..... 5W,,.„
131. Številko.
0 UuMUL I pet«. 5. M1908
Mleto.
Uhaja vsak dan^avečer izvzeraši nedelje in premike ter velja po paatt prejema* aa 14 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en neteč 2 K. Kdor hodi aamiponj, plača na telo leto SO K. — Na naročbo brea istodobne vpoJUJatve naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se iavolt frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureamlatva In
Uredništva tololoa it M.
dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|aM|ane s posiljanjeuifna dom za vse leto leto 22 K, za pol leta H K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage detele in Ameriko se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovib ulicah it 5. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. j
Ftsasliiii številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Slovanski dnevi v Petro-gradu.
u.
V Petrogradu, 1. jun.
V petek zvečer 29. maja je bil na čast slovanskim gostom banket v dvorani »Konorova«, ki je bila v to svrho okrašena z zastavami, eksotičnim zelenjem in cvetjem.
Banketa so se udeležili razni ugledni politiki: poslanci gospodarstvene dume s predsednikom N. H. H o m jakovi m na čelu, člani go-spodarstvenega sveta,, voditelji raznih strank v dumi: P. N. Milj likov, A. J. G nckov, N. N. L v o v, grof V, A. Bobrinskij^ P. V. D m o w s k i itd.; predsedniki raznih društev, predstavitelji mestne dume in zemstva, zastopniki znanosti in časopisja, predstavniki tr-govstva in industrije in razne druge veleugledne osebe.
V sredini glavne mize je sedel predsednik »Kluba obščestvjonnih dejatelej« M. V. K r a s o v s k i j, na desno od njega dr. Kramar, na levi Ivan Hribar, njemu nasproti predsednik dume X. A. H o m j a -k o v z dr. H 1 i b o v i c k i m.
Prva napitnica je veljala carju Nikolaju. Godba je zasvirala rusko himno in zagrnieli so navdušeni ura-kliei. Nato se je med splošno pozornostjo dvignil knez P. N. Trubec-k o j , ki je v kratkem, a prekrasnem govoru napil avstrijskemu cesarju Franu Josipu. Med zvoki avstrijske himne je vstala vsa družba in klicala avstrijskemu vladarju »ura«. Predsednik gosudarstvene dume N. A. Ho m j a k o v je pil »na zdravje predragih slovanskih gostov«, kar je bilo sprejeto z viharnim ploskanjem. Mestni podžupan D e m k i n je takisto v izbranih besedah nazdravil slovanskim poslancem, ki so započeli veliko delo slovanskega edinstva. Predsednik M. V. K r a s v o s k i j je med viharnim pritrjevanjem napil Slovanom vobče, slovanski vzajemnosti posebe. Nato se je med splošno pozornostjo dvignil dr. Krama i*.
»Takega sprejema nismo pričakovali,« je naglašal dr. Kramar, »presrčno se Vam zanj zahvaljujem. Zahvaljujem se vsem, ki so nam prirediti ta sijajni in presrčni sprejem. Zanimali se morda boste za čuvstva, s katerimi se vračamo od tod. Prispeli smo semkaj z bojaznijo razočaranja. Toda vsak dan, vsaka ura, vsaka minuta je povečevala naš optimizem. A sedaj smo tako srečni, da nam nedostaje besed, da bi to povedali. Dosegli smo več, kakor smo se nade-
jali. Temelj za svoje delo smo našli v tistem momentu, ko je bil z voljo Vašega vladarja ruski narod poklican k novemu življenju. (Viharno ploskanje). Ruski narod je prišel do prepričanja, da ne dobi nikjer tako iskrene podpore in pomoči, kakor pri bratih po krvi. In tega velikega dne se je rodila jiova ideja slovanskega edinstva. To je historičen dogodek, ki znači mir, svobodno bratstvo na-rodov.Treba nam je stopati po potu, ki ga nam narekuje ljubav in nravstveni in kulturni napredek. To, kar smo mi storili, je prvi korak. Glavni uspeh je, da so se Slovani jeli zavedati, da so Slovani. To, kar se je zdelo nedosežno, se je pokazalo kot boljše, kakor smo sploh mogli pričakovati. V imenu vsega slovanstva največja Vam hvala. Dal bog, da bi končno prenehali razpori, ki oslab-ljajo nas, a krepe naše sovražnike; dal bog, da bi stopili v svetlo bodočnost, ko bo vsaka slovanska narodnost svobodna v svojem nacionalnem razvoju; dal bog, da bi se vsi mi stopili v eno ter z enim srcem nosili vse radosti in nadloge. Mi smo prepričani in se nadejamo, da bodo našo združitev radostno pozdravili vsi, ki pričakujejo kraljestva miru, pravičnosti, bratstva in enakosti. In če se to edinstvo izvrši, bo slovanstvo dika in kras civilizacije.«
Kramare v govor je bil sprejet z največjim navdušenjem, dvorana se je tresla gromkih ura-klicev.
Poslanec gosudarstvene dume S. J. Š i d 1 o v s k i j je nazdravil gostom kot iniciatorjem edinstva vseh Slovanov brez razlike njihove pripadnosti k tej ali oni državi.
Nato je govoril, viharno pozdravljen, poslanec Hribar. Med drugim je v svojem govoru poudarjal, da slovanski delegati iz Avstrije niso prišli na Rusko prosit tuje pomoči in podpore in da jim nihče ne more šteti v zlo, da so se obrnili na mogočni slovanski narod, zlasti sedaj, ko so si Rusi in Poljaki podali drug drugemu prijateljsko roko v pomirjenje. Govornik je končal: »Sedaj je vsemu svetu očito, da stopa ruski narod dosledno naprej po naravni poti nasproti slovanski ideji. Napočil je dan slovanski, zažarela je nova zarja, izza obzorja se kaže soln-ce slovanske svobode in na ta svetli dan dvigam jaz svojo čašo.«
Vsi udeleženci banketa so vstali in navdušeno ploskali govorniku.
Izdajatelj dnevnika »Rječ« M i-1 j u k o v je slikal spremembe v Rusiji, odkar je dobila ustavo. Nato ji' govornik razpravljal o zgodovini slovanofilstva in črtal ravnodušje ruskega naroda k slovanski ideji. >/In v momentu tega   ravnodušja so
naši gosti Široko otvorili vrata bodočega, bogatega, zdravega, radostnega in svobodnega slovanstva. V tem je velika zasluga naših gostov. Prišli so k nam kot blagovestniki velikih idej, za katere smo pripravljeni vsi, da se borimo; donesi i so k nam staro geslo o svobodi, enakosti in bratstvu, oni so nastopili kot miri-telji dveh narodnosti v imenu čuvstva in ideje narodne ravnopravnosti.« Miljukov je napil dragim gostom »kot blagovestnikom novega slovanstva«.
Poslanec dr. N. H1 i bo v i c k i je v svojem govoru naglašal, da so slovanski delegati prišli v Petrograd, da prično mirno delo. Slovani ne poznajo sovražnikov,poznajo samo brate in rojake, sosede in znance. Slovani hočejo posvetiti svoje delo človeštvu. Slovanskim delegatom bo težko se ločiti od Rusije. Odšli bodo domov ter oznanjali, da so vsi Slovani otroci ene matere in da se bodo vsi borili za svojo narodnost, za svoj materin jezik. Dr. Hlibovicki je dvignil svojo čašo in nazdravil »matuški« Rusiji, velikemu narodu ruskemu.
Nato se je prijavil za besedo predsednik »K o 1 a poljskega« v gosudarstveni dumi poslanec Dmowski. Nastala je tišina v dvorani in vse je z največjo napetostjo in pazljivostjo pričakovalo izjave poljskega poslanca.
Najprvo je govoril o kulturni borbi. Slovanska ]»Izmena stoje v gospodarskem razvitku za drugimi narodi. Govore, da za to, ker smo mladi. Mogoče! Toda niti minuta se ne sme zamuditi za veliko nalogo, ki potrebuje ogromnega truda in energije, da zmagamo v kulturni borbi. Govore, da smo leni in razprti. Bodočnost pokaže, če je to res, no, da smo leni, to je neresnica. Veliki češki narod, ki ga občuduje ves civilizovani svet, je dokazal to. Glavna naloga slovanstva je vzajemno delo. V tem je pred vsem ideja slovanskega edinstva. Govornik je napil bodočnosti slovanstva in češkemu narodu.
Poslanec gosudarstvene dume N. N. Lvov je tostiral na Poljake in Čehe.
Veliko zanimali je in izredno navdušenje je vzbudil govor grofa V. A. Bobrinskega, ki je govoril približno tako-le:
»Ko smo se pred dvema dnevoma prvič sestali, da se posvetujemo z dragimi nam slovanskimi gosti, se je eden izmed prisotnih obrnil name z vprašanjem, če se že dolgo zanimam za slovansko stvar. Nisem vedel, kaj bi mu odgovoril in vsedel sem se bliže k vratom, da bi pri prvi priliki ušel iz dvorane. Poslušal sem govore pol nre in v tem času bi svo-
jemu vprašatelju že lahko povedal, da sem se jel za slovansko vprašanje zanimati od tistega časa, ko sem postal človek, človek pa sem postal pred pol tretjim letom. (Ploskanje.) V času, ko je nam gospodar in vladar daroval državljanske pravice in narodno predstaviteljstvo, smo postali Rusi in Slovani. V Rusiji ni sedaj slovanofilov, tu so sedaj samo Slovani. Kakor d i ven sen so prošli ti dnevi z dragimi gosti.
Pojutrišnjem se poslovimo od njih. Sporočimo Vam to-le: Vračate se na zapad, a ob potu ob bregovih Visle izročite naš gorak pozdrav dragim bratom Poljakom! (Viharno, več minut trajajoče ploskanje.) Vrni vsi se na zapad, oznanjujte, da je na vztoku že napočila zora in da »skoro vzojdet solnee krasneje.«
Prekrasnemu govoru grofa Bo-brinskega se je vse divilo in govorniku so z vseh strani čestitali.
Na to je govoril bivši trgovinski minister, sedanji izdajatelj in urednik »Slova«, M. M. Fjedorov, ki se je v svojih izvajanjih pred vsem spominjal slovanskega časopisja. Svoj govor je končal tako-le: »Povejte našim bratom po krvi in tovarišem po peresu češkim, slovenskim in maloriiskim žnrnalistom, da stoji rusko časopisje neomajno na straži slovanstva in izpolnjuje svojo dolžnost do konca.
Mislim, tla se ne motim, ako na-glašam, da se mojim mislim in mojim čuvstvom pridružuje tudi poljsko časopisje.
To časopisje bo neutrudno vodilo borbo z uma svetlim mečem za slovansko idejo. Povejte našim slovanskim tovarišem, češkim, slovenskim in maloruskim žnrnalistom, da je predstavitelj ruskega časopisja dvignil svojo časo na nezavisno, pošteno, svobodomiselno in človekoljubno slovaško časopisje, za njega vzajemno delo na blagor nam vsem skupne narodne slovanske ideje.«
Na to je dr. Kramar nazdravil navzočemu predsedniku gosudarstvene dume N. A. Homjakovu, ki je v svojem odgovoru poudarjal, da se je Slovanom treba odreči »duhu uničujočih dvomov« in se vdati duhu bo-drosti in jeklene odločnosti.
Govorilo je še mnogo govornikov, ki so se vsi navduševali za slovansko vzajemnost in za slovansko idejo.
Koncem banketa sta še govorila P. N. Miljukov bolgarsko, poslanec Ivan Hribar pa slovensko. Hribarjev slovenski govor je vzbudil velikansko zanimanje. Mnogo udeležencev je to pot prvič slišalo govoriti slovenski. Rusi se niso mogli načuditi
blagoglasnosti slovenskega jezika in njegovi izredni podobnosti ruščini.
Državni zbor.
D u n a j , 4. junija. Vkljub slabemu obisku se je vendar današnja seja razvila dvakrat zelo burno. Prvi vihar je nastal pri interpelaciji poslanca R o m a n č u k a , ki je pripovedoval, kako je orožnik brez pravega povoda ustrelili nekega maloru-skega kmeta v Galiciji. Maloruski poslanci so u pili: »To so zverine! To so morilci!« Takoj nato je nastal zopet vihar, ker je poslanec Som-m e r (socialni demokrat) zahteval, naj se odstranijo orožniki izpred parlamenta, ki so bili pozvani zaradi dijaških demonstracij. Krščanski socialisti so hrupno ugovarjali, in šele polagoma je nastal mir, da se je mogla nadaljevati proračunska debata. Toda tudi pri tej debati se je govorilo mnogo manj o državnem proračunu kakor pa o Wahrmundovi aferi in dijaškem štrajku. Sedaj je tudi klerikalcev strah, kam je privedlo njihovo huškanje. Zato se je minister dr. G e s s m a n n zavzel pri svoji stranki z vso vnemo za to, naj se klerikalci izognejo vsakemu nadaljne-mu konfliktu, da se položaj še bolj ne poostri. Izdala se je parola, da se tudi svobodomiselni govorniki ne smejo motiti. In tako se je zgodilo, da je mogel poslanec dr. Masa r v k nemoteno govoriti poltretjo uro ter so ga tudi klerikalni poslanci z zanimanjem poslušali brez ugovora. Govornik je najprej obžaloval, da vlada ni govorila o \Vahrmundovi aferi. Dokazoval je nadalje, da se pri sedanjih vseučiliščnih aferah ne gre za AVahrinunda, temne za nepremostljivo nasprotstvo med ortodoksno vero in moderno znanostjo, za zgodovinski boj, ki ga tudi v Avstriji ne bo mogoče zadrževati, namreč boj za ločitev cerkve od države. Ta boj taktika krščanskih socialistov le pospešuje. Govornik je kritiziral postopanje posameznih strank napram temu vprašanju ter izjavil, da mora vsak svobodomislec biti s svojimi simpatijami na strani svobodnega raziskava-nja in napredn. dijaštva. Tudi ostali govorniki vseli strank so se bavili največ le z dogodki na vseučiliščih. — Pozno zvečer je začel govoriti poslanec dr. Bi a n ki ni, ki je govoril tri ure o hrvaškem državnem pravu in o zahtevali Jugoslovanov.
Jutri bo zopet seja.
Iz parlamentarnih odsekov.
Dunaj, 4. junija. Današnji dan je bil skrajno kritičen. Nemški svobodomisleci, kakor tudi klerikalci, so uvideli,   da so grdo zavozili.
LISTEK.
Spomin pod lesniko.
Spisal Cene z Vrha. (Konec.)
Končno se je vzbudila modrooka spavačica in prvo je bilo, da je njeno oko zapazilo duhteči pozdrav rosnega jutra, ko je ot var jala oko. Brzo je opasala svoje kratko, zgubano krilo, obvezala črnosvileno ruto ter se napotila dol k fari. Pri križu ob robu gozda jo je že čakal Jakec, in molče sta šla nizdolu. Divjih golobov kurikanje in cviženje zeb ju je spremljalo.
Ravnočasno se je pa podil voziček po podravski dolini proti Brdom. Dva rejena zalesnika sta sedela na obilnem usnjatem sedežu. Vlekel je voz okrogel rjaveč in mlajši, Jul-kin oče — bila sta Brdnika — je imel vajeti. Iz Maribora sta se vozila s kupčije pozno, zapoznelo, dasi zarano. Dolgo sta sedela molče, kar se je oglasil starejši, da misli v bližnji bodočnosti predati sinu posestvo, sam pa da bo še tržil naprej z lesom, ogljem in apnom.   Že poznate sne-
hof« je primaknil mlajši. »Kaj, menim, da jo že dolgo poznamo, če je Julka tista?« »Aha, aha; no, bi ne bilo krivo, saj sva že včasih govorila o tem. Pa veš, stara, stara; ona veli, da to ne gre in bojim se, da bo drugače ukrenila. . Ti stopi jutri k njej — saj je še praznik. Takole med mašo ne bo nikogar doma.«
Prekinila sta s tem pogovor in stara dva soseda sta se zaglobila v svoje misli. Dospela sta do vrha. Poldan je že zvonilo, ko je stopil gornji Brdnik pod svojo streho . . .
»Zbogom, fantič!« Še nikoli ni Julka govorila tako srčkano teh besed na razpotju pri križu. Danes, na binkoštno nedeljo, so zvenele posebno svečano. Dogovorila sta za popoldne, da se snideta pri Varicah in Jakec in Julka sta prepevala in se šalila tako ves čas, da so se še stari navzeli porednosti oni popoldan.
Drugi dan, ko je že bilo staro in mlado v cervi, se je oblekel zgornji Brdnik izborno in je stopil k Julkini materi, ki je čitala ravnokar iz nerodne umazane mašne knjige. Razburila se je hipno, a ravno tako hitro tudi umirila, kar so pričale resne njene gube na.čelu. Zgornji Brdnik je bil mož, ki je svojo misel naravnost povedal.   Ponosnemu zalesniku
se mu ni zdelo vredno z govoričenjem uglajati pot svoji nameri. Pa dobro je storil, da je svoj prihod takoj motiviral, kajti spodnja Brdnica ni vedela o snubljenju nič; mož jej ni bil ničesar omenil. To bi bilo pri takih ljudeh, ki mislijo, nesamostojno delo.
Mučen je nastal odmor, a zbrala se je soseda in rekla: »Saj še veš, da si me odslovil, ko sem kot dekla vodila pri tebi gospodinjstvo šest let vestno in pošteno in da si me zapustil? Povrnila mu bom, sem se zarekla tam doli pri križu, ko sem morala s svojim svežnjem v gluho noč, tožeč pod križem materi Božji svojo nadlogo. Zdaj je tu trenutek, ki sem vedela, da pride. Bog mi je priča, da raje vidim svojo Julko še danes na mrtvaškem odru kot pa jutri pri vas za gospodinjo!« Za 1 opi 1 a je vrata in zapustila sobo kakor brnkalica.
Prišedši domu, je zgornji Brdnik — užaljeni svat — rekel na kratko svoji ženi: »Ti z Julko ni nič, kaj bo s fantom1!«
Ponos se je polastil sedaj tudi kmetice, ki že itak sosede ni mogla videti; tako ponižanje in od one strani! Ne srčna bol njihovega sina, ki ima priti kot grozovita pošast — ba! kaj še — ne, zavest poraza, to. Pora-
ženi od ženske, ki »ni bila svoj čas nič.«
»Mene, Janeza Brdnika, odganjajo, mene, ki so mi vsa vrata dan hoda odprta na steza j. Prosim te žena, pomagaj mi misliti, kako bi se lažje razdvojil s sosedom. Jutri,« — liri vsaki besedi je bil s pestjo na mizo — »že jutri prekrneni pogodbo s tem podhuljencem. 2e pri vožnji domu se mi ni vse prav zdelo. Zdaj je konec slogi na Brdih, gornjega Brdnika Janeza bodo še poznali!«
»Ubogi Jakec,« je povzela besedo mati s solzami v očeh, »ubogi fant —.«
»Kaj? Ubog?« Je upil mož. »Pogledi okrog sebe, da vidiš. Toliko in takih reči, nič dolga in še prihranjenega dosti. Sto jih tlobi Jakec mesto ene, samo pamet, pamet. Za nevesto beračiti, kaj še?«
»Da, govoriti je lahko, pa pomisli, da sta od mladih nog skupaj —.«
Obmolknila je mati, ko je vstopil Jakec. Čez nekoliko časa je oče sina nagovoril: »Bi tudi kazalo, da bi tu pa tam kam šel. Takole z dvema tovarišema, bi se že kaj našlo, bo skoro čas za to.« — »»Ni treba oče; imam vse na Brdih kar rabim in želim!«« Uzdihnila je mati in oče je odšel naglih nog, da se ne izda.
Na torek po binkoštih je stal na vse zgodaj že ob zori pred sosedovimi vrati rjaveč vprežen v voziček. Za sedežem je bila nabasana temna skrinja in prikazala se je Brdnica z Julko v celem sijaju, dočim je še hlapec oblačil novi jopič. Blažena je bila Julka, da se je mati spomnila obljube, obiskati brata. Složno je šlo nizdolu. Čez eno uro je pravil pastir onemu z gornjega sela, da se je »peljala gospodinja danes za rana na železnico, obiskat brata, ki ima pri Celovcu mlin na sedem tečajev. Mlinar bo sinu predal mlin in mladi bo vzel Julko.«
Pri zajtrku je že vsa služinčad vedela za zadevo, katero gospodinja nalašč ni zamolčala. Njen mož je pa šel v vas po opravkih, da se gornji Brdnik ni mogel z nikomer sporeči. Mučila je vse mora in to tembolj, ker se je Jakec takemu govoričenju smejal; saj je še pred dvema dnevoma v Varicah dekle objemal in ona mu je prisegla zvestobo.
Pa zgodilo se je drugače. Čez teden dni je prišla mati Brdnica sama domu in še ono uro je poslala Jakcu pismo od Julke: »Ljubi Jakec! Ne žaluj po meni, ker mi gre dobro v tem lepem kraju. Celovec je lepo mesto in jaz sem čisto poleg. Tu
Nemški nacionale i so namreč s svo-* jim paktiranjem izgubili vso zasloni bo pri volilcih, kar sta pokazali predvsem nezaupnici visokošolskega odseka in nemškega ljudskega društva v Inomostu. Posebno so se tega prestrašili tirolski poslanci, in načelnik zveze nemških strank dr. Silvester je podal demisijo. Po dolgih konferencah z ministrskim predsednikom je dr. Svlvester sicer umaknil svojo demisijo, a to je le za kratko dobo. Ako vlada v Wahrinundovi aferi ne ugodi zahtevam naprednja-kov, izbruhne takoj v nemškem taboru kriza znova ter odstopi za dr. Svlvestrom tudi načelnik nemškona-cionalne zveze dr. C h i a ri , a z njima pade tudi minister Marchet, ako ne celokupno ministrstvo. — Ki-šjanski socialisti nvidevajo, da so zakrivili veliko napako ter spravili ministrstvo po nepotrebnem v zelo težaven položaj. Ako pade minister Marchet, padejo tudi klerikalni ministri. Zato pa bi bili ostali krščanski socialisti za vsakršno spravo, ako bi ne bili tirolski krščanski socialisti lako trmasti. Zadnji namreč ne odnehajo od svoje zahtevi', da profesor "VVahrmund sploh ne sme nikoli več predavati v Inomostu. Ako vlada temu ne ugodi, odstopiti morata oba krščansko - socialna ministra.
Ban Rauch — padel.
Budi m p e š t a . 4. junija. V merodajnih ogrskih krogih so bili že davno prepričani o potrebi, da dobi Hrvaška novega bana. Nezdržljive razmere na Hrvaškem bi lahko postale celo nevarne za ogrsko politiko. Odločilni ogrski politiki hočejo čim-preje skleniti mir s Hrvaško. Rau-chovemu banovanju so šteti dnevi, najsi se uradno še vedno zatrjuje, da je njegova pozicija neomajana.
Dunaj, i. junija. Usoda bana Baucha je zapečatena, dasi ga bo ogrska vlada iz taktičnih razlogov morda še držala do jeseni.
Deželnozborske volitve na Pruskem.
Berolin, 4. junija. Po dosedanjih izidih volitev volilnih mož se sme z gotovostjo računati, da bodo izvoljeni: 109konservativcev, 5*2 svobodnih konservativcev, 52 narodnih liberalcev. 19 pristašev svobodomiselne ljudske stranke. 7 pristašev svobodomiselne združitve, S7 pristašev centruma. 12 Poljakov in 7 socialnih demokratov. Socialni demo-kratje so sijajno zmagali v štirih berolinskih okrajih, ker je prebivalstvo hotelo s tem protestirati proti nastopanju vlade. Poljaki so izgubili mandat v Gneznu. zato pa so si priborili dva nova mandata v Ples-Evbniku in Opelnu. Večino bodo v novem parlamentu imeli zopet klerikalci.
Papež Lev XIII. modernist.
Rim. 4. junija. Francoski jezuit Barbier. je izdal knjigo pod naslovom »Napredek francoskega liberalizma in Francija«. Knjiga dolži pokojnega papeža Leva XIII., da je neposredni provzročitelj in razširje-valee liberalizma in katoliškega modernizma v cerkvenih naukih. Dasi so se baje v Vatikanu strinjali že vnaprej z Barbierovimi nazori, vendar je bil papež/Pij X. primoran, dati knjigo na indeks, ker vendar ni mogel odobravati, da bi se nezmotljivega papeža proglašalo za — kri-voverca.
Cez hrib In dol no Trubarjev rojstni dom.
(Konec.)
Najvišji vrh   za Golim   je Mo-krec (1056 m), katerega strme južne
je mnogo ljudi in vojakov in več cerkev. Moj bratranec bo prevzel sedaj mlin; on me povsod seboj vzame in mi je že zlato srce kupil. Mlinje velikanski in hiša lepa, bolj kot na Br-dih, kjer človek nič lepega ne vidi. O, ko bi ti bil tu mlinar in ne tam kmet, prav nič bi si ne pomišljala. Mati bi radi, da bi tega vzela, pa jaz sem te|>i obljubila. Ko bom domu prišla, ti kaj prinesem; pa tako kmalu še ne bo to. Te pozdravlja tvoja Julka,«
»Dosti imam,« je vzdihnil proti materi oni večer in dejal pismo od sebe.
In res, dosti je bilo, že čez štiri mesece so imeli v Celovcu gostijo. Spodnji Brdniki so kmalu potem šli za hčerjo, predavši posestvo sorodnikom. Niso mogli dalje v sosedstvu biti spodnji in zgornji. Jakec je po-vešal glavo in za eno leto so ga komaj poznali.
Na     lesnikovem    deblu pred oknom nezveste neveste  je deščica, na njem sedemkrat  prebodeno srce Marijino in tile verzi: Pod lesniko sem stal mnoge noči,
Pogosto je megla rosila; Me rada imela domača je hči, A mati jej ni dovolila.
Jakob Branikov.
stene deloma tvorijo Iški Vintgar. Med Mokrcem in Golim je gorsko jezerce, ki so ga uporabili za električno razsvetljavo v bližini stoječe tovarne — parne žage na Vodicah. Takoj nad njo na strmem robu je Korenček (831 m). Razgled z njega je izredno krasen. Za njim je gorsko selo Za potok, ki se ponaša z izborno, baje zdravilno vodo. In druga "pot!
Ta pot vodi od Škofljice čez vas Klanec, Gubnišče do vrha vasi Pija-ve gorice. Tu preseka ob stari poti mnogo ovinkov nove ceste. Takoj na prvem ovinku se je treba ozreti nazaj. Razgled po Gorenjski, Notranjski in Ljubljani, je očarujoč. Tako nekako v smeri nad Zelimljem gori ob levi četrt ure od ceste stran se dviga 566 m visoki vrh Gradišča; jako razgledna točka, ki hrani zgodovinsko znamenita grobišča, pod vrhom pa stoji vas istega imena. Škoda, da ta partija ni markirana. Pot bi se dala izpeljati od vrha Pijave gorice po vrlieh na Gradišče, od tod čez Vrh in Sv. Peter (578 m) ob Dolgi strani naravnost na Sv. Ahac (750 m). Tu gori stoji stara znamenita cerkev, s posebej stoječim zvonikom in krasnim obsežnim razgledom. To bi bila hvaležnejša tura, nego po prašni cesti. Tako pa gremo po cesti naprej in naprej, dokler se ustavimo pri pošti vrh Turjaka. Vrli narodu ju k in gostilničar gospod Žužek nas bo postregel, kar je v njegovi moči. Pokazal nam bo tudi ponosni vrh Sv. Ahaca, povedal nam bo tudi povest o tistem turškem znamenja na stopnicah pred cerkvijo; morda bo'celo mogoče videti tudi stari mašni plašč, ki ga je baje nosil še Trubar. Tu se vidijo razvaline starega gradu Turjačanov, zadaj za sedanjim gradom na strmi pečini. Pod »Starim Apnom« ,pol ure od Turjaka, je jama, v katero so baje svoje dni vrgli Trubarja, po drugih poročilih pa Jurja Kobilo. In potem Turjak sani na sebi! Eden zgodovinsko najznamenitejših krajev na Kranjskem, po svoji naravni lepoti, najdivnejši kraj na Dolenjskem Krasu. Iu vendar tako malo poznan! Nato vodi pot po lepi cesti v senčnatem gozdu na Rašico. Kdor količkaj dobro koraka, je v pol ure tam. Ko se cesta spusti nizdoli iz gozda, sreča varno posebno ob levi popolnoma drug svet — kraški z n a č a j , kamor pogleda človek. Par korakov s ceste pa ste v kotlinah med požiralniki kraških voda. Tu in dalje višje gori proti Laporjem je takozvani »R a š k i k r a j«, domačini ga nazivljejo kratko le »V kraj«. Na desno blizo vasi so kotline Staj niče s studencem. Nad Staj-nico se zavije nova cesta za gričem, stara pa vodi naravnost in precej strmo na vrh vasi. Na prvi hiši na levo visi tabla, ki nam pove, da smo srečno dospeli na Rašico. Druga starejša tabla je v sredi vasi z napisom R a š c a. Dasi smo na vrhu griča (478 m), vendar se dozdeva v primeri s sosednjimi vrhovi,da stojimo doli na parobku velike kotline. In čim dalje gremo v vas, tembolj se tla znižujejo. Tam doli kjer teče potok Rašica, so tla najnižja; od tam naprej proti Velikim Laščam pa se tla zopet izdatno dvigujejo. Tako je razumeti, da pod vasjo tekoča Rašica (d) povodnji izstopa tudi višje gori za vasjo v »R a š k e m kraj u«. Y vasi smo, a kje je Trubarjev rojstni dom! Vsak otrok vam ga bo pokapah onale druga hiša št. 8 na desno ob cesti, pri Šimnu se pravi po dom. Priprosta kmečka hiša. Na nji najbrže ni niti kamna več od one zgradbe, kjer je zagledal Primož -Trubar luč sveta. Sedanja stavba je zgrajena v dveh različnih dobah. Pred kakimi 150 leti je bil prapraded sedaj živečega S71etnega, sedanjega posestnika Janeza Viranta, postavil na razvalinah prejšnjega stavbišča leseno kočo. Leta 1871. so polovico te koče prenovili, tako da je zdaj polovica zidana. Naša dolžnost kot vodnika, bi bila s tem v glavnem delu rešena. Preostaja nam le še par kratkih podatkov. Rašica šteje danes okrog 45 hiš in spada v faro Velike Lašče (preje pa v Škocjan). Za okrepčilf poskrbi gostilničar Fran Dolšak, in če treba tudi Fran Ger-bec. Istotam se dobi tudi voz za po-vratek na postajo Dobrepolje, oziroma Velike Lašče. V okolici Rašice je tudi več jam, doslej še malo preiskanih. Za povratek iz Rašice ali na Velike Lašče ali čez Ponikve na postajo Dobrepolje se rabi tričetrt ure. V Ponikvah si je treba ogledati po-nicanje in padec Rašice ter zraven stoječi znameniti Adamičev mlin na korce. Takih mlinov je malo na Kranjskem. Fr. P—i.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5 junija.
— Lepi test se bližajo naprednim občinam. rSlovenec" poroča da so idrijski liberalci in socijalni demokrati vložili novo prošnjo za preži-danje mestne hiše v Idriji in pravi,
da je S6V0 deželni odbcr prošnjo odbil. Zakaj! Zato ker so jo vložili liberaloi in socialni demokrati in ne pristaši S L. S. Tako je sedaj praksa v
dež. odboru in to očitno priznava. Koliko hrupa so vzdignili klerikalci v zbornici pred sedmimi leti radi „liberal-oem groš, klerikalcem knof4, celo sejo so napolnili z debato o tem in jo končno razbili. Sedaj pa je to dru gače. Kar so preje klerikalci le očitad liberalcem, to sedaj sami v resnici izvršujejo. Pričakujejo naj, da bode idrijska zadeva v zbornici temeljito pojasnjena. Ako misli klerikalni deželni odbor šiaanirati in nipravljati občutne škode naprednim občinam, tedaj naj ve, da se bodo napredni poslanci v zbornici temu z vso odločnostjo uprli!
— ,,Slovenčeva" znanost V
torek je priobčil nSloveneou notico, da je Morio Haus, pristav v moški kaznilnici v Kamniku, imenovan za nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah. Ko bi pri „Slovencu" ne bili taki zabiteži, bi morali vedeti, da v Kamniku ni nobene moške kaznilnice kakor sploh nobene kaznilnice ne. Morio Haus je bil pristav v S tein u na Nižjeavstrijskem, katero ime se je uprav zadnji čas pogosto imenovalo, ker je tam zaprt oni Koren, ki je vlomil pri Jebačinu. Tolika vednost je seveda za „Slov.u redakterje prevelika !
Narašča] ljubljanskih tur nar-
Jev je imel v nedeljo izlet skozi Polhov gradeč k Sv. Katarini in potem do Medvod, od kjer se je odpeljal z vlakom v Ljubljano nazaj. Pobiči so bili seveda okrašeni s hrastovim listjem in modrižem, hajlali in peli izzivalne vsenemške pesmi. Menili smo, da bo škofovo glasilo, „Slovenec", ki oblaja vsak sokolski izlet, vsaj konstatiralo, kaj so vse počeli nemški turnarČki po slovenski zemlji. A ^Slovenec" za take reči nima prostora. Ko so zadnjič napravili ljubljanski Sokoli pešizlet v Škofjo Loko, zagrozil se je škofov list, da bo, Če še kdaj pridejo Sokoli na deželo, nahujskal fanatične kmete nanje, da jih bodo pobili — dasi Sokoli niso nikomur nič zalega storili in dasi so slovenski sinovi, ue pa nemški pritepenoi, katerih starši zasedajo mesta, ki bi prisojala Slovencem, hajlajo po slovenski zemlji, takrat je „Slovencu" vse prav! Ali je nemško-klerikalno zvezo blagoslovil že škof Jeglič sam?
Slovenska orožna tovarna in naročniki Slovani. V Borovljah na Koroškem je slovenska renomirana tovarna orožja, češki in poljski naročniki pa se v veliki večini obračajo z naroČili na strupenega konkurenta Wernigove slovenske tovarne Ogrisa. Priznavamo, da iz ne-poznanja razmer. Zato opozarjamo češke in poljske liste na to, da je samo "VTernigova tovarna slovenska in slovanske podpore dostojna, doČim je Ogrisovo podjetje slovanskemu kapitalu samo v konkurenco. Vendar ne gre, da bi naši bratje Slovani z naročili podpirali naše najzagrizenejše nasprotnike. Nasprotno pa naj bi 'Vv'ernigova tovarna pošiljala svoje potovalce tudi med Čehe in Poljake.
Tako nas izpostavljajo! Piše se nam iz Celja: Naš opat F. Ogradi ima navado, da nam skoraj slednje leto izprosi od kod kakega nemškega pridigarja v Celje Nam ga izprosi, kajti največ poslušalcev ob teh propovedih je — Slovencev. Pred par leti je znani P. Abel z Dunaja rohnel raz lečo v tukf jšnji nemški cerkvi ter z vprav sirovim tonom zasmehoval Slovane. A letos je spet en cel teden jezu vit, pater Sohmidt, tudi z Dunaja, tu svojo modrost stresal ter poveličeval nem-štvo in krščansko socialstvo, a Slovence pa zbadal, Če je le mogel. — Tako naša „narodna" duhovščina nas Slovence celo v cerkvi izpostavlja našim protivnikom v — zasmehovanje!
Slovenstvo v Maribora rapidno peša. In to je, kar nas navdaja s strahom. Mladina govori skoro brez izjeme ne le v mestu samem, temuč tudi v predmestjih in v okolici, često že oelo po vaseh izključno le nemško. To je slabo znamenje! Starejši ljudje tudi v mestu govore med seboj slovenski, z mladino pa že kramljajo nemški, kakor da bode vsled tega mladež kaj boljšega. In tako mladina trumoma odpada. To bode janičar-stva! Zakaj inteligenca ne hodi med narod, da ga pouči, da bodi Slovencem ponos, biti slovenske krvi?! oe bode v Mariboru in v okolici slovenstvo še deset let tako omalovaževano, se bode slovensko-nemška meja skoro premaknila od Spielfelda dol črez Pohorje in Sudmarka si lahko tiste novce, ki jih sedaj troši za nakupovanje slov. zemlje, prihrani. Žalostna nam majka!
Laika gonja v Borisi proti Slovencem radi kolesarska dirko.
Na binkoštni ponedeljek se ima vršiti v Gorioi v „Veledromu" dirka, katero priredita slov. kolesarski društvi iz Gorice in Trsta. To je dalo povod
irredentovcem, da kričijo proti Slovencem ter proglašajo dirko, ki je združena z veselico, h kateri pridejo tudi nekatera druga društva, za demonstracijo, naperjeno proti Lahom v Gorici. Občinski svetovalec dr. Veni er je ropotal v goriškem mestnem svetu, govoril o provokaciji ter zahteval, da se ne sme Žaliti laški narodnostni Čut goriškega mesta. Irre deotarski list „Corriere" piše v Številki za Številko proti dirki, je strašno ogorčen ter vpije o nevarnosti za italijanstvo Gorice. Vse to je napotilo vlado, da je poslušala cvilenje Lahov ter je hotela omejiti slavnost v „Veledromu" na golo dirko; niti ene slov. zastave bi se ne smelo videti, nobenega slov. znaka bi ne smelo biti nikjer. Kakor čujemo, seje potem vendar premislila, tako nastopiti proti Slovencem, ker bi imelo to strašno slabe posledice za Lahe! Toda še vedno ni gotovo, kaj se zgodi: ali se vda vlada kriku goriških irreden-tovcev ali krene na edino pametno pot, da zabrani napade in demonstracije od laške strani: Slovenci ne bod o nikogar izzivali, ali tudi izzivani nočejo biti. Izzivanje se goji dandanašnji v Gorici le umetno. Prebivalstvo se je streznilo ter ni prav nič sovražno Slovencem, izvzemši nekaj hujskačev v gosposki suknji, ki imajo na vrvici nekaj nezrele mladine; da se dobi tudi faki-nažo za kravaie v takem mestu, je umevno samo po sebi, le plačati je treba dobro. — Kam ima kreniti politična oblast, razvidi lahko iz slučaja v letu 1904 Takrat je razvil v „Veledromu" svojo zastavo goriški Sokol. Tudi takrat so ropotali po mestnem svetu in „Corrieru" ter zahtevali, da se prepove slavnost. Politična oblast pa se ni vdala, marveč je slavnost dopustila. V „Veledromu" so plapolale slov. zastave, slavnost se je vršila Čisto lepo mirno, brez napadov od kakšne strani. Hujskači so ostali osramočeni. Tu ima izgled, kako naj se ravna politična oblast. Ce krene sedaj na druga pota, potem bodo sodile barabe, da smejo napasti Slovence. Za posledice bi bila odgovorna vlada, kajti ni treba misliti, da bi dajali Slovenci, udarjeni v levo lice, Še desno Lahom v udarec — Leta 1897. so izvedli na sramotenje in napade od strani Lahov goriški Slovenci bojkot naravnost imenitno, tako da goriški Lahi še dandanašnji s trepetom mislijo nazaj. Danes so Slovenci v položaju še vse hujše udariti Lahe. Naj se le naprai kaka lopovščina proti Slovencem — tisti, ki bodo občutno zadeti in tepeni, ne bodo Slovenci!
Med slovenskimi koloni v Za
padnih Brdih se je začeio živahno gibanje. Stanje njihovo je neznosno. Največ trpijo koloni pobožne grofice Bagner. V Fojini imajo stanovanja taka, da bi bila preslaba še za žival. V kratkem skličejo javen shod na Križado pod Neblem
V kavarni „Balkan" v Trstu
vladajo kaj čudne razmere. Kavarniški najemnik Kogl gostom niti ne dopušča, da bi med seboj nabirali za Ciril in Metodovo družbo v nabiralnik, ki je v kavarni. Ne vemo, kako naj bi označili takšno postopanje moža, ki vodi kavarno, ki velja za slovensko narodno. Takega preobjest-neža treba postaviti pred prag. Prihajajo nam pritožbe, da tudi v restavracijskih prostorih ni dosti boljše. Prijatelji tržaški Slovenci, kako pa gospodarite v lastni hiši?! Kje je Vaša narodna zavest! Ali res treba podrezati še globlje?
Cvet štajerskih Nemcev. V
Gradcu so slavili te dni spomladansko jubilejno slavnost. Najprivlač-nejša točka je bil gornještajerski ples v posebej za ta namen postavljeni planinski hiši. In kdo sta predstavljala na tem plesu „urgemutliche" gornještajerske kmete? Moža se pišeta Č u p i k in Mleku Š.
— Is šolske službe. Zaradi bolezni je dobil dopust do konca šolskega leta učitelj in vodja šole v Zagradcu g. Anton Vode in pride na njegovo mesto definitivna učiteljica gdč. Marija Jagodic iz Žužemberka. Na mesto umrlega učitelja g. Franca Auserja v Bohinjski Beli je imerovana za suplentinjo izprašana učit. kandidatin*a gdč. Josi-p in a Ar h.
Odbor! za prireditev veselice na Oradu ima jutri v soboto 6. t. m. ob polu 11. dopoldne sejo v mestni posvetovalnici na magistratu. Vabjenoi se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže!
Skupna seja glavnega odbora in vseh odsekov- za razvitje zastave pevskega društva nLjubljanski Zvon" bo danes, v petek, zvečer točno ob 7. v društveni sobi.
Birmo vanje v Šiški. Odbor za to veliko veselico je marljivo na delu in se vsestransko pripravlja za sprejem botri c, botrov ter velikih in malih birmanoev. Kdor nima še botrioe ali botra, jih bode lahko na dan veselice dobil. Za birmanska darila bode itak najboljše preskrbljeno, zlate ure in srčki, lect, pecivo in drugih takih reči bode vsega v izobilju. Šiška
sama bode imela električno razsvetljavo, na vseh konoih in krajih se pridno regulira, vse bode v ravni črti in modernem slogu, kar se najbolje razvidi iz razstavljenih situ va cij s ki h nač r to v v trgovinah g. Sch\ventnerja in g. Kollmanna Poglejte jih in prepričali se bodete. Ker je pričakovati ogromno število gostov, se je vese-ličnemu prostoru v Spodnji Šiški pritegnilo še Zgornjo Šiško, a ustanovilo se je poleg tega Šo povsem novo Šišensko „Krokarsko predmestje", tako da bode za največji naval dovolj prostora. V orijentacijo k vsem zabaviščem bodo služili na vsaki cesti, ulici in ob potih postavljeni napisi, tako da ne bode mogoče nikomur zaiti. Za vse udeležence brez izjeme pa bode vhod edino skozi „Šisensko mitnico", poleg katere bode stala blagajna in mitniški predpisi. Torej na binkoštno nedeljo v Šiško.
Deželno pomožno društvo za bolne Uft pljučih. Deželnemu pomožnemu društvu so pristopili: občina Sv. Križ pri Tržiču kot podpornik z letnim prispevkom 20 K, občini Selce in Trata pa kot društve-nici z letnim prispevkom 5 in 2 K.
Za „Sokolski dom" v Žireh so darovan': brata Mcskovič Ljubljana 10 K, Možakar in neimenovana 10 K mesto kaplanu g. Perku za mašo, g. J. Mlinar 2 K, Ivan Jei 5 K g Ivan Albreht 1 K, gdč. Francka in Mici Kopač po 1 K. Družba veselih možakarjev pri Kamšeku ,8 K 80 v, v veseli družbi pri Petronu nabral brat Ivan Kavčič 7 K 65 vin., verovauju brata podstarosta se je nabralo 8. K. V nabiralnikih se je našlo: pri Kamšeku 39 K 40 v, pri BahaČki 20 K 67 v, pri BreženČenu 3 K 82 v. Vsem darovalcem naj-iskrenejša zahvala! Le tako naprej! „Sokolski dom" tudi pridno raste in upamo, da v jeseni že zaplapola na prvem „Sokolskom domu" na Kranjskem, v Zireh slovenska trobojnica, ki bodi v ponos zavednim in v spodbudo mlačnim! Na zdar!
Tečaj za zeleno cepljenje na Grmu. Vodstvo kmetijske sole na na Grmu priredi v nedeljo, dne 14. junija t. 1. tečaj za zeleno cepljenje z naslednjim sporedom: Dopoldne od 9.—11.: Pouk o zelenem cepljenju s praktičnim razkazovanjem cepljenja. Popoldne od 2.—4.: Praktične vaje v zelenem cepljenju Vabimo s tem vse ukaželjne vinogradnike, da se udeleže tega tečaja; sta rejše, da se pouče o vsem, kar treba dandanes vedeti o zelenem cepljenju vsakemu vinorejcu, mlajše pa, da se tudi praktično izvežbajo o pravilnem cepljenju zelenih trt, kakor tudi o tem, da vedo s takimi cepljenkami pozneje pravilno ravnati. Pri tečaju se bo praktično demonstriralo vrednost gumijevih vezi in cepilnih no-žiČkov. Po dovršenem tečaju se bodo delili zeleni cepiči.
Prostovoljno gasilno društvo V Valti vasi bo dne 28. junija blagoslovilo svojo brizgalnico. Slavnost se vrši po temle sporedu: Sprejem društev in gostov ob ;i 411. dop. na kolodvoru v Straži. Ob 11. masa in blagoslovJjenje brizgalnice. Vrtna veselica, pri kateri sodeluje „Novome-ška godna", bo v društveni gostilni. Čisti dobiček je namenjen za pokritje dolga. Vstopnina prosta.
Odbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Mokronog si je izvolil
tale odbor: Predsednik g. c. k. okr. sod. g. A. Mejač, podpreds.: župnik g. Henrik Bukowitz, blagajnik: c. kr. davčni asistent gosp. Alojzij M e z g o n in tajnik: učitelj g. J o ž e f Trat ar. Društvo apeluje na vse rojake mokronoškega sodnega okraja, da ga z darovi podpirajo! Vsak tudi najmanjši se hvaležno sprejme.
—r.
Učiteljsko društvo za sežanski Okraj zboruje v Skopem dne 11. junija ob 10. pop. Na dnevnem redu bode poleg običajnih točk še to-le: 1. Razgovor o nalogi za prih. okr. učit. konferenco. 2. Eventualni predlogi. 3. Pevske vaje in razgovor o zaveznem koncertu v Gorici. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Umirovljen Je gospod davčni upravitelj Josip C er k v Žužemberku na lastno prošnjo. Tem povodom je dobil za mnogoletno marljivo delovanje priznanje in zahvalo višje oblasti.
II. redni občni zbor slovenskega akad. društva „Slovenija11
bo 5. t. m. v lokalu „Zum grunen Tor", VIII. Lerohenfelderstrasse, s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Samostojni predlogi. 4. Nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli 1
Državna subvencija. Muzejsko društvo za Kranjsko je dobilo 600 K državne podpore.
Razvitje zastavo. Zadruga sv. Mihovila v Rubežih pri Voloski razvije in blagoslovi 14. junija svojo društveno zastavo. Ob tej priliki se priredi velika slavnost, pri kateri so-
delujejo: Pevsko tamburaško društvo Istrska Vila" iz Kastva, pevsko tamburaško „Sloga" is Zameta, pevsko tamburaške društvo nJavor" iz Miho-tićav, tamburaški zbor društva „Narodnjak" iz Jušićev, tamburaški zbor fHrvatske pučke čitaonice" iz Srdo-5ev ter društvena godba iz Voloske Opatije. Zastava se razvije popoldne cb 5. v Kastvu, kjer je tudi slavnost nato.
Narodna čitalnica v Ribnici
priredi v soboto, dne 6. junija t. 1., aa slovo neutrudljivemu ravnatelju dramatičn-ga odseka gosp. Ivanu Toporišu v salonu g. A. Arkota zabaven večer s predstavo igre nPrejšnje razmere". Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina prostovoljna.
Javna produkcija gojencev ^Glasbene Matice*1 je bila snoči v veliki dvorani hotela „Union". Poročamo o njej na kratko: Na klavir SO shirali g. Avgust W as oh te (šola g. Fr. Gerbiča, V. razred) Čajkov-skega „Jesensko pesem", gdč. Danioa Kobler^Šola g. Jos. Prochazke, VII. razred) Gajkovskega Scherzo op. 2. št. 2 in g. Ant Trost (šola g. Jos. prochazke, VIII. razred) Smetanovo koncertno etudo „Na morskem bregu". Vsi sviralci so igrali omenjene točke dovršeno in z virtuoznostjo. G. Niko Stri to f (šola g. Vedrala, VII. razred), ki je igral na gosli Vientempsovo balado in polonezo op. 33 je pokazal, da je od lanskeg leta mnogo napredoval in da je že jako dobro izšolan. Pelo se je sledtče: g. Leopold Kovač (šola g. M. Hu-bada, I. razred) je pel Zajčevo „Domovini in ljubavi," Vilharjevo „Uka-zia in Griesovo „ Jaz te ljubim" ; gdč. 3ira Zupančičeva (šola g. M. Hu-bada, II. razred) je pela Loewerjevo balado „Pevec Toni" in Gounodovo Pesem Sibelna iz opere Faust; gdč. Rezika Thalerjeva je pela AVe-brovo arieto Anke iz opere „Čaro-strelec" in Mozartovo arijo paža iz opere „Figarova svatba". Pevec in pevki so pokazali v svojem preina-šanju izboren talent in obsežen glasoven materijal. Istotako se je končna točka Gounodov Čveterospev iz opere rFansG", prednasan od GerbiČevih učencev  gdč. (IV.  razred) gdč.
Angele MaliČ(V. razred), g. doktorja Kozinc (V. razred) in gospod Rud. T r oš t a (II. razred) izvršil častno za učence in učitelja. Prireditev je bila p:av dobro obiskana in poslušalci niso štedili z burnim ploskanjem pri vsaki posamezni točki.
Hardek pri Ormožu. Naše prostovoljno gabimo društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku izvo lilo si je pretečeni teden sledeči novi odbor: Andrej ^inko , posestnik na Hardeku, načelnik; Matija Masten, kmet, Pušenci, načelnikov namestnik, Josip Rajšp, nadučitelj, okol. Ormož, blage j uik; Anton P o r e k a r , nadučitelj, Hum, tajnik; Matjaž Raj h, kmet, Pavlovci, vodja plezalaev; Fran Mežnanč, čevlj. mojster, Ormož, njegov namestnik; Franc HanželiČ mL, veleposestnik, Hardek, vodja brizgalniČarjev; Jožef VavpotiČ, posestnik, Dobrava, njegov namestnic: Martin Školiber, kmet, Pu-šenci, vodja varuhov; Ivan Trstenjak, kmet, Pušenci, njegov namestnik; Lovro Kirič, posestnik na Hardeku, vodja orodja; Jakob Kociper, čevljar v Litmerku, vodja ročnih cevi; Jakob Sever, Čevljar v Litmerku, njegov namestnik; Adolf Ro-sina, učitelj in posestnik, okol. Ormož, zdravstveni načelnik; Ivan Richter, solicitator v Ormožu, njegov namestnik; Andrej KovaČič, posestnik na Dobravi, trobentač. Občni zbor je sklenil marsikaj v korist društva, se spomnil prezgodaj umrlih članov ter zahvalil podpornikom, katerih imenik se priobči pozneje. Darovi se vedno hvaležno sprejemajo. Po občnem zboru vprizorila se je prosta zabava z društveno godbo na vrtu gospe Kalchbrenner v Ormožu, katere se je poleg društveni-kov in poopornikov udeležilo mnogo občinstva. B. R. N.
Blago slavljenje brizgalne v Godoviču. V prijazni vasici, napred nem Godoviču vršila se je te dni pomenljiva slavnost: blagoslovljenje brizgalne gasilnega društva. V nedeljo 31. maja se je zbralo kar osem posestrim, da poveličujejo nenanadni domači praznik. Bile so to požarne hrambe iz Idrije, Spodnje Idrije, Rovt, ^Črnega vrha, Hotederšice, Gornjega in Dolenjega Logatca ter daljne Planine. Ob določeni uri je blagoslovil priljubljeni domači župnik brizgalno, na kar se je začela prosta zabava, katero so poveličevali vrli pevci iz Idrije, od koder je bilo prišlo tudi druge gospode, med njimi sam gospod župan. Godovičani so ob tej priliki svojo vas primerno ozaljšali s slavoloki in so tudi sicer napravili z lepim nastopom na goste najboljši v tisk. Med zanimivo -stimi naj omenimo Šaljivo tombolo in glavno točko — ples. Mladina se je pošteno zabavala pozno v noč, včasih tudi nam starim niso dale miru — oživljene noge. — Bog živi vrle GodoviČane, vsa bratska gasilna dru-
štva, vse vrle sodelovalce in podpi-ratelje! Vrlo naprej! Na pomoč!
Grozna suia gospodari letos slasti po Zgornji Pivki in nje okolici. O tem se nam piše od tam: Dežja nismo imeli že čez 5 tednov, izvzemši 24. maja, ki je trajal pa le dobrih 5 minut inje bil brezuspešen; 10 vasi je danes takorekoč brez vode, vodnjaki, ki niso po 10 let bili prazni, so danes suhi, studenci, lokve, vse je suho, celo vodovodi; n. pr. oni v Knežaku je vodo odpovedal; ljudje tarnajo in plakajo, kaj bo, vode ni in ako se hočeš oprati, moraš iti po 15 do 18 kilometrov daleč na vodo reko; živina, ki jo pripeljejo na njena navajena napajališča, kar ostrini, ko zagleda prazno lokev ter prične tuliti; drevje, ki je letos močno cvetelo in obilo sada nastavilo, jelo je veneti in sad že odpada, setev in saditev nahaja se v stanju, kakor pred 3 tedni, ali Še huje in žalost neje je s travo, ki je tukaj eden glavnih pridelkov; te takorekoč nič ne bo, lani je bila le polovična, a letos je ne bo nič, in še to, kar bo, je že zdaj suho in rjavo. Lahko se reče, da na prostoru, ki daje po 100 centov sena, ga ne bo 10 oentov. Paše tudi nič več ni, ker je vse suho, trdo in rjavo. Zemlja vpije po 10 cm širokih razpoklinah: Pomagajte mi! To ljudje sicer vidijo, a pomagati pa ne morejo. Ako v kratkem ne bo dežja, bodo GornjepivČani popolnoma uničeni. Na pol smo že zdaj. Kaj je torej storiti? Vse toži, vse plaka po vodi, eni pravijo: prodati bo treba blago, toda ko se blago proda, ga ni več, in ako blaga ni in ako gnoja ni, kaj je potem kmetija? Tako pač ne ostaja drugega kot skrbeti za vodo, kajti koliko je ta vredna, ve le tisti, ki je to poskusil. V vasi Zagorje je sicer dokopana voda potalnica in možno je celo, da je je toliko, da bi je nikoli ne zmanjkalo, kot tudi, da bi je bilo za celo okolico dovelj, toda ni ga moža, da bi jo dvignil 10 metrov na svetlo, kar se že več kot 12 let vzdiguje, oblasti pa tudi tu dosti premalo skrbe in se na vse prošnje dosti pre-lahkočutno obnašajo. Letos se nam vojaki obljubujejo, ki bi jih z odkritimi rokami sprejeli, toda ko bi bili danes tu, morali bi odriniti, in tako revnemu Pivčanu ne ostaja drugega nego zopet prositi: dajte nam vode, za vino hočemo potrpeti!
Pivčani.
Smrt vsleđ , cuclja". V Starem dvora pri Celovcu je dekla Marija PljeŠaik pustila svojega 2l/2 mesečnega otroka samega doma in da bi bil tiho, mu dala „cucelj" v usta. Otrok je pa „cucelj" tako vlekel, da mu je ušel v sapnik in da se je revše zadušilo.
Pod VOZ je prišel 71etni Franc Tašek, ko se je peljal iz Celovca domov v Partorco s konjem. Zmečkani sta mu obe nogi in najbrž ne bo okreval.
Detomor« Pred tržaškimi porotniki je stala včeraj 291etna samska kuharica Terezija Mulec iz Viševka pri Logatcu. V noči od 20. na 21. marca je porodila otroka in ga zadušila. Zločinu so prišli na sled, ko je prišla Mulec 31. marca v bolnišnico vsled premnoge izgube krvi. Umorjenca so našli v obtoženkini sobi zavitega v cunje. Mulec je sicer zelo dostojna in inteligentna ženska, kar so povedale priče. Njen ljubimec, 361etni nakladalec blaga Ivan Pučko je izjavil pri obravnavi, da jo bo vzel v zakon. Obtoženka je bila oproščena.
Ljubezniv ljubček. 20ietni kurjač Karel Vidjak v Trstu je svojo 181etno ljubico privezal na posteljo in jo tako pretepal, da je moral priti rešilni voz ponjo. Divjak Vidjak je zbežal.
Dražbo oljnib tatov so zaprli v Trstu. Tvrdki Eisenstadter so kradli kar na debelo olje. Med aretiranci sta delavca Ivan Vovk in Peter Kanč Odjemalci so bili Čevljar Jožef Fabijan, delavec Marko C o-tič, gostilničarka Vidali itd. Tudi ti so pod ključem.
Nevarnega konjskega tatu so
prijeli v Trstu v osebi 38ietnega Klavdija Contarinija iz Italije. Po Farlanskem je pokradel zadnji Čas do 20 konj.
Radi zlorabo uradne oblasti
je bila pred goriškim porotnim sodiščem razprava proti 751etnemu Ant. Mil o c00, bivšemu županu v Terzu. Obtožen je bil, da je 13. maja lani dal zapreti dve ali tri ure Antona Salvadorja, ker je bil strgal z zidu volilni oklic liberalne stranke, ter da je 28. junija lani v občinski pisarni s palico pretepel Antona F o n z a r a ter ga dal zapreti 24 ur, ker se je bil izrazil nekaj žaljivo o Miloccovi nečakinji. Pred poroto je bil Milocoo oproščen.
Vlak Je povozil pri postaji Bu-čečovoe pri Radgoni 401et. K o r o Š a k. Desno nogo ji je vso zdrobil, levo zlomil in na glavi poškodoval. Prepeljali so jo v radgonsko bolnišnico. Ženska si je nesreče sama kriva.
Foskaftea samomor starko« V
Trstu si je 781etna posestnioa Marija Sugan prerezala a britvijo vrat. NajbrŠ ne bo ozdravela.
Svolo tono |o zaklal v Čreta pri Celju kočar Veternik. Morilec je bil zloglasni pijanec in pretepač, ki je sapil ženi oelo premoženje. Ko je prišel v noči 3. t. m. pijan domov je ženo brez pravega povoda zabodel a nožem v trebuh, potem pa šel za jokajočo ženo na travnik ter jo z nožem toliko časa suval, da je med groznimi mukami izdihnila. Ko je orožnik morilca vklepal ter ga vprašal, zakaj je to storil, se je mož sirovo smejal rekoč: nAli je nisem featr". Morilec je bil oženjen 25 let ter ima odraslo hčer.
Vlak le povozil v Podrošoi ob vhodu v karavanski predor železniškega delavca Petra Strempfla.
Nezgoda. Pri popravljanju mlina v Žrelon na Koroškem je padel tesar Janez K o š i c šest metrov globoko ter se ubil.
Štedite vendar Z VOdOl Rezervoar mestnega vodovoda je skoro prazen, zato seje moralo ustaviti škropljenje ulic. Posledica tega bo, da se bodo po ulicah dvigali oblaki prahu, kar bo dalo ljudem zopet povod k pritoibam. Občinstvo pa ne pomisli, da je temu nedostatku krivo samo, ker ob tej suši brezj-vestno trati vodo. Apelujemo torej na prebivalstvo, naj z vodo kolikor mogoče Štedi, sicer bi bilo ravnateljstvo primorano, .v vsaki hiši zapreti vse vodovo crn e p e-teline razen enega. To bi gotovo ne bilo po volji strankam. Zato še enkrat: Štedite z vodo.
Nesreča- Včeraj dopoldne so na Ilovici Št. 4 tesarji vzdigovali strešje. Ker je to na eni strani prišlo iz ravnotežja, se je podrlo in padlo na po-sestnico Marijo Mihevčevo, kateri je zlomilo desno nogo in jo tudi po ostalem životu nevarno pretrlo. Po-škodovanko so takoj prepeljali v deželno bolnišnico, delo je pa oblast ustavila. Krivda zadene menda podjetnika.
Hudi ženski« Ko sta se vče~*j
zvečer pri Zupančičevi opekarni delavki Ana Rutarjeva in Neži Biten-čeva za neko malenkost sprli, je Bi-tenČeva svojo nasprotnico napadla z opeko, ta pa ji je revanžirala z neko lato. Bitenčevo je to tako ujezilo, da je skočila v Rutarjevo, jo začela nabijati po glavi in vleči za lase tako dolgo, da se je onesvestila. Prijateljstvo skleneta svoječasno pred sodiščem.
Izgubljene in najdene reči.
Neka služkinja je izgubila 5 K denarja. — Gospa Leoni PakiČeva je izgubila zlato brožo s petimi kamni in enem opalom. — Cerkovnik Martin Knez je našel srebrno moško uro s kratko verižico. — Gospa Leoni PakiČeva je našla srebrn obesek.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 18 do vštevši 23 maja 77 volov, 5 krav, 14 bikov, 127 prašičev, 189 telet, 42 koštrunov in kozlov in 94 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 7 prašičev, 36 telet, 36 kozliČev in 329 kg mesa.
Semen|* Dne 6. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 794 konj in volov, 221 krav in telet, skupaj 1015 glav. Kupčija je. bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa dobra. Cene goveji živini so bile 56 v do 72 v kg živa vaga.
„Društvena godba ljubljanska" kon cer tuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob B., 6., 7., 8. in 9. zvečer.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. ._
Drobne novice.
— Zemlja so |e udrla pri G6-
tzenu na Tirolskem ter podsula 25 hiš.
— Kongres proti dvoboju je
otvoril včeraj v Budapešti princ Alfonz Burbonski. Prišlo je nad 200 zastopnikov protidvobojnih lig skoraj iz vseh evropskih držav.
— Atentat na majorja Drey-fusa. Po prenosu trupla Emila Zole v Panteon je klerikalni časnikar Gre-gori dvakrat ustrelil na majorja Drey-fusa ter ga obakrat zadel v roko. Rane najbrže ne bodo imele zlih posledic.
— Vsled ljubosumnosti Blizu
Przemvsla so našli v nekem gozdu trupla ključarskega pomočnika Le-wickega, gimnazijca Klara in neke protistutke. Policija je dognala, da je dijak, ki je imel ljubavno razmerje z dekletom, zalotil to z Lewickim v objemu, vsled česar je ustrelil oba in potem Še sebe.
— Izseljevanje v Ameriko je
nazadovalo zelo močno tudi v preteklem mesecu, in sicer preko nemških pristanišč za 75%. Huda kriza v parobrodstvu je vsled tega neizogibna.
izpred sodilo.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Roparski umor. Tvrdka Leon Landesberg je gradila leta 1907. ob južni železnici postajo Verd nad Vrhniko. Znano je, da se zlasti k takemu delu z bero ljudje od vseh vetrov sveta. Pri tej zgradbi sta nekaj časa delala tudi Štefan Samardžič iz Postranja v Dalmaciji in Anton Sprajc iz Kamenioe na HrvaŠkem in sicer do 13. avgusta. Vsako drugo soboto je delavoe izplačeval akordant Matija Cedolini, doma iz Vitoda gie na Italijanskem. Tako izplačevanje bi se imelo tudi vršiti dne 9. oktobra m. 1. Ced-lini je šel že rano popoldne z Verda na novo postajo v to s vrh o po denar, katerega mu je odštel tvrdkin inženir Ivan Nistor. Delavcem se je čudno zdelo, da ni Cedolinija toliko Časa z denarjem. Preddelaveo Rodostič se je podal po 6 zvečer sam k inženirju in mu povedal, da akordant a še zdaj ni z denarjem. Nistoiu, ki je poznal Cedolinija kot zelo vestnega in poštenega Človeka, se je cela zadeva zelo sumljiva zdela, kajti takoj si je mislil, da se je pripetilo akordantu gotovo kaka nesreča, ali se je pa izvršil nad njim kak zločin. Naznanil je celo zadevo tamošnjim orožnikom, ki so se takoj napotili izkat Cedolinija. Našli so ga res ob '/4 na 9. zvečer v gozdu med vasjo Verd in novo železniško postajo nad takozvano „Gra-darjevo dolino" kakih 23 korakov od steze med gostim mladim drevjem mrtvega s prerezanim vratom. Poleg njega je ležala prazna usnjata listnica in prazna vrečica, v kateri je nosil drobiž, dalje zlomljen dežnik, žepni nož in nekaj raztresenega drobiža. Na stezi je pa ležala odlomljena kljuka od dežnika, en dvavinarski komad in dva srajčna gumba. Vsem je bilo jasno, da se je izvršil roparski umor. Iz celega položaja je bdo razvidno, da je bil Cedolini na stezi napaden, da so ga napadalci zavlekli v goščavo, zaklali in mu denar pobrali. Po izpovedbi inženirja Ivana Nistorja je bilo več kot 2000 kron oropanih. Pri sebi, v žepu spodnjih hlač, je imel Cedolini še 2690 kron lastnega denarja, katerega roparji v naglici niso zapazili. — Kdo da je pravi storilec, se spočetka vzlic temu, da se je uvedla proti več sumljivim osebam preiskava, ni dalo dognati, končno se je pa le prišlo pravim storilcem na sled. Kakor že nrej omenjeno, sta Samardžič in Sprajc delala do 13. avgusta m. 1. pri Verdu, nato pa meseca oktobra m. 1. pri razširjanju postaje na Planini, a sta 24. oziroma 25. oktobra delo popustila ter odšla brez vzroka. Priča Nikolaj Cedolini ter Ivan Ma-grin, star. in mlajši izpovedo, da so videli oba obdolženca ob času umora na Vrhniki. Začelo se je sumiti, da sta z umorom v zvezi. SamadžiČa so prijeli v Splitu ter ga pripeljali v Ljubljano, Šprajc je bd pa v svoji domovini aretovan in ga, ker je hrvaški državljan, izročili sodnemu dvoru v GospiČ. Samardžič je dolgo Časa svoje dejanje tajil. Trdil je, da ni bil nikoli v Verdu, da ni poznal ne umorjenega Cedolinija, ne Sprajca Odločno je v preiskavi tajil, da bi bil on roparski umor zvršil, ali se ga udeležil. Najpreje je trdil, da je bil na dan umora v Sibinju, a ko se mu ni to obneslo, je rekel, da je delal na Reki. Istodobno se je s Sa-mardžičem nahajal v preiskc varnem zaporu tudi neki Mdan Mršič; temu je odkril Samardžič svojo tajnost, da je on v družbi Sprajca Cedolinija zaklal in oropal. Mršič je to naznanil jetniškemu pazniku Avguštinu Šuliču, ta pa je o tem obvestil preiskovalnega sodnika. Pred tem je spočetka tajil, da bi bil on proti MrŠiČu kaj priznal, 18. marca t. 1. je pa odkrito priznal umor. Samardžič pravi, da sta on in Sprajc odšla s Planine v Mirno na Dolenjsko, kjer se tudi gradi železnica. Od tod sta prišla na dan umora skupaj na Vrhniko. V hosti med Verdom in novo postajo ju sreča Cedolini, ki je nesel denar za izplačevanje. Takoj jima je prišlo na misel, da bi se denarja polastila. Eden od nju je omenil: „Ako misliva kaj ukreniti, ga morava umoriti, ker naju pozna." Samardžič je najprej zahteval od Cedolinija par krajcarjev, katerih mu pa ta ni dal. Nato ga je op raje prijel in ga vrgel na tla, tako da je ležal na levi strani. Samardžič je stopil čez Cedolinija, tako da ga je imel med nogama, mu njegov dolgi krušni nož polagoma nastavil na vrat, potem mu ga pa prerezal, tako daje nesrečnik v najkrajšem času izkrvavel. To se je godilo na stezi, kjer sta mu po storjenem umoru pobrala okoli 2800 kron denarja, na to ga pa zavlekla v goščavo. Oropani denar sta si na polovico razdelila. Po ropu sta se podala v Trst, od tod Čez par dni v Pulj, od tam pa na Reko, kjer sta se ločila ter šla vsak na svoj dom. Oba roparja sta bila med delavci znana kot silovita Človeka, in še Samar džiče v oče je tamošnjim orožni-
kom pravil, da se je svojega sina tako ustrašil, da se je ves tresel, ko je domov prišel. Samardžič je bil en sam dan doma. Očetu je podaril 100 K, sestri pa 40 K. Januarja meseca se je podal v Split, kjer so ga ar eto vali. Pri njem se je našlo le 71 K 01 v, vse drugo ie baje potrošil. Šprajo v preiskavi v Gospiča taji, da bi se udeležil roparskega umora; zatrjuje, da Še na Verdu bil ni ter da ne pozna ne Cedolinija ne Samardžiča. Da sta pa bila ta dva roparja v tesni zvezi, kaže dejstvo, kako sta postopala z denarjem, kajti tudi Šprajc je dal svojemu bratu Marku 140 K. Samardžič se je nekoč proti Ivanu Magrinu starejšemu izrazil, da ni nič enega Človeka umoriti. Samardžiča so dne 1. majnika t. 1. privedli na lice mesta, kjer je preiskovalnemu sodnika v pričo večje množice domačinov tako hladno navajal posamezne momente roparskega umora in takoj popolnoma sigurno pokazal kraj, kamor sta umorjenega Cedolinija zavlekla. Natanko je pokazal, kako je ležal umorjeni, kje se je nahajal dežnik, kje listnica in vrečica in vse se je strinjalo s tem, ko so orožniki umor zasledili. Samardžič priznava danes umor. Pravi, da je imel namen se polastiti s silo Cedolinijevega denarja in ga usmrtiti, ker bi g d bil ta drugače lahko izdal. Vse to pa daje izvršil, ker je bil v potrebi in mu je primanjkovalo denarja. (Konec sledi).
Obsodba Riaia Lipovca. Ker so porotniki vprašanje na uboj zani kali, pač pa potrdili, da je obdolženec le lahko Antona Razingerja poškodoval, obsodilo ga je sodišče na 48 ur zapora.
Književnost
Slovenski Pravnik ima v 5
letošnji številki sledečo vsebino: 1. Dr. Josip Šilović: Uvjetna usoda i uvjetni dopust. (Svršetak.) 2. Štefan Lapajne: Iz političnih normalij. I. Bogočastje II Društva in zborovanja. 3 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Na podlagi kupne pogodbe, sklenjene s kridatarjem pred otvoritvijo konkurza, ni moči prepisati kupca na kupljeno posestvo (§ i 1, 2, 11 in 12 konk. r.), pač pa sme kupec, ki je bil že pred konkurzom prevzel kupljeno posestvo v fizično posest ter izpolnil vse kupne pogoje, zahtevati po § u 26 konkr. r. od konkurznega sklada, da dovoli izločitev posestva iz sklada ter vknjitbo lastninske pravice v korist kupca. — Vpliv otvoritve konkurza na zdražiteijeve pravice za časa, ko so dražbeni pogoji že izpolnjeni, zdraži tel jeva lastninska pravica pa na zdraženem zemljišču še ni vknjižena. b) V pravdi radi motenja posesti je rekurzno sodišče vezano na dokazano oceno prvega sodnika. Kazensko pravo. K razlogi §§ 488 in 491 kaz zak. 4. Zveza slovenskih odvetnikov. 5. Književno poročilo.   6 Razne vesti.
TelefonsRa in brzojavna poročim.
Hrvaški ban pri cesarju.
Dnna| 5. junija. Ban baron Rauoh je pozvan na Dunaj k cesarju. Casar ga sprejme jutri v Šen-brunu. Govori se, da bo baron Rauch prisiljen odstopiti
Zarotniski proces na Cetinju. Belpjrad 5. junija. Gjorgje Na-stič je pred sodiščem na Cetinju zatrjeval, da sta za zaroto proti knezu Nikoli in o bombah vedela kralj Peter in kraljevič Gjorgie, Ta trditev je popolnoma iz trte izvita in zlobna 1 až.
Donavsko-adriatska železnica.
Rinij 5 junija. V finanoijalnih krogih se zatrjuje, da so se Franc j a, Italija, Rusija in Srbija že sporazumele glede financiranja donavsk »-adriatske železnice. Francija bo k zgradbi prispevala 45 milijonov, Italija 35, Rusija 15 in Srbija 5 milijonov frankov. V upravnem svetu bo imela Franoiia 5 članov, Italija 4, Rus j a 2 in Srbija 2.
Ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so danes izostale najnovejše vesti.
Gospodarstvo.
— Mostna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1908 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1003 strank 908.627 K 75 v, 1069 strank pa dvignilo 753.271 K 6 v.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu maju 1908 je 314 strank vložilo 111353 K 11 v, 418 strank dvignilo 175.989 K 39 v, 20 strankam se je izplačalo hip. in občinskih posojil 33 900 K, stanje hranilnih vlog 4,348.137 K 86 v, stanje hip. posojil 2,835 518 K 8 v, denarni promet 567.054 K 43 v.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 25. maja: Alojzij Božič, ključarjev sin, 14 dni. Hradeckega vas 17.
Dne 26. maja: Lovr« nc Lončar, posest. 55 let. Ravnikarjeve ulice 6. — Jera Pajsar, gostija, 63 let Radeckega cesta 11.
Dne 30. maja: Josip Oblak, strojnik, 34 let. Tržaška cesta 31.
Dne 31. maja: Anton Aleks, bivši pre-mogar. 25 let. Japljeve ulice 2.
Dne 1. junija: Rozalija Blažič, mestna uboga. 85 let. Japljeve ulice 2
Dne 2. junija: Ana Tele5nikar, mestna uboga. 84 let. Japljeve ulice 2. — Antonija Bader, šivilja. 92 let. Študentovske ulice 11.
Meteorolositno poročilo.
Viiina nad morjem 206. Srednji tračni tlak 736*9 mm.
at-E
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm
s 2
Eh s.
4. 5.
9. zv.
7.zj. 2. pop.
736 8
735 0 7324
217
177 287
Vetrovi
Nebo
brezvetr. del. obl.
sr. jug
jasno del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 22 0% norm. 164 . Padavina v 24 urah 00°.
Dragocen recept
ki služi za izdelovanje čudovitega sredstva za ohranjen)e zob, je iznašel leta 1373 Pr. Boursand in ga hrani sedaj benediktinska opatija v Soulacu, ki skrbi za to, da to zapuščino Še nadalje obrača človeštvu v korist. Sredstva za ohranjenje zob, n. pr. benediktinska zobna voda, benediktinska pasta za zobe In benediktinski zobni prašek uživajo nedotakljiv svetovni sloves; vkljub vsem naporom konkurence in neštetih ponaredb ni visokostoječa vrednost benediktikskih preparatov nikdar mogla biti zatemnjena. To so zaradi njih eminentno antiseptičnih lastnosti edini uspešni pomočki za ohranitev lepih in zdravih zob. Benediktinska ustna voda — zobna pasta in zobni prašek se dobiva samo v originalnih zavojih v parfumerijah, droge-rijah in lekarnicah. Pred ponaredbami se resno svari. 1185—2
Sprejme se tako] spreten
pomočnik
za dvokolesa Plača dobra. 2018—1 Ponudbe na F. Bajtel, Gorica, VI« Doomo št. 3<
MJf• ^£__z velikim vrtom, v
BI I ^IV   kateri se nahaja dobro \ I     idoča gostilna, v bli-a*tmeWPPl|    zini Ljubljane, se takoj proda. Ponndbe pod „Zasluiek št. 7" peste restante Ljubljana.    2007— i
Inšpektorje
zavarovalniške stroke (zavarovanje življenja) zmožne slovenščine in nem-ščine, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so zaupni v vsakem
ozira, sprejme takoj starorenoml-rana zavarovalnica za življenje s gotovo plačo. 1387—8 Ponndbe z navedbo referenc pod ■•zavarovalnica11 na uprav. „Slov. Naroda".
w w V v v
oprano in osnaženo Vak$ od 45 kr. naprej
188—22
prodaja
C. I. Hamann
v £jubljani.
^    ^   W   ^ft- >C>
Jutri, v soboto, 6. Junija
-== velik ==-
KONCERT
poptatat
Ljubljanske društvene godbe.
ZaCetek ob 8. zvečer.   Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
2029
hotelir.
Majerja
tremega, poštenega, od 40—60 let starega, k 12 govedi in 12 prašičem, ki bi anal tudi moliti, lite Frane Tavtar* posestnik in trgovec v Selcih proti dobri plači. Vstop takoj. 1993 3
J^esna ženitevf
Mladenič v dobri službi, 5 samostojnim gospodinjstvom, katerega ne veseli zahajati o družbo, zato ni imel prilike se seznaniti j damami, iS če tem potom primerne družice. Je treznega, mirnega vedenja in izobražen. Reflektira se na gospodično do 40 let 3 vsaj tO. OOO Jf premoženja.
Ponudbe s polnim imenom pod ,JO tisoč*' na uprav. f,S^ov' Jforoda* Da se varuje medsebojna diskretnost posreduie obojestransko korespondenco le uprav, *£l. J/aroda*. 2021 2
p Velika birmanska prodaja 3
Jnjleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
Mnkoflno nedeljo In ponedeljek dopoldne le Irjmlna
odprta.
s I
s
£akaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži.
-a pianinškova pražena kava
se je vpeljala v kratkem času širom sveta. In zakaj ? ? ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena.
er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantlčna.
er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva.
er je nafizdatnelia zato najcenejša.
Prva lj-u/bljatnelca. velika žgrahaica, kav^e
KAREL PLANINŠEK tjubljaaa, Dunajska cesta, nasproti kavarne Stropa«
470 18
Prešernovenlice XL%J
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina nalkralia teta tei
gazel, Pariz, )Cavre v £meriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse elovenake pokrajine
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ejubljana     Dunajska cesta 18 Cjnbljana
v novi talil JbmmmM wmSJF+0*% aaaprott poHlno pri „ngovea".
oo za
Za birmo!
Oslika izbsr < J\n*
krasnih oblek
za dečke.       I   lastnega izdelka
.'.  Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. :
V 1128—10
Moderne $rejee za gojpedc
SPodnje hlače, spolne srajce, ovratniki, zapestnice, naprsnikU nogavice, naramnice, kravate, gumbe, Žepne rute vedno v največji izbiri pri
p. JVJogdić, Ljubljane, prcjcrncuc ulice jftcu. £.
Razpisujejo se službe
1099 -3
1 liste tjnb, 3. slu, 5. reiarja
na Jesenicah.
Občinski tajnik dobi letne plače 1840 K, občinski sluga mesečne 83 K in prosto stanovanje ter uradno obleko, občinski redar mesečno 80 K in uradno obleko. Nastop službe lahko takoj, želi se čimpreje. Prošnje naj se vlože pri podpisanem županstvu do 10. junija 1908-
Županstvo Jesenice na Gorenjskem
dne 2. junija 1908.
*38 6
ova
glicerinska
Novosti:
kos
Savon fin »Don Jnan" v 10 parfumih K — 30 „ » »Lilas Blane" ... K —40 „ n „Violette de Niče" . . K --50 „ Royal ext rafi n „Rose de Schiraz" K 260
mila
i
Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah
Oea. kr. avstrijske drJevn© železnice.
949M8 I
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. maja 1908. leta Odhod ls I»|aMBana |ni. saLi Ooaod v Mabliano J ni. ieLi
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, 6-56 zjutraj. Osebni vlak la  Beljaka ]ui —" ^už. žel., Gorica, d. ž. Trst,    *ein Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
teljak čez Podrožčico, Ce- zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudnifoveya, Grosuplja. Gro- ij.22 predpoldno.  Osebni vlak   iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc te Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic.
Trbiž, Beljak, c. kr. drž. žel., lovec, Prago. 7 07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri:
auplie, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-26 »redpoldne.  Osebni vlak v smeri: jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 2 32 "popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Prago. Straže Toplic, Rudolf o vega. Grosuplja.
n-38 predpoldno. Osebni vlak v smeri: 3.56 popoldne. Osebni vlak Iz Beljak; jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.. Gorico ju*. 2C1., Trbiža, Celovca, Beljaka (če; dri. žeL, Trs drž. žel* Beljak, (čez Pod- Podrožčico) Gorice drž. žel, trsta dri rožčico) Celovec žel. Jesenic.
I-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- 6 50 zvečer. Oseb. vlak iz P-age, Celovca
tuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.   Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 3 40  popoldne.   Osebni  vlak  v  smeri: a 37 zveoer. Osebni vlak lz Kočevja, Straž* Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica    Toplic, Rudoliovega. Grosuplja. drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Pod- s-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui rožčico) Celovec, Praga. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
7-10 zvodor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,    rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. iel
»rudolfovo,* Straža-Toplice, Kočevje. Jesenic. 7*30 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, 11-50 ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, C«
Trst
Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
I0-40 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica drž. iel.. trat drž. žel. Beljak juž. žel, (čez Podrožčico).
Odhod li LlaMlaao dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik IO-OO ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same (Odhodi in dohodi so naznačeni v sradn)« ob nedeljah in praznikih.) evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstva državnih želesnic ? Trsta.
lovca, Beljaka (čez Podrožčico) drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic
Dohod v Linbijano dri. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldno. Osebni vlak la Kamnik. 6 10 zveder. Osebni vlak is Kamnika. 959 ponodl. Osebni vlak is Kamnika. (Sass Ob nedeljah in praznikih,
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejŠih kombinacijah fpod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšajočimi se vplačili.
Vsak član   ma po preteka  petih let pravico do dividende.
•t
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  . . Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vseskozi silo« ansko-n »rodno upravo.
Vaa pojasnila daje:
Heaeralnl saatep V Haaliaai, tigar pisarne so v lastne j bančne j hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkolantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni o-ednik: Baito Pni toilem le k.
Lastnina^in tisk .Narodne tiskarne"