodne stranke v Sibinju (Hermanovom). Kdo se bode po tem fio vsojal trditi, da Madjari ne postopajo zares „liberalno" proti svojim „romunskim bratom P P"
Kaznovan duhovnik, Iz Budimpešte javljajo, da je kaznoval metropolitanski cerkveni konsistorij poslanca - duhovnika Ivana Velesa s skomunikacijo in interdiktom za 40
—	Pravice.
—	Pazite, da vam pravica reber no polomi, ako boste podpihovali ljudi!
Jaz vam govorim v i m onu kraljevsko komore.
—	A jaz vam pravim: Spravite so mi odtod!
—	Dobro, reče Grdak odhajajo, zapomnite Bi, da ste plemiča zasramovali. Baron Stettenberški utegne pokornejo odgovoriti kraljevskemu komisarju.
—	Ta je vragu iz torbe akučil, izpro-govori Forčič, ko Grdak odide iz sobo.
—	Ne boj se, Ivano, zakrohota so Tahi, bled od jeze, ta zajec so io nabodo na moj raženj.
dnij, ker je bil glasoval za civilno zakonsko preosnovo, To kazen je odredil konsistorij valod predloge katoličko kurije.
rmor predsednika francoske republike. K vestmi, objavljenim v današnjom (jutranjem izdanju o groznem hudodelstvu, katero je presenetilo ves omikani svet, dodamo So nekoliko podrobnosti. Predsednik Carnot je bil v Lyonu, da obiščo tamošnjo obrtno razstavo. Ob 9. uri 10. minut stopil je v voz po končanem banketu v palači trgovinske zbornice, da se popelje v gledališče in v istem trenotku stopil je morileo na pod-nožnik voza. Ker je imel napadalec nož skrit v nekem papirju, mislila Bt je množica — in nesrečni Carnot sam t — da hočo neznani človek izročiti kako prošnjo glavarju države, zato ga nihče ni ustavil. Še-Io, ko jo omahnil Carnot na blazine, sprevidel je prefekt Rivaud, da je neznanec storil kako hudodelstvo. Udaril je napadalca s pestjo tako silno v lice, da se jo isti zgrudil na tln, naglo pa se jo vzdignil, da pobegne, a žo ga je držaU množica. Rivaud je stopil na voz in mabaje z rokama pomiril ljudstvo, ki je vedno še kričalo: „Živio Carnot!" Povedal je, da je G'aruot težko ranjen. Na to se jo začul iz tisoč grl krik: »Smrt morilcu! Maščevanje 1M in sto in sto ljudij se je gnjočilo proti napadalcu, da ga raztrga. Isti pa je zakričal z noverjetnim pogumom: „Živela anarhija 1" Prišedša straža za Carnotovim vozom jo komaj iztrgala aorilca razkačenemu ljudstvu. — Prefekt je pohitel v gledališče, kjer je naznanil ljudstvu, da jo Carnot umorjen. Divji kriki po maščevanju odgovorili so tej grozni novici. Predstava jo bila takoj pretrgana in ljudstvo je vrvelo iz glodališča.
Carnot pokazal se je na potu v prefekturo in tatu do zadnjega dihljeja pravim junakom. Iv ljubu groznim bolečinam ni se tožil, niti ni ječal. Težko rano jo preiskalo 7 zdravnikov. Samo o tej priliki je vzdihnil Carnot: „Bog, kako trpim I Vi me mučite strašno! Kedaj bode konec mojemu trpljenju P* Zdravniki niso mogli nikakor ustaviti krvi; iskali so, kateri notranji organ jo prorezan in da bi doznali to, razparali bo trpečemu Carnotu celo trbušno kožo — a vso je bilo zaman ! Nekoliko pred polunočjo prihitel je k trpečemu knuzonadškof Lyonski, kateri je nokaj časa tolažil ranjenega, potem se je vrnil z duhovnikom, providel umirajočega s sv. zakramenti in kmalo zatem je Carnot izdahnil svojo dušo. Bil je do zadnjega trenotka pri polni zavesti.
Morilec jo zabodel nesrečnega Carnota z jako ojstrim, 18 cm. dolgim nožem, katerega Bi je bil kupil v Cettu. V zaporu jo dobre volje; kljubu železju, ki mu obtežujo roki in nogi, je navidezno jako zadovoljen b svojim hudodelstvom. Ni mogoče izvabiti iz njega besedico, razun Baniobvale o „svojem junaštvu" (! ). Morilec Cezar Giovanni Santo jo sicer italijansko narodnosti, toda je švicarski podanik. — Razburjenost proti tujcom jo strašna po vsej Franciji. V Lyonu ju razbilo razjarjeno ljudstvo tri kavarne, kojib
Gospo Jeleno jo od jeze mrzlica tresla, toliko da se privleče do svoje spalnico. Ko pomaga Tahi na dvorišču Bvojemu pijanemu gostu na konja, reče:
—	Moja gospa Jela, amice, so suši kot
stara vrba. Nekako hira in Bog vo...... Ali
no konča, ker ta hip pridirja na konji tolsto napihneno človočo kratkih nog in topega nosu — Kaštelan Ivan Lolić.
—	Vaša milost, prinašam imeniten list za vas, Dobil sem ga v Zagrebu od udove banice, kamor je prišel.
Tahi razpočati pismo, Forčiu pa nagne radovedno glavo.
—	Od Batorja, Šepne Tahi čitajo.
—	Kdo jo ban P vpraša zvodavo Forčić.
lastniki ao Italijani, in — kakor smo bili že sporočali, malo je manjkalo, da množica no bi bila ulomila v italijanski konzulat. — Včeraj bile bo zaprte vse francosko in italijansko borzo v znamenjo globokega žalovanja.
Rllftki car je odpotoval v Borke, da prisustvuje blagoalovljenju kapelice, katero jo ustanovil v spomin svoje rešitve o železniški nesreči pri Borkih lota 1891.
Iz Pariza poročajo, da sta kandidata za predsodništvo republike Casimir P e r i e r in B r i s s o n.
Izpred porotnega sodišča.
Včeraj in danes se jo vršila razprava proti onim tatovom, ki so koncem lanjskega in početkom letošnjega leta ulomili z neverjetno drznostjo v razne prodajalnice jestvin v okraju Škorklja in Vrdela kjer so si nabrali božjega daru, da je bilo veselje — zanjo, a velika žalost za okradenc. Zntoženci so: 191etni Pran Musina, dninar, rodom iz Dobravelj pri Vipavi ; 22letui kmet Josip Troha iz Velikih Zabelj pri Vipavi in njegov 201etni brat Andrej Troha, tudi kmet, vsi trijo doslej šo nekaznovani.
Iz zatožnega spisa no nan-demo dolgo vrsto poskušenih in izvršenih tatvin, ker nam nedostaje prostora, in ker smo isto že objavili sproti mod policijskimi vestmi, opozarjamo 66. naše čitatelje na vost „Imajo jih!*, katero smo bili objavili v večernem izdanju našega lista št. 28 z dne (l marca t. I. Dodamo le, da se mora Musina zagovarjati tudi zaradi postopanja, ker se je bil klataril žo od novembra meseca daljo brezposelno po Trstu, dokler ni padol stražarjem v roke, kateri so mu preskrbeli brezplačno obskrbo. — Na mizami pred sodniki nakupiČeno je najraznovrstnojše blago: maslo, kava, steklo-niče, kokošje perje, perilo, svedri, obloko, suho moso, salurno, sir, gnjat itd., da bi človek mislil: tu bode javna dražba zalogo nekega ponesrečoni-ga kupca z zelo mešanim blagom t A vsi ti predmoti našli ao bo pri tatovih deloma zakopani, deloma skriti na stanovanju in marsikoja priča spozna svojo lastnino, zahtevajoča, da bo ji vrne ukradeno blago, čemur obtoženci pritrdijo s kislimi obrazi. Priče so: Josip Ravnikar, kot pooblaščenec trgovke Marije Provini in trgovci: Alojzij Boscarolli, Ivan Gaivani, Do-monik Kolobič, daljo Marija Picho (služabnica pri g. Goldschmidtu, v katerega letovišče so bili ulomili tatovi), zasebnici Antonija Ukmar, Liza Keršnik in trgovca David Ver-solatti ter Karol Duler. Vso to priče potrjujejo obtožbo v vseli podrobnostih. — Sodišče jo stavilo porotnikom glode Musine 8 glavnih vprašanj, gledu Josipa Troho 6 in gledć Andreja Trotio 3 posebna vprašanja, zaznamovana b črkami ad A, ad B in ad C.
Na temelju verdikta porotnikov obsodilo je sodišče Srečka Musino na 7lotno ječo, brata Troha pa vsakega na Oletno ječo. Zajedno je izreklo sodičče, da prido Musina po preslani kazni v prisilno delavnico.
—	K vragu! zadrhti Tahi, mesto jednoga imamo dva bana.
—	A kaj bom jaz P pravi podban plaho.
—	Pop Jurij Draškovič in sabljaš Frančišek Frankopan Slunjski sta nam bana. Tristo vragov ! Naši kandidatje so propali.
—	A tudi njihovi, pravi podban.
—	Hvala Bogu, roče Talti, to jo tertius aliquis.
—	Za katero stranko bosta P
—	Tista, ki ju proj pridobi. Pop je moder, gladek in sladek. Ali jaz znam ravnati žnjim. Slavohlepen jo, kar ne da. Tu ga primero, pa jo na3, Frančišek Slunjski tolčo »amo Turke in se 110 zmeni za politiko. Jutri pojdem v Zagreb, da bo poklonim Draškovićit. Z Bogom !	(Daljo prih.)
Različne vesti.
Naiim ćč. čitateljem! Ker nam je b lo včeraj nenadoma naraslo pradivo, morali orno isostaviti toč vesti j, pripravljenih za donainjf /jutranje irdanje, knje smo ponatisnili deloma t predleie^em izdanju. Naii £6. čitatelji naj nam to blagovoljno oproste.
Nov notar. Dr. Marij P a s c o I e 11 o jo imenovan notarjem s sedežem t Ajdov-ićinini. Ker je isti že prisegel, pooblaščen je, da prične svoje delovanje s prvim julijem t. I,
Intronizacija novega škofa Dubrovniikega.
V nedeljo <lnć 24. t. m. je bil slovesno in-tronizovan novi škof v Dubrovniku, msgr. dr. Josip M a r c e 1 i d.
.Slovanska Čitalnica* v Tritu uljudno vabi k itletu, katerega priredi na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija 1894. po-poludne v Nabrežino. Izletniki se zbero pred odhodom na kolodvoru južne železnice. Odidejo ii Trsta z zabavnim vlakom južno žo-leznice ob 4. uri 25. m., pridejo na postajo ▼ Nabrežini ob 5. uri 8 m ; od todi se podajo izletniki na zabavni prostor pri gostilni gopp, župana I. Tancota v Nabrožini. Skupno odidejo iz Nabrežino t zabavnim vlakom ob 10. uri 33 m. Pri zabavi v Nabrožini sodeluje is prijaznosti povski zbor glavnega dru-itva »Nabrežina*. — Gosti dobro došli 1
Pri vrtni tlavnostl „-Tržaškega Sokolu* sodelovalo bode, kakor se nam javlja, tudi pevsko društvo .Velesila* iz Skednja, Tako narastlo je zopet število pevcov, kojih bode skupno 6rei 140. Izvrstno bodo skrb-Ijeno pri slavnosti tudi sa zabavo. Razun godbe, petja, telovadbo vriilo so bode kegljanje na dobitke, a prvič 1 et o s t ud i s t r e 1 j a n j e na dobitke a prav zanimivimi darili. Streljanje pričelo ■e bode pa že ob 2 uri popoludne, a zaključilo ob 0. uri zvečer. Glede telovadbe nam j« še omeniti, da se bode mej gojenci vriila tekmovalna telovadba in to na konju v skoku višine in daljave. Najboljši mali telovadci se bodo potem obdarovali i častnimi darili,
Za drulino čoplčflvo je nabral Androjčič Fr. 4 krone 20 stotin k, in sicer so podarili i Ivan Levičer trgovec 1 krono, Cevna Anton 00 stotin Luk&ič Tomaž, krčmar, 60 stotink, Metlikovič Ivan, Krefiič Andrej, Sprivala Justina po 40 stotink, J top o Lovro, Nenibaldi N., Hlad Josip, Paulič Stjopan, po 20 stot.
Lagala |e I V večernem izdanju z dne 1»». t. ni. smo prijavili vest, posneto iz dunajske „N. Fr. Presne", da so pri Smrčali na Koroškem slovenski delavci hudo pretopili italijanske delavce. — Mi smo že takrat pripomnili, da prepuščamo odgovornost za to vest omejenemu listu, ker smo slutili, da je Židinja zopet — lagala. Nismo se motili. .Slovenec" poročal je namreč, da nikdo na Koroškem ničesar ne ve o kakem pretepu med slovenskimi iu italijanskimi delavci, pač pa je bila neka praska med ncmSkimi in italijanskimi delavci. Tako ob rek u jej o ; — sram jih bilol
Nova brzojavna postaja. V Planini na Notranjskem odprli so včeraj s poštnim prometom zvezano brzojavno postajo z omejeno podnevno službo,
Stari drobiž po 20 in 4 nvt. Danes objavljajo Dunajski in Budimpeštanski službeni listi naredbi avstrijskega in ogrskega finančnega minister.stva, vsled katere se mora polagoma popolnoma umakniti iz prometa stari drobiž po 20 in 4 nvč., kolikor ga je še v prometu.
Nekaj črtic o pokojnem Carnotu. Marij-Fran Sadi Carnot porodil se je dno 11. avgusta 1837. 1. v Limojcs-ju. Leta 1857. vstopil je v politehniško Solo, potem jo slu-diral gradnjo mostov in ceBt. Leta 1863. jo končal svoje nuilke i. odličnim vspehcui. No kaj časa je služil kot pristav pri državnem svetu za gradnjo mostov in cest, potom je bil imenovan inženirjem. Dne 10. januvsrija 1871. jo postal prefekt okraja dolnja Senna v Parizu, leta 1870. prišel jo v poslan-ko zbornico, kot zastopnik okraja Beaune. Bil je tajnik združeno republikanske levico in vedno jo branil z ognjeno zgovornostjo vse, kar je mislil, da služi za utrdbo republiko in v blagor domovine. Po padu predsednika Freycineta leta 1880. je postal Carnot mi-nister za javna dela, leta 1885. pa minister financ in član BCnata. Leta 1887. jo bil Cirnot izvoljen predsednikom republike, ko jo bil odstopil Gr6vy. Ba5 letos bi bil« iztukla
"letna duba, za kojo je izvoljen predsednik republike. Pokojni Carnot je bil poštenjak skozi in »kozi, strog po zakonu, n pravičen.
Truplo umorjenega Carnota pripeljali so to noč v Pariz, Vlada nameruje zahtevati od poslanske komoro dovoljenja, da se priredi pokojnemu sijajen pogreb na državne stroike. — lavestno bodo zastopane o pogrebu tudi razno inozemske države.
Morski volkovi. Tržaški pomorski kape-tanat opozarja kopajoče se ljudi j, da so mornarji opazili dne 23. t. m. popoludne poleg Terezijskega pomola tri odrastle morske volkove. Na temelju tega jo objavil mostni magistrat poseben oklic, s katerim opotarja ljudsto na pretečo nevarnost o kopanju v odprtem morju.
Kralj — slepar. 1» Periza javljajo, da jo nedavno odposlal kralj Sijamski Franciji onih 3 milijonov frankov odškodnine, katere so jo bil obvezal plačati vsled poslednjih sptetek s Francijo. No, kralj pa je poslal med to svoto sa več tisoč frankov slabega denarja. Tri tisoč pijastrov namreč jo ponarejenih in drugih 7000 nima pravega ovenka, Kljubu temu pa je Francija vendar še na dobičku, kajti pijastri bili so ob odpošiljatvi vredni 3.12 frankov komad, ko so prišli t Francijo, pa jo narastla njih vrednost po kurzu na 3.20 frankov komad.
Razstava v Pariiu v lotu 1900. V Parim prirede rastavo v letu 1900. Posebna znamonitost te razstave bode most preko reke Seine. Most bodo širok 100 metrov in bodo stale na njem prodajalnic«, hišo in gledališča, Zopst eksplozija v jami! Minolo soboto popoludne vnel se je z groznim razpokom plin v premogarni „Albion" pri Pontybrlddu pokrajina Wales, Angleška). V jami je okolo 200 delavcev, o katerih osodi nt še znano ničesar.
Poskuien cerkveni rop. Po noči na 24. t. m. ulomili so neznani tatovi v cerkcv na Katinari, da bi odnesli, karkoli bi jim padlo vrednostnega v roke. Na srečo šla je v istem času finančna patrula mimo cerkve, katera je opazila zlobno nakano. Tatovi so pobegnili, toda finančni stražniki so jo udarili za njimi in res se jim je posrečilo prijeti tri izmed njih. Dotične lopove so izročili komisarijatu pri sv. Jakobn.
Zasa&eni lopovi. Prndv£oraj$nj*m na vso rano jo zasačil finačni stražnik Celigoj pri Sv. Mariji Magdaleni 4 sumljive možke, ki ho hoteli utihotapiti sodček vina in jedno steklenioo, napolnjeno z vinom, vsega 10 litrov. Dotično tihotapce spremil jo stražnik pred višjega kontrolnega okrajnega vodjo finačnega okraja Katinare, g. Tušiča, kateri jo o izpraševanju toh ponočnjakov dognal, da je bilo dotično vino ukradeno, a tatovi nikakor niso hoteli priznati, kje so je ukradli. Poslal jih je zatorej na policijski komiaarijat pri sv. Jakobu, kjer jih je vodja istega g. pl. Folsch z novu izprašal. Policija jo dognala da je bilo dotično vino ukradeno gostilničarki Karolini Žerjal v Borštu. Isti tihotapci pa so na sumu, da so ukradli v minolom tednu pušico za milodare v kapelici v Borštu, ter da bo hoteli ulomili te dni v župnijsko cerkev v Borštu, kar pa omenjena četvorica odločno tsji. Ta četvorica je: težak Emil B., mizar Josip F., mornarski vajenec Henrik S. in zidarski pomočnik Anton R. Vbo štiri ho izročili deželnemu sodišČn.
Samomora. 48-letni bivši posestnik in trgovec Marko Della Mora iz Oodroipa (Fur-lanija), stanujoč v Trstu v ulici Geppa list. 1, III. nadstropje, skočil je predvčerajšnjem zjutraj raz okno v stranišču poleg svojega stanovanja in obležal z razbito črepinjo na-mali mrtev. Pokojni je zapustil vdovo in 18-letno hčer. Čujemo, da ga je gnalo slabo finančno stanje v smrt.
731etni mizar Karol Vicenčič, stanujoč na cesti deli' Offioina hšt. 4, obesil ao jo včeraj na oknu svojega stanovanja. Vicenčič je bil več let v službi pri avstrijskem Ltoydu, štiri leta som pa jo umirovljen ter dobiva 4 gld. mesečno. Samomorilec ima ženo, 36letnega sina in 26lotno, o možen o hčer. Vzrok nameni >ru je menda neozdravljiva bo-lezon, kajti pokojni je trpel že več let na naduhi in večkrat bo je bil izjavil, da je sit ži v ljenja.
izgubljena ladija. O avstro-ogrski ladijt „Alice*, katera je bila odplula že dne 22. januvarja t. 1. iz Novega Jorka v Liverpol, ni od iste dobe več nikftkoršne vesti; boju se, da se je potopila. „Alice" je bila zgra-
djena leta 1870. v Trstu; imela je 747 to-nelat vsebine.
Porotna razprava Stahly-WoHT. V poročilu o tej razpravi, objavljenem v sobotnem večernem izdanju našega lista dodajemo še to-le: Sodišče je stavilo porotnikom tri vprašanja; 1.) Je-li tatožena Ana Stahly-Wolff kriva, da je izvabila Ani Aichholzer svoto 1128 goldinarjev 35 nvč.; 2.) Je-li ista kriva, da je izvabila Marjeti Blasek 1686 gld. in jedno kartelo italijanske rente po 50 lir, nominalne vrednosti 1000 lir in 3 ) Je-li zatožena Stahly-\Vo!ff kriva, da je izvabila Viktoriji Maniago 754 gld., češ, da ima ona, Stahly, v Bukarešti strica, ki premore okolo 20milijonov. Porotniki bo odgovorili na prvo vprašanje z 8 „da* in 4 „ne* ; na drugo z 9 „da" in 3 „ne* in na tretje a 7 „da" in 5 „no". Na temelju tega verditka je izjavilo sodišče obtožonko krivo v prvem in drugem hudodelstev, vprašanju navedenih in jo rešilo obtožbe glede hudodelstev, navedenih v tretjem vprašanju. Dobila je Sletno ječo. Branitelj dr. Padovan je prijavil pritožbo ničnosti in prosil zajedno za znižanje kaxni.
Popravek. V današnjem sjutranjem izdanju našega lista naj se v govoru g. dra. L&-ginja blagovoljno čita v 3. predalu, zadnji odstavek, 2. vrstica : ... ii te a t r o k e, namesto is to stranke.
Policijsko. Posestniku Franju Ravbarju na Trsteniku ukradel je njegov hlapec rasnih vrednostnih predmetov, cenjonih na 30 gld. Jako zanimivo je pri tej stvari, da Ravbar niti sam ne ve imena lastnega svojega hlapca, in da je on aam srečal tattf, ko je mirno nesel svoj plen v Trat, To je pa vendar žo skrajna najivnost t — Deželnemu sodišču na razpoloženje so izročili pnbalina: Josipa K., stanujočega v ulici deli' Istituto št. 8 in Antona T., stanujočega v ulici Sette Fontane hSt. 6, ker sta bila to dni razbila svctilnioe v podaljšani ulici RoBsetti in poškodovala drevesca.
.Slovanski Svet" od 25. junija 12. it. ima naslednjo vsebino: Cirilometodijska cerkev in politika. — Opozicija in sistem. — Hrvatje, Srbi in Slovenci. — Pri pastirskem ognji, (Stritarjeva pnsein v latinici, cirilici in ruskem prevodu.) — Kraški soneti. — V gozdu. (Pes.) — Iz Krčevinskih potočnio. — Der Konigrtsohn Marko (razprava ; dalje). — MuStanjc. (Hrv. posom.) — Hr. kohivIs XIX. CTOjrfrrifl, (Ruska pes.) — Svist razuma. (Ilrv. pes.) — Dop si. — Ruske drobtinico. — Iz moga dnevnika. — Ni jih sram I — Ogled po slovatiBkom svetu. — Književnost.
Opozarjamo nače 6č. čitatelje, da ho io dne 12. julija iižrebajo Dunajsko srečke, mod katerimi ju & glavnih dobitkov po 10.000 kron,
Najnovejše vesti.
Pariz 26. (Poslanska zbornica). Dvorana je prenapolnjena. O splošni tihoti pročita predsednik pismo ministerskega predsednika Dupuyja, s katerim javlja poslednji smrt predsednika republike. Predsednik sbornice Casimir-Porier opaža, da vsa Francoska, omamljena po tem groznem zločinu, izraža svoje ganjenjo in svojo bol. Franooaka žaluje za svojem najlojalnejšem možem in neoma-deževanem slugi, kateri je častno noail narodno tastavo in nadahnil vso Evropo a čut-stvi, ki so v veliko tolažbo v teh težkih tre-notkih. Vsa dežela so združuje v grozi, ki jo je provzročil ta napad pri vladi in v parlamentu. — Prečitavši pismo ministerskoga predsednika, izjavlja predsednik zbornice, da se tudi ta poslednja pridružuje besedam Dupuyja: .Sedaj treba umiriti se. Poklonimo se spoštljivo pred grobom, kjer jo končalo življenje, udano domovini in ropubliki.* — Casimir-Perier zngotovlja v svojem zaključnem govoru, da Francuska ostane tudi v teh dnevih žalosti trdna in močna. Zajedno javlja, da so narodni kongres snide v »rodo v Versaillesu.
Pariz 20. Razni vladarji izrazili bo br zojavnitn potom vladi in udovi Carnotovi ovoje sočutje.
Pariz 25. V sonatu je pročita! predsednik pismo ministerskega predsednika o atentatu, izjavljajoč tresočim glasom, da se pridružuje čutstvom groze, s kojo navdaja atentat slehernega človeka. Ta sločin mora dovesti do odločnega sklepa, da se bodo ščitili temeljni zakoni človeške družbo in žaljeno človečanstvo. Kongresu bode dokazati, da je zaupmje v stalnost obstoječih ustanov ne-
razrušno. Izvolitev novega predsednika bode gotovo taka, da utrdi prepričanje, da je Francozom jedino le do utrditve svoje narodne časti na zunaj in sloge na znotraj.
Pariz 26. V Maraelju je množica napadla italijanske prodajalnice in so se dogo-dilo^protiitalijanftke demonstracije.
LyOfl 26. Morilec Carnota se sove pravo za pravo Caserio Santo Hieronimo. Po svojem poslu je pek in že dolgo poznan kot anarhist,
Trgovinski braojnvl.
Budlmpsita. Pšenica za juni 7 05-7.10, za jcflcn 715 -71« Koruza za jiili-avgnst 4-77 do 4-78 Ovos za jesen 4 81—4 83. Rž 5 50-5-52.
PAenica nova od 77 kil. f. 7-30—7 35, od 78 kil. f. 7 40-7-45, od 79 kil. f. 7 50—7 55, od 80 kil. f. 7 55-7-60, od 81 kil. for. 7T>5—7 70.
Jefmon	proso 3*80—4-35.
Ponudbe in povpraševanja pSenico slaba. — Prodalo ne je 15.000 met. stot. po mirnih eonali. — Otrobi mlačni. Vreme deževno.
Praga. Norallnirani sladkor za junij f. Ifl.— nova roba za soptomber f. 14 70.
Ham. Kav« Santo« good avernire in juni 100-50, za oktober 92 -,
Hamburg. Hanto* good averago za juni 78 75 september 7« St5, december 70-25, mirno. DunivJaka borza 26. junij« 1894.
danes včeraj
Državni dolg v papirju .... 98'— 98-10 . „ v »rebru . . ; . 97 95 98 05 Avstrijska renta v zlatu . , . 121-45 181-25 .	.v kronah . . . 97-90 97-95
Kreditne akcije . ...... 350 — 85040
London 10 Lst....... 125 20 125-25
Napolooni...............997
100 mark.................fll-40'/,
100 italj. lir ........ 44-75 44 75
Gostilna „Al castello di Dornberg1
ulica Far-. noto 2t 11,
toži izvrstna bela in črna vina is Dornberga in Pr-vačino po 30 n£. liter-, istrnko pa po 33 ni. liter.
—	Znjodno pa priporoča svojo iivrstno kuhinjoj cono jedilom so primerne.	Fran Kija ver.
Gostilna „AIVAntivo Moro"
ulica Solitario lg, (po domače pri „ l*rvačkovr,Hu) prodaja frna i n bela vina prve vmte it prraih'h in 1 loniberikih vinogradov, in niccr: domare črno po,'M, belo po S6, modra frankinja po 40, frna kratko po 40 in r izlili h po 48 nč. liter. Ijsvrstm kuhinja.
—	Driel se gesla: „ltojak k rojaku", priporoča ne podpisani za obil obisk. Anton Vortopivee,
gostilničar,
RODOLJUBU!
Podpisani nHznanjum.da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krrmo v ulici VaUUrivo it. 1i>„ znano pod imonom „Croce di Malta." Točil bodem vina prvo vrBto, krnSki teran in izvrstno pivo. Tzborna kuhinjn, cene poštene, — Nadejajoč so. da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Vran Kravoi.
Slovencem tržaškim Bat
k o v I j a h „Atla hetla lrlente4*. lzbornn domača kuhinja,, pristna domača vina in kraiki teran.
Oabp^Jol Dovotak.
Gostilna „Al Gallo (Toro"
della Posta (Dogana) toči istrsko vino po as n<\, b o I o v i n n po 32 n8„ kvaikl tovan, lastnega pridelka, po «0 n«. liter. - V sodftčekib od 25 litrov naprej, franko na dom, po cenah, kakor so dogovorijo. — Izborna kuhinja. Vsprejema se naročila trn obed in tečerj« po nizkih cenah. — Nadejajo so obilnega obiska beloii najudanejii
T. Kovačič. Opazka. Vsprejema naročila na vino ca notranje deželo franko železnica Trst po 15 gld. hektl.
Novo pekarno
odprl je
Primož Debevo
prod vojainico. Piazza Caserma. ~ Priporoča sa slavnomu občinstvu za obilen obisk. Ima po trikrat nit dan sveže pečivo vsake vrsti, kruh in sladčice. Dostavlja kruh tudi na dom. — Priporoča sa slavnomu občinstvu v mostu in na deželi.
pivovarne bratov
Reininghaut v Steinfeldu — Gradič
pri	168
A. DEJAKU, junior, y TRSTU
VIa degll Artisti it. 8,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarj om v Trstu in po okolico stnroznano steiiifoldsko eksportno (Rxport), ožujski (MUrzeii) in uloiano (Lagor) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
obeča so vsakemu bolniku na plučah ki jo
jemal svetovno sloveča sladno zđm-vllo in komur isto ni pomagalo ali olnj-salo. KaSđlj, hripuvost, naduha, katar v plučah in v duSniku itd. pronoimjo že v malo dnoh. 8 tom jih jo doseglo tisoč sijajno vspoho, o čorour so na u-glod neitovilna spričovala. Prodaja toga al»d-nega zdravila dozvoljena jo policijsko v vseh državah tor dobe nopromožni proti spričevalu to dragoceno zdravilo zastonj. Cena treh steklenic 3 gld., C steklenic 5 gld., 12 steklenic 9 gld. --Albert Zenhler, izumitelj sladnih zdravil, Berolin 8. o. 33.
500 goldinarjev
Dunajske srečke po I krono	| Predzadnji teden
S glavnih dobitkov po 10-000 kron
Srečke priporočata: Hieronlm Morpur^o, Itfn. Neuman.
Lastnik politično društvo „Edinost" — Izdavatelj io odgovorni urednik i Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Tratu.