235. številka 1 V Ljubljani,»nedeljo 13.oktobra 1918, Ll. leto. .Slovenski Narod* velja po pošti: zb Avsiio-Ognfco celo leto skup.?; naprej . . pol ieta „ „ . . čet;t leta „ „ . . na ncsec » ., . . K 50 -. 25-. 13-. 4 50 za Nemčijo. celo leto naprej . . . . K 55" - za Ameriko ii vse dru^c itežele celo leta napre; . . . . K 60" - Vpre-anjem i>lede Insttvttov se naj priloži za odgovo- dopisnica ali znamka 9pravni£tro (spodaj, dvorižče levo). Hnaflova ulica 8t. 5, telefon ŠL 89. lahaja vsak dan zvečer izvsamli nadalje In prasnlka. Insenii se n'jmi i po porabljezie*! prostoru ta sicer 1 mu visok, ter SA mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trltcrat po 10 v. ('oslarij (eaas prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih iusercijah po dogovoru- Moyl naročniki aaj posljejj ■sracalat veli) jy po aakinlci. Na samo pismene aaročbs brez posUUe denarja se ne ranem nikakor ozirati. „Maroiai tUiarai" letal* i št. 85. celo leto nspre; pot leta „ .Slovenski Narod' #elja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: . . . . K 48*— I četrt leta 24 — I na mesec 12. 4' Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uradnlatvo: Hnallova ulica it 9 (v L nidstr. levo), ttltloo it 14. odgovor Wilsonu. Tyrcs|a sklenila separatni mir. kabineta. Badenske avdijence. - Padec Hussarkovega Poljska narodna vlada. Predsedniku Zedinjenih držav poslana nota kot odgovor na VVilsonovo sporočilo se glasi: Berolin, 12. oktobra. Odgovarjajoč na vprašanja predsednika Zedinjenih držav ameriških Izjavlja nemška vlada: Nemška vlada je sprejela stavke, ki jih je postavil predsednik WUson v svojem nagovora z dne 8. januarja in v stopit posEzelšili nagovorih kot podlago trajnega pravnega miru. Namen razgovorov, ki naj se uvedejo, bi bil torej samo ta, sporazumeti se g.ede praktičnih podrobnosti njih uporabe. Nemška vlada domneva, da se postavljajo tudi vlade z Zedinjiniml državami zvezanih držav na stališče izjav predsednika Wilsona. Nemška vlada se izjavlja v sporazumu z avstro-ogrsko vlado pripravljeno ugoditi, prodno se doseže premirje, zahtevam predsednika glede izpraznitev. Vlada daje predsedniku na prosto izposlovati sestanek mešane komisije, ki bi imela ns!o£?o skleniti za žzpraznjenje potrebne dogovore. Sedanja nes&ška vlada, ki nosi odgovornost za mirovni korak, je sestavljena potom pogajanj in v sporazumu % veliko večino državnega zbora. Pri vsakem svojem dejanju oprt na voljo te večine, govori državni kancler v imenu nemške vlade In nemškega naroda. Berolin, 12. oktobra 1918. Podpis: dr. SOLF, državni tajnik za zunanje zadeve. fiemški „da". Nemška vlada je odgovorila na VVilsonova tri vprašanja z »da«. Popolnoma jasen ta da še ni in v nemškem odgovoru so še pridržki političnega in vojaškega značaja, ki nam dokazujejo, kako globoko čuti Nemčija trpko uro s\-oicga ponižanja. Nemška vlada pravi, da sprejme Wilsonove programatične točke kot podlago trajnega pravnega miru. Ogiba se besede -pogoji«, ki jo je rabil \\ ilson pač le zato, ker je za nemško samozavest preostra. Nekoliko nejasna sta sledeča stavka. Nemška vlada ponavlja, da se naj pristaja na to, da naj služijo pogajanja le še sporazumu o praktični izpeljavi VVilsonovega programa. V Berolinu so se izognili vsakemu konkretiziranju teh podrobnosti in so torej pustili odprto vprašanje, ali smatrajo izročitev Alzacije kot zadevo, ki je s sprejetjem \Vilsonovili pogojev že definitivno rešena, ali kot praktično podrobnost« o kateri bo treba Še razpravljati. Poljaki so v tem oziru igrali že prevenirc. Oni niso čakali, kako si bo nemška vlada tolmačila izročitev pruskih poljskih dežel, temveč so ustanovili narodno vlado, v kateri sedi zastopnik dosedaj pruske Poljske in so torej tolmačili Wilsonovc točke tako, kakor jih hočejo tolmačiti Francozi glede Alzacije. Nejasen je tudi stavek, v katerem »domneva« nemška vlada da se tudi zavezniki Amerike postavljajo na VVilsonovo stališče. Tu ni jasno, sprašuje li Nemčija ali tudi ostala ententa priznava Wilso-nov program ali pa hoče vedeti, so li tudi ostali zavezniki Amerike pripravljeni skleniti mir. Zelo hudo ie bilo sprejeti Wilsonov pogoj za premirje. WUson stoji na stališu: Izpraznite najprei zasedene kra-potem se bomo p o g a i a 1 i za premirje. Nemčija odgovarja, da ie pripravljena ugoditi tei zahtevi, predno se doseže premirje. Medtem ko Wil-son ne pozna glede umika samega no-bega pogajanja, se Nemčija postavlja na stališče, da se mora umik izvršiti no dogovoru. To je bistvena razlika, V prvem (Wilsonovem) slučaju je umik sam še bojno dejanje in izpostavljen torej vsem nevarnostim sovražnega pritiska, v drugem (nemškem) je le iz- *'ršitfv sklenjenega dogovora in izklju- dosodai vodile vojno . Ali ie baž to tisti odgovor, ki ga j:» hotel Wilson, o tem bi se dalo debatirati. Prva sodba o nemškem odgovoru i«1 da v bistvu sprejema AVilsonove po-goje in-da ie Nemčija pripravljena na največje žrtve, da si izprosi mir." Zato nam zdi. da bo nemška nota omogočila nadalina pogajanja za dosego miru. Posebei bi bilo še poudarjati, da je bil nemški odgovor odposlan v sporazumu z Avstro - Ogrsko, ki na ta na-«-in VVilsonu sporoča, da ie tudi ona pripravljena na vse žrtve. Sredi prihodnjega tedna bomo izve loli. kai poreče VVilson. Dunaj. 12. oktobra. »Achtuhrblatt« izve z merodajne strani: Nemški odgovor predsednika Zedinjenih držav VVilsonu je bil izročen danes švicarskemu poslaniku v Berolinu, da ga pošlje naprej. Vsebina note je skoz in skoz popustljiva. Dunaj, 12. oktobra. »Achtuhrblatt« poroča iz Berolina: Tudi naš odgovor bo šel preko Švice in Francoske ter je vsled tega domnevati, da bo nemški odgovor dospel v VVashington šele v p o n e d e 1 j,e k. Besedilo odgovora se bo v Berolinu objavilo, kakor hitro bo odgovor oddan. Nemška vlada je z ozirom na zgodovinsko važnost odgovora sporočila besedilo note zunanjemu odseku zveznega sveta. Danes dopoldne ob 11. se je sestal tudi državni urad za notranje zadeve. Tudi inter-frakcijonalni odsek večinskih strank državnega zbora se je danes dopoldne sestal na posvetovanje o odgovoru. Dunaj. 12. oktobra. >Neues Wie-ner Journal« poroča iz Berlina, da. bi se bil moral odsek zveznega sveta za zunanje zadeve sestati že včeraj. V i-soka gospoda pa se je mudila na svojih letoviščih, tako da je bilo 24 ur izgubljenih, predno je bilo mogoče visoko gospodo sklieati v Berlin, da se posvetuje o odgovoru. To je vsekakor važen faktor, ker stane vojna Nemčijo vsak dan 60 milijonov mark ne glede na strašne žrtve, ki jih zahteva vsak dan. Dunaj. 12. oktobra. >Allgemeine Zeiiung-' poroča iz Berlina: Odeovor Nemčije na tri \\ ilsonova vprašanja ugodi željam Wilsona toliko, kakor je sploh mogoče. da Nemčija formalno in brezpogojno kapitulira. Nemška vlada zaupa "VVilsonovi miroljubnosti in njegovim besedam. Amnestija na Nemškem. Berolin, 12. oktobra. Cesar Viljem je naročil državnemu kanclerju in pruskemu justičnemu ministru, da naj predlagata v pomiloščenje osebe, ki so bile obsojene zaradi političnih zločinov in prestopkov zlasti povodom stavk in nemirov zaradi prehranjevalnih tež-koč. Enako amnestijo izdajo tudi drugi vladarji. Vsled te amnestije bo izpuščen iz ječe tudi znani socijalistični poslanec Liebknecht. K vprašanja Izprainjeoja zasedenih pokrajin. Fabius piše v »N. Fr. Pr.« med drugim: Težko žrtev zahteva Wilson od centralnih držav s tem, da je postavil kot eno kardinalnih točk za možnost miru zahtevo, da centralne države zapuste zasedene pokrajine. Vse zmage so bile torej le Pvrrho-ve zmage. Politična in gospodarska kratkovidnost vodilnih državnikov, njih needinost in naglašanje posebnih interesov je oslabilo države. Tudi pred vojno ni bilo treba vsega sveta si nakopati za sovražnika. Ker pa je bila vojna že tu, ni bilo mogoče doseči' uspehov samo z enotno vojaško fronto, marveč bi bilo treba tudi enotne politične, finančne in prehranitvene fronte. Toda ravno Avstrija in Bolgarska sta morali trpeti prepogosto in pregloboko gospodarske krivice. To se je moralo maščevati. Kljub temu — čudna slika. Nemške in avstro - ogrske vojske stoje globoko v sovražni deželi. Nemci se korakoma umikajo, vojaške odločitve še ni, avstrijske vojske pa sovražnika še vedno zadržujejo. Kljub temu predpisuje ententa pogoje, kakor jih more predpisovati samo brezobziren zmagovalec. Izpraznjenje je vprašanje prestiža, ki bi bilo sicer žrtev, toda ne zaman, če so nasprotniki pošteni, ker bi se končala stiska in trpljenje narodov. Opustitev teh pokrajin bi bila nam silno v kvar in usodna. Če sovražnik naš položaj brezobzirno izrabi. Ce ne da garancij, ima proste roke. Nemci bi bili na tem, da bi morali zasesti dr- žavno mejo od Nizozemske do Švice, nekako 500 km, ali pa Ren ter pustiti na oni strani Alzacijo Loreno in Rensko provincijo. Pri nas ima fronta na sovražnih tleh dolžino 120 km. Ce se moramo umakniti približno na črto dvanajste bitke ob Soči, imamo 300 km dolgo fronto. Zato bi morali zahtevati od nasprotnika garancij, morda nevtralni pas med obema frontama pod varstvom kake nevtralne države, ali pa pocivanje orožja, ki bi bilo za oba dela ugodno. Nemci bi lahko spravili ves svoj materijal nemoteno nazaj in bi jim ne bilo treba opustošiti pokrajine, skozi katere se morajo umakniti. Turčija sklenila z entento posebni mir. Dunaj, 12. oktobra. Pozno zvečer so dobili dunajski politični krogi obvestilo, da so se že nekaj dni sem potekajoča pogajanja med Turčijo in entento ugodno končala. Turčija je sprejela pogoje entente in bo sklenila seperatni mir pod podobnimi težkimi pogoji kakor Bolgarija. Pogajanja za ustanovitev balkanske zveze. Budimpešta. 12. oktobra. V Sofiji se vrše pogaiania za ustanovitev balkanske zveze pod hegemonijo Srbije. Ta zveza naj bi se ustanovila le za shiraj, da dosedanja pogajanja za mir ne bi imela uspeha in bi se vojna nadaljevala in bi naj bila bojna organizacija proti centralnim državam, posebno proti avstro - ogrski monarhiji, proti kateri naj bi se postavila velika armada v boj s ciljem, da prodira na Ogrsko. General Franchet d'Esperev v Sofiji. Carigrad, 8. oktobra. Grški list »Patris« poroča: Vrhovni poveljnik en-tentnih čet na Balkanu general Franchet d* Esperev se je odpeljal v Sofijo, da bo osebno vodil pogajanja z Bolgarsko glede nadaljnih operacij. Mobilizacija častnikov na Grškem. Lugano, 12. oktobra. Listi poročajo iz Aten, da so bili vpoklicani vsi grški rezervni Častniki letnikov 1904 do 1906 ter morajo tekom petih dni oditi k svojim polkom. Prva narodna vlada ujedinjene neodvisne Poljske. Varšava. 12. oktobra. V Varšavi se je sestavil kabinet s knezom Radzi-willom na čelu. V kabinetu so: Za kongresno Poljsko knez R a d-z i w i 1 in brigadir P i Is u d s k i, ki jt v Nemčiji zaprt, ter trije drugi politiki; Za poljske pokrajine v Nemčiji poslanec v nemškem državnem zboru S e y d a: Za avstrijske poljske pokrajine poslanca v dunajskem parlamentu dr. Glombinski in Moraczewski. O sestavi tega kabineta je danes poročal v svoji avdijenci poslanec Ba-vorowski avstrijskemu cesarju. Kongres tlaienih narodov. Dunaj, 12. oktobra. Za 15. oktober v Pariz sklicani kogres tlačenih narodov srednje Evrope je bil odgođen do 14. novembra. Italijani pri Clemenceau. Dunai 12. oktobra. >Allg. Ztg.c poroča iz Lugana: Ministrski predsednik Clemenceau ie sprejel zastopnik« neodrešenih italijanskih pokrajin P i-t a c c a iz Trsta, Benatiia in Igla-n o v i c h a iz Istre ter C a n e r o z Reke. Odposlanci so bili nato sprejeti od italijanskega ministrskega predsednika O r 1 a n d a in zunaniega ministra S o n n i n a. Madžari zapuScajo delegacije. Budimpešta. 12. oktobra. (Kor. uj V torkovi seji ogrske delegacije, ki se vrši na Dunaju, bo predsednik ogrske neodvisne stranke grof Karoly prečita! izjavo, da so prišli ogrski poslanci zadnjikrat v to zastarelo institucijo skupnih delegacij, . 13 Stran 2. „SLOVENSKI NAROD*, dne 13. oktobra iyio. 236. §tev. Hudijence u Badenu. Dunaj, Današnja avdijenca parlamentarnih voditeljev pri cesarju se je izkaza- I la kot političen korak, ki očividno ni j bil zadostno pripravljen. Sprva je bilo I nameravano, da pridejo pozvan! poslanci kumulativno k cesarju in se naj pred vladarjem razvije nekaka razprava med zastopniki posameznih narodov. Pozneje se ie ta misel opustila in naj bi bili parlamentarci posamezno prišli pred cesarja. Konečno so se vršile avdijence »po skupinah, le Poljaki so bili snrejeti posamezno. Avdijence so se pričele ob 10. dop. v bivališču vr-bovnega armaeluega vodstva v Badenu. se ob 10. dopoldne v bivališč i vrhovnega armadnega vodstva v Badetin, Najpreie so bili spreieti Čehi, ki so razvili cesarju svoi narodni program. Ta program zahteva u s t an^o vite v češke države, ki naj po svoji vladi udeleži pogajanj za premirje hi mir. Češka država naj bo suverena in nai prosto razpolaga tudi s svojo armado, katero je treba v ta namen po-Hicati domov. Ces^r je poslušal izvajanja čeških zastoonikov z velikim za-nrnianjem ter se ie interesira! tudi za podrobnosti, katere co mu na njegovo ieljo razlagali češki voditelji. Nemški poslanci so zavreli pred vladnem stališče, da ie nemški narod v Avstriji danes navezan edhiole nn sebe. da zahteva, kakor ostali narodi pravico Samoodločbe in da co zeli kot ^imostoira država pridružiti zvezni državi ostalih nemških plemen. Socijalni« demokrati so onn7aria!? tudi na vedno silnejše naraščajoče mirovno iri-banje med ljudstvom, tor povdanali da se zlasti med industriialnrm delavstvom pojavljajo znaki, da iščeio pro-letarske mase novih rešitev, ki nai omo^oči'^o takojšno premirje. 7a jugoslorvansko dole^nciio ie 1 : ^nreiet načelnik T. k. dr. Korošec Cesar ie našemu voditelju takoi pri pozdrnvu pripomnil, da je informiran n stremljenjih Jugoslovanov ter je s posameznimi vprašanji povpraševal po podrobnostih. Dr. Korošec ie vladarju prostodnšno odgovarjal ter mu razlagal program našega troimenega naroda SHS. Poliaki, ki so kakor Čehi in Ju-'auaruiporn sasijuis iredojsnz ru^AOjsoS -ocis nrjBpnjA^ os sabzjp ausi.vpoau ročili, da se je ustanovila v V a r-š a v i poljska narodna vi a d a, kateri pripadajo poleg ministrov iz kongresne Poljske tu d i zastopniki danes še pruske avstrijske Poljske. Poslanec Tertil je pri tem cesarju sporočil, da ostanejo poljski poslanci do konečne likvidacije tudi še v avstrijskem parlamentu. Avdijence so bile končane ob pol 3. popoldne. Politiki, ki so se vračali od avdijence, so imeli brez izjeme vtis, da ves aparat ni odgovarjal malenkostni vsebini konkretnih rezultatov. Predvsem so se pritoževali nemškonacijonalci, edino Poljaki so kazali nekam zado-voljnejše obraze. Ako izvzamemo pozitivno cesarjevo izjavo o poljskem vprašanju, smemo reči, da politični položaj vsled današnjih avdijenc ni postal prav nič zrelejši. Ves razvoj stoji že izključno pod vplivom zunanjih dogodkov in dogodki se razvijajo v neposredni zvezi s politiko amerikanskega predsednika \Yil-sona. * * * Dunaj, 12. oktobra. Deutschbohmi-sche Korrespondenz javlja: Cesar je sprejel danes v bivališču vrhovnega armadnega poveljstva vrsto parlamentarcev. V prvi skupini je sprejel zastopnike Češkega Svaza F i e d 1 e r j a, Tu S ar j a, H r u b a n a, S t a n e k a. Sprejem je trajal nekako pol ure. V drugi skupini so bili zastopniki četvero strank gosposke zbornice: knez Furstenberg, baron C z e d i k , princ L o b k o vv i t z in baron R u b er. Nato so bili sprejeti nemški nacjjonalci Wolff, Waldner, Stei n\v e n -der, Lodgemann, Pacher, S t o 1 z e 1, Urban, T e u f e l ter poslanec F r i e d m a n n, krščanska soci-jalca Hauser, Mataja, nemški socijalni demokrati A d 1 e r, S c i t z. Ellenbogen; Poljaki Tertil, L o-w e n s t e i n, grof B a w o r o w s k i, Jugoslovan Korošec, Ukrajinca P e-t ruše vič in L e w i c k i j, Italijan F a i du 11 i. Romun Isopescul -G r e c u 1 ter židovski poslanec R e i -zes. Sprejemi so bili končani ob 2. uri popoldne. Dunaj. 12. oktobra. Češka poslan ca K 1 o f a č in H a b e r m a n n nista mogla več pravočasno dospeti na I hi-naj, ker nista več dobila železniške zveze. Dunai. 12. oktobra. (Koresp. ur.) Poslanci so bili v skupinah sprejeti od cesarja. Prvi so bili sprejeti ČehL nato štirje člani gosposke zbornice. Komunike Češkega svaza. Dunaj, 12. oktobra. Predsestvo Češkega Svaza je izdalo o avdijenci pri cesarju tale komunike: »Danes je sprejel cesar v avdijenci načelnika Češkega Svaza Stane-k a ter poslance T u s a r j a, dr. F i e d-I e r j a in dr. H r u b a n a. Cesar je sprejel češko delegacijo kot prvo takoj zjutraj. Avdijenca je trajala nekako pol ure. Cesar je kazal živahno zanimanje 2a izvajanje vseh navzočih poslancev ter jih je izpraševal o raznih podrobnostih in kazal interes za sporočila. Češki poslanci so naglašali posebno, da je rešitev srednjeevropskega vprašanja mogoča samo, če se takoj ustano- 12. oktobra. | vi samostojna čehoslovaška vlada, ki se bo takoj samostojno udeležila mirovnih pogajanj. Odposlanci so zahtevali, da se češki polki zopet pošljejo nazaj na Češko.« Skuna i konferenca Ceto^ In Jugoslovanov. Dunaj, 12. oktobra. Po povratku iz avdijence so se sestali češki poslanci z načelnikom J. k. drjem Korošcem k posvetovanju, v katerem se je konstatiralo, da ie bil postop Čehov in Jugoslovanov popolnoma jednoten in so se storili ukrepi za nadaljno skupno taktiko. Češki voditelji in dr. Korošec ostanejo na Dunaju. Poročila dunajskih listov- Dunaj L2 oktobra. Z merodajne Češke strani se nam poroča: Poročila dunajskih večernikov, zlasti v tem smislu, da se ie načelnik Stanek izrazil, da obstoja naloga češko - slovaške države v ;om. da so glede skunnih zadev soo-ražurne z ostaliini deli, -- najbrže z o alimi deli Avstrije, — so nepravilna in so i 111 nemški časnikarji iondencijoz-uo po svoii lastili potrebi skovali. ihinai.i 12. oko(koresp. u.j ! ii večerniki poročaio, da ie po- slanoj- Stanek v svoji avdijenci pri cesarju izjavil, da vztrajajo ( ehi prt .->voj; znani zahtevi po samostojni državi. Ta samostojna država naj bi se na-to sporazumela :<; drugimi deli države glede skupni ii zadev Tebi so nadalje odi zahtevali, da se nai neeeški polki transferiraio iz Češke. fV tei obliki ie poročilo \ navzkrižju z oficiinlnim cekini komunikejem, i/.danim od čeških odposlancev, ki pravi, da so češki poslanci zahtevali, da se vrnejo češki polki \ češke deželo Op, ured.) Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Koro-e e ie v avdijenci v ostrili besedah obračal proti nastopu .e v vai>-!.ih deželah. G ode od Jugoslovanov zahtevane ustanovitve jugoslovanske države ie izjavil, da SO bile konfiguracija in konture jugoslovanske države določene že na ljubljanskem zborovanju. . Poljake ie sprejel cesar posamič. Načelnik Poljskoga-kluba dr. Tertil je izjavU, da so Poljaki oripravlieni. v prehodnem časa udeleževati se dela parlamenta, ker ie nemogoče ločiti se na drug način. O usodi poljskega na- bo odlo ti narodni zbor. Podobno izrazil ski. ; ud i ilOc ria- S'1 isija Hussarevegu kabineta. Dunaj. 12. oktobra. Danes popoldne se je vršil ministrski svet, Ivi je po razpravi o splošnem političnem položaju bi uvažajOČ dogodke pri aranžmaju avdijence sklenil podati demisijo celokupnega ministrstva. KDO BO IirSSARE- NASLBDNIK KOV ? Dunai. 12. oktobra. V parlamentarnih krofih se srovori. da bo Hussare-kov naslednik grof Silva - Tarouca. sedanji poljedelski minister. Grof Tarouca ie bil te dni opetovano pri cesar-iu v avdijenci ter se ie raz5.ro varial tudi z ]..::■ parlamentarnimi Aoditelii. dovanske strani ie dobil grof Si Iva-Tarouca pojasnila, ki .mu ne dajejo pre-■ < g upanja, da bi so posrečil njegov nacrt, sestaviti koalicijsko vlado. &tsna! 23 zvezo narod mh dr£av. Dunaj, 12. oktobra. Merodajni krogi so pustili idejo ednotne Avstrije pasti ter so danes pristaši zveze narodnih držav (Staatenverband). Na to stališče se hoče postaviti tudi nova vlada. Grof Silva - Tarouca, ki je, kakor vse kaže, designiran za min, predsednika, je pristaš te ideje, ravnotako tudi princ Sch\varzenberg, katerega so* te dni imenovali kot resnega kadidata za m!a. predsedništvo. Novo ministrstvo naj se imenuje koalicijsko ali likvidacijsko — sestava bi se le takrat posrečila, če bi bile v njem zastopane vse narodnosti. Razvoj je danes že preko tega študija in češka zahteva, »da se konstituira češkoslovaška država z lastno vlado, se ne da več spraviti v sklad s temi načrti. Isto stališče zavzemajo tudi Jugoslovani. Poslanec Ttisa? pri Sudanu. Dunaj. 12. oktobra. Poslanec Tu-đar ie bil danes zvečer povabljen k zu- nanjemu ministru Burianu. njim dolgo konferenco. Tmel ie Ltovd George Dunaj. 12. oktobra. »Times« prinašajo tole brzojavko Lloyd Georgeia profesorju Masarvku: Pošiljam Vam v imenu angleškega vojnega ministrstva naše najsrčnejše čestitke k presenetljivim uspehom, ki so jih dosegle Vaše čefioslovaske čete proti nemškim in avstrijskim polkom v Sibiriji. Podvzet-ja in uspehi te male armade so gotovo med največjimi heroičnimi čini zgodovine. Vsi smo navdani občudovanja Vaše navdušenosti, vztrajnosti in Vašega samoobvladanja in imamo dokaz, kak uspeh je mogoče doseči kljub velikkn razdaljam in pomanjkanju materijalnih pripomočkov onim, katerih srce navdaja duh svobode. Vaš narod je prinesel neprecenljive žrtve za Rusijo in zaveznike v njih borbi za osvoboditev sveta izpod despotizma. Nikdar Vam tega ne pozabimo! Dogodki na bojiščih NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 12. oktobri. (Kor. ur.) Italijanska bojišče. Visoka plamsa 4Sednier-j občin je bila včeraj torišče ljutih in za 1123 uspešnih bojev. Po kratkem ognju so se ob 4. med dolino Assa In Vlome, di Val bella začeli italijanski napadi. Al. 1 iem, ko so se sunki pri Asi-• po našem obrambnem ognju izjalo-vift, se je Francozom in Italijanom po-srečiio na Monte Sisimolu mimogrede vdreti v naše jarko, iakojšen protisuuek naših bataljonskih rezerv pa je sovražnika naenkrat zopet vrgel ven. Tudi na vzhodnem dciu visoke planote ^o se zrušili sovražnikovi napadi deloma v našem ognju, jeioma v bližinjskem og-n»u ali protisunalli. Sovražnik je pustil pn d našimi pozicijami številno mrtvih in icžko ranjenih. Uspeh ie takisto zasiti ;.i če i kakor tudi vodstva. Med požrtvovalnimi borici so bili v nezlomlje-ut edinosti zastopani sinovi vseli krajev monarhije. Posebno priznanje gre Jožiioavbtrijceui (Nemcem, Slovencem in Italijanom) pp. št. 117 iu ogrskima iioavtdskiina polkoma št. 23 in 24. Balkansko bojišč e. V Alba-liiii smo v zve2i,z nemotenim povrat-. m našita giavn.h sil svoje zadnje straže vzeli od Skui ibha nazaj. Mitrovico n s>vra . ak zas» del. Med Nisem in Le-s&ovcen trafajo iioji. Zapadu o o o i i š č e. Pri avstro- sih Četah na zapada nobenih posebnih dogodkov. Ćete fml Metzgerja so odtično udeleževale poslednjih ob-rabnib uspehov pred Verdnom. Ogrska :a poika št 5 in 112 sta po hrabrosti tekmovala s poljskimi lovskimi bataljoni št. 17 (. udenbrug), št. 25 (Brna) in ši. 31 (Zagreb), no) in št. 31 (Zagreb). š. gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. B-eroiin. 12. oktobra. (Kor. ur.) Za-p a d n o bojišč e. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta. Iz pozicij zapadno Douaia smo šli nazaj v zadaj stole če črie. Sovražnik ie počasi sledil iu siui ua večer v črti Vendin le Vieil-Harnes-Lićtard — vzhodno železnice Beamnont — Si. Vaas. Napadalni ciij uiivuj v ozki tronti zastavljenih angleških divizij ;e bilo predretje v smeri na V^Uencleones. Sovražnikova namera se je ponesrečila. Posrečim se mu je samo ustaliti se v Ouiei v hi na višinah vzhod-:: ; ter jugovzhodno tega kraja, Naši z oklopoimi vozovi uspešno podpiram rfrotisunki so sovražnikov naval tukaj ustavili Na ostali tronti smo se sovraž-inka nb.a:ii;i pred našimi črtami in .prizadeli njegovim gostim napadalnim valovom težke izgube. — Vojna skupina nemški prestolonaslednik. Ljute delne napade angleških, ameriških in francoskih u*v jzij na obeh straneh buhama smo zavrnili pred našim! pozicijami. Na Gisi poizvedovalni spopadi. Južno od i.aona smo izprazntli Chemin des Da-nies. Na Aisni med Berrv au Bac in južno od Vouziersa smo zavzeli nove po-zicije. Že pred več dnevi uvedena kretanja so ostala sovražniku prikrita ter so potekla nemoteno in po načrtu. Tudi v Champagni nam je sledil sovražnik le i a!«; o previdno. Zmagoviti izid velike bilke v Champagni. ki jo je armada generala v. Emem v 14dnevnem trdem bc-i'cit'n dobila s primeroma šibkimi silam« proti silni premoči francoskih in ameri- 'i\ armad in spričo pri sovražniku v v hajnpa ;.•! Benavadno velikih izgub na-staic utrujefiOSii, so omogočile neovirano l bo težavoega prcinikan'a. — K }ri ina general v. Gailwii/.a. Delni boj« ra obeh slraueh Aire. Ljuti ^»ražnlkovi v bojitih odsekih ^oiednjih dni na obeh bregovih Mose so se s težkimi izgubami za sovražnika >onc reči-i. Cune! in gozd Grnes, ki smo ih mimogrede izgubili, so nam zopet 3iidcbiii sašili bataljoni Ze 15 dni v ga-rišču bitke pri Rouiagne iu težkili ob-rambiiib bojili stoječa alzaško lotariu- a 115. pehoina divizija pod general- :.;^jGrjcni Kundtom de tudi včeraj dr- žala. zaupane pozicije proti vsem so- raznikovim napadom. — v. L. * T AiŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad.) Severno od Le Cateaua in na obeh bregovih Mose so se ponesrečili močni sovražnina-p a d i. R ^M'OSKO l RADNO POROt^V i), o k i o b r a zvečer. Današnji že več dni trajajoči napadi fiv.. iu nemakih borcev severno in južno od St Quentina BO pri>ilili Nemce do splošnega umika v tem kraju. Danes so čete nase prve armade še naprej za-ale sovražne zadnje straže med 1 aro in Aisno.kjer so povsod prema-krjajevni odpor in povsod zajele vi. tnikov. \ zhodno železnice St. Quen- * i * i - Le Cateau držimo pristavo Etaves - Beatroiud Boli proti jugu smo dospeli < ez IVjnzoties. doaesli Fontaine Nbtre - Dame ter zavzeli Marov na se-• • obrežja Oise. Nas pohod proti ■ /..■< znaša nekako S kilometrov od St. Uinmtina. Doslej smr zajeli JJ_M.X) vietnikov ter vplenili topovv • i t/Act) strojnic. Zasedli smo Me-'-i' i i - ua < >i.-i. Severno od Arne smo liute nemške protinapade ter -voj pohod na Jaurov.-V doli-so naši napadi dosegli zadovoljive uspehe. Zavzeli smo Visoko Montciieutin. vas enakega ime i drugih kraiev. Severno od ^oateh utina smo prekoračili Aisno ter y ti d« - i l.oju zavzeli f^ennue na severnem obrežju. Vietih ie bilo preko 600 sovi, ter zaplenjenih topov in stroji;; ĐELdi ^KO FRA DNO POROČILO. 9. oktobra. Zvečer se je popolnoma ponesrečil sovražni napad na naše predstraže v okolici St. Georges. Artiljerijsko delovanje na vsej fronti. AMERIŠKO URADNO POROČILO. i), o k t o b r a zvečer. Vzhodno ud >lo-e so naše rele obilržale svoj za-i eni okoliš klin!> ljutim in številnim protinapadom. Nadaljevale so pohod v smeri na Sivrv in gozd Channie. Za-padno Mose so vdrle v glavno odporno črto .-«>\i ažnikov<» med Gunelom in Homagnem pod Montfauconom. V Ar-^.unili smo zasedli v.tžno višino iužno od Maroqne in se - Francozi zopet združili pri Uanonu. Za>egli smo ver uogo -tM) !»(>\ib vietnikov. Beg prebivalstva Iz severna Francije. Berolin. 12. oktobra. (Koresp. ur.) Nemško vrliovno armadno vodstvo je prosilo picd\reraj-niim švicarsko vlado, da naj posreduje pri francoski vladi zaradi strahu, ki se ie polastil prebivalstva na severnem Francoskem Km "a d i prirako \ aiieira obstreljevanja Lila in drugih delavskih mest s strani entente. Prebivalstvo se pripravlja na bes; Armadno vodstvo ne bi moglo niti izdaleka skrbeti za to bežeče prebivalstvo c« |e tudi silnega pomanjkanja vredno. Istočasno ie vprašalo nemško vrhovno armadno vodsivo nizozemsko vladu, ali bi hotela prevzeti te begunce. Nizoz«maka vlada ie odgovorila, da W pripivvliena po možnosti pomagati. Od francoske vlade Se ni dospel odgovor. !» i om se ie že pričel panični beg iz Lila in drugih sevorofraneoskih mest. Nadsejna mobilizacija na Nizozemskem. Amsterdam. 12. oktobra. (Kore-p. arad.1 Tukajšnji II:— i i poroeaio: Z ozi-rom na možnost besa prebivalstva* iz Belgije in severne Francoske. i< i dlla nizozemsk;i vlada, da ie poleg v Zeelandiii preklicati voiaake dopuste 11 i*l i v Brabantu in Nimhnrgu. Demisija Ludendorffa. Budimpešta, 12. oktobra. Pester Lloyd« poroča, da je hotel general Lu-dendorff demisijonirati, proti čemur pa se ie dvignil energičen protest, ker bi ta korak neugodno vplival na moralo v domovini in pri četah. Nova taktika podmorskih čolnov. London. 11. oktobra. (Koresn. ur.) Renter ooroča. da ie bil na višini irskega obrežia tornediran ianonski nar-uik »liirano Maru. ori čemer ie izeubilo živlicnie 200 oseb. London, 11. oktobra. (I Leister in »Hirado Maru"- del nove taktike podmorskih čolnov, ki se vodi z mnogo težje ob-orOženhn] podmorskimi ColnL Po poročili1! Reuterjeve pisarne je bil. »Hirado Marti potopljen ob razburkanem morju. 29 pre>-/ivclih je rešil neki ameriški torpedni lovile j. Neko poročilo pravi, da se je od 250 vozečih se rešilo samo 2S, od teh 11 pasa-/irjev. Z Litvinov o razmerah na Ruskem. S Kodanj, 10. oktobra. Dosedanji bolj^e-viški zastopnik v Londonu Litvinov se je na povratku v Rusijo ustavil v Kristijaniji in izjavil: Samo Kerjenjskij je kriv razsula Rusije. Brest - litovski mir je bil samo poti ebna posledica njegove politike, ta mir, ki je sedaj postal nemogoč in ki ga je treba revidirati. Estonska, Litva in Kuronska se morajo zopet združiti z Rusijo kot samo-stofne države v veliki ruski federativni republiki. Baltskih pristanišč ne moremo po-grešati. Finska je znabiti za nas izgubljena, nisem pa gotov, ako se bo mogel držati sedanji finski režim, ko odidejo nemške čete. Upam, da ho Ukrajina zopet pripadla Rusiji. — Zdravil manjka. Nevarno širjenje nove (Španske) bolezni nas je šele opozorilo na io, kako zelo nam manjka vseh zdravil Ab.niLa nam nai-poglavitnejših zdravil za mrzlico, ozi-»orna vročico in. žal. nimamo niii na-• io.iiesu:. posetfao, ker jih ie toliko tre-za novo bolezen. Odkod nai jemije-• ^.'italove proparale, aspirin, sali-ciluo kislino, salidlovokisli amipirin. iisigreni. lenariiin. antifibrin ter sali-cilokisU naii-on Kihde se ni l>ri«ral za opomine lekarnarjev, prizadeti so pri-čeh /o., vila skrivati začela se ie tiho-pska trgovina z zdravili v Ukrajino Nimamo pravih uuiaorkov za že-lodene i u Črevesne bolezni, majka nam aajvaznejdih lokov proti boleznim srea ter za odvraranie iotike.iSedai le zmanjkalo rolo steklenic za zdravila, ker ni-i jo steklarniee premoga in ne delavcev. Neverjetno ie. da n. pr. dunajski KoaUlnicarjj dobivajo po 8 kjf sladkor-i na mesea lekarnarji, ki sladkorja • trebuieia za izdelovanje zdravil tako nujno, na ostajajo na cedilu . . . Največ zdravil smo dobivali iz Nemčije, In če nam se ta odpove? ...» * Varnost na železnicah. V ilnstra-< i<> varnosti n\ železnicah majhna slika. \ nori na nedeljo ie opazila voja-šk p 11 rulja na progi severne železnice I Dunaju skupino moških, ki so vdrli \ na samem stoječi vagoo ter plenili. Ko j>o se vojaki približali, so se možje vrgli na patruljo in pričel se ie boj. a ruUa bi bila podlegla, da ni v odločilne! i tremtatku prispela asistenca s kolodvora. En ropar ie bil ustreljen v prsi ter se je pozneje posrečilo celo tolpo vini. * Begunske podpore 1. julija 1913. Po uradnih podatkih ie bilo 1. julija t. 1 beguncev, ki so dobivali državno podporo 343 731, izmed teh jih je bilo \ barakah 26.580. Po narodnosti je bilo K MAK H) haiiinnov. 82000 Zidov. ti7.Go4 J.....acev, -i. .489 Malorusov. 28.414 ..kov. S863 Hrvatov. 8185 Nemcev, Komuno v, 3 cigani in 2205 oseb drugih narodnosti. Italijanov je bilo na Kranjskem 1040. Slucai stotnika WoIf-ganga 87. pesp. (Nujna interpelacija poslancev dr. B c n-koviča n tovarišev na domobranskega ministra, vložena dne 8. oktobra.) Meseca julija 1918 smo podali interpelacijo, zadevajočo protipostavno hziliranje korporala Tušaka po btotruku \\ ougangu Kakor so poročali časopisi, je bilo proti stotniku VVoligangu uvedeno kazensko postopanje in je bila dvignjena obtožba radi zločina prekoračenja službene oblasti. Uo-tožba ie bila na glavni razpravi pred divizijskim sodiščem v Gradcu modificirana tako, da je stotnik VVolfgang zakrivil umor; ali obtoženec je bil pred vojno sodnijo popolnoma oproščen z utemeljitvijo, da je, izvršujoč vojno prisilno pravo, ravnal po S 252 v. k. zak. in § 33 s. r., ko je dal ustreliti korporala Tušaka in da ni zakrivil nikakega prekoračenja istega prava. Ta razsodba razvija pravno vprašanje največjega pomena. Predno govorimo o njem, hočemo navesti na kratko dejansko stanje. Stotnik \Volfgang je ukazal ob 10. dopoldne četovodji Lrhartiču, naj pelje ob miaku patruljo v ozemlje Ceremene. Er-liartič je imel sam določiti moštvo patrulje. Tako je določil korporala Tušaka, svojega rojaka in starega znanca. Ta je odgovoril, da neče iti, da so tudi drugi tukaj. Ko je bilo to sporočeno stotniku VVolfgan-gu, je takoj sklenil, da bo dal korporala ustreliti. Ukazal je zavezati mu oči, nato mu je velel, naj poklekne in je salvo sani komandira!. Tušak se je zgrudil v krvi m umrl dve uri pozneje. Vojaški pravnik je vložil obtožbo radi umora ali armadna divizijska sodnija je obtoženca oprostila. Tušak je bil družinski oče, je bil 26 mesecev na fronti in dvakrat odlikovan radi svoje hrabrosti. Hočemo se baviti izključno s pravnim vprašanjem, ki nam ga nudi ta razsodba. Vojaški kazenski zakonik obvezuje vsakega predstojnika, da v slučaju, kjer se podložnik brani, bojevati se s sovražnikom, pa bi to moglo biti trenotno nevarno za službo ali za duha eet, tako visokega kaznivega vojaka sam na mestu ustreli ali pa ukaze, da se ga takoj ustreli. V katerih slučajih pristoja predstojniku ta pravica, je jasno razvidno iz službenega reglementa in iz vojnih členov. Hočemo navesti slučaje, ki ne puščajo nikakega dvoma o namen i zakonodajalca. Tako n. pr.: Sovražna in-fanterija napade baterijo, nekega moža obide strah in hoče pobegniti od svojega topa. Ako bi poveljnik baterije to dopustil, bi učinkoval ta zli vzgled nalezljivo in nastala bi splošna panika. Raditega dajejo vojni členi poveljniku pravico, da v Hm slučaju moža ustreli. — lnfanterija juriša sovražno pozicijo. Bližinski boj. Par ljudi vrže svoje orožje proč in dvigne roke v znamenje, da se hočejo vdati. Ako bi poveljnik to dopustil, bi mogli drugi vojaki, ki to vidijo, smatrati boj za izgubljen in hi se istotako vdali. Raditega obvezuje službeni reglement poveljnika, da da svoje ljudi, ki vržejo orožje proč, • ustreliU. Isto !n veljalo n. pr., ako bi kaka četa vkorakala v sovražno mesto in bi začelo par ljudi pleniti med mirnim prebivalstvom in bi nastala nevarnost, da bi zli vzgled učinkoval nalezljivo in bi vsa prizadevanja oficirjev glede ustavitve plenjenja nič ne koristila. V teh in podobnih slučajih, ki se navajajo v službenem reglementu in v vojnih členih, se dopušča predstojniku samo takrat pravica, da svojega podložnika pobije brez sodne obsodbe, ako gre za to, da prepreči neposredno trenotno vsej četi grozečo nevarnost, in da zabrani izbruh panike ali popolno porušenje discipline s takojšnjim prestrašenjem. S tem primerjajmo VVolfgangov slučaj. Ob 10. dopoldne je rekel četovodja Er-hartič korporalu TuŠaku, da naj gre zvečer ob 9. na patruljo. Erhartič je govoril s Tu-šakom kakor pač govori četovodja s kor-poralom, ki je njegov rojak in star prijatelj. Vojaški pravdnik je označil ta pogovor kot pogovor med tovariši. Ko je nad-poročnik Turek pozneje pozval korporala ua odgovor, se ta ni več branil iti na patruljo in je rekel, ko mu je nadporočnik ponovil ukaz: Da, že grem!« O paniki med moštvom, o porušenju discipline ni bilo nikakega govora. Stih riti ral oficirji so prosili stotnika soglasno, naj Tušaka pomilo-sti, ali stotnik VVolfgang je sam odgovoril na vprašanje, zakaj da ne poda proti TuŠaku kazenske ovadbe, marveč da sam izvrši obsodbo, tako, da nima do c. in kr. vojaških sodnij nikakega zaupanja. To je dejansko stanje. S tem je treba primerjati slučaje, v katerih službeni reglement in vojni členi obvezujejo predstojnika, da pobije svojega podložnika. Po tem je jasne, da daje § 252 voj. kaz. zak. po tolmačenju graške vojne sod-nije predstojniku pravico nad življenjem in smrtjo njemu podrejenih vojakov, da sega mnogo dalje, kakor se je kdaj doslej mislilo. Ako je tako tolmačenje mogoče, se mora zakonodajalec vprašati, ali more S 252 obstojati še nadalje v svoji sedanji sestavi, kajti ni malenkost, ako ima ne samo neposredno v boju, ne samo pri grozečih panikah, marveč v čisto normalnem službenem obratu vsak predstojnik pravico, svoje podložnike brez sodnijske preiskave obsojati na smrt in obsodbe izvrševati. V naši interpelaciji opisani slučaj je smatrala vojaška sodnija sicer za dokazan, vendar je sledila oprostilna razsodba v največjem nasprotju s citiranimi predpisi Ta razsodba je vzbudila pozornost v vsej Avstriji, čeprav je naša javnost proti razsodbam s strani vojaških sodnij že precei otrdela. Ako se besedilo in smisel določil v vojnem prisilnem pravu tako tolmačijo, kakor v tem slučaju, potem morajo te določbe izginiti iz vojaškega kazenskega zakonika, kajti drugače se pušča poveljnikom največja samovolja. Oprostilna razsodba temelji nadalje na tem, da se člani vojne sodnije po nekakem povsem nedopustnem sistemu komandirajo k razpravam in da njihove sodbe ne določajo okolnosti posameznega slučaja, marveč se jim ista sugerira takorekoč s kazensko - procesual-nimi nedopustnimi sredstvi. Raditega stavimo nujno vprašanje Kako more Vaša ekscelenca upravičiti, da bi ostala taka zloraba vojnega prisilnega prava, kakor v slučaju korporala Tušaka s strani stotnika VVolfganga 87. pešpolka nekaznovana? Ali hoče Vaša ekscelenca vse potrebno odrediti, da se pri domobranstvu, kakor tudi pri armadi na bojišču uporaba istega, nasprotujoča smislu vojnega prisilnega prava, najstrožje kaznuje? izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina In tisk »Narodne tiskarne«