VOL HE? djk ; i • •«•( r O m* mm \ /M ptaaaitov PROSVETA • - — * > GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Z. 'A^L^iTg lmM tortk, 28. ivmtU (August 28), 1P&2. Of P~U|r» provttsd far c-cti- 110», 4st af Osi i. I»1T, aittorLad - frss 14, itlT 8TEV.—NUMBER 1» ielaistm INJUNKCIJAMI P|ED| Z^ v W. Frankfortu prepovedal rudarska zborovanja. Stavkarji aa pripravljajo na ponovno invazijo Tsyk>rvills. jOjub zvezni poeUvi možnosti B«ton fll., 22. avg --Serif-rabe tega biča že vedno ob- »ki deputiji, oboroženi z revol-«uiai pravi pamflet verji in količki, ao včeraj raz- sta j«, r bili rudarski ahod v Weat Frank- New York. — (FP) — Zvez- fortu, potem pa so odšli proti ni zakon proti sodnijskim pre-1 premogovniku Orient No. 1, kjer povedim v delavskih sporih že I so razpršili stavkovno strsžo ne pomeni, da je kongres s tem I dvesto mož, ki so plketirali pre-odpravil bičanje delavcev z in- mogovnik. junkcijami. Podjetniki jih bo- Zupan William Martin je iz-do še vedno lahko dobili, če bo | dal proklamacljo, ki prepovedu-^dišče mnenja, da stavkarji o- je shode rudarskih stavkarjev v groza j o privatno lastnino, pra- W. Frankfortu. Na shod, ki se vi mise Todes v pamfletu, v ka-l je imel vršiti tukaj, je bil po-terem razpravlja o tem vpraša-1 vabljen kot govornik predsednik nju in katerega je založila La- rudarske unije v Orientu, toda bor Research asociacija. predno je prišel so deputiji že V zakonu je dovoij lukenj, ki rszpnš« stavkarje. dovoljujejo sodnikom in podjet- Koje pomožni šerif SUnley nikom rabo injunkcije proti de- Mu«jWI dospel z več drughnijfc-Uvcem. U procedure je bolj v avtomobilu v bližino pre-komplicirana kot prej. Izdajanje mogovn ka No. I v ^ientu so prepovedi ps bo končno odvisno rud^i pUceti obkoli avtomo-oHodnikovih nazorov, kot do-K Depuflji so imelistrojni 21 Ce bo naklonjen delav-bin pričal streljati Krogte so rtvu, jo bodo podjetniki težje glavami piketov, J u- i « Znatnim «ii.čaiu nai medtem ps se je tudi policijs dobili, v obratnem slučaju in navalila 1JM. u, količki na stavksrje in pričela V zsdnjem slu^ bo le po- ^^^ gUvah. Več Btavkar-trebno, da bodo odvetniki delo- je ^^ krvave prftgke, toda dajalca »odnto dokazah, da «>1^ teiko ranjen. stavkarji zagrozili, storili sli pa ^lorvOs, IU., 22. svg. — bodo storili naposUvni čin,i kar Peabody ^ Co. je naznanile, ne bo težko "dokazati . Ali da ^ ^ dane8 obnoviU obrst v podjetju grozi velika škoda, kar tukajšnjih premogovnikih, ki je je tudi lahko dokazati, ker J«|bil usUvljen proftli četrtek. Mne-vsaka stavka draga za kapltaU- nje prevkduje, da ae bo le malo ste. Ali da bo podjetje utrpelo ^darjev odzvalo pozivu ns delo, večjo škodo kot pa delavstvo, | ker w gtavksrjl zagrozili s po- reševanje politične krize ra kitajskem Voditelji raznih političnih skupin pod vzeli akcijo ss sedi-njeaje Kitajske. Trgovska zbornica obsoja bojkot japonskega blaga ako ne dobi sodnijske protekci je. Ali da se delodajalec ne more zateči za protekcjjo k Obstoječim zakonom, ali pa da ga „ licija ne more aH ndčc sedostho protektirati. novno invazijo. I usmti&Bet pu________ ,......, I _ —------ HM ti stnfkwj«n. Rudarji v ■To je "legalni jezik" zvezne-1 lorvlllu M u Bic«r pri glasova-ga zakona, ksterega sponsorji sol nju izrekli z večino*za novo po-imeli dobre natnene, ampak m) godbo, toda po prvi invaziji so radi bojazni pred zveznim vr-|M pridružili stavkarjem hovnim sodiščem niso upali dalj iti in injimkcijo direktno prepovedati. Direktno so prepovedane "yellow dog" pogodbe, kar kje vsekakor velikega pomena zs delavstvo, če bo vrhovno sodišče vzdržalo to postavko. Zgodovina delavskih bojev v tej deželi pa ne daje preveč u-panja. L. 1918 je kongres sprejel takozvani Clsjrtonov zskon, katerega »lahko prtprt« Mjao Zatiranje tiska na Haitfju Šangaj, 22. avg. — Kitajska politična kriza, ki Je sledila re-signaciji vaeh članov nanking-škega kabineta, je bila včeraj >ližje soluciji, kar je rezultat konference voditeljev rasnih strank, ki je bila včeraj zaključena v Kulinu. Konference so se poleg drugih udeležili 'bivši pre-mijer Wang Cing-wSi, maršal Ciang Kaišek in T. W. Soong, bivši tasnčni minister. Porabilo is zanesljivih virov se glasi, da so se voditelji iz-rekli zs skupno akcijo, ki nsj bi dovedls do zedinjenjs Kitajske. Politična situscijs je zlasti zs-motsns v severnih kitajskih pokrajinah. Predsednik reagiakll izjemno sts-nje In suspendiral vse čsso-Plee ' Port-ae-Prince, Haltl, 22. avg. — Predsednik Stenio Vincent Je včeraj rasglssil Izjemno stanje sa to mesto fn več drugih. Akcija je naperjena proti čaao-pisom, ki vodijo opozicijo proti vladi. Vlada je odredila suapensijo petih Čaaopiaov. Dva urednika sta bila aretirana. Eden od teh je Jolibos Fils, voditelj radikalnega in protivladnega gibanja. Ns podlagi rasglasa predsednik lahko suspendira svobodo tisks ln razpusti parlament, ki sedaj zboruje. Predsednik Vincent pravi, ds je podvsel to akcijo, ker nekateri časopisi širijo prevratno propagando, ksr lshko dovede do kr volit j s in ogroža stabilnost vlade. proces proti spahskii ho- Chlle bo poRaagela dolžnikom Santtago, Chlle, 22. avg.—Via -„--------------da je obvestila vse dolžnike, dn Ureditev financ in vprašanje jim ^ fniuia obresti in amor bojkota japonskih produktov je tizacijska ptSčila sa 50 odstot- i. ji i.____ti - ____1_.1 J1.L...I . . ... ... Liga narodov js v kitajsko-ja ponskem konfliktu pokazale nesposobnost, prsvl Bsldwln New York. — (FP) — Samo .... v,..,-..v,. _w,.dobro organizirana (telavska siu namen je bil leti kot lahko prtprečl prihodnjo svetov-»edanjega protlinjunkcijskegs no vojno, je dejsl Roger N. Bsld-zakona. Izkazal pa se je za krpo wln, direktor Unije za ameriško papirja, največ zato, ker nima I civilno svobodščifco, ns konfe-ameriško delavstvo močne poH-f renči v T^bor lemplu. Delegstl tične organizacije, pred kstem ki so bi imeli Strah tudi sodniki. ' Ustopsll 450 delsvskfli orgsni- koj« Politične sile, mote franke s kateVo O Silforrf- jg'^B^jTU^ _____„ J Narodi se ** morejo zSnsšsti na Največja banka v Jugoslaviji v Ligo naro^r niti na mirovne konkurzu ^te, ki določajo mi^ porsv- p i . 00 . „ navo sporov. Kot večkrat prej, IMgrad, 22. avg. -- Unioji ^ . japonako-klUjskem anka. največja finančna insti- J8^^1 ^^ ^ Jv„ne tucijH, se je obrnila n. vlsdo> t rapre- »Hom, naj imenuje upcavite-I^^J 1^tluutaib drtav. ■Ha li hoče banka s to .kciJo ^ PO^ ^^^ »rabiti pnliknv zvez z nfav-i; L.'st«nbs, čUn Work n > vladno naredbo. ki nudi za-rt™'„ ________in jt tudi tvorilo predmet dlakuzi-jsm. Kltajsks trgovska zbornica je nedavno označila vse, ki so aktivni pri bojkotiranju japonskega blaga, za "izdajalce." Nssnsnils je tudi, ds bo odredila preiskavo. Japonci ao v zadnjih mesecih že večkrat obtožili zbornico, ds sktlvno podpira to gibanje. Dasi se je zbornica izrekla proti bojkotiranju japonskega blaga, teroristi še vedno grozijo s nasiljem trgovcem, kl prods- . _—----... - jajo to blsgo. Protijaponaki s- "fipječnežev" in de- giUtW4i.juNanklngu so zagro-v je bilo mobflJslrsnDi pro- trgovtem, da bodo pognali ' « njihove trgovine v zrak z bombami, ako bodo tržili z japonskim blagom. Nanklng, 22. svg. — Nekateri člsnl sskonodsjnegs sveta so pričeli napadati japonsko-kttaj-sko mirovno pogodbo, ki je bila pred par tedni sklenjena v San-gaju. Pravijo, da ni bila predložena zakonodajlnenfu svetu, predno Je bila podpieane. Ti člani sedsj urgirsjo vlsdo, nsj revidira pogodbo, o ksteri pravijo, ds ogroža interese in suverenlte-to Kltsjske. kov. Provizorična socialistična vlada se je odločila za likvidaci jo intabulsclj v prilog dolžni kom. Dalje je vlada naznanile, da ae bodo vršile parlamentarne voli tve 30. oktobra. Policija v prot^om uniatltat II Boaton, Mass. Te dni se je oglasila pri governerju delegscl js iz Cllntons, Hudsons ln dru glh msst ts države in protestirala proti policiji kl uatrahuje lastnike dvoran,1 ker oddajajo prostore v najem komunistom sa njihova zborovanja. Brazilski rabsil poraženi v Utk Rio de Janelro, 02. avg.-^e-deralne čete so včeraj porazile rebele v bližini meata Mlnss v državi Sao Psulo. Bitks, v ksteri je bilo nsd petdeset mož u-bitih in ranjenih je trsjsls vsč ur. — Revolts v držsvl Sso Psulo je izbruhnile pred sedmimi tedni. Reboli zahtevajo reslgnaci-jo predsednika Vsrgsss ln po-vrstek ustsvne vlade. Glavni voditelji tsjslovijeno re-volte bodo prlftli pred vojsško sodišče _ Madrid, 2E. av^ — General Jose Sanjurjo, voditelj nedsvne monarhlatlčne revolte proti Španski republiki, In trije njegovi zavesnikl bodo prišli pred vojaško aodiŠče. Marisno Gomez, načelnik vrhovnega aodišče, js včersj ns-snanil, ds se proces proti rabe-lem otvori v torek sil v sredo in ds bo justlčnl minister Alvaro Albomer zahteval, ds se obtožence postavi ob sid in ustreli. Poleg S^njurjs bodo prišli pred vojno sodišče general K*r-ranz, polkovnik Infantea ln itot nik Justo Sanjurjo. Proti poročniku Dissu Csrmont in drugim nižjim vojsškim častnikom, kl so obtoženi sodelovanje v ssro-ti sa atrmoglavljenje republike, ae bodo vVšIle nsvsdne obrsv nsve. Francisco Bergsmin, bivši člsn kabinete, bo vodil obrambo genersls Sanjurjs, in tudi ostsle zarotnike bodo branili promi netni odvetniki Vsi isrotntki ao v zaporih, tods lshko konferira-jo s svojimi odvetniki. Bergamin je Isjsvil, ds bo posvetil vse svoje zmožnosti obrambi Ssnjurjs. Dejal je, ds je on pripravljen braniti vsakega, kl Je pod težko obtožbo, monar-histu sli republiksncs, ksr mora biti justlcs pravične nsprsm vsem. Zs neodvisnost Indije New Vork. — Msnlfest, ksteri je bil poslan britskl vlsdl v prilog neodvisnosti Indljs, js podpisalo 00 prominentnlh ljudi v Ameriki, med temi Frank Murphy, župan v Detroltu; /u lian W. Mac k, člsn federalnsgs apelatnega sodišča; rablnec Stephen Wise; Oewsld Oarrison Wlllard, urednik tednika "Na tion"; profesor Robert Moraš Lovett; Psul Kellog, uradnik revije "Survey"; Upton Sin clslr, solcsllstlčnl pisatelj; WU1 Durant In Normsn Thomss, Naval na veterane straši predsednika Časopisa 1 magnet Hewerd si u-nail roke. VeleporoU nl našla nobene "revolucije" med veterani Mnenje glasila o predsedniku hov hacrt za orpravo brezposelnosti naredbo, ki nudi t*- Es^ervicemen uge, .n -moratorij bankam, ki so ^ d ^ MaHne Work ^rimenjene i agrarnimi dolgo-1 >agnče bl ameriška vlada ne bila tako trmoglava. Člani vlade — predaednik ia ajefsvi tajniki — eo lahko oeebno naj-večjl sovražniki aovjetov, In z malimi IzJema-mi tudi ao, ampak morali bi priznati aovjete ia atoplti v stike a njimi, le bl to hoteli glavni predstavniki ameriškega privatnega kapitala. Dalje je tudi jaano, zakaj ao glavni ameriški kapitalistični magnat je proti priznanju ao-vjstov. TS je povedslo njihovo bojevito gla-allo Chicago Dally Tribune. Proti priznanju la vsaki oflcielnt pogodbi eo zaradi tega, ker ea boje boljševiške propagande. Slikajo el, da bl sovjetski poslanik v Waahingtonu ln vel ao-vjetaki konzuli v Ameriki vodili agitacijo aa boljševlško ravolucljo v Zdrušenlh državah. "Glase jte *Ne\" U SaSe, III* — Ker je pogod-. ha, ki jo lam elektrilki trust z našim mestom, potekla, js meet-nl odbor sklenil a S proti 2 glasovoma, da ae da truetu nova po-godba, in kar za celili 20 let. Se-vsds, da bo pa stvar izgledala bolj nedolžna, ao iato, predložili volilcem na aplošno gtaaovanje. Dne dO. avguata bomo volili, aH ae aprejme ta pogodba ali ne. Zupan je Jako vnet sa laatno elektrarno in z njim sa strinjajo vai, kl žele davkoplačevalcem dobro, ampak vae dobre želje in u-pl bodo splavali po vodi, ako bo predtožena pogodba aprejeta. V Proaveti aem čital veliko il iz vaeh krajev te dežele, imajo mesta avoje laetne trarne in tudi v tej oko4ld imamo nekaj,,.mest z lastnimi elektrarnami. Ce preštudiram^ ta poročala, W>o videli, ds ao laetne elektrarne pravi finančni blagoslov za meata, ki jtfc leetujejo. u ^ , ljudi nsše mesto mora gledati u. bodočnost, In ko pHde pravi lae. ai bomo poeUvili laatno elektrarno, ds ne bomo odvisni od ("milosti" elektriškegs tru-sta. Ampak če al hočemo zaai-gurati to priliko, moramo odkloniti to 20 letno pogodbo, kaj ti če je sprejeta, potem v teku 20 let ne moremo nič atoriti za svoje laetne koristi. Meatnl odbor naj da truntu kratko pogodbo, da bomo, kadar pride pravi čaa, lahko ato-rili kaj aami zaae v tem osiru, ne da bl naa vezale kakšne nepotrebne 20 letne pogodbe. Rojaki v iLa Salki, gUaujte dne 80. avguata pravilno I Glasujte za avojo koristi Glaaujte «No." — Naročnik. -Bele L: JT S peta WIUard, Wla. ^Na wlllard-akih farmah je bilo do maja meaeca precej dsfcevno, potem pa ao nam oblaki le poredko m a namakali rodovitno polje. Od takrat naprej pa ao padale le ro-ai podobne kaplje dežjs, v juliju pa je le enkrat dobro namočilo zemljo, Uko tudi aodaj v avgu a tu. Valed tsga so as začeli pri delkl sušiti, pašniki ponekod pa ao Izgledali kot v decembru. Šedaj ie že vse kot prerojeno, vas ožtvgeao. Tudi mnogo obi-Bknvakev pride v U kraj. Ne-dolgo tega ae js pri ima uijavfl nad umetnik znani allkar lt. G. Perušek, ki pa ss je kmalu vrnil v Cleveland, kjer je rsaatavfl v f " jem oredmeatju Eu- Odkar ae vodi to konjsko me-šeUratvo, je bilo aranžiranlh že več Jsvnlh shodov od 5 do 20 tir aoč premogarjev in ao bili povabljeni na prve shode Walker Lewis k Co., ps ae ni nihče odzval pozivu, da bi bili pojasnili prsd paemogarji, zakaj ao sprejeli tako pogodbo od strani podjetnikov, ki Sima nobenega tdifr-ha po principih, za katere amo šli na sUvko 1. aprila, in sskaj so rsztroblll $6 dnevne plače, ko r resnici ni v aplošno $4, a ka-Uro ni mogoče Živeti po 2 dni dela v tednu. To je kar amo delali zadnja leU premogarji v II-linolau. To ao vzroki, da amo že dvakrat zavrgli to zahrbtno delo na splošnem glasovanju. Edino klike Walker-tLeWiaa ae ne ozirajo pa želje in sklepe članstva. Na poziv teh klik ae premogarji ni-Vrirfli na delo razen 4 rovov v okolici Taylorvi11a, tb je pri Peabody Coal Co., ki je baje ena asjAftii* družb v Ameriki. Ea čaaa obraU je najeU več raznih deputijev,1 Kakor ae trdi, krog 1^00, kateri ao atražili cel okraj Ohrletian. Na kratek pogled je bilo lmkor pri Verdu nu. Ta dnlžba Ima pod avojo kontrolo vae okrajne uradnike kakor tudi lokalne unije in poddis-trlkt in okraj 12» in seveda t udi J. L. Lewiaa. Danea to dražbo nazlvamo "Walker-Lewis-Psabo-dy Co.," ker mislimo, da je to prava trojica. Dne 17. avffuaU ao imeli u-nijeki lokali izredne aeje, na ka-Urlh je bilo enoglasno aprejeto, da gremo 18. avguaU v okolico Taylorvllla na pikat. Kakor re-čeno tako storjeno 1 Krog U popoldne ao se začele pomikati z vaeh atranl cflfromne množice ljudi ns svtlh, troklh ln peš. Ob 3. Je bUa že v parku v Kincaidu Clevetan& — Od parade do Or me t nitke razatave vzame dolgo šaaa v raavoju naših na*«lb»n. V "Beli Ljubljani" (Endld) je temu drugače; v polletni dobi ao prehodili to pot. Spomladi pa-rada z lepim uapehom, 2., 8. in 4. sept. pa že razstava del naše- oRar parihajsjSče ameriške u-daetnosti. Moralna podpora vam la zagotovljen Vi v Euclidu p^ vsi do zadnjega na delo za ur •pešno razatavo, ki naj pripomore da ostane vaaj eno večje delo'v vaši dvorani ln v vašem do- Cankiijev "Hlapec Jernej" kot opere - Izmed vaeh Cankarjevih del je dosegla največje priznanje novela "Hlapec Jernej^f njegova pravica". Doživela je največ pr*Vo. mu kot spomin na to nepozabno ^ov: prevedena je v francoščino, Italijanki™ - ■— Nunnite vae sile ln U- i ruščino, nemščino, dvakrat v »nirl^ir... razsUvo. NapniU vae aile .speh vam je aa*etovljen. Ostali vam kličemo; Eualid, ga umetnika Gregorja Peruška., —-» —■--j* Di bo uspešna, je zajamčeno | naprej po^započetl vnaprej, ker ima sposoben pripravljalni odbor, in vršila ae bo tam, kjer ao navajeni le uape^ hom — v Druitvenem domu na Undberghovi oeati v Euclidu, O. Priprave ao vestne ki sistematične. Povabili bodo vae politie-ne prvake, župana Efcrja in SUr-Zenake organizacije bodo Joeeph A. Slakovlch. ruščino, nemščino, dvakrat v angleščino (prvu Jo Je prevedel v angleščino Louis Adamič v OSA, drugič pa prof. Jeras in njegova soa^. ga za neko londonsko založbo), menda v čefci. no itd. V Skrbinškovi dramatizaciji ao jo i^Oi mnogi odri, DeUvaki oder "Svobode" v i juU Pet vH Jollet, IIL — Vrata ao naate-žaj odprU vaemu delavakemu aloju, pot, katlfra vodi skozi U vntta do naših pravic in svobode, U pot je delavaka atranka, _______________imenovana socialistična atranka. sodelovale kot znajo aamo v Eu- V tej atranki smo sigurni, da bo-eHdu. Društva in šolake oblasti mo prišli do avojih pravic ln avo-bodo pomagali k moralnemu in hode, katera-nam gre, ko ae bo-, gmotnemu uspehu. Gledali bodo mo oavobodill izpod kapitaliatič- pač na to, da satane nekaj naj- ne eušnostl. Ali naj ponižno 0vm%mimyiJt ^ Mm ym ^ w ^ boUših del v dvorani, nekaj da I čakamo, da naa bodo še naprej v Brnu je živel okrog 24 ali 26 let stari jih gre v Hlgh sehool in čitalni-1 bičali, trpinčili in stradjUt? Caal. komponiat, audetaki Nemec Alfred Makow*lct co, drugo pa med euclldske pra- je ravno sedsj, da ae okrenemo l ,lW ^ ^ tragična zgodba Jerneja Uko zgrabila, ■BH zadevamo avoje. Nič ne na- dft ^ Mf dramatiziral povest Ur Jo začel kom. j g™- Tkk°* nMuu ^ Komponl* M«Jtew»ky Je ^b .voji jo pfoaperiteto pod.,a stentom, ker to ni m ljani Je doživel a predstavo od Deiaka za zbor dramatizirafcega "Hlapca Jerneja" silen uapeh — in maja inesaca je nemško operno Kleduh*:* v moravskem Brnu uprizorilo pratoiijero upert "Hlapec Jernej" ^^^^^^ "Hlapca Jerneja" je pred tremi leti prevedli v nemščino Guati Jirku Ur je iašel v neki du. najski založbi. Dosegel je uspeh pri publiki in navdušenje pri kritiki, ld je bUa kar presen«, čena ob Uj povesti njim docela tujega Can. karja, avtorja nekega "majhnega naroda t Jugoetavijl'V kTa prevod pa je ogrel še neko. RazaUva obeU biti jako u-spešna, kajti po celem Clevelan- njajebila 190T. Med Uih čaaom je našifiimetiiv uatVaril Veliko novih <*el, y***i Jih «čHmo v!^ d^i —* Izrabi« nenavadni prtii-lto, katofso sam bo nu^il v^ Euclidu. Ka* bi nsC ko vemo, da Je MMriiiiiii razume, da ao kapitalisti poročali, da Jih Je bilo le Sredi pota amo zvedeli, da je governer Loula L. Emmeraon od-poklical vae oboroženo moštvo. Torej amo imeli prosto pot v Peabody gnezdo. Premogarji ao naa nav rtrsh, Iznav za ampak XV je Jako piAkav. # Um Je v^Ameriki pr^ej da je ih nogah, če gš lak« r avoje ovsJšeelike. Sep-namscava tid ali* naš umetnik letoa ž* dvakrat nagrajen ja prvo nagrado n* «1-kankih razstavah. Kadar imamo ta"ke kulturne delavce med na- ... mi in imamo priliko .videti njih sujemo za naše delavske nam gre™ Ifoam, da nas bo mnogo v teh časih aposna|o, da nas ^o mnogo spregledalo, Uko da bomo vidie-U, da as nam krivica godi, katero pa edino mi delavci lahko odpravimo, ako ae združimo in glai- kandi- x\ iti nastopil le poprej a svojo prvo opero "Soi. Oaari nja", katere glaaba je povsem modema, ato-1 nalna. Uspeha pombnez* a to opero ni doii-' Vel. Ko se je lotil Hlapca lertieja", ae je raju mei^itno se in zahtevajmo kar nalna. Uspeha pe^ne^a s to opero ni doii- Vrnil k melodični glasbi. Uud je začel z delo«, letos spomladi ga je zaključeval. Premijen 'je bila napovedana, Maho*»ky je pisal in kon- nenadoma pa je rbo-mladosti, ob začetku svoje Umetniške poti, omahnil v grob, sUr kakih 26 let. Neznaten zaključni del oriceatereke parti- _f_nitl Bku. J d*te, kl jih je poaUviU sod.I ture so po komponistovlh oanutkih dokončali t^vTit ^T^t^Z ataSlka. Upam tudTdabodod^ drugi in kak meaec po komponlatovi smrti ■ paj vsi Kot eoen, aa j ^ sati iA V hrn«ikem nemškem opernem gledališču Jegovo razaUvo in da vaak po vbji možnosti kupi kako večjo ali tnanjšo allko, Uko da damo umetniku novo priliko do ustvarjanja novih umetniških del. » Iz Clevelanda, okrog St. Clair-jS pričakuje odbor 100% odziv; lz^Newburgha enako, kajti Um a^ tudi pripravljajo na eventu-elno razaUvo del našega umetnika. Collinwood bo kot napred-na naselbina gotevo povoljno zastopan, posebno če je resnica, da S#nov. del. dom pripravlja na množica ljudi nad 20 tisoč. Sa. otvoritev Jugoelovanske šole mo- poadravljali ln tudi ostala pu lika naa Je lepo aprajela. Bilo več govornikov, kaUri so nam * 'iRudaraka aUvka Walker, Lew|a S Qk eo med svet, da če bi jI a prejeli novo pogodbo, da bl bUl najboljše plačani premogarji v Uniji. In tega mn* nja ee je pričela oprijemati šs ostala publika, mogoče celo člta-teijt Pro«vete, da nešemo delati aa |l dnevno. To napačno dela ho izvršili Walker, Levrie * Co, Ih» |A dnevne plsde nI upravičena niti desetina premogarjev v rovih, v katerih je ročno delo. Kontraktno delo določa t* od tone. tasta določbo atikaksr ae moremo zadušiti $4 dnevne in s to plačo ne moramo poštsao živet i. Teh delsvesv je ogromne večina v centralnem Ullnolsu. Delavcem ae utrgaU plačo IS la pol odstotka, pri toal pa M odstotkov. Tukaj sopet nl enakopravnosti po principih unljeklh povedali, ds Uke reakcionarne pogodbe ne aprejmejo, da ae ne povrnemo na delo, kadar pa pride čaa ee vrnemo vai, da sa skliče Izredno konvencijo, da as od-atrani Izdajalce Walker-Lewis k Co. In da ee izvoli nov lestvič-nl odbor za ponovne pogoje med premogarji In podjetniki premo-ker je dokazano, da nl akleflno sadnjič voditeljev, pikati pri javen »grom celo večja kakor prej- so Kineaids llo od u- umetnosti v leatnih pro-h še to jesen, Kaj takega vreodaka naselbina potre-In želeti bi bilo, da se faktorji, kl lahko to udejstvijo, zavzamejo za to plemenito in pre-koristno atvar na prvi seji domove šole. Weat Park, kot vedno, Je tudi sedaj dobro zastopan, kakor porota j o. Ne aamo Cleveland in blUnje naselbine, pač pa od vaah krajev naj ae zbere naš narod ln poaeti razaUvo, ki bo nekaj posebnega za naa vae. Dnevi, ki ao labrani, ao ugodni za alehernega Slovenca. Kdor ne mora priti v petek, naj sride v eeheto, Mer ne v tek lavake množice vzele pravo pot do zmage. Koliko delavcev bp spoznalo v sedanji krizi, da je resnična oavoboditev delavcev izr pod aedanjega krivičnega sistema edino le odvUna od delavce!' samih, da ee morajo aami rešiti Koliko delavcev ae bo za^ avoje moči, avoje dolžnosti dela sedaj, ko na milijone lj< atrada, ko na milijone nedol otrok nhna hrane, ko delavci dijo lačni in raztrgani, da ae smejo puatlti izkoriščati, da morajo zahtevati avoje pravi ce?i Ba« 'koliko? > ■ •, -v \ Po vsej pravici bi človek pri čakoval, da bo jeaenakl rezultat pri volitvah povoljen za delavsko gibanje. AU pa bo zadovoljiv v toliki meri, da bomo laihko rekli, da Je delavatvo tekom krize prišlo na pravo pot, ki Vodi v svobodo ln pravico T a lAiedUk 0 Iwafnmiii br luškem vršila premljera. Sodeč po kritikah v čeških tn češko-neijiiških lietlh, je imela opera velik 'sapeh. Tudi muziki hvalijo delo, ki jim priča, da je z Mahowakim omahnil v smrt talent, ki •bi bil nemško operno literaturo obogatil r novimi, trajnimi deli. t , Ljubljanska opera ae Je za opero "Hlapec Jernej" intereairala že, odkar je zvedela, da jo avtor piše. Zdaj je sprejela opero v svoj pro-gram za novo sezono. Premijera slovenske opera "Hlapca Jerneja" bo otvoritvena pred-nove sezone, ki se začne koncem septem-ali začetkom oktobra. nSanimjvp je, da je in kako je avtor sanj dramatiziral povest. Poznamo Skrbinikovo dramatizacijo, ki je napisana strogo po »po-rednoeti poglavij v poveaU. Mahowsky pa je .storil drugače. Napisal je opero v sedmih »li-kah (treh 4ejanjih), v katerih pa je akterjr grupiral prefr*j avobodno, a da vendarle ni m- i » kjer atopil iz okvirja povesti. Prenašal in W stil je razne prizore, da poteka opera po v*. K bini čim bolti dramatično. Pripisal ni ničeaar ii drugega, M aamo zbor v zadnjem dejanju: ii cerkve je ališati zahvalno pesem za dobro letev. Pesem je ališati lz cerkve, pred cerkvijo pa sedi berafcica, ki malone preklinja boga m ravico, ki da je neuamiljena, ter tofc , aride v aebafcei kdor i — Zdravnik je pri&el, mu je 10. dop. do If zvečer. Sbdelovali I bodč tudi psvei< lt4>; Moliere je bil bolan in breti fcožjo pravi^, „ njegove vednoeti ao poklicali avojo bolest Jerneju, kl se vrne a avojega utaj ravnika. { ^ Prftvice TtU T ^Ttj^r^ pravico pri lupniku oziroma bogu. Ta pni* med Jernejem ter siroto a slepim otrokom j« Mahowaky prenesel iz Brede povesti v zadnje »dejanje; a tem in udano zahvalnico, ki jo jo ♦stočasno ališati iz ceikve, doseže avtor mod« .dramatičen učinek. Za primer te vsekakor Uspele dramatizacije priobčimo v "Proaveti sa' Govt aepst iivs allkaH darmAnii ponj li^čdbuia« k aolldarnoeti premogarje. Ce to storimoi je storimo, Na dan nažega prihode ao premogarji v rovih 7 In 8 prostovoljno pustili dele, le rova I In iS eU delala, pa ao pr he dan sklenili* da stopijo v vrsto kot brat s brsti. In vi afera as je vršila mirnim potom. Omenil aem na kratko kar H ja iavršMo do 20. t. m. na petju aUvke v centralnem IlHnoisa. vateliev, podplvateljev In dru** informacije Sasite na dopise in publlciteto miMnaga odbora, kl bl skrbel, dkipašdejo vasti o tej razstavi se samo v naše Sate, pač pa tudi v lokalne ameriške Bn taisLiiT keU23 velji aprejeti vse, kl ae čutijo sposobne in voljne jo nuditi. 8 tem al bo "Ma Ljubljana" lis vsllko, kajti poksssla da ana ceniti kulturo— oso-bito dela jugoslovanakih umetnikov. flavsds as, ds ie PeraM naš ln da smo mi poklleani* da gs ohranimo za asšo umetnost ... sa donesek naše kultura aa eU ae je rad norčeval iS ov. j Pravil je o njih, da F dejanje v cel jak> hvaležen pdklie, ker " Mahowsky je seveda delal kot Nemec PJ njihovo Izkušenost Jaa-f rfemlkem prevodu. Zato je bilo treba UW njihove nspašm pa sa-f- hperb za ljubljanskotupri^ritev praveati. T* mUa- •■« 'nenavadno delo, prevajati Cankarjevo nov^ ^e js ustavil anan i prevoda nazaj v aiovenščino, je izvršil u „ na cesti. ljubljansko opero pisec toga članka. Sev«* — Mbjster, veseli me, da vaai tu ne gre za navaden prevod, ker sem s vidim. Pojdita malo s menoj,] morai p^ držati kolikor le mogoče originaioe- ga Cankarjevega tekata, ga prirejati ter p* Iag SMep sadnje konvencije IS dlstrikU je Imel v načrtu i dal v tednu In • urno delo dnevno ter več vaftath aprememb pri slrojlli la rasnih delih, s čemer bl to olajšali brsapoaelnoet med premogarji, katerih je aa tisoče hraa dala, nekateri tadl fte po več let. S temi principi la načrti amo ŠH na sUvks t. aprila, a daass so ti načrti kar na debelo poteptani od strani tedajak»v Walk-ker, Lesrla S Oa. vam povedati Primer ia avoja pralne. Lahko | 011 verjamete, da ea mi kaj ta-1 kegS Še svoj živ dan ni pripetilo. — Tbrej ato nekoga Izlečlli, — je odgovoril Bdoliera. . Tolstoj nl hnel rad adrsvni-kov. Ce js bil bsšsa, ni hotof, da bf hodili adravnHrl okrog | ajefa. , — Zakaj nočeš zdravnlkaf —j so vprašali. —, Ker bi rad umri naravne amrtl, Je odgovoril Tolatoj. Bernard Shaw je kramljal z nekim adravnlkom. — S avoj i m pacijentom ravnam lepo in ebatrno, je aatrje^ val adravnlk. , , — Ta vam rad verjamem. Je odgovoril Shaw Valih pacljen-tov gotovo ne pokopavajo Šivih. Nekoč je bil 8haw bolan In pokllsal je zdravnika Zdravnik •a je pragladal In ma dejal: 2l:, la vam bije nekam počasi. lagati pod note, na katera je prevajalec ^ nlh tekstov veaan do vaakega zloga in vaak«£ ,nih tekstov vesan ao ••• . . u -akcente. Prt važnih Cankarjevih aUvkih, * jih nikakor ns gra spreminjati nlU zala®^ smo tvegali rajši kakšno neznatno tprerv^ glasbenega ritma v dobro Cankarjeve de, ki je v Hlapcu Jerneju svetopisemakoit široka in lepa ter pogosto neprema* , Opero bo sa ljubljansko uprizoritev d. n^ dr. Danilo Svsra, režfral pa bo kot** Fe£ Delak. Kako bodo vloge rasdeljene. še st »T no. Vsekakor pa bo predsUvs dogodek, o an porm-all db premljeri. MiUl a. Vae ruska ai je vršila U «a«»ii \ ,-iri rfY»% la a aad jem Ig geteSJava. Pa leč It vi — Odkar js Mara tečeaa, je Izredno aolidna, aa vidim je sel [skupaj s nobenim prijateljemI — Ali ne ve«, da ae ahaja 4\ svojim bivšim moAam? Bdi ovratniki v Ruaiji ■__feT^^^ munistom ofldstao dovoljenje, ds smeje 'aaj bale ovratnike In piaane ovratnice, črt, » časi IsboljšaM hi At ne bo nihče v ^ ^ tral človeka aa intelektualca aamo zete. mr ^ bel evratalk in ae mu tUdI rogU. — šaprad kaka v nekai da ao Saš saraditoga bili veliki bede* ne bodo nil videli, kajti —» rajo ničeear naučiti la iJSIb gs»Nti- toREK. 2«. AVGUSTA. aMERIČAN V SVOJI STARI ** DOMOVINI" Ameriška Itevlfca skega »v "Ljnbljnn- Ljubljana, 4. avgusta 1932. I jubljanska lepoelovna revl- no Številko sa Jtdtf-avgnat posvetila povečini sodobni Ameri-ki ker je pretežna večina prispevkov izpod peresa ameriških avtorjev. Grsdivo je preskrbel Lis Adamič, ki je tudi sam napisal dva članfka: "Kriza ameriškega individualizma" ter čla-nek "Američan v svoji stari domovini." v kateri opisuje avoje svidenje z domačo zemljo, domačimi ljudmi in novimi znanci Ta članek je napisal za neko ameriško revijo, kakor tudi članek o krizi individualizma. Za Zvon ju je prevedel Griša Korit-nik Upamo, da bomo v kratkem lahko ponatisnili ta dva članka, za danes pa naj prepišemo zna- (Izvirna poročila iz Jugoslavije.) nje o meni, toda bilo je še pre-peano. Dolšili eo me skromnosti," Tako Adamič. Kakor smo rekli, upamo, da bomo lahko ves članek ponatisnili v našem listu. Poteg teh dveh člankov objavlja Zvon v tej številki še članek o Sinclairu Lewisu, kl ga je napisal Ludwig Lewisohn, odlomek iz ameriškega dnevnika slikarja Jakca, ter dve noveli«* mladega ameriškega pisatelja ^Georgea Milburna ("Osveta") ter mlade Meridel Le Seur ('Oznanjenje"). Mile Klopčič je prevedel šest pesmi črnskih pesnikov J. W. Johnsona, Cullena, McKay-ja, Hughesa ter Browna ln objavil eno pe#era. V Obaorniku je objavljen še članek G. W. Con-dita, ki piše o brezposelnosti a-mertških akademskih izobražen-cev. . . „..' "Ljubljanski zvon" ni imel morda namena, urediti kolikor mogoče popolno Številko o zo- _ do&ni Ameriki tei^se ameriških ^i^L1*^ ^anTl "Ame-1 Slovencev sploh nl dotaknil, Z -voji SffifeS ven^ ieju, majhen *>g*d Glasi se: "Polagoma Wm kafn^T videl, kar mi je bilo v moji do-l^odivu pa mogoče še kaj napl- ekidobi samo nojazno znano, da je poleg poljedelstva vodilna S sekiro nad oiaa kranjska industrija kultura. Ta V Praprečah pri Novem moje pristen del dežele. V Ljubijo ztu oz. v Martinji vasi živi v ni je sedem velikih knjigaren svoji hiši Mihael Zupančič. Pred (prav Uko velikih, kakor oo tr- loti ae je kot vdovee ošenil s govine z železom, manufaktur- vdovo Koširjevo, a ata šla kma nim blagom in drogerije v tem I \u narazen. Z mačeho je odšel mestu), in tri od njih so stare od očeta tudi njegov sin, 26 letni že dokaj desetletij. Zvedel sem, Franc Zupančtf. Oče in sin Franc _ knjigarne-založnice ter knjiž- se nista razumela in ata le malone družbe, ki jih jo enajst, iz- kdaj govorila. V nedeljo 81. Juda jo vsako leto na stotine knjig, lija je prešel sin Franc s pol-od katerih jih samo malo število bratom Petrom Koširjem pred gre izpod 2000 izvodov! Razen očetovo hišo te#a ima vsaka knjigarna zbir- mu da cepoe. _ . ko najnovejših nemških, franco- sosedno vaa. Ker oče sprva ni skih, čeških, srbohrvatskih pa niti odgovoriti hotel, je sin do-nekaj angleških in italijanskih dal: Nd^ali bo kaj ali ne? — Te-knjig. Založniki ne oglašajo, daj pa se je oče razjezil, a mir-kajti v Sloveniji malone vaakdo no dejal: "Počakaj, precej do-- trgovec, kmet in intelektua- bišl" — odšel v hišo ter se vr lec — kupuje knjige ali pa je|nil s sekiro ,v roki. Z njim je razširil ps se požar ni, ker ni v bližini oltarje bile nič forijl-Vega. Strela jo udarila Ml v posestniškega sina Antena Ole- mi delevci je ved ril v leeoni bo-raki pri opekarni. Nenndonu je tveščiie. Strela je »darila Glo-bevnika v glavo ter ga oplazila po vaem telesu tor prešla v zemljo. Gtobevnlk kakor tudi drugi poleg stoječi no zo takoj tx*sve-stili. Cez nekaj hipov oo oe zavedli ter prenos« močno ožganega Globevnika domov. Pokll- oali oo zdravnika, ki je nudil ponesrečencu pomoč. Ostel je v domaČi oakrbi. Iz Toplic poročajo o požaru v Po4stenicah, ki ga je tudi zanetila strela. Zagorel jo kozolec posestnika Mlsche. Ker j* bilo v njem polno krme, je kozolec seveda zagorel kot boMje. Ogenj je zajel tudi sosedni pod, iz katerega, ota oe dva domačina komaj tešila. Oba objekte sta pogorele do tal, obenem vsa go-spodarsko orodje, okrog gO voe sena ter mnogo letolnjega žita ln krme. Mnogo Škodo ne je napravila v okolici Toplic toča. so bile kar pooeij od točo, Tepliški čevljar Um man ja bil aa poti M 0 na semenj, pa oe j« ppnd poti vrniti domov, ker je bila na ceati tako debela plast toče, da ni opravil voza nikamor naprej. Potem si lahko mislimo, kako ao opustošeni vjnogradl in polja. >,' Na Sevttfcf pri Mirni jo it rele ubila petletnega fantka pri Pušnikevih. Pri jnftlnl, mod nevihto, je odprl fantek ohn* pa Je naravnost vanj treftčilo m ga na mostu ubilo. V ljubljansko bolnico pa so pripeljali 10 letnega mizarja A PH08VET« m Napil ti iMim shriv- šm Dno prvega avgusta letos oo jO pričelo dfUgo mednarodno polarae lato, kl bo trajalo do 81. anl. lttt ln ki mu Je namen s številnimi snanstvenimi eksp** dfoijaml ter velikopotezno zasnovanim opazovalnim delom razrešiti mnoge doslej še nepojasnjene uganko polarnih ozemelj, zlaati pa njih vpliv na vremenske priliko pe vsem svetu. Vodetna • tega polarnega leta jo v rekah mednarodnega odbo-»m danskega ln Ceura. Navzlic geopodsmhiai Krizam so države obdnle sovami tečaj a 40 opazovalnimi peetajami, južni tečaj pa s g. Najeevernejši postaji je poeta vila i sovjetska Rusija v Nansenovi in Severni dešeli. Posamezne ekopedicijo so o-premljefne a najnovejšimi snan-stvenlml pripomočki. Razne odprave Imajo celo letalo, mnoge druge propelerske sani, Rusija dehtje z ogromnima ledolomil-cema -Kraainom" in "MaUgi-fnom". Sdmotnost ledne puščave bodo pobijali z radio aparati, I vse poetaje bodo v stalni sveži a I ovoji mi domovinami. Zanimiva novost so stmtosfeml baloni boez posadke, kl eo opremljeni i avtomatično delujočim merjl I nim orodjem in z redio-apara tom, ki bo samostojno sporočal j ekspediciJam lz ozrzčja merilne lojžija Eržena iz Gornjega gatca. Treščilo |e v taki r Lo-nepo- rom Koš rjem pred grednl njegovi bližini, de g* Je ter prooil očete, nzj itrelft močno oplazila. U neza-ker pojde mlztit v| vegtl „ je pw6udil |efo ~ v ljubljanski bolnici. Njegovo stanje so je Izboljšalo ln bo naglo okreval. • Tudi iz litijeke okolice poročajo o žilnem neurju topi dno, j Tuditoftajo napravila nekaj ško- naročen ilanje pri"kakem knjiž-[prišel tudi sin Lojze, ki je živeli^»tJiikaH^r^^ VI Inem založništvu. V Ljubljani pri očetu. Ta je imel krepeljce ^ RiMah ob ^ ^ kozolcu sva videla s Stello (Adamičeva v roki. Oba ste planila nad Fran- je gpaf g0opodar a svojim li let-Žena — op. ur.) mlade in sred- četa in pastorka Petra, oče nad n|m ainčkomt ki gg je gl^U o-J njih let ženske, ki so — ko so sina, sin na brata. Oče Je sina n^mn^ da ga je oče koma j sprn-poprodale jajca, prinesena v Franceta s sekiro po glavi, da vU k uvesti ter rešil iz kozolcz, .......--- " 1 ki je zagorel kot baklja, oaj je bUo v njem okrog 60 mernikov pšenice (še neqmlačene), mnogo detelje in orodja. SIcer sol prihiteli gasilci in vaščani, a bilo je jasno, da kozolca ne bo mogoče rešiti, preeilen je bil ogenj. V oepregju ztoje sevedz vro-menoolovna razlekzvznja. Voak lajik ve danes, da Imata tečaja velikanki« vpliv na vreme ln podnebje ostalega sveta in zdaj gre sa to(!dn ugotovijo kako zakonitost , v pojavu polarnih "mrzlih valov," kl amo jih v | zadnjih letih taho hudo občutili na leztni koti. Ce ae najde v teh | pojavih kakšen elstem, tedaj bo urnonlčena« lo tako dolgo pričakovana vremenska napoved u daljšo dobo. Od natančnega pre-študiranja polarnih vremenakih prilik za visijo bodoče redno prometne zveze z zračnimi vozili preko tečajev. Nadeljnje ogromno razi ako-valno področje predatavljajo polarni siji, ki bodo rešili ugan-io o sestavi zemeljskega osračja (V višjih plaateh in morda tudi uganko semeljekega magnetizma. Neka danaka ekspedicija bo delovala na eovernem magnetnem polu, neka ameriška pa na južnem. Magnetna pola» kakor znano, neprestano potujeta in za plovbo je nad vse važno, da sO dokončno ugotovi smer in brzina tega premikanja."1 , Isto tako nl podeenjevatl velikih geografskih nalog polarnega leta. V lednih oceanih oo še milijoni kvadratnih kilometrov neraziskeni, nad vse važno pa je proučiti prilike morskih tokov, zlesti pa sa naše vremen-zke razmere tako pomenvbnega Zalivskega toka. Talni relief severnega ooeena je skoraj neznan, a mora Imeti na vsak način velik vpliv na potek morekih tokov, na polarno lodovje, na raaUinstvoJi žlvattvo. Plovba in, ribištva M mata Velik Interes na tem, da e > podrobno seznzni-mo s temi afrivnootmi. V Ant-arktidi jo tretia ugotoviti, dz-li je tamošnja ikopnlna enotna ali po Weddlouem in Rozzovem morju ločena v dva kontinenta; treba je dognati, da-li so Južnoameriške Ande nadaljujejo v ai-lovltem antarktičnem gorovju; dalje ne vemo, alt se antarktični ledeni oklep manjša ali širi ln kollšna je njegova (ktoeloat. Tudi praktični gospodarski u-apehl polarnega lota utegnejo biti veliki. V severnem ln Južnem Ledenem oeeenu eo mora mo seznaniti podrobno s rtblAel, z nahajališči kitov m mmlev ln z ogromnimi ležišči rude ln premoga, kl Jih tem slutijo mnogi razlskovzlcl. Vsekakor bo dru go polarno leto naše znanje v mnogih ozirih silno raašlrilo in bila RAZNE VESTI Konference strokovnih unij I Cleveland, O. — člani Ameriško delavske federacije, ki so ob-em člani Lige se brezposelnostmi zavarovanje, ao sklicali konferenco strokovnih unij. Konferenca se bo otvorlla 11. septembra v Columbusu. Delegatje petdesetih delavskih unij v Clevelandu oo obsodili akcijo Ameriške delavsko federacije, kt se je na svoji konvenciji v Ven-couverju Izrekla proti zavarovanju proti brezposelnosti. Pozvali so tudi državno delavsko federacijo, naj podpira breapoeel-nostno zavarovanje na prihodnji konvenciji ADF, ki oo otvori v oktobru v Clnclnnatjrju, O. Rronpoeohil so orgaalzirajo Phlladelphia, Pa. Sledeč vodstvu United Producers Loague of Washington, je tudi tukaj uatanovljena brezpooelnlh, katera Šteje Ao več Uloč filanov. Izvolila je lo vno-no komiteje, kl bodo pritiakal! na legislaturo, da uzakoni ukrepe za pomoč žrtvam depresije. Brezposelni oo ie organizira. tUdI r Patereonu, Haledonu, RIverzIdt, Bostonu la nekaterih drugih industrijskih mestih nz vzhodu. Mučenjh JetnMiov v Plorldi Tampa, n Pbal J« naata-lo veliko ogorčenji >0 vooj A-merlkl, ko Je nedavno neki jetnik umri Vzlod trpinčenja, jet-nUko avtoritete še vodno nadaljujejo z močenjem, poroča Mednarodna delavska obramba. Vlit'1 i'1'l h"|4 lagube radi bančnih pohnaov New Vork. — Odbor Nevedno i ndu stri Jake konforonoo poroče, da je lanoko loto propadlo 8 J06 bank, v katerih jo vaote vlog inašala $1,691,610^00. 1 1 Konvencija Ameriške delavske federacije Clnclnnatl, O. — Konvencija Ameriške delavako federacije, kl se otvori v tem mestu 21. novembra, obete biti ena naJAlvah-nejših v zgodovini orgenlanclje. Navadno ae konvencija federacije otvori prvi pondeljek v ok-oktobru, toda ustava določa, da ae v lotu predaedniŠkih volitev otvori tretji pondeljek v novembru. Brezposolnost, krajši delovnlk in odpor proti mezdnim redukcijam bodo predmeti vročim debatam. Vprašanje komunistične novarnooti, kl jo igralo voljo vlogo na zadnjih konvenoljah, bo najbrž Ignorirano, Sedaj nl to vprašanje velike važnosti, kajti delegati bodo imeli prod seboj problem preskrbo dola In kruha milijonov brospoeelnim, kl so postali šrtve depresije. tudi svetovno goepodaretvo bo imelo^od tega ovoj vellkanzkl In leglonarjl grozijo do-lavsklm agitatorjem Panltboro, N. J,—župan John A. Wert je orgnnlzirzl kompe-nijo "čuječnožev," katero po večini tvorijo člani Ameriško legijo, dn terorizirajo nnljzko u-radnlke, ki hočejo organizirati delevee v tukajšnjih openšapnr-skih tovarnah. Več orgznizator-jev je bilo lo o oUo izgnanih li mesta. ■in ....... 1 Novel AU val mlaflek še vodno bdi teko dolgo v noč T Ne več, noči io idaj le znztno krajše. t Slepo črevo — Ljudje bl mogli prav dobro živeti tudi brez slepega črevesa, — AU no mislite, gospod sanitetni svetnik T — Ljudje le, todn kirurgi ne. • Kdo jo M slabšem Moja šena ti ana govoriti, če treba dve uri o isti stvari. — Moja Iona pa ftptoh nobeno temo no potrebuje. mesto z dežele — hodile v knjl- se je ta takoj zgrudil v krvi. Kamo kupovzt knjige.—V dveh Sin Alojz fi* je pobil na tla Ko-letih sp, kakor so me informira- širja. Oba težko ranjena so poli, igrali petdesetkrat Hamleta, tem prepeljali v kandljeko bol-Večina meatnlh ulic je Imenova- nicor očeta« if sina Alojza pa so nih po pesnikih, romanopiscih orožniki aretirali. in jezikoslovcih. Največji spo- Nevihta in požar. — Tudi v i goče režiti, presllen Je bil ogenj, menik v Ljubljani ima pesnik, ptujski okolici js 8. avgusta Obvarovali pe so soeedne objek- Kadar gredo študentje na deže- divjala nevihta. Hud naliv je te. Škode ime lo, so navadno namenjeni h gro- gfcoro 6no ure spremljalo hudo 40,600 dinar, bovom ali rojstnim krajem pes- treokanje. $trela Je udarila v | ko mu je bil pridelek nikov, dramatikov in drugih pi- zvonik prošt^eke cerkve v Pru- sateljev, v kavarnah se je veči- ju {n v telefonsko napeljavo, na razgovorov, ki sem jih olišel, večkrat pa je treščilo tudi v Dra- sukala okoli gledaliških prod- Vo. V dt. Lovreaeu na Drevskem stav, slikarstva, kiparstva, ar pol ju je otiela zanetila goopodar- hitekture, knjig, gbszbe in zo- gko poslopje posestnika Turina. cialnih ter gospodarskih idej. Vse gospodarsko poslopje je po- ym OU nvnrou ,,v " ime pogoreloc okrog irjev. Kako bo živel, bil pridelek uničen?! Denarja pa pri kmetih ne najdete. Ce zinemo verjeti poroči- ------> ' ...... ...» »»«3 f™---r." w~ r- ■ VB *CI jCVl I^v 1- Večina vprašanj, ki sem jih do- gorelo do tal ter ima posestnik hom> imAj0 Kitajci čudne ideje. l^il glede Amerikef ee je nana-' ^ - ru- ™ilA> ---------- ■ Ifala na kulturne In socialne pro- oe je . nana- okrog 80,000 Din škodo. socialne pro- 8trele zažigajo in ubijajo bleme, in med ljudmi, ki oo mo | Zadnje čaea pogootoma pridr- izpraševall,gll|BHHH| nik. aktiven čaatnlk. letla knfl-18kanjem in požari. Zdi se namreč, da pločujejo svoje vojne sami. Posetrrfk Doorna je pravil, tre; I ds namerava biti bi vši nekaj | Viljem H. zdaj dolgt lete pe. metea Vez evet pe trpi zato, ker je bil Viljem IL dolge lote neumen. Bilo Je napovedano, lete 2,000 svetovne zaloge bencina izčrpane. To pa nič ne de. Takrat bo na svetu še tom® svtomdbilov, dz ze človek itak jraAevali, je bil mlad duhov- V1 jo n*d Slovenijo nevihte z i, aktiven častnik, leili knji- Lkanjem in požari Tndl n Koveza pa neki živinozdravnik, gmrtnlh žrtev so že zahtevala »em slučajno nanj naletel, neurja letos. Dne 3. avgusta je Njih zanimanje pa očividno nl gpet divjala nevihta, ki je pobilo diletantsko. Bilo je izrazi- U^bno na Dolenjskem storilz ^ intimen del njih življenje, mnogo škoie. Med neurjem Je Ljubljane, dežele. » To, da sem padala deMle toča kakih deset v Ameriki nekaj malega napisal I minut ter oklestila vse vinogre- U'r ')reJel z» »vojo delo nekaj de okrog fikocljaiiiu , Poaebno ||naBWIWf( „ M IVM priznanja, se je mnogo bolj doj- prisedete so gorice, Zalovče, Gr- L^ ^ ftnlu f ^^ mojih rojakov, kakor da bi fcvj«, Vrh, Toplice. Mevce in ^ jf Port -VQj€W ^^ "ipnM domov, recimo, kot ml- Mladna gora. 2e prod nekaj te- ^^ priletel nazaj v 'Ijonarski industrljec. Odtod ves dni je pobila toča v teh krajih N«s pro- M. a *t sese, kl js opisan a kesadami - "l^s I kapttjamo ».JboljU la aej. ^^ ^ ^ ^ f l^ui .-l-k MIM M«ta - ^ ^ ^ ^ ^ m t^aakles lake nik dpnO. flnejši lehsk ns Ijadjs v—fmuti sMatrsJe lM*y (krike se eejnUlaJše sraše, Phjslve J». ds nikder ae ptegMazM ds Je "ffsrsvs v HOreveMl it n toostcd Te sivijlii zlk inoMoe št m* 4* Ali m tm MS« P«*m dt h Mb M- »km* pttf, t*»4i ir<* *m» hu 9 jn* " • aai rH vatnn h kfml mm «**< m U+* U»kf »•«*.> v nekem slovenskem listu j smo brali poročilo o avtomobilski nesreči. Tam rtoji med drugim: .. Župnik Jalen je dobil težje poškodbe. Učitelj Ueinič pa laže." |Kdo j«| bolj (nesrečen: gospod tetje pešiodovkni župsik, sli g. ulitelj, o katerem se jsvno ugo- Očeddpre okno UAjgtliče pa -1 Kaj ps delaš, bčeAs? — Na luno gledam, pspa. — Torej ji pa kar reci, naj Ukoj pobere svoj bieikdj in jo odkuri domov. krta ošga»ega- Trikrat s njim ia ga v viso-loku vržejo v f Zdaj vsč je CTpšee procentov Sto ju Zdaj pri pri TOREK, 23. AVGUSTA. vedo kopati se. kolikor Ge gre šest dečkov na breg reke in dvesss rodit.-lji prepo- e kapat, Mihec? — Vsfeh »et, gospod ZAHVALA Jičitdj. Basss P^r je še kak mo- ko« ea? K* jo Je iskrilo šil ns kkp i« s poknl prava stika obupe. AH i* Iki, ki ima večjo nesreče prt 71 Nastali -o dnevi svetovne ao dnevso kupovali vse čaaopiene izda)*« prerokovali o boletisih ia * raztepH ta vpraševali: Pride* M Rekavski zaliv? Be Fra»4|a f^rto? ** Ism so Asserikasci tzvedh svoj S^n» rcc, pri Chateea-Thten7)a ao pognali v beg in vsa Amerika je tulila od savd« Mtelilo se bi, da so bili ti pacifistično sgiteeijo. s >laai n« lige so imeli Uko malo drugih, ds so prav sedsj " * opisovala muke is trpl>en>e st^h zsprtih *»-nov v vojaških zaporih is taborih. Pater ss K pridno udejslvovsl prt Vtihotapil je tsdl stevek, katerega mu ye na-rekovidMcCivaejr. Vlada je in velela sretirati v« lice med katerimi so bdi Sadie Todd, Ada Ruth in Donald Gordon. Petra je bilo telfce radi Radie Todd, skoprav gs je ozmerjala in sumničila. Toda ia Ado Ruth ai čutil nfkakegs usmiljen js, Wls Je fsnatičaa te tekte priti « z*sr. In Dea^d Gordoa. ta si je Ul vsega sam krtv, sko ga bič ni pri- učil boljšega. Tudi Peter je bil član antimHiteirattčne Upe is js trdil, da se mora sedsj skrttL PrijMrtrtč-ni Ade Ruth, neki Angležinji, jenspravll mate komedijo in se pustil skriti v neki hiši na detel*. Za Donalda Gordona so zbrali kavcijo tn ko ss je vrnil v svobodo, Je moral Peter pra-atati neprijetne trenotke. Mladi kvsker Je trdnovrstiu* vstrajsl pri tem, ds Js on, Peter, nsprsvil vso to zmedo. Ko Js nesel koncept v tiskarno. Je črtal stevek, vsled česar Js vsebina sadobila čisto drug smisel. Peter Je vstrajsl pri evojl trditvi In teko premotil Donslds in ostels člane. Ko eo bili s pomočjo kavcije vsi ispoščeni ns svobodo, je tudi Peter zapustil •voje skrivališče ln pričel obiskovati protestne shode v privstnih hišsh. In sopet je došlvel prigodo, kl je bils raz-burljivejšs od vssh doeedsnjih. Seznsnil se Je z neko dsklieo. Pričelo ee Je v stenovsnju Ade Ruth, kjer so se zbirali vsi trdovratni psciflstl in ss pomen-kovsli, kjs bi dobili denar za svojo obrambo. K temu mitingu je prišla tudi Mirtam Jan kovič, bleda In šibka, ker js ravnoksr preštela operacijo prsaegs raka, a s prav Uko rdeč m srcem kakor prej. Ker Je bila Miriam prešibka, da bi eama hodila, Jo je spremljala prija tel J les in ravno U Je pripomogla Petru do neprijetnega doživljaja. Rom mu Je bila pcrveem nova In presenetljiva. Peter ee Je smukal okoli nje in kmalu Je z zsdovoljstvom opazil, da ss zsnima zanj. Peter Je seveda vedel, da je visoko nad drugimi, a to dejetvo se mu navadno ni priznalo pri rdečkarjih. Kakor vedno, kadar se mu Je nasmehnite žensks, ss je njegovo eamoljubje še povečelo. Roza Je pripadala svetu, kl Imenujejo življenje s besedo, kakršno je v resnici ln se znsjo kljub temu dobro zabavati. Med pacifističnimi govori Je Peter eedel z deklico v nekem kotu ln JI šepetajo pripovedoval evoje smešne doživljaje v tempi u JlmJsmbo In e Pe-riklejem Priamom. Roza je komaj zadrževala smeh, njene črne oči so ee jI bleščale, fte predno Je minil večer, so se njune roke parkrat našle in se pobožale. Peter je Mlrlam ponudil svoje sprametvo. Menda nI potrebno omeniti, ds Js de doess spreseB aajprvo Miriam. V teai Ssaeo bik ceste niMjmim*. bila Je torej priložnost sa bežen objem la ko ee je Peter vračal domov, se mo Je iliiaii relo, ia ee ae noge ne dotikajo tal. Koza je bila zapoešeoM v neki tvomki, kjer •o izdelovali škatle is lepenke Naslednji ve-jo Je Peter odvede! k večerji in njuno pri- Petnm. prf»*»n..). -u + meti nUffmr O—SiS * nhttorn. ««• J« vkMUo*** k\«*tmi> ta "T* ,uli„.n nMlurja. Naj hm poetafe Nirta« Jufartfe.0. U •» * •»"»j" -*""0?}?.1?, ssrttkffjsssa s svojimi duhovitim opazkami. Na tihem Ji Je Pežer pritrjeval, a ^ * rsl zavračati. To Je Boso Jezilo in skvarilo nje»> dobro voljo, skoro skregate ete ss. Pad takimi okolnostmš fs Peter ni upal Priznati svojega pravfteeva nriUJenJa. Ko Je z Um v« denar la Udi večji ddlpro- ^^s, pa ee mu še ni posreHlo ^rado- vtfTje sklenil napravit* koncesijo; dejsl jI Je, ds k sedaj ne bo veš sknšsl spreobrni*. Rosa ss mu je zasmejals: "Zelo prijazno od vss, gospod Gudge. Kako bi pa bilo, skobi vss jss Ispracfanfls in iz vas napraviUJbe^aT PrSaUJs, da si išše moža,Jd bi služil velike denarja. Peter Je odvrnil, da dosti jasluži Roza ps je hotela vedeti na kak način. To Ji sevsds ni mogel povsdsti, zasluži pa vse-eno dosti, v dokaz svoje trditve jo bo danes popeljal v gledališče. Tako sta es bojevsls večer za večerom. Peter Je bil vedno bolj zaljubljen In črnookate-potica Je postala vedno koketnejša In vedno bolj nestrpna veted njegovega nepresUnegs socialističnega klobeserjenjs. Rozin oče Jo Je še kot malo dete pripeljal v Ameriko Is KlechnKfa, kljub temu js bils pristns, stoprocentna Ame^kanka Mladi junaki. ki eo taMPffeko bojevali e Hnni, bi bili ravno primerni, nlčssar pa noče slišati o možu, ki ss obdsjs s Ujnoatjo. Zakaj nl šel Peter v vojno? AH je morebiti bojasljivec, etrahope-tec7 Roza noče imeti nlkakega opravka a takimi ljudmi. Prav danee je čitate v čssoplsu o »jen:) grozovitosti Hunov. Ksko naj mož, kateremu ss po žllsh preteka prsvs smerikaneka kri, sim-pstizirs s psciflstl In izdsjslci? Ko Je Peter s obupom doprtneeel vee peci* fistične doksse, ga je zavrnila: "Bedsstoča! Dozdevate ss ml veliko prepemeten, da bi me hoteli prepričati s takimi neumnostmi!" In Peter Je epoznsl, ds je resnično prepame-ten za to. S ello ee Je premagal, ker »dovolj-etvo mu Je že eljslo z obrasa. Rsdl svojih zvez z rdeč kar ji je že Izgubil deklico — ali nsj sedaj drugo? Par tednov ste ss pregovarjala in prerekala. Rgg» se ni pustila poljubiti in Peter je vsled naraščajočega požsljenjs skoro Izgubil pravo razsodnost. Dosdevala ss mu najdlvnejša de-klica, kar jih je do sedaj sposnsl, še celo Nelli Doolln ee nl mogla primerjati s njo. Slednjič Jo le priznal, da mu rdečarjl nlao več elmpa-tični. zaničuje te ljudi, ker ga Je ona epreobr-nila. Deklica je bHa vzhičena In predlagala, naj takoj obiščete Miriam ln Ji poveeU novico. Morebiti bi ee Petru poerečilo tUdI njo Ispre-obrnitl. - (Dalje prUiešsJtš.) Iz »prt "Hltpto hmr 1*0 nvmSkem prvvedtt CsSkar)«v« nov»l# "Hiapar J»rn»J in ajegavs pr». vksN drnisatimlral tn uglssbll Alfred MslM*«kr. Op«rs ims tri -leči na Jo prsvsams ls tesno stisne k sebi otroka; s bolestnim is-rezom:) U hodite hvalit Roga ko vam svojsgs srda še ni razodel. Le hodite, častite is hvs-Ute božjo pravico, kl prekkls Je moje dMe. nedolžnegs otroka s slepoto zadela! Carkvtni tbor (poje v cerkvi zahvalnlco Bogu sa dobro žetev; orgle buči Jo.) Hvala Tebi, Bog. kl blagoskivil al nam polja in poplačal delo naših rok, in poplačal delo naših rok, blagoslovil dom. Birutica (krčevito joka ter stiska otroka k sebi.) Hlapec /erne> (Je med petjem cerkvenega zbora prišel po )H>tl navzgor. Tsžko se opira ns svojo psllco, vss js star ln skru-šen, a njegova vera se nt omajate.) Htrgtlea (se Js naglo dvignila. kakor hitro Je bHa sagledsla Jernejs, gleda vsnj s očmi, nabreklimi od Joks:) Reci mi, človek, Je to pravica inižjs? (Dvigne otroka ter ga pokaše Jerneju. I«p otrok Je, oči pe ims rdeče ln tope.) Človek, glej. še pri bogu našem prsvke ni! NI Js pri Bogu tn ne v nebesih! Cerkveni tbor (lz cerkve; poje istočasno a bsračko:) Pravično ei dslll nsm dežja, sahvaljen Bog. sahvaUen Bog . .. Bogato spet rodilo nam js polje 1 Reračtee (Jerneju:) Kaj storil je U moj otrok ^ Mariji, UW kaj svetnikom U» Bogu, » ds ne bo nikoli videl ne očete ne matere?! Reci. človek t Ali je pravica kje na evetu ln « v n««beelh? (Berečica joka, stiska otroka k sebi ln odUva dalje. Jernej stoji nekaj čaea kot omamljen, 'otem začujo zahvalnlco iz oor-cve, spet se vrne vanj vera. Nepremično posluša zahvalnlco do tonca.) Cerkveni tbor (v cerkvi:) Zapojmo hvalo Bogu ls srca, pobožno sa pravičnost za hva-tirno ln sa letev bogato počastimo uda no val Boga ... (U cerkve prihajajo ljndjc; nekaj žensk opaši Jerneja; ozirajo Sb vanj,) Prva i ruska: Kaj? Kaj nl to Jernej? Drava Kako rascapan, vse u-pognjen etarčsk, shrotee . .. Kaj js to tisti Jernej? (Zeneks zmajujejo a glavami in odidejo. Jernej stopa proti cerkvi. Tedaj stepi la cerkve župnik, ssglsda Jerneja la ee vee začudi. Zm pni k: Jernej, o Jernej, kod ei romal vee U čae? Tako el star in slabi Jem*j (vzravna svoj upognjeni hrbet, oči ea mu lasvttl- Vi. bi božji, vi naložite ia sodite! Žnpmk (stopi k Jerneju te ker Je ! Bilo Je _ ____g tenof ia ssštr- ščaaska eo s teboj ravnali Odpusti jim, kot Bog Je odpustil njim. ki so ga križali! Jernej (izpusti župnikovo roke:) Nič odpuščanja! Sodite sdaj po božji besedi: Je Beg ns modi strani, ali aa straai krivičnih sodnikov? To sdaj sodite naglo, ker rad bi ie slepil v svojo hišo in rad bi spal na svoji postelji. • Župnik: Zlobne, krivične so tvoje besedo. Jerneji Jernej: Sadite! Župnik: Vkkmi se, Jernej, vkloni ee ceio krivici! Kajti Bor bo eodii! Jernej: Ali pravica Je pri Bo-gu sli net (Jernejev pogled Je trd ia osorea, njegov obras kakor od kamaa.) žunik (se zgrasl in sa kortk:) PreldiaJaš, Jernej! Ge si pred Bogom, nikar ne sa-htevaj stoje h» ošabno! Prtdek-ni, prost In jokaj! Jernej: Nič več ne bom pro-efl, neben več jokal. MoJa pravica Je bošja. Bog Js moj doii-nik! Stojim pred nJim in terjam! (Krt mu Je planila v čelo in lica, njegove ustnice drhtijo.) Sodite! Tisto besedo recite, ki nanjo eem toliko grenkih dni: Ali Je pravica, ali Je ni? AU Js Bog, ali ni Boga. Župnik (Je vztrspstal, iztegnil trepetajočo roko ter stopil nekaj korakov nazaj;) Stran! Ti nevernih! „ , Jernej (stoji nepremično in gleda s svetlo strmsšimi očmi.) Župnik^ (Jorje & bogokletni. (Župnik se umika Jerneje-vemu polbteznemu pogledu, izreke kot v Obrambo ter ) Jernej (Ja obstal kakor oka-menel, nato se nenadoma zdrzne:) Zdaj s ^rojim ssm Bogom sam ostel. (Z dvignjenimi rokami ee obrne h krttu. Vihar. BU-ekanje In grmenje. Jernej govori Bogu, komaj da preglasi njegov glas Alvjanje vlhsrjs:) VsemogočnT ?og, Gospod! Kar el Obljubil nam, to sdaj jzpolni! TI ei pravico ljudem izročil, oni ps so nam jo skrili! Pri Tebi je pravica, Ti ei Jo ustvsril, ekrbi, ds spolni se Tvoja sspoved. Zatekam ss k Tebi, jaz, hlapec Jernej, kl eam osUl js na evetu, o-kraden ln oropan pravice! A v srcu svojem noelm postavo Tvojo ln Tvojo obljubo. Beoedo Tvo-jo eem ellšal, glej eedsj, ds ne mine me vera vate. Dsj ml roko, vsemogočni moj Bog, ti sodnik pravični! (Dolgo strmi v križ. Bliščeč blisk rsasvetli v dsljsvl vidno SlUrjevo hišo; Ur pa ne ugasne, marveč priteza močneje in močneje Jernejev polblasiti pogled k sebi. Vzravna se in s odločnimi koraki stopa naravnost proti SlUrjevi hiši. Črni oblaki eo ee zgoetill ter zaternnlll ves oder, žar hiše pa lArašča, da slepi gledalce. Is Urenje se prikaže Zadnja slika. Sltarjeva domačija v ognju. Ogorki letajo vsevprek, kakor bi Jih ljudje metali. Ljudje stoje okrog pošara, drhtijo, tiho molijo — kdo bi gasil U ogenj sodomski. Med njimi es nens-doms pokate > Jernej. (Njegova roke eo o-pečene, lasje oemojeal.) Jernej (sa sadovatjno smeje:) Po pipo ssm M, ljubi moji! Nisem hotel,