r -ä List 11. * ♦ / »4 • ^ t: ^ ¥ C # « > V ^^ • Tečaj LVIII X I m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. i pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Ijani se plača na leto 80 Za prinašanje dom - po Ljnb- Naročnino prejema upravniStvo v Blasnikovi tisi plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' LJubljani 16. marcija 1900. Politični oddelek. 0h ^ WWW rail ljudje druge izgoje na tej slovenski zemlji ) ves slo vanski jug bi potegnili v svoj delokrog in tukaj bi bil nastal bogat meščan ) tukaj Premogokopi na Slovenskem. Huda jama, Brezno, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje so in drago poprodal, tukaj kmet svoje pridelke lahko % fabrični delavec s časom. kakor drugod prišel do dobrih mezd, tukaj bi se nauki širili tukaj realistični predmeti latinščino in grščino premogokopi 1 ki bil so že 60 let odprti, Premogokop v Trbovljah je bil veliko let „tagt Iz teh premogo vrgli s prestola, naš, za tehnične opravke kar ustvarjeni človek bi danes bil najboljši tehnik industrije, vse ljudstvo kopov miljcn tekom let slovenska zemlja dala tujini veliko vrednosti, lahko se govori o milijardi premogokopih delal Slovenec uradniki so bili Nemci. Lastniki teh teh kot knap, vodilni bi imelo zraven izbornih ljudskih tehnifne nadaljevalne ljudske šole, kakor Angleška, ves slovanski jug bi bil deležen tega razvoja in ta slovanski jug bi bil kinč v tujci, plačan, nemški uradnik dobro dobil precejšnje premoženje. premogokopov so vsake bogate dvžave Le ta slovenski premog in ta ali tuje akcijske družbe. Knap je bil vedno slabo marsikateri teh si je pri- kotu slovenskega za tehnično delo pripravni slovenski človek bi ta veliki tem razvoj provzročila, ako bi bil v pravem času naš srednji stan spoznal svoj poklic. Stajerja ležalo je in še leži velikansko naravno bogastvo Danes nimamo lastnih tehnikov, še medecincev lastnih Danes so odprti tudi premogokopi v Kočevju. Tudi ^^^go malo. To imate od vaših latinskih in nemških šol so lastnina tuje družbe. Bog ve, koliko premoga in pojdejo milijoni iz slovenskega premoga v tuje roke 9 dobrega leži v mirniski dolini v Rupertu Janžu naš kmetski fant je knap v premogokopih na naši na Dolenjskem. V St. Janžu se je delalo v premogokopu, zemlji; je slabo plačan, tako da jim skoraj hrbet obrne a nehalo se je, ker ni bilo železnice, dasi je premog ^ ®® ^^^^ domovini zgubi. tako dober. kakor oni v Breznem ali v Hudi jami Slo venska zemlja je na polovico taka, da se lahko o Uradniki so tujci. Jedno ali dve majhne, neznatne to varne stojijo v okrožju teh velikih slovenskih premogo niej reče da zamore dobrega kmeta rediti. Veliko je ^ rokah. So kar le za ironiziranje Krasa, veliko je hribovja ko je more prerediti. Le Štajerska, Koroška slednje dosti kmetov ne Slovenstva in našega „Nemštva" postavljene ) Gorenjska imajo zemljo za dobre kmetije in nekaj dolenjskih tal je za to. Zemlja naša ima nekaj tal za intenzivno obdelovanje v nekaterih produktih, kakor v vinu ter žlahtnem sadju. so bili Začetkoma pojemajočega stoletja in še pred 50 leti navedeni premogokopi za majhen denar dobiti. Tujci so prišli z majhnimi groši, in so jih pokupili. Slavni Ali dobra tretjina ljudi bi lahko lala in tam dobro doma v industriji izhajala. Napravimo s tema de dvema trboveljski » tagbau tt nica » ki je malo stal. Prišla je južna želez tikoma teh velikih štajerskih premogokopov činiteljema račun o našem narodovem gospodarstvu vozila. Se tedaj se ni zmenilo naše meščanstvo. Prišli so Kaj Angleži 1 Š ličarji ) na taki zemlji v našem Francozi, Nemci iz rajha gospodarstvu tujci > osnovali akcijske družbe in zdaj je šlo, a narodovo kapitalističnem to premoženje je šlo in hodi v tujino Gospoda ) zdajšnji Ü «T----- ' ^ jrw»*'^ —vaj vstvarili? Pripomnimo, da krije naša in hrvatska zemlja ščanskih rodovin dosti železnih in svinčenih rud, tudi imamo veliko ži vega srebra. Veliko industrijelno gospodarstvo bi etabli ponemčenci, nekateri ste že precej starih slovenskih me , gospoda plemenitažka v naših krajih tudi vi niste nič storili za pridobitev tega velikega pre moženja, dasi ste bili na naših tleh merodajni. I I stran 94 Letnik LVIII Na Nemškem so 4 ljudje drugače postopali Vsa se predlog, naj vlada čim prej predloži načrt vojaškega nemška kultura na Slovenskem v teh časih ni bila poče- kazenskega zakona in vojaškega kazenskega postopuika nega groša vredna. Ali vas ponemčeni meščani na slo V seji dne 12 t. m. je tržaški poslanec dr Hortis inter venskem Štajerskem ne boli, ko vidite kaj nastalo prelepega modrnega gospodarstva na teh lahko bilo tudi peliral vlado zakaj na poštnem pečatniku v Skednju dala vaših slovenskih tleh ko da živite sredi se v pravem času zavedli napraviti tudi slovensko imenovanje .Potem pravo rekrutni zakon za 1. 1900. Greneralna je prišel na raz- debata le bila prav kratka, a vseskoz politična Og sta se največjega naravnega bogastva leni in slovanska poslanca, Berks in Pogačnik Prvi se le da brezbrižni? Tudi toplice ste puščali iz rok. Vemo, začetki premogokopov, rudarstev, toplic veliko denarja za narodno avtononiiijo, drug je govoril o zglaše tudi dva zavzemal u rezer- snedo ali kaj bi bilo nekaj žrtev napram milijonom vistov pri kontrolnih shodih in grajal, da se oficirji silijo, da morajo biti člani kazinskih društev. V imeni češiih poslancev je izjavil Engel, da so opustili obstrukcij vrednosti, ko je južna železnica odprla naš svet svetovnem zakonu zgol z ozirom na cesarja in na državo proti rekrutnemu prometu. Kante, nesreče je novodobno gospodarstvo povsod iz ozirov na vlado V imelo v spremstvu Radi zvedeli kdaj venskem prva fabrična mašina delati začela se je to zgodilo še le pred kakimi 15 leti! gospodje ponemčeni kaj vam ]e vsa blažena na Slo-— Menda Tu vidite nemška ker socijalnopolitičn isti )isek nikakor pa ne sej se je vnela ostra razprava naznanil, da svojMi pos o predlogih zastran premogarskega štrajka ni mogel kon'ati. Ministrski predsednik Körber je naznanil, da predloži vlada po veliki noči načrt, s katerim se uredi premogarsko vprašanje z ozirom na vse interese, kar jih pride v po^tev Tudi kultura, kakor ste jo vi kultivirali, donesla. Malo je na- očitanem kršenju nevtralitete glede vojne v južni Afriki pravila krepkih modernih gospodarjev. To pa zato govori v tei seji, Körber je pojasnil, da vlada ni o se ni- ne, ker niste stali z narodovo maso v dotiki vi meščani. — , ker ste jo o kakem plemiču se to samo ob sebi razume, — čez rame gledali. Nemškim meščanom v rajhu, francoskim je že davno a 17—18 stoletju prišlo na um, da so udje narodovi in da brez naroda nič ne pomenijo t da je le meščan tedaj krepak gospodar, ako ga krepak kmet zasloni. Česar storila in ničesar nevtralnosti. Wolf pa opu s s čimu tem bi biia grešila proti pojasnilom ni bil zadovolj Udrihal je ostro na razne strani in zahteval, naj se o vladnem odgovoru otvori debata, kar pa je zbornica ,o ^tklonila V dne 13 zakonu. seji t. m se je najprej dokončala razprava o Zbornica je zakon sprejela. Potem se rekrutnem vnela jako letj teh deželah so se kmetje že v 18 sto- mogarskih razmerah in ostro viharna debata glede premogarskega štrajka Socijalni demokrat Daszvnski je z največjo brezobzirnostjo razpra rešili tlake in desetine apadal vlado m niene » meščan lim zraven vrlo ^^^ lastnike premogokopov, mej katerimi o pre-organe se nahaja tudi član brez pomagal, francoski celo jim dal v veliki revoluciji vseh plačil odveznin proste lastine in sta potem oba ta dva važna činitelja v narodovem gospodarstvu povzdignila cesarske rodbine. Daszyn^ki je bil poklican k redu, radi česar je prišlo do burnih prizo govoril krščanski soc kateri so se po^av ko le kmetijo in meščansko delo tako Gregorig jalist Steiner in ko je krsčanski socijalist prejel podpredsednika Pradej da J da danes in že dolgo post-že vmes, če se Židom na prste pac takoj topi da pa je trdovratno tudi industrija narodno gospodarstvo teh narodov zala- molčal, ko je Daszyaski žalil člana cesarske rodbine Zbornica ga ta Tam se uje prevečni ljud potrebnejše moči kmetij pri nas pa naj je mela tuii včeraj sejo. Danes bo volila člane dele zdaj že tudi meščanstva mlajše meči Ko se bili vi zadevali svoje naloge potem pa pojde na počitnice. Gospodska zbornica je ime dne 14 t m kateri je sprejela rekrutni zakon in se izrekla sejo v danes slovanski jug avstrijskim državnikom kaj druzega bi se obrtni odsek proglasil permanentnim kar je proti temu da bil kakor je: rekrucijski me okraj za prostake-vojake davke tudi avstrijska država kaj druzega kakor Le tukaj in v gorenjem Štaj skimi zastopniki obudilo največj Čehi in obstrukcija. ljui rčenj om se iaj očita nedo je Avstrija imela po ie rekrutneg za- in goje lahkega večjega industrijelnega razvoja. Na Trst nobeden vas ponemčencev ni gledal gospodarsko se niste nikdar z meščani na Kranjskem, v Primorju pogovarjali. Neumne, nič vredne kazinske igra- kjer so vas nemški uradniki in profesorji Čeh slednost, ker so odnehali oi obitrukcij kona, dočim ne marajo odnehati o i železniške zveze s Trstom in glede tržaških pristanskih stavb Zlasti se pritiska na Slovence, naj bi oni Čehe odvrnili od hoče vlada obstrukcije gled^j drug obstrukcije, prav kakor bi Slovenci ne vedeli da s svojo predlogo o___„ dru železniški zvezi s Trstom samo do č'ce ste imeli s frazami krmili nikdar niso biti potrebni denar, da bi ne prišla v take stiske kakor Kaizl ljudje, poslali ki sami nič poštenega niso znali » Narodna avtonomija Odstavlj 0 oditelj nemških kaj nacijonalcev dr. Steinwender je izdal te dni brošuro, v kateri pametnega, več omikanega se je zavzemal za podreditev Avstrije pod pru3ko komando in Nemca od zgoraj mej nas. Saj avstrijski Nemci sami v ^^ ustanovitev skupnega parlamenta samo za Nemce na prin niso kaj prida ljudi izgojevali. Zlaj upijemo vsi. Maščuje se vsak greh proti na ravi in proti domoljubju. pu narodne avtonomij politiki ne more j načuditi njegovim izvajanjem Deželni zbori se skličejo še tekom prihodnjega tedna m sicer na dan 26. marca. Zborovali seca maja. bodo do začetka me Politični pregled. Papež Leon XIII. je obhajal pretekli teden devet Poslanska zbornica V seji die desetletnico svojega življenja. Z odkritosrčno ljubeznij ob tej priliki vse katoliško krščanstvo na osiveles: marca je bila cerkve volitev druzega podpredsednika. Izvoljen je bil češki poslanec roko vodi težavne vladarske ) se ozira i vladarja kljubu svoji starosii in nemirnim časom z močno dr. Začek. Dvofakov n^redba iz predlo OP o» na se razveljavi cesarska priliki od vladarj do posle Vse se mu klanj ob tej ajubornejšega delavca, od največj dr 1854 se je odkazal justičnemu odseku in sprejel žave do najbolj neznatnega društva. Tudi sovražniki katoliške Letnik LVIIL Stran 95. » cerkve in papeštva mu ne morejo odrekati spoStovanja in čudovanja. Ves katoliški svet pa se združuje v prisrčni želj Bog še nam dolgo ohrani našega papeža Leona XIII. ob in Steyn brzojavno ponudila angleški vladi mir, zahtevajoö samo, naj pripozna neodvisnost obeh republik. Toda angleška vlada tega neče Ogerska Nedavno je dunajski „Vaterland" predba storiti, nego je naznanila, da vojni ne bo konec dokler se Buri ne cival bivšemu ogerskemu miristru predsedniku, da je v ino- obe republiki in jih uvrstiti podvržejo. Angleška hoče uničiti med svoje kolonije. Boj se bo zemstvu nabiral denar za volilno agitacij namreč za vo- torej nadaljeval, a če ne bodo druge države intervenirale lilni fond liberalne stranke, da pa denarja ni izročil svojemu bo prej ali slej končal z uničevanjem Burov. 1 se Szellu, ter da je dispozicijski zaklad za leto nasledniku, 1899. porabil, še predno je bil isti dovolj mej tem že objavil popravek, a svojega z a u im e n o v a ti slancev v taj n Vaterland le pnika ni hotel seji. to afero se je bavila ogerska zbornica po- Poslanec Rakovski je vprašal, ali so zgoraj navedene vesti v „Vaterlandu" resnične? Ministerski predsednik Szell je odgovoril, da on osebno ni prevzel blagajne, ampak da to že od nekdaj dela neki mnogoletni mini-sterijalni uradnik. Minister Fejervary je izjavil, daje vprdš?l Banffyja glede obtožeb proti njemu, a Banffy da je odgovoril kategorično, da nikdar ni dobil niti novčiča iz ino- Vatei- Zrno do zrna . .. zemstva. Poslanec Ug izjavil. laodu da je dopi Slovenci imamo že nekaj denarja. Mnogo ga ni, to sem preverjen, da bi se z je žalostna resnica, vender v n objavljen na podlagi njegovega pisma. Poslanec denarjem ) ki ga še imamo, dala osnovati različna ko y je izjavil na podlagi temeljitih preiskovanj, da Banffy ni dobival denarja iz inozemstva. Ug je rekel, da ga iz- java Gajaiyjeva ni prepričala. On bi umaknil besede Častni besedi Minister proti ristna, dobiček noseča podjetja. Tudi so nekateri našib podzemeljskih zakladov še iskali. — nedotaknjeni in našli bi še drugih, ko bi jih Szella, da ni res, kar je trdil on (Ugron). Ravno tako je naša zemlja po nekod precej plodovita in Fejervary izjavil, da v decembru 1898 ni bilo denarja za strankarske namene. Potem so zaključili sejo Banffy pozval Ugrona na dvoboj na samokrese. Dvoboj se je vršil, a zadet ni bil nihče. Ugron je pozval tudi Fejer vary) Ugro na dvoboj, a ker je Fejervary poziv odklonil ga je v odprtem pismu imenoval staro babo Bolgarska, Vladni krogi razglašajo, da so popol- na podlagi naših zemeljskih pridelkov dalo bi se tudi marsikaj dobrega napraviti. Pobožnost in modrost našega ljudstva obvarovala nas je židovstva, in zato nam je še marsikaj ostalo, kar bilo podvzetno židovstvo že zdavnej izkoristilo v svoje « sebične namene. nema neosnovane vesti, da namerava knez Ferdinand proglasiti neodvisnost Bolgarske in sebe proklamirati kraljem. Bržčas Zato pa, ker imamo še nekaj, zato je skrajni čas, je ta izjava bila izdana pod utisom, da zbira Turčija v ečj o armado na bolgarski meji. da začnemo pretresati svoje ekonomsko vprašanje ter misliti na prave vire ljudskega blagostanja. To pa se mora Macedonija. V zadnjem času se je v raznih kraiih zgoditi prej, preden preplavi popolnoma slovenske de Macedonije pojavilo prav nevarno gibanje. Na jedni strani so žele tuji kapital po kojem kličejo nekateri naši umni se aačeli Arnavtje upirati turškim oblastvom in so bili doslej nacijonalni ekonomi že dolgo in ki naj bi podjarmil vse brez uspeha vsi poskusi, ukrotiti in pomiriti te divje čete. Na drugi strani pa so se začeli gibati tudi Srbi m 1 olgari kar še imamo, ter izsesal naše ubogo ljudstvo do mozga. Tuiska vlada si hoče, kakor svedočijo razne okolno.^ti. tudi Vsa industrijalna podjetja na slovenskih tleh so to pot pomagati iz stiske po starem receptu, namreč na ta dandanes do pičice v tujih rokah. In kaj imamo od tega ? način, da naščuje Arnavte proti Bolgarom in Srbom. V tem slučaju utegne priti do strašnega klanja. Sumi se, da igra Pač nekaj m to je. da se ošabno in z našimi žulji pri Vtem tem veliko ulogo angleški denar. ) Nemčija. Gibanje proti lex Heinze, s katero se hoče pod pretvezo, da gre za zaščito nravnosti, utesniti vsako svobodnejše gibanje v književnosti m umetnosti. zadobilo gmotno podprto tujstvo šopiri na naši zemlji ter ponaša kakor, da bi bilo vzelo vse pravice v zakup. Da, tuje mogočno parazitstvo gloje na našem narodnem životu in mi mirno gledamo, kako se debeli in velikanske dimenzije. Vsa inteligentna Nemčiia se je zakonu nas uničuje. A to še ni dovelj, da roke. navskriž držimo uprla Vlada obeta, da zakona v sedanji obliki na noben način ne odobri, na drugi strani pa proglaša, da tej deloma ter potrpežljivo čakamo trenotka 1 ko nas ta požrešna oziroma po veČini ta zakon povsem ugaja. Pričakovati je še zanimivih bojev. armada spravi popolnoma svoje žrelo, ampak mi še prav prijazno vabimo to parazitstvo nam v svate. Ni li Francija. Te dni je bilo sedanje ministrstvo v jako sramota za nas, da .si na tak način sami nastavljamo veliki nevarnosti. Finančni odsek je hotel z malo zvijačo one- puško na prsa? mogoČiti sklepanje o proračunu, v katerem slučaju bila vlada morala odstopiti. V zbornici pa je vlada dobila večino Proč s tujstvom, proč s tujim kapitalom, to naj bi na svojo stran in je izposlovala, da se jej je dovolil finančni bilo naše geslo, kajti še le potem, ko bodemo izpodko zakon. Vojna v južni Afriki. Sreča je hrabrim Burom pali tujstvu tla, uprav na svoji rodni zemlji. še potem bodemo gospodarji pokazala hrbet. Odkar je moral Cronje kapitulirati, ne dose- je čas, da rešimo sebe in zemljo svojo. Ako pa žejo Buri nikacega večjega uspeha Prišlo je v tem sicer že bodemo še nadalje tako brezbrižni, kakor dozdaj na raznih mestih do večjih in manjših bojev in so Buri v potem nekaterih teh bojih tudi sijajno zmagali. Ali posledic te uspehi niso imeli Angleška armada je vzlie temu napredovala in dne 13, t. m. je general French zavzel glavno mesto Oranje-repu- je opravičena bojazen, da nam bode kmalu odklenkalo. Slovenci se kaj radi malo pobahamo. Če ta ali oni premore nekaj stotakov, pa že misli, da je ves svet büke Bloemfontein. Že prej, namreč dne 5. t. m. sta Klüger njegov in tako visoko glavo nosi, da ne vidi več pred stran 96 Letnik LVIII se in zbog tega mu ne gre v glavo. svetu radi mnogo veljali, pa o groza, svet nas neče vpoštevati. Celo mi napredek deniči pretvarjajo v nadobudne Pangrmane. In to zovemo vlada, ki jo na vse kriplje podpiramo 1 nas vedno in povsodi prezira. Mi sicer čutimo to in ko nam pri kaplji z nami, kakor svinja z mehom Sram nas je lahko, da vlada postopa v tem oziru vinea krv malo vskipi, tedaj stiščemo pesti in se grozimo. Ko pa In kako treba dejanski nastopiti, potem figo v žep z drugim kulturnim napredkom našim? srce v hlače, jezik za zobmi in mirna Basna. Sam Bog nam je dal Preširna pa slovenski govo- rici pripomogel do veljave še poprej, preden smo imeli Da, mi čutimo, da v svetu ne veljamo nič, da nas pravico govoriti o kakem napredku. Itnamo tudi še celo vse prezira, a mi smo prekratkovidni, da bi uvideli, vrsto izbornih pesnikov in pisatelj kdo jih čita? da je temu krivo naše siromaštvo v vsakem oziru. Ravno Slovenski narod gotovo ne, ker peščica slovenske inteli tako smo prekratko vidni, da bi pripoznali, da nimamo gence še ni slovenski narod Če hotel slovenski kmet dosti, oziroma, da nimamo nič in brezbrižni dovolj ) da si skušali stanje zboljšati ter vsaj nekaj malega pri dobiti Stritarja brati, bi moral kravo iz hleva dati. Slovenska podjetnost se tudi tukaj v pravi luči zrcali in eicer s tem. Nikar ne mislimo, da se dandanes vpošteva Čehe a založnika knjig da prav za prav nima ni jednega radi njih števila. Čehi mora Avstrija računati in tudi Kako naj toraj slovenski pisatelj piše knjige name ves ostali svet radi tega, ker so gmotno trdni in so do njene slovenskemu narodu m kje naj zalaga svoje du speli na podlagi povoljnega gmotnega stanja do svetovne proizvode? Na kak zaslužek pa sploh računati kulture — Od kod pa blagostanje češkega naroda ? Čehi razumeli so tok časa in so s pridnostjo in umom zasno- ne sme. različno obrt in industrijo ki jim daje mnogo do bička in od tod njih blagostanje, kultura in napredek Imamo družbo sv. Mohorja, naš ponos. Več sto- tisoč knjig pošlje ta družba med slovenski svet. A koliko « izmed teh knjig se v istini čita? Šmarnice, večernice. če Naša zemlja se sicer ne da primerjati s Češko, toda bila naša zemlja polovico slabša od češke in bi bilo bili mi desetino tega dosegli, kar imajo Čehi, pa še vedno dovolj za nas. In kako stojijo razmere pri nas? sv. pismo in po nekod nadomešča pater Kneippova knjiga zdravnika. Vse druge knjige pobožnoznanstvene vsebine pa čakajo neprerezane in zaprašene v kotu odrešenja. — To do duše ni pretirano in se temu tudi ni čuditi. Nekdaj je toli cvela na Kranjskem železna indu strija, ki je bila v domačih rokah. In zdaj? Tudi še zdaj se v terd oziru nekaj malega ker naše ljudstvo je naučeno misliti samo na nebesa in pri t tem pozabi na se in na vsakdanje potrebe in tudi na to, da se od sv. duha ne da živeti in da nas vera in samo vera ne bode izveličala. tvoru, a to ni več naše, te je tuje podjetje, dasi se zove: Kranjska indu- Poleg tega je še nekaj druge kepa je vsa v tujih rokah. Večjega strijalna družba. # mične industrije, slovenskega industrijalnega podjetja sploh ne poznam Imamo, gledališče kakor v Berolinu. Pri t v kojem se nemščina šopiri. slovenskih predstavah slišimo in — Drama Kako žalostno pri nas v tem oziru, svedoči najbolj dejstvo, da imamo samo dva, reci dva strojna naš kulturen vidimo mnogo lepega in skoraj nič domačega. — in opera (izvirna) se nam toraj tudi že obeta, pa vender nam nikdo neče priznati, da smo napreden in kulturen narod. Ne slepimo sami sebe in pnznajmo lojalno, da je pri domačem tehnika in še ta dva nimata posla doma podjetju in samo jednega tehniško naobrazenega kemika nima mesta v domovini. Vsa naša strojna napredek bore majhen. Res je 1 da tega nismo sami krivi ) ampak da so to po večini zakrivile razmere in tudi ta 1 v kojih smo se in se še razvijamo, vender smo tehnika zapopadena je v ribniškem kolovratu in vsa naša kemična obrt in industrija v keramičnih izdelkih umnega in radi njegove pod^zetnosti često zasmehovanega Ribni čana. Zato pa smo reveži, da nam ga ni para. tudi sami krivi, da se nam tako slabo godi. -ki smo jo porabili v medsebojnem bratovskem silo boju m Primeren našemu blagostanju pa prepiru, odbili bi bili lahko skoraj do cela naval tujstvu za nas. Mi smo v domačem prepiru pozabili na rek se tam, kjer se 1 da dva prepirata, tretjemu dobro godi in tu tudi naš kul- zato se pri nas le tujstvu dobro godi in mi tega še zdaj napredek. Sicer se kaj rado povdarja, kako smo uvideti in priznati nečemo. napredovali, vendar se, ako tudi vse zapreke, ki smo jih Koncem devetnajstega veka smo, pa se niti z jednim imeli in jih še imamo, v obzir jemljemo, pravega na- pravim virom ljudskega blagostanja ponašati ne moremo, a vender nam neče v glavo, zakaj nas veliki kulturni \ predka kar nič ne pozna Koncem devetnajstega stoletja, stoletje prosvete narodi prezirajo. Ravno tako nam je nedoumno, da so v napredka smo, pa slovenščina v naših šolah ne zavzemlje velikih kulturnih narodov oni narodi napredni niti onega mesta ki ga zavzela že za francoskih časov, in kulturni, ki na vseh črtah prosvete napredujejo. Ni jedne popolne slovenske gimnazije nimamo. V realkah Mi smo jednostranski in z nami tu di naš napredek so namenjene Slovencem, pa se slovenščina uči ) kakor nas tehniškega napredka niti pojmiti ne moremo m grščina na gimnazijah to dovolj Naše realke so vsled tega tudi zasledovati ne moremo in še manj poleg tega tudi prave tvornice, kjer se slovenski mla pospeševati. In zakaj? Zato, ker smo, kakor sem rekel Letnik LVIII. Stran 97 jednostranski in ne zreli. nas gospod nekaj ve Napraviti se mora pa tako narejena smola v kosi Ijajo, vsi drugi stanovi so odveč, in od tod primanjkljaj tarsko škatlico, prevideno s pokrovcem 1 v katerem se tehniškega naraščaja in ravno od tod primanjkljaj tehnikov nahaja luknica za čopič ali pa palčko, s katero se potem v cbče in od tod tudi naš slab gospodarski položaj. Pa smola na rane požlahtnitev nanaša, to je namazuje. Ako kaj bodem govoril o tehnikih, saj nimamo niti učnih vsled mrzlega vremena smola pretrda postala 1 tako 1 moči dovolj. Obrtnijske raznoterosti. Koliko premoga izkopljejo na svetu? V letu 1899. so izkopali v Angliji 202 054.516 ton (tona je tisoč kilogramov), v združenih ameriških državah 197.405.953, v Nemčiji 130.928.400, v Avstro-Ogerski 35,039,417, v Fran- da bi se ne dalo z njo zamazati, prilije se jej nekoliko špirita, ter se je dobro premeša. Preredka ne sme smola nikoli biti, ker sicer zaleze rada, mezi cepiče in podloge, ciji 32 539 786 v Belgij 22,975 093, v Eusiji 12,862,033 in v vseh ostalih državah 30 960.712 ton. Avstrija glede premogove produkcije na četrtem mestu tega tedaj raz- in požlahtnitev se ne sponese. Najboljše je, ako je cepilna smola le toliko tekoča, kakor na pol strdjeni med ne pa še bolj. Vedno je pa boljša to je priporočljivejša pre-gosto tekoča, kakor pa preredko tekoča. Bazun mrzlo tekoče imamo tudi gorko tekočo cepilno smolo. No, ta k pa ni nikakor tako priporočljiva kakor mrzlo tekoča 9 vidno,kako velikansko škodo povzročaj sedanji mogarski Strajki na Češkem in Moravskem. Delavci so se or- splošni pre- za to molčimo o njej. ganizo in zahtevajo osemurno delo, zboljšanje plače za 20 in pa minimalni zaslužek. Njih zahteve niso pretirane. Povsod so vlade v enakih slučajih v stvar posegle ter pravico storile. Tudi v sedajnem slučaju bi to ne bilo težko, ker je razvidno, kako velike dohodke donaSa premog lastnikom velikaSem. Toda na§a vlada se neče resno utikati v stvar. Potem se pa čudi, da delalci zapuste domovino in gredo na NemSko ali v Ameriko. Tudi sedaj pri začetku drŽ zbora se vladi nič ne mudi. komunizmu in socijalizmu. Spisal B k. premogarsko zadevo razpraljati na dnevni red urinili. ter s trudom so jo poslanci Tako naj t (Konec.) se zidajo na pr. po navodu francoskih ravnopravnikov (Egelitačres), poznejših Babeuf-ovih pri vržencev, povscdi le priležno in jednakomemo opravljena bivališča, katerim nadzoruje in katere oskrbuje javni stavbeni mojster; vsi naj se jednako oblačijo: razlikujejo Kako se napravlja mrzlo tekoča cepilna smola. f hosti se nabere smrekove smole, borova ni za to. Nabrana smola se potem v kaki posodi, najboljši v kaki kozi ali pa železni ponvi raztopi. To delo kaže de- se mej seboj glede obleke le stari in mladi. Dela naj se 0 v vkupnih prostorih, ali pa naj se delo razreduje po starosti (Owenov korporacijski zistem. Owen je umrl 1.1858). branili in zastopali zakon za v Nekateri so poprej lati zunaj hiše na prostem in ne pri plamenu ) ampak nad žerjavko. To zaradi velike nevarnosti ognja. Raztop-Ijena smola, precedi oziroma pretlači ali pretisne se skozi družino; ali pa poznejših nadvladilnih nazorih nema biti t ni zakona ni družine; občestvo ima skrbeti za vzgojo strok sploh, ali pa vsaj prevzeti njih odgojo od gotove starosti počenši, zraven tega tudi poduk. Drugi zopet o redko tkanino, neki močni tul. S penjenco ali kakim ce dilom. smola že koj celo str d i kovinastim, ne kaže to delati 1 ker se Najboljši gre precejanje raztopljene smole skozi tul tako-le iz pod rok. Tul razgrne se kakor kaka ruta čez kako posodo, najboljši glinasto skledo ali kozo, katero se je pa že prej natanko stehtalo. V središče tula zlije se raztopljena smola. Dve strani tula vrže se čez smolo tako, da je popolnoma pokrita. tem kot negotovi bodočnosti popolnoma molče, ter butajo ob sedanji družbeni red. Komunisti tedaj ne uvidevajo, da je faktična jed-nakost mej ljudmi že nemogoče po njihovi naravni iie-jednakosti, dalje prezirajo, da je privatna posest v gospo-darstvenom oziru nujno potrebna, ter da se delavnost v zaslužek v privatnem (zasebnem) gospodarstvu ne daje Na to se nadomestiti po umeteljino izmišljenem vkupnem delo vzame jeden konec tula v desno, drugi v levo roko in ovija se obadva v nasproti smeri v podobi vijaka dru- vanju; komunisti konečno ne sprevidijo da pomenja zega proti druzemu. Ko smola precejena, stehta se je natanko, in ko je stehtana, postavi se posoda zopet nad žerjavko, da se smola vnovič raztopi. Ko se je to vkupno premoženje (Gütergemeinschaft) silovit nazadek, s katerim se vračamo nazaj k začetni razviti kulturni stopinji, torej je občna vkupnost glede zaslužka in užitka oči vidno nemogoča in neizpeljiva. zgodilo doliva se jej prav počasi med vednim mešanjem Ljudje so že po rojstvu nejednaki v zmožnostih 1 toliko špirita, da pride množina smole proti množini ter se oddaljujejo, drug od druzega po svojem razvitku špirita v razmerje 80: 20. ' v vsakdanjem življenju. Ta nejednakost, po kateri se Konečno doda se tako s špiritom pomešani smoli zopet dopolnjujejo porok vednotrajne nravnosti (Ge še nekoliko, to je par žlic loja ali pa lanenega olja mrzlo tekoča cepilna smola je gotova. > m sittung) v človečlanstvu; ko bi hotel upeljati sploh nemogočo jednakost, uničiš i človeštvo. stran 98 Letaik LVIII Jednakost ima pravico do čisto občnih imenujemo jih ravnopravnost 4 pravic, izvenredne pravice in pripomočke, kajti sicer je itak ne ozirom na človeško mogoče nadvladovati gospodarstvenih razmer in teženj nravitost (Gesittetheit) se razumljivo lahko opraviči želja samo jednega naroda do najmanjših in najneznatnejših to Jednakemu varstvu v zakonih (Rechtschntz), po slobodi zadev po jedinem centralnem uradu! neznosljivo 0 ne olajšala glede uporabljanja zmožnosti; da se sleherni vzpeje ko likor mogoče visoko v sedanjem družbenem redu. Takošna silna vkupnost pouzročila hlapčestvo in nadzorstvo, ali navzlic temu Nasprotno pa ne opravičiš poho^nosti in tiste ne- hip in trpljenja v človeški družbi zmerne pohlepnosti, katera vedno ne slabše živeti mimo svojega to smotri, nikakor še celo povekšala bi jih bližnjega, kateri je slu Uresničenje in utelešenje tacih in jednacih nazorov za poskušnjo bilo f gotovo marsikomu neušečno čajno bogatejši in premožnejši; kajti lahko se porodi sebno pa onim, kateri pri tem po lahko poslej misel pouzroi^ena gube, ne pri po samopasni m nenasitljivi dobijo pa ničesa; poglavitna naloga naj velja vsaki dru zavisti, češ, da ne sme nihče bolje živeti nego drugi. Imovina ali imetje (Eigenthum), katero se je pola žbeni celoti formi, če se hoče v resnici vzdržati: da hasne ne pa samo posameznikom 1 če bili tudi precej goma razvilo do privatnega imetja, ni samovoljna temveč mnogobrojni: reforma ne sme biti tem le v začasno korist naravna prikazen, pouzročena po nujnosti pridobiti 81 blaga in premoženja za užitek; le z ozirom na njeno zakonito obliko imovina človeška naredba. Socijalizem protivno je tega mnenja, da daje delo pravico do deleža v premoženju, da naj se tedaj razdelitev Da bi se imetje odpravilo, da ga družina ne blaga vrši v razmerji z delom 1 katero je smela podedovati, odstranili bi se ob jednem uzroki 1 ka v da produkciji blaga % tekmovalo. Socijalizem namerava f slehernemu delavcu vsaj moči teri sedaj tako silno uplivajo na gospodarstveno delo- gove delavne vanje, varčnost in štedljivost; vsaj se nikakor ne dado prislužka ter ne prikrajšan užitek prosto uporabo nje vsaj njegovega delavskega nadomestiti s tem, da se sleherni velikodušno žrtvuje vspeha osigural, ustvariti in ustanoviti delavske družbe, minimalno svoto 4 popolnega vkupno<»ti. Poleg tega tudi še nihče dokazal ni, da mo- v katerih naj bi se posamezni podvrgel celoti, in to bi rajo živeti posamezniki samo radi tega skromno in beraško > dasi so gospodarstveno neodvisni » bila družinska ustanova, katera pripušča občno gospo > v obilici uživajo. ker drugi darstveno blagostanje Temeljna misel v socijalizmu dela o zvezi z A. Po istih razlogih je neobhodno potrebna zaslužba Smith-ovim navodom, da namreč delo t posebno pa (das Erwerben, Erwerb), kazoča se v sedanjem veku v trud z rečmi (Sacharbeit), vsako ceno določuje ter vzdr vsakem zasebnem gospodarstvu 1 po kateri se trudi vsak posebej prostovoljno v mejsebojno uživanje. žuje posamezne narode. posledico za stanje delavcev v človeški družbi. Predlogi, merujoči zboljšati to stanje Na takšen način se faktično več doseže in pridela, strinjajo se vsi v tem, da se individualizem nadomesti s in sebičnost z vkupnostjo, nego po samovoljni izmišljeni takozvani organizaciji za solidariteto posameznost delo 1 po neposrednem trudu na vkupno obrtovanje itd. sedanjost pa z združevanjem (asociacije, zadruge) v ka Kajti le pri čisto priprostem, skoraj povsem okupato- terih sicer posamezni izgubi SVOJO neodvisnost manj ali ričnem kmetovanju si mislimo lahko, da si vkupno pri- več, ali zato pa uživa dobrote vkupnega truda. Presežek delamo in prislužujemo vsakdanji čisto skromni užitek: naj bi se razdelil mej sotrudnike v razmerji, v katerem v tacih celo priprostih razmerah pač vkupno po- so delovali za prislužek ker hajamo na lov, vkupno ribarimo, sejemo in žanjemo. Vkupno premoženje je le mogoče na najnižji kul Zibelka te iu potrečevanju tekla je tudi v Fran cozih. Radi upodobljenja podajam tu 3 primero. turni stopinji 1 ter ta čas, kadar se vkupno trudi in 1.) Po St. Simon-izmu (Industrijalizmu grofa pl. prislužuje; ali v razvitejših razmerah skromno utelesi le v ljudeh, kateri so se mej omogoči in St. Simon, umrlega 1825. 1), kateri je sicer komunizmu seboj zjedi- najbližnji, a iz naravne nejednakosti človeških zmožnosti njeni po ljubezni; n. pr. v družini pod naravno oblastjo starešine (Familienhaupt) Razvidno svojega hotela pri vkupni posesti večina da odvaja herni » da se pravilo jednakosti le tedaj utelesi, če sle nastopi stališče in delokrog po zmožnostih mu malo delati, a poleg priležno, ter da se po delih, v katerih se one zmožnosti se človeška družba pre- tega kolikor toliko vživati na občne stroške. Ker dalje prikazivajo, obdaruje naj odpade naravna dolžnost družini vzgojevati njenih po- tvorila v društvo delavcev, privatna posest pa ohranila tomcev, bi se ljudstvo neznanstveno nabrojilo in s tem do smrti. Imetje protivno ne moglo obstati, vsaj ne nastalo bi občno pomanjkanje. kot privilegij; živeti od dela in žuljev druzega, nehati Po vkupni posesti bi se tedaj ne izgubila siro- mora biti prednost v prid postopačem. Povrnilo naj mašnost v gospodarstvenem oziru začasno le tti ter tam temveč postala bi občna nadloga. se po smrti' posestnikov! zopet v državo, katera ga odda najzmožnejšemu gospod r u v uporabo ) naj sleljfBr' Slednjič dalo bi se tako vkupno, po komunističnih nemu pak tako ali tako po njihovih zm žnostih priliko 1 načelih vrejeno gospodarstvo, namerujoče vkupno produk- da dela in prislužuje, dalje zemljišče in cijo in vkupni užitek za vse voditi in nadzorovati f . pital): Zakon se ohrani, navzlic temu 1 da glavnico (ka- postavi se po močni družbeni oblasti, združevajoče v sebi vse sile, ženski spol na jednako stopinjo z možkim. Letnik LVIII. Stran 99. Posamezni razredujejo se po razvitku in odgoji v raznih stanovih 1 ta naj bo obrtnik, oni zopet učenjak pripada ročnemu delu ß/121 kapitalu Y 12» 1 pak ali teoretični in praktični vrednosti Y12 nadarjenoLti Računstvo. ter tretji umeteljnik. Na čelo tem stanovom postavi naj se knjigovodstvo za vsa dela in proizvode članov itd., hierahično razrejen duhovski stan, kateri se sestavlja iz sploh celo upravo občinskih zadev oskrbuje predsedništvo » tistih, kateri čutijo v sebi najvišjo in najčistejšo ljubezen katerega volijo najodličneji akcijonarji in najzmožnejši do človeške družbe. To glavarstvo združuje vso posvetno članovi. Oddelki in pododdelki volijo zopet svoje pred- po katerih se uresniči nova sednike, kateri vkupe predočujejo merodajno, završilno in obrtniško organizacijo, nadzorujočo oblast (obrtni are- in duhovniško moč in silo socijalna vera bratske ljubezni in jednakosti. 2.) Združevljajoči zistem (ustavljen po Charles u o nag). Po sestavi uže osigurana je primernost in izvr- Tourier-u, umflem občini, katere (phalange); 1837.) zopet priporoča ustanovo na] ne pečajo obstajale iz 1500 do 2000 oseb samo z vsemi obrtnijskimi šljivost v njihovih ukrepih, nikakor pa nimajo zapovedo- ker se socijalno soglasje ne strinja s posilnimi se vati, sredstvi, temveč le predlagati in nasvetovati. Ali vkljub stroki, s kmetijstvom vred, in sicer deluje se tu povsodi se vkupno in rszsežno (en gros) temveč tudi privatnim ) temu, kadar bode namreč ves svet jedna celota bodo upravljale in nadzirale phalange celega sveta po jedni vrhovni oblasti. 4 Drugi črtež, katerega si potrebam zadostuje se po trudu vkupnih stanov in zavodov in sicer ceneje in boljše, nego sedaj. Občinski članovi. Drugi črtež, katerega si je izmislil Louis Blanc žive po slobodnih ljubezenskih razmereh, dasiravno se (1841) zahteval je vkupne, po državi osnovane delavnice zakon naravnost ne izključuje, — ugodnega uporabljanja velikega bivajo vse vkupe radi za najvažnejše stroke obrtnije. Konkurenca 1 tako trdi gospodarstva v pro- črtež 1 je sovražna razvitnemu in kulturnemu napredku, stornem poslopji (phalansterinu), sezidanem sredi zem- množino se zatira na ljubo manjšini, ter podjarmlja družbo Ijišča občini pripadajočega. tej zgradbi nahajajo se z velikim kapitalom. To silo more razrušiti le največji poleg prostorov za rszno blago in tovarne, tudi privatna kapitalist, država namreč, če smotri uničiti konkurenco bivališča, katera se različno opravljena posameznim od- s tem, da se sama udeležuje, Da pomaga na tak dajo po njihovem gmotnem stanju. okusu in način družinskih neposestnikom, naj si izposodi svoto v nakup potrebnih potrebščin. Slehernemu vstopivšemu posodijo se vse po- priprav in obrtnijskega orodja zai delavnico, ter naj vsaj trebščine in pripomočki (orodje, živež itd) za jedno leto, na prvo leto uredi delo posameznim članom in plačilo, tako da ni nikdo oviren vstopiti radi siromašnosti v pozneje seveda bi se morala cela razredba, kakor glede Leto občino. Kdor pa nasprotno premoženje seboj prinese, ta- dela tako plačila popolnoma prepustiti delavcem, kemu se dado akcije na vkupno premoženje. Tako mora za letom naj se polaga račun. Jeden del dobička naj se delo užitelc postati in slehernega razveljevati, ne pa kakor jednakomerno razdeli mej članove, drugi naj se odmeri sedaj, kadar se čisto nič ne ozira na nagon in zmožnosti oskrbljevanju starcev in otrok, oziroma naj bi se v tem posameznega. Dd se strinja razredba in družljivost na podpirali različni obrtnijski stroki; tretji pa naj se harmoničen način, da se slehernemu pripusti izvoliti si hranil za vsak slučaj n. pr. nakupovanje potrebnega delo in neomejen užitek po lastnem nagonu — razredijo orodja na novo vstopivšem. Vstopivšim kapitalistom dene se vsi članovi po nagibu klicih, ter se skupijo in in nadarjenostih v raznih po- se glavnica na obresti, sicer pa se udeležujejo dobička združevajo v oddelke (serije). slično drugim delavcem. Poleg tega se ^a je nadejati 1 obstoječih iz slehernega spola in starosti, možki in ženske, da se iz takošne delavske zadruge kmalu izcimi prosto mladi in stari, v katerih se pečajo z raznimi stroki polje- voljna zadruga, katera naj bi se bavila s potrebščinami delstva, gospodarstva, nauka, obrti itd. m sicer toliko in zabavo. razsežno tolikem razmerji, kakeršnega zahteva občina Kadar tedaj v jedni obrtnijski stroki Sleherni zopet pripada lehko različnim oddelkom, da se vana narodna delavnica tako porabljajo in odgojujejo posamezne zmožnosti zanjo osno-nad via dati prične vsem drugim ker zasebnim delavnicam, morala bi se vse jednako prememba, tikajoča se dela, je marljivosti v veliko korist podjetja združiti zato ter spodbuja vedno večji delavnosti. Oddelki zopet smo že v posameznem uničili, zopet v korporacijah. urejena da ne oživi konkurenca, katero Na razredujejo se v pododdelke, če se da namreč poglavitno ta način porodila se je v slehernem, po državi nadvla delo Cepiti k\ krojiti v različnih delavnicah in tovarnah, danem delavskem izdelovanje posebno krogu: velika vkupna (centralna) de ■s? sitnih, umazanih in samosvest lavnica, kateri pripadajo druge pomožne delavnice, zdru- upo žila so se tedaj vsa razna središča, a posvečena isti pro Ta pri ponižajočih izdelkov se pa ne sme nikdo izključljivo rahljati. Nasprotno, morajo se v menjajočo se izvršitev dukciji v vkupno delovanje za narodni smoter, enih surovih del pozivati posamezni oddelki po viših na- kazen ponavlja se počenši pri posameznih delavcih delav gradah in darilih, tako, da ne postanejo nekateri samo nico in jednega obrtnega stroka razvnela je ta družljivost sredstvo slično stroju, ter da se zabrani aristokracija in vse obrtnijske zadruge, zastope in stroke, vesoljna pro- ' MiL t v plemstvo v delavnicah. Slehernemu občinskemu členu je minimalna svota dukcija vrši se sedaj pod nadzorujočo jo vlado ali državo: zaslužka za nejednako plačane ure država postala je najvišji vodja produkciji. v preskrbljevanje s potrebščinami: končem leta razdeli Po teh izgledih spremenil se tedaj gospodar se pa presežek, od katerega glede na potrebne premembe stveni red po državnem neposrednem vplivu, deloma zopet » stran 100 Letnik LVIII od tal v više kroge: po občinah, katere se morajo na že Št, Jurja ob južni železaici. navedeni način predrugačiti. Pozneje so se zahteve scci- Fehleisen v Celju je imenovan sodnim pristavom v Slo- Avskultant gosp dr. Friderik jalistične, posebno na Nemškem poostrile. m tudi drugod » zelo venski Bistrici. Promocija Gospod Fran Gosti iz Ljublj ]e ßekalo se je (Ferd. Lassale, umrl 1864), da delo medicine. Čestitamo bil dne 16. t. m. promoviran na dunajskem vseučilišči doktorjem ni nasprotno privatno . To imetje, kakor- vir bogastvu, temveč da imetje nepostavno, krivično pridoblj šnjega opazujemo dandanes, trdi Lassale, ni imetje, temveč ; to se pravi: vladajoči soeijalni red sili na to, da se delavec Častno občanstvo podelila gg. dež dr. Iv. Tavčar občina poslancu Ivanu Božič Vid nad Vip dež. odbornika in gozdnemu nadsvetniku Vaclavu G tujčevina", (nicht Eigenthum, sondern „Fremdthum") Šestdesetletnica Dne t. m prot dr Gregorija Kreka je obhajal gosp. Krek, znani slavist in pisatelj svojo šestdesettetnico. Dne 10 t. m plačuje zelo pod vrednostjo in ceno njegovega dela in i® priredi „Tri marljivosti, godi se mu krivica, ker se ga dan za dnevom raznimi rodoljubi v čast prof. dr. Kreku ' ^^ V* ^ m ^ m m ^ «v je bil slavnostni komers z drugimi slovanskimi društvi oslepari „abschweissen" za jedni del njegovega pridelka, tako se kupiči toraj kot sad tuje delavnosti bogastvo v kapitalih. — Ker ostaja dalje plačilo po jekleni plačilni postavi vedno le na ozkem stališči najneobhodnejših po- del Ljubljanski ulični napisi. Ministrstvo notranjih dovolilo, da ostanejo samoslovenske ulične table toliko časa nabite, da o tozadevnih pritožbah razvodi upravno sodišče. Razstava osnutkov Prešernovega spomenika se )e otvorila v nedeljo. Osnutki so razstavlj v Mestnem trebščin tedaj na vprašanju: koliko delavcev zadostuje temu ali onemu podjetju? Toraj se mora misliti na domu, ter obujajo mnogo zanimanja. Gospod Bamberg je poki jih je izdelal akademični slikar organizacijo, vsled katere je merodajen popolni prislužek, a ne samo plačilo za posamezne izdelke. Da bi se temu spomeniku klonil odboru tudi slike Karpelus za krasotno izdajo Prešernovih bodo po zaključku razstave prodale v poezi) prid Te slike se Prešernovemu nedostatku o,okom prišlo, da postane delavec neodvisen od velikega kapitala, ter da dobiva popolni prislužek gosp 1 moral bi se sedanji način v produkciji „plačilni zistem odpraviti, tt sv. Jurj Naša dramatična literatura. Odlični naš pesnik Aškerc je dovršil dve enodejanki: „Tajka" in „Eed se uprizorita v prihodnji sezoni. ter nadomestiti z delom v zadrugah, država mična Prešernova slavnost so jo slovanska akade pa naj bi po kapitalih delavcem toliko opomogla, da se najsijajneje. društva na Dunaju priredila minole dni Slov Narodu u vspela brzojavljajo z Dunaja: Mej mno združevajo v produktivnih zadrugah. Država pa, slobodna goštevilnimi obiskovalci so bili vsi slovenski in hrvatski po narodna država, naj bo v prihodnje velika druga, delavska za , katero naj vlada delo in delavnost. Socijalistični črteži namenjeni bodočnosti cenijo tedaj slanci, zastopniški češkega kluba in čeških veleposestnikov, na čelu jim grof Deym. Praška umelečka beseda je poslala kakor sovjo zastopnico gospo Preissovo Vse točke so se znamenito izvršile. Posebno presrčne ovacije je občinstvo prirejalo dvor- previsoko vrednost dela, posebno pa ceno ročnega dela ^^^^ opernemu pevcu Navalu ravno tako drugah. Bolniško blagajno za posle namerava ustanoviti mestna občina ljubljanska s tem ponovno dokazuj tudi učinek v produkciji po delavskih za-ne oziraje se na neobhodno potrebnost sedanjega plačilnega zistema, ter prezirajo, da se ne da lahko v # ------—AAAWVMÜAM V ▼ « ^liU^ oc najti merilo razdelitvi bogastva po delavnosti posameznega. ^^^^ P^^d porotnike ker je kasacijsko sodišče na Dunaj najboljšo voljo in globok smisel za socijalno delo Čast svojo m 9 lei ? Hrovatin-..Slovenčeva'' zadeva pride še jeden raz- Slednjič pribl^žujej se da črteži manj ali več komu- se razširila socijalna nističnim, čim huje tirjajo vkupnost nanašajo ga te na človeško družljivost, čez vse gospodarstvene zadeve; veljavilo prvo obsodbo Mojstrsko v Kranj zadrugo ustanove rokodelski mojstri čim vse morala država nadzirati in vladati strastneje poudarjajo Stari srebrni drobiž in stari krajcarji. Finančno da bi gospodarstvene zadeve neposredno ministrstvo objavlja, da bodo cesarske deželne blagajne samo v glavnih mestih), srebrni drobiž stare veljave sprej male še do 15 f^bru ske vrednosti. Stari kraj leta 1901 in polk a za polovico imen Čim veče se približujejo komunizmu, povdarjajočemu brezpo- ^^^^^ blagajnah do 30. junija t. 1. zamenjavali za polno ceno; m strožje so socijalistične zahteve, tem sploh ne bodo nikjer več sprejemali, pač pa bolj gojno jednakost in jednopravnost česar socijalizem v za četku ni zahteval, kajti trdilo se je tu vedno, ne odpraviti posebnosti glede osobe in značaja, ravno nasprotno naj pa se kot plačilo gori i meno od tega dne naprej do 30 imenske vrednosti junija 1901 pa za polovi Dne t m se gojila osobna individuvalnost. Po tem takem so postale v najnovejši dobi razlike kakor v teoriji tako v praksi, mej socijalizmom in komunizmom kaj neznatne. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe Jan Peruuš doma iz PalovČ pri Lešah, ker je pri Luciji poleg Begunj 731etnega Antona Mandeljca tako poškodovali da je mož umrl Nov most Državni poslanec vitez Berks je napravil potrebne korake, da se zgradi nov železni most čez Savo pri Brežicah. Celjski porotniki Odbor celjske okoliške občine je vložil na pravosodno ministrstvo pritožbo proti sestavi celjske porotniške liste za nemški nac 1900 v katero so sprejeti skoro sami Osebne vesti ništvu v Gradcu je Računskim asistentom pri namest-imenovan gospod Hugon Peternel iz lacijonalci. Poštni pečatniki v Skednju. Za slovenski Skedenj poleg Trsta je poštna uprava dala napraviti pečatnik z laškim in slovenskim imenovanjem Lahi pa s tem niso zadovolj in so zagnali strašen krik, češ, da se sme rabiti samo laško Letnik LVIII. Stran 101. « imenovanje. Ne samo. da so interpelirali v mestnem zastopu, Furlan, c. sodni i pristav na Vrhniki; po krone so da- interpelirali pomagalo. so tudi v državnem zboru. Pa vse ne bo • v m C rovali: Grospa Tona Kbttnauer, soproga c. I nadpravdnika v f. LaSkv-m trgu; dr. Jurij Puöko, c. notar v Krškem; v5. Kardinal dr. Missia o pomanjkanju duhovnikov, g- Janez Ogriz, župnik v Kapeli na Dragi; g Mih V svojem pa tirskem listu ouaenja knezonadškof goriški, kar- nadučitelj v Bergant > Vidu pri Vipavi; g. dr Jnro HraSovec, od- dinal Missia, velikega nedostatka, na katerem trpi goriška vetnik v Celji. g. Jos Ša man, c. dež. solski nadzornik v knezoškofija in ta nedostatek je pomanjkanje pravih domačih Ljubljani; Fr.^ Groli, trg. v Idriji; v5. g. Anton Mežnarc, dekan duhovnikov Pomanjkanje domaöih duhovnih učiteljev se pov- v Kranju; K. FlorianJ knjigar v Kranju; vč. gd. Anton Ran- sodi bridko čuti mej ljudstvopa, katero je tako brez pravega öigaj, vikar v Celju; vč gd. Jurij Bezenšek, duh vodstva To veliko zlo bi kardinal Missia rad odvrnil in želi in župnik v Čadranu; vč. gd, Ivan Kodre, župnik svetnik pri sv. razširiti sedanje deško semenišče goriško, ki nima več nego Križu; g. Jos Jeglič, c davkar v p v Idriji; po 2 kroni 66 gojeneev, dasi Groriška ni dokaj manjša, nego Solnograška, so darovali gcr o L Fürsager, trgovec v Radovljici ; dr. Jan ima med 247.000 prebivalcev 160 semeniških gojencev. Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Ivan Majdič, Treba bode, pravi kardinal, da dobimo iz zavoda večje število trg v Kranju; gospa Karola Brilej, trgovka na Vrhniki; Vč domaČih duhovnikov razširiti semenišče. V to svrho je kar- gd. Vilibald Venedig, župnik v Ormožu; ' Martin Dežela ' v Idriji; Jos Hočevar, kanonik v Novem Mestu dinal dr, Missia nakupil takozvano „Zemljaršče" (Villa Boc. ckmann) na prijaznem gričku zunaj mesta proti SoČi in ondi se bode zidalo novo veČje semenišče. , % „Modus vivendi'' v istrskem dež. zboru Pred kratkim je bilo zborovanje laških dež poslancev v to svrho, skem letu je bilo razdeljenih 1536 da se pride do nekega sporazumljenja med Lahi in Slovani Adolf Kreuzberger, trgovec v Kranju; veleČ. gospod Vsem blagim da- rovalkam in darovalcem iskrena hvala. Meseca februvarja prejelo je 39 visokošolcev podpore 345 50 v v tekoSem šol- V dež zboru. Na zboru so bili prečitani predlogi Spinčica, po katerih bi se prišlo poslanca do modus vivendi„ ! Izvolili so v odsek 3 laške poslance, kateri naj se razgovarjajo o tem v obedih in v gotovim. Odbor prosi uljudno za dalnje darove, katere je pošiljati g. I. društv. blagajniku dr. Klem. Seshunu, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, L Singerstr. 7. Umrli V Lescah je umrl gosp. Ivan Wucherer, 8 slov. poslanci ter potem poročajo o vspehih! Kakšni bodo v Novem mestu gosp Frid. Schwarz ti vspehi, si mislimo lahko že naprej f Ponesrečil se je v Dubrovniku Ijiibljanski občinski Za slovenščino na gimnaziju v Trstu je pre- svetnik gosp. Josip Lenče. Ko je hotel vstopiti v voz, se rau skrbljeno, kakor poroča n Eiinost naravnost „imenitno" ! je izpodrsnilo tako, da je padel in si zlomil nogo. Soba. v kateri se poučuje, celo zimo Še ni bila zakurjena. e se učenci pritožijo, jim reko: E^jdite domov! V 6. razredu je 5 Italijanov. 25 Slovencev. Italijani imajo določeno Andrej Pijančevanje. Iz Trojan se nam piše: Posestnik Lovrač po dom. Luktnan iz Polšina pod Trojanami je sobo za pouk v materinščini, Slovenci pa ne ter peljal težak voz lesa v Zagorje za premogove jame. Konj sta vsakikrat šele iskati po gimnaziju. To je škandalozno, ali pr iv ]o morajo bila segreta mokra do slednje dlake Nazaj grede je pa avstrijsko! prav pogoäto žulje mazal po gostUnah a konj brez kocev Podpornemu društvu za slovenske visoko kadila tobak na mrazu Pri adnj gostilni (Mosarji) pa šolce na Dunaju so tekom m februvarja t. 1 darovali: celo pozabil, da ima konja zunaj; konj sta čakala gola na cesti Premilostivi gosp. Dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavan- da sta postala trda. Ko se ga gostilničar že eliča ga opomni da ubo žival v škodo zmr i« na cesti, se od tinski (društv. ustanovnik in častni član) kakor vsako leto tudi pravi okajen z alkoholom proti domu. Na Klancu, blizu doma letos 20 K-; slavno hranilno in posojilno uruštvo v Ptuji za mesec februvarij 120 letos skupaj 450 K; z darili prejšnjih treh mesecev 330 Ivan Murnik ces. svetnik itd v Lju- zgruii jeden konjev na tla in več ne vstane Ta tiran pa pusti vso to io in gre domu ter se vleže na podu seno. Ko bljaai 50 K; gg na Dunaju: Anton Grlobočnik pl. Sorosolski, konj ni bilo na mestu se zjutraj zbudi gre v hlev in C kr. vladni svetnik, Alojzij Kremžar, mag svetnik, in Jos. Naposled se spomni, kj o gro pustil •v* zi Ziižek C kr nadinžener po 20 K; si. posojilnica v Makolah gre gledat in najde oba konja mrtva (na Štajarskem) 20 K; g. Dr. Vladimir Grlobočnik Soro Tako neusmiljeno početje z ubogo, trpeč) živino je kaznivo doUki. c kr sekcijski svetnik v finančnem ministerstvu' na Ljudj pa pravijo t Pij naj bi bil zmrznil Dunaju, 12 K; dalje so darovali po 10 kron: Gospa Matilda Sebenikar, posestnica na Rakeku; g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah ; g. dr. Henrik Tuma, dež- poslenec in odbornik v Gorici; Jos Martinak, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani; g. / ^ dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici; g. Anton Svetina, c. pognal lepega doma (celega zemljiška) ki ga je priženil zmrznila sta ?niar da bi Ta gospodar že davno zaslužil, da bi se djal v prepoved da bi ne mogel razdjati posestva in pognati družine po švetu V snegu izgubila se je dne 1 t. m. in pol letna Rezika Tomažin iz Vel. Korena, ko je šla z deklo v notar v Pliberku; ▼ C Janez Kozinc, župnik v Slivnici (pri Mariboru), g Jakob Zupančič, gimn. suplent v Ljubljani; J, Dralka, c kr. dvorni svetnik v Ljubljani; po šest kron . Karol Dolenc, c kr. pristav pri najvišjem računskem gozd po kole, kakor jih rabijo v vinogradih. Otroka so šli iskat še isto noč a našli so ga šele druzega dne blizu Zaloke — zmrznjenega. Preveč zaupljiv je bil dne 12. t m. Jožef Hrovat dvoru na Dflnaju; Viljem Schramek, inžener c. drž. že- z Rebra pri Žužemberku. Ko je gnal dva para volov na leznic na Dunaju; Ferd. Sajovic, trg. v Kranju; vč gd. dr. Jožef Pajek, kanonik itd. v Mariboru; dr. Ferd Dominkuš, odvetnik v Maribon'; U Primožič C sodnik v Tolminu; Rajko Perušek, c. kr, prof. v Ljubljani; dr. Jakob Schegula, odvetnik in župan novomeški; dr. Rad Pipuš odv. v Mari- boru; vč. g. dr. Mihael Magolič. župnik v Stilfriedu (na Niže- semenj se je tako opijanil, da ni mogel naprej. Izročil je vole nekemu tujcu, naj jih žene na semenj, sam pa mirno zaspal Ko je prišel ua semenj, seveda ni dobil ne tujca ne volov. Samomor Uč telj v Fara-Vasi g. Iv. Zupanec je v trenotku duševne nesavednosti skočil v Kolpo utonil. m v nje) Avstrijskem); Dragonin* Žagar, dež blagajnik \r Ljubljani; Žiga Sežan, c. k. likvidator na Dunaju; gospa Julija Rudež v Trgovina s človeškim mesom. V Varaždinu so Jerneju na Dolenskem ; Jos. Smodej, c, k. notar v Ve- zaprh Žida Deutschmana iz Rige na Ruskem, ki se je izdajal likih Laščah; dr. Gvidon Srehre, odvetnik v Brežicah; po 5 kron so darovali gospodje: Viktor Rohrmann, trg. v Lju- za barona ter obljublial hčeri nekega čevljarja zakon. Hotel jo je z drugimi dekleti odpeljati v Bar, kjer bi bila gostija. Sedaj bljani; Ant. Mladič, c sodni pristav vPostojini; dr. Anton' obhaja Žid gostij o v luknji. stran 102 Letnik LVIII V • • ZIVI Oroslavi Dekle cigana pališču, Cigai govorilo očeta ciganom je ušla. Med madjarskimi lepa bloDdiDka oblečena cigani v # W • po najnovejši modi morda srečneja po smrti". Toda po smrti se višjega Častnika. USla je starišem iz ljubezni do želja oknih nesrečnima izpolnila: njihovi podobi so izloženi v vseh izložnih Ba ni lep da » 8 katerim se toda dekle se mesteca, a tudi časopi so dovolil spoznala v nekem ko- jima ni izpolnilo v življ zagledalo vanj ter pre- jih n prinesli u Bešilo Zakaj se jih bilo prezgodnje smrti da jo uči cigan igranja na cimbali. Kmalu pa je ušla ter živi ž njim že 4 mesece. Te dni se je cerkveno poročila. Oče ji je moral tudi to dovoliti. vozi med Dunajem Oče ji je Vlak med voli. Brzovlak Loterijske srečke in Nizzo blizo čedo volov, katere so bas isti Trbiža pri nekem prehodu zaletel se med volov pomeČkanih hip gnali Čez cesto. sreči vlak ni skočil iz tira skoro oddrdral dalj Mnogo nego je V Lincu dne 10. marci ja t. V Trstu dne 10. marci j a t. V Pragi dne 14. marcija t. 26 1 20, 72, 66, 70 # 85, 24, 14, 38, 47, 37, 74 80 Grozen požar v gledališču v Parizu požaru gledališča „Theatre de la Comedie Francaise" so se doznale lednje podrobnosti: Ogenj so opazili najprej ljudje odili po ulici Montp to je bilo ob 12. uri in so mm Tržne cene. v Ljubljani dne 16. marcija 1900. Pšenica opoludne. Kmalu so priSli gasilci na lice mesta. Pred gleda rž K 7 ječmen 6 80 8 30 oves K 5.60 h, ajda K 8.50 h liŠčem se popoludne v tem času zbralo mnogo občinstva Ob uri proso imela namreč biti predstava Eacinove žaloigre turS'^ica ribenča fižol 6.30 ča 10 grah ti Bajazet". A videli so drugo žaloigro, Naki uradnik gleda- 50 kilogramov Vse cene velj za liščnega arhiva se je rešil na balkon Eichelieu je klical na pomoč ter je hotel skočiti z balkona Obupno kar pripeljal z omnibusom starčka Dal ie tor i ujak 74, pešpolka se je zagledal ustaviti voz pod balkonom, preskrbel si lestvico, postavil jo na krov voza ter je reveža mrtvega, spravil z balkona. Igral že na pol so se v svojih sobicah že oblačili za bližnjo predstavo, so se rešili vsi razven osem najstletne nadarjene igralke Avguštine Henriot. Ko je bi poslopje že v jednem plam bici. so jo našli gasilci v njeni so-na pol zgorelo. Ista usoda je zadela hišinjo igralke Dudlay, Labayes. Notranja oprava gledališča uničena dovi so malone nepoškodo zunanji zi- Bližnja poslopja niso trpela nobene škode. Sreča je, da so rešili dragoceno knjižnico in aihiv, v katerem se nahaja mnogo važaih zgodovinskih rokopisov. Kako je ogenj nastal, še ni natančno znano. aprila in zaključi Rastava v Parizu otvori 15 dne novembra, Francozka razpolaga za razstavo 130 mili (M jonov frankov Izmed stavb na razstavi bodo tri trajne dve umetniški palači in most Aleksandra III. Vstopina znašala bode do 10 ure dopolud frank in od 6 dalj franka, od 10 franka. do ure popoludne dukcije najimenitnejših svetovnih vrat Vhodi v razstavo so repro sv. vrata v Kremlu solnčna vrata Toledska, vrata zmage v Kairi, Londonski St Jaures Gate td Med najlepšimi predmeti razstave bode vo- dena palača s neetevilnimi kaskadami in vodopadi. Največj palača bode zgradba za elektriko. Dolga bode 1275 korakov, od stekla. Eifflov stolp široka 250 korakov bode bodo prenovili in spojili z razstavo. Eazsvetljen bode z osem tisoč električnimi svetilkami. Zelo zanimiva bode kakor tudi največji sod na svetu aopak hiša dovalo do 100 njem bode lahko obedo ljudij stavi Eavno tako se bode nahajala na raz- eČja dvorana na svetu imela bode prostora za lO.OOOkrat 15 000 oseb Eazstavljen bode tudi daljnogled poveča vsak predmet. Videti bode na razstavi tudi vulkan bode bruhal ogenj. Ruska vlada je izdala 5 milijonov rubljev za svoj oddelek na razstavi Posebno bode zastopana Sibirija. Žalostna komedija. V Binghamptonu malem me- pripetil nastopen žalostno imenu Dalston je ustrelil stecu v dižavi mešen slučaj ovi Jork se Nek meščan po najprej svojo ženo, potem pa še samega sebe. V pismu, katero so našli v njegovem stanovanju, je stalo sledeče kakor uzrok samomoru in umoru » Sit sem življ Kakor spoštovan meščan sem se deset let prizadeval, da vidim svojo in moje sliko v javnih časnikih in vendar je najino pozablj mi ni posrečilo Ker Razpošiljava sukna samo zasabnikom I En odrezek gld 10 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo I \ 2-80 iz dobre 3-10 4-80 7-50 8 70 10-50 > finejše 12-40 > angleške 13-95 fine [ i pristne ovčje volne grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago,^ kakor blago za finančne in žandarmerijske razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana 4 sukno-tovarniška zaloga uniforme itd Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P n. občinstvo se opozori, da se blago vehko ceneje dobi, ako se Tvrdka Klesel-Amhof naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (6) zgrešeno bodeva Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasuikovi nasledniki