KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 23 št. 3 leto 1975 GEOLOŠKI Z A V O D LJUBUANA dimičeva 16 GEOLOŠKA RAZISKOVANJA — geološke in geofizikalne raziskave — mineralne surovine — geomehanika, fundiranje nizkih in visokih zgradb — konsolidacija gradbenih tal — pitna, industrijska, termalna in mineralna voda VRTANJE — raziiskovalno in eksploatacijsko — za sidranje — za konsolidacijo tal — pilotiranje pri fundiranju objektov RUDARSTVO — raziskave — masovno miniranje PROJEKTIRANJE IN KONSTRUKCIJE VRTALNIH STROJEV IN OPREME INVESTICIJSKA DELA V TUJINI ZASTOPANJE TUJIH FIRM Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svo- jim poslovnim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! INDUSTRIJSKA PRODAJALNA dekorativna ljubljana, celovška cesta 280 Telefon 54 241 (avtobus št. 1 —. velik parkirni prostor) nudi po tovarniških cenah POHIŠTVENE TKANINE, DEKORATIVNE TKANINE, ROCNO TKANE VOLNENE TAPISERIJE, BLAZINE, PR- TICE, POSTELJNA PREGRINJALA. VELIKA IZBIRA — SVETOVALNA SLUZBA. ODPRTO OD 8. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23. letnik Ljubljana 1975 3. zvezek Lojze Penič: Partizanska bolnišnica Jesen — Stran 133 The Partisan Hospital »Jesen« Janez Peršič: Florentinec Franciscus Ben- zini, bankir v Piranu (1338—.1348) — Stran 138 The Florentine Franciscus Benzini, a Banker at Piran (1338—1348) Anton Ožinger: Študenti iz sloivenskili de- žel na dunajski univerzi v poznem sred- njem veku (1365—1518) — Stran 149 students from the Slovene Regions at the Vienna University in the Late Middle Ages (1365—1518) Jože Mlinaric: Gospoščina Puhenštanj pri Dravogradu do okoli letai 1600 — Stran 153 Manorial Estate Puhenštanj near Dravograd un- til about 1600 Wlarijan Smolik: Novi odlomki protestant- skih tiskov — Stran 161 New Passages of the Protestant Prints Sergej Vrišer: Uniforme meščanskega kor- pusa in deželne brambe v Mariboru — Stran 166 Uniforms of the Civic Corps and Regional De- fence in Maribor Katarina Kobe-Arzenšek: Vrvarska obrt na Slovenskem skozi stoletja — Stran 170 The Rope-Maker's Trade in Slovenia Through Centuries Tatjana Hoj an: Stoletnica prve mestne de- kliške šole v Ljubljani —i Stran 178 The Centenary of the First City School for Girls in Ljubljana Bogo Grafenauer: Ob osemdesetletnici Jo- sipa Žontarja — Stran 180 The Eighty Anniversary Josip 2ontar Iz starih fotografskih albumov — Stran 183 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 186 Notes on the activity of our institutes and asso- ciations Nove publikacije — Stran 190 New publications Na ovitku: Trebelno, spomenik NOB Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Olga Janša-Zorn. Odgovorni urednik Jože Zontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/in — Tekoči račun 50101-678-4748S — Letna naročnina 50 din, posamezna številka 2» din. PARTIZANSKA BOLNIŠNICA JESEN LOJZE PENIC Ob 30-letnici osvobo(iitve je maribocrska univerza prevzela patronat nad bolnišnico Jesen, Iki je edina obnovljena partizanska bolnišnica na vzhodnem Pohorju. Letos je bilo urejeno okolje ter bila pripravljena maj- hna razstava v baraki za ranjence. Najbolj prizadevni zbirajo še zadnje predmete iz bolnišnice, da bi z njimi dopolnili razstavo. Ob vseh teh delih se je izkazalo, da ljudje Ic malo vedo o partizanskem zdravstvu na Pohorju, ki je povezano z imeni zdravni- kov dr. Ivana Kopača-Pavčka in dr. Hermana Sldkana-Zmaga. Dr. Pavček je vodil parti- zanske bolnišnice na zahodnem Pohorju, ki so jih ob koncu vojne označevali s skupniin imenom sektor P 1, dr. Zmago pa bolnišnice na vzhodnem Pohorju — sektor P 2. Slo- kanove bolnišnice Tihi dol, Leto, Zaklon, Zi- ma, Pomlad, sprejemna bolnišnica Košuta ter terenska apoteka Granit in eikonomat Košuta so bili med Jurgovim in Lovrencem oziroma Ribnico na Pohorju. Bolnišnico Jesen so pa na ukaz štaba IV. operativne cone zgradili bolj proti vzhodu blizu Smartnega. i Gradbena ekipa je pričela graditi bol- nišnico v drugi polovici oktobra najprej v Grilovi frati pod Velikim vrhom. To grad- bišče je kmalu opustila, ker so okoliški kme- tje že ob začetku gradnje zvedeli, da gre za gradnjo partizanske bolnišnice. Ekipa je pois- kala nov prostor v Atemsovem gozdu v smre- kovem mlaju na pobočju nad potokom kakih 400 m severovzhodno od kmetije Lepe (Pla- nina pod Šumikom 1). Ker so jo začeli graditi v jeseni, je dobila ime Jesen.' Ko je prišla ekipa na gradbišče, je morala najprej dobiti gradbeno orodje. Pri okoliških kmetih je do- bila krampe, lopate, motike, žage, sekire, ži- co ipd. Najprej je izkopala useke v strmo pobočje in tako naredila majhne terase. Na njih je ekipa do začetka novembra že posta- vila ogrodje za barake. Pri gradnji barak so tramove vezali s trtami. Izjemoma so jih zbi- jali z lesenimi klini. Zebljev niso uporabljali, ker bi z zabijanjem lahko izdali gradbišče. Okrogli les je ekipa požagala skoraj pol ure daleč v smeri proti Kurji vasi in ga znosila na gradbišče. 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Bilizu bolnišnice graditelji niso smeli se- kati, da ne bi spremenili okolja bodoče bol- nišnice ter da ne bi s sekanjem 'in žaganjem ponovno izdali gradbišča. Deska je ek.\pa vzela na Smogavčevi (Skrinjarjevi) ter Gri- lovi žagi. Vozil ji/h je kmet Franc Mušič, gospodar na kmetiji Lepe. Za bolnišnico sta vedela le Franc Mušič in njegova žena Olga, ki sta bila glavna obveščevalca. Obveščanje je bilo potrebno že v normalnih okoliščinah. Tokrat je bilo še bolj potrebno, ker je zače- tek gradnje oktobra 1944 sovpadel z začet- kom nemških hajk, ki so zlomije osvobojeno ozemlje na Pohorju. Mušičeva sta se dome- nila z graditelji, da jih bosta opozarjala na nevarnost z napajanjem živine. Ce sta pri napajanju kričala na živino ali pokala z bičem, je bilo varno. Ce pa sta napajala tiho, je bilo znamenje za nevarnost in ekipa je prenehala delati. Zavladala je stroga tišina. Ko so spre- jeli Franca Musica med osebje bolnišnice, je vse obveščevalno delo opravljala njegova žena. Poleg tega je Olga Mušič pekla kruh za bolnišnico, v času hajk, ko v bolnišnici niso smeli kuriti, pa tudi kuhala hrano. Leta 1944 je že v začetku novembra zapadel sneg. Treba je bilo zakrivati sledove, ki jih je puščala ekipa v snegu. V takšnem primeru je navadno Mušičeva zapregla vola in po partizanskih stopinjah zapeljala hlod, iki je zabrisal sledove do potoka. Naprej jih je , morala zakriti ekipa sama. S snegom je na- stopil tudi mraz, ki je članom ekipe močno poslabšal delovne pogoje in še zlasti bivanje pod šotorom iz padala. Spali so na smreko- vih vejah pogrnjenih s šotorskim krilom. Kljub izredno hudim pogojem (nepresta- ne nemške hajke in sneg) je ekipa do konca decembra 1944 zgradila blizu kmetije Lepe majhno naselje za bolnišnico Jesen. Pripra- vila je barako za ranjence z manjšim pro- storom, ambulanto, barako za kuhinjo in raz- kuževalnico, barako za osebje, zemljanko za živila in zemljanko za evakuacijo ranjencev. Največja je bila baraka za ranjence, ki je bila dolga nad 8 m in široka okoH 3 m. Od tega je zavzemala ambulanta kakih 6 m"-. Ba- raka je bila visoka 2 m. Imela je izhod na obeh straneh. Skozi štiri okna je vanjo priš- lo precej svetlobe. Vrata in okna je ekipa prinesla iz prazne Atemsove lovske koče v Kurji vasi. Za težje ranjence je pripeljal in- tendančni vod postelje s posteljnino iz neke lovske koče blizu Sumika. Za lažje ranjence je ekipa pripravlia pograde nad posteljami. V sobi je bila peč, miza s stoli in polica s knjigamL V ambulanti je bila operacijska miza, ki so jo partizani izdelali sami, potem pa še police za instrumente in zdravila. Ku- hinja je bila dolga 4,30 m, široka pa 3,20 m. Opremljena je bila z mizo, s stoli, s polico za posodo in z zidanim štedilnikom, ki so ga tudi odnesli iz Atemsove lovske koče in ga zazidali v bolnišnici. V bližini kuhinje so pois- kali izvirek vode. Zraven nje je bila razku- ževalnica, ki je bila dolga 3,15 m in široka 2,40 m. Služila je za razkuževanje oblek, za kuhanje perila, za kopanje ranjencev in oseb- ja in za sušenje drv. Kuhinja je imela dve okni, razkuževalnica pa eno. Baraka za oseb- je bolnišnice je bila dolga 4 in široka 3,15 m. Imela je dve okni. V niej so bili pogradi v nadstropje. Vse barake so imele zadnje ste- ne vdelane v zemljo. Blizu barak je bila majhna zemljanka za hrano. Ob bolnišnici. i;ta bili še dve stranišči ter jama za odpadke. Na mestu, kjer je skozi smrekov mlaj posi- jalo sonce, je ekipa iz hlodja pripravila za- silna ležišča za sončenje. Kalkih 200 m od bolnišnice je bila zemljanka za evakuacijo ranjencev. Imela je dvojne pograde, nad njimi^ pa je bila polica za suho hrano in sa- nitetni material. Za odtok vode, ki bi se na- birala v zemljanki ob velikih nalivih, so gra- ditelji zgradili kanal. Zemljanka je bila sko- pana okoM 4 m globoko v zemljo in prekrita z debelo plastjo zemlje, v katero so graditelji posadili smreke. Nad barakami so postavljali stražo. Barake same so znotraj oblepRi s papirjem in platnom, od zunaj pa obložili s praprotjo, kar je služilo za markiranje pa tudi za toploto. Za notranje olepšave je po- skrbela bolničarka Angelca Gril. Spomladi leta 1945 je bolniško sobo krasila tudi zastava, ki so jo naredila dekleta z okoliških kmetij. Po navodilih referenta za bolnišnice pri štabu IV. operativne cone z dne H. avgusta 1P44 je gradbena ekipa po končani gradnji postala osebje bolnišnice. S to odredbo je referent za bolnišnice dosegel, da so bile gradbene ekipe pri gradnji bolj previdne, saj so gradile bolnišnice tudi zase. KonspiraCija se je s tem povečala. Tudi gradbena ekipa bolnišnice Jesen se je preosnovala v osebje te bolnišnice. Ze v času gradnje so imeli graditelji posebne funkcije. Bolnišnico Jesen so gradili: Jože Kalan — upravnik, Ivan Strehar-Zupan — sekretar, France Kune — vodja gradnje, Jože Zibert — vojni refe- rent, Franc Urnaut — dezinfektor, Jože Hra- stnik — kamufler, Oton Albreht — kiirir, Anton Somrek-EHišan in Anton Smogavec ¦— intendanta, Marija Podstenšek — kuharica. Januarja 1945 je bilo zamenjanih nekaj članov osebja v bolnišnici. Upravnika Jo- žeta Kalana je zamenjal Božo Jamovič- Miha, ki je bil prej vodil centralni ekono- mat Košuta. Odšla je tudi kuharica Marija KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 135 : Podstenšek. Zamenjal jo je Ivan Kranjc. Ekipo so okrepili še domačini Jože Smogavec, Jože Kresnik in Franc Mušič. Po prihodu prvih ranjencev v bolnišnico sta prišli tudi bolničarki Angelca Gril in Julij ana Kovač. Med osebje je treba prišteti tudi zdravnika dr. Hermana Slokana-Zmaga, ki je po potre- bi prihajal v bolnišnico Jesen, čeprav so ga pri tem večkrat ovirale sovražne hajke. Pot v bolnišnico Jesen je bila že brez hajk zelo naporna. Po globokem snegu je moral pre- hoditi šest ur, da je prišel od drugih bolni- šnic sektorja P 2 do bolnišnice Jesen.^ Po izjavah bolniške ekipe so prišli prvi ranjenci v bolnišnico konec decembra 1944, medtem ko partizansiki dokumenti omenjajo prve ranjence šele 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade,^ ki je blizu Križ- nega vrha napadla vlak ter imela pri tem ranjene in mrtve. Ko je ekipa nosila ranjence v bolnišnico, se je strogo držala navodil konspiracfije. Sercerjeva brigada je prinesla ranjence do javke pri Smogavčevih, po do- mače Skrinjarjevih. Tam so ranjence pre- vzele ekipe bolnišnice, jim zavezale oči> in jih nesle uro daleč v bolnišnico. (Pozimi so po debelem snegu za to pot porabili se- veda mnogo več časa.) Za nameček so morale ekipe prehoditi zadnji del poti od kmetije Lepe do bolnišnice po potoku, da niso za seboj puščale sledov. S hojo po potoku so preprečile sovražniku zasledovanje s policij- skimi psi. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen. Ekipe so morale premago- vati velike napore še zlasti takrat, ko je bilo več ranjencev in so morale z njimi na rame- nih večkrat prehoditi to pot. Veliko previd- nost je zahtevalo tudi odpuščanje ranjencev iz bolnišnice. V bolnišnici so ranjencem za- vezali oči, jih vodili v krogu, jih med potom večkrat zavrteli, da so izgubili orientacijo, nato so jih navadno po daljši poti zapeljali na kurirsko javko, kjer so jim odvezali oči. Kurirji so jih odpeljali v vojaške enote. Ka- dar so vodili odpuščene ranjence iz bolniš- nice, so se izogibali hiš. Ranjenci niso smeli vedeti, kje je bolnišnica, ker bi jo lahko iz- dalii, če bi bili ujeti. Zato niso smeli vedeti za imena kmetij blizu bolnišnice. Da se je lahko osebje bolnišnice med seboj sporazu- mevalo in govorilo tudii o okolišikih kmetijah, so te poimenovali s partizanskimi imeni;. Najbližji kmet Mušič je dobil ime Lesjak, javka bolnišnice pri kmetu Smogavou, po domače Skrinjarju, je dobila ime Dragonar (Smogavec je služil vojsko pri konjenici in je imel na steni .sliko iz tega časa). Maksa Turner ja, p. d. Smolarja so prekrstili v Jaz- beca, Božidarja Smogavca s Planine v Pe- telina, Stegneta v Zajca. Domačija Pepce Korošec, p. d. Grilove Pepce, je dobila ime Volk. Kljub previdnosti je bila bolnišnica več- krat v veliki nevarnosti. Kmalu po spreje- mu prvih ranjencev v bolnišnico so Nemci januarja 1945 ujeli apotökarskeg^ kuriirja Franja Skočirja. Peljali so ga na javko h kmetu Skrinjarju in ga začeli zasliševati. Vprašali so kmeta in njegovo družino, če poznajo ujetnika. Kljub temu, da so ga že večkrat videli, so celo otroci odgovorili, da ga ne poznajo. Nemci so zahtevali, naj jim pokaže bolnišnico. Ker je imel pri) sebi pre- pustnico iz Šercerjeve brigade, se je izgovar- jal, da je iz te brigade. Odpeljali so ga v zapor. Bolnišnica je bila v strogi priprav- ljenosti. Drugič je bila bolnišnica v nevar- nosti v tako imenovani ukrajinski hajki/ spo- mladi leta 1945. Tedaj so prišli Ukrajinci prav pod bolnišnico ob potoku, po katerem so ekipe nosile ranjence. Tam so se ustavili ter si ogledovali zemljevid. Osebje bolnišnice je bilo na položajih pripravljeno na brez- upen boj. Opazovalo je Ukrajince in z ne- strpnostjo pričakovalo njihovo odločitev. Ra- njenci niso vedeli za nevarnost, a so jo Partizanska bolnišnica Jesen 136 ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 slutili. Medtem jim je bolničarka brala knjigo. Eno samo nepremišljeno dejanje bi izdalo bolnišnico. Po krajšem postanku so Ukrajinci nadaljevali pot ob potoku. V času te hajke v bolnišnici več dni niso kurili. Življenje v bolnišnici je bilo svojevrstno. Dan so zamenjali z nočjo. — Dneve so prese- deli ali prespali zavti v odeje v mrzlih baralkah, kjer podnevi niso smeli kuriti. Po- dnevi so kurilii le, če je bilo treba operirati kakega ranjenca. Tedaj so na koncu dimnih cevi mahali z vejami, da so razgnali dim, ki se je kadil iz zemlje. Dimne cevi so bile speljane pod zemljo, da se je čim več dima izgubilo v njej. Zvečer so pa barake zaživele. Zakurili so peči, prižgali petrolejke, karbi- de vke, sveče ali treske, če je vsega drugega zmanjkalo. Vsak večer so seveda pregledali zatemnitev oken, da ne bi svetloba izdala barak. Imeli so politične ure, igrali šah in brali knjige. Kadar je bil v postojankii dr. Slokan, je imel poučna predavanja. Življenje v postojanki je trajalo le krajši čas, ker je bilo treba zaradi štednje kmalu ugasiti luči. Medtem so v kuhiniji pripravljali večerjo (kuhali so le ponočii). Za kurjenje so uporabljali olupljena suha drva, da se je čim manj kadilo. Ko so skuhali večerjo, so do svita skuhali še zajtrk in pripravili že kosilo (mrzlo). Kuhali so največ mesa, krom- pirja in fižola. Težji ranjenci so imeli vedno kaj za priboljšek (kavo, sladkor, med in dru- go). Delovna ekipa bolnišnice je zvečer od- hajala po ranjence, zdravila in hrano. Člani ekipe so morali pohiteti, da so se še v temi vrnili in da so do jutra zabrisali sledove. Pozimi so sledove zabrisali s snegom, ki so ga z rešetom sejali na gaz, spomladi pa so na pot natrosili iglic. Vsak član bolnišnice je moral zabrisati sled za seboj. V bolnišnici je bil še kamufler, ki je odgovarjal za mas- kiranje poti. V ta namen je imel vedno ig- lice na zalogi. Spomladi leta 1945, ko ni bilo več tako mrzlo, se je način življenja spre- menil. Tedaj so delali tudi podnevi. Čeprav v zadnjem mesecu vojne ni bilo več hajk, v bolnišnici niso pozabili na previdnost. Bolnišnica Jesen je bila zgrajena na videz na zelo izpostavljenem mestu. Pokazalo pa se je, da je bilo mesto dobro izbrano. Na takšnem kraju je okupator ni pričakoval. Dobra lokacija je osebju olajšala obvešče- valno službo prdk kmetije Lepe. Pristop v bolnišnico je bil možen tudi pozimi. Par- tizani so prišli po shojeni poti do kmetiie I.epe in so morali na sledove paäti le zadnji del poti. Druge boliiišnice so bile pOtzimi skoraj nedostopne zaradi snega in še zlasti zaradi sledov, ki so jih puščali v snegu.* Glavno delo bolnišnice je bilo zdravljenje ranjencev. To delo so uspešno opravljali, če- prav bonišnica ni bila najbolje opremljena. V njej sta umrla dva ranjenca: borec Ser- cerjeve brigade Avgust Zobec iz Sv. Mohorja pri Rogaški Slatini, in Intendant bolnišnice Jesen Anton Somrek-Dušan iz Brezja pri Op- lotnici. Avgust Zobec je bil ranjen skozi pljuča 5. januarja 1945 ob napadu na vlalk pri Križ- nem vrhu. Zdravil ga je najprej dr. Slokan, dokler ni odšel v druge bolnišnice. Nato ga je pregledal še dr. Dušan Seber, ki je pri- šel za krajši čas v bolnišnico Jesen. Ranjencu pa ni bilo pomoči. Umrl je 25. januarja 1945. Začasno so ga pokopali blizu bolnišnice kar v snegu. Ko ni bilo več tako nevaimo in ko so vremenske razmere dopuščale, so ga po- kopali v zemljo. V grob so položili tudi ste- klenico s podatki o umrlem. Ekonom Anton Somrek-Dušan je bil ranjen 1. marca 1945 v Tinju, ko je šla ekipa bolnišnice tja po hrano. V Tinje so šli v skupinah v časovnih razmikih. Skupina Antona Somreka je pri šoli naletela na nemško mitralješko zasedo., ki je partizane napadla iz neposredne bližine. Somrdk je bil ranjen v nogo. Tonček Smoga- vec ga je odnesel v gozd, mu dal prvo po- m.oč ter ga skril V grmovju. V bolnišnico ga ni mogel nesti, ker so pričeli Nemci zasledo- vati partizane. Ekipa je prinesla hudo ra- njenega Somreka v bolnišnico šele 3. marca 1945. Kurir je šel po dr. Slokana, ki pa za- radi hajke ni mogel takoj priti v bolnišnico Jesen. Ko je prišel, je ranjencu odrezal nogo nad kolenom. Ker bolnišnica za amputacijo ni imela primernega orodja, je dr. Slokan upo- rabil kar Lepeievo žago. Zdravniški poseg je bil prepozen. Somrek je umrl zaradi zastru- pitve 13. marca 1945. Pdkopalii so ga zraven Avgusta Zobca. Po vojni so svojci prekopali posmrtne ostatike obeh umrlih.' Iz seznama pacientov sektorja P 2 je raz- vidno, da se je v bolnišnici Jesen zdravilo 25 ranjencev. Za te borce so ohranjeni tem- peraturni listi. Po izjavah članov bolniiške ekipe pa naj bi se v bolnišnici zdravilo več ranjencev. 17 ranjencev je bilo iz Sercerjeve brigade, ki je v začetku leta 1945 večkrat minirala železniško progo med Pragerskim in Poljčanami in napadala vlake. Pri tem je imela veliko ranjenih. V bolnišnici Jesen so se po seznamu pacientov zdravili naslednji borci: Alojz Klančnilk, Martin Kores, Mirko Podpečan, Vinko Rebevšek, Avgust Zobec, Anton Hojšek, Stanko Kos, Jože Polanec, Jakob Kolbašnej, Ivan Cesarko, Ivan Drvo- delič, Alojz Gračner, Pavel Kozmek, Sil- vester Podbršček, Stanko Stajnko, Anton So- mrek-Dušan, Vladimir Iršič, Alojz Pušnik, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 137 : Ernest Hag, Mirko Pravdič, Roman Sprenger, Alojz Vahter, Anton Stoj an, Maks Pogačar in Olga Nikolenko. Ranjenci so razvrščeni po datumih prihodov v bolnišnico.* Nevarnost za bolnišnico še tudi prve dni po osvoboditvi ni minila. Cez Pohorje so se umikale posamezne ustaške skupine, ki bi bile ranjencem nevarne. Ena takšnih skupin je izpraznila zemljanko gospodarske komisije na Tinju. Bolnišnica je še to zadnjo nevar- nost srečno prestala. Osvoboditev so tudi ra- njenci lepo proslavili. Dekleta iz okoliških kmetij so jim prinesla pečene kokoši, potice in druge priboljške. Nič niso obžalovali, da so še nekaj dni po osvoboditvi ostali v bara- kah bolnišnice Jesen. Čakali so, da so se razmere v dolini nekoliko uredile in da so pripravili dovolj prostora za vse ranjence v mariborski bolnišnici. 18. maja je bil izdan ukaz upravniku bol- nišnice Božu Jarnoviču-Mihi, da mora takoj predati vse posle komisarju bolnišnice Ivanu Streharju in oditi na novo službeno dolžnost v Maribor. Tedaj je zapu.stil Pohorje tudi vodja sektorja P 2 dr. Slokan ter se peljal skozi Oplotnico in Slovensko Bistrico v Ma- ribor, kjer je organiziral saniteto. Konec maja 1945 so bolnišnico Jesen zapustili tudi ra- njenci. Premeščeni so bili v mariborsko vo- jaško bolnišnico na Gosposvetski cesti. Objekti bolnišnice so ostali po osvoboditvi nepoškodovani do leta 1949, ko se je pod težo snega porušila streha barake za ranjence. Leta 1950 je bila ta baraka prvič obnovlje- na. Vsi objekti bolnišnice pa so počasi propa- dali. Zrušili sta se zemljanki, podirale so se barake. Leta 1961 so bile barake v celoti obnovljene. Zaradi trajnosti obnove so barake postavili na betonske temelje, ki jih seveda med vojno ni bilo. Tudi streha med vojno ni bila pokrita s pločevino. Okna na barakah so bila večja, kot so sedanja. Zemljanki nista obnovljeni. Operacijska miza bolnišnice Jesen je v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. V obnovljeni bolnišnici je kopija operacijske mize, ki je bila narejena po vojni. Obisko- valce obnovljene bolnišnice je treba še opo- zoriti, da se je od leta 1944 močno spremenilo okolje. Smreke so zrasle in ne zakrivajo več barak.^ OPOMBE 1. Dopis sanitetnega odseka IV. operativne cone dr. Pavčku z dne 25. 9. 1944; v arhivu In- štituta za zgodovino delavskega gibanja (dalje navajam: IZDG); maturitetni nalogi Albine Kra- mar in Angelce Zaletel: Partizanske bolnišnice na Pohorju, v arhivu Muzeja narodne osvobo- ditve v Mariboru (navajam: MNOM); Ivan Stre- har, Opis partizanske bolnice na Pohorju; Glas- nik (Slovenska Bistrica) 22. 7. 1961. — 2. Seznam osebja sektorja P 2, v arhivu MNOM; izjave Ivana Streharja, Angelce in Boža Jarnovič, Franca Musica in Franja Skočirja ter načrt za obnovo partizanske bolnišnice Jesen, v arhivu MNOM; Stane Terčak, Bolnica P 2 Jesen. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 12; dr. Metod Mikuž, Oris partizanske sanitete na Slovenskem, Ljub- ljana 1967, str. 309; Milan Zevart, Po sledovih NOV v mariborskem okraju, Maribor 1962, str. 215. — 3. Na seznamu ranjenih sektorja P 2 pi- še, da so ti ranjenci bili borci Tomšičeve bri- gade. Na bolniških listih bolnišnice Jesen, ki so v muzeju revolucije v Celju pa je pravilno zapisano, da gre za borce Šercerjeve brigade. To potrjujejo tudi ustni viri. — 4. Dr. Slokan, Ne- kaj spominov iz kronike vojnopartizanskih bol- nic sektorja P 2 na Pohorju in Kronika posto- jank sektorja P 2 na Pohorju, v arhivu IZDG, fase. 417. — 5. Seznam pacientov sektorja P 2 in seznam osebja sektorja P2 v arhivu MNOM; Stane Terčak, zapiski bolničarke Angelce; Iz na- še krvi. Celje 1955, str. 14—16. Bolničarka An- gelca Gril (sedaj Jarnovič) opisuje v zapiskih življenje v bolnišnici Jesen približno od 10. ja- nuarja 1945 do smrti ranjenca Avgusta Zobca 25. januarja 1945 oziroma do nemške hajke v tem času. Odlomek iz zapiskov je objavljen tudi v Zborniku Slovenke v NOV II — 2, Ljubljana 1970, str. 966 pod naslovom Iz dnevnika bolni- čarke v partizanski bolnišnici Jesen. V Zborniku pomotoma piše, da je dnevnik pisala Angelca Zaletel. — 6. Seznam pacientov sektorja P 2 v ar- hivu MNOM. — 7. Dopis vodje sektorja P 2 upravniku bolnišnice Jesen z dne 18. 5. 1945 in delovodnik gospodarske komisije v Tinju, oboje v arhivu MNOM. 138 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 FLORENTINEC FRANCISCUS BENZINI, BANKIR V PIRANU (1338—1348) JANEZ PERSiC Toscana je v zadnjih treh stoletjih srednje- ga veka doživljala velik ekonomski razcvet in denarno ekspanzijo po vsej Evropi. To- skanski bankirji so prišli tudi v Furlanijo,' Istro in slovenske dežele.^ Istrske mestne komune, naselbine obrtnikov, trgovcev, last- nikov zemlje, solarn in ladij kot tudi šolar- jev, pomorščakov, ribičev in ikolonov so jim v istem času iz več vzrokov dajale lepe mož- nosti za posojanje denarja, ki je tu že zelo spodrinil druge oblike plačevanja. Denar so Istrani potrebovali za nakup hrane, zlasti ob slabih letinah, o čemer nam sicer govorijo le poznejši viri,'' pa tudi za najrazličnejše druge zadeve. Nova oblast Benetk je ob ne- kaj ekonomskih restrikcijah in zatrtju as- piraci j po neodvisnosti prinesla omenjenim m.estom določen mir in varnost, ki sta brez dvoma koristila razvoju trgovine. Z njiim se je povečala potreba po denarju, ki ji domača akumulacija ni mogla zadostiti. Pirančani, ki so rojakom posojali denar istočasno s flo- rentinskimi bankirji, so premogli praviloma le manjše vsote. Velika posojila le-teh v dru- gi četrtini 14. stol. nam pričajo o porastu trgovine v tem čaisu. Seveda nas pri tem la- hko zavajajo dokumenti, ki jih je iz tega obdobja razmeroma veliko; ker pa gradivo iz prejšnjih časov ne omenja piranskih ban- kirjev ali večjih individualnih posojil, lahko imamo ta sklep za pravilen. V Piranu so bili v omenjenem obdobju med tujimi posojevalci denarja najbolj pomembni florentinski bankirji, ki so, seveda v lastno korist, z denarjem in zgledom gotovo precej pripomogli k razcvetu piranske trgovine. V tej razpravi^ bom podrobneje obravnaval enega izmed njih, Franciisca Benzinija,' ki je v desetih letih (od 1338 do 1348) svojega de- lovanja po kvantiteti posojenega denarja pre- kosil druge, ki jih bom obravnaval posebej. PRIHOD FRANCISCA BENZINIJA V PIRAN; POGODBI S PIRANSKIM SVETOM O KREDITNEM POSLOVANJU Najstarejši dokument, ki omenja Francisca Benzinija, je notarska listina iz Zadra z dne 17. januarja 1334 in jo je Benzini verjetno prinesel s seboj v Piran. V njej se omenja vsota 4 libre malih denarjev,' ki se jih je neki Zadrčan obvezal plačati Florentincu za prodano platno do meseca februarja pod kaz- nijo ene četrtine vrednosti omenjene vsote. Sledi notarska listina z datumom 12. januar 1336, prav tako iz Zadra, v kateri' sta se Ben- zini in Franciscus, sin pokojnega Vanna de Agolantis, tudi iz Firenc, poravnala glede terjatev, ki sta jih do tega dne imela drug do drugega. 28. marca 1337 je nek,drug Za- drčan imenoval Benzinija za svojega gone- lalnega zastopnika.^^ V vseh treh listinah se imenuje Benaini prebivalec (habitator) Zadra. Zalkaj je zapustil to mesto in kdaj je to bilo, ne izvemo. Vsekakor ni bil prvi Florentinec v Istri in je morebiti od svojih rojakov iz- vedel za ugodne razmere v tej deželi, ki je potrebovala več denarja, kot so ji ga lahko dajali na razpolago dotedanji posojevalci. V spodaj obravnavani pogodbi med Benzini- jem in Piranom piše, da so ga Pirančani sami prosili, naj bi posojal njihovemu mestu, ven- dar nam vir ne pove, kako so naleteli nanj.' 13. septembra 1338 se ime Benzini in imeni Thomaxius Vanni de Agolantis in Lotti, sin pokojnega gospoda Benivena, oba iz Fiirenc, prvič pojavijo v Piranu. Tega dne se je nam- reč glasu mestnega glasnika (preco) in zvo- njenju odzvalo 78 članov piranskega velikega sveta, ki so v novi dvorani (ubi redditur jus) komunalne palače skupaj s potestatom so- glasno določili ser Bonifaciia de Appoloniis za zastopnika (certum nuncium missum sindi- cum actorem et procuratorem specialem) pi- ranske komune z nalogo, da bi v imenu ko- mune sklenili pogodbo s Franciscom Benzi- ni jem glede posojanja denarja v Piranu (in terra Pirani) v njegovem lastnem imenu in v imenu omenjenih Florentincev. Člani ve- likega sveta so obljubili, da bodo imeli za trdno in sklenjeno (de habende firma et rata), pogodbo, ki jo bo omenjeni zastopnik slklenil z Benzinijem.* Pogodba je bila sklenjena že naslednji dan. V uvodu k pogodbi nam notar pove, da je bil »providus et discretus vir« Franciscus Benzini naprošen od Pirančanov, da bi prišel prebivat in posojat v njihovo komuno in je bila nato sklenjena pogodba med njim in zastopnikom te komune. Benzini jo je äklenii v svojem imenu in imenu družabnikov in faktorjev (pro sociis et faotoribus). Zatem sle- di besedilo pogodbe: 1. Benzini in zgoraj omenjena Florentinca bodo meščani (cives) Pirana (terre Pirani) in bodo prosti ii:akršnihkoli dolžnosti in dajatev do komune, stvarnih in osebnih, dokler jim ne bodo meščani ali prebivalci Pirana v ce- loti izplačali dolžnega denarja, tako glavnice kot obresti (tam de capitale quam cologan- eia)' in v času, ko bodo bivali in posojali KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 139 V kraju, se ne bo uvedlo nič novega ali se jim na kakršenkoli način škodovalo. 2. Omenjeni trije ali drugii njihovi dru- žabniki in faktorji bodo posojali v Piranu na listine (supra cartas et ad cartas sive instru- menta) z obrestmi (in racione) 4 denarje na lib- ro vsak mesec, s poroštvom, če ga bodo poso- jevalci zahtevali (et quolibet mense cum bo- nis et idoneis pleqariis ri placuerit predictis prestatori bus), in na zastavo (cum pignoribus sive supra pignora) in ne bodo smeli izter- jevati posojenega pred pretekom enega leta. Ce pa bo kdo hotel že v prvem; mesecu vrniti posojeni denar, bo moral plačati celotne ob- resti enega meseca. 3. Bcnziini in družabniki ali faktorji bodo lahko ostali v Piranu toliko časa, kolikor bodo sami želeli. 4. Njihovim knjigam (quaternis) o zastavah naj se brez zadržka verjame brez prisege ali kakšnega drugega dokazovanja (probacione). Zastavljene predmete bodo hranili eno leto, zatem pa s pomočjo piranske oblasti raz- glasili, naj jih lastniki dvignejo v 15 dneh; po preteku tega časa bodo svobodno raz- polagali z zastavljenimi predmeti. Ce bo kak predmet poškodovan od moljev ali razžrt (tarmatum vel corosum) ali če bo dokazano, da je bil ukraden, ne bo mogel nihče ničesar očitati posojevalcem, ampak jim bo treba plačati denar z obrestmi, predmet pa bodo vrnili, kamor bo želela piranska oblast. 5. Omenjeni posojevalci bodo posojali var- no in svobodno, kot je bilo rečeno. Nihče se ne bo smel glede denarja, ki mu je bil po- sojen, pravdati (facere questionem) ali mu (Benziniju) nasprotovati (nec sibi opponere) zaradi oderuške cene pred kakšnim cerkve- nim sodiščem (curia)., pač pa bo moral (vsak- do) izjaviti, da je denar prejel od njega kot darilo iz po:ebne miiosti brez obresti (pec- cuniam habuisse dono ab eodem liberaliter et graoia speciali sine aliquo lucro vel usura). 6. Omenjeni posojevalci bodo mogli poso- jati tujcem na tako visoke obresti, kot se bodo z njimi dogovorili. Kazen 25 liber bo zadela njih in vsakega piranskega meščana ali prebivalca, ki bii si kot zastopnik (fidei- ussor) kakega tujca zanj izposodil denar. v 7. Ce bi omenjeni posojevalci ali kdo iz- med njihovih družabnikov ali faktorjev ali kdo drug, stanujoč v njihovi hiši, storil de- janje, ki bi mu prineslo kazen, denarno ali drugačno, bo obsojen in kaznovan on sam, drugi pa, ki ne bodo ničesar zagrešili, ne bodo smeli trpeti nobene škode ne glede na to, da je on skupaj z njim vodil posle (ad- ministraverit mutuis et negociis). 8. Ko bo preteklo eno leto od posojila, bo morala piranska oblast pomagati (facere ra- cionem) omenjenim posojevalcem glede ti- stega, kar bi morali prejeti po besedilu li- stin in po statutih in običajih piranske ko- mune, ker bodo njeni meščani. 9. Omenjeni posojevalci in njihovi družab- niki ali faktorji bodo smeli nositi napadalno in obrambno orožje v Piranu, če bodo hoteli, ne da bi jih komuna za to kaznovala. Obe stranki sta se zavezali to pogodbo brezpogojno spoštovati pod kaznijo 500 liber beneških malih denarjev za vsako prekr- ši tev in za vsako poglavje. Četudi kazen ne bi bila izterjana, bo pogodba ostala v ve- ljavi. Obe pogodbeni stranki (diete partes) sta nato kot jamstvo za upoštevanje sklenje- ne pogodbe (et pro dictis ... attendendis et plenius observandis) zastavili premoženje; Benzini je zastavil svoje premoženje in pre- moženje svojih kolegov, premično in nepre- mično, sedanje in prihodnje, Bonifacij pa premoženje Pirana. Proti stranki, ki ne bi upoštevala sklepa, lahko nasprotna Stran ukrepa (convenire) v Benetkah, Trstu, Kopru, in vseh istrskih mestih in sploh v vsakem kraju (in quolibet loco et castro). Obe stranki sta nato še obljubili, da se ne bosta poslu- ževali nobenih zvijač. En izvod pogodbe je dobila piranska komuna, drugega pa Benzini. Zastopnik komune Bonifacij je nato prisegel na Evangelije zase in za člane velikega sveta, da bodo pod že omenjeno kaznijo spoštovali vse, kar je bilo v pogodbi in poglavjih (ca- pitulis sive pactis) Ln da ne bodo storili nič takega, kar bi pogodbi nasprotovalo.'" Vse je poteklo tako, kot je bilo prejšnji dan dogovor- jeno na seji velikega sveta. Ob sicer relativno nizki obrestni meri 20 "/o na leto (4 beneške male denarje na mesec, kot so določali tudi Pi- ranski statuti)," so dobili Benzini in njegovi precej ugodnosti in svoboščin. Med meščane Pirana so bili sprejeti zato, da ne bi zanje veljale omejitve za tujce v Piranskih statutih.'- V Piranu jim je bilo dovoljeno ostati toliko časa, kolikor bi hoteli. V spornih vprašanjih jim ni bilo treba prisegati ali se podvreči kakršnikoli preizkušnji po srednjeveških obi- čajih, pač pa se je verjelo pisani besedi. Ni jim bilo treba odgovarjati za poškodovane predmete ali biti v strahu, če niso zastav- ljeni predmeti morda ukradeni. Peta točka je še posebej zanimiva, ker nam kaže, na kakšen način je srednjeveška mestna komuna skušala prelisičiti poistave katoliške Cenkve. Tujcev pogodba ni ščitila s fiksno obrestno me- ro in je prepovedovala, da bi s posredovaniem piranskih meščanov imeli od nizke obrestne mere korist tudi drugi. V pogodbi je bila \ 140 • KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 tudi poudarjena individualna krivda v na- sprotju s kolektivno. Zadnja točka pogodbe je izvzela posojevalce iz določbe Piranskih statutov, ki je meščanom pod kaznijo pre- povedala nositi v mestu orožje.'^ Kazen za kräitev sporazuma je bila precej visoka, spo- re med stranema pa so mogla v zadnji in- stanci reševati istrska mesta in Benetke, kar je ščitilo predvsem posojevalce pred samo^- voljo piranskih oblasti. Posebno vprašanje je, ali niso v pogodbi in v zadolžnicah tolikokrat kot meščani in prebivalci Pirana omenjeni Benzinijevi družabniki ali faktorji'* morda obstajali bolj ali manj samo hipotetično, kajti po imenu se omenja samo Augustin Gerardini de Salvaregi (v Benzinijevem testamentu), ki se v dokumentih ni pojavil pred letom 1347. Tudi Benzinijev »familiaris« Simon,'' ki je prebival z njim,'* se ne omenja kot faktor. Po drugi strani pa je nenavadno, da bi Ben- zini (žena ali otroci se nikjer ne omenjajo) vse hiše, ki jih je imel v najemu in v lasti, potreboval samo zase ali za služinčad" ter za shrambo zastavljenih predmetov. 28. marca 1339 je piranski veliki svet z dvotretjinsko večino zopet določil Bonifacija de Appolonio za zastopnika v zadevah Fran- cisca Benzinija, Tomaža, sina pokojnega Vanna de Agolantis in družabnikov (oni tretji se ne omenja več).'« 1. aprüa je 78 članov ve- likega sveta glasovalo s kroglicami, ki so jih metali v škatle, in razen šestih, ki so bili proti, so se vsi Strinjali s pogodbo, ki) sta jo sklenila Bonifacij v imenu komune in Ben- zini v svojem in v imenu Tomaža in družab- nikov. Sledijo točke pogodbe: 1. Benzini je obljubil, da bo posojal do vsote 6000 liber z obrestmi 4 denarje na me- sec in da bo obračunal obresti na koncu leta; po omenjeno vsoto 6000 liber bo v Zadar k Tomažu, sinu pokojnega Vanna de Agolan- tis, poslala piranska komuna na lasten rizik in stroške in spravila denar v Piran ali tja, kamor bo hotela. 2. Zastopnik in Pirančani so obljubili Ben- ziniju, Tomažu iin družabnikom ali falktorjero, da bo piranska oblast ažurno izvajala su- maren in popoln postopek o premoženjskili in osebnih zadevah (sumaria et integra racio de die in diem in avere et persona), ne glede na praznike, brez dražbe ali rubeža (sine extimaria vel intromissione bonorum) glede vseh dolžnikov in vsega denarja, ki ga bo po- sodil odslej v Piranu na kompletne listine, ki bodo vsebovale termin vrnitve posojila. Zastopnik (sindicus) in ljudje, ki naj jih ime- nuje Benzini, bodo plačniki in poroki (pa- gatores et plegii) listine zadolžnice. 3. Potekel je termin pogodb, ki jih ima mesto s Soldaneriusom de Soldaneriis iz| Fi- renc ali z njegovimi sinovi, faktorji in dru- žabniki. Benzini bo moral v svojem in v imenu omenjenega Tomaža posojati na listine in na zastavo po zgoraj omenjeni podrobni izdelani pogodbi 8000 liber (?) v Piranu in ta denar bodo morali stalno imeti v Piranu in ga posojati in če bi posodili več, jim bo morala komuna denar vrniti. Piranska ko- muna ne bo smela na kakršenkoli način de jure ali de facto sprejeti ali na novo potrditi (refirmare) od tega dne dalje kakega poso- jevalca, ki bi prišel posojat na obresti (ad prode vel ad coleganciam), dokler bo Benzini hotel posojati, oziroma ne bo odpovedal (po- godbe) in izjavil, da ne bo več posojal v Piranu ali bo piranska komuna želela, da ne bi več posojal. 4. Vse pogodbe, ki jih ima Benziini s komu- no, veljajo in bodo ostale v veljavi. 5. Vse odredbe (statuta, reformaciones et cride) piranske komune, ki bi naisprotovale povedanemu, ne bodo veljale, kolikor se bodo tikale tega in nič v teh določbah ne bo moglo služiti kot pretekst za škodo ali »prejudicium« Benziniju aH njegovim. 6. (Govori o vračanju denarja): Benzini mo- ra od kateregakoli svojega dolžnika sprejeti denar in obresti v kateremkoli času.'^ Tu igre torej za dopolnitev lin potrditev pogodbe, sklenjene pred dobrega pol leta. Člani velikega sveta so z glasovanjem pos- redno potrdili (točka 4) tudi prvo pogodbo. Zakaj se omenja najprej vsota 6000, nato pa 8000 liber, ni jasno. Gre morda pii prvi vsoti za posojanje na listine, tako da ostane 2000 za posojila na zastavo, ki se omenjajo šele v zvezi z 8000 librami? Ali morda ni smel posoditi eni osebi več kot 6000 liber naen- krat? V tem primeru bi bila omejitev zelo visoko postavljena, če pomislimo, da največja posojila v Piranu niso' presegla 500 liber.^^ Seveda pa je lahko za nejasnost kriv tudi pisec teksta. Vsekakor je Benzini tedaj že imel v Piranu veliko denarja, vsaj 14.500 li- ber,2' ki pa ni pokril povpraševanja in je bilo treba poslati še po 6000 liber. Klavzulo o praznikih je Benzini dajal vpisovati v zadolž- nice že pred sklenitvijo' te dodatne pogodbe. Poroke (fiedeiussores sive plegii) predvideva- jo piranski statuti in določajo, da ti plačajo namesto dolžnikov, kadar nimajo dovolj premoženja, da bi vrnili dolg.^ Točka 6 je morda ščitila dolžnika, da ne bi zaradi zav- lačevanja posojevalcev plačal dodatne obresti ali kazen. Iz nekega drugega teksta izivemo, da je Benzini dajal posojila pravzaprav z denarjem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 141 i TomaŽa, sina Vanna de Agolantis, kateremu je dolgoval velike vsote denarja, 8000 flore- nov in 2500 dukatov.^^ Nobenega podatka pa ni o tem, da bi se Toinaž kdaj koli sam pojavil v Piranu. Iz nekaterih poznejših podatkov bomo vi- deli, da nekatera določila pogodbe niso ob- veljala, tako glede obrestne mere, rubeža in dražbe, tožarjenja zaradi oderuštva, pa tudi Soldanerius je tu in tam še kaj posodil. Pogodba sklenjena z Benzinijem, je v mno- gočem podobna pogodbi, ki jo je Piran skle- nil 31. marca 1325 s Florentincem Johanne- som, sinom Cursdja, sinom pokojnega Alberta Ristarija.^" Razlike so v glavnem tele: Benzi- nijeva pogodba je krajša, manj precizna, sklenjena za nedoločen čas, dovoljuje za en denar večje obre!sti pri zastavah, določa vso- to, ki jo je mogoče posoditi, izvzema poso- jevalce iz kolektivne krivde in jim dovoljuje nositi orožje; Johannesova pogodba je pod- robnejša, sklenjena za dcbo dveh let, dovo- ljuje tudi 50 "/o obresti, posojanju ne postav- lja limit, pod kaznijo prepoveduje komurkoli drugemu posojanju na obresti, vsebuje določ- be o izterjevanju dolgov z dražbo, glede pra- znikov se drži Piranskih statutov,^'' določa denarno kazen za vsakogar, ki bi kakorkoli obtožil posojevalca zaradi oderuštva, škodo, ki bi jo pri tem trpel, pa bi mu povrnila komuna; razveljavlja dalje vse pwsvetne in cerkvene (canonica) določbe, ki bi nasproto- vale pogodbi, določa, da ne bo sodno prega- njan tisti, ki bi denuciral druge posojevalce na obresti in jim tega ne bo mogel dokazati.^" TEHNIKA IN OBSEG KREDITNEGA POSLOVANJA Od obeh načinov posojanja, na listine in na zastavljene predmete, lahko glede na oh- ranjene dokumente zares dobro sledimo samo prvemu. Oglejmo si ga torej! Eden izmed pi- ranskih notarjev je ob sklenitvi posojilne pogodbe napisal zadolžnico, v kateri so se dolžnik ali dolžniki pred pričami zavezali zase in za svoje dediče z vsem sedanjim in bo- dočim premoženjem, da bodo določeno vsoto denarja, posojeno seveda iz ljubezni in poseb- ne milosti brez koristi ali dobička, vrnili Fran- ciscu Benziniju ali njegovim družabnikom, faktorjem, naslednikom ali dedičem v enem mesecu (hinc ad unum mensem proxime ven- turum) ali redkeje, zlasti manjše vsote, v 15 dneh (hinc ad quindecim dies proxime ven- tures) in le redko na daljšo dobo (za dva me- seca,^'' do praznika sv. Mihaela,^' sv. Marije v avgustu,^* Božiča^'') pod kaznijo ene tretjine posojenega denarja (sub pena tercüi plus dic- torum denariorum) in obljubili, da bodo vr- nili vso škodo ali sodne stroške (v nasprotju s Piranskimi statuti, ki določajo, da plača sodne stroške tisti, ki pravdo dabi)^'' in se zanesli na besedo posojevalca, brez prisege ali kakega drugega dokazovanja; dalje, da ne bodo storili nič takega, kar bi škodovalo posojevalcem »nisi cum hoc instrumento inciso vel cancellato in suis manibus«, morali so dopustiti, da bi se lahko proti njim nastopalo kjerkoli in pred katerokoli oblastjo, tako cerkveno kot prosvetno in se odrekli privile- giju sodišča, pismu cesarja Hadrijana in bene- ficiju nove stare postave (constitucionis?),-" potrdili, da so denar prejeli, se odrekli pravi- ci do praznikov in pomoči zakonov in ob- ljubili, da si ne bodo prizadevali za odlog plačila dolga. Listina je tudi zahtevala, naj pogodba velja ne glede na kakršnekoli sta- tute ali določbe. Na koncu je bil običajno podpis obeh vicedomov, od katerih je eden listino tudi reasumiral v svoji knjigi, ter no- tarjev podpis. Približno takšen tekst, včasih bolj gosto- beseden, včasih zelo skrajšan, so imeli listine, na katere je posojal Franciscus Benzini. Po besedilu in videzu listin lahko sodimo, da so jih notarji napisali v enem samem izvodu, ki ga je dobil Benzini. Stroški za listüno manjšega formata (pro precio hujus papiri; pro precio hujus inscripti) so običajno bili 12 denarjev oziroma en sold.s^ Kraj, kjer so sklepali posojilne pogodbe, je bil zelo razli- čen. Omenja se mesta loža (apud ali prope lobiam comunis), mestna pisarna (prope can- cellariam comunis, in cancellaria comunis), mestna palača (apud ali prope palacium co- munis, prope scallas comunis), notarjeva pi- sarna (in stacione mei ontarii), dvorana mest- ne palače (super sala palacii), mestni trg (pla- thea comunis), špital (prope hospitale), hiša (apud domum, in domo) dolžnika, priče, poso- jevalca ali tudi koga drugega. Iz listin vidimo, da je bila večina pogodb sklenjena okrog mestne palače, vendar se nikjer posebej ne omenja Benzinijeva banka ali štant. Prese- netljivo kratek čas za vrnitev posojila je morda samo slepilo za obresti višje od pred- pisanih 20 "/o: tisti, ki ni vrnil denarja v roku, bi moral za kazen plačati eno tretjino vsote poleg rednih obresti, tako da bi po preteku enega leta odšel 70 "/o več, kot mu je bilo posojeno. Možno je tudi, da sta včasih Benzini in dolžnik napisala v zadolžnico višjo vsoto, kot je bila v resnici posojena. Seveda so to samo domneve, ki pa jih indirektno potr- jujejo kasnejše pritožbe Pirančanov zaradi oderuštva. Opozorim naj še na posebnost, da je Benzini posojal za dobo enega meseca, čep- rav je po določilu pogodbe s Piranom smel 142 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 izterjati dolg šele po enem letu. Včasih se je dolžnik, predvsem pri večji vsoti, obvezal, da bo plačal, v primeru, da ne bi pravočasno vrnil posojenega denarja, še dodatno kazen in je obljubo potrdil s prisego. Tako je pri- segel Florentinec Symon Maffei, da bo po- sojeni denar 240 liber prinesel v Koper na svoje stroške in ga tam vrnil in plačal 40 soldov za vsak dan, ko bi moral biti Benzi- ni v Piranu zaradi izterjanja omenjenega do'ga(?)3s Posojila so najemali domačini in tujci, med njimi ugledni meščani kot tudi pastirji, ka- noniki cerkve sv. Jurija v Piranu in cerkve- ne ustanove.ä^ Za kakšne namene so dolžniki denar potrebovali, nam viri v glavnem ne go- vorijo. Kanonik Facina si je npr. izposodil denar, da bi vrnil dolg emonskemu škofu,''' Volcina"" in Matija" pa sta najela posojilo tedaj, ko sta vzela živino v socido. Poseben primer sta pogodbi, ki ju je Ben- zini sklenil z omenjenim Facino in kanoni- kom Matejem. Facina se je obvezal, da bo za povrači-o dolga 100 liber upnikoma Benziniju in piranskemu župniku Juriju dajal eno leto dohodek kanonikata v žitu, vinu in drugem, če bo mogel, in jima dal dovoljenje, da do- ločita pobiralca, ki bi v njunem imenu po- biral omenjeni dohodek. To je obenem tudi edini primer, da bi Benzini posojila ne dal sam, ampak v kompaniji-^s Mateju pa je Ben- zini dovolil, da dolg 43 liber, ki ga je vzel njegov brat, vrača pet let v živilih.^^ V večini posojilih pogodb je posojilo vzelo več ljudi, po navadi dva ali trije, kar nam kaže, da se je Benzini precej posluževal pra- vice zahtevati poroke. Veliko je primerov, ko se je dolžnik še isti dan ali kmalu zatem s pogodbo zavezal obvarovati pred škodo (coservare indempnem, indempnes) enega ali dva poroka, ki se v tovrstnih tekstih dosled- no imenujejo fideiussorji, njihove dediče in njihovo premoženje v zvezi z dolgom, ki so ga skupaj najeli pri posojevalcu, ki pa je vet, v rokah dolžnika, tako da poroku prav nič ne koristi."« Benziniju je šlo za to, da bi bilo več dolžnikov, od katerih bi vsak v enaki meri odgovarjal s svojim imetjem za poso- jeno vsoto. Kdo je pravi dolžnik in kdo po- rok, je bilo treba določiti v posebni pogodbi in poroka zavarovati. Bilo je več primerov, ko je sodolžnik oziroma porok moral vrniti dolžno vsoto in je potem lahko terjal od ko- legov svoj denar. Benzini mu je prepustil vse pravice (iura et acciones) do denarja in ob- resti im si je oni lahko tudi obetal, da bo izterjal precej več, kot je Benziniju dal. Ne- katere izmed teh pogodb se nanašajo na po- sojilo izpred več let in so morale obresti že precej narasti, vendar je Benzini, v večini primerov očitno zahteval samo glavnico."" Bile so tudi pogodbe, v katerih je nekdo prevzel Benzinijev dolg od nekoga in oblju- bi', da bo plačal obresti od tega dne dalje. Posojila so jemale tudi ženske, poročene žen- ske velikokrat skupaj z možem, vendar ved- no »po volji moža in s pristankom potestata«.'' Žena je s svojim premoženjem jamčila za mo- ža, ki je tako na preprost način dobil poroka. Vdove so bile pri najemanju posojil samo- stojne.^^Dolg so lahko najeli tudi mladolet- niki, fantje in dekleta, seveda po volji oče- ta*' ali po volji očeta in s pristankom pote- stata.*« Imamo tudi primer, ko Benzini očitno ni hotel posoditi denarja nekomu, ki mu je bil že dalj časa dolžan,*' vendar si je ta pomagal tako, da je prevzel denar od ne- koga., ki ga je bil dolžan Benziniju. Vsote posojil na listine po mesecih in letih nam bo pokazala razpredelnica. Skupna vsota denarja, ki ga je Benzini po- sodil na listine, znaša torej po naših računih 22.077,5 liber, 11 soldov, 5 denarjev, 29 liber, 5 soldov, 11,5 denarjev grošev, 300 dukatov in 40 florenov. Pri tem moram opozoriti na dejstvo, da manjkajo vicedomske knjige za obdobje od marca 1340 do marca 1342, pa tudi za čas med leti 1338 in 1340 in za čas od marca 1342 do marca 1344 po vsem vi- dezu niso popolne. Dober mesec (19. oktobra) po sklenitvi po- godbe, ki sicer ni določila datuma za začetek, je Benzini začel masovno posojati denar. Pirančani so ga očitno zelo potrebovali, kajti do konca oktobra je posodil že veliko vsoto. Tudi oiktobra naslednjega leta je posodil pre- cej denarja, ker mu je najbrž velik del prvih dolžnikov vrnil dolg po enem letu in ga je torej spet imel na razpolago. Najvišja vsota, ki jo je Benzini kdajkoli posodil, je bilo 300 dukatov, posojenih dvema tujcema.'" Najvišje posojilo v Piranu je dvakrat doseglo številko 500 liber." Obakrat so vzeli posojilo ugledni Pirančani, ki so v enem izmed obeh primerov med drugim ob- ljubili, da bodo za vsak dan po prekoračenem roku plačali 12 grošev poleg plačila sodnih stroškov in so obljubo potrdili s prisego na Evangelije.'* Najnižje posojilo sta bili 2 libri in 1 sold'3 Zadnjega je dal 8. maja 1348.'* Neki podatelk z dne 7. marca 1348 nam pove, da je Benzini vsaj tedaj posojal na ob- resti 5 denarjev na libro (vir pravi: secun- dum usum ipsius Francisci), torej za 1 de- nar več, kot je določila pogodba." Zanimiva je zadeva iz leta 1347, ki nam med drugim pokaže, da so bila posojila ven- darle mnogo večja, kot jim lahko sledimo. 143 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 144 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Nastal je namreč spor med meščani (homi- nes comunis) na eni in med Benzinijem in uradnikoma za izterjanja dveh dolgov (offici- altis ad exigendum debitum) več meščanov na drugi strani.^* Prvi dolg z dne 5. aprila 1339 je znašal 12000 liber, drugi dolg z dne 27. aprila 1339 pa 2500 liber; omenjata se tudi listini o abeh dolgovih.^^ Spor je nastal, ker naj bi uradnika izterjala od nekaterih dolžnikov preveč, od drugih pa nič. Zato je 30. maja 1347 potestat s sodniki dal po glas- niku objaviti, naj se tisti, ki se čutiio preva- rane, pojavijo v 8 dneh pred posebnimi urad- niki in predložijo račune.^** Zatem sta bila v^ velikem svetu Pirana 11. julija 1347 izbrana dva Sindika kot zastopnika komune proti zgo- raj omenjenima uradnikoma in Benziniju, po- testat pa naj bi bil arbiter med obema stra- nema.^8 3 avgusta 1347 je potestat razsodil, da sta osumljena uradnika v redu opravila svojo nalogo, da tudi Benzini sam ni prejel več denarja, kot bi ga po pravici smel in da je zato varen pred kakršnokoli tožbo »coram quodcumque judice et judicio«. Poudaril je, da ne zahteva vrnitve obresti (usurarum) »que (restitucio) solet fieri per usurarios pe- nitentes«, kajti ta pravica pripada samo ško- fom in višjim prelatom, in zahteval, da mo- rajo sindikati v imenu komune plačati 200 liber kot ostanek dolga, poleg tega pa 16 denarjev za polovico cene obeh listin o dol- govih, in to pod kaznijo polovice in pet šestin na leto na benečanski način (pena dup- li et quinque cum sex pro anno ad modum Veneciorum), in da naj se tisti, ki ne bi plačali, štejejo za dolžnike piranske kointu- ne*" (ih torej ne več Benzinija). V tem sporu med Benzinijem in komuno že lahko vidimo kali kasnejših dogodkov. Na zastavo, to je, na tako imenovani lom- bardnii način, je Benzini posojal manjše vsote, če lahko verjamemo skopim podatkom, ki so zabeleženi mimogrede. Benzinijeve knjige (quaterni), ki jih omenja pogodba med njim in Piranom, namreč niso ohranjene. Bolj kot dragocenosti so Pirančani zastavljali razno- vrstno hišno opremo in oblačila."! Kadar je bilo treba, je mestni glasnik po ukazu pote- stata razglasil na stopnicah komunalne palače in na drugih za to določenih krajih, naj tisti, ki imajo v zastavi predmete, katerim je po- tekel rok, pridejo in jih prevzamejo v 15 dneh, sicer bodo zapadlit''^ Zanimivo je, da se v drugem izmed obeh omenjenih razglasov (crida) Benzini imenuje fenerator,"^ medtem ko se v pogodbi s Piranom ves čas imenuje z nevtralnejšim izrazom prestator. Zanimiv je tudi primer, ko se jo Benzini po preteku 8 mesecev od neke zastave pojavil pred pote- statom in sodniki in povedal, da vrednost nekih zastavljenih predmetov ne ustreza vred- nosti denarja, ki ga je nanje posodil. Čeprav je bil tast lastnika predmetov pripravljen biti porok za zeta in plačati za predmete, kolikor bi Benzini zahteval, je slednji izjavil, da predmetov ne želi več imeti v zastavi; nato so potestat in sodniki odredili, da mora porok v 8 dneh zastavljene predmete prevzeti in plačati dolžno vsoto."«' Piranska oblast v tem primeru ni bila sovražna Benziniju. Nekajkrat se mimogrede omenjajo tudi po- sojila brez listin.a^ kjer je šlo morda za vsote, nižje od 40 soldo v, posojene pred pri- čami, kot so to predvideli Piranski statuti."" Ce Benzini ni mogel drugače izterjati po- sojenega denarja, se je poslužil tudi sodne obravnave, rubeža (intromissio bonorum)"'' in dražbe (extimaria, iincantum),"' s katero so mu bili plačani predvsem dolgovi, stari tudi 15 let, ki jih je prevzel od pokojnega Fussija de Bataglis iz Riminija in njegovega sina Gvida in od pokojnega Ubertina iz Car- rare.'" Pred sodno obravnavo je glasnik na obi- čajnih krajih in pred dolžnikovo hišo povabil dolžnika, nai se zglasi v 15 dneh, če je v Istri, in v 30 dneh, če ni v Istri.'^i Ce v tem času ni prilšel in plačal v 8 dneh,'^ ,gg j g po določilu Rranskih statutov^^ izvedel ru- bež, ki mu je sledila dražba. Da bi popla- čal dolg, je dolžnik lahko tudi sam izročil del premoženja za to določenima uradnikoma (officiales ad exigendum debitum), ki sta ga prodala na dražbi.'^^ Za takšno prodajo je moral neplačani dolg znašati vsaj 100 sol- dovJ^ Na dražbi prodano premoženje so bile nepremičnine, predvsem vinogradi'^" in tudi hiše,''' nasad oliv,'^ vrt" ali, vodni m^in.^" Največkrat je šlo za cene nekaj deset liber, največja vsota pa je bila 112 liber za vino- grad.^* V primeru, da je bil dolžniJk: mrtev, so dolg izterjali od dedičev, tudi od mladoletnih sirot."2 Včasih je bil kupec kar Benzini. Ima- mo tudi podatek, da je Benzini po opravlje- nem rubežu, iz katerega pa ni dobil vsega dolga, prejel od cataverjev, komunalnih urad- nikov, tako imenovani »regressum in bonis et super bonis«, to je pravico, da ;ai poišče še kakšno dolžnikovo^ imetje in si z njim. poplača ostanek dolga.Moramo pa se za- vedati, da nam dajejo vicedomske knjige le slabo sliko O' teh zadevah, kajti zvezki zgo- raj omenjenih uradnikov kot tudi zapiski sodnih obravnav se niso ohranili. TRGOVSKO IN DRUGO POSLOVANJE FRANCISCA BENZINIJA Poleg bančnih poslov se je Benzini ukvar- jal tudi s trgovanjem z živili, predvsem s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 145] prodajo svinjskega mesa in vina (vinum via- gium, vinum de viatico). Zanimivo je, da so vsi ohranjeni teksti teh prodaj neke vrste za- dolžnice: kupec se je obvezal, da bo vrnil Benziniju v roke 10 dni, 15 dni ali 1 meseca pod kaznijo ene tretjine določeno vsoto de- narja za prejeto svinjsko meso^* ali vino.** Količina prodanega ni nikjer omenjena. Naj- višja vsota je bila kar 72,5 liber, in to za vino.8' Vsega skupaj je Benzini prodal svinj- skega mesa za 77 liber 10 soldov 6 denarjev in 53,5 denarjev grošev in vina za 429 liber 5 soldov 4 denarje. Podatek, da je 1. avgusta 1346 (čas po žetvi, ko so cene običajno nižje) kupil v piranskem fontiku 400 starov (seks- tarijev). žita, nam pove, da je morda) trgoval tudi z žitom."' O trgovini z oljem ali drugimi živili pa v virih ni sledov. Ohranjen i e tudi podatek o komendi, ki jo je Benzini sklenil z Nikolajem Lugnano, Ta je od njega prejel 200 dukatov za dobo enega meseca, da bi z njimi trgoval v Mar- kah ali kjer bi se mu bolje zdelo, vrnil vlo- ženi denar Benziniju, dobiček ali izgubo pa bi si delila na pol."' Pot morda ni bila uspeš- na, saj je Benzini kasneje dvakrat odložil Nikolaju plačilo ostanka denarja.'« Imamo tudi nekaj podatkov o Benzinijevih posojilih in drugih zadevah s tujci. Samostanu sv. Dominika v Kopru je posodil 40 florenov,"« 300 dukatov v zlatu »boni et justi ponderis Pirani« dvema prebivalcema Izole, od kate- rih je bil eden po rodu Florentinec,«' neki Koprčan mu je obljubil dati 4 stare že plačane pšenice (frumentum)«* in z nekom iz Trsta se je pobotal glede zahtev, ki jih je imel do njega tako v zvezi z denarjem kot z vinom.Imenoval je zastopnika, ki naj bi izterjal od nekega vojaka v Sv. Lovrencu dolg 20 dukatov, ki ga je prevzel od pokoj- nega Thome, zdravnika v Sv. Lovrencu.«* Ka- zen 50 liber, ki mu jo je izrekel potestat Umaga in jo je Benzini plačal tamkajšnjemu blagajniku,«' kaže, da je razširil svoje de- lovanje tudi tja. Omenjeni podatki so le maj- hen del zahtev, ki jih je imel do tujcev. Poglejmo še, kam je Benzini vložil vsaj del svojega dobička. Kupil je 9 vinogradov«* (večinoma na dražbah) v skupni vsoti 325 liber in eno hišo (na dražbi) za 100 liber,«' z nakupom pa je najbrž prišel tudi do živine, ki jo je vedno v kompaniji dajal v socido.«^ Denar je tudi trosil za plačevanje hišnih na- jemnin«« in za vzdrževanje sebe, svojih slu- žabnikov itd. Ce je še kako drugače porabil pridobljeni denar, iz virov ne izvemo. Benzini vinogradov ni samo kopičil, pač pa jih je 5 tudi prodal'«« v skupni vsoti 506 liber. Hišo je oddal v najem za 10 liber.'«' KONEC BENZINIJEVE DEJAVNOSTI IN BOJ ZA NJEGOVO DEDIŠČINO Vsaj v začetku svojega bivanja v Piranu je moral biti Benzini precej spoštovan, bo- disi zaradi denarja, bodisi zaradi poštenja ali pa zaradi obojega. Za čas od marca do av- gusta 1339 so ga izbrali celo za enega izmed štirih sodnikov.'«ä Tujci so ga imenovali za Svojega pravnega zastopnika (procurator et nuncius specialis) v svojih pravnih zadevah v Piranu,'«' omenja se kot eden izmed izvr- ševalcev testamenta (commissarius) učitelja gramatike mojstra Gasparina'«* in veökrat kot priča v različnih zadevah.'«' Morda je črna smrt, ki je poleti 1348 morila v Piranu, pokosila tudi Benzinija. V svojem prebivališču v Porta Misana je dal, zdravega duha in telesa, 3. junija 1348 napisati svoj nunkupativni testament. V njem je zapustil manjše vsote denarja nekaterim piranskim cerkvam, želel, naj minoriti obhajajo zanj tisoč maš v cerkvi sv. Frančiška in naj se v isti cerkvi za denar do 20 soldov grošev naslikajo oodobe svetnikov. Mateju, sinu po- kojne služabnice Katarine iz Prema, je na- menil 200 liber grošev, ki jih naj do Mate- jevega štirinajstega leta hrani Johannes, sin pokojnega Cursija, sina Alberta Ristorija; če bi Matej prej umrl, naj Johannes denar porabi za Benzini j evO' dušo-, kot se mu bo bolie zdelo. Ce bi Johannes umrl, lahko do- loči koga dru,gega za izpolnitev rečene- ga; če pa bi Johanes umrl, preden bi de- nar prišel v njegove roke, bosta izvrševalca (commissarii) Benzinijeve poslednje volje iz- ročila denar zastopnikom sv. Marka iz Be- netk, ki bodo z njim napravili, kot je bilo naročeno Johannesu. Za izvrševalca je Ben- zini določil Maffona, sima pokojnega Henrika iz Pirana, in Johannesa de ser Odo, prebival- ca Kopra, ki naj vse drugo premično in ne- premično premoženje razdelita med reveže (pauperes Christi), ki so Benzinijevi dediči. 22. junija 1348 je Benzini, že bolan, napravil še kodicil k testamentu. V njem je želel, naj Maffonus, sin Henrika, plača ves dolžni de- nar, kadar mu bo drago, in sicer v roke Augostina Gerardinija, niegovega faktorja, ki ga bo potem dal v roke Johannesa, sina po- kojnega Cursija. Prav tako je želel, da se odloži za štiri leta od dneva njegove smrti dalje plačilo dolga Nikolaju Lugnanu.'«' Po Benzinijevi smrti (8. julija 1348 se ome- nja že kot pokojni)'«' se je začel boj za nje- govo dediščino. Istega dne je Zonus, sin po- kojnega Gvidetta de Gvidettis iz Firenc, pre- bivalec Zadra, kot zastopnik (commissarius) Lodoika, sina pokojnega Tomaža de Agolan- tis, pred protestatom in sodniki izjavil, da 146 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 je bil Benzini dolžan Lodoiku približno 8000 zlatih florenov, zlasti pa približno 2500 du- katov. Rekli so mu, da trenutno denarja ne more dobiti iz mnogih vzrokov (multis casibus seu causis imminentibus), vendar so mu ob- ljubili, da ga bo prejel. Benzinijevo premože- nje naj bi imela tedaj v rokah predvsem iz- vrševalca testamenta Augustin Gerardini de Salvaregi iz Firenc, proti kateremu je v njegovi prisotnosti Zonus nato tudi protes- tiral,'"" in mojster Peter, kirurg iz Trsta."" Vendar tudi onadva nista mogla priti do Ben- zinijeve dediščine v Piranu, kajti 9. oktobra sta v svojem in v imenu svojih družabnikov, ki niso bili v deželii, pri potestatu prosila za inventar, ki ga je potestatov pisar napisal o Benzinijevem premoženju, in zahtevala, da ju mimo pustijo do njega (omenjata nevar- nost: cum de jure ad ipsorum periculum! ja- cent ipsa bona). Rekla sta, da sta pripravlje- na vrniti vsakomur tisto, kar je njegovo, za kar sta dovolj sposobna, če bi dvomili o tem, naj vzame potestat premoženje pod svoje varstvo in naj se postavijo dobri zastopniki (fideiussores), ki bodo vrnili zastavljene pred- mete le za glavnico, brez obrjesti, Urejali druge zadeve in odgovarjali na razne zahte- ve. Prošnjo je potestat po nasvetu Piran- čanov (de Consilio hominum Pirani) zavrnil, nato pa sta izvrševalca z vsem spoštovanjem zahtevala svoje pravice (protestaverunt)."* Pojavil se je tudii Franciscov brat Baldus Benzini, ki je zase in v imenu brata Johan- nesa zahteval dve tretjini pokojnikovega pre- moženja."- 27. maja 1349 se je pred potesta- tom in sodniki razvil spor med njimi in Pet- rom Spalato, zastopnikom izvrševalcev Ben- zinijevega testamenta, mojstra Petra »ci rologa« in Johannesa, sina Dominika Hodor- na. Ker sta izvrševalca izjavila, da ju ovirajo pri delu in sta odstopila, je potestat določil druge, onadva pa sta bila nato takoj pri- pravljena še naprej opravljati Službo, s čit- mer se je potestat strinjal."' Iz povedanega vidimo, da je Benzinijevo premoženje de fac- to sekvestrirala piranska komuna, de iure pa Lo se zanj potegovali Benzinijev upnik, iz- vrševalci Benzinijevega testamenta in nje- gova brata, vendar se piranska oblast ni hotela izjasniti v prid nobenemu od njih. Verjetno je zadevo celo zavlačevala, hoteč se tudi de iure polastiti premoženja. Tako so 10. maja 1349 piranski veliki svet, potestat in sod- niki določili tri zastopnike, ki naj v imenu komune gredo k beneškemu dožu in oglej- skemu partiarhu in k drugim cerkvenim in posvetnim oblastem, da bi prosili za povrni- tev oderuških obresti (usure), ki so jih sami ali preko faktorjev izterjali Soldanerius, Tomaž de Agolantis Benzini ali katerikoli drugi oderuhi (usurarii) in naj v ta namen zahtevajo sékvestraoijo premoženja omenje- nih,"* 10. avgusta pa so povečali število za- stopnikov na osem; v sicer skoraj enakem tekstu se tu med oderuhi ne omenja Tomaž de Agolantis."''^ 10. oktobra 1349 je Avguštin, sin pokojnega Gerardina Salvaregi, sedaj prebivalec Pirana, kot izvrševalec Benzinije- vega testamenta še imenovali Johannesa de Fizuti iz Firenc, prebivalca Kopra, za svoje- ga zastopnika v zadevi z Johannesom, sinom pokojnega -A.leksandrisa de Usano, izvrševal- cem testamenta pokojnega Tomaža de Ago- lantis,"" 21. novembra istega leta pa je ime- novan v dokumentu bivši izvrševalec Ben- zinijevega testamenta, s pomočjo stražarja slovanskega rodu pobegnil iz ječe, v kateri je bil uklenjen."' Videti je, da je bila piranska komuna sovražna predvsem do izvrševalcev Benzinijevega testamenta. Kako se je zadeva končala, ne izvemo, najbolj verjetno pa je vsaj njej dosegljivo premoženje sekvestri- rala piranska komuna, katere prebivalcem je Benzini precej izpraznil mošnje. Ze on sam je morda predvidel, da bo Piran segel po njegovi zapuščini in jo je rajši sam za- pustil revežem. Morda ga je tudi resnično zapekla vest zaradi kuge, v kateri so mnogi videli božjo kazen za grehe. Vse se je kon- čalo zelo drugače, kakor je pred enajstimi leti napovedala velikodušna in prijazna po- godba med obema strankama. S pritožbo dožu in patriarhu je Rran hudo kršil njene določ- be. K takšnemu nastopu je gotovo pripomog«! nemir, ki ga je prinesla kužna bolezen. V gospodarskem življenju piranSke komune je Benzini brez dvoma odigral pomembno vlogo. Njegov denar je ustvaril možnosti za večje trgovske akcije posameznikov, on sam pa je prinesel v Piran precej florentinskega špekulativnega duha v bančnih iri trgovskih zadevah. Pirančane je rešil marsikaterega starega dolga in jiim verjetno pomagal pri prehrambenih težavah. Seveda si je pri tem nabral lepo premoženje in mnoge spravil v nesrečo. Ustvaril je pač določeno akumulacijo kapitala na piranskem področju. OPOMBE 1. A. Battistella pravi, da je bila Furlanija v 14. stol. »incolta e nel proprio isolamento ignara delle sue forze produttive, una provincia dove il feudalismo piu rude avea tuttavia grande pre- poderanza, e dove il princifkato ecclesiastico, mutabile ad ogni successione, lasciava piu aperto l'adito agli audaci della fortuna e offriva magior agio all'attitudine speculatrice«. (I Toscani in Friuli, Bologna 1898, str. 10). — 2. GI. J. Zontar, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 147 1 Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slove- nije. GMS 13, Ljubljana 1932, str. 21—35, in F. Gastrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v sred- njem veku, ZC, 5, Ljubljana 1951, str. 192—208. — 3. Gl. F. Mayer, Gli ebrei feneratori a Capo- distria, Paigine istriane 9, 10, 11, Capodistria 1911—1913. — 4. V relativno bogatem Piranskem arhivu sem kot vire uporabil tako imenovane vicedomske knjige, kamor sta vicedoma vpiso- vala reasumirane notarske listine (carte, instru- menta) in notarske listine same. Vicedomske knjige iz let 1338 do 1348 so večinoma ohranjene, notarskih listin, ki se tičejo Benzinija, pa je ostalo nad stopetdeset, večinoma pergamentnih, nekaj tudi papirnatih (zlasti take s krajšim be- sedilom in manjšim posojilom). Pisava teh do- kumentov je lepa, še precej okrogla notarska gotica, tako da delajo težavo predvsem številne abreviature. Večje število listin iz piranskega arhiva je v transkripciji objavil Camillo de Franceschi v Chartularium Piranense, med drugim tudi 23 takih, v katerih nastopa Benzini. Seveda so ohranjene listine le majhen del dokumentov 0 Benziniju. — 5. Tudi Benzini Tusco PA V. k. 9 1340/50 folio 123 tergo, odslej f 123'), Pinzini (npr. V. k. 16 1346/47 f 35, 9. maj), de Bence (No- tarska listina, odslej N. 1., 12. jan. 1334. — 6. 1 libra beneških malih denarjev = 20 soldov = = 240 denarjev (običajno pišem brez oznake »be- neški mali«). 100 dukatov = 103 florentov. 1 de- nar gros = 26 maUh denarjev (1. 1192) 20 gro- šev = 1 dukat (1. 1284), 1 dukat = 4,13 libre 1. 1382). Vrednost malih denarjev z groši in du- kati je padala (gl. B. Benussi, Ragguaglio delle monete, dei pesi e delle misure per servire alla storia delle nostre province, Atti e memorie della Societa istriana per archeologia e storia patria, odslej Atti, voi. 40, fase. 1, Parenzo 1928, str. 229, 230, 231). Imamo sicer podatek, ko Benzini obljubi plačati za najemnino hiše 40 soldov gro- šev in je potem plačal celotno vsoto- v librah malih denarjev, in sicer 192 liber. Vendar se mi zdi dosti bolj verjetno, da je bilo mišljeno 40 grošev na leto. — 6. a Chartularium Piranense, Atti, 46, dokum. št. 119. — 7. Židovski ban- kirji so običajno sami ponudili svoje usluge ko- prskim oblastem, gl. Mayer, o. c. — 8. PA, V. k. 8 133S/40 f 76, 13. sept. 1338. — 9. Izraz colegan- cia (cologancia je najbrž pomota) pomeni tu nedvomno obresti (gl. str. 5), vendar ga srečamo samo v obeh pogodbah Benzinija s Piranom. V enakem kontekstu srečamo v pogodbi z Johan- nesom, sinom Cursija, izraz prode (gL op. 26a). Drugi izrazi za obresti so: usura, interesse, luc- rum, melioramentum, precium; racio (vedno v ablativu z navedbo vsote, npr. »in racione de- nariorum quatuor« v omenjeni pogodbi). — 10. PA V. k. 8 1338/40 f 76'—78, 14. sept 1338. — 11. Gli statuti del Comune di Pirano (del 1332), Ca- millo de Franceschi, Venezia 1960, odslej Gli sta- tuti, knjiga 8, poglavje 34. — 12. O. c, npr. knj. 9, pogl. 1, knj. 6, pogl. 12, 13, 19, 20, knj. 10, pogl. 14. — 13. O C, knj. 2, pogl. 16 — 14. N. pr. PA V. k. 8 1338/40 f 85, 23. okt 1338. — 15. PA V. k. 12 1344/45 f 113, 30. jan. 1345. — 16. PA V. k. 11 1344/45 f 75', jan. 1345. — 17. Omenjata se »famulus Augustin« (PA V. k. 17 1347/48 f 45, 3. jun. 1347) »qui nune moratur cum dieto Fran- cisco« (PA V. k. 20 1348/49 f 37, 20. jun. 1348) in pokojna služabnica Katarina iz Prema (gl. op. 106). — 18. PA V. k. 8 1338/40 f 157. — 19. Ib, f 158 in 158'. — 20. Gl. str. 10. — 21. Gl. str. 10 in 11. — 22. Gli statuta, knj. 6, pogl. 9, 10. — 23. GL op. 108. — 24. Gl. op. 10, 31. marec 1325. — 25. Knj. 9, pogl. 48; za praznike se šteje 15 dni pred in 15 dni po Božiču, Veliki noči, dnevu sv. Petra v juniju in čas od 15. avgusta do sv. Mihaela; ta določba ni veljala za dolgove med Pirančani in Benečani. — 26. PA V. k. 12 1344/45 f 126', 20. febr. 1345. — 26a. Chartularium Pira- nense, Atti, 44, dokum. št. 46, 31. marec 1325. — 27. PA V. k. 18 1347/48 f 38, 13. maj 1347. — 28. PA V. k. 14 1345/46 f 17, 18. april 1345. — 29. PA V. k. 18 1347/48 f 141', 16. marec 1348. — 30. Gli statuti, knj. 5, pogl. 1. — 31. Fori privilegio et eppistole divi Adriani beneficio de fide (ali: de fideiussoribus et de pluribus reis debentibus, n. pr. N. 1., 5. nov. 1338 nove et veteris eonsti- tucionis vel legum auxiUoi. — 32. N. 1., 2. nov. 1347, 14. maree 1344. — 33. PA V. k. 18 1347/48 f 93, 20. nov. 1347; gl. tudi op. 52. — 34. Gl. op. 90. — 35. Gl. op. 38. — 36. PA N. L, 2. febr. 1345. — 37. PA V. k. 18 1347/48 f 58', 10. jun. 1347. — 38. PA V. k. 17 1347/48 f 91, 26. nov. 1347. — 39. PA V. k. 18 1347/48 f 137', 9. febr. 1348. — 40. N. L, 5. maj 1345. — 41. Npr. PA V. k. 10 1342/44 f 126, 1. marec 1343. — 42. Npr. PA V. k. 18 1347/48 f 63', 8. jul. 1347. — 43. Npr. N. L, 26. marec 1346. — 44. Vendar so bile tudi izjeme, gl. op. 27. — 45. PA V. k. 17 1347/48 f 8, 12. marec 1347. — 46. Skupaj z materjo, gl. op. 26. — 47. PA V. k. 18 1347/48 f 141', marec 1348. — 48. Ib. f 141, 7. marec 134«. — 49. Okrajšave pomenijo: 1 = = libra, s = sold, d. = denar, duk = dukat, fl. = f loren, 1 gr = libra grošev s gr = sold grošev, d gr denar gros. —50. GLop. 91. —5J. PA V. k. 14 1345/46 f 3', 20. marec 1345. — 52. Ib. f 92, 20. jan. 1346. — 53. PA V. k. 10 1342/44 f 270, zadnji febr. 1344. — 54. PA V. k. 19 1348/49 f 19'. — 55. Gl. op. 48. — 56. PA V. k. 18 1347/48 f 64, 11. jul. 1347. — 57. Gl. op. 60. — 58. PA V. k. 18 1347/48 f 42. — 59. Gl. op. 56. — 60. PA V. k. 17 1347/48 f 62. — 61. Omenjajo se naslednji predmeti: neki zlat predmet, biserna ogrlica (PA V. k. 8 1338/40 f 238 in 238', 16. jan. 1340), dve železni verigi (catenas duas ferri ab igne), bakren kotel, bro- nast kotlič, prt »de biandio (?)«, postelja, po- krita z dvojnim platnom, štiri odeje (lictamina quatuor de duabus teliš et dimidiam pro quo- libet), romarski plašč (sclavina) in en plašč »de biandio a tabula« (PA V. k. 9 1340/50 f 72), tka- nine, orožje (armestias) za 62 liber (PA V. k. 10 1342/44 f 258, 26. jan. 1344), halja, plašč »de xigna (?)«; srebrn pas je bil zastavljen za 12 li- ber, halja, postelja in dve odeji za 4 libre, kot- lič in kotel za 12 soldov, pernata blazina in plašč »de biandio a tabula« za 50 soldov, romarski plašč in dve odeji za 16 soldov (ib., f. 71'), sraj- ca, ogrinjalo (clamis), svileno pregrinjalo (velum de sedaj in še en kos obleke za 19 liber (ib f 148 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 123'), srebrn pas, dva dragulja (zoias) in okrasje za glavo (strompolos) za 29 grošev (PA V. k. 17, 1347/48 f 130, 25. febr. 1348). Najvišja vsota, ki se omenja v zvezi z zastavo, je omenjenih 62 liber. — 62. PA N. L, 16. marec 1343. — 63. PA V. k. 16 1346/47 f 66', 1. nov. 1346. — 64. PA V. k. 17 1346/47 f 130, 25. febr. 1348. — 65. Ib. — 66. Knj. 5, pogl. 11. — 67. Npr. PA V. k. 13 1345/46 f 111', zadnji febr. 1346; iz nekega podatka, ki se ne tiče Benzinija, vidimo, da je dolžniku, ki ni mogel plačati dolga, grozil zapor »super lobia comunis«, torej nekakšen ^debtors' prison«, če ni kdo plačal zanj (PA V. k. 17 1347/48 f 52', 14. jul. 1347). — 68. Npr. PA N. L, 26. okt. 1341. — 69. Npr. PA V. k. 19 1348/49 f 20', 11. maj 1348. — 70. Dolg prvima dvema je bil 1216 liber 9 soldo v 4 denarje, poleg tega pa so prodali zaradi tega dolga na dražbi še za 54 liber pre- moženja (ne moremo vedeti, če je vsa omenjena vsota šla za plačilo dolga) in je sodišče sklepalo o usodi 48 liber, prav tako iz istega dolga. Za povrnitev dolga drugemu so prodali na dražbi premoženje v skupni vsoti 355 liber 8 soldov. Na dražbi so prodali za dolg obeh skupaj imetja za 49 liber. — 71. Npr. PA V. k. 12 1344/45 f 99' in 100, 23. dec. 1344; Gli statuti, knj. 5, pogl. 4. — 72. Npr. PA V. k. 17 1347/48 f 92, 1. nov. 1347. — 73. Knj. 5, pogl. 4. — 74. Ib., knj. 5, pogl. 9. — 75. Gli statuti, knj. 5, pogl. 9, predvsem pa knj. 6, pogl. 17. — 76. Npr. PA V. k. 13 1345/46 f 5', 13. marec 1345. — 77. Pol hiše za 24 liber, PA V. k. 14 1345/46 f 102, 5. marec 1346; >>caxalem« za 20 liber, PA V. k. 13 1345/46 f 32. — 78. Vinograd in 4 nasade oliv za 26,5 liber, PA V. k. 10 1342/44 f 5, 27. marec 1342. — 79. Za 40 soldov, PA V. k. 14 1345/46 f 4', 29. marec 1345. — 80. Skupaj s hišo, vinogradom in vrtom za 16 liber, PA V. k. 11 1344/45 f 92, 19. febr. 1345. — 81. Ib., f 78; in 78', 30. jan. 1345. — 82. PAV. k. 9 1340/50 f 11, 10. okt. 1341. — 83. PA V. k. 18 1347/48 f 103', 25. okt. 1347. — 84. Npr. PA N. L, 9. maj 1339. — 85. Npr. PA N. 1., 7. maj 1345. — 86. PA V. k. 15 1346/47 f 28. jun. 1346. — 87. PA V. k. 15 1346/47 f 41, 1. avg. 1346. — 87a. V originalu: in Marchiam; poleg ankonitanskih Mark, kamor- so Pirančani sicer res hodili na trgovska poto- vanja (prim. Chartularium Piranense, Atti, 45, docum. št. 94) bi prišel v poštev tudi del Istre imenovan Marchia (gl. Senato misti. Atti, 5, str. 13). — 88. PA N. 1., 20. jul 1345, objavljena V Chartularium Piranense. — 89. Chartuiarium Piranense, Atti, 47, dokum. št. 188, 21. jun. 1348; gl. op. 107. — 90. PA N. L, 14. sept. 1343. — 91. PA V. k. 16 1346/47 f 38' in 39, 24. jul. 1346. — 92. PA N. L, 13. apr. 1341. — 93. PA V. k. 15 1346/47 f 36, 4. jul. 1346. — 94. PA V. k. 13 1345/46 f 45' in 46, 28. jun. 1345. — 95. PA n. 1., 4. apr. 1348. — 96. PA V. k. 12 1344/45 f 82, 21. nov. 1344; ib., f 82', 28. nov. 1344; ib., f 83, 28. nov. 1344; PA V. k. 13 1345/46 f 29', 1. maj 1345; ib., f 130 (tudi 4 nasade ohv); PA V. k. 14 1345/46 f 103, 6. marec 1346; PA V. k. 15 f 7, 19. marec 1346; PA V. k. 16 1346/47 f 2', 10. marec 1346. — 97. PA V. k. 12 1344/45 f 83, 28. nov. 1344. — 98. Skupaj z Jakobom sta dala marca 1342 v socido 155 glav živine Juriju Slovanu, prebivalcu Pi- ranskega krasa, za dobo 5 let, in sicer po prin- cipu, da dve tretjini dobička ali izgube dobita oba lastnika, eno tretjino pa Jurij (PA N. 1., 2. marec 1342); pod istimi pogoji sta skupaj z Dar- dono iz Izole dala Volcini iz Motovuna (Monto- na) januarja 1345 v socido zopet 155 glav živi- ne (PA N. L, 16. jan. 1345) in Matiji »de Sancto Siriacho« junija 1347 78 (?) glav živine (quater- naria quatuor pecudum et pecudes novem ac etiam est inter agnellas et agnellos quinquaginta tres) (PA V. k. 18 1347/48 f 59, 10. jun. 1347). — 99. 25. novembra 1338 je najel več hiš s stolpom v Porta Domo pri morju za štiri leta za ceno 40 soldov grošev in je takoj plačal celotno vsoto 192 hber (PA V. k. 8 1338/40 f 106), 3. junija 1339 hišo ob glavnem trgu v Porta Campi za 8 liber na leto za čas od 15. avgusta 1339 do 15. avgusta 1343 (PA V. k. 8 1338/40 f 174), 18. maja 1343 hišo prav tako v Porta Campi za 14 liber za čas od 15. avgusta 1343 do 15. avgusta 1344 (PA V. k. 10 1342/44 f 165) in ta najem je 13. avgusta 1344 podaljšal za eno leto za 13 liber (PA V. k. 11 1344/45 f 54'), 13. januarja 1345 je plačal denar do tega časa in do 20. decembra iste- ga leta in s tem podaljšal najem za tri hiše v Porta Domo (PA V. k. 12 1344/45 f 115'), 31. ja- nuarja naslednjega leta pa je najem podaljšal in plačal do 20. decembra istega leta (PA V. k. 13 1345/46 f 98), 13. novembra 1345 več hiš z de- setinami (cum decimis ipsarum domorum) v Por- ta Misana, ki so ležale v krogu, od sredine avgu- sta naslednjega leta za dobo štirih let in je obljubil posoditi lastnikom za popravilo hiš vsa- ko leto 40 grošev (PA V. k. 13 1345/46 f 82'), 14. aprila 1346 hišo v Porta Campi poleg javne ceste za 42 liber za čas treh let (PA V. k. 15 1346/47 f 12') in končno je 26. avgusta 1347 podaljšal za štiri leta in plačal najemnino za omenjeno hišo v Porta Misana (PA V. k. 18 1347/48 f 71'). To- liko prostora je Benzini potreboval tudi za za- stavljene predmete. Zlasti hiša v Porta Campi, torej v središču Pirana, je najbrž služila njegou vim uradnim zadevam. — 100. PA V. k. 16 1346/47 f 61', 27. okt. 1346; PA V. k. 17 1347/48 f 86, 4. okt. 1347; PA V. k. 18 1347/48 f 146', 16. marec 1348. — 101. PA V. k. 17 1347/48 f 82', 28. okt. 1347. —• 202. Prvič se kot sodnik omenja 7. marca (PA V. k. 8 1338/40 f 153), zadnjič pa 17. avgusta (ib. f 195), čeprav se že 7. avgusta omenja druga garnitura sodnikov, med katerimi ni Benzinija (ib. f 190). — 103. Npr. PA V. k. 12 1344/45 f 122, 1. febr. 1345 in PA N. 1., 13. jul. 1345. — 104. PA V. k. 13 1345/46 f 55', 10. avg. 1345. — 105. Npr. PA V. k. 16 1346/47 f 50, 13. avg. 1346. — 106. Chartularium Piranense, Atti, 47. dokum. št. 187. — 107. Ib., dokum. št. 189. — 108. PA V. k. 20 1348/49 f 45 in 45'; v Chartularium Piranense, Atti, docum. št. 191. — 109. Ibidem. — 110. Ib., f 64; v Chartularium Piranense, Atti, docum. št. 196. — 111. Ibidem. — 112. PA V. k. 19 1348/49 f 115', 25. marec 1349. — 113. PA V. k. 21 1349/50 f 16. — 114. Ib., f 13' in 14. — 115. Ib., f 45; v Chartularium Piranense, Atti, docum. št. 203. — 116. Ib., f 66. — 117. Ib., f 72. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 149 i ŠTUDENTI IZ SLOVENSKIH DEZEL NA DUNAJSKI UNIVERZI V POZNEM SREDNJEM VEKU (1365—1518) ANTON 02INGER Matrike so zelo bogat vir univerze. S svo- jim pop'isom rektorjev, dekanov, profesorjev in študentov predstavljajo izjemen spomenik teh institucij. Razen tega so univerzitetne matrike prebogat vir za zgodovino duhovne kulture, vzgoje in pouka ter so neizčrpen vir za genealogijo in za zgodovino posameznih oseb (biografsko obdelavo). Zategadelj so evropske univerze že od za- četka 19. stol. začele izdajati svoje matrike, tako med drugimi: Edinburgh 1806, Praga 1834, Padova 1841, Paris 1894, Oxford 1891, Cambridge 1900, München 1906, Paderborn 1931 .. .1 Dunajska univerza, ki jo je 12. marca 1365 osnoval vojvoda Rudolf IV., je najsta- rejša še obstoječa univerza na področju nem- škega jezikovnega prostora. Začenši od leta 1377 do danes ima nepretrgan register. Vse do leta 1956 so bile njene matrike z izjemo ogrske nacije neobjavljene, čeprav so se po- skusi objavljanja začeli že sredi prejšnjega stoletja.^ Doslej so izšU 4 zvezki, ki zajemajo čas do leta 1690. Vpisi v matrike se omejujejo na bistvene podatke, in sicer: ime,* rojstni kraj" in vpisno takso. V nekaterih primerih so tudi dodatne označbe po akademski stopnji, o fakultetni pripadnosti,' o stanu ali poklicu študenta, zlasti pa sorodstvena stopnja z dostojanstve- niki znotraj ali zunaj univerze." Tu in tam se najde tudi datum vpisa glede na vladajočega röktorja ali glede na praznik svetnika pa tudi uspehi prii študiju, poznejša kariera in še nekatere druge zaznambe. Študentje imajo od konca 14. sitoletja, ko se pojavijo družin- ski priimki, le-te vpisane, izjema so včasih Madžari. Rojstni kraj je mnogokrat označen s pripadajočo škofijo. Včasih je rojstni kraj bolj natančno določen s pripombo prope, sup- ra, circa . . . Skupno število vpisanih študentov od 24. junija 1377 pa do zimskega semestra 1450 znaša 19.526. Temu je treba prišteti 291 štu- dentov vpisanih pred 24. junijem 1377. Šte- vilo vpisanih niha. Posebno visoko je v letih 1411 do 1415, in sicer 2030 slušateljev z let- nim povprečjem 406, največje število pa je bilo 710 slušateljev. Po začasnem vpadu sledi v letih 1446—1450 ponovno visok vpis z 2760 vpisi in s tem visoko letno povprečje 920 slušateljev. Pri ugotavljanju porekla študentov nam pomagajo akademske nacije."^ Po ustanovit- venem pismu vojvode Albrehta so pripadali študentje iz avstrijskih in sosednjih dežel (oglejski patriarhat, Purlanija, Italija), sploh dežele z one strani Alp, gledano z Dunaja, k avstrijski naciji, ki ji je po pravilu šlo prvo mesto. Na drugem mestu je bila renska naciga, ki so jo sestavljali študentje iz Po- renja. Bavarske, Švabske, Alzacije, Fran- konije, Hessenske in iz zahodnih in južnih dežel ter držav, ki mejijo na te dežele. Mad- žari, Cehi, Poljaki, Moravani in vsi drugi Slovani, vključno južni Slovani, pa tudi Grki so sestavljali tretjo, to je ogrsko nacijo — 7-iatio Ungarorum. K četrti, to je saksonsiki naciji —¦ Saxones seu natio saxonica — so spadali študentje iz Saške, Westfalije, Pome- ranäke Frizije, Thüringije, Meissenške, Bran- denburga, Prusije, Litve, Latiške in študentje iz prekomorskih kraljestev Anglije, Irske, Škotske, Švedske, Norveške in Danske. Porazdelitev oziroma opredelitev po naci- jah ni vedno striktno izvedena. Tako najdemo nekaj avstrijskih študentov, ki so podložniki bavarskih škofij in samostanov, med rensko naciijo. Podobno najdemo med rensko nacijo Tirolce. V času razpona Celjanov sredi 15. stoletja se študentje iz Celja opredeljujejo za ogrsko naoijo.^ Tudi vpisana taksa je velikega pomena, da si ustvarimo sliko o socialnem statusu študentov in da dobimo lepo podobo o finan- čni situaciji univerze. Taksa se je zaračunala po socialnem in materialnem statusu vpisa- nega. V skrajno liberalnem zgodnjem obdob- ju je univerza tolerirala odlog plačila' ali zmanjšanje" ali pai je takso spregledala rev- nim'" študentom in tistim iz beraških ozi- roma mendikantskih redov." Razen teh so bili profesorji, njihovi otroci kakor tudi krvni sorodniki povsem oproščeni plačevanja vpis- nine. V posebnih primerih je takso namesto vpisanega poravnal nekdo drug'^ ali pa jamčil za plačilo." Normalna taksa je zna- šala 2 groša, socialno višje stoječi slušatelji, majhni plemiči in bakalavriji so plačevali 4 groše, magister tuje univerze ali višji cer- kveni dostojanstvenik pa je plačal 1 ali več guldnov. Na ta način je v letih 1377—1413 plačalo vpisno takso 6579 študentov, 4000 študentov je plačalo normalno takso 2 gro- ša, 710 je plačalo 4 groše ali več, 14 štu- dentov je plačalo 1 ali več goldinarjev. 124 študentov je plačalo manj kot 2 groša, 1629 pa sploh ni plačalo nič. Takemu stanju je 150' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 napravil konec sklep konzistorija dne 3. ok- tobra 1413, ki je stopil v veljavo z letnim semestrom 1414. Po tem sklepu je plačal škof ali vojvoda 3 goldinarje, grof ali prost stolne cerkve 2 goldinarja, opat samostana ali navadni plemič 1 goldinar . . . V celoti vzeto se je dunajska univerza v 14. in 15. stol. odlikovala po socialnem čutu. Več kot četrtina (5143) od 19.817 vpisanih študentov ni plačala nič. 2963 študentov je uživalo znaten popust. Glede na to dejstvo in glede na zelo majhno število zares bogatih slušateljev (172) govorjenje o »privilegiju izobrazbe za bogate« vsaj za zgodnje obdobje univerze ne drži. Isti red je ostal v veljavi tudi po letu 1450. Od 29.018 študentov, ki so študirali v letih 1450—1518, je 1166 študentov plačalo več kot normalno takso, 4733 manj, kot je bila predpisana normalna taksa, 2380 jih je bilo povsem oproščenih, ostali pa so plačali normalno takso. Približno od leta 1480 upada število »pauperes« in tudi takih, ki so bili delno oproščeni plačanja takse. Študentje s slovenskega etničnega ozemlja so na Dunaju plačevali takole: od skupaj 2271 študentov jih je v letih 1377—1450 plačalo več kot normalno takso le 7, v letih 1450—1518 pa 64 študentov, kar skupaj znaša 71 študentov. Normalno takso je v letih 1377—1450 plačalo 180, v letih 1450— 1518 pa 1278 študentov, kar znaša 1454 štu- dentov skupaj. Manj kot normalno takso je v letih 1377—1450 plačalo 252, v letih 1450—1518 pa 141 študentov. Popolnoma je bilo oproščenih plačanja takse v letih 1377 do 1450 196 študentov, v letih 1450—1518 pa 96 študentov, kar da skupaj 291 študentov. Rev- nih študentov iz slovenskih dežel, ki so vpi- sani v pripombo pauper, je v zgodnjem ob- dobju relativno veliko. Po letu 1413, ko se je uveljavljal princip polnega plačevanja, jih je vedno manj in proti koncu 15. stol. skoraj popolnoma izginejo. Za 62 študentov ni mogoče ugotoviti, kateri kategoriji pri- padajo, ker zanje ni vpisano nič. Vseh štu- dentov, ki niso nič plačali ali pa so uživali popust, je 684, kar je skoraj V3 vseh sloven- skih študentov na dunajski univerzi. Po letu 1377, ko se dunajska univerza ved- no bolj uveljavlja, so domala vse slovenske dežele z izjema Prekmurja in Goriške v ro- kah Habsburžanov kot deželnih knezov. Ob koncu 14. stol. si pridobijo Trst in se utrdijo v vzhodni Istri s središčem v Pazinu. Vzpon celjskih grofov in njihova kneževina je le epizoda, ki ni bistveno vplivala na poveza- nost slovenskih dežel s Habsburžani. To je eden izmed stimulansov, da se študenti us- merjajo na Dunaj. Bolj kakor politična pri- padnost je vplival geografski faktor, to je, oddaljenost univerze. Kakor so Korošce, Šta- jerce in Kranjce privlačili Dunaj, Praga po- zneje še druge, zlasti nemške univerze, tako so privlačile Primorce italijanske univerze, ki so v tem času zelo slovele, kot Padova, Ferrara, Bologna in druge. Iz tega ne smemo sklepati, da so slovenski študenti hodili le na te univerze. Uspešno bi jih iskali po do- mala vseh nemiških univerzah.'* Našli bi jih tudi na univerzah v južni Italiji, Franciji, zlasti na Borboni v Parizu in še dlje, v Skan- dinaviji, Angliji in Španiji. Popolnoma gotovo je, da vseh 2271 študen- tov, ki so se v tem obdobju vpisali na dunaj- ska univerzo, ni končalo svoj študij: za neka- tere vemo, da so büi izključeni, drugi so pre- kinili študij zaradi neuspeha, revščine, bolez- ni itd. Koliko jih je študij končalo, iz matrik ne vemo. Za raziskovanje te vrste bi morali pritegniti nove vire. Del študentov iz sloven- skih dežel pa je svoje študije uspešno zakljoi- čil. Se več! Nekateri so na Dunaju ali pa dru- god dosegli akademske stopnje. Ostali so bo- disi na Dunaju ali drugod po Evropi. Nekateri so se pa vrnili in s svojim znanjem vplivali na dogajanje doma. Prav zaradi mobilnosti študentov in profesorjev v srednjem veku ra- zumemo relativno hitro širjenje idej, zlasti humanizma in pozneje reformacije. Omeniti moramo vsaj nekatere: Briccius Preprosst de Cilia je važen pred- stavnik humanizma v drugi polovici 15. stol. Študiral je na Dunaju.'^ Trikrat je bil Rector magnijicus (1480, 1491, 1497), osemkrat p-a Decanus spectahilis dunajske univerze. Ug- ledni profesor in kanonik je umrl na Dunaju 29. novembra 1505. Bemhardus Perger de Steinz, iz Štajerske, že na meji etničnega ozemlja, je bil znan humanistični filolog. Sestavil je latinsko gra- matiko, ki je od leta 1500 dalje doživela števune izdaje. Nacionalna biblioteka na Du- naju hrani Pergerjev pogrebni govor, ki ga je imel kot rektor mestne šole sv. Stefana v istoimenski cerkvi, proslavljajoč cesarja Friderika 111.^« Geargius Tannstetter de Rain, profesor na Dunaju, je bil večkrat izvoljen za rektorja, prvič 1512, pozneje še večkrat. Predaval je tudi v Parizu." Ni študiral na Dunaju. Michael Falconis, plebanus de Tyfer, je manj znan. Iz njegovega priimka Falconis (sokol) ne moremo sklepati, od kod je bil doma. Rektor je bil leta 1419.'« Tomaž Prelokar (Thomas Prelager de CiHa) profesor dekan, pozneje kancler dunajske univerze, je bil od leta 1468 vzgojitelj cesar- jeviča Maksimilijana I (1492—1519). Učil naj 152 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 bi ga poleg drugega tudi slovenščine. Umrl je kot škof v Costanzi 20. aprila 1491.'« Na Dunaju je vpisan leta 1446.^« Matija Hvale (M. Quale) iz Vač je bU pro- fesor na artistični fakulteti in leta 1510 de- kan.2i Najbolj slavna sta velika potopisca 16. stol. B. Kuripešič iz Gornjega grada,** ki je popisal svoje potovanj e preko Balkana v Turčijo v tridesetih letih 16. stoletja, in Žiga Herberstein iz Vipave,*' ki je v obliki spominov opisal dvoje bivanje v Moskvi. Andreas Perlach de Witzshein (Svečina?) je bil znan dunajski matematik, ki se leta 1550 omenja kot rektor dunajske univerze. Bolj ali manj samo po imenu poznamo Andreja iz Ljubljane (Andreas de Laybaco),*" ki je leta 1431 na Dunaju profesor artium liberalium in Jurija iz Kranja (Georgius Floriani de Chranburga),*' ki je bil leta 1448 profesor artium liberalium na Dunaju.*« V cerkveni zgodovinii so pomembni Jurij Slatkonja, prost v Novem mestu in Ljublja- ni, škof v Pičnu in naposled na Dunaju,*^ Achacius Sebriacher de Schachleck, tržaški škof,*" Petrus Seepacher de Krannburga, ljubljanski škof, znan po' svoji dejavno- sti, oziroma nedejavnosti v dobi reformacije (1558—1568),*^ LeonardUs Gaemniczer, pirvi ljubljanski prost,'« Paulus Steyner de Lay- baco, prost na Dunaju,'' Wolffgangus Lyn- czer de Sancto Vito, melški prosta,*' Michael Veller Gottsee, Ijubljanslki kanonik," Peter Topoltz,'* župnik v Slovenskih Konjicah ih arhidiakon savinjski, ki 1397 izdaja neko' li- stino cerkvi v Radečah," Jacobus de Krain- burga'« je podpisan kot tajnik baselskega koncila na listini, s katero se imenuje pi- čenski škof Martin za generalnega vikarja oglejskega patriarhata,'^ Viljem Pole'" je leta 1443 tajnik baselskega patriarha Aleksandra Ziemowitskega, pozneje pa župnik v Vipavi,'« Lenart Seydel iz Kamnika,^« župnik v Dobu pri Ljubljani, viikar v Kamniku in arhidi- akon gorenjski v letih 1479—1483 ter drugič v letih 1492—1499," Avguštin Pregel,"* rojen v Laškem trgu, tajnik ljubljanskega škofa Krištofa Rauberja (1493—1536), ki je slovel kot starinoslovec in izdal kodeks rimskih na- pisov.'" Iz navedenega vidimo, da so številčna gi- banja študentov iz slovenskih dežel bila od- visna od več faktorjev: bolj zgodnje ali poz- nejše časovno obdobje, državno-politična pri- padnost, oddaljenost od univerze in nič manj vojne, socialni ali versiki nemiri ter naravne katastrofe, zlasti kuga. Od vseh 45.534 vpi- sanih študentov na dunajski univerzi jih je s slovenskega etničnega ozemlja 2271 v ob- dobju 1365—1518, kar znaša približno 6 «/o. To je ugodno glede na provenience študentov in velikost slovenskega etničnega ozemlja, ker je Dunaj le eden iemed centrov, ki so v sred- njem veku priivlačili naše ljudi. Številni štu- denti na Dunaju so študije dokončali. Neka- teri so imeli pomembne službe ali časti. Iz prej povedanega vidimo, da so se nekateri tudi vrnili v svojo domovino ter tu posredo- vali pridobljeno znanje in izkušnje. Nekate- ri, za katere ne vemo števila, svojega študija niso uspešno končali. Iskali so si razne za- poslitve. Pot jih je vodila na gradove, v trge in mesta, kjer go delovali kot pisarji ali nižji uradniki. Tudi carine in mitnice, ki so v tej dobi številne in se hitroi množe, so mogle zaposliti take študente. Ta ali oni se je lotil tudi poučevanja na šoli, bodisi mestni ali župnijski. Nekateri so se potikali od univer- ze do univerze kot večni študenti, živeč od pavprezima, to je, posebne oblike beračenja, ki sicer v srednjem veku ni veljalo za sra- motno. O nacionalni pripadnosti študentov s slo- venskega etničnega ozemlja, po kateri se sicer niso opredeljevali in ni v tem času nikogar zanimala, še manj pa motila, ne moremo sklepati ničesar. Slovenske imenu- jemo te študente zato, ker so z ozemlja, ki pripada Slovencem po izoblikovanju njihove nacionalne zavesti. Po označbah roistnega kraja se zdi, da so vsi študentje iz mest in trgov. Ker so pre- bivalci podeželja navajali kot rojstni kraj najbližje mesto, kar je včasih explicite re- čeno z ad, circa, prope ..., je gotovo, da je vsaj del študentov prihajal s podeželja. Znaten del meščanskih sinov je pripadal obrtniškim poklicem. Navajajo se (v pose- sivnem genitiva kar pomeni sin): fabri sar- toris, sutoris pellificis, carpentarii... bolj redko pa aurifabri, scrihe, iudicis. Zastopani pa so še drugi poklici in kmečki sinovi z zna- čilnimi vzdevki — priimki, ki siicer prav v tem času nastopajo: Pawr, Pewr, Peur, Per- ger, Dorf er in njihovih sestavljenkah. Pismenost in izobrazba sta bili v srednjem veku dostopni relativno znatnemu številu lju- di. Slovenske dežele niso bistveno zaostajale niti za nemškimi, niti za italijanskimi. To- vrstno raziskovanje, ki bi ga razširui na druge univerze srednje Evrope, bi to trditev ne samo potrdilo, ampak tudi dopolnilo, raz- širilo in obogatilo. Nepismenost in neraz- svetljenost, ki se pogosto pripisuje srednje- mu veku, se ne more in ne sme pripisovati vsaj poznemu srednjemu veku, kar velja za slovensko etnično ozemlje v tem obdobju. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 1531 OPOMBE 1. Matrikel der Universität "Wien, 1956, Vor- wort str. VII. — 2. Matrikel der Universität Wien (kraišano: MdUW), str. VII—IX. — 3. V starejšem obdobju se družinsko ime ali priimek ne navaja, ker navadno sploh ne obstoji. Kot predhodniki priimka se navajajo nekateri vzdevki zraven roj- stnega kraja kot dictus in natus. Prim. MdUW 1378, 1380. — 4. Ta se praviloma poudarja s kra- jem rojstva. Pogoste oznake so po pripadnosti škofijam. Studenti z Dunaja so označeni kar filius loci ali filius civitatis. — 5. Glede na to, da so le študentje prava in teologije — students in iure, studens theologiae — v starejšem obdobju po- sebej navedeni, se domneva, da je večina študen- tov bila vpisana na artistični fakulteti. — 6. Oznake za take sorodnike so fratuelis, avunculus, filius, cognatus rectoris, episcopi... — 6a. Aka- demske nacije — nationes academicae — kate- rim so na čelu prokuratorji, so urejale nekatere študijske zadeve, zlasti pa zasebne, glede stano- vanja, prehrane idr. — 7. Prim. MdUW 1452. — 8. To je v matrikah označeno z besedami: ,dabit in mense' ali ,promisit ad 14 dies' ali ,promisit ad festum sancti X'. Lahko pa tudi ,residuum te- netur' ali ,obligatur'. Ko je obljubljena vsota poravnana, se dostavi ,datur'. — 9. Prim. MdUW 1424/11. Rh. 29:... dedit grossum solum ob ino- piam. — 10. V tem primeru je zelo pogosta ozna- ka pauper ali skrajšano p. Včasih pa: non dedit quia non habuit /prim. MdUW 1397/1. Rh. 45/ in nihil ex licencia rectoris/prim. MdUW 1383/11. 15. — 11. V tem primeru je oznaka .nihil'. — 12. Označeno je ,solvit pro eo'. Prim. MdUW 1403/11. RH. 25. — 13. Označeno je ,pro omnibus istis sol- vendis obligavit se...' ali ,fideiussit pro eis' in podobno. Prim. MdUW 1390/1. A. 11 in 12. — 14. P. pi. Radics, IMK 9, 1899, str. 24—27. — 15. 1457/1. A. — 16. E. Tomek, Kirchengeschichte Österreichs, Tyrolia Verlag II, str. 62. — 17 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 / Zbornik, 50 let slovenske univerze v Ljubljani 1919^1969, Ljubljana, str. — 18. L Orožen, Das Bistum und die Diözese Lavant, Das Dekanat Tuff er, Graz 1881, str. 120. — 19. J. Gruden, Cer- kvene razmere med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 83. — 20. 1446/1. A. — Thomas Prelager de Cilia ... 3 gr. — 21. Slovenski biografski leksikon (SBL), str. 611. Na Dunaju je vpisan leta 1491: Mathias Zhuala de Watsch ... 4 gr. (MdUW 1491/ I. A). — 22. SBL, Str. 594. — 23. SBL, str. 343 do 315. — 24. MdUW 1418/19/1. A — Andreas de Laybaco ... p. — 25. MdUW 1430/1. A — Georgius Floriani de Chrainburga. — 26. J. Gruden, n. d. Str. 83. — 27. MdUW 1475/1. A. — Georgius Fla- kana de Lewbaco... 4 gr. — 28. MdUW 1466/1. A. — Achacius Sebriacher de Sachlieck ... 4 sol. den. — 29. MdUW 1512/1. A. — Petrus Sepacher de Krannburga... 4 gr. — 30. MdUW 1466/11. A. — Dom. Leonardus Gaemniczer prenositus Laba- censis ... 2 flor. — 31. MdUW 1501/1. A. — Pau- lus Stayner de Laybaco... 4 gr. — 32. MdUW 1490/11. A. — Wolfgangus Lvnczer de Sancto Vito... 4 gr. — 33. MdUW 1486/11. A. — Michael Veller Gottsee ... 4 gr. — 34. MdUW 1378. circa 1. November — Petrus dictus Duopolt Aquilegiensis diocesis ... 4 gr. dat. — 35. I. Orožen, Das Bistum und die Diözese Lavant III, Celje, 1880. str. 17. — 36. MdUW 1425/1. A. — Jacobus de Krainbur- ga ... 4 gr. — 37. J. Gruden, n. d. str. 20. — 38. MdUW 1436/1. A. — Wilhelmus Polcz de Cami- cia... 5 gr. — 39. J. Gruden, n. d. str. 15. — 40. MdUW 1468/1. A. — Leonardus Seydel de Stain de Karniola ... 4 gr. — 41. J. Gruden, n. d. str. 76; B. Otorepec, Kamniški meščani, Kamniški zbor- nik 1956, str. 81. — 42. MdUW 1496/1. A. — Aug /ustin/ us Pregel de Tiber. — 43. J. Gruden, n. d. str. 114. GOSPOŠCINA PUHENŠTANJ PRI DRAVOGRADU DO OKOLI LETA 1600 J02E MLINARIC Ni zgoli naključje, da so tam, kjer po- dajata Mißlinja in Meža reki Dravi roke, in tam, kjer so prisojne vzpetine redile bo- ; jevitega Kelta in so se zeleni gorski vrhovi čudili podietnemu Rimljanu, v srednjem veku vzniknile iz skalnatih tal mogočne tr- ; dnjave in se je posvetna in duhovna gosposka : trudila pridobiti si tod zemljo in oblast. Na i tistem delu slovenske zemlje so se križali i interesi zlasti Spanheimov, oglejske cerkve in j deželnih knezov ter njihovih vazalov. Ta j svet pa je postal pomemben in je bil iztrgan ¦ iz teme zgodovine šele v poznem srednjem veku z ustanovitvijo benediktinske opatije v j Št. Pavlu v Laboteki dolini na Koroškem I leta 1091.* Z darovnicami s katerimii so veli- i kaši samostanu poklanjali zemljo in pravice, | s potrditvenimi, kupoprodajami in zamen j al- nimi listinami, ki so zadevale šentpavelsko | cerkev, so namreč vznikala tudi imena krajev, j voda in gora. Ob vodnih in kopenskih poteh tega območja, ki so vodile iz Koroške v Mis- linjsko in Dravsko dolino, se je na začetku poznega srednjega veka razvilo dvc^e po- 154 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 membnih upravnih, gospodarskih in cerkve- nih središč, ležečih tik kasnejše štajersiko-ko- roške deželne meje, eno tostran, drugo on- stran le-te. Eno izmed teh središč, namreč Slovenj Gradec, je nastalo v Mi.slinjski dolini pod trdnjavo, stoječo na vzpetini, kjer se dvi- ga cerkev sv. Pankracija, drugo, Dravograd, pa se je razvilo prav tako pod trdnjavo v varnem okljuku reke Drave. Ime (Slovenjega) Gradca se pojavi prvič leta 1091 z Weriantom (Weriant de Grez), gospodom tamkajšnje trdnjave, ko ga sre- čamo kot pričo pri ustanovitvi' šentpavei- skega samostana,* in dve leti kasneje, ko je mož omenjenemu samostanu podelil dve kmetiji v Selnici ob Dravi.' Da se bo ob- močje pod sloveniegraško trdnjavo razvilo v pomembno središče, kaže med drugim tam- kajšnje zgodnje cerkveno središče, saj se župnija sv. Pankracija omenja že leta 1106. O njeni pomembnosti pa priča dejstvo, da je krajevni ordinarij oglejski patriarh Ulrik I. podelil župnijo (Graz) z njenimi deseti- nami (cum decimis Graz) kanonikom v Do- brli vesi.^ V istem stoletju se je pod gradom razvila trška naselbina, ki se nato kot mesto imenuje pirvič leta 1267.' Z letom 1105 pa je prišla slovenjegraška posest v roke novih lastnikov, mogočnih Spanheimov. Tedaj je bil namreč Weriant poražen od Bernarda Spanheimskega in je tako izgubil svojo po- sest, vendar se je zanjo potegoval Weriantov vnuk, oglejski patriarh Ulrik.« Leta 1174 sre- čamo kot lastnika zemlje in pravic v Mi- slinjski dolini istrskega mejnega grofa Ber- tolda Andeškega, po čigar smrti leta 1204 sta si posest s pravicami razdelila njegova sinova. Eden izmed njiju, namreč Bertold, je dobil leta 1228 Slovenj Gradec ter ga uži-' val kot oglejsiki patriarh, po njegovi smrti leta 1251 pa je z vsemi tamkajšnjimi posest- mi in pravicami, s trgom, sodstvom, kovnico, mitnico, ministeriali in podložniki prišel v last oglejske cerkve. Nato so imeli nekaj časa gospostvo kot fevd koroški vojvode, z letom 1276 pa je bilo ponovno v rokah oglejskega patriarhata. Ko so si Harbsbur- žani leta 1335 pridobili Koroško, so si kljub nasprotovanju patriarha obdržali tudi Slo- venj Gradec, ki ga je dotlej imel v fevdu koroški vojvoda.' Tudi ime Dravograda se v zgodovini omenja prvič v zvezi s šentpavelskim samostanom. Leta 1161 se namreč omenja Ortolf starejši iz Dravograda, (Ortolfus senior de Traberch), ki je tedaj imel šentpavelski mlin." Ker je šentpavelski samostan obkrožal posesti Tru- šenjsko-Dravograjskih pri Dravogradu, si je skušal pridobiti tudi trg s trdnjavo. Samostan se je namreč dobro zavedal strateške in go- spodarske pomembnosti tako dravograjske trdnjave kot trga samega, ki se prvič ome- njata v drugi polovici 12. stoletja, ter skušal na vsak način dokazati, da naj bi Dravograd nastal na šentpavelskih tleh. V spor je po- segel sam papež Aleksander III., ki je pisal salzburškemu nadškofu Konradu in krškemu škofu Romanu, da se je pri njem pritožil šentpavelski opat Peregrin, češ da je Kolon I. Trušenjski pozidal na samostanski zemlji dravograjsko trdnjavo (ca:strum Trahburck), se polastil okolne zemlje in sezidal cerkev, ki bi jo rad dal posvetiti. Papež je ukazal, naj Kolon grad odstrani, povrne samostanu zemljo, cerkev pa je dovoljeno posvetiti le v imenu samostana.« V letih med 1180 in 1192 je prišlo med Kolonom in njegovim bratom Henrikom ter šentpavelskim opatom do sprave. Samostanu sta priznala, da sodi k njegovi posesti grad in deset kmetij, dala njemu in njegovim ljudem določene pravice in ugodnosti, nato še dve kmetiji in dva dvora v trgu samem (in foro Traberch).'« Lastniki dravograjske gospoščine so v nas- lednjem obdobju priznavali fevdna odvisnost od šentpavelskega samostana. Dravograd pa je močno pridobil na svojem pomenu, ko je leta 1237 postal cerkveno središče za obsežno ozemlje na levem bregu Drave. Tedaj je namreč salzburški nadškof Eberhard II. pre- stavil sedež nekdanje labotske prafare v dra- vograjski trg. Oton in Henrik Dravograjska pa sta poskrbela za dohodke za šest duhovni- kov dravograjskega zbornega kapitlja." Ker je posest puhenštanjske gospoščine ležala na obeh bregovih Drave, je v cerkve- noupravnem pogledu po letu 811 sodila k salz- burški nadškofiji in oglejski patriarhiji. Ozemlje severno od Drave je bilo v okviru salzburške nadškofije, ki je /osnovala eno najstarejših pražupnij na slovenskih tleh v Labotu (Lavamünd). Župnija, ki pa se prvič omenja šele v letih med 1181 in 1196,'* se je razprostila čez vso pokrajino Radelj (Radelach), mejila na jugu na Dravo, na vzhodu je segala do potoka Crmenice pri Ožbaltu ob Dravi, kjer je mejila na mari- borsko pražupnij o, na severu je mejila na lip- niškO; na severozahodu pa na šentpavelsko župnijo." Iz okvira labotske pražupnije se je najprej izločila župnija sv. Jurija na Rem- šniku (1201), po prestavitvi župnijskega se- deža iz Labota v Dravograd leta 1237'* pa še radeljska (1251) in cericev sv. Marjete na Muti (1534).'* Po ustanovitvi lavantinske škofije leta 1228 je salzburški nadškof pod- redil labotsko oziroma dravograjsko župnijo le-tej, nato pa še vse tiste, ki so se kasneje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 155 ! Puhenštanj leta 1681 (G. M. Vlscher, Topographia ducatus Stiriae) izločile iz dravograjske.'" Ozemlje južno od Drave pa je sodilo k oglejskemu patriarhatu do njegove ukinitve v letu 1751, nato do leta 1787 h goriški nadškofiji in slednjič k la- vantinskii škofiji." Puhenštanjska posest juž- no od Drave je sodila k pražupniji sv. Mar- tina pri Slovenjem Gradcu, z letom 1238, ko se v Vuzenici omenja prvi župnik, pa je del ozemlja prišel k tej novo nastali po^ stojanki.*" Iz teh obsežnih župnij pa soi se v naslednjem obdobju začele izločevati nove postojanke. V vuzeniški župniji je najprej nastal vikariat pri cerkvi sv. Jerneja v Rib- nici (1545); goriški nadšlkof Mihael Attems je ustanovil leta 1757 župnijo v Trbonjah, leta 1758 pa pri sv. Antonu na Pohorju.'" Del puhenštanjskega ozemlja je prišel okoli leta 1744 v okvir župnije St. Janž, 1786 pa v se- stav kuracije sv. Petra na Kronski gori, ki je postal samostoina župnija leta 1891.-" Sicer pa so bile naštete župnije v okviru sa- vinjskega oz. vuzeniškega arhidiakonata. Salzburška nadškofija in oglejska patrijarhija sta na svojem ozemlju pobirali dve tretjini desetine, tretjino pa so pobirali župniki, ven- dar je desetina, ki se je pobirala od žitaric, vina, ovac, kokoši, čebel, sira in prediva, prehajala v roke posameznih gospoščin.^i Dasi predstavlja obravnavani !svet stara kulturna tla, saj je bil delno poseljen že v v prazgodovini in antiki, ko je vodila tod pomembna pot na Koroško mimo Starega trga pri Slovenjem Gradcu (Colatio), in so ga naši predniki naseljevali ob koncu 6. sto- letja iz dravograjske smeri, pa se pričenja intenzivna kolonizacija tega dela slovenske zemlje v visokem srednjem vefcu, in to pred- vsem z ustanovitvijo šentpavelskega samo- stana v letu 1091. Rekli smo že, da se poja- vita na obravnavanem ozemlju dve pomemb- ni središči, (Slovenj) Gradec leta 1091 in Dravograd 1161. Izmed krajev v Mislinjski dolini, kjer je imel Puhenštanj svoje pod- ložne kmete, se omenja kot prva Bukovska vas (Puchdorf) že okoli leta 1168, ko je tod šentpavelski samostan prejel sedem kmetij od Wolfinga iz Sveč, in nato ponovno leta 1196.^^ Istega leta se omenja tudi tamkajšnja Lepa vas (Sonedorf), tedaj last šentpavel- skih menihov.23 Šentilj pod Turjakom, kjer je imela puhenštanjska gospoščina precej podložnih kmetov v 16. stoletju, pa se ome- nja kot »s. Egidius« šele leta 1397, medtem ko sega njegov nastanek vsekakor v znatno bolj rano dobo.-* Na območju gradu na des- nem bregu Drave je na vuzeniškem Pohorju znan najprej Sekožen in to že leta 1187, ko se pojavi v obliki »Zecazen«.^^ Sama Vuze- nica, kjer je Puhenštanj imel nekaj podlož- nih družin, se omenja sicer prvič šele leta 1238 kot »Saeldenhoven«, ker pa je bil tedaj v kraju že sedež župnije in samostojne go- spoščine, sega nastanek kraja vsekakor da- leč nazaj.2" V letu 1251, ko se prvič omenja St. Danijel (Möns Palmarum), se pojavi tudi ime gradu najbližjega naselja, namreč Tr- bonj (Trebveenne). Tamkajšnji Trbonjski pc~ tok pa nam viri zaznamujejo leta 1381 kot »der Trafunner pach«.^' Proti koncu 12. sto- letja se močno razmahne kolonizacija na območju vzhodno od Dravograda in ta tedaj zajame tudi že višine.^s Močno je v začetku 12. stoletja koloniziran tudi svet okoli Radelj (Radelach 1139), kjer je imel Puhenštanj kasneje svoje podložnike.^" Pernice, kjer je imela gospoščina v 16 .stoletju le dve kme- tiji, pa se omenjajo prvič razmeroma zelo kasno in to leta 1372 v obliki »PemiczenÄ.^" Ker pa se leta 1368 omenja v virih tamkajš- nja kapela sv. Simona (s. Symon), sega nji- hov nastanek vsekakor precej dalje nazaj."' Naš človek je bil tedaj tudi tod, kot je bil to drugod, skoraj izključno podložnik, pod- ložen svojemu zemljiškemu gospodu, ki mu^ 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 je bil za opravljanje določenih funkcij, zlasti še sodnih, dolžan oddajati vsako leto dolo- čene dajatve, zlasti veliko in malo pravdo ter mu hoditi na tlako. K najvažnejšim zem- ljiškim gospodom štejemo na obravnavanem območju slovenj egraško, dravograjsko, vu- zeniško, radeljsko in puhenštanjsiko gospo- ščine, katerim so se zlasti z novim vekom pridružile še številne manjše^ gospoščine in imenja ter dvori. Omenimo naj, da so tudi nekatere župnije predstavljale pomembnega zemljiškega gpspoda, tako npr. prosti j a v Dravogradu ter zlasti župniji Vuzenica in Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Funkcijo visokega sodstva so svetni zemljiški gospo- di, ki so pač imeli to pravico, opravljali sami ali pa po svojih upravniicih, medtem ko so v imenu cerkve to funkcijo opravljali njihovi odvetnikii'- Na levem bregu Drave sta na obravnavanem ozemlju imeli pravico do vi- sokega sodstva dravograjska in radeljska go- spoščina, na desnem pa slovenj egraška in vuzeniška. Gospoščina Puhenštanj je imela le pravico izvajati nižjo sodno oblast ter je bila do leta 1593, ko so si jo pridobili go- spodje vuzeniške gospoščine Ammani, v ok- viru slovenj egraškega deželskega sodišča, od omenjenega leta naprej pa vuzeniškega.'' Podložniki so živeli na svojih kmetijah, h katerim je poleg hiše in gospodarskih po- slopij sodila obdelovalna zemlja, njive, trav- niki in pašniki ter manjši kompleksi gozda. Za podložnike na območju Puhenštanj a lahko rečemo, da so imeli sicer precej zemlje, ven- dar malo obdelovalnih površin, kar je pač pogojeno s tamkajšnjo konfiguracijo tal. Kot v ostalem delu Draviske doline, je bUo na območju Puhenštanja težišče gospodarstva v poljedelstvu in živinoreji. Iz vrste in višine dajatev podložnikov lahko delno sklepamo na kulture, ki so se gojile, in vrsto živine, ki se je tamkaj redila. Zaradi specifične naravne lege so puhenštanj ski podložniki kot tudi podložniki obravnavanega območja gojili predvsem rž, oves in ječmen, zelo malo pa pšenice, pač pa so se mo'cno ukvarjali z živinorejo, kjer velja poleg goveje živine omeniti prav zaradi višinskih leg ovčerejo in kozjerejo. Naj omenimo, da so tamkajšnji zemljišld gospodje imeli sicer precejšnje komplekse dominikalne zemlje, ki so jo ob- delovali v lastni režiji, vendar pa je ta zaradi značilnosti tal obsegala predvsem gozd. Do- minikalna zemlja se je, razen gozda, omeje- vala na sam grad in na njegovo najbližjo okolico. Vzporedno s prehajanjem naturalnega v blagovno-denarno gospodarstvo, zlasti s 13. stoletjem, so nastajali trgi kot Dravograd in Vuzenica, Radlje in Slovenj Gradec. V njih so poleg podložnikov in nekaj malega in srednjega plemstva živeli obrtniki, ki so se ukvarjali z osnovnimi obrtnimii dejavnost- mi (krojači, čevljarji, usnjarji, mizarji, kovači). Tudi določen del podeželskega prebivastva, zlasti še tisti, ki je hasnoval malo zemlje, se je poleg agrarnih dejavnosti ukvarjal tudi z obrtjo. Med obrtmi, ki so bile značilne za Pohorje, velja omeniti us- njarstvo in pridobivanje apna.'* S porastom obrtniških dejavnosti in nastankom trgov in mest se je večalo tudi število prometnih poti. Ker je do 13. stoletja predstavljal obdravski gozd na levem bregu Drave neprehodno ovi- ro, je do tedaj tekla pot preko sedanjega avstrijskega ozemlja. Na desnem bregu Drave pa je vodila pohorska pot v Dravsko dolino mimo Puhenštanja in prav tako tudi skozi trg Vuzenico.'^ Zato so tukaj nastajale tudi mitnice, tako se pri Vuzenici omenja 1364, na Ribnici 1611 in istega leta pri Trbanjah.'" Pomembne so bile tudi vodne poti, zlasti Drava za splavarstvo, ter prehodi preko rek z brodovi. Tako se omenja brod pri Dravo- gradu že leta 1192,'^ pri. Trbonjah pa npr. leta 1570.'" S trgovanjem so se poleg poklic- nih trgovcev ukvarjali tudi domači in tuji samostani in mnogi graščinsiki upravniki ter obrtniki, s koncem srednjega veka pa tudi podložniki, ki so morali priti do denarja za poravnanje svojih urbarialnih obveznosti.'« V začetku 13. stoletja se je na ozemlju nekdanje oglejske slovenjegraške gospošči- ne razvila gospoščina Puhenštanj (Buchen- stein) s središčem na trdnjavi, ki je vznik- nila na pohorski strmini nad Dravo ter je varovala dohod v tri doline: Dravsko, Mi- slinjsko in Mežiško. Prvi znani lastnik Pu- henštanja je bil Majnhard iz Enzelsdorf a pri Wildonu (Meinhard von Zemzlisdorf), ki je s privoljenjem in vednostjo svoje žene Ger- trude Trušenjske-Dravograjske za 46 mark dunajske teže zastavil leta 1282 Of fu Emer- bergu Marenberškemu puhenštanjske trd- njavo (Castrum in Puchenstain) s tamkajšnji- mi njivami in gozdom (agriculturam adiacen- tem, Silvam ad Castrum pertinentem), s kme- tijo nad gradom (mansum unum situm in monte super Castrum) ter travnikom v Ci-- nečah pri Dravogradu (et pratum in Zern- wich).*« Iz listine torej vidimo, da je bila poset Puhenštanja v začetku kaj skromna. Večji zemljiški kompleks je vsekalkor pred- stavljal le gozd. Posest pa je mogel zastaviti le s privoljenjem grofa Henrika Pfannberga, ki je imel Puhenštanj v zastavi Vsaj že od leta 1278. Offa je na Puhenštanju po letu 1290 nasledU Markvard Zlemberški, nato pa nje- 157 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 gov sin Ditrih (1302—1351). S svojima bra- toma je leta 1314 prodal v Mariboru Ulriku Žovneškemu 33 kmetij v Kotljah me Koroš- kem za petdeset mark ter kmetije pri Cme- čah pri Dravogradu. Za Ditrihom je prišel Puhenštanj v odvisnost od Dravograda ter je kot patriarhov fevd prišel neznano kdaj v roke gospodov Aufensteinov, ki so ga leta 1361 prejeK' kot deželnoknežji fevd.*»^ Po padcu Aufensteinov je prišel grad v roke družine Gallov, ki so ga imeli nato najdlje do leta 1542. Leta 1368 je prejel gospoščino v fevd Nikolaj Gall, čez štirinajst let, tj. leta 1382, pa je dobil kot fevd Nikolajev sin enakega imena od gospodarja slovenjegraške gospoščine, oglejskega patriarha.*' Nikolaj Gall je leta 1393 obljubil grofu Hermanu Celjskemu, da bo gospoščino prodal le njemu in nikomur drugemu.''^ Galli so delali težave cerkveni gospodi ter bili zaradi določenih pravic s starotrškimi župniki v sporu, v ka- tere je posegel sam Oglej. Tako je npr. leta 1478 ukazal oglejski generalni vikar Butius de Palmulis Janezu Gallu in njegovemu gradi- ščanu na Puhenštanju Lavrenciju Tungfel- derju, da vrneta župniku Martinu konja in vozove, ki so mu bili odvzeti. Zagrozil jima je pod kaznijo ekskomunikacije, da njegov ukaz izpolnita v devetih dneh.''^ Kot lastnika pu~ henštanjske gospoščine srečamo leta 1514 Ivana Galla, ki je dve leti zatem priglasil pri deželi vrednost gospoščine s 25 in pol funta.** Prve podrobnejše podatke o dominikalni posesti puhenštanj ske gospoščine in sploh prve podatke o njeni urbarialni zemlji ima- mo, žal, šele iz zelo kasne dobe, iz leta 1542. Tedaj je njen lastnik Sigmund Gaisruck 18. maja napovedal piu deželi Štajerski vred- nost svoje gospoščine. Lastnik je tedaj do- minikalno posest ocenil takole: grad s pri- stavo, njivami in travniki in gozdovi ter ribolovnimi pravicami na Dravi na 800 fun- tov, hišo z zemljiščem v bližnjem Slovenjem Gradcu pa na sto funtov. Iz napovedi je tudi razvidno, da je imel Gaisruck tedaj v dob- rem 4000 funtov, ki jih je bil posodil. Go- spoščina je imela tedaj 91 podložnih družin, od tega kar 58 na območju gradu, vendar razsejanih po pohorskih vzpetinah. V Drav- ski dolini je imela gospoščina še na levem bregu Drave eno podložno družino pri Rad- Stanje urbarlalne posesti gospošči- ne Puhenštanja po Imenjskl cenitvi leta 1542 ) 158 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Ijah ter dve na Pernicah, na desnem bregu pa tri družine pri Vuzenici. Ostala njena po- sest je bila v Miislinjski dolini, in to na dveh zelo različnih krajih, saj je bilo 15 kmetij v Bukovski vasi, severozahodno od Slovenj e- ga Gradca 12 kmetij pa pri St. Ilju pod Tur- jakom, jugovzhodno od Slovenjega Gradca. Zanimivo pa je, da imenjska cenitev enako kot prvi ohranjeni urbar za puhenštanjsko gospoščino iz leta 1593 ne pozna manjše enote kot le cele kmetije, kar je nenavadno, če to stanje primerjamo s stanjem pri drugih goS- poščinah tistega časa. Pozna pa vir le enkrat samkrat gospodarsko enoto ostat aH domec, ki je bil po cenitvi sodeč manjši od pol kme- tije. Veliko pa nam cenitev beleži pušč, ki jih je bilo kar 24; te so hasnovali podložniki kot dodatna zemljišča, s katerimi so si skušali izboljšati svoj gospodarski položaj. Tako je prišla v poprečju na vsako obdelano kme- tijo po ena pusta. Vir pa nam beleži še enoto, ki' pa je ne štejemo za samostojno, in to mlin v Bukovski vasi, ki je stal vsekakor ob reki Mislinji. Kakšna je bila gospodarska moč posamez- nih kmetij, je mogoče razbrati iz njihove cenilne vrednosti, še bolj pa na podlagi šte- vila glav vprežne živine, pri čemer štejemo za kočarje tiste podložnike, ki so imeli do dveh glav živine, k srednjim take, ki so re- dili od treh do šest glav živine, in k velikim kmetom tiste, ki so imeli vsaj sedem glav vprežne živine.*^ Vrednost posameznih kme- tij brez živine je bila ocenjena sicer kaj različno, vendar pa bistvenega odstopanja od poprečja devetih funtov, razen v nekaj osam- ljenih primerih, ni bilo. Najvišje so bile oce- njene kmetije na Pernicah, kjer je bilo pop- rečje 13,5 funtov, najnižje pa pri Vuzenici s poprečjem 6,7 funtov. Osamljen ostat pri Puhenštanju je bil ocenjen na slabo 'kmetijo, zelo visoko pa mlin v Bukovski vasii, in to kar na osem funtov, pušče pa so bile oce- njene s 4,5 funta, se pravi, s polovično vred- nostjo cele poseljene kmetije. Vse hübe so bile brez živine ocenjene v skupni vrednosti 937 funtov, od česar je odpadlo na kmetije na območju gradu 583 funtov, Bukovsko vas 159, St. Ilj pod Turjakom 108, Vuzenico 40, Pernice 35 in Radlje 12 funtov. Cenilna vred- nost posameznih kmetij nam na eni strani kaže, kot smo to že omenUi, gospodarsiko moč kmetij, po drugi pa nam daje podatke o tedanji živinoreji. Iz vira sledi^ da je imela gospoščina nad polovico velikih kmetov. Go- vedoreja je bila zastopana pri vseh puhen- štanj skih podložnikih in to reja volov v pop- rečju po eden na družino, pri čemer najdemo odstopanje navzgor le pri podložnikih v Bu- kovski vasi, ostale goveje živine pa je imela družina v poprečju nad šest, več le kmeta na Pernicah (12 glav). Podložniki so gojili v poprečju po enega konja, tri prašiče in po pet glav drobnice (ovce in koze), pri čemer izstopajo Pernice (19 glav). Skupna vred- nost ocenjene živine je znašala 1884 funtov, po območjih oziroma urbarialnih naseljih pa v naslednjih vsotah: območje gradu 1274 funtov, Bukovska vas 295, St. Ilj 158, Per- nice 101, Vuzenica 40 in Radlje 16 funtov."" Prve podatke o dajatvah podložnikov go- spoščini, čeprav le v skupni vsotii, imamo iz dveh let kasneje, se pravi, iz leta 1544.''^ Do- hodki so bili po svoji vrsti kaj pisani: v denarju 201,5 funta, v žitu 16 škafov (ok. 4201) pšenice, 85 škafov (ok. 2.200,1) rži, ovsa pa 259 in pol škafa (ok. 7.000 1),« v živini 56 kokoši, 5 ovac in 4 in pol kozliča, nadalje 450 jajc, 289 funtov sira in 8 čehulj prediva. Žito so meril na škafe, pri čemer so trije grajski škafi veljali graški četrt, se pravi 78,72 litra.*' Zanimiv je podatek, da je gospoščina tedaj imela tudi dominikalne vinograde, ki jih noben drug vir ne omenja, ter da je pobirala tudi pravdno vino, gor- nino in vinsko desetino. Letni dohodek od dominikalnih vinogradov je znašal 120 fun- tov; pravdnega vina je gospoščina pobrala letno 12 veder (ok. 4701), gomine 13 veder (nad 1000 1) in desetinskega vina 16 veder (ok. 1250 1). Vino so merili na vedra, pri čemer so bile mere kaj različne velikosti. Talko so vinsko desetino in gornino merili na vedra, ki so imela 48 bokalov (78,7 1), pravdno vino pa na taka, ki so bila za polovico manjša, se pravi 24 bokalov (39,3 1).»» V naslednjih desetletjih se je število pod- ložnih družin sila zmanjšalo, tako da nam prvi ohranjeni urbar iz leta 1593 izkazuje samo še 24 podložnih družin. Tedaj je 21 podložnikov hasnovalo po eno kmetijo, dve sta imeli še puščo, ena pa gostilno. Gospo- ščinski podložniki so tedaj büi omejeni na območje gradu ter na Bukovsko vas pri Slo- venjem Gradcu. Glede na to, da se je urba- rialna posest od leta 1542 skrčila na četrtino, so se razumljivo zmanjšali tudi dohodki go- spoščine, pri čemer velja poudariti, da se količina nabranega žita ni bistveno zmanjšala, saj je gospoščina tedaj pobirala žito z mero, ki je bila dvakrat večja od one iz leta 1542. Leta 1593 so namreč merUi žito s tako ime- novano grajsko mero (schlossmass), kii je dr- žala tri zvrhane škafe in je veljala dva graš- ka četrta (157,441)." Med dajatvami sedaj ne srečamo več vina, pač pa dve novi, nam- reč sir in kopune. Gospoščina je v skupni vsoti pobirala letno: 41 gold, in 15 kr, 3 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Škafe (ok. 1571) pšenice, 24 šikafov (12601) rži in 83 škafov (nad 8.500 1) ovsa, 57 kokoši, 13 pitanih kopunov, 3 jagnjeta, 2 koštruna in 6 kozličev, 452 jaic, 36 sirov, 4 plečeta in 2 povesmi prediva. Dajatve od posameznih kmetij so bile glede na svojo vrsto kot tudi višino kaj razHčne, vendar sta le denarnim dajatvam bili zavezani samo dve kmetiji, obe pušči in gostilna, sicer pa redno nasto- pajo poleg denarnih dajatev še ena ali dve naturalni. Slaba polovica ktnetij je dajala poleg denarja vsaj še ali sir, kopune, jajca ali kokoši. Četrtina kmetij je bila zavezana večjemu številu naturalnih dajatev. Prav-o izjemo pa predstavlja kmetija v Bukovski va- si, ki je dajala letno po 1 gold., škaf pšenice, 3 škafe rži, 6 škafov ovsa, 4 kokoši, 2 pitana kopuna, kozliča, 30 jajc in povesmo prediva. Sicer pa so denarne dajatve gibale med 43 krajcarji in nad 3 goldinarje; nad poldrugi goldinar so plačevali le tistii, ki niso oddajali žitaric. Pšenice !so oddajale tri kmetije po škaf, rži, sedem po 3 ali 4 škafe, ovsa pa devet kmetij po 2 do 6 škafov, v enem sa- mem primeru pa kar 30 škafov. Kokoši so se oddajale v višini od 4 do 6, jajca pa v glavnem po 30. Oddaji sira so bile zavezane štiri kmetije (od 3 dd 14), plečet pa dve kme- tiji po eno. Prediva, koštrunov in kozličev se je ponavadi oddajalo po enega, pitanih kopunov pa od enega do dveh. Med dajat- vami se pojavi tu in tam tudi tako imenovana pustna kokoš (faschang henn). H gornjim dajatvam je treba prišteti še 48 kokoši in enalko število koštrunov, ker je namreč vsaka kmetija morala oddati na račun enkratne primščine letno po dve kokoši in enako šte- vilo koštrunov, da je bila s tem oproščena sodelovanja pri zimskem gospoščinskem lo- vu.'* V devetdesetih letih 16. stoletja pa je prišla puhenštanjska gospoščina v roke novih go- spodarjev. 18. julija 1593 je Jurij Gašper Gaiisruck prodal za 10.000 goldinarjev gospo- ščine svojemu bratu Hansu Sigmundu,"' ki pa je kmalu zatem, namreč že 1. septembra iptega leta, prodal posest Matiji Ammanu, ki je zah- tevano vsoto poravnal že na dan izdaje ku- poprodajne pogodbe.''* Tako je Matija Amman pridružil vuzeniški gospoščini, ki jo je kupil leta 1588 od' dedičev barona Lenarta pl. KoU- nitza, ter dvoru s 17 podložniki, na Brester- nici pri Mariboru, ki si ga je pridobil štiri leta kasneje, zdaj še novo posest.'^ Pod Ammani je puhenštanjska gospoščina, ki je imela pravico le do nižjega sodstva, prišla iz okvira slovenj egraškega deželskega sodi- šča v okvir vuzeniškega.'"« Še na sam dan nakupa gospoščine je dal Matija Hansu Sig- mundu gospoščine v zakup za dve leti. Za- kupnino, ki je znašala letnih 250 goldinarjev, je zakupnik še tistega dne poravnal." Po smrti Hansa Sigmunda, ki je umrl pred 2. januarjem 1595, je nastal med nekdanjim lastnikom Puhenštanja Jurijem Gašperjem in novim gospodarjem Ammanom spor zaradi gospoščine. Hans Sigmund namreč bratu ni izplačal vse kupnine in ta se je 1. februarja 1595 pritožil pri deželnem sodišču v Gradcu z zahtevo, da mu Ammani iz bratove zapu- ščine poravnajo bratov dolg. .6 septembra 1595, torej nekaj dnii zatem, ko se je iztekla zakupna pogodba, je Matijev sin istega imena na silo vdrl v puhenštanjski grad, delal silo Gaisruckovim ljudem in izpraznil klet; ob tem napadu je zgorel tudi del gradu, tako da je bila ocenjena škoda na 6.000 goldinarjev.'" Ammani so grad popravili in si na njem uredili svoje bivališče, ker je bil namreč vu- zeniški grad tedaj že v razsulu. Tožba pred sodiščem v Gradcu se je še vlekla nekaj let, vendar je iz zapuščenega zapisa po Matiji Ammanu mlajšem iz leta 1612 razvidno, da je bil mož v posesti Vuzenice, Puhenštanja in hiše v Slovenjem Gradcu.'* j OPOMBE 1. Prim. J. Koropec, Zemljiške gospoščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. sto- letja (v nadaljnjem Zemljiške gospoščine), Ma- ribor 1972, str. 13 si. — 2. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (v na- daljnjem Gradivo) III, Ljubljana 1911, št. 395, str. 233. — 3. Gradivo III, št. 402, str. 238. — 4. Gradivo IV, št. 20, str. 11. Cerkveni patroci- ni] se omenja šele leta 1174 (ecclesia sancti Pan- cratii de Graz) (Gradivo IV, št. 544, str. 276). — 5. Listina z dne 22. maja 1267 (H. Appelt-G. Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steier- mark IV/2, Wien 1964, št. 250, str. 152. — 6. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (nadalje Untersteiermark), München 1962, Str. 168. — 7. J. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark III, Graz 1903, št. 88, str. 153—154. Prim, tudi Untersteiermark, str. 168—160. — 8. Gradivo IV, št 429, str. 215. 160 : kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 — 9. Listina z dne 9. avgusta (1177), Benetke (Gradivo IV, št. 592a, str. 302). — 10. Gradivo IV, št. 639, str. 324—325. — 11. Gradivo V, št. 667, str. 315. — 12. Gradivo IV, št. 651, str. 332. — 13. Fr. Kovačič, Zgodovina Lavantinske ško- fije (1228—1928), Maribor 1928, str. 73—74. — 14. Gradivo V, št. 667, str. 315. — 15. Zemljiške gospoščine, str. 85. — 16. Ibidem, str. 168. — 17. Fr. Kovačič, o. c, str. 24. — 18. Gradivo V, št. 701, str. 339. — 19. J. Mravljak, Nadžupnija in dekanija Vuzenicai, Maribor 1928, str. 79 in 82. — 20. Fr. Kovačič, o. c, str. 108, 348, 423. — 21. Zemljiške gospoščine. str. 86, 167. — 22. Gra- divo IV, št. 499, str. 252, št. 885, str. 450. — 23. Gradivo IV, št. 855, str. 450. — 24. J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893, str. 4. 25. Gradivo IV, št. 737, str. 373. — 26. Gradivo V, št. 701, str. 339. — 27. J. Zahn. Ortsnamenbuch, str. 150. — 28. Zemljiške gospoščine, str. 89. — 29. Gradivo IV, št. 149, str. 89. — 30. Zemljiške gospoščine, str. 89. — 31. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 34. — 32. Zem- ljiške gospoščine, str. 81. Prlm. J. Mravljak, Vu- zenica v srednjem veku, Maribor 1927, str. 42 do 44. — 33. Untersteiermark, str. 175. — 34. Prim. Zemljiške gospoščine, str. 172. — 35. Ibi- dem. — 36. Ibidem, str. 154. — 37. Gradivo IV. št. 639. str. 325. — 38. Zemljiške gospoščine. str. 158. — 39. Ibidem, str. 173. — 40. H. Wiessner, Monumenta historica ducatus Carinthiae V, Klagenfurt 1956, št. 513, str. 326—327. Ker je stal v vasi Trössing pri Gnasu na avstrijskem Štajerskem grad iste- ga imena (Buchenstein), so oba gradova radi med seboj zamenjavali. (Prim. O. Lamprecht, Buchen- stein. Die Geschichte einer steirischen Grund- herrschaft, ZHVS XXIV, 1928, str. 5—19. — 40a. H. Wiessner, Monumenta historica ducatus Ca- rinthiae X, Klagenfurt 1968, št. 565, str. 184 in 566, str. 184. — 41. Untersteiermark, str. 173 do 174. Zemljiške gospoščine, str. 23. — 42. Al. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark VI, Gratz 1859, str. 323. — 43. Listina z dne 11. marca 1478, Videm (kopija v zbirki listin v SLa). Ukaz je veljal »Joanni Gal militi et Laurentio Tungfelder castellano in Puohenstain«. — 44. Untersteiermark, str. 174. — 45. Zemljiške go- spoščine, str. 132. — 46. »Mein Sigmunden Gais- srugkh zu Peuchenstain vnnd meiner vnnder- thannen Schätzung« (Imenjska cenitev z dne 18. maja 1542 za Gaisrucke v SLa 9/106). — 47. 1544, marec 8. (Imenjska cenitev in sumami seznam dohodkov v SLa 9/106). — 48. Graški četrt = = 78,72 l/S. Vilfan, Prispevki kr" zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljan- sko mero (16. do 19. stol.), ZC VIII, 1954, str. 41. — 49. Tako imen. »schlossmas«. — 50. bo- kal = 1,641 (S. Vilfan, o. c, str. 52.) — 51. 2 X 78,72 litra. — 52. »Hannsen Sigmundt von Gaissruech vrbari von Puechenstain« (Urbar iz leta 1593 v SLa, Landrecht Amman, 18 Bd. 1, H., 20). — 53. Dokument z dne 1. februarja 1595, Gradec (SLa, ibidem). — 54. Dokument z dne 1. septembra 1593, Vuzenica (SLa, ibidem). — 55. Untersteiermark, str. 154 in 25. Vuzeniški Am- mani so imeli s puhenštanjsko gospoščinO' spore predvsem zaradi grajskega pomirja, lova in ri- bolova na Dravi že v letu nakupa vuzeniške go- spoščine. (SLa, Hofkammer 19/3). — 56. Unter- steiermark, str. 175. — 57. Dokument z dne 1. septembra 1593, Vuzenica (SLa, Landrecht Am- man, 19 Bd., 1 H., 2). — 58. Dokument z dne 11. decembra 1595 (SLa, ibidem, 18 Bd.,1 H., 20). — 59. Inventami zapis z dne 6. marca 1612 (SLa, ibidem, 19 Bd., 1 H.). Leta 1662 je bila lastnik puhenštanj ske gospoščine Zofija Kempinsky, roj. baronica Falbenhaupt, in še v istem letu Ivan M. von Saxengang. Od 1681 do 1745 jo je imela dm- žina Kössler, ko jo je kupil Wolf Sigmund ba- ron Jabomegg. Tedaj je Puhenštanj imel 127 podložnih dražin. Od 1789 do 1794 je bil gospo^- dar gospoščine Jožef pl. Mossmüller, nato od 1794 do 1817 družina Popp. Od 1817 do 1832 je bila graščina v rokah baronov Kometer, katerih eden, Janez Krstnik, je grad 1870 na novo po- zidal ter zbral na njem veliko umetnin. V nje- govem času je imela graščina nad 150 ha zemlje, od tega največ gozdov (nad 113 ha), približno enak kompleks (okoli 15 ha) njiv in travnikov ter nad 6 ha pašnikov. (Untersteiermark, str. 174—175; C. Schmutz, Historisch Topographi- sches Lexicon von Steyermark I, Gratz, 1822, str. 179; J. Andr. Janisch, Topographisch-stati- stisches Lexikon von Steiermark I, Graz 1878, Str. 73—74). 161 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 NOVI ODLOMKI PROTESTANTSKIH TISKOV OB 400-LETNICI PRIHODA TISKARJA MANDELCA V LJUBLJANO MARIJAN SMOLIK Raziskovalno delo v naših knjižnicah, ki hranijo stare knjige, se doslej; pri nas še ni dovolj usmerjalo v študij knjigoveškega de- leža pri izdelavi knjig. Poročilo o tem, kako smo v Semenišiki knjižnici v Ljubljani našli dve protestantski knjigi, kii sta bili 400 let skriti v platnicah drugih knjig, naj bo maj- hen prispevek za spoznavanje naše kulturne preteklosti, hkrati pa spodbuda za večjo^ lju- bezen do knjižnih starin. Knjigoveško delovanje prvega ljubljanske- ga tiskarja Janža Mandelca je pred leti za- čel odkrivati madžarski bibliotekarski stro- kovnjak Gedeon Borsa. Ugotovil je, da je Mandole po svoji prißilni preselitvi na Mad- žarsko vezal različne knjige, ki so se ohranile do danes. Te najdbe so ga vodile do sklepa, da je Mandelc vezal knjige že tudi v Ljub- ljani.* Mandelčevo avtorstvo knjigoveških izdel- kov je G. Borsa dokumentiral z različnimi knjigoveškimi pečati in valji, ki jih je upo- rabljal pri vezavi knjig, zlasti koledarjev.- Doslej je Mandelcu pripisal 28 različnih vzor- cev, ki jih je uporabljal pri vezanju 24 knjig v letih 1582—1605, ko je delal na Mad- žarskem. V septembru 1974 se je G. Boräa mudil na raziskovalnem delu v Ljubljani, kjer je upal v naših knjižnicah najti še kakšno Mandelče- vo vezavo. V Semeniški knjižnici se mu je to posrečilo pri knjigi s signature J VII 5: Fr. Laurentius Surius, De probatis sanctorum hi- storiis. Tomus Quintus (Sept. — Oct.), ki je bila tiykana v Kölnu 1574, leto dni pred Man- delčevim prihodom v Ljubljano. Peti zvezek te zbirke svetniških življenje- pisov se po vezavi zelo razlikuje od drugih zvezkov, ki so vsi vezani v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem. Ti zvezki so v primeri s petim zvezkom označeni kot last- nina ljubljanskih škofov in njihove knjižni- ce v Gornjem Gradu. V Mandelčevi knjigo- veznici pa so, kot vse kaže, prvotno manjka- joči (ali pa izgubljeni) zvezek vezali v mehko rjavo usnje in to takrat, ko je delal v Ljub- ljani (poletje 1575 — pomlad 1582). Sedanje nahajališče celotnega dela ^izdaja, da so vseh G zvezkov, tudi tistega, ki ga je vezal Man- delc, prepeljali iz Gornjega grada v ljub- ljansko javno škofijsko znanstveno knjižnico (= Semeniško knjižnico) sredi 18. stol. v času knjižničarja Franca Jožefa Thallmainerja.' Knjigoveški okras te knjige, ki je bil od- ; ločilen za ugotovitev, da gre res za vezavo iz ; Mandelčeve delavnice, je precej preprost. V ; sredini sprednje in zadnje platnice je odtis- i njen 104 X 70 mm velik pokončno ovalen čr- i tast pečat, ki je v Borsiovi razpravi označen j S črko B. Postavljen je v preprost oikvir iz črt, na vseh vogalih pa so odtisnjeni še majh- ni (20 X 14 mm) rombasti okraski — spredaj zlati, zadaj brezbarvni. Ti okralsiki, ki jih Borsa označuje s črko c, so petkrat vtisnjeni tudi na hrbtu. CRIKVENI ORDINALIC — TÜBINGEN 1564 Ze samo ugotovitev mojstra knjigoveza bi bila zaradi Mandelčevega imena pomembna | za Semeniško knjižnico, vendar se je pokaza- ; lo, da platnica skriva še dragocenejšo vsebino. \ Ob pregledovanju platnic je tudi nestrokov- ] njak jasno videl, da je knjigovez kot knjigo- Knjigoveški okrasek Mandelčeve knjigoveznice 162 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Ohranjeni del naslovnega lista veški material v platnici uporabil potiskane ; pole papirja, kakor so si tedaj večkrat po- : magali in si naredili lepenko iz zlepljenih ; Konec hrvaškega predgovora s podpisi listov. Ker je bila v našem primeru mogoče opazitii, da je tekst v platnici slovanski, je G. Borsa predlagal, naj bi platnice strokovno odprli, saj je upal, da bi pri tem morda od- krili kak tisk iz Mandelčeve tiskarne. Po po- sredovanju ljubljanskega strokovnjaka za Mandelčeve tiske prof. Branka Reispa je platnice previdno odprl knjigoveški moj- ster Gabrijel škerl v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ugotovil je, da je bil celotni volu- men obeh platnic zlepljen iz 44 potiskanih listov, ki zaradi precej velikega formata knji- ge (32 X 21 cm) niti niso bili prehudo obre- zani (prvotna velikost listov je bila 32 X 42 cm). Očiščene liste je nato po polah razvrstil že pomočnik ravnatelja NUK dr. Branko Ber- čič in ugotovil, da ti listi predstavljajo vse ra- zen zadnje tiskarske pole hrvaške protestant- ske knjige CRIKVENI ORDINALIC — cer- kveni red in obrednik, tiskane v Tiibingenu leta 1564. V knjigoveznici so latinsko knjigo spet zvezali, iz najdenih listov, ki niso bili vsi obrezani na istih méstth, pa sem lahko se- stavil približno devet desetin enega izvoda hrvaške knjige, ker je bil namreč vsak list ohranjen v štirih izvodih. Čeprav so bili ne- kateri listi zelo slabo ohranjeni, razjedeni od črvov, ali pa tako močno zlepljeni, da jih ni bilo mogoče rešiti celih, je Semeniška knjiž- nica na ta način pridobila novo protestantiko, ki je pomembna celo v jugoslovansikem meri-' lu. Hrvaška bibliografija pozna Crikveni or- dinalic samo v dveh ohranjenih izvodih (v Berlinu in Dresdenu), pa še za ta dva ni pre- verjeno, če sta še na svojih mestih.* Z našo najdbo pa je ugotovljena eksistenca še šti- rih izvodov, ki pa seveda niso nilkoli bili »knjige«. Ker bo vsebina hrvaškega cerkvenega reda predmet posebne razprave (v Bogoslovnem vestniku), naj bo tu omenjeno le, da je sorod- na Trubarjevi Cerkovni ordningi, ki je bila tudi natisnjena v Tübengenu 1564. Čeprav na 163 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Začetek besedila o pravem nauku in pridigovanju HrvaŠkem protestantska cerkvena ureditev še ni bila tako razvita kot na Slovenskem, so Trubarjevi hrvaški sodelavcii Anton Dalmata, Štefan Konzul in Juraj Juričic, ki so vsi podpisali nemški in hrvaški predgovor, ho- telii Z izdajo cerkvenega reda poskrbeti za urejen razvoj in delovanje protestantskih cer- kvenih občin med Hrx'ati.*» V teikstu je najprej razlaga, kaj je pravi nauk in pridigovanje ter obred krščevanja, nato kratek katekizem s stanovskimi nauki Obredni del se nadaljuje s pokoro in Gospo- dovo večerjo, prevedene so molitve za nedelje in praznike in prošnje za vse potrebe. Od- stavek o cerkvenih pesmih uvaja navodila za obrede v cerkvenem letu. Na koncu so, obredi poroke, obiskovanja bolnikov in po- greba. V nasprotju s Trubarjevo ordningo je hrvaški ordinalic preveden dosledno po württemberskem cerkvenem redu, kakor je zapisano že v naslovu, ki' pa, žal, na nobenem ^ našem listu ni cel ohranjen.'^ j NEZNANI (LJUBLJANSKI) KNJIGOVEZ IN TRUBARJEV NOVI TESTAMENT 1582 Druga knjiga Semeniške knjiižnice (s signa- turo G II 2), ki v svojih platnicah skriva protestantsko knjigo, je juridični priročnik »Practica Canonica Criminalis« benediktinca Alfonza Vilaguta iz Neaplja, tiskan v Frank- furtu leta 1588, in nekoč last jurista. P. Strell- mayra, v naši knjižnici pa vsaj že leta 1770. Knjiga formata 17 X 26 cm je vezana v belo (zdaj orumenelo) usnje, ki je zelo bogato okrašeno z vtisnjenimi knjigoveškimi vzorci. Ob ifekanju knjig z ekslibrisi za lansko razstavo ob svetovnem kongresu ekslibristov sem opazil, da je bil v tej knjigi nekoč nalep- ljen majhen ekslibris: ko pa so ga pozneje odtrgali, so z njim vred odtrgali tudi del knjigoveškega lista na notranji strani spred- nje platnice. Bilo je mogoče prebrati besedi »bomo imeilli«. Spodbujeni po malo prej ugotovljeni najdbi hrvaškega ordinalica portreti štirih reformatorjev neznanega knjigoveza 164 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Knjigoveški okrasek neznanega knjigoveza SO tudi to knjigo v NUK odprli in pojavili so se listi drugega natisa Trubarjeve nove za- veze, tiskane v Tiibingenu leta 1582 (Ta drugi deil noviga testamenta). Zaradi zelo lepe vezave, ki se pri odpiranju nujno nekoliko poškoduje, in ker najdeni tisk ni tako zelo redek,« je knjigovez razdrl le zadnjo platnico, iz katere smo dobili 17 lis- tov iz druge polovice omenjene Trubarjeve knjige. V primerjavi s prej opisano Mandel- čevo vezavo je neznani knjigovez za lepljenje te knjige uporabil zelo močno lepilo, ki ni dopuščalo, da bi liste lepo očistili. Zaradi razmeroma majhnega formata so listi zelo močno obrezani, tako da niti ena stran ni ohranjena cela. Ime knjigoveza, ki je vezal to knjigo, osta- ja za zdaj še neznano, ker knjigoveška obrt tistega časa še ni dovolj raziskana.' Nobeden od doslej znanih knjigovezov v Ljubljani za to delo ne pride v poštev, ker je vezal knjigo, ki je bila tiskana šele 1588. Ni pa dvoma, da je bil tudi ta knjigovez protestant (vsaj Ne- mec), ker je imel na zalogi še protestantske tiske in ker je katoliško knjigo okrasil z iz- razito protestantskimi (knjigoveškimi pečati. Na sprednji in zadnji platnici je v sredioni ok- rog lepega plemiškega (ße ne ugotovljenega) grba napis VERBUM DOMINI MANET IN AETERNUM (Gospodova beseda ostane veko- maj: Izaija 40,8 in 1. Petrovo pismo 1,25). Zu- nanji okvir pa je sestavljen iz majhnih por- tretov štirih reformatorjev: Erazma Rotter- damskega Jana Husa, Martina Luthra in Fi- lipa Melanchtona. Vsak portret je namreč podpisan vsaj z delom imena, ugotovljiva pa je tudi podobnost z njihovimi portreti, npr. v enciklopedijah. Knjigoveške valje s temi portreti so tedaj pogostoma uporabljali v različnih izvedbah in velikostih. Tudi Man- delc je npr. imel dve varianti.« Uporabljeni plemiški grb je bil prvotno namenjen samo za knjige določenega lastnika, toda knjigovez ga je ohranil tudi za druge knjige in ga uporabljal tudi po prihodu v Ljubljano. Prav tako je npr. Mandelc še na Madžarskem brez zveze z vsebino knjige upo- rabljal kranjski deželni grb kot okras nem- ških beležnih koledarjev iz začetka 17. sto- letja, torej je bila to običajna praksa knji- govezov.' Zaradi uporabljenih slovenskih potiskanih listov lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepa- mo, da je bila omenjena knjiga vezana v Ljubljani, čeprav je bila tiskana v Nemčiji in so vsi knjigoveški okraski nemški. Obe najdbi pa potrjujeta prej navedene Bučarje- ve podatke (gl. op. 7), da so hrvaške pro- testantske knjige vezali v Ljubljani in v Kranju in da so tudi slovenske protestant- ske knjige uvažali iz Nemčije nevezane, v polah, in jih vezali doma. Tako je tudi bolj razumljivo, da so se pri knjigovezih še dolgo ohranili listi posameznih knjig, ki so bile v katoliški deželi prepovedane, npr. Trubar- jev novi testament in hrvaški ordinalic. Pri uporabljanju teh titikov za polnilo plat- nic najbrž knjigovezi niso imeli nobenega po- sebnega namena; hoteli so le koristno pora- biti liste, ki so jim bili pri roki, pa morda zaradi kakšne majhne poškodbe niso bUi upo- rabni za vezanje v knjigo, ah pa tega za- radi katoliškega nadzorstva niso več upali. Samo hudomušno sklepanje bi moglo za 400 let nazaj trditi, da bi katoliškim naročnikom (v našem prvem primeru celo ljubljanskemu škofu Glušiču, Radlicu ali Tavčarju) nalašč v platnicah podtaknili protestantske tiiske. Skoraj ni dvoma, da so v naših starih knjiž- nicah še knjige te dobe, ki skrivajo v sebi stare tiske. Dosedanje najdbe, ki so bile povsem slučajne, to potrjujejo.'« Seveda pa bi bilo za dragocene knjige iz 15. in 16. sto- letja zelo škodljivo, če bi se odpiranja plat- nic iz nekakšne raziskovalne strasti lotevali nestrokovnjaki, ker bi naredili več škode kot ko'"isti. 165 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Primer ohranjenosti enega lista Trubarjevega novega testamenta OPOMBE I. Joannes Manlius könyvkötöi tevékenysége — Die buchbinderische Tätigkeit von Joannes Manlius; posebni odtis zbornika budimpeštanske državne Széchényjeve biblioteke 1970—1971, str. 301—321. Prim, kratek povzetek vsebine: F. Seb- janič, Novi razsegi Mandelčeve dejavnosti. Naši razgledi 20. 6. 1975, str. 331. — 2. Prim. nav. razprava str. 313 in 316, kjer so tudi ustrezne reprodukcije. — 3. V Thallmainerjevem abeced- nem katalogu iz sredine 18. stol. je vpisano ce- lotno delo z vsemi zvezki. Navedeno je, da so ga dobili v zameno iz Gornjega grada. Prim, tudi Primož Simoniti, Med knjigami iz stare gomjegrajske knjižnice: Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice I, Ljubljana 1974, 24 in: Branko Reisp, Tiskarna Janeza Mandelca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki: Kronika XXIII 1975, str. 82. — 4. Prim. Bučar-Fancev, Bibliografija hrvatske protestantske književnosti za reformacije: Sta- rine XXXIX, Zagreb 1938, 112; Josip Badalič, Jugoslavica usque ad annum MDC. BibUogra- phie der südslavischen Frühdrucke, Aureliae Aquensis 1959, 83, 85. — Celotni naslov se glasi: CZRIKVE- / NI ORDINALICZ, KA- / koße vpravoi Katolitsaßkoi, Krißtyanß- / koi Czrikvi, Herczeßtva VVirtem- / berßkoga, vße prave Bosye / ßlusbe opravliayu i / ßluse. / Szad nai- prvo V'hrvatßki yazik / preobrachen i JJtampan. / WürtembergiJ"che Kirchenordnung in die / Crabatijche Sprach vertiert vund / mit hatei- nijchen Büchjta- / ben getruckt. — 4. a Imena Trubarjevih sodelavcev pišem v obliki, kakor se je udomačila v slov. üterami zgodovini (npr. Zgodovina slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956 na str. 226). Br. Reisp je v omenjeni razpravi (gl. op. 3) na str. 82 ista imena zapisal po Elze- jevem opisu ordinalica, sami so se pa pod nem- škim predgovorom podpisali: Antonius Dalmata, Stephanus Ißterreicher, Georg lurtjchitjch, pod hrvaškim pa: Anton Dalmatin, Sztipan Ißtrianin in lurai luritsich iz Vinodola. — 5. O vsebini in pomenu Trubarjeve Slovenske cerkovne ordninge prim, komentar Draga Šege: Med biblijo in cer- kovno ordningo, str. 113—138 v skrajšani izdaji v zbirki Kondor št. 153, Ljubljana 1975. (O od- nosu slovenskega in hrvaškega cerkvenega reda do nemških predlog in med seboj gl. tam na str. 129.) — 6. Ohranjenih je vsaj 12 izvodov, od tega 3 v Ljubljani. — Prim. Br. Berčič, Das slovenische Wort in den Drucken des 16. Jahr- hunderts: Abhandlungen über die slovenische Reformation, München 1968, 221—223. — 7. Fr. Bučar, Povijest hrvatske protestantske književ- nosti za reformacije, Zagreb 1910, 133, 134, 171, 172 navaja knjigoveze Leonarda Stegmana in Krištofa Plessner ja v Ljubljani in Seytlingerja v Kranju, ki so delovali v letih 1562 in 1563. Zdaj je torej ugotovljen še Mandale v letih 1575 do 1582. — 8. Prim. G. Borsa v nav. razpravi slika I in V na str. 313. V pismu dne 22. maja 1975 me je pa opozoril na delo Konrada Haeb- lerja, Rollen- und Plattenstempel des XVI. Jahr- hunderts, Bd. II, Leipzig 1929, kl opisuje več 166 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Žigov te vrste. Knjige, žal, nisem mogel uporab- ljati, ker je v slovenskih knjižnicah ni. — 9. Prim. G. Borsa prav tam, reprodukcije koledarjev na str. 310 in 311. — 10. Ze pred desetletji so v j NUK na ta način prišli do protestantskih ti- i skov, prim. Tovariš 25. I. 1952, 59—60. Primož \ Simoniti pa v istem zborniku NUK (gl. op. 3) v razpravi: Se nekaj inkunabul v slovenskih knjiž- nicah, na str. 68—69 popisuje dva enolistna ti- ska — inkunabuli iz leta 1485, ki ju je našel v Semeniški knjižnici, prilepljeni na platnice. UNIFORME MEŠČANSKEGA KORPUSA IN DEZELNE BRAMBE V MARIBORU SERGEJ VRIŠER i Med mesta na Slovenskem, v katerih nam je zgodovina izpričala obstoj meščanske for- macije, se uvršča tudi Maribor. Dokumen- tacija o tej formaciji je bolj sikromna, skrom- nejša od podatkov za Ljubljano in Ptuj, vendar pa se opira vsaj za zadnje obdobje na dva pomembna vira — opis in upodobitev uniforme, tako da si je moč ustvariti o tej uniformi dovolj izčrpno predstavo. Na opis uniforme in doslej tudi na edine podatke o meščanskem korpusu v Mariboru naletimo v enem izmed temeljnih del za starejšo zgo- dovino tega mesta, v zgodovinskem in topo- grafskem popisu Maribora in okolice dr. Ru- dolfa Gustava Puffa iz leta 1847. Kdaj So ta korpus ustanovili, iz knjige sicer ne izvemo, Puff omenja samo, da se je korpus zaradi svojih odlik zapisal v zgodovino in da so bili njegovi člani nasledniki hrabrih brambovcev Maribora pred Turki in Madžari. Zgodovina te korporacije ni sklenjena, iz seznama me- ščanov in kronike mestnih dogodkov pa je moč izluščiti ljudi in dejanja, ki so bila z njo tako ali drugače povezana. Tako dejanje je bila npr. vsakoletno objezdenje maribor- skega mestnega pomerja. Dokaj izčrpno je opisano objezdenje iz leta 1671, ko omenjajo viri meščanske častnike, trobentače, bobnarje, zastavo itd. Žal ni podatkov in slik, kii bi nam približali noše te meščanske enote v zgod- nejših stoletjih. Puff pravi, da so korpus razpustili šele ob koncu 18. stoletja. Slo je za uniformirani meščansiki strelski korpus (Bürgerliches Schützencorps), ki je imel strelišče za poslopjem kresije in Gast- eigerjeve tovarne tj. v predelu ob zahodnem mestnem obzidju. Zdi se, da je bila ta kor- poracija po številu prapadnikov precej moč- na. Dne 5. septembra 1790, ko je potoval skozi Maribor kralj Leopold, vladar obeh Sicilij, je nastopil korpus s 150 možmi. Čast- niki korpusa pa so se poklonili kralju in po- stavili častno stražo pred gostilno Pri je- lenu, kjer je gost prenočil. Korpus je imel svojo godbo na pihala (»türkische Musik«), ki ja dvakrat na teden igrala v mestu. Sprejem sicilijanskega suverena, ki ga je spremljal tudi cesar Leopold II., nam je znan že po opisu ptujiskega zgodovinarja Ferdi- nanda Raispa. Pri tej slovestnosti je sodelo- val tudi ptujski meščanski konjeniški korpus, katerega vojaški videz in nastop sta bila gos- tom močno po volji. Po Puffu je mariborski korpus ob tej pri- ložnosti zadnjikrat nastopil, ni nam pa zna- no, katerega leta so korpus dejansko razpu- stili. V mariborskem muzeju se je ohranila oljna slika Andreja Fleissa, usnjarskega moj- Andrej Fleiss, mariborski usnjar v uniformi nadpo- ; ročnika meščanskega korpusa na prehodu iz 18. v 19. ! stoletje ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 167 stra in — kot pove napis — nadporočnika »lovskega« korpusa v Mariboru (Jag. Korps). Slika nosi letnico 1792. Kot lovski je brez dvoma razumeti strelski korpus. Iz kronike dogodkov v naslednjih letih je vsekakor mo- gočo! razbrati, da je še nadalje obstajala po- treba po oboroženi meščanski formaciji. V zvezi s francoskimi vojnimi pohodi je šta- jerski deželni glavar izdal 7. septembra 1796 poziv za ustanovitev lovskega korpusa za vso Stajersiko. Ta korpus naj bi štel okoli 1000 mož, vendar rekrutacije niso povsem izpeljali, ker je vojna nevarnost popustila. Očitno pa je, da so v Mariboru leta 1797 še vedno imeli strelski oziroma lovski korpus. Puff poroča, da je tega leta zajel mesto hud požar; ljudje so spravljali svoje imetje na varnejšemu delu mesta, Strazili pa so ga vojaki mondume komisije in pripadniki strelskega korpusa. Puff je na kratko, vendar dovolj značilno opisal sestavne dele uniforme mariborskega meščanskega strelskega korpusa. Njegov opis se tudi dobro ujema z nošo, ki nam jo kaže omenjeni portret Andreja Fleissa. Opis in slika nam predstavita uniformo, kakor so jo nosili ob koncu 18. in v prvih letih 19. stoletja. Zanesljivo časovno potrdilo nam daje sponka na pasu upodobljenca, okrašena z monogramom cesarja Franca II., kar bi po- menilo obdobje med leti 1792 do 1804. Unir formo korpusa je sestavljal suknjič temno ze- lene barve z zelenimi našitki na ovratniku in rokavih. Kroj sukniča na .sliki je tip zgod- njega fraka z mehkim, navzdol obrnjenim ovratnikom in okroglo vrezanimi robovi, ki so speti z vrsto srebrnih gumbov. Enaki gum- bi so tudi na manšetah. Pod sulknjičem je videti kratek bel in z vezenino obšit telovnik. Iz opisa vemo, da so k suknjiču sodile bele hlače. Častniki so nosili visoke škornje (Cou- rierstiefel) in v njih gamaše, ki so segale prek kolen. Slika nam kaže, da so bile v rabi črne ovratnice z belim robom in čip- kastim zabojem. Častnik je prepasan z ve- zenim pasom, ki ga krasi srebrna sponka s cesarjevim emblemom. Po Puf fu so nosili meščanski oficirji tudi zeleno bele ešarpe. Klobuk na sliki ima obhko zgodnjega dvoro- geljnika, njegovi robovi so obšiti s srebrnim trakom,v pregibu klobuka je videti cesarsko kokardo, na čelni strani pa srebrno zanko z gumbom in veliko pentljo v zeleni in beli barvi. Pokrivalo dopo'linjuje zelen čop; Puff pravi, da so bili čopi na klobukih zeleno beli, tj. v deželnih barvah. V opisu je kot orožje omenjen lovski nož (Hirschfänger), oficir na sliki drži z levico vojaški častniški meč, videti je tudi portepé, kar je bil prav tako znak vojaške oficirske časti. Nadaljnja Oficir mariborskega meščanskega korpusa ob koncu 18. stoletja Častniška znaka sta srebrna vezena epoleta z resami na upodobljenčevi levi rami in pa- lica z jermenčkom. Ob klobuku so še dolge rumene rokavice. Mariborska strelska uniforma je büa v splošnem likrojena po vzorcu sočasne avstrij- ske vojaške mode, sorodna pa je bila tudi uniformam drugih korpusov npr. noši ljub- ljanskega grenadirskega korpusa, kakor jo poznamo po opisu iz leta 1793. Zelena barva suknjiča je bila značilna za številne strelske in lovske korporacije. Posebnost na sliki sta epoleta na Fleissovem suknjiču in pas z em- blemom cesarja; obojega pri armadi v tem času ne zasledimo. Meščanski korpusi so se pri adjustiranju sicer v prvi vrsti držali vo- jaškega kroja. Pri vseh teh enotah so bila očitna prizadevanja, da bi se kar najbolj približali videzu vojaštva. Vendar je moč opaziti tudi pogosta odstopanja od tega mo- dela, predvsem z namenom, da bi uniformo bolj popestrili. Vojaški noši se podaja tudi portretirančeva pričeska oziroma lasulja s svitkoma las ob 168 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ušesih in kita s pentljo na tilniku. Frizura te vrste sama po sebi ne bi bila izključno vojaška značilnost, vendar je v avstrijski vojski ostala sorazmerno dolgo v rabi in je bila v času, ko je nastal Fleissov portret, že v precejšnjem nasprotju z modernejšimi in prildadnejšimi kratkimi pričeskami Napoleo- novih vojakov. Leto 1808 in cesarski patent o formiranju deželne brambe po avstrijskih deželah sta vnesla tudi v mariborsko meščansko življe- nje nove vojaške impulze. "V juliju 1808 se je v Mariboru med prvimi odzvalo pozivu za vstop v deželno brambo 59 dijakov. Bram- bovci so si smeli sami izbrati oficirja, 2 na- rednika in 2 korporala, na slovesen način pa so jim na Glavnem trgu pred rotovžem podelili brambovske kokarde. Po nekaj me- secih urjenja so prostovoljci v oktobru po- kazali svoje vojaško znanje pred nadvoj- vodom Janezom. Mariborska hramba je štela do pomladi 1809 dva bataljona mož s 50 častniki. Častniški zbor je bil sestavljen iz aktivnih in bivših oficirjev ter ta'kih, ki so prišli iz civilnih poklicev. Na velikonočno nedeljo 1809 so slovesno blagoslovili zastavo prvega bataljona, naslednjega dne pa sta obe mariborsiki enoti odkorakali na Koroško. V celoti se je aprila 1809 pomikalo pnek Celovca v smeri proti Italiji kar 13 štajer- skih brambovskih bataljonov. Iz Puffovih podatkov ne razberemo, ali so člani strelske- ga korpusa vstopali v deželno brambo, dom- nevamo pa lahko, da so podobno kakor v Ljubljani opravljali stražno službo predvsem v Mariboru. Puff je dokaj obširno opisal ustanovitev deželne brambe, njen kadrovski sestav, ude- ležbe v bojih in njeno uniformo. Opise bram- bovskih uniform je prevzel po predpisih o adjustiranju od 16. junija 1808, ki so veljali za deželne brambe Štajerske, Koroške, Kranj- ske, Trsta in Solnograškega, poudaril pa je predvsem oblačilne značinosti, ki so bile v rabi v Maribo-ru in njegovem zaledju. Ofi- cirji štajerske in s tem tudi mariborske de- želne brambe so nosili do kolen isegajoče zelene suknjiče in sive hlače iz kamelje dlake, okrašene s srebrno vezenino, k temu doiko^ lenske škornje z oako zeleno obrobo. Sablje so nosili na črnih lakiranih pasovih, na sab- ljah srebrne portepéje, pomešane si svilenimi Uniforme štajerske deželne bram- be 1808/1809: 1. Nadporočnik v pred- pisani uniformi. 2. Brambovec — strelec v plašču »Roquelorju«. 3. Brambovec v uniformi pehote KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 169 i resami v deželnih barvah. Našitke na ov- ratnikih so označevali z 1 srebrno paaico poročnika, z 2 nadporočnika, s 3 stotnika, štabni oficirji so imeli debelejše, pol palca široke našitke. Pokrivalo oficirjev je bil tri- rogeljnik, obrobljen s črnim trakom in okra- šen s 7 palcem široko srebrno pentljo z vtka- nimi deželnimi barvami. Puff pripominja da so bili enako oblečeni častniki strelcev tj. brambovsldh enot, ki so bile oborožene z lovskimi puškami. Brambovske fizilirske kompanije so bile kakor redna vojaška peho- ta opremljene s pehotnioni puškami. Prostaki deželne brambe so nosili črne, 6 palcev visoke klobuke s širokim zavihanim krajcem, ki je bil pritrjen z dvema volnenima zankama. Na krajcu je bila deželna kolkarda. Suknjiči so bili zeleni, imeli so visoke ov- ratnike, dve vrsti belih gumbov in našitke v deželnih barvah na ovratnikih in rokavih. V istih barvah so bili obšiti tudi škrici suk- njičev, žepi in naramni našivki pa so bili zeleni, tj. v barvi suknjiča. Štajerci so imeli bele, Korošci in Tržačani rdeče, Kranjci viš- njeve in Solnogradčani rumene našitke. Ov- ratnice so bile črne, telovniki in hlače iz si- vega sukna. Kot obutev so omenjeni čevlji z gamašami ali čevlji na vezalke. Brambovci so bili oboroženi s puškami in bajoneti, ki so jim viseli na dva palca ši- rokem jermenu prek ramen. Korporali so se razlikovali od moštva po črnih usnjenih pa- sovih, imeli so sablje z zelenimi volnenimi portepéjiu Naredniki so smeli nositi palice iz trstike (Spanische Rohr), le da slednje niso imele ročajnih gumbov kot palice oficirjev. Enako kakor brambovska pehota so bili oblečeni strelci, le da so bili prepasani z ze- leno volneno vrvico z majhnim okroglim čopom in rogom za smodnik. Namesto na- bojnjače je sodila k opremi strelcev usnjena torbica — kartuša, viseča na 2 palca širokem jermenu. Podobno kakor meščanska je tudi bram- bovska uniforma posnemala sočasno vojaško nošo. Tako je bil v rabi značilni korziški klobuk — cilinder z visoko zavihanim levim krajcem, kot so ga nosile vojaške enote top- ništva, pionirjev, lovcev in dr., nadalje kratki suknjiči do kolen-fraki, ozke hlače, gamaše itd. Iz navodil o oblačenju za omenjene de- žele izvemo, da so bili suknjiči sivo zelene barve, gamaše iz črnega sukna in z usnje- nimi gumbi. Poleti so prišle v rabo bele plat- nene hlače. Puff omenja, da so nosili ofi- cirji suknjiče do kolen. Po ohranjenih gra- fikah vemo, da so bilii to fraki z daljšimi škrici, prav tako nam kažejo upodobitve, da so nosili oficirji pasove z deželnim emble- mom, nekdanji aktivni oficirjii, ki so kot upo- kojenci vstopili med brambovce, pa so imeli pravico do vojaških črno žoltih ešarp. Pred- pisi navajajo za častnike trirogelinik, ven- dar to ni bil nekdanji trirogeljni klobuk iz 18. stoletja, temveč so tako poimenovali tudi še njegovo predelano obliko', ki ie bila okoli 1800 v bistvu že izrazit dvorogeljnik. Omeniti je še posebnost uniforme deželne brambe — okrasne našitke na hlačah. Z belo, pri oficirjih pa s srebrnoi vrvico so bili obšiti hlačni razporki. Ornamentika je posnemala ogrske okrasne našitke in jo zasledimo na upodobitvah deželne brambe vseh omenje- nih petih dežel. Nasploh so kazale uniforme deželnih bramb mnogo regionalnih posebnosti, različne so sd bile pri pokrivalih, v krojih, in barvah uni- form, obutvi itd. Brambovskega uniformira- nja ni usmerjala enaka doslednost kot v red- ni vojskii, nagel razvoj vojnih dogodkov v letih 1808/09 je presenetil avstrijske dežele še sredi priprav za organiziranje te brambe, na voljo ni bilo dovolj uniform, talko da sta bila pogosto poglavitna skupna znaka teh enot samo simbolični brambovski iklobuk in pa popularni sivo zeleni suknjič, bolje plašč, imenovan roquelor, pod katerim so nosili brambovci kar vsakdanjo civilno obleko. Ce se povrnemo k razmeram v Mariboru, si je mogoče zamisliti, da so leta 1808 rabile uniforme strelskega korpusa prav gotovo tu- di za potrebe deželne brambe. Skupna je bila obema že temno zelena barva suknjičev, oficirski dvorogeliniki in tudi nekateri čast- niški znaki v deželnih barvah itd. Formiranje deželne brambe je v Mariboru za nekaj let podaljšalo tradicijo oborožene in uniformirane meščanske enote. Po zlomu Napoleona je sled za to enoto izginila, novo poglavje pa pomeni šele ustanovitev narodne garde v revolucionarnem letu 1848. Oblačila te garde sem obdelal v posebni razpravi. LITERATURA 1. R. G. Puff, Marburg in Steiermark. Graz 1847. — 2. F. Raisp, Pettau, Steiermarks älteste Stadt, Graz 1858. — 3. R. Ottenfeld-O. Teuber, Die österreichische Armee 1700—1867, Wien 1895. — 4. W. Teuber — Weckersdorf, Die österreichi- sche Infanterie 1809/14, Heer und Tradition, Berlin 1928/38. — 5. S. Vrišer, Uniforme meščan- skega konjeniškega korpusa v Ptuju, Ptujski zbornik 1969. — 6. S. Vrišer, Uniforme narodne garde na Slovenskem v letih 1848/49, CZN n. v. 5 (XL), letnik 1969. — 7. S. Vrišer, Uniforme ljubljanskih meščanskih korpusov v 18. in 19. stoletju. Kronika XXII/št. 1, 1974. 170 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 VRVARSKA OBRT NA SLOVENSKEM SKOZI STOLETJA KATARINA KOBE-ARZENSEK Vrvarstvo kot posebna tkalska dejavnost je bilo v preteklosti na Slovenskem bolj za- stopano kot dandanes. Najdbe ostankov la- nene preje potrjuiejo, da so mostiščarji na Ljubljanskem barju obvladali tehniko iizdelo- vanja niti oziroma preje.' Predmeti prazgo- dovinskih nahajališč (glej predvsem fotogra- fijo predmetov iz najdišča Idrija) pričajo, da so bili tedanii prebivalci pravi mojstri vr- varske obrti.^ Slovenci so ob prihodu v novo domovino poznali nekaj obrti in jih gojili tudi po naselitvi, tako zlasti lončarstvo, ko- vaštvo in tkalstvo.' Pavle Blaznik je v knjigi Skofja Loka in loško gospostvo, ki je izšla ob tasočletnici Škofje Loke, na strani 71 zapisal, da je bilo na tem področju zgodaj razvito med drugim tudi tkalstvo, ki mu je bilo osnova lan. »Tkalstvo ni samo krilo po- treb po ustreznih oblačilih, pač pa je izdelo- valo med drugim npr. tudi vreče in vrvi (podčrtala K. K. A.), kot je razbrati iz zapis- ka okoli 1160.« Tudi polkojni akademik Milko Kos omenja, da je naš človek na Koroškem na glavi nosil siv klobuk s sivo vrvico, na drugem mestu pa, da se med dajatvami zem- ljiškemu go'spostvu od 13. do 15. stoletja navajajo tudi izdelki kmečke obrti, tako lon- čevina, leseno posodje, obroči, platno, sukno, razno orodje, vrvi in drugo.^ V računski knji- gi iz 1437—1438 je najti podatek, da se blago, ki ga je freisinški škof nabavil na loških tleh, omotavali v hodnično platno in vse skupaj povezali z vrvjo.' Vrvi je srečati med predmeti trgovine zaledja s primorjem v 15. in 16. stoletju.' Med pričami v piransiki ob- činiv ki so navedene pri kupoprodajnih po- godbah v prvi četrtini 16. stoletja, omenjajo vicedomske knjige med 63 obrtniki tudi vr- varja.8 Udeležba domačih vrvarjev na ljub- ljanskih sejmih je bila na koncu 16. in 17. stoletja kar konstantna. V potrditev nava- jamo razpredelnico: 1595 1630 1660 1690 Spreobrnjenje Sv. Pavla 25. januar 2 3 3 — Sv. Filip in Pavel 1. maj — — 3 — Sv. Peter in Pavel 29. junij — 3 3 — Povišanje Sv. Križa 14. september — 3 — — Sv. Elizabeta 19. november 3 — 3 — Tujih vrvarjev, ki so prišli na sejem na Sv. Petra in Pavla 29. junija 1630, je biloj 3, na Sv. EHzabete dan 19. novembra 1690 pa 7.' Leta 1594 so se pritožili vrvarji, da jim sezajo jermenarji v njihove pravice, češ da prodajajo ob sejmih vrvi.*" Število ljub- ljanskih udeležencev na sejmih je precej skladno s prijavljenimi vrvarji tega mesta. V Ljubljani se pojavi vrvar 1568, do leta 1580 se je število vrvarjev povečaloi na tri in pri tem je ostalo do leta 1609. Mestni magistrat ^ je sam zaposloval razne vrste rokodelcev pri svojih zgradbah, tržnih in sejmskih lopah ter pri svojih podjetjih. Bili so to med dru- gim tudi vrvarji.'i Leta 1610 je imela Ljub- ljana enega, v letih 1620, 1630, 1640, 1651, 1660 in 1690 tri, v letih 1670 in 1680 dva, leta 1700 pa pet vrvarjev. Leta 1762 je Ljublja- na štela le tri vrvarje.'^ V Kranju je bilo leta 1786 pet vrvarjev's jj^^^ y Skofji Loki sta bila sredi 18. stoletja le dva, od tega je bil eden hišni lastnik, drugi pa gostač." SHka vrvarskih mostrov s pomočniki in vajenci je bila v šestdesetih letih 18. stoletja na Kranj- skem takale: Leta 1762 je enajst mojstrov na Kranjskem proizvedlo 336 kg vrvi in 1763 pet mojstrov in dva pomočnika 364 kg vrvi. V Trstu je bilo leta 1758 osem vrvarjev in 1775 jih je bilo kar petindvajset. Koroška je štela 1762 devetinštirideset mojstrov, devet pomočnikov in enega vajenca, od tega so odpadli na me- sto Celovec štirje mojstri, pet pomočnikov in en vajenec pa na Velikovec en mojster. Od mest na slovenskem Štajerskem, ki so imela vrvarje na dan 30. avgusta 1766, je treba omeniti Maribor (en mojster in en pomočnik), Ptuj (dva mojstra in dva pomočnika), Ormož (en mojster). Središče (en mojster) in Veržej (en mojster); skupaj' je bilo šest mojstrov in trije pomočniki. Po treh letih (1769) je imela mariborska kresija sedemnajst mojstrov, se- dem pomočnikov in devet vajencev, njih letni zaslužek je znašal 4642 fl ter celjska kresija pet mojstrov, enega pomočnika in dva vajen- 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ca; zaslužili so 1053 fl na leto. Leta 1769 je prišlo v Mariboru na enega mojstra 273 fl čistega dohodka na leto in v Celju 211 fl.'' O vrvarstvu v devetnajstem stoletju, točno ; med letoma 1835 in 1853, nas pouči nasled-: nja tabela:'« Na voljo so nam tudi podatki o vrvarskih mojstrih v Ljubljani: Vrvarski obrati v Ljubljani, ki jih je bilo v prvi polovici 19. stoletja tri do šest, so bUi majhni. Leta 1809 so imeli štiri, 1814 dva in 1837 vsi trije obrati le dva pomočni- ka. Občutno konkurenco so jim dajali vrvar- ski izdelki, uvoženi iz drugih krajev, ki so jih prodajali trgovci. Z Dunaja so se uvažale posebne vrvi za konjsko vprego. Bržkone so bile boljše kaikovosti, ker je gubemij 1836 pri zavrnitvi priziva ljubljanskih vrvarjev poudaril, da so dunajske vrvi tukaj neob- hodo potrebne. Kot posebnost naj omenimo še, da se je pojavil leta 1825 v Poljanskem predmestju št. 8 našega mesta izdelovalec slamnatih vrvi, ki naj bi se uporabljale v zaščito proti toči in streli." Poročila trgovskih in obrtnih zbornic nam prinašajo natančnejši vpogled o obsegu to- vrstne obrti za drugo polovico 19. stoletja. Leta 1852 je bilo v Ljubljani šest vrvarjev in v Tržiču eden, v letih 1854 in 1856 je bilo na območju zbornice za Kranjsko kar de- vetindvajset teh obrtnikov; v sami Ljubljani so bili štirje.'* Suka o številu vrvarjev na Kranjskem za naslednje tri termine druge polovice 19. stoletja je takale.: * Tovarne z navadnim tovarniškim dovoljenjem so delale le za lokalni trg. Pri šestindvajsetih vrvarjih v zborničnem okraju je bU v letih 1875—1860 samo en trgo- vec z vrvmi, in to v ljubljanskem okraju. Medtem ko jih je bilo na deželi trinajst, sta bila leta 1870 v Ljubljani samo dva vrvarja; skupaj jih je bilo torej toliko kot leta 1880. Pridobitni davek za posameznega vrvarja je znašal leta 1875 in 1880 dva, deset ali malo več (2,62) fl.'« Na območju graške zbornice je bilo leta 1852 oseminšestdeset, 1853 devetinšestdeset, 1854 sedemdeset, 1857 enainšestdeset, 1859 triinsedemdeset, 1860—1862 šestinsedemde- set, 1865 in 1868 enainsedemdeset, 1870 pet- inšestdeset, 1871—1874 osemmšestdeset in 1890 stiriinšestdeset vrvarjev. Davke so pla- čevali leta 1853 281,5 fl, v letih 1854 in 1856 280,5 fl, leta 1868 248,32 fl in leta 1870 247,27 fl. Poleg devetinšestdeset vrvarskih mojstrov je bilo v vrvarstvu zaposlenih leta 1853 še petinštirideset pomočnikov in trinajst va- jencev, leta 1854 je poleg navedenih vrvar- skih mojstrov prištetih še sedeminšestdeset pomožnih delavcev, leta 1857 je omenjenih petdeset pomočnikov in sedemnajst vajen- cev, v letih 1860 in 1862 dvainpetdeset po- močnikov, šestnajst vajencev in sedemnajst še drugih pomožnih delavcev ter v letih 1866 do 1868 je k enainsedemdeset mojstrom pripisanih še devetinsedemdeset pomočnikov in štiriindvajset vajencev. Podrobneje o šte- vilu vrvarjev na ozemlju današnje Štajerske nas seznani naslednja razpredelnica.^« * 1857—1860 — okraji; 1875, 1880 — kraji 172 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 1853 — davčni uradi; 1856, 1857, 1871/74, 1890 — okraji Promet vrvarskih izdelkov je 1853 znatno ' upadel, ker se je podražila konoplja.^i Pre- ¦ delovali so v glavnem domačo surovino. Bera ; pa ni bila zadostna. Med uvoženimi surovi- nami se navaja konoplja, lan in od 1857 še manila. Količina uvoza za posamezna leta na slovenskem Štajerskem je bila:^^ ^ Učno pismo Iz leta 1834 (Original v Arhivu Slovenije v Ljubljani) 173 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Leta 1857 so vrvarji na območju graške { zbornice predelali 1112 centov (1 cent = 50 kg) j konoplje, ki so jo poleg domače uvozUi še j iz Ogrske in Trsta. Z izdelki so krilit lokalne j potrebe. Kot vrvaräke naprave se v tem času navajajo kolovrati, statve za jermene, mi- kalniki itn.^^ Letna poraba konoplje, kot je zapisano v poročilu zbornice za leto 1860 do ¦ 1862,24 je znašala približno 1200 do 1400 cen- j tov. Med letoma 1865 in 1868 v vrvarstvu i na Štajerskem ni posebnih sprememb. Razen i posameznih pošiljk o izvozu ni bilo mogoče i govoriti. V Italijo je bilo poslanih 339 čolnih I funtov in v Trst 865 čolnih fimtov vrvarskih \ izdelkov. Na drugi strani pa so uvozili iz i južne Nemčije za 913 in iz Saške 367 čolnih i funtov vrvarskih izdelkov. Pomočniki so sre- di šestdesetih let prejšnjega stoletja preje- mali 1,30—3,0 fl tedenske plače, poleg tega so imeli zagotovljeno hrano in stanovanje. Vrvarji so delali 10—11 ur dnevno. V Grad- cu so imeli bolniško blagajno, v katero je prispeval vsak pomočnik 15 kr mesečno.-' ; Dohodek vrvarskega pomočnika je bil v me- stu Gradec višji kot na deželi. Tako je dvi- gal pomočnik v Gradcu v letih 1869 in 1870 2,50—3,50 fl na teden poleg oskrbe ali pa 5,50—6,50 fl brez oskrbe. Na deželi so po- močnike v tem času plačevali 1,40, 1,50 do i 2,50 in 3,0 fl, imeli pa so tudi zagotovljeno i hrano in stanovanje. V letih 1871 in 1874 se ] je dohodek graških vrvarjev nekoliko dvig- nil: tedenska mezda je znašala 3,50 fl z os- krbo in kar 8,50 fl brez oskrbe, podeželski pomočniki pa so se morali zadovoljiti z 1,60; 2,0; 2,50 ali, kar je bilo bolj razveseljivo, s 3 fl plače poleg hrane. Z izjemo nekaj vr- varjev so v Gradcu delali poleti 11—12 ur na dan, pozimi pa 10 ur. Delovni čas pode- želana je v istem obdobju trajal povprečno 12 ur. Na teritoriju štajerske zbornice so uvo- zili in izvozili tele količine vrvarskih izdel- kov r^« Kot kaže tabela, je büo povpraševanje po tovrstnih izdelkih znatno večje, kot so jih zmogli izdelati domači vrvarji. Povedati je treba, da so se proti koncu preteklega sto- letja celjski vrvarji z drugimi obrtniki or- ganizirali v zadrugo. Njihovemu zgledu so sledili tudi okoličani.-' Podobo vrvarske dejavnosti na celotnem slovenskem nacionalnem ozemlju 1862 nam daje tale tabela:2« 174: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Na začetku našega stoletja (1902) nam viri kažejo popolno sliko o številu samostojnih vrvarjev tako na Kranjskem kot na sloven- skem Štajerskem (tu navajamo politične ok-i raje, ki so v celoti ali deloma po prevratu pripadli Sloveniiji). Za Kranjsko so podatki naslednji: V političnem okraju Črnomelj, Litija, Lo- gatec in Radovljica v letu 1902 ni bilo nobe- nega vrvarja.^' Medtem ko so v političnem okraju Kočevje, Ljubljana in Postojna de- lali vrvarski obrtniki sami v svojih obratiii, je zaposloval vrvarski obrtnik v političnem okraju Krško 3 delavce, v političnem okraju Kranj je imelo 7 obratov 20 zaposlenih, 4 mojstri v kamniškem političnem okraju so delalii v svojih obratih s 16 delavci in obrat v novomeškem političnem okraju je imel 2 delavca."« Število vrvarjev na Kranjskem se je z leti manjšalo, tako jih je bilO leta 1912 le še 17. Naše glavno mesto je imelo 1912 tri prijavljene vrvarje, iai sicer: Ivan Ada- mič jun., Sv. Petra ce^sta 33; Anton Albreht, Vrhovčeva 12 in Teodor Keber, Dolenjska cesta 6.31 Skoraj z enakim številom tovrstnih obrt- nikov je 1902 razpolagala slovenska Štajer- ska. Podatke navajamo prav tako po poli- tičnih in davčnih okrajih. . Le dva politična okraja, in sicer Brežice in Celje-okolica, sta bila brez vrvarjev.-" Večina samostojnih vrvarskih obrtnikov je v svojih obratih zaposlovala več delavcev: obrati v mestu Celju so zaposlovali 8 de- lavcev, obrata v mestu Maribor sta štela 13 delavcev in okoliški 3 obrati so imeli le 4 delavce, obrata v Ptuju sta imela 8 delav- cev in obrat v ptujski okolici 2 delavca. Ob- rata v političnem Okraju Ljutomer sta zapo- slovala 4 delavce in obrata v političnem ok- raju Slovenj Gradec 3 delavce. Koroška obrtna zbornica je štelja 19 obratov in 1 pomožnega; vsi skupaj so imeli 43 zaposlenih delavcev. Mesto Celovec je imelo 2 obrata s 7 zaposlenimi delavci. Beljak 3 z 12 delavci, Velikovec 2 s 4 delavci in Wolfsberg 4 obrate z 9 zaposlenimi delavci.^s Ce seštejemo šte- vilke iz zgornjih tabel za Kranjsko in slo- vensko Štajersko, pa pridamo obrate iz na- vedenih mest na slovenskem Koroškem, do- bimo skupaj 55 vrvarskih delavnic. Stanje vrvarskih obratov po slabem četrtstoletju (1925) je bilo po davčnih okrajih takole: , (Pri komparaciji podatkov moramo upoš- tevati, da so v gornji tabeli zajeti le davčni okraji v okviru politične meje Slovenije). I-eta 1926 sta zabeležena 2 nova prijavljenca in eden je odpovedal obrt, takoi je bilo tega leta 33 vrvarjev in 1927 prav toliko. Trgo- vine z vrvarskimi izdelki so bile leta 1925 v Gornji Radgoni (1), v Kamniku (1) in v Ljubij ani-mesto (2).=''' Ce pomaknemo čas zopet za četrtino sto- letja naprej, ugotovimo, da se je v tem ča- sovnem intervalu vrvarska obrtna dejavnost precej skrčila. Rezultati popisa lokalne indu- strije in obrti iz leta 1951, ki jih je izdal Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, nam izpričujejo, da je bilo tega leta v LR Sloveniji 19 vrvarjev."'^ Povečini so bili to stari mojstri, katerih delovni staž je prese- gel 20 let. Po petnajstih letih (1966) je bilo v Sloveniji aktivnih le še 6 samostojnih obrt- nikov.'« Naj jih predstavimo:37 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 SAMOSTOJNI VRVARJI S PRIJAVLJENO OBRTJO 1966 , DIREKTOR USLUZNOSTNEGA PODJETJA OBRTNIK, MURSKA SOBOTA Ob pogledu na tabelo hitro ugotovimo, da je najbolje z vrvarji zastopano Prekmurje in Štajerska. Ljubljana premore samo enega samostojnega vrvar j a in Novo mesto enega. Gorenjska z mestom Kranjem, ki je bil še do konca druge svetovne vojne center za vzgojo mladih vrvarjev, nima nobenega; brez vrvarja je tudi Notranjska in Primorska. Povedati pa je treba, da je v Murski Soboti uslužnostno podjetje Obrtnik, ki zaposluje tudi vrvarje. Pred nekaj leti jih je bilo kar sedem in danes samo štirje. Direktor pod- jetja je vrvar, njegove podatke smo vklju- čili v gornjo tabelo. (Nasproti žalostni sHki vrvarske obrti pa dobro uspeva industrijsko vrvarsko podjetje na Grosupljem, ki je edino v SR Sloveniji). Izdelke — sem sodijo brez- končne vrvi, lestve, varnostne mreže, vprež- nice, povodci, oglavnice, vrvi za seno pa mreže za seno itn. —• izdelujejo naši samo- stojni vrvarji po naročilu. Franc Zaje, na primer, ima letno za približno 60.000 dinar- jev prometa. Ko je odprl delavnico, je imel zgolj ročne naprave. Pri Sinikovcu v Kranju je kupil kolovrat in »kšir« (posebna naprava za izdelovanje debelejših vi-vi) in pri Anii Sekne z Visokega ročni predilni stroj. Drugo drobno vrvarsko orodje je dobil pri Adami- čevih in še nekaterih drugih vrvarjih. Poleg naravnih uporablja tudi sintetična vlakna. Pred oismimi leti (sd nabavil električni motor in okrog 1970 je montiral še enega. Zastarelo orodje in naprave, s katerimi je začel kot samostojen obrtnik, je 1972 prodal Tehničnemu muzeju Slovenije za razstavo Vrvarstvo na Slovenskem.'« Vrvarske delavnice so bile dolge ozke lope, vendar njih dolžina za izdelovanje daljših vrvi običajno ni zadoščala. Dolge vrvi so delali na prostem. Nekateri so si izbrali pokopališke in mestne zidove, kar so kasneje opustili. Zidove so zamenjale ulice, dvorišča, ponekod tudi travniki in gozdne jase. Kot mnoga mesta, posebno pristanišča, je imela tudi Ljubljana svojo vrvarsko pot. Našli bi jo za vzhodnim mestnim zidom od Pisanih vrat proti Ljubljanici (imenovala se je tjidi Pasja ulica). Osnovni vrvarski surovini sta bili v preteklosti lan in konoplja. Od vrvar- skih surovin, katerih domovina so čezmorske dežele, velja uvrstiti sisal in manüo. Med drugo svetovno vojno in po njej je spoznal komercialni svet umetna vlakna, ki izkazu- jejo v primerjavi z naravnimi precejšnjo prednost glede odpornosti in prikladnosti uporabe. Danes vzame vrvar v roke že pri- pravljeno surovino. Drugače je bilo v pre- teklosti: lan in konopljo je moral še zmikati ali počesati. Po mikanju, grebenanju ali če- sanju na več grebenih so ostala mikaču v rokah najboljša lin najdaljša vlakna. Iz prib- ližno desetih mikanih pesti prediva je dobil povesmo. Odpadlo predivo je bilo treba še^ 176 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 otresti s pečko (palčko). Očiščeno predivo je nato povezal v kodelo; surovina je bila tako pripravljena za izdelovanje vrvi. Obratna pro- izvodnja se je izvajala na preprostih ročnih napravah, ki si jih je vrvar postopoma me- haniziral. Poglavitne vrvarjeve naprave so bile (in so še danes) vrvarski kolovrat, dode- lavna naprava »gešir« (»kšir«) in vrvarski voz. Temeljna vrvarska tehnika je sukanje. Vrvarski mojster, ki je) uspešno prestal pre- izkušnjo za samostojni poklic, pa je obvla- dal še pletenje vrvi in mrež; vešč je bil iz- delovanja najrazličnejših pasov, oprti in po- dobnih izdelkov. Sam postopek obrtniškega izdelovanje vrvi pa je tak-le: Vrvar (prejec). si položi v predpasnik počesano predivo tako, da se njuna konca srečata na hrbtu. Iz) sre- dine prediva v predpasniku spredaj potegne nato nekaj vlaken in jih zatakne za kljuke vrvarsikega kolovrata; te se začno vrteti, ko pomočnik požene kolovrat in prejčevo delo je, da s počasno hojo nazaj spušča vlakna iz predpasnika; ta se s sukanjem strinjajo v nit. V levi roki drži precej vlažno krpico, s katero zadržuje sukanje in regulira obliko- vanje niti na želenem mestu, medtem ko z desno roko razvršča iz predpasaiika uhaja- joča vlakna. Običajno ima kolovrat več kljuk, kar omogoča, da prede na pripravi po več vrvarjev (prejcev) hkrati. Za sukanje niti v pramene in pramenov v vrvi uporablja vr- var isto napravo (vrvarski kolovrat) kot za predenje niti. Spredeni niti obesi na kljuko kolovrata posamič, na drugem koncu pa vse skupaj na kljuko vrvarskega voza. Med sukanjem vzame \'rvar poseben pripomoček (ler, jabolko, kladivo, bežeč, babuško). in ga zatakne med niti (pramene) ob kljuki vrvar- skega voza. Z njim zadržuje sukanje, da se ne raztegne po vsej dolžini (opravlja enako funkcijo kot prej omenjena vlažna krpica pri izdelovanju niti), in ob nastajanju vrvi pred njim ga vrvar počasi pomika proti kolovratu. Ko prispe z jabolkom (lerom) do kolovrata, je vrv izdelana.'" OPOMBE 1. Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891, str. 307. — 2. Die österreichisch-ungarische Mo- narchie in Wort und Bild. Das Küstenland. Wien 1891, Str. III in 112. — 3. Milko Kos: Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. Ljublja- na 1955, str. 130. — 4. Pavle Blaznik: Škof j a Loka in loško gospostvo (973—1803). Škof j a Loka 1973, str. 71. — 5. Milko Kos: ibidem, str. 212 in 215. — 6. Pavle Blaznik: ibidem, str. 89. — 7. Perdo Gestrin: Trgovina slovenskega zaledja s pri- morskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Kronika. Ljubljana 1963, XI, 2. zv., str. 83. — 8. Miroslav Pahor: Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. Ljubljana 1972, str. 64. — 9. Vlado Valenčič: Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 2. Ljubljana 1971, str. 127. — 10. Ivan Vrhovec: Ljubljanski me- ščanje v minulih stoletjih. Ljubljana 1886, str. 238. — Glej tudi Božo Otorepec: Rokodelstvo in obrt v srednjeveški Ljubljani. Publikacije Mest- nega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 3. Ljub- ljana 1972, str. 11. — 11. Ivan Slokar: Rokodel- stvo in industrija v Ljubljani od konca sred- njega veka do leta 1732. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 3. Ljubljana 1972, str. 56, 57—58, 65. — 12. Vlado Valenčič: Pregled ljubljanskega obrtništva v 17. stoletju. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Raz- prave, zv. 3. Ljubljana 1972, str. 148; Ivan Vr- hovec: ibidem, str. 282. — 13. Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja. Kranj 1939, str. 247. — 14. Pavle Blaznik: ibidem, str. 284. — 15. Arhiv Dvome komore na Dunaju: IO Kommerz rd št. 385 pa fase, rd št. 397; Handschriften, sign. 736. Podatke mi je posredoval dr. Jože Som, za kar se mu lepo zahvaljujem. — 16. Tafeln zur Sta- tistik der österreichischen Monarchie 1835, ta- bela 38; 1836, tabela 38; 1837, tabela 40; 1838, tabela 39; 1839, tabela 39; 1840, tabela 71; 1841, tabela 41; 1842, tabela 40; 1845 und 1846, tabela 4; Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik. Wien 1855, 4. Jahrg., 3. Heft, str. 19. Skupaj z vrvarnami so omenjeni tkalci lanu, tovarne- tkalnice platna in voščenega platna. Zaradi tega so, razumljivo, višje številke vrvarskih obratov. Občuten padec vrvarskih delavnic na Primor- skem si razlagamo z industrializacijo tovrstne proizvodnje, ki je absorbirala prej samostojne vrvarje. — 17. Ivan Slokar: Zgodovina rokodel- stva v Ljubljani od leta 1732 do 1860 (tipkopis v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani), str. 7, 13, 15, 26, 27 in 28. — IS. Bericht der Handels- und Gewerbekammer für das Kronland Krain an das hohe k. k. Ministerium für Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten über den Zustand des Handels und der Industrie im Jahre 1852. Lai- bach 1853, str. 83; Bericht der Handels- und Gewerbekammer für das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium für Han- del, Gewerbe und öffentliche Bauten, über den landwirthschaftlichen, industriellen und com- merziellen Zustand ihres Kammerbezirkes in den Jahren 1854, 1855 und 1856. Laibach 1857, Str. ©2, 69. — 19. Bericht der Handels- und Ge- werbekammer für Handel und Volkswirtschaft über den landwirthschaftlichen, industriellen und commerziellen Zustand ihres Kammerbezir- kes in den Jahren 1857 bis inclus. 1860. Laibach 1861, str. 106; Statistično poročilo trgovsko-obrt- nijske zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870. V Ljub- ljani 1872, str. 51; Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Laibach über die volkswirthschaftlichen Zustände in Krain. Erstattet an das hohe kaiserl. königl. Handels- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 177 Ministerium für das Jahr 1875. Laibach 1878, str. 31; Statistischer Bericht der Handels- und Ge- werbekammer in Laibach über die volkswirt- schaftlichen Zustände in Krain. Erstattet an das hohe kaiserl. königl. Handels-Ministerium für das Jahr 1880. Laibach, str. 276, 277. — 20. Be- richt der Gratzer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Ministerium für Handel, Ge- werbe und öffentliche Bauten über den Zustand der Landeskultur, der Industrie, der Gewerbs- verhältnisse und des Verkehres im Jahre 1852. Gratz. str. 107; Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Mini- sterium für Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten über den Zustand der Landeskultur, der Industrie, der Gewerbsverhältnisse und des Verkehres im Jahre 1653. Gratz (v nadaljnjih navedbah: Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1853). str. 90, 91; Statistischer Ausweis der Gratzer Handels- vnd Gewerbe- kammer für das Jahr 1854. Erstattet an das hohe k. k. Ministerium für Handel. Gewerbe und öffentliche Bauten. Gratz (Statistischer Aus- weis der Gratzer Handels- und Gewerbek=mmer 1854). str. 24. 25; Statistischer Ausweis der Grat- zer Handels- und Gewerbekammer für das •Tabr lfi56. Erstat+pt an das hohe kaiserl-kö- nial. Ministerium für Handel, Gewerbe und öf- fentliche Bauten. Gratz 1857 (Statistischer Aus- weis der Gratzer Handels- und Gewerbek3mm<»r 1856). Str. 172—173. Ißl—182. 184—185 198—199, ?02—203. 210—211, 216—217. 222—?23. 230—231: Statistischer Ausweis der Gratzer Handels- und Gewerbekammer für das Jahr 1857. Erstattet an das hohe kaiserl. köniel. Ministerium für Han- del. Gewerbe und öffentliche Bauten. Gratz 1859 rstatistisher Ausweis der Gratzer Handels- imd Gewerbekammer 1857). str. 164—165. 236; Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbeka- mmer über den Zustand der Industrie, des Han- dels lind der Gewerbe in den Jahren 1857. 1858 lind 1859 nebst einer statistischer Darstellung für die Jahre 1858 und 1859. Erstattet an das hohe k. k. Finanzministerium. Gratz 1860 ^Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1857, 1858 und 1859). str. 88—89; Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer über den Zustand der Industrie, des Handels und der Ge- werbe, nebst einer statistischen Darstellung für die Jahre 1860, 1861 und 1862. Graz 1863 (Be- richt der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1860. 1861 und 1862) str. 204; Bericht der Gra- zer Handels- und Gewerbekammer über den Zustand der Industrie, des Handels und der Gewerbe nebst einer statistischen Darstellung für die Jahre 1863. 1864 und 1865. Erstattet an das hohe k. k. Ministerium für Handel und Volkswirtschaft. Graz 1866 (Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1863, 1864 und 1865) Str. 222; Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Handelsmi- nisterium über den Handel, die Industrie und die Verkehrverhältnisse des Kammerbezirkes in den Jahren 1866, 1867 und 1868. Graz 1870 (Be- richt der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1866, 1867 und 1868), str. 94; Statistischer Be- richt der Grazer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Handelsministerium für die Jahre 1869 und 1870. Graz 1872 (Statistischer Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekam- mer 1869 und 1870), str. 11 in 210; Statistischer Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekam- mer für die .Tahre 1871 bis 1874 erstattet an das hohe k .k. Handelsministerium. Graz 1877 (Sta- tistischer Bericht der Grazer Handels- und Ge- werbekammer 1871 bis 1874). str. 294. 30—31; Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbe-, kammer in Graz über die volkswirtschaftlichen Zustände ihres Bezirkes im Jahre 1890 bezie- hunfsweise in den Jahren 1886 bis 1890 erstattet an das hohe k. k. Handels-Ministerium. Graz 1895 (Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Graz 1890). str. 196—197. — 21. Gratzer Bericht 1853, str. 109. — 22. Stati- stischer Ausweis der Gratzer Handels- und Ge- werbekammer 1854. Str. 66—«7; 1856. str. 303: 18.57. Str. 253: Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1857. 1858 und 1859, str. 236 do 937: 1860, 1861 und 1862, str. 196—197. — 23. Sta- tistischer Ausweis der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1857. str. 236. H. J. Alberti: Mass und Gewicht. Berlin 1957. str. 369: Zoll- Dfund je ok. 500 g. točno: 1/30 ZoUpfund je 15,6 do 16.6 g. — 24. Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1860, 1861 und 1862. str. 204. — 25. Bericht der Grazer Handels- und Ge- werbekammer 1866. 1867 und 1868. str. 296 do 297. — 26. Statistischer Bericht der Grazer Han- dels- und Gewerbekammer 1869 und 1870, str. 217—218: 1871 bis 1874, str. 30O. 306, 307. — 27. Statistischer Bericht der Handels- und Gewer- bekammer in Graz 1890, str. 368. — 28. Tafeln zur Statistik der österreichischen-ungarischen Monarchie. Die Jahre 1860 bis 1865 umfassend. Wien 1869, IV. Heft; Mittheilungen aus dem Ge- biete der Statistik. Wien 1865, 12. Jahrg., I. Heft, Str. 72, 73. — 29. Fran Windischer: Gradivo za statistiko trgovine, ob rta in industrije v Slo- veniji. Ljubljana 1929, abela 2. — 30. österrei- chische Statistik. Ergebnisse der gewerblichen Betriebszählung vom 3. Juni 1902 im Reichsrate vertretenen nach Gewerbeklassen und Ländern. Wien 1905. LXXV, 6. Heft, str. 27. — 31. Stefan Lapa j ne: Naslovna knjiga in zaznamek trgovin in obrtov za deželno stolno mesto Ljubljano. Ljubljana 1912, str. 152; Glej tudi pod opombo 29! — 32. Fran Windischer: ibidem, tabela 4. —- 33. österreichische Statistik 1902. Wien 1907, LXXV, 2. Heft, tabela VI, str. 52; österreichische Statistik 1902. Wien 1905, LXXV, 6. Heft, str. 27. — 34. Fran Windischer: Ibidem, tabela 5 in 6. — 35. Rezultati popisa lokalne industrije in obrti 1. 1951. Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije. Ljubljana 1953, str. 87. — 36. Kata- log proizvodov in storitev obrtništva SR Slove- nije. Maribor 1966, glej po občinah! — 37. Ta- bela je izdelana po izjavah in predloženi doku- mentaciji posameznih vrvarjev. — 38. Po pri- povedovanju Franca Zajca iz Podgorice 67 pri Ljubljani. — 39. Več o tem glej v sestavkih K. 178 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Kobe-Arzenšek, in sicer: Vrvarstvo v luči zgo- dovine tehnologije. Nova proizvodnja. Ljubljana 1974, XXV, št. 1—2 in Sprehod po razstavi Vr- varstvo na Slovenskem Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki. Tekstilec. Celje 1975, XV11I, št. 4—5 pa v tekstu (strokovna eksplikacija) ob otvoritvi razstave Vrvarstvo na Slovenskem, ki je v arhivu TMS! Glej tudi Josip Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 189! STOLETNICA. PRVE MESTNE DEKLIŠKE SOLE V LJUBLJANI TATJANA HOJAN Leta 1875, torej pred sto leti, je bila us- tanovljena prva mestna dekliška šola v Ljub- ljani. Do tedaj je bua edina javna osnovna dekliška šola vadnica pri ljubljanskem uči- teljišču, ki so jo odprli leta 1873, vse druge dekliške šole pa so bile privatne. Zadnje leto pred ustanovitvijo prve mestne dekliške šole so se deklice v Ljubljani šolale takole: 67 jih je obiskovalo vadnico pri učiteljišču, 856 ur- šulinsko šolo, 39 zavod pri sv. Florjanu, 37 evangelijsko šolo, 15 tovarniško šolo v pre- dilnici za šoloobvezne delavke, 46 tovarniško šolo v Tobačni tovarni, 37 se jih je šolalo doma, 134 pa jih je obiskovalo privatne šole. Privatne dekliške šole so bile: šestrazredna šola Irme Huth, šestrazredna šola Viktorije in Gabrijele Rehn, šestrazredna šola Julije Moos in štirirazredna šola Marije Zollendorf. Po novem šolskem zakonu iz leta 1869 so prevzele šolsko upravo dežele in občine, zato se je stanje šolstva na Slovenskem izboljšalo. Mesto Ljubljana je dobilo svoj mestni šol- ski svet, katerega predsednik je bil vsako- kratni župan, druge zastopnike občine pa je izvolil občinski odbor. Mesto takrat še ni skrbelo za graditev novih šolskih poslopij, temveč je šole nameščalo v stare stavbe. Tako je tudi prva mestna dekliška šola, ki je bila ustanovljena z odlokom deželnega šolskega sveta 24. 6. 1875, dobila prostore v starem poslopju redute. Šolski okraj te mestne de- kliške šole je obsegal Šentjakob, Trnovo, Krakovo, Hradeokega vas in Kurjo vas. Sola je bila sprva štirirazredna in jo je prvo leto obiskovalo 186 učenk. Število učenk je iz leta v leto naraščalo in šola se je kmalu za- čela širiti. Leta 1882 je postala petrazredni- ca, 1887 šestrazrednica, 1889 sedem in 1890 osemrazrednica. Po razsulu Avstro-Ogrske je mestni svet na seji 19. 12. 1918 sklenil, da se šola preosnuie v 5-razredno občo šolo in 3-razredno meščansko šolo. Prva mestna dekliška šola je ostala v re- duti do protesta leta 1895, nato pa se je za- časno preselila na Vrtačo. V času župano- vanja Ivana Hribarja se je v marsičem izbolj- šalo tudi stanje šolskih poslopij v Ljubljani. Tako je bilo 1. oiktobra 1901 odprto na trgu sv. Jakoba novo poslopje za mestno dekliško šolo. Ivan Hribar piše o tem v svodih spomi- nih: »Za osemrazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu, ki še ni imela lastnega poslopja, dal sem po inž. Sbrizaju izgotoviti iin po arhi- tektu Maksu Fabiani ju popolni ti jako pri- kladen načrt, ki ga je občinski svet odobril in po katerem se je stavba tudi res sezidala.« Ko so šolo odprli, je imel župan Ivan Hri- bar otvoritveni govor. Šola je bila eno naj- lepšiih poslopij tedanje Ljubljane. Poleg šol- skih sob je imela tudi telovadnico, knjižnico in kopalnico, kar je büo za tisti čas prava redkost. Na pročelju stavbe so bile napisane misli Komenskega, Slomška in Stritarja ter imena zaslužnih šolnikov in pedagogov, med njimi tudi Rousseaujevo, ki je izzvalo ostre napade ljubljanskih nazadnjaških časopisov. Po letu 1870 je postal boj za učni jezik vse ostrejši, zlasti v mestih, kjer so nemški učitelji po vsej sih hoteli obdržati nemški učni jezik. Privatni dekliški zavodi so bili že tako povsem nemški, saj je bila na primer v učnih načrtih zavodov Rehn in Huth nave- dena slovenščina le kot neobvezen predmet. Šele po letu 1882 je šolski svet sklenil, da naj bo učni jezik v deških in dekliških mest- nih šolah za vse predmete slovenski, nem- ščino pa naj bi začeli poučevati šele v tret- jem razredu. Mestno dekliško šolo je obiskovalo v šol- skem letu 1883/84 le 25 Nemk in 5 Italijank, Slovenk pa kar 305. V letu 1889/90 je obi- skovalo šolo 345 učenk, od katerih je znalo 270 učenk samo slovensko, 69 učenk sloven- sko in nemško, 1 učenka slovensko in češko, 1 učenka slovensko in italijansko, 4 učenke samo nemško. Do leta 1875, ko so odprli mestno dekliško šolo, so bile slovenske javne učiteljice zelo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 179 ; redke. Tega leta pa so dokončale učiteljišče v Ljubljani, ki je bilo ustanovljeno leta 1871, prve absolventke in se je začelo stanje izbolj- ševati. In istega leta so si učiteljice, kljub velikemu nasprotovanju, priborile pravico do enakih osebnih dohodkov za enako delo kot učitelji. Prva voditeljica mestne deklišike šole je bila Marija Krašner. Rojena je bila leta 1848 v Idriji in je na tamkajšnji pripravnici na- pravila učiteljski izpit. Poučevala je v Kr- škem, Gornji Radgoni in Idriji, mestno de- kliško šolo pa je vodila do leta 1879. Prvo leto so poučevale na tej šoli še Julija Moos, ki je opustila svojo privatno dekliško šolo, Ernestina Kern, ki je pred tem službovala v Novem mestu in Friderika Konšek, iki je tega leta maturirala na ljubljansikem ženskem učiteljišču. Za Krašnerjevo je prevzela vod- stvo šole Julijana Moosova, izredno delavna učiteljica. Leta 1897 je odšla v pokoj in prev- zela vodstvo gospodinjske šole pri društvu Gospodinjska šola. Za njo sta do razsula Av- stro-Ogrske vodili šolo še Emilija Gusl in i Marija Maro ut. Na tej šoli so dalj časa po- j učevale tudi zaslužne učiteljice Agneza Zu- ! pan, Marija Mehle, Marija Wessner ter Ana j in Ivana Praprotnik. Učiteljice mestne dekliške šole so marljivo sodelovale v raznih društvih, taiko v Narodni | šoli. Družbi sv. Cirila in Metoda, društvu \ učiteljic in drugih, ter pisale prispevke za i učiteljska glasila. 180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 OB OSEMDESETLETNICI JOSIPA ŽONTARJA Josip Zontar, po rodu iz loškega gospostva, po službovanju svojega očeta (orožniškega stražmojstra) rojen na Savi pri Jesencah (23. IX. 1895) in nato Kranjčan — v tem mestu je preživel večino svojega življenja in se 2 njim posebno povezal tudi s svojim znan- stvenim delom — spada po svojem delu v vrsto velikih slovenskih zgodovinarjev in pravnih zgodovinarjev. Gimnazijski študij je opravil v Kranju (z maturo 1914), kjer ga je Komatar uvajal že tudi v poglobljeni študij zgodovine in posebej v pomožne zgodovinske vede. Študij zgodovine in zemljepisa ter po- možnih zgodovinskih ved je končal na dunaj- ski filozofski fakulteti in inštitutu za av- strijsko zgodovinsko raziskovanje (na Dunaju s promocijo 1919 in obenem s profesorskim izpitom iz zgodovine, medtem ko je opravil profesorski izpit iz zemljepisa v Ljubljani 1921). Nato je v Ljubljani študiral še pravo (promocija 1930, habilitacija za pravno zgo- dovino jugoslovanskih narodov 1941). Služ- boval je največ kot srednješolski profesor (1919 do 1950, s prekinitvijo med vojno, ko je bil začasni »pomožni nastavljenec«, dodeljen arhivu in muzeju v Kranju), že od srede dvajsetih let našega stoletja naprej v Kranju; od 1950 do upokojitve je delal kot znanstveni delavec inštituta za politično-ekonomske in sorodne vede (za gospodarsko zgodovino!) na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na podlagi habilitacije za pravno zgodovino jugoslovan- skih narodov, ki mu je bila priznana na pod- lagi poglavij o pravni zgodovini v knjigi Zgodovina mesta Kranja neposredno pred napadom na Jugoslavijo 1941, je predaval »zgodovino države in prava narodov FLRJ« najprej kot privatni docent, nato kot hono- rarni predavatelj od jeseni 1945 do letnega semestra 1952, ko mu je bila ta naloga od- vzeta spričo anonimnih časniških napadov, čeprav je leto dni pozneje (junija 1953) ugo- tovila o njih posebna univerzitetna preisko- valna komisija, da so bUi skoraj v celoti ne- utemeljeni in v nasprotju z resnico, zaradi česar je do upokojitve ohranil redno delovno mesto na ekonomski fakulteti. Ta nenavadna pot znanstvenika, ki je s svojim delom že v tridesetih letih našega stoletja dokazal, da med slovenskimi prav- niki najbolje pozna široko jugoslovansko pravnozgodovinsko problematiko in poleg prof. Polca (do uveljavitve Sergija Vilfana okrog 1960) tudi slovensko, pa ni mogel najti delovnega mesta na pravni fakulteti, v ka- tero je bil namenjen velik del njegovega znanstvenega dela, je bila le izraz skriven- čenega slovenskega mišljenja med obema vojnama, ki je od 1919 na račun mladega študenta reševalo ugled spoštovanega sloven- skega književnika. Predvsem to je povzročilo, da je bilo Zontar j evo življenje tako krivično zalomljeno, povsem v nasprotju s tehnostjo njegovega znanstvenega dela. (Nihče drug kot Milko Kos mi je večkrat po letu 195o izražal svoje razočaranje nad pravno fakul- teto, ki je ob Josipu Zontarju in pozneje tudi ob Sergiju Vilfanu dolgo tako nerazumljivo reševala vprašanje profesorja za pravno zgo- dovino naših narodov.) Navedena življenjska tragika ima pa ven- darle tudi svojo prednost: Josipa Zontarja slovensko zgodovinopisje nikdar ne bo štelo po njegovih funkcijah — ki bi mu poleg te- ga jemale nemalo časa — marveč le po nje- govem delu in njegovih trajnih rezultatih. Žontarjeva znanstvena dela moramo razdeli- ti v štiri poglavitne skupine, ki pa se pogo- sto prepletajo med seboj: prva sikupina je po- svečena zgodovini njegovega domačega me- sta, Kranja; druga skupina del, posvečenih problematiki gospodarskega razvoja sloven- skih pokrajin v obdobju zgodnjega kapitali- zma se je razvijala iz problematike njegove rokopisne dunajske disertacije; tretja skupi- na del je posvečena pravni zgodovini, ki je v njegovem letu prevladovala zlasti med 1930 in okr. 1955; četrta skupina pa je bolj ne- enotna — v zadnjem času je v njej najvidnej- ši del »turška« problematika zgodovine jugo- slovanskih narodov, zlasti pod vidikom raz- ličnih načinov obrambe zoper turško nevar- nost. Največje svoje delo je posvetil zgodovini domačega mesta: »Zgodovina mesta Kranja« (1939) je ostala do danes naj temelj itejša zgo- dovina, kar jih ima doslej katerokoli mesto na Slovenskem; že ob njenem izidu je kri- tika ugotovila, da v nekaterih pogledih knji- ga načenja vprašanja (na pr. o zgodnjem ka- pitalizmu), ki po svojem značaju presegajo le za to delo nujni lokalni okvir, in izrazila željo, da bi Zontar dokončal delo, ki ga je ob tej knjigi začel, tudi z njihovim širšim ob- ravnavanjem. Se v času, ko je svoje veliko delo pripravljal, je podrobneje obdelal v po- sebnih razpravah dve vprašanji zgodovine Kranja (Kranjska ginmazija v dobi Napoleo- nove Ilirije, v Izvestjih gimnazije v Kranju, 1931; Prešeren in Kranj, CZN 31, 1937), ta- koj po izidu pa je dopolnil poglavje o prav- nem redu v mestu v srednjem veku po sodni knjigi iz začetka 16. stoletja, ki jo je 1941 vnovič odkril (Najstarejša sodna knjiga mesta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1915 181 Kranja, 1517—1520, ZZR 18, 1942, objavlje- on tudi v nemšč. Wiener Archiv f. Gesch. des Slawentums und Osteuropaß 3, > 1959). \'novič pa se je vrnil k temu vprašanju šele čez dvajset let, ko je obsežno prikazal »vlo- go Kranja v blagovnem prometu v teku sto- letij« — »do 19. veka«, a z zelo izrazitim te- žiščem na gospodarskem življenju 16. sto- letja — (v spominskem zborniku »900 let Kranja«, 1960) in podal pregled »pomembnih kranjskih zdravnikov preteklosti« od 17. sto- letja do 1941 (Kranjski zbornik 1970). K pravni zgodovini je pristopil z resnim pripravljalnim delom v smislu kritičnega pregleda vsega opravljenegaj dela, pri čemer je pravo povezoval ne le s socialno, marveč tudi z gospodarsko zgodovino, upošteval pa je zgodovino vseh jugoslovanskih narodov. S kritičnimi pregledi je začel že v začetku 30-ih let — takoj po koncu pravniškega štu- dija —; ko je objavil najprej pregleda »Si- stematska dela iz pravne zgodovine Sloven- cev« (GMS 11, 1930) in prikaz prob- lematike »Skupna podlaga zgodovine Sloven- skega prava« (SP 47, 1933), takoj zatem pa obsežen in temeljit pregled »poglavitnih vprašanj jugoslovanske socialne in gospodar- ske zgodovine« (Hauptprobleme der jugosla- wischen Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, VSWG 27, 1934, 347—373). S podobnim de- lom je nadaljeval tudi še pozneje, najprej v enakem okviru za prva leta po vojni (Zur Problematik der älteren Sozial- und Wirt- schaftsgeschichte der Völker Jugoslawiens, MIOG 60, 1952), nato posebej o vprašanju podeželske samouprave (Der Stand der For- schung über die südslawische ländliche Ord- nung, Vorträge und Forschungen VIII, Kon- stanz 1964). Nato se je na tem področju lotil najprej nekaterih pogledov cerkvene pravne zgodovine — najprej v zvezi z mesti (Cer- kev in ustavni razvoj naših mest. Kronika 1, 1934), nato s širokim vprašanjem lastniških cerkva (Problem lastniških cerkva ni samo- stanov v pravni zgodovini Jugoslovanov, SP 49, 193^; Neznana listina o gorenj- skih lastniških cerkvicah 12. stoletja, GMS 20, 1939). Študij zgodovine Kran- ja in njegove okolice ga je na tem po- dročju pripeljal k proučevanju »razvoja de- želskih sodišč na Gorenjskem« (SP 52, 1938) in ob primeru kosezov okrog Križ pod Trži- čem k pregledu celotne koseške problemati- ke in še posebej k študiju »zgodovine pre- vedbe koseščin v kupna zemljišča« (SP 54, 1940) v razpravi, ki je pomenila začetek mir- nejšega razreševanja vprašanj v nekaj tedaj zelo zaostrenih znanstvenih kotroverzah (ne le glede kosezov, marveč tudi o vprašanju izvora svobodnikov iz te korenine na Kranj- i skem). V področje javne uprave je segel naj- prej z nedokončano razpravo o »kranjskem komerčnem konsesu in njegovem delu za na- predek železarstva« (Tovarniški vestnik, Je- senice 1941), nato s (ciklostiranim) predava- njem za arhivarje o »upravi in sodstvu na Slovenskem v 18. stoletju« (1955), končno z : razpravo o »kranjskem deželnem vicedomu« (Hauptmannov zbornik. Razprave SAZU, I razr./5, 1966), ki ni le »prispevek k zgodovi- : ni srednjeveške finančne uprave na Kranj- \ skem«, marveč tudi lep in trezen prikaz boja \ med Celjskimi in Habsburžani za oblast nad i to deželo. Na pravno področje spada tudi še i pomembna razprava o Kastavskem statutu i (Kastavščina in njeni statuti do konca 16. ' stoletja, ZZR 21, 1945—1946), zastavljena v , širokem problemskem okviru istrskih sa- \ moupravnih občin in njihovega srednjeveš- ; kega postanka, ki je z najdbo nemškega pre- ; voda Kastavskega statuta iz 16. stoletja raz- ; jasnila tudi nekatera interpretacij ska vpraša- ; nja hrvaškega originala. Poleg nekaterih ma- i ujših prispevkov je posebna zasluga Josipa ; Žontarja posebej še utemeljitev »pravne ar- ¦ heologije« kot posebne pravnozgodovinske : stroke pri nas: To delo je začel najprej v i poljudni obliki posebej za Slovence (vrsta ; člankov v Mladiki 21, 1940), nato pa ga do- '¦ končal v znanstveni obliki za vse naše na- ' rode (Zur Problematik der Rechtsarchäologie i bei den Völkern Jugoslaviens, Wiener Arc- hiv f. Gesch. des Slawentums und Osteuro- pas 2, 1956). Poleg tega, da bo Žontar ostal pač trajno, zapisan v našem zgodovinopisju kot »zgodo- vinar mesta Kranja«, bo po svojem delu trajno ohranil veljavo zlasti še kot eden med ¦ najvidnejšimi raziskovalci gospodarske zgo- \ dovine zgodnjega novega veka, še posebej 16. \ stoletja. Tudi na tem področju se pogosto; prepletata pravna in gospodarska zgodovina. \ Povsem na srednji vek se je omejil le v raz- j pravi »Banke in bankirji srednjeveške Slove- nije« (GMS 13, 1932), do danes temeljnem delu O' tej strani naše srednjeveške zgodo- i vine (čeprav se delo omejuje le na mesta v i notranjosti in ne zajema primorskih mest, ki razpolagajo v tem pogledu s precej bogatej- šo dokumentacijo, ki sta jo začela obravna-; vati F. Gestrin in M. Pahor). V okviru živ- ljenjepisa loškega meščana Volbenka Schwar- za (Loški razgledi 4, 1957) je očrtal poslova- j nje deželnoknežjih financ na Kranjskem v ' zadnjem desetletju 15. in prvem desetletju 16. stoletja. V razpravi »Kranjski sodni red: za deželska sodišča iz leta 1535« (ZC VI- ; VII, 1952—1953, Kosov zbornik) je podrobno i 182 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 preiskal postanek in pravno vsebino tega za- kona (v primerjavi z zakonodajo drugih av- strijskih dežel), ob tem pa se že prvič pose- bej dotaknil tudi tedanjega boja okrog pode- želskega trgovanja. Prav to vprašanje je po- stalo težišče njegove obsežne razprave o »na- stanku, gospodarski in družbeni problemati- ki policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine« (ZC 10-11, 1956— 1957, 32-121), danes temeljnega dela o prav- ni strani kmečkega trgovanja v naših deželah in trenjih med kmeti, deželnimi stanovi in mesti okrog tozadevnih zakonskih določb. V dveh razpravah (Vülach und Südosten, v »900 Jahre Villach«, 1960; Villach-Nümberg und der Südosten, Jahrbuch des Museums der Stadt Villach 1, 1961) je preiskoval trgovi- no na dolge razdalje preko slovenskih dežel v smeri od južne Nemčije na jugozahod do turške meje ter vse različne gospodarske ak- tivnosti, ki so bile zvezane s tem trgovanjem. Čeprav se je ob Gestrinovem delu pokazalo, da je že v 16. stoletju za naše kraje še po- membnejša druga trgovska smer (Ogrska- Italija), je tudi Žontarjeva analiza trgovine po navedeni smeri zelo pomembno do- polnilo vednosti o gospodarstvu 16. sto- letja v slovenskih pokrajinah. Posamez- na tehtna dopolnila te problematike (ta- ko glede obsega in vrst blaga trgovanja kot tudi glede nosilcev trgovanja in trgovskih potov) pomeni poleg prispevkov o mestu Kra- nja v blagovnem prometu in o »vlogi in po- menu Ptuja v mednarodni trgovini poznega srednjega in zgodnjega novega veka« (Kro- nika 19, 1971) še nekaj manjših (Drobec re- gistra ljubljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kronika 16, 1968; Zapora proti ku- gi v Karavankah v letih 1713—1716, Tržič 1957 — trgovina preko Ljubelja!), medtem ko posega prikaz »F. V. Hörnigkove statisti- ke obrtnikov slovenskih mest in trgov iz le- ta 1673« (Kronika 18, 1970) na drugo področ- je neagrarnega gospodarjenja. V razpravi o Heilu (Christian Wilhelm Heil, ein Diplomat, Projektemacher und nationalökonomischer Theoretiker des 18. Jahrhunderts, Südostfor- schungen 17, 1958) je — 'podobno kot ob Schwarzu - analiziral predvsem problematiko kranjskega gospodarstva sredi 18. stoletja in načrte za njegovo izboljšanje. Posebej je obravnaval tudi različne vrste gospodarske dejavnosti, tako platnarstvo in sitarstvo v založniški organizaciji na loškem gospostvu v 18. stoletju (Loški razgledi 3, 1956) ter ra- čunsko izobrazbo enega izmed organizator- jev te dejavnosti (Trgovska računica loške- ga veletrgovca Franca Oblaka-Wolkensperga iz leta 1677, Loški razgledi 7, 1960), žebljar- stvo v Železnikih v 17. stoletju (Loški raz- gledi 2, 1955), zlasti pa svilogojstvo in svi- larstvo na Slovenskem (najprej v monogra- fiji Svilogojstvo in svilarstvo na Sloven- skem od 16. do 20. stoletja, SAZU, 1957; na- to kratko povzeto v poglavju Gojitev svilo- prejk, v Gospodarski in družbeni zgodovi- ni Slovencev, 1970). Del Zontarjevega razi- skovanja s tega področja je še v njegovih ro- kopisih, tako zlasti velika monografija o družbeni in gospodarski strukturi Kranjske v 18. stoletju, na kateri je delal več let pred približno poldrugim desetletjem. Vendar posveča sedaj že blizu deset let svoje poglavitno delo široki problematiki ob- rambe proti Turkom. Prvič se je dotaknil te- ga z ugotovitvijo, da je tirolski upornik Mi- hael Gaismair pri svojih protihabsburških na- črtih skušal pridobiti 1528 na svojo stran tudi Hrvate (Mihael Gaismair in Hrvatje, ZC 19—20, 1965—1966, s prikazom položaja Hr- vatov med Ogrsko, Turčijo in Habsburžani od okr. 1500 naprej). Pred dvema letoma pa je izšla velika knjiga »Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju« (SAZU, 1973; poglavje Michael Cemovič, Geheimagent Fer- dinads I. und Maximilians IL, /und seine Berichterstattung je izšlo tudi posebej, Mit- teilungen des österreichischen Staatsarchivs 24, 1972). Tudi na tem področju pripravlja še novo veliko delo, ki naj bi bilo posvečeno ob- liki vojne na meji in vlogi plena v njej. Čeprav je Zontar le kratek čas svojega služ- bovanja prebil na znanstvenem delovnem mestu in je vse svoje znanstveno delo opra- vil poleg svojega službenega dela — in po upokojitvi —^ je v naše znanje slovenske pre- teklosti prispeval bogate in pomembne rezul- tate. Ob osemdesetletnici želimo njemu in se- bi, da bi v bodočih letih dokončal še dela, ki jih je že tako dolgo snoval in pripravljal. Bogo Grafenauer KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 183 ] IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV STARI MARIBOR SERGEJ VRISER I. Iz zbirke posnetkov starega Maribora smo odbrali dve veduti in dva portreta, štiri po- dobe iz življenja obdravskega mesta, ki jih je čas že pred desetletji izbrisal. Med najstarejše posnetke mesta se uvršča fotografija, ki nam kaže mestni grad in del Grajskega trga. Fotografija se je ohranila kot reprodukcija po izvirni fotografiji iz šest- desetih let 19. stoletja in je dragocen doku- ment kulturne zgodovine in spomeniškega varstva. Podaja nam okolje gradu, kakršno je bilo, preden ga je razdrla ureditev sedanje Grajske ulice, ki poteka ob zahodni stranici gradu. Razgibani baročni portal iz 18. sto- letja je krasila na volutah počivajoča atika, vrh nje pa figura ležečega leva. Skozi portal je vodila pot na zunanje grajsko dvorišče, nekak cour d'honneur mariborskega gradu, kjer so sprejemali goste, ki so se nato prek dvojnega stopnišča podajali v reprezentančni prostor gradu — viteško dvorano. Dvorišče je rabilo tudi za prirejanje družabnih iger in za jahalno šolo. Grajski stavbni kompleks so občutno pri- zadeli, ko so leta 1871 portal odstranili in prek dvorišča začrtali ulico. Ta sprememba pa tudi ni prizanesla Grajskemu, tedaj še Florijanovemu trgu. Prav neverjetno se dan- današnji zdi, da so Florijanovo znamenje sre- di trga podrli zaradi naraščajočega prometa. Znamenje, figuro svetnika Flori j ana, stoječo na svedrastem stebru s kompozitnim kapi- telom, SOI postavili meščani v 17. stoletju kot zaobljubni spomenik, ko so mesto uničevali pogosti požari. Skoraj sto let je odstranjeni spomenik životaril na različnih koncih mesta, šele po drugi vojni je pristal v muzeju. Leta 1970 je slednjič dozorelo spoznanje, da sodi spomenik vendarle in celo kljub današnjemu prometu na prostor, za katerega je bil na- rejen. Spomeniško varstvo je zato znamenje obnovilo. Omeniti velja še fasado gradu in nekatere značilnosti, ki jih kaže slika, a jih na gradu danes ni več. To je predvsem zunanjost stol- pa, kjer opazimo številčnice ure in nekoliko drugačno obliko čebulaste strehe, kot je da- našnja. Hiša nasproti gradu je enonadstrop- nica, ki se je po višini strehe ujemala z ostalimi stavbami. Na njenem mestu so v začetku našega stoletja pozidali poslovno stavbo z ambicioznim stolpastim zaključkom. Očitno so s to arhitekturo poskušali ustvariti gradu ustrezen pendant. Harmoničnosti Graj- skega trga pa so štorih slabo uslugo, saj je bila njegova zgodovinska podoba še bolj na- četa. O idiličnem prostorskem vzdušju, kot je vladalo na tem trgu nekoč, govori le še stara fotografija. Drugi posnetek kaže klasično mariborsko veduto, pogled na mestoi z desnega dravskega brega. Ta veduta je privabljala risarje že pred nekaj stoletji, poznamo jo z nekaterih starih grafik in vse do danes je ostala naj- značilnejši mariborski mestni motiv. Levo nabrežje, kot ga vidimo na sliki, se v bistvu ni mnogo spremenilo in večina stavb je še ohranjena. Izjema so le slovite mariborske »Benetke«, to je hiša, ki je stala na temeljih nekdanje v Dravo segajoče mestne utrdbe in je bila ena najzanimivejših arhitektur sta- rega Maribora. Zal so hišo ob regulaciji na- brežja pred nekaj leti brez preudarka porušili. Na naši fotografiji so »Benetke« še v polni veljavi. Stavba je bila središče Pristana ali po domače Lenta. Okoh nje se je odvijal pravcati pristaniški vrvež, tu je bilo prista- jališče za splavarje, dalje proti zahodu pa Mariborski grad z delom grajskega trga šestdesetega leta 19. stoletja 184: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Mariborski Pristan s šajkama in mlini na Dravi, 80. leta 19. stoletja SO privezovali šajke. Promet po Dravi je bil precej živahen, saj je še v sredini preteklega stoletja pristajalo v Mariboru okoli 700 do 800 šajk in do 1200 splavov na leto. Foto- grafija nas opozarja še na drugo posebnost Pristana, ki je že davno ni več. To 'sita dva mlina na čolnih, kakršne poznamo danes le še kot redkost na Muri. Zadnji dravski mlin je obratoval do leta 1901, splavarstvo pa se je končalo z zajezitvijo Drave in gradnjo hidrocentral. Fotografijo je posnel Henrik Krappek, ki je bil ob svojem času najbolj znan mariborski fotograf. Obrt je prijavil leta 1869, iz sezna- ma obrtnikov pa so ga izbrisali leta 1908. Ob nastopu delovanja je stanoval v Graškem predmestju št. 49. Podoba je, da se je z ateljejem nekajkrat preselil: na nekaterih fotografijah je navedena Gornja Gosposka ulica s pripisom »vormals Ludwigshöhe«, na drugih »Stichels Garten Salon« in na poz- nejših »Villa Pritsche«. Na hrbtnih straneh fotografij beremo tudi, da je prejel za delo cesarjevo priznanje, svoj atelje pa je samo- zavestno imenoval »Photogr. Artist. Anstalt«. Imel je tudi podružnico v Karlovcu. Krappkovih fotografij se je ohranilo tolik- šno število, da bi se dala izluščiti dovolj jasna predstava o delu tega mariborskega fo- tografa. Posebej številne so njegove portretne fotografije. Od teh smo v naš prikaz uvrstili samo eno, ki sodi prav gotovo med motivno zanimivejše. Fotografija nam predstavlja Ma- riborčana Vida Murka, poznejšega trgovca, kot mladega športnika-kolesarja. Po zapisu na hrbtni strani posnetka je le-ta nastal leta 1890, s to letnico pa se v celoti ujemata noša upodobljenca in model njegovega kolesa. Ce se najprej pomudimo pri kolesu, mo- ramo omeniti, da gre za tako imenovani vi- soki bicikel (Hochrad, grand bicycle, Fran- cozi so ga po domače imenovali araignée tj. pajek). Ta kolesa so se v Mariboru pojavila že kakšno poldrugo desetletje pred našo fo- tografijo, bila pa so v rabi še v devetdesetih letih, ko so se tudi Mariborčani vozili že na modernejših dvokolesih. Mimogrede bodi po- vedano, da sta v tem času delovali v Ma- riboru kar dve kolesarski društvi — Marbur- ger Bicycle Club in Marburger Radfahrer Club »Schwalben«. Kulturnega zgodovinarja bo na Krappikovi fotografiji pritegnila tudi noša mladega Mur- ka. Člani kolesarskih društev so nosili pose- bej in enotno ukrojene obleke in čepice, ok- rašene s športnimi značkami, tudi posebne 185 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 majice. Pri športnem oblačenju pa se je v tem času uveljavljala tudi individualna nota. Obleka mladega mariborskega kolesarja —• oblečen je v značilno kolesarsko obleko (cyc- ling costume) — govori za modne ambicije in zgledovanje po vzorih, kakršni so se tudi k nam širili v dežele športa, Anglije. Zadnja v vrsti naših fotografij je kostu- moioško prav tako zanimiva kot prejšnja, čeravno je noša upodobljenca daleč od kakr- šnih koli modnih norm. Slika nam kaže Ju- rija Sivca, ki je bil polnih 42 let »lampist« in kulisar v mariborskem gledališču in je umrl leta 1895. Pred nami je postaran, suh- ljat mož s kmečkim klobukom, štajerskim »furtohom«, ponošenimi škornji in raztrgano meščansko suknjo z obšitimi reveri. Ce nam ne bi moža predstavil zapis na Sliki, bi težko verjeli, da gre za delavca v mestnem gle- dališču. Tako pa je slika po svoje socialno prav zgovorna, saj nam ne odpira pogleda samo za kulise gledališča, marveč tudi za ku- lise mariborske meščanske družbe, kjer je za Mariborski kolesar Vid Murko, 1890. Jurij Sivec, svetilničar in kulisar mariborskega gleda- I lišča, 90-leta 19. stoletja bliščem premožnejšega sloja kaj hitro zazi- jala revščina. Komaj verjetno se zdi, da bi se Sivec postavil pred fotografa v dotrajani obleki ali bolje, da bi sploh zmogel denar zanj. Bržkone ga je k shkanju povabil foto- graf sam, pač zato, ker je bil mož med pre- bivalci posebnež ali, kot pravimo, »original«. Fotografija je nastala bržkone v devetde- setih letih 19. stoletja v ateljeju J. Kohlerja v Gornji Gosposki ulici št. 35. Obrt je leta 1881 prijavila Marija Kohler, iz obrtnega re- gistra pa je bila delavnica izbrisana leta 1921. , OPOMBA Arhivski podatki so iz Pokrajinskega arhiva | v Mariboru, fotografije pa iz fotoarhiva Pokra- ' jinskega muzeja v Mariboru. 186) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUSTEV Razstava »Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935« Oddelek za zgodovino delavskega gibanja pri Tehničnem muzeju na Jesenicah je ob 30. obletnici osvoboditve in 40. letnici prvega večjega stavkovnega gibanja na Gorenjskem pripravil večjo razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935. Izšel je tudi manjši katalog na šestih straneh z dvema fotografi- jama. Avtorica razstave in kataloga je Zorka Tribušon, likovno je razstavo oblikoval Miloš Magolič. Razstava je bila odprta 31. 7. 1975 v prenovljenih prostorih v Kosovi graščini, postavljena pa bo tudi v drugih gorenjskih središčih. Finančno so postavitev razstave in izid kataloga omogočile Železarna Jesenice in ob- činske kulturne skupnosti Gorenjske. Razstava je rezultat več kot enoletnega prizadevanja oddelka in je hkrati tudi prva muzejska predstavitev stavkovnega gibanja na Gorenjskem. Zbranega in proučnega je bilo veliko povsem novega gradiva o delav- skem in stavkovnem gibanju na območju Gorenjske. Pridobljenih je bilo okolii 200 do- kumentov (delavske izkaznice, zapisniki, knji- ga pritožb glavnega delavskega zaupnika Venclja Perka na Jesenicah itd.), 260 foto- grafij, opravljeni so bili številni intervjuji s predvojnimi revolucionarji in organizatorji ter udeleženci stavk, zbrani so bili tudi ne- kateri muzejski predmeti. Dopolnjeni so bili seznami delavskih zaupnikov, reikonstruirani stavkovni odbori po posameznih tovarnah, predvsem pa je bila ovrednotena vloga Ko- munistične partije, ki jo je v obravnavanem obdobju odigrala med gorenjskim delav- stvom, saj za nekatere stavke na Gorenjskem doslej še ni bilo znano, da jih je organizacij- sko vodila Komunistična partija. Stavke so bile uspešno zaključene. Komunistična par- tija pa je v tovarnah uspela organizirati eno^ ten in odločen nastop delavstva in si prido- bila nove, velike izjkušnie za nadaljnje akcije. Težnja družbeno političnih organizacij na Jesenicah gre za tem, da bi oddelek V bližnji prihodnosti prerasel v samostojen muzej de- lavskega gibanja za Gorenjsko. Razstava je razporejena v treh prostorih na 36 panojih, v 9 vitrinah pa so razstav- ljeni eksponati. Povečave množičnih foto- grafij, fotokopije in originalni dokumenti, delavski časopisi in skrbno pripravljeni teksti in podnapisi nudijo obiskovalcem nazoren in izčrpen prikaz stavkovnega gibanja leta 1935 na Gorenjskem. Na petih uvodnih panojih so poudarjene predvsem naloge in vloga naprednih sindi- katov med delavstvom na Gorenjskem in pri- zadevanja Komunistične partije za združe- vanje delavstva v enotni fronti in za skupne nastope delavcev na raznih prireditvah in manifestacijah (npr. shod Svobod v Celju 7. 7 1935), prvomajskih proslavah ter v mezd- nih in stavkovnih bojih. Osrednji del razstave prikazuje stavke po posameznih večjih gorenjskih podjetjih. Iz razstavnega gradiva so razvidne zahteve delavcev po sklenitvi pravičnejših kolektiv- nih pogodb, demonstracije proti odpustom delavcev, boji z delodajalci, mezdna gibanja, kar vse je doseglo višek v stavkovnih gi- banjih, v katerih je bilo udeleženih okoli 4000 gorenjskih delavcev. stavkajoči delavci na Javorniku poslušajo poročila o poteku po- gajanj julija 1935. (Fototeka Teh- niškega muzeja Jesenice) i 187 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Manifestacija delavskih žena in deklet za stavko na Jesenicah 15. 7. 1935. (Fototeka Tehničnega muzeja Jesenice) Obsežno je predstavljena ena največjih \ stavk v železarni na Jesenicah (last Kranj- \ ske industrijske družbe). Začela se je v ob-¦ ratu na Javorniku 12. julija, naslednji dan • pa so začeli stavkati tudi kovinarji na Jese- nicah. Stavka je imela močan vpliv na ostalo ; gorenjsko delavstvo v boju za dosego svojih pravic. Bila je dobro pripravljena in vodena, jeseniški komite KPJ je bil v stalni povezavi s sekretarjem pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo Ivanom Mačkom, vodilni organi- ; zatorji stavke pa s tajnikom pokrajinskega \ odbora SMRJ za Slovenijo, tovarišem Fran-, cem Leskoškom. Razvidna je tudi vloga delav- j skih žena in deklet, ki so 15. julija na Jese- nicah množično manifestirale za stavko, pri- našale hrano stavkajočim in strazile vhode v tovarno. V nadaljevanju so na razstavi ob- ravnavane stavke v tovarni Veriga v Lescah od 15. maja do 5. junija, ki je bila organi- zirana pod močnim vplivom sindikata kovi-i narjev podružnice SMRJ in v povezavi z je- j seniškimi kovinarji, osemtedenska stavka v j Papirnici na Količevem 17. avgusta, ki je bila i pomembna tudi za nadaljnji razvoj napred- nega delavskega gibanja na domžalskem ob- močju in dobro organizirana stavka v tovarni ; Sešir v Sokof ji Laki od 11. oktobra do 11. ; novembra. j V tretjem manj obsežnem delu pa so pri- kazani poizkusi stavk v manjših tovarnah in podjetjih. Talko krajša solidarnostna Stavka z jeseniškimi kovinarji v tovarni gume Sem- perit v Kranju 13. julija, stavka sezonskih delavcev, ki so gradili objekte kemične to- varne barv Medič-Zankl v Domžalah sredi oktobra, na katero so vplivali zlasti stav- kajoči delavci v Papirnici na Količevem, in šestuma solidarnostna stavka jeseniških obrtnikov in trgovcev 17. julija. Iz razstavljenih zapiskov Načelstva Jugo- slovanske strokovne zveze je razvidno, da je do podekusa stavk prišlo aprila leta 1935 tudi v tovarni Infex v Skofji Loki in v Bom- bažni predilnici in tkalnici v Tržiču v času od 21. do 25. septembra. Ob koncu pa nas razstava seznani tudi s težkimi delovnimi pogoji delavcev v Tovarni kos in srpov v Tržiču in njihovimi stalnimi pritožbami na inšpekcijo dela v Ljubljani. Poleg knjige Dušana Kermavnerja, Poli- tični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah — Javorniku od začetkov do leta 1918 je tudi omenjena razstava velik prispevek k raziskovanju in proučevanju de- lavskega gibanja na Gorenjskem v zadnjih letih. Majda Zontar Gorenjska industrija 1945—1975 Razstava Gorenjskega muzeja Pred dvema letoma je začel Gorenjski muzej j v Kranju, oddelek za novejšo zgodovino, v sodelovanju s posameznimi delovnimi kolek- tivi na Gorenjskem sistematično zbirati, ure- | jati in proučevati gradivo za povojno obdobje ] in to s področja gospodarstva in družbenih ! dejavnosti ter gradivo družbeno-političnih ; skupnosti. Na ta način zasleduje vse pomem- : bnejše dogodke v podjetjih in ustanovah, i skratka spremljati želi njihov razvoj. V počastitev 30-letnice osvoboditve in 25- { letnice delavskega samoupravljanja je muzej j pripravil obsežnejšo tematsko razstavo Go- ! renjska industrija 1945—1975. To je prva iz- ; med razstav, ki so predvidene v srednjedoč^ nem načrtu Gorenjskega muzeja in bodo ob- ^ ravnavale tematiko iz, povojnega! obdobja. ; Sledili bodo prikazi še drugih gospodar- skih panog in družbenih dejavnosti na Go- renjskem. Razstava je bila odprta 8. maja v muzej- skih prostorih v Tavčarjevi ulici. Strokovno; jo je pripravila kustos Nada Bizjak, likovno je razstavo uredil inž. arh. Fedja Klavora. grafikone in zemljevide pa je izdelal prof. Slavko Brinovec. Izšel je tudi manjši kata- 188! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 log na šestih straneh, za katerega je napisala tekst Nada Bizjak. Na 34 panojih so z okoli 230 fotografijami, grafikoni in fotokopijami nekaterih zanimi- vejših dokumentov prikazane najprej temelj- ne družbene spremembe, do katerih je v povojnem obdobju prišlo tudi v gorenjskih industrijskih podjetjih, v nadaljevanju pa razvoj posameznih industrijskih panog. Na policah pod panoji' so razstavljeni primerki tovarniških glasil, informativnega in pro- pagandnega gradiva ter domača in medna- rodna priznanja za kakovost izdelkov. Močan poudarek na razstavi je na zem- ljevidih in grafikonih, ki poudarjajo šte- vilčno rast zaposlenih delavcev v industriji po posameznih krajih in posameznih indu- strijskih panogah, dajejo številčno primerjavo vseh zaposlenih delavcev in delavcev v indu- striji, razvidne pa so tudi vse industrijske panoge v gorenjskih občinah po stanju iz leta 1974. Medtem ko je gorenjska industrija zapo- slovala pred vojno okrog 12.000 delavcev (v glavnem tekstilna in metalurška indu- strija), je bilo leta 1955 zapoislenih 23.000 de- lavcev in leta 1974 že 44.358 delavcev, kar pomeni dve tretjini vseh zaposlenih, ki us- tvarjajo dve tretjini celotnega bruto dohod- ka. Predvojna industrija je bua skoncentri- rana predvsem v večjih središčih: Kranju, Jesenicah, Tržiču in Škofji Loki, po vojni pa so nastali novi industrijski centri v Že- leznikih, Zireh, Radovljici, Lescah, na Bledu, v Bohinju, Begunjah in v Kropi, na kar je vplivala zliasti stara obrtna tradicija, de- lovna sila na podeželju in hiter razvoj cest- nega omrežja. Danes skoraj ni kraja na Gorenjskem, ki ga ne bi dosegla vsakodnev- na povezava z industrijo. Prav v teh novih industrijskih krajih pa se kaže tudi velik porast zaposlenih. Začetni del razstave nas seznanja s sta- njem v gorenjski industriji po osvoboditvi, ko je bilo treba najprej odpraviti posledice vojnega opustošenja in utrditi novo druž- beno ureditev. Osnova za oblikovanje druž- benega lastništva proizvajalnih sredstev je bila ustvarjena s konfiskacijo podjetij last- nikov, ki so sodelovali z okupatorjem. Na podlagi zakona o nacionalizaciji (decembra 1946 in aprila 1948) so postala državna last- nina še preostala gorenjska industrijska podjetja. Fotografije udamišlkega dela in posameznih udarnikov, nagrade in pohvale, ki so jih v tem obdobju prejeli številni de- lovni kolektivi na Gorenjskem, nas pouče o tekmovanjih med podjetji istih ali sorodnih strok v količinskem in kakovostnem zviša- nju proizvodnje, kar je vplivalo tudi na delavčevo razredno in politično zavest in se je stopnjevalo po sprejetju zakona o prvem petletnem gospodailskem načrtu leta 1947. Bistvene novosti je prinesla uvedba delav- skega samoupravljanja leta 1950 z zakonom o upravljanju državnih gospodarskih pod- jetij po delovnih kolektivih, kar je na raz- stavi še posebno poudarjeno. Prav tovarna gumijevih izdelkov Sava v Kranju je že 7. 1. 1950 izvolila prvi delavski svet v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji. Še v istem letu pa so tudi v drugih gorenjskih industrijskih pod- jetjih prevzeli delovni kolektivi proizvajal- na sredstva v svoje upravljanje. Rast pro- izvodnje in težnja po čimbolj neposrednem odločanju delavcev sta zahtevali dopolnitve samoupravne organiziranosti. Z ustavnimi amandmaii so leta 1971 začeli ustanavljati temeljne organizacije združenega dela. Največji delež je na razstavi namenjen prikazu posameznih industrijskih panog na Gorenjskem in to na podlagi primerjave sta- nja po vojni in danes. Z bogatim slikovnim gradivom" in grafikoni je ilustrirana po po- Prvi delavski svet v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji je bil Izvoljen v tovarni gumijevih izdelkov Sa- va v Kranju. (Foto Drago Holyn- ski, fototeka Gorenjskega muzeja) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 189 i sameznih industrijskih panogah gradnja no-i vih obratov, uvajanje sodobnejše opreme, ki omogoča posodobljene tehnologije, rast pro- izvodnje po količini, naraščanie zaposlova- nja delavcev in izvoz izdelkov. Razvidno je, da je veliko število industrijskih podietij na Gorenjskem izšlo iz manjših podjetij in i obrtniških delavnic zlasti na področju kovin- j ske, lesne, konfekcijske in usnjarsko-prede- lovalne industrije. Iz tega dela razstave lahko povzamemo, da je prišlo v povodnem obdobju do znatne I spremembe gospodarske strukture na Go- i renjskem. Medtem ko so prej prevladovale i tekstilna, metalurška, gumarska industrija ter predelava lesa, je v povojnem obdobju prišla na površje elektroindustrija, ki se je ; povsem na novo razvila iz kovinske indu-1 strije in obrti in zapoiSluje največ delavcev i na Gorenjskem (10.561). Združeno podjetje \ Iskra je razvilo tudi svojo lastno raziskoval- no dejavnost in doseglo največ v osvajanju sodobne tehnologije in v napredku lastne ustvarjenosti. V sam vrh jugoslovanske in- dustrijske ustvarjenosti so se v zadnjih letih prevzele tudi tekstilna, usnjarsko-predelo- i \alna, gumarska in lesna indu.strija. Razum-; Ijivo pa je, da so tudi vse druge industrijske panoge na Gorenjskem dosegle v zadnih treh desetletjih velik razmah svojih kapacitet, tehnologije in organizacije dela. Majda Zontar | 190 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 NOVE PUBLIKACIJE Varstvo spomenikov XVII—XIX/1, Ljub- ljana 1974 Z zamudo, ki je nastala iz objektivnih razlogov, je izšel nov zvezek za teorijo in prakso spomeniškega varstva, ki ga 'izdaja Zavod za spomeniško varstvo SRS. K rea- lizaciji izida sta to pot pripomogli tudi Kul- turna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Pričujoča številka te periodike se kaže v nekoliko spremenjeni obliki, čemur je pač vzrok v novih zahtevah in pogojih investi- torjev revije. Predvsem pa je razlika v tem, da je celoten snopič namenjen le arheološki dejavnosti na Slovenskem od leta 1971 do 1973 in ne kot prejšnji zvezki, v katerih so bile zastopane tudi vse druge veje spomeniš- kega varstva. Gradivo je razdeljeno na tri dele, ki nam kaže nekatere strani arheološkega udejstvo- vanja na slovenskih arheoloških področjih. V prvem je pravzaprav opis predavanj stro- kovnega srečanja arheologov na temo »arhe- olcpko izkopavanje«, ki je bilo v začetku leta 1973. V posameznih člankih I. Curkove, V. Sribarja, T. Bregantove, S. Gabrovca, P. Petruja in A. Valica se seznanimo s pogoji, metodami in načini razisikovalnega dela na nekaterih znanih slovenskih arheoloških loka- litetah (Stična, Lj. barje, Ajdovščina, Vranje. Kranj, Otok pri Dobravi). Prispevek, ki ob- ravnava arheološko lokali teto Stične, je obo- gaten še z zgodovino raziskav in z drugimi za- nimivimi posebnostmi, 'ki omogočajo širši vpogled v raziskovalno področje tega velike- ga arheološkega terenskega spomenika. Skra- tka, v njih lahko zaznamo široko prizadeva- nje strokovnjakov za natančnejšo in z najno- vejšimi modernimi metodami izpolnjeno arhe- ološko raziskovanje oz. poučevanje arheološ- ke dediščine na domačih spomeniških tere- nih. V nekaterih člankih pa je mogoče zasle- diti še tudi opozorilo na pomanjikljivosti, kii so se pokazale v starejših raziskovalnih ob- dobjih in tudi številne kvalitetne pripombe, ki vsebujejo vrsto napotkov in stališč; ta naj bodo vodila pri raziskavah arheološkega te- lenskega spomenika. V prvo poglavje se uvršča tudi prispevek konservatorja Repubhčkog zavoda za zaštitu spomenika kulture — Zagreb D. Vrsaloviča, ki obravnava pri nas še pionirsko delo, in sicer sistem arheoloških podmorskih razis- kav, katerega temeljni nosilec dela je prav- zaprav omenjeni zavod. Članek je širše za- snovan in nam odkriva vse glavne niti, ki omogočajo strokovno izvedbo neke podmor- ske arheološke akcije z vso potrebno sprem- ljajočo obširno dokumentacijo. V drugem delu pa steče naprej razprava (M. Slabe) o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki se po- stavljajo pred strokovnjaka ob prezentaciji arheološkega spomenika in predstavljajo v sedanjosti pogost in nelahek poseg kompleks- ne narave v živi urbanizacijski ritem, odviisen od raznih činiteljev, strokovnega in splošno družbenega značaja. Tej razpravi lahko pridružimo še sestavek P. Petruja o problematiki ureditve blejskega otoka z vključevanjem prezentiranih arhe- oloških najdb v obstoječe okolje. Podana je vrsta rešitev, ki jih je uspel strokovno us- trezno izvesti prof. Bitenc in kjer se kaže >:sozvočje okolja in spomeniških objektov«, kakor tudi poudarek na turističnem pomenu tega toliko obiskanega gorenjskega kotička. RazlagO' pojma in pomen municipija, kakor tudi pojasnilo o urbanistični podobi naselij rimskega časa, ko so nosila to ime pri nas, pa dobimo v razpravi I. Cuik. Predvsem se ustavi pri Gelei, Neviodunumu in Naupor- tusu, ki so bili v zadnjih letih deležni širših arheoloških raziskovanj. Ob tem naniza ne- katere bistvene elemente, ki so jih dale do- sedanje ugotovitve in pokaže na posamezna pomembnejša izhodišča, ki bi jih morali upo- števati pri izvajanju spomeniškovarstvenih načel. Najobšimejši del pa zavzemajo kon- servatorsika poročila (159 strani.) osemintri- desetdh poročevalcev. Ta prinašajo številna nova odkritja in arheološko spomeniško udej- stvovanje pri nas v letih 1971—73. Tekst pogosto spremljajo fotografije in risbe. Bogastvo gradiva in ustrezna oprema pov- sem opravičujeta izid te številke Varstva spomenikov, ki bo že s prihodnjim letnikom slavil svoj dvajseti jubilej. Marijan Slabe Ptujski zbornik IV. Maribor, Obzorja 1975. 405 str. Ptujski zbornik, 4. po vrsti, je posvečen 80-letnici pdkrajinislkega muzeja v Ptuju (1893—1973) in vsem tistim strokovnim in \ kulturnim delavcem, ki so se kakorkoli uk- ; varjali s preteklostjo Ptuja in okolice. Zbor- nik je uredil Jože Curk, opremil Janez Vidic, uvodne besede je napisal predsednik sikup- i ščine temeljne kulturne skupnosti; Ptuj Via- ; dimir Ban. 405 strani zbornika in 29 avtor- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 191 jev ter hkrati povzetki iz tekstov v nemščini (prevedel Ciro F. Skerjanec) je obilna us- tvarjalna bera. Zbornik vsebuje sestavke in razprave o najrazličneiših stvareh in proble- mih in kot tak je priča nenehnega ustvar- janja ljudi našega prostora in časa. Po vse- bini in obliki je smotrno in estetsko obli- kovana celota in dragocen tiskani mozaik dokumentov o Ptuju. Je pričevalec naše kul- ture,, zgodovine in gospodarstva za širši slo- vensld oz. jugoslovanski prostor. Razprave in članki zajemajo obdobje od železne dobe preko bogato zastopane antike do poznega srednjega veka in povojnega časa, teritorialno pa območje od Slovenskih Ko- njic do Frama, Negove, Središča in Haloz s posebnim poudarkom na samem Ptuju. Srečamo se z zgodovino Muzejskega društ- va (do 1945), Pokrajinskega muzeja (daneis), njegovo vlogo, strukturo in zbirkami (Jože Curk). Bojna oprema in orožje (Ferdinand Tancik) ter zbirka ur (Vesna Bučič) iz ptuj- skega Pokraiinskega muzeja sta podrobneje opisani in obdelani. Bogato je zastopano pod- ročje arheologije. Avtorji so se lotili rim- skih vodovodov Ptuj—Fram—Ha j dina (Iva- Mifcl Curk), mnogoterih obrazov stare rim- ske ceste, ki je peljala v Pamonijo preko Ptuja (Stanko Pahič), reliefa s prizorom bega Ifigenije s Tavride (Zorka Subic), ki visi na zunanii steni prezbiterija cerkve sv. Janeza na Vidmu pri Ptuju. Železna doba je predstavljena z gomilami v Spodnjih Podložah pri Ptujski gori (Mar- jana Tomanič Jevremov). Arheologi so se spoprijeli s problemom zgodnjesrednjeveške- ga objekta z nekropolo na ptujskem gradu- svetišču (Paola Korošec) in s staroslovansko nekropolo v Turnišču pri Ptuiu (Blagoj Jev- remov). Razprava o kovanih luničastih uha- nih z omamentom »drevesa življenja« nam med drugim kaže povezavo ptujskih ustvar- jalcev s koroškim prostorom že v 10. stol. (Vojko Šlibar-Vida Stare) Opisan je stari meščanski špital, ustanovljen 1315 (Pete Kla- sinc) in zgodovina ptuiske bolnišnice ob 100- letnici (Mitja Mrgole). V letu snovanja Ptuj- skega zbornika i e bilo veliko govora o kmeč- kih uporih. Tudi v zborniku so pred nami, in sicer za naše domače območje — Haloze. Boj Haložanov za staro pravdo je pred nami tak, kakršen se je pokazal v arhivskem gra- divu, ki je nastajalo sočasno z dogajanjem in o dogajanju (Anton Klasinc). Dragocen prispevek h gospodarski zgodovini Štajerske je obdelava imenjskih cenitev iz leta 1542 (Vladmir Bračič) in še posebej podrobnejša obdelava iste cenitve za Ptujsko polje (Jože Koropec). Vpogled v zemljiško strukturo, da- jatve, dohodke in življenje gospoščine Negova v 17. stol. odkriva dobršen del zgodovine Slovenskih goric (Jože Mlinaric). Marsikaj zvemo o pomembni povezavi Ptuja z Varaž- dinom po trgovski poti — reki Dravi (Mira Iljanic). Novodobni Ptuj je predstvaljen z opisom in dedovanjem slovenskih in nemških društev. V manjši meri je avtorju uspela za- dana naloga prikazati vpliv oz. delež občinske politike! v obrambi nemštva in širjenju nem- ške miselnosti med slovenskim prebivalstvom, na območju ptujske mestne občine (Blagoj Jevremov). Tu so še arhivski dokumenti o osvobodilnem gibanju v ptujskem okraju (Vida Rojic) in spremembe v strukturi pre- bivalstva v občini Ptuj (Vladimir Bračič). Pomemben je prispevek za zgodovino Str- nišča (NOB) in Kidričevega (Vida Rojic). Fevdalna arhitektura na ozemlju ptujske občine je že marsikje propadla ali je bila predelana, v zborniku je še vedno zastopana in je dokumentirana (Jože Curk). Ptuj je celosten spomenik, sestavljen iz posameznih umetnostnozgodovinskih elementov, med ka- tere sodijo znamenja in kulturni spomeniki (Sergej Vrišer). Razprava Marije Mirkovič (a' hrvaščini) nam daje nove podatke o ptuj- skih baročnih slikarjih, ki bo delovali na Hrvašikem. Bogato in občuteno umetniško sno- vanje se skriva tudi v notranjosti nekaterih stavb, npr. sakrakiih-kelihi, monstrance ... (Marjetica Simoniti). Ptuj je bil (je) objekt slikarjev, eden od mnogih upodablja^cev je bil tudi slikar Alois Kasimir (Kristina Sam- perl). Pestrost in zmožnost izražanja se kaže v vurberškem reliefu (1575) norcev in glu- mačev (Niko Kuret). Razprava o haloški žvegli (Drago Hasl) in sestavek o vinograd- ništvu v Halozah (Majda Ceh) sta posrečen zaključek zbornika. Publikacija ni usmerjena strogo znanstveno, zato jo bere več ljudi z najraziličnejšim znanjem in zanimanjem. Že- leti bi bilo, da bi v zborniku odsevala tudi sedanjost in naš odnos do raznolične dedi- ščine preteklosti (arheološke najdbe, javni in sakralni spomeniki, arhivsko gradivo, ljud- ska kultura ...). Kristina Samperl Tone Knez, Arheološko Novo mesto. Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirko. vodnikov 48; Ljubljana 1974. 30 str. Tako o izkopavanjih kot o najdbah v No- vem mestu je Kronika že obširno poročala, prav tako ni šla tudi mimo publikacij, ki so hotele te izredne najdbe čimbolj približati javnosti. Ta je resnično pokazala izredno za- nimanje, zato smo izid te knjižice že resnic- 192 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 no težko pričakovali. Noč od 20. na 21. julij pa je prinesla katastrofo, ki je slovenska tako imenovana kulturna javnost še ni doumela. Večina novomeških najdb je bila ukradena. Dogodek ie veliko hujši,, kot je bila pro- daja znamenite »Meklenburške zbirke« leta 1932. Takrat so bUe odpeljane sicer lepe stvari, vendar ni bilo ohranjenih grobnih ce- lot, kaj šele na primer kompletnih gomil, ki edine dajejo celoten pogled na tedanjo druž- bo: Pustimo ob strani razmišljanje, ali ima arheologija in muzeologija še kakšen smisel, če družba nima ne denarja ne volje, da bi take dragocene najdbe ustrezno zavarovala in ali ne bi bilo bolje vse skupaj pustiti in čakati na boljše čase, ker to ne bo Novemu mestu, ne Sloveniji, ne ostali javnosti* vrnuo zna- menitih novomeških knežjih grobov. Poročilo o izidu te knjižice naj bralca opozori, da ob- staja velika nevarnost, dabo znamenite najd- be lahko v prihodnosti občudoval le na foto- grafijah in risbah. V tem trenutku smo lahko hvaležni le višjemu kustosu Dolenjskega mu- zeja v Novem mestu, da je storil največ, kar je mogel. Zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev in sposobnih tehničnih sodelavcev znan- stvena prezentacija najdb še ni bua mogoča. Zapis ob izidu te knjižice zaključujemo z že_ Ijo, naj ta ne izzveni v nefcrolog arheološke- mu Novemu mestu. stane Granda ' Jože M. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135. Samostan Stična 1973. 253 str. »Veličastno zgodovino« Stične, »nedvomno največjega slovenskega samostana« (M. Mi- kuž) je tako zgodovinsko kot umetnostnozgo- dovinsko obdelalo že več avtorjev v raznih člankih, proučevanje njene preteklosti je pri- neslo prof. dr. Metodu Mikužu dvakrat dok- torsko čast (Vrsta stiskih opatov, Ljubljana 1941, in Topografija stiske zemlje, doneski k zgodovini stiske opatije, Ljubljana 1946), smemo pa domnevati po knjigi cistercijana p. Jožeta Mavra Grebenca, da bo prelito še precej črnila, preden bo' njena vloga tako proučena, da bo samostan dobil tisto mesto v slovenskem zgodovinopisju, ki mu upraviče- no pripada. Grebenčevo delo ni nastalo na podlagi ka- kega obsežnega novega listinskega gradiva, čeprav je nekaj listin tudi novih, temveč iz njegovega prepričanja, da je dosedanja in- terpretacija ustanovne listine napačna, toč- neje, da po dosedanjih interpretacijah Stična ne bi mogla biti ustanovljena, saj ne bi bil v zadostni meri izpolnjen eden izmed osnovnih, treh pogojev: gmotna življen&ka sredstva na novo ustanovljenega samostana bi bila pre- skromna za njegovo samostojno življenje. Avtor je zato zastavil delo drugače, kot so ga doslej. Iskanje prvotne dotacije je raz- delil na štiri dele. Ker je najstarejši ohra- njeni urbar iz leta 1505, je najprej registriral vse posestne listine od 1136, letnice osnovne dotacije do urbarja. S tem je ugotovil vso posest, ki jo je samostan dobil v 370 letih. Poleg citiranja ustreznega mesta v viru po- daja tudi njegov karakter (original, prepis, regest) ter dosedanje lokalizacije s svojimi pripombami. Natančno posestno stanje po najstarejšem urbarju skuša dopolniti s podatki po bajnof- skem posestnem urbarju iz leta 1643/49, baj- nofskim vinskim urbarjem iz leta 1543 ter bodendorfskim iz leta 1619. Popolnoma jasno je, da obstaja diferenca med posestno sliko, ki jo dobi z registracijo posestnih listin in tisto, ki jo dobi na podlagi urbarjev. Ta je ¦ tudi vzrok za naslednji korak, ki ima obrat- no smer kot registracija: sedaj začne izločati zemljiške dobave. To »pot« razdeli na več manjših »korakov«, katerih časovno »dolžino« določajo popisi posesti in potrditve listine. Ta postopek odpre vprašanje bajnofske po- sesti. Bajnof je nekdanji stiski Weinhof, ki je stal ob vznožju Trške gore, nad mačkov- skim odcepom avtomobilske ceste Ljublja- na—Zagreb. Med zadnjo vojno je bil požgan. Kar ni pogorelo takrat, je izginilo v Poznej- šem požaru. Odgovor nanj išče v ponovni in- terpretacije ustanovne listine in ugotavlja, da ima tri ločene dele, kar se tiče ustanov- nega zemljišča, predij Stična, kjer samostan stoji, pet manziv ob reki ter vas Wingarten in del šentviške županije, ki so ga dobili tri- je plemiči v zameno za zemljišče, na katerem so zgradili samostan. Grebene ugotavlja, da sta si Weinhof in Wingarten v časovni in kra- jevni soodvisnosti; Wingarten je le ena izmed oblik zapisa za Weinhof ( = Bajnof), kot so to še npr. Weinperg, Wimperg, Weingarten. V vseh teh primerih gre za danes razrušeni vinski dvor in ne za Nograd nad samostanom ali pa Vinji vrh, kjer ni Stična nikoli ničesar imela. Različni zapisi so odvisni od tega, kaj hoče pisec poudariti: notranjo vsebino (Wein- perg, Wingarten) ali zunanjo obliko (Wedn- hof). Ugotovitev, da je Stična dobila velik del bajnofske posesti že ob ustanovitvi, poveže avtor z doslej zaradi nejasnosti neupošteva- nim stavkom iz dela p. Pavla Pucla, Idio- graphia iz začetka 18. stoletja in nekega za- pisa p. Jožefa Agricole iz samostana v Reinu iz 17. stoletja. Ta dva govorita o življenju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 193 i nekih menihov na Bajnofu že v 11. stoletju, konkretno okoli leta 1080. Grebene ugotavlja, da sta njuna zapisa nastala na podlagi raz- ličnih virov in jima zaupa. Vzrok za nastanek tega samostana vidi avtor v bojih med pa- pežem Gregorjem VII in Henrikom IV. Ker se je solnograški škof Gebhard postavil na stran papeža, se je moral s svojim redovnim kapitljem pred kraljem umakniti. Ti ikleriki naj bi torej ustanovili in naselili samostan na Bajnofu. Vprašanja, ali je bila ta redovna ustanova ob ustanovitvi inkorporirana Stični kot živ organizem ali pa je dobila Stična le posest bivšega samostana, avtor ne razrešuje. Dopušča oboje. Na koncu dodaja avtor še tri priloge, od katerih je najpomembnejša druga Zgodovin- sko vredje stiskih opatov, ker se Grebenčeva vrsta nekoliko razlikuje od Mikuževe. O Grebenčevem delu bo po vsej verjetno- sti še vehko napisanega. Poleg osnovne ugo- tovitve, ki smo jo skušali prikazati, prinaša še celo vrsto novih ugotovitev glede posa- meznih lokalizacij, iz krajevne zgodovine, iz cerkvene zgodovine, da ga bo moral upošte- vati vsak, ki se bo ukvarjal z proučevanjem naše preteklosti v obdobju od 11. do 16. sto- letja. Marsikatera trditev je tako drzna, da se kljub skepsi, ki sicer spremlja vse, kar je novega, po vsej verjetnosti ne bo obdržala. Bralec naravnost čuti potrebo po kritični re- cenziji kvalificiranega zgodovinarja. Tega verjetno zaradi njihovega skromnega števila in prezaposlenosti ne bomo tako kmalu do- čakali. Domnevam, da bo nastajala postopo- ma pri ponovnem preučevanju iste ali po- dobne problematike. Navzlic temu pa mora- mo dati p. Jožetu Mavru Grebencu za nje- govo skoraj 40-1 etno delo polno priznanje in želimo, da bi slovensko monasteriologijo obo- gatil še z mnogimi novimi spoznanji ter tako vsaj delno zapolnil ogromne bele lise v slo- venskem zgodovinopisju. stane Granda Knjige Camilla Medeota o zgodovini Po- sočja v prvih desetletjih 20. stoletja C. Medeot, storie di preti Isontini internati nel 1915. Quaderno di »Iniziativa Isontina«, Gorizia 1969, 306 str., 4«. C. Medeot, Studenti Giuliani e Trentini veli, Atene Morava (Kroméfii). Gorizia 1971, 101 + (III) str., 8«. C. Medeot, Le orsoline a Gor zia 1672—1972, Izd. Monastero di Santa Orsola, Gorizia 1972, 316 + (II) str., 8". C. Medeot, I cattolici del Friuli Orientale nel primo dopoguerra. Quaderno di »Iniziati- va Isontina«, Gorizia 1972, 285 str., 8". C. Medeot, Lettere da Gorizia a Zatičina. Izd. La nuova base, Udine 1975, 101 + (V) str., 8". Skupno poročanje o petih samostojnih de- lih Camilla Medeota (kot zgodovinar se je pričel uveljavljati v poznih letih svojega živ- ljenja, vendar njegova delavnost izkazuje željo, da bi nadomestil zamujeno) ni zgolj slučajno. Predvsem veže Medeotove knjige vsebina: katoliško gibanje na Goriškem in v bližnji Furlaniji v dvajsetem stoletju. Tak zajeten kompleks historiografskih dosežkov v kratkem časovnem razdobju (6 let) pa spod- buja k enotnemu poročilu (nekatera Mede- otova dela je z daušimi poročili predstavil A. Rejec v »Primorskem dne^miku«). Po svojem nastanku najstarejše Medeotovo delo je najprej izhajalo v več nadaljevanjih v goriški reviji »Iniziativa Isontina«. Pisec ie pokazal usodo duhovnikov na Goriškem oz. v goriški nadškofijii, ki jih je zajel prvi val vojne na soškem bojišču. Poleg Furla- nov je vojna vihra zapletala usode tudi slo- venskih duhovnikov, predvsem tistih iz Brd in Kobariškega kota. Namenoma poudarjamo besedo zapletala, ker je italijanska vojska duhovnike iz omenienih predelov internirala v Italiji. Medeot razpravlja o usodi vsakega posameznika, Italijana oz. Furlana kot Slo- venca. Zanimivi so podatki o nasilju »osvo- boditeljev«, ki so na pr.mer z duhovniki italijanskega rodu slabše ravnali kot s Slo- venci. Medeot ni prikrival madeža, ki si ga je Italija v svojem osvobcditeljskem poslan- stvu tedaj in v tistem primeru zaslužila (v ozadju je vsekakor notorično avstrijakanstvo F'urlanov). Mnogo manjše je bilo število du- hovnikov, ki jih je Avstrija internirala v svo- ja taborišča (60 : 8), med njimi tudi 2 Sloven, ca. Knjiga je bogato ilustrirana, pisana je na podlagi arhivskih virov (cerkvenih in privat- nih) ter osebnih pričevanj. Vsebino knjige je v povzetku predstavil Slovencem A. Rejec (»Zgodbe slovenskih posoških duhovnikov v Italiji med prvo svetovno vojno« v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1971, str. 96—^119). Zanimivo bi büo vsekakor tako na- daljevanje tega dela, ki bi nam poročalo o ¦ ravnanju fašizma do duhovščine (zlasti slo- venske). Druga Medeotova knjiga sicer ni posvečena cerkvenim zadevam, sega pa v čas prve sve- tovne vojne, na področje šolstva, ki ga je Avstrija pripravila za begunce z Goriškega in južnega Tirola in sicer v Kromefižu. To moravsko mesto je bilo eno izmed centrov begunskega šolstva, od osnovnega do srednje- ga. Medeot posveča svojo pozornost pred- 194 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 vsem v mestu delujočemu italijanskemu uči- teljišču in vadnici. Kromefižu je bilo. name- njeno, da bi tam gostovala tudi sloveaiska goriška gimnazija, a je vlada odlok o usta- novitvi preklicala. Problematiki slovenskega begunskega šolstva smo v zadnjem času na Slovenskem po'svtetili nelkaj pozornosti (po muzejski plati je snov obdelal Slovenski šol- ski muzej iz Ljubljane). Plod svoje raziska- ve begunskega šolstva je objavil Andrej Sav- li v »Zborniku za historiiu školstva i pro- svjete«, 7/1972-3 pod naslovom »Naše go- riško in istrsko beguriSko šolstvo v prvi sve- tovni vojni«, str. 87-135). Knjiga o delovanju goriških uršulink je nastala ob proslavi 300-letnice njihovega pri- hoda v Gorico. Knjiga podrobno opisuje zgo- dovino njihovega samostana skozi stoletja, kar je povezano tako s cerkveno kot šolsko zgodovina mesta in dežele. Čeprav je bilo na čelu samostana v zadnüh sto letih tudi ne- kaj Slovenk, pa o kakem večjem pomenu zavoda za slovenstvo Gorice ne moremo go- voriti; samostan še danes deluje. Med Medeotovimi knjigami, ki jih tu ob- ravnamo je njegov pregled katoliškega po- litičnega življenja v vzhodni Furlaniji po prvi svetovni vojni za zgodovinopisje najpo- membnejši, zlasti ker posega tudi v razmere pri slovenskem taboru. Svoj pomen izpričuje knjiga tudi s tem, da ji je uvod napisal znani zgodovinar katoliškega gibanja v Furlaniji, danes že pokojni T. Tessitori (avtor lonjige »Storia del partito popolare in Friuli. Udine 1972). Medeot gradi svoie pričevanje na pod- lagi časopisnih virov in lastnega spomina. Cas, ki ga obravnava, je pravzaprav kratek, od konca vojne do nekako leta 1924. Bil je to čas, ko je v Italiji nastala italijanska ljud- ska stranka dona Stürza, ko so goriški kato- ličani ostali brez svojega predvojnega vodi- telja (L. Faidutti, obtožen öd irendetistov — zmagovalcev avstrijakanstva, je odklanjal vrnitev v domovino), ko je možnost revoluci- onarnih nastopov delavskega razreda uni- čeval fašizem in ko je še vedno živelo upanje slovenskih Goričanov. da bo uveljavljen et- nični princip pri postavljanju novih državnih meja. Knjigo je avtor razdelil na tri poglav- ja. V prvem govori o upravno poUtičnih raz- merah (volitve, nastajanje don Sturzove stranke in zaton goriške avtonomije, razmere v Gorici in na podeželju, odnosi s slovenskim katoliškim svetom itd.) Drugo poglavje je posvečeno kmečkemu vprašanju v Furlanijii (reševati ga je začel že pred vojno Faidutti z zadružništvom; glej knjigo S. Reinat — P. l.ondero. Luigi Faidutti, Udine 1974), ki se je osredotočilo okoli kolenskih odnosov. Tret- je poglavie je posvečeno šolstvu, krščanski vzgoji. Knjiga je vsekakor prispevek k po- znavanju zgodovine Goriške po prvi svetovni vojni, prava zgodovina pa to ne more biti, saj avtor še ni izčrpal vseh virov,\ ki so mu bili na voljo, zlasti pa poglobljeno obrav- navo problema Slovencev. Naj omenimo, da posvečajo zadnje čase Italiriani obdobju po prvi vojni opazljivo jKnzornost (R. Jacumin, Le lotte contadine nel FriuH orientale 1891 — 1923. Udine 1974; M. Fabbro, Fascismo e lotta politica in Friuli (1920—1926), Venezia- Padova 1974). Peta Medeotova knjiga se vrača k prvi svetovni vojni in zopet k duhovnikom. V knjigi nastopata dve poglavitni osebnosti: go- riški nadškof Slovenec Sedej, ki se je s svojo škofovsko administracijo podal v begunstvo in pristal v Stični (Medeot vztraja pri pisavi Zatičina, češ da more italijanski b^ralec lažje izgovoriti to obliko kot Stična) ter rektor semenišča msgr. Castelliz, ki je ostal v Go- rici. Goriški nadškofijski arhiv hrani 17 Ca- stellizevih pisem nadškofu v Stično (med de- cembrom 1915 in avgustom 1916). V njih po- roča piseci o svojemu delovanju v Gorici, ki je bila že sredi vojne vihre; zadnje pismo o padcu Gorice v italijanske roke je pisal iz Vipave. Knjigi je še dodan ponatis Castellize- vega poročila o agoniji Gorice iz italijanskega begunskega koledarja. Castelliz se je po vojni v skupini treh goriških duhovnikov udele- žil gonje proti Sedeju. Objava pisem je opremljena s komentarji in opombami. Castel- lizeva pisma so zanimiv dokument o Gorici med prvo svetovno vojno, žal da niso ohra- njena Sedeieva pisma na njegov naslov. Poleg navedenih knjig lahko še omenimo dva Medeotova prispevka in sicer izdajo spo- minov Furlanov T. Birchebnerja in R. Bla- sona pod naslovom »Due Friulani internati (1915—1918)« (Iz. Nuova base, Udine 1974, 116 +IV str., 8"). Obema prispevkoma je napisal obširna predgovora, govorita pa o doživljajih dveh Furlanov v italijanski inter- naciji med prvo svetovno vojno. Medeot je z uvodom in opombami opremil še knjigo v-Memorie di vita friulana 1877—1915« R. Bettiola (Quaderno di >^]iniziativa isontina«, Gorizia 1971, 77 str., 8"). Medeotovo historiografsko delovanje sesto- ji iz predvsem dvojnega: originalni prispevki za zgodovino Goriške (in bližnje Furlanije) v prvih treh desetletjih tega stoletja in ob- javljanje virov osebne narave (koresponden- ca, spomini) za isto obdobje. Sest in morda kako leto več je javnosti znano Medeotovo delovanje, njegovi rezultati pa so važni. Branko Marušič KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 195 R. Specogna — A. Mizzau — A. Di Rito, Monsignor Ivan Trinko 1863—1954. Izd. Co- munita delle Valli del Natisone, Udine 1974. 30 + (IV), str. 8". Dvajseto obletnico smrti Ivana Trinka so počastili nekateri članki predvsem v sloven, skem tisku ter knjižica, ki jo je izdala skup- nost nadižkih dolin, in objavlja spominske go- vore na Trinkovi spominski proslavi, M je bila v Spetru Slovenov 26. junija 1974. Vse- bina Trinkove proslave, ki jo predstavljajo trije objavljeni govori Romana Specogne (Trinko, uomo delle valli; str. 9—12), Altea Mizzaua (Trinko, uomo politico, str. 13—18) in Antonia Di Rita (Trinko, uomo di cultura; 19—31), je bila izrazito italijansko patriotič- na. Trinkovo življenje in delo v interpreta- ciji treh govornikov se zrcali v hotenjih urad- ne ItaUje, ki ni v preteklosti priznala in ki tudi sedaj ne priznava Beneškim Slovencem pravic narodnostne manjšine. Govor Specogne — s priimkom ne more zamolčati svojega beneškoislovenskega porekla — je sodobno politično dokazovanje italijanskega čustvova- nja prebivalcev nadižkih dolin (»il senti- mento italiano e fuori di ogni discussione e di qualsiasi dubbio«), nad njihovim »slovan- skim dialektom leži senca tujega jezika« (beri slovenščine!). Trinkova osebnost je sredstvo za dokazovanje beneškoslovenske jezikovne posebnosti. Govorica Beneških Slovencev je le eden izmed italijanskih dialektov, nikakor pa ne sodi k slovenščini. Zato primerja govornik Trinka nekaterim italijanskim na- rečnim pesnikom (Porta, Trilussa itd.), s čimer zagreši dvoje izhodiščnih neskladij: prvič, ker beneškoslovenski govor vključi v italijanski jezikovni krog (ne med jezike, ki jih srečujemo v italijanski državi) in dru- gič, ker Trinko ni bil narečni pesnik, saj ni pesnil v narečju nadižikih dolin, marveč v knjižni slovenščini. Mizzau, ki poudarja Trin- kovo privrženost don Sturzovim političnim stremljenjem in dejanjem, loči med Trinkovo duhovno privrženostjo »slavizmu« in dozdev- no politično priključitvijo Beneških Sloven- cev k slovanskemu svetu, kar so mu nekateri po drugi svetovni vojni krivično očitali. Vse- kakor pravičnejša je ocena Trinkovega literarnega ustvarjanja, ki jo je podal li- terarni zgodovinar Di Rito. Zdi se pa, da bi ocenjevalec iz tega kroga moral navesti vsaj dve Trinkovi samostojni deli v slovenskem jeziku, najprej »Pesmi« (Gorica 1897) in zbir- ko povesti iz otroškega življenja »Naši pag- lavci« (Gorica 1929). Trinko se je literarno izpovedoval le v slovenskem, jeziku, a tako pri- znanje zaman iščemo v tekstu. Tudi za De Rita kot za prejšnja govornika je Trinko de- želan beneških dolin in Italijan. Tako prika- zovanje Trinka potrjuje tudi ugotovitev, da so na uradni proslavi dvajsetletnice smrti sodelovali Slovenci le kot poslušalci. Knjižica komemoratiivnih govorov dopolnjuje obsežno literaturo o Trinku, vendar njegova osebnost še vedno ni obdelana na zadovoljiv način. Sodeč po izkušnjah, dvomimo, da bi kaj ta- kega lahko storil kdo od italijanskih piscev. Mejna narodnostna območja prinašajo vrsto problemov, ki jih ne moremo narodnostno ločeno obravnavati, če naj služimo ugotav- ljanju resničnosti. Italijanska historiografija se tega ne zaveda ne le pri takih skromnej- ših izdajah, kot je knjižica o Trinku, temveč tudi pri obravnavah, ki naj bi bile temeljne; jezikovno neznanje ne more biti resna ovira proučevalcem. Branko Marušič i ToTie Ferenc, Milica Kacin-Wohinz, To- ne Zorn, Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918—1945. Državna založba Slo- venije, Ljubljana 1974, 326 str. Na pobudo Zavoda za šolstvo SRS in Dr- žavne založbe Slovenije je ob koncu leta 1974 izšel priročnik s pregledom najnovejše zgodo- vine zamejskih Slovencev. Avtorji, trije zna- ni slovenski zgodovinarji, so si glede na svoje ožje specialnosti delo razdelili tako, da je Milica Kacin-Wohinz napisala poglavje o Slovencih v Italiji do leta 1941, Tone Zorn o Slovencih v Avstriji in na Madžarskem do leta 1945, o programu Zedinjene Slovenije v narodnoosvobodilnem boju ter o boju za meje po maju 1945, medtem ko je Tone Ferenc prispeval poglavje o osvobodilnem boju pri- morskih Slovencev. Iz razumljivih vzrokov je razmeroma največ teksta posvečenega Pri- morski, manj Koroški, o Slovencih na av- strijskem Štajerskem in v Porabju pa go- vorita kratka pregledna prispevka. Čeprav je knjiga v prvi vrsti namenjena šolnikom, bo krog njenih bralcev zaradi za- nimive, v našem zgodovinopisju še vedno premalo obdelane teme, prav gotovo znatno širši. Publikacija resda predvsem povzema rezultate že prej na različnih koncih objav- Ijanih raziskav, vseeno pa tudi strokovnjalci lahko v njej najdejo marsikateri nov poda- tek, razlago ali povezavo dogajanj. Na srečo priročnik z uvodnimi odstavki o položaju do konca prve svetovne vojne in s pregledi bi- stvenih dogajanj v prvih desetih letih po drugi svetovni vojni presega v podnaslovu postavljen časovni okvir. Skupaj s poljudno- znanstvenim zbornikom »Koroška in koroški Slovenci« iz leta 1971 in najnovejšim podob- 196 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 nim delom za Primorsko predstavlja soliden uvod v poznavanje problematike zamejskih Slovencev. V predgovoru treh avtorjev za- pisana bojazen, da utegne priti do neugla- šenosti med posameznimi poglavji, ob branju celotnega teksta izgine. Kot sestavna dela publikacije je potrebno še omeniti dokaj iz- črpno bibliografijo pomembnejših zgodovin- skih del, na katerih slone posamezna pog- lavja, ter številne zemljevide, ki sikupaj s slikovnim gradivom izredno koristno oboga- tijo vsebinski domet samega teksta. Ob izidu knjige je že kritik v »Naših raz- gledih« (Franc Rozman) opozoril na nekaj nepotrebnih napak, ki so zašle v tdkst in jih ni mogoče imeti zgolj za tiskovne pomote. Očitek bi bil mogoč tudi glede vtsebinske razporeditve zemljevidov. V bibliografici je vprašljiv izbor tujih del; umestno bi bilo tudi opozorilo na dvojezična zemljevida Koroške in Primorske, ki še vedno nista dovolj znana in uporabljana. V vsebinskem pogledu bi bilo knjigi ob upoštevanju dosedanje stopnje opravljenih rLiziskav verjetno težko kaj očitati. Nasprotno, avtorjem gre zahvala za opravljeno delo pri pisanju teksta, ki že sam po sebi usmerja raziskovalni interes v vrsto novih vprašanj; npr. kakšne spremembe so doživljala stališča delavskih strank sosednjih narodov do ures- ničitve ideje Zedinjene Slovenije oziroma do manjšinske zaščite po skupni zmagi nad fa- šizmom, po letu 1948, po pogajanjih za nove meje; kakšni bi bili rezultati primerjav po- litične in društvene organiziranosti, spremi- njanja socialne strukture v raznih delih za- mejstva ipd. Janez Stergar Iskra V. Curkina, Matija Majar-Ziljski, Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in druž- bene vede (Razprava VIIII2). Uredil akade- mik Fran Zwitter, ruski rokopis prevedel Viktor Smolej. Ljubljana 1974, 123 str. V zgodovini slovenjega narodnega prebu- jenja je imel že od vsega začetka vidno mesto Matija Majar Ziljski. O njem so pisali nano- gi zgodovinarji, naj omenim le Borisa Mer- harja, Ivana Prijatelja, Frana Zwittra in Janka Pleterskega. Z novim pristopom se je lotila analiziranja njegovega dela in idej Iskra V. Curkina. Urednik izdaje akademik dr. Fran Zwitter je v spremni, besedi zapisal, da velja Iskra V. Curkina za najboljšega sovjetskega poz- navalca slovenske zgodovine. Poudariti je treba, da je avtorica delala na arhivalijah, ki se hranijo v raznih sovjetskih arhivih in bibliotekah (npr. v Leningradu), arhivu Slo- vaške matice v Martinu, potem v Pragi, Zag- rebu in Ljubljani. Podrobno je obdelala vse tiskovne vire, ki nam kažejo zelo bogato po- dobo delovanja velikega koroškega Slovenca. Avtorica Curkina je razdelila razpravo na več poglavij po prevladujoči smeri' v Majar- jevem delovanju. Matija Majar se je rodil v Zilji, v Goricah 7. februarja 1809. Obiskoval je gimnazijo v Celovcu, licej v Gradcu, bogoslovje v Celov- cu. Tu je bil posvečen leta 1837. V začetku službuje v pisarni celovškega škofa, nato se seli po različnih farah na podeželju. Delo v provinci ga je močno odrezalo od centrov slovenskega narodnega gibanja. Leta 1867 je potoval v Moskvo na ogled narodopisne raz- stave, za katero je daroval ziljske svatovske noše in druge predmete. Skušal je celo dobiti službo v Rusiji. Leta 1883 se je že bolan preselil v Prago, kjer je umrl 31. julija 1892. V zgodnjem obdobju, do revolucije 1848, navdušuje Majarja ilirizem. Veliko si dopi- suje z Vrazom in spada med pomembnejše zbiralce narodnega blaga. Zanimajo ga širši slovanski problemi in vzdržuje stike s Cehi in Rusi. Marčno revolucijo 1848 je Majar navdu- šeno pozdravil. Ze 17. marca je napisal čla- nek, kjer je postavil osnovne zahteve naci- onalnega programa — združitev slovenskih dežel v eno. celoto, »kjer bodo živeli po svo- jem.« Mnogim se zdi »prenapet« in mu oči- tajo, da »izgublja pamet.« To mu prinese premestitev. Proti koncu leta 1848 je Matija Majar opustil ozko ilirsko načelo v korist zveze vseh avstrijskih Slovanov. Ilirski jezik mu posta- ne samo stopnja k ustvaritvi vseslovan- skega knjižnega jezika. Skupaj z A. Ein- spielerjem in A. Janežičem začne 1850 izda- jati list Slovenska bčela. Omenjeni list je začel od vsega začetka razširjati Majarjeve ideje, saj je tudi tiskal članke v umetnem ilirskem jeziku, ki ga ni nihče razumel. Po letu 1861 se je Majar znova vrnil na politično področje. Curkina prikaže njegove zahteve po uvedbi slovenščine v urade in šole. Zanimiva je zahteva po ustanovitvi kraljestva Ilirije, ki bi vključevalo vse sloven- ske dežele. S tem predlogom je nastopil proti Einspdelerjevi tezi o Notranji Avstriji in proti mariborskemu programu slovenskih narod- nih delavcev iz leta 1865. Štajersko je raz- delil na nemški in slovenski del, podobno tudi Koroško. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 197 V Pragi je Majar 1865 izdal Uzajemno slovnico, ki naj bi postala osnova za uvedbo vseslovanskega jezika. Pri njegovem sestav- ljanju je jemal tiste oblike besed, ki so zna- čilne za večji del slovanskih jezikov. Uveda novo občeslovangko azbuko iz ruske cirilice, latinice in staroslovanskega črkopisa. Ce se vprašamo, zakaj je šel Majar v vseslovansko smer, vidimo, da je sodil za edini izhod pred germanizatorskim pritiskom ustvaritev enega samega močnega slovanskega naroda. Tudi nacionalna ideja dobiva vedno bolj obliko vseslovanstva. Po obisku Moskve poskuša celo dobiti služ- bo profesoria v Odesi. V sedemdesetih letih je začel Majar znova aktivno sodelovati v taborslkem gibanju. Na taboru v Žopračah leta 1870 se postavi na načelo Zedinjene Slo- venije. Tako stoji po svojem političnem pre- pričanju na strani mladoslovencev in se po- gosto oglaša v njihovem glasilu. V pismu Pogodinu nastopa proti staroslovencem, ki so le za svojo »pervakarijo in vodstvo.« Od 1873 do 1875 izdaia Majar časopis Slav- jan. Tiskan je bil v latinici, čeprav je imel v začetku načrt, da bi ga izdajal tudi v ci- rilici. Le nekaj članlkov izide v njegovem črkopisu. Poslužuje se vseslovanščine. Glavni namen mu je ohraniti Slovane kot enoten narod. Zagovarja postopno in aktivno ustva- ritev vseslovanskega jezika iz prvin vseh slovanskih jezikov. Leta 1885 je izšla njego- va zadnja knjiga Sveta brata Ciril i Metod. V tem času že dve leti živi v Pragi. Na koncu svoje razprave je Iskrai V. Cur- kina podala podrobno analizo Majarjeve de- javnosti. Predstavja nam ga kot nacional- nega delavca, ki je zrastel v dobi najhujšega narodnega zatiranja. V revoluciji 1848 je eden najbolj radikalnih glasnikov Zedinjene Slovenije. Ko je videl, da ni upa, o kakršni- koli slovanski enakopravnosti z drugimi na- rodi monarhije, postane oznanjevalec slovan- ske vzajemnosti. Seveda ideje o sprejetju nekega umetnega jezika niso mogle imeti pri Slovencih širšega odmeva. Ze Prešeren je nastopil proti takim ilirskim načrtom z zna- menitim epigramom, da bi Slovencem šlo le »Slave pesom, lajati, tace lizat.« Kljub temu je Majarjevo delovanje krepilo narodnostno borbo. Knjiga se končuje z ruskim povzet- kom. Odlično napisana razprava, v kateri je Iskra V. Curkina zbrala zelo raztreseno gra- divo, pomeni velik prispevek slovenskemu zgodovinopisju. Janez Tehovnik Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca. Ljub- ljana, Borec 1974, 577 str. Med deli, ki se tičejo narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem, gre knjigi A. Ožbolta nedvomno posebno meiste. To mesto opre- deljuje ne le spominsko gradivo, lastno in tisto, ki ga je avtor zbral, ampak tudi pro- stor, ki ga zajema. To je območje gornjega toka rek Cabranke in Kolpe ter ljudi, ki jih reki povezujeta. Morda ni bila še nikoli doslej tako poudarjena povezanost tamkaj- šnjega prebivalstva kot z Ožbotovo knjigo: meja, ki naj bi ločila Slovenijo in Hrvaško, tu ne nastopa, še več, prebivalci niso meje nikoli čutili. Od tod tudi večinska enotnost tamkajšnjih Slovencev in Hrvatov v narod- noosvobodilnem boju, pa tudi prepletanje Hrvatov in Slovencev z obeh bregov Cabran- ke in Kolpe. Za predvojni čas ob tem izvemo marsikaj zanimivega o številu Slovencev »na Hrvaškem«, na primer v Cabru in obratno, o Hrvatih na slovenski strani, kjer je živel legendarni Peter Klepec. In prav pripoved o njem je dala Ožboltovi knjigi naslov pa tudi osrednjo misel o protifašističnem odporu tamkajšnjih ljudi proti fašističnemu Okupa- torju. Še poseben poudarek je v knjigi namenjen začetkom narodnoosvobodilnega boja ter tr- pljenju Slovencev in Hrvatov v začetnem obdobju italijanske okupacije v letih 1941— 1942; poudarjen je zlasti čas, ki ga je avtor sam aktivno doživljal in soustvarjal vse tja do njegove aretacije in do odgona v italijan- ske zapore. Pa tudi za kasnejši čas je Ožbolt zbral marsikaj zanimivega in poučnega. Ven- dar pa knjiga ne daje zaključene pripovedi, saj se marsikje omejuje na orise ključnih do- godkov. Posebno' mesto je v knjigi odmerjeno ori- su usod posameznikov. Različnost pripovedi pa vodi avtorja k mnogim ponavljanjem, ki večkrat niso usklajena, tako da bi knjiga s te strani potrebovala določeno prečiščenje. Ne glede na to bo knjiga našla marsikaterega bralca; to ji dajeta živahna pripoved ter izbran jezik. Predvsem pa je knjiga pretres- ljiva podoba časa, ko so Slovenci in Hrvati z obeh bregov Cabranke in Kolpe trpeli pod istim okupatorjem. Ožboltova knjiga dobiva ob tem na dokumentarnosti tudi z opozorilom na povojno usodo dežele Petra Klepca in na njen sedanji položaj. Sicer pa je knjiga tudi poučen dokument o tamkajšnjem predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju pa tudi zanimivo priče- vanje o takratni narodnostni sestavi južnih obronkov Kočevskega Roga in nekdanjega ¦ 198 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 čabranskega okraja. Koristila bo vsakomur, ki bi se hotel poučiti o takratnem medseboj- nem odnosu slovenskega in kočevarskega člo- veka vse od pričetikov narodnostnih bojev pa do izselitve kočevarskih Nemcev med zad- njo vojno v Hitlerjev rajh, ali bolje, na domove izgnanih štajerskih Slovencev (Ožbolt sodi, da je bila med optanti za tretji rajh tretjina Slovencev). Zivi so tudi opisi življenja pred- vojnega človeka v deželi Petra Klepca in njegovo pehanje za zaslužkom tudi v slavon- skih gozdovih. Dejstvo, da je avtor sam od- hajal na delo v slavonske in domače gozdove, daje knjigi toliko zanimivejši pogled na tak- ratni čas. Tone Zom ; »Die Slovenen in Kärnten — Slovenci na Koroškem«, Gegenwärtige Probleme der Kärntner Slovenen — Sodobni problemi ko- roških Slovencev, Celovec 1974, 62 str. + 17 kart. Knjiga je odsev vsaj dveh sodobnih do- gajanj na Koroškem. Na eni strani je pove- čan pritisk nemških nacionalistov vse od leta 1970 naprej pokazal na veliko praznino, ki je nastala s slabim ali nikakršnim obveščanjem domače, predvsem pa tuje javnosti, o prob- lemih koroških Slovencev, na drugi strani pa so bila prav zadnia leta tista, Od so koroš- kim Slovencem prinesla vrsto mladih inte- lektualcev; ti so si za eno ključnih nalog postavili, natančno, znanstveno in argumen- tirano obveščanje domače in tuje javnosti " svoji problematiki. Ob združitvi obeh navedenih elementov je nastala knjiga, ki se s pisano besedo in zem^- 1 j evidi ter kartami dotika vseh najbolj pere- čih vprašanj iz sodobnega življenja slovenske manjšine na Koroškem. Knjiga je dvojezična, kar ji daje še posebno vrednost. Sestavljena je na podlagi gradiva, ki je služilo za pri- pravo informativne razstave z istim naslovom in so ga štirje avtorji Avgust Brumnik, Te- odor Domej, Augustin Malie in Ferdinand Velik obUkovali v knjigo. Publikacija je razdeljena na šest poglavij z uvodom in povzetkom. Vse besedilo je naj- prej nemško in nato slovensko, na koncu pa ga dopolnjuie sedemnajst dvojezičnih kart in zemljevidov. Poglavja so problemat- ska in sorazmerno kratka, saj naj bi knjiga v prvi vrsti kratko in jasno informirala bral- ca o položaju slovenske narodne Skupnosti na Koroškem. Začetek je posvečen ljudskim štetjem in etničnemu razvoiu na Koroškem, sledi najdaljše in najpodrobnejše poglavje v knjigi — poglavje o šolstvu, nato pa so na^ Icratko obdelani problemi, kot so zapoistav- Ijanje koroških Slovencev v upravi, sodstvo, socialno-gospodarske razmere na Koroškem in topografske označbe. Po povzetku so av- torji pripravili obsežen izbor literature o ko- roškem vprašanju od bibliografij preko li- terature o posameznih problemih, nakazanih v knjigi, do izbora najpomembnejših časo- pisnih člankov in spomenic ter pomembnej- ših vlog koroških Slovencev na pristojne oblasti. Knjiga je razveseljiv začetek, ki posredu- je koroško problematiko. Lahko bi jo ocenili kot klic po še natančnejšem, še bolj strokov- nem in obširnejšem nadaljevanju dela, ki so ga zastavili mladi koroški strokovnjaki. Pri ocenjevanju knjige kot začetka nekega obsežnejšega dela pisanega seveda najmanj dvojezično, pa ne moremo mimo nekaterih pripomb. Morda najpomembnejše je dejstvo, da se je v knjigo vrinila celo stvarna napaka (npr. zakon o jeziku v sodstvu iz leta 1959 ni predvideval 30*/» klavzure, temveč le 20 "/o), veliko je tiskovnih napak (npr. tabela o obisku dvojezičnega pouka), ki pa so jih avtorji po večini popravili s priloženim listom napak. Med pripombe pa sodi tudi nekoliko nerodna tehnična zasnovanost knjige, ki od bralca zahteva, da si mora posebej ogledati karte, ki naj bi dokazovale besedilo. Kdor- koli pa se hoče s koroško problematiko spoz- nati in se tudi prepričati o pravičnosti boja koroških Slovencev ter o vsakodnevnih di(S- kriminacijah, ki so jiih deležni, naj si knjigo vsekakor prebere. Dušan Nečak Drago Pahor, prispevki k zgodovini obno- vitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943—1945, Trst, Založništvo tržaškega tiska 1974. 126 str. Znani tržaški zgodovinar Drago Pahor, ki je med NOB kot okrožni šolski nadzornik tudi sam postavljal temelje slovenskemu šol- stvu na Primorskem, je pripravil zanimiv in dragocen pregled o poteku obnovitve slo- venskega šolstva na Primorskem. Z opom- bami in slikovnim gradivom bogato oprem- ljena razprava temelji na dokumentih, Iki jih hranita predvsem Slovenski šolski muzej v Ljubljani in Odsek za zgodovino tržaške Narodne in študijske knjižnice, kakor tudi na kritičnem upoštevanju in prevrednotenju dosedanjih tekstov o medvojni problematiki slovenskega šolstva na Primorskem. Tu velja zlasti opozoriti na knjižico »Pouk v mate- rinščini — da ali ne?, Buenos Aires 1972«, fci jo je na podlagi svojih dnevniških zapis-. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iS 1975 199! kov ter nekaterih ohranjeniih dokumentov napisal domobranski poverjenik za slovensko šolstvo v Tržaški pokrajini prof. Alojz Ger- žinič. Takoj po kapitulaciji Italije je na Pri- morskem prišlo do hitrega in spontanega ustanavljanja slovenskih šol. Pokrajinski NOS se je v nastalem položaju že konec oktobra 1943 začel posvečati sistematičnemu obnavljanju slovenskega šolstva. Spričo tri- desetletne prepovedi uporabe slovenščine v šolah je primanjkovalo usposobljenih uči- teljev in učnih pripomočkov. Zato je bilo or- ganiziranih več učiteljskih tečajev, ilegalne tehnike pa so skrbele tudi za tisk »Učitelj- skega lista« in vrste mladinskih časopisov ter nekaterih osnovnih učbenikov. Čeprav nemški okupator pouku v sloven- ščini povsod ni nasprotoval, je ta pouk ve- činoma potekal tajno. To je veljalo še po- sebej za šole v tržaških predmestjih in nji- hovi neposredni okolici. Zaradi številnih are- tacij in žrtev med organizatorji partiizanskega šolstva je bilo treba šolsko mrežo večkrat na novo vzpostavljati. Na svojo pest so v letu 1944 skušali orga- nizirati slovensko šolstvo oziroma prevzeti vodstvo že obstoječih šol na Tržaškem neka- teri nasprotniki OF, ki so bili verjetno po- vezani z angleško obveščevalno službo; ge- stapo je njihovo mrežo uničil jeseni 1944. Nevarnejša so bila prizadevanja domobran- skih »oblasti«, ki so jim dajali občasno fi- nančno podporo tudi Nemci. Kljub številnim zagotovilom pa vse do konca vojne Nemci slovenskega šolstva uradno niso priznali in jim je slejkoprej služilo izključno v namene protipartiizanske propagande. Tako Pahorje- va analiza kot sam Geržiničev tekst dokazu- jeta, da na splošno domobranstvo na Primor- skem ni našlo ugodnih tal za delovanje. Približno polovica Pahorjeve razprave je posvečena pregledu razvoja slovenskega šol- stva v posameznih delih mesta Trsta, v vaiseh tržaškega podeželja in v Tržiču ter Beneški Sloveniji. Tudi ta lokalni pregled je drago- cen, saj ne služi ä pridom le zgodovinarjem, ampak tudi širšemu beročemu občinstvu zgo- vorno kaže žrtve, ki so jih primorsiki Slo- venci prispevali za slovensko šolo kot nek- danji in sedanji temelj narodnostnega ob- stanka. Nataša Stergar Sonja Reisp, Kričač. Radio Osvobodilne fronte 1941~-1942. Ljubljana 1975, 147 str. V sklopu praznovanj tridesetletnice osvo- boditve je Partizanska knjiga v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja in RTV Ljubljana izdala monografijo o radiu Osvobodilne fronte Kričaču. Razprava je objavljena kot 2. knjiga zbirke Zgodovina Slovencev 1918—1945 in hkrati kot 4. knjiga Knjižnice OF. Avtorica pričujoče razprave Sonja Reisp je na podlagi nekaterih dosedaniih objav, ar- hivskih virov, spominskega gradiva ter ust- nih izjav še živečih sodelavcev Kričača orJ»- sala njegovo delovanje od srede novembra 1941 do začetka aprila 1942. Kot izpričuje že v razpravo vključena bibliografija objav o Kričaču, je bilo delovanje ilegalne radijske postaje, ki je fašistični okupatorji nikoli niso upali izslediti, dovoglj privlačna tema za številne spominske zapise in poljudne pred- stavitve, delno tudi za krajše znanstvene obdelave. Vsem je verjetno še v spominu tudi odlična televizijska dokumentarna od- dajo o Kričiču. Avtorična zasluga je, da je vse to gradivo sistematično obdelala in predsta- vila v zgoščeno pisani monografiji; seveda ne gre prezreti pritegnitve novih spominsikih virov in arhiva italijanskih preganjalcev. V posameznih poglavjih Reispova razprav- lja o zamisli in nastanku Radia OF, o njego- vem delovanju, o uredništvu in programu ter o italijanskih prizadevanjih, da bi radij- sko postajo odkrili. Čeprav se je Kričač vseskozi oglašal kot Radio OF, je za njegov nastanek in delovanje do konca skrbel izključno CK KPS, kar je bilo razumljivo zaradi potrebne konspirativ- nosti in skrajne predanosti in zanesljivosti vseh, ki so imeli kakorkoli opraviti z radiom. Po poskusnih oddajah v oktobru, je Kričač skoraj brez prekinitve oddajal pol leta, vsak teden dvakrat do trikrat po približno četrt ure. Skupno naj' bi bilo po avtoričini rekon- strukciji 50 oddaj, pri čemer je moč še vedno dvomiti v povsem pravilno rekon- strulkcijo vseh datumov. Ko je visoki komi sar 26. marca 1942 izdal uredbo o obvezni oddaji radijskih sprejemnikov, je nadaljne oddajanje in z njim povezano tveganje se- veda izgubilo svoj smisel in je Kričač moral nepremagan utihniti. Knjiga je opremljena z bogatim slikovnim gradivom, poleg že omenjene bibliografije, predstavljajo kritični aparat še dvojne opom- be, pod črto — pojasnjevalne in na koncu teksta — s citati virov. Zanimivi za popol- nejšo sliko o Kričaču so tudi prevodi besedil nekaterih oddaj, kakor so jih zabeležili itali- janski prisluškovalci, kar prinaša publikacija med prilogami. Kot pri večini monografskih obdelav, se tudi tokrat pojavlja vprašanje primerjave 200 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 s podobnimi pojavi drugod. Nokaj v tekstu navedenih podatkov o podobnih radijskih postajah v tujini pobija dokaj udomačeno reklo, naj bi bil Kričač prvi in celo edini to- vrstni radijski oddajnik v okupirani Evropi. Kljub primerjavi se Radiu OF ne bi bilo treba bati za svoj sloves. Pogrešamo tudi podatke o odmevnosti in poslušanosti Kričača; že iz analize števila predvojnih radijökih naročnikov, bi bilo moč marsikaj sklepati. Zanimive in doslej premalo znane pa so na drugi strani navedbe, da so oddaje poslušali v Beogradu in celo v severni Afriki. Med Ita- lijanskimi protiukrepi so bile verjetno res nevarne »konkurenčne« oddaje, o katerih zvemo malo, medtem ko o delovanju legal- ! nega Radia Ljubljana ne zvemo ničesar. Bo- ] doča razi-skovanja in objave v tej smeri ; lahko predstavitvi izjemnega pojava Kričača le koristijo. Nataša Stergar > POPRAVEK V članku Jožeta Sorna, Jožef Mrak kot geodet in risar (Kronika, 23, 1975, str. 94—101), "je po pomoti izostalo citiranje naslednjega dela: Janez Kavčič, Ob restavraciji Mrakovih fresk v Spod- nji Idriji, Idrijski razgledi, X, 1965, str. 125—128. , UDK 836.713(497.12 Piran) '"13" Peršič Janez, asistent na Filozofslci faltulteti v Ljubljani 61000 Ljubljana, Ašlcerčeva 12, Yu Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338—1348) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 138—148, cit. lit. 114. Razprava prikazuje z vseh možnih aspektov delovanje florentinskega ban- kirja F. Benzinija v Piranu. Ob prihodu si je \i pogodbi s tem mestom zagotovil monopol nad posojanjem denarja na listine in na lombardni mčin, izvzetost iz davčnih in drugih obveznosti ter obrestno mero 20 "/o na leto. Dejanske obresti so morale biti precej višje, tako da si je Piran po njegovi smrti v času kuge prizadeval polastiti se njegove dediščine, da bi z njo svojim prebivalcem povrnil škodo, ki so jo zaradi oderuštva utrpeli. Kljub temu je denar, ki ga je Benzini prinesel s seboj, gotovo močno povečal denarno menjavo in gospodarske investicije Pirančanov. UDK 347.236(497.12 Puhenštajn) "1600" Mlinaric Jože, arhivist v Pokrajinskem arhivu v Mariboru 62000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Yu Gospoščina Puhenštanj pri Dravogradu do okoli leta 1600 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 153—160, cit. lit. 59. Avtor sestavka oriše v uvodu na kratko naseljevanje Slovencev v spodnji Dravski dolini ter na osnovi prvih omemb tamkajšnjih krajev, ki se po- javijo v listinah šentpavelskega samostana iz Labotske doline na Koroškem, kot najvažnejšega pospeševalca kolonizacije obravnavanega območja, za- sleduje kolonizacijo območja okoli Dravograda in Slovenjega Gradca. Nato pa podaja gospodarska in družbeno podobo tega zaradi svoje specifične geografske lege zanimivega področja. Pri obravnavanju gospoščine se avtor ustavi najprej pri njeni prvi omembi v letu 1282, zasleduje njene lastnike do leta 1600, podrobneje pa se na osnovi imenjske cenitve i:) leta 1542 ukvarja z njeno dominikalno in urbarialno posestjo. UDK 940.547.6(497.12) Jesen Penič Lojze, višji kustos, Muzej narodne osvoboditve Maribor 62000 Maribor, Ljubljanska 65, Yu Partizanska bolnišnica Jesen Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 133—137, cit. lit. 7. Na zahodnem Pohorju so pričeli graditi prve partizanske bolnišnice maja 1944 pod vodstvom dr. Ivana Kopača-Pavčka. Junija je pričela delovati na vzhodnem Pohorju ekipa dr. Hermana Slokana-Zmaga. Pavčkove bolnišnice so proti koncu vojne označevali s skupnim imenom sektor Pl, Zmagove pa sektor P2. V jeseni 1944 je štab IV. operativne cone ukazal zgraditi bolnišnico čim bolj proti vzhodu, da ne bi bilo treba s teh predelov pre- daleč nositi ranjencev. Od oktobra do konca decembra je bila pri kmetiji Lepe blizu Smartnega zgrajena bolnišnica Jesen. Od drugih bolnišnic je bila oddaljena 6 ur hoda. V začetku januarja 1945 je sprejela prvo večjo skupino ranjencev. To so bili borci Sercerjeve brigade, ki so minirali progo pri Razgorju blizu Poljčan in napadli nemški vojaški vlak. UDK 378.18(436.14=863) "1365/1918" Ožinger Anton, arhivist Pokrajinskega arhiva v Mariboru 62000 Maribor, Glavni trg 7, Yu Studenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365—1518) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str: 149—153, cit. lit. 43. Dunajska univerza je v poznem srednjem veku imela prvovrstno kulturno poslanstvo, ne le v srednji Evropi, ki je govorila nemško, ampak tudi daleč naokrog. Studenti iz slovenskih dežel so recipročno zastopani. Svoje znanje so ponesli večkrat na tuje. Vračali so se pa tudi v svojo deželo, kjer so pridobljeno znanje in izkustva uporabili in s tem neposredno vplivali na naš kulturni, znanstveni, politični ter verski razvoj. V tem smislu je na razvoj slovenskih dežel v poznem srednjem veku, vsaj po- sredno, vplivala tudi dunajska univerza. UDC 347.236(497.12 Puhenštajn) "1600" Mlinaric Jože, Archivist at the Regional Archives in Maribor 62000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Yugoslavia Manorial Estate Puhenštanj near Dravograd until about 1600 Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 153—160, notes 159. The author of the article first describes briefly the process of settling of the Slovenes in the Lower Drava valley, and then on the basis of first mentionings of places which appear In documents of St. Paul's monastery from the Labotska valley in Carinthia, as the most powerful stimulater of colonization of the discussed area, he proceeds to follow the colonization of the area around Dravograd and Slovenj Gradec. Then he presents the economic and social image of this area, which is especially interesting for its specific geographic position. When treating the manorial estate the author dwells first on its first mentioning in 1282, then he follows its proprietors until 1600, and he also discusses in detail its Dominican and manorial estates. UDC 33«.713(497.12 Piran) "13" Peršič Janez, Instructor at the Philosophical Faculty in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yugoslavia The Florentine Franciscus Benzini, a Banker at Plran (1338—1348) Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 138—148, notes 114. The study presents from all possible aspects the activity of the Florentine banker F. Benzini at Piran. At his arrival Benzini made a contract with the city in which his monopoly was assured over lending money by docu- ments and by Lombardie manner; he was exempt from taxes and other obligations, as well as the rata of interes* of 20 "/o per year was stated. The actual rate of interest must have been much higher, so that Piran attempted to seize his inheritance after Benzini's death at the time of pestilence, what would enable the city to remunerate the damage that was done to the citizen because of his usury. In spite of this the money which Benzini had brought with him undoubtedly strongly increased pecuniary exchange and economic investments of citizen of Piran. UDC 378.18(436.14 = 863)''13e5/1518" Ožinger Anton, Archivist of the Regional Archives in Maribor 62000 Maribor, Glavni trg 7, Yugoslavia Students from the Slovene Regions at the Vienna University in the Late Middle Ages (1365—1518) Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 149—153, notes 43. In the Late Middle Ages the University of Vienna had a cultural mission of the primary importance, not only in the Central Europe, where German was spoken, but also in far away countries. Students from Slovene regions are represented reciprocally. They often spread their knowledge in foreign countries. However, they also returned to their own country where they made use of their knowledge and experiences and with this directly influ- enced our cultural, scientific, political and religious development. The Uni- versity of Vienna thus, at leat Indirectly, exerted its influence upon the development of the Slovene regions in the Late Middle Ages. UDC 940.547.6(497.12) Jesen Penič Lojze, Senior Custodian, The Museum of the National Liberation in Maribor, 62000 Maribor, Ljubljanska 65, Yugoslavia The Partisan Hospital »Jesen« Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 133—137, notes 7. In May 1944 the first partisan hospitals were begun to be built under the guidance of Dr. Ivan Kopač-Pavček in the western Pohorje. In June, the team led by Dr. Herman Slokan-Zmago, began to work in the eastern Pohorje. Towards the end of the war Pavcek's hospital was marked with the common name as sector PI and Zmago's hospitals as P2 In autumn of 1944 the staff of the IVth Operative Zone issued an order that the hospital should be built as much as possible east ward so that it would not be necessary to carry the wounded partisans too far. Between October and the end of December the hospital »Jesen« (Autumn) was built near the farm »Lepe«, not far from Šmartno. The distance between, this hospital and other hospitals was six hours walking. At the beginning of January 1945 it received the first larger group of wounded partisans. They were the soldiers from the Sercer's brigade, who laid mines under the railway line at Razgorje near Poljčane and who attacked a German military train. UDK 355'.14(497.12 Maribor) "17/18" Vrišer Sergej, ravnatelj Polcrajinskega muzeja v Mariboru 62000 Maribor, Grajska 2, Yu Uniforme meščanskega korpusa In deželne brambe v Mariboru Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 166—169, cit. lit. 7. Iz opisov in slikovne dokumentacije je razvidno, da je imel Maribor svoj uniformirani meščanski strelski korpus. Verjetno je šlo za oboroženo for- macijo, ki je delovala še od časov turških nevarnosti, zgodovinar R. G. Puff pa omenja, da so korpus razpustili ob koncu 18. stoletja. Strelski korpus je nosil po vojaških vzorcih ukrojene uniforme temno zelene suknjiče, bele hlače in dvorogeljne klobuke. Podobno so bili oblečeni tudi meščanski korpusi drugih mest. Leta 1808 so tudi v Mariboru ustanovili deželno hram- bo. Brambovci so nosili po predpisih posebne uniforme, razlikovati je med brambovsko pehoto in strelci, posnemali so vojaško nošo, v rabi pa so bile mnoge regionalne posebnosti in tudi civilna oblačila. Ko so z bram- bovstvom obudili tudi mariborski strelski korpus, so prav gotovo rabile nekdanje uniforme te meščanske korporacije za potrebe deželne brambe. UDK 373.3-055.2(497.12 Ljubljana) Hojan Tatjana, bibliotekar specialist, Slovenski šolski muzej 61000 Ljubljana, Poljanska cesta 28, Yu Stoletnica prve mestne dekliške šole v LJubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 178—179. Leta 1875 je bila v Ljubljani ustanovljena prva mestna dekliška šola, ki je dobila svoje prostore v stari reduti. Sprva je bila štirirazredna, leta 1882 je postala pet-, 1887 šest-, 1889 sedem- in 1890 osemrazrednica. Po razsulu Avstro-Ogrske leta 1918 se je preosnovala v petrazredno ljudsko šolo in trirazredno meščansko šolo. 1901. leta je šola dobila svojo lastno stavbo na trgu Sv. Jakoba. Ravnateljice šole do leta 1918 so bile: Marija Krašner, Julija Moos, Emilija Gusl in Marija Marout. One in pa učiteljice te šole so živahno delovale v takratnem šolskem in društvenem življenju. UDK 686.1"15'':2S4.1 Smolik Marijan, izredni profesor Teološke fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Poljanska 4, Yu Novi odlomki protestantskih tiskov Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 161—166, cit. lit 10. V Semeniški knjižnici v Ljubljani sta se v platnicah dveh knjig našli dve protestantski knjigi iz 16. stoletja: skoraj popolni izvod hrvaškega cerkve- nega reda Crikveni ordinalicz (1564) in del Trubarjevega Novega testamen- ta (1582). Prvo knjigo je skoraj gotovo vezal J"anž Mandelc, ljubljanski tiskar, in je to doslej prvi ohranjeni dokaz, da se je tudi v Ljubljani bavil z vezanjem knjig. Obe najdbi pa potrjujeta, da so protestantske knjige vezali tudi v Sloveniji, ne samo v Nemčiji, kjer so bile po večini tiskane. UDK 677.7(497.12)(091) Kobe-Arzenšek Katarina, višji kustos Tehniškega muzeja Slovenije 61000 Ljubljana, Parmova 33, Yu Vrvarska obrt na Slovenskem skozi stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 3, december 1975, str. 170—178, cit. lit. 32. Sestavek nas seznanja s prvimi omembami vrvarskih izdelkov na Sloven- skem, največ teksta je posvečenega statističnemu prikazu vrvarske obrti v posameznih slovenskih deželah, pa nihanju števila vrvarjev po upravnih enotah in nekaterih slovenskih mestih. Poučimo se, da število vrvarjev narašča do druge polovice 19. stoletja. Vzrok za upad števila vrvarskih obrtnikov po tem obdobju je iskati v industrializaciji proizvodnje; vzoren primer za to je Trst. Usihanje vrvarskih delavnic v osrednji Sloveniji je še posebno opazno v zadnjih desetletjih. Leta 1951 je bilo v Sloveniji še 19 vrvarjev In 1966 je imelo prijavljeno obrt samo 6 vrvarjev poleg obrtnega podjetja v Murski Soboti z nekaj vrvarji. Članek sklepamo s kratko infor- macijo o vrvarski tehniki. UDC 373.3-055.2(497.12 Ljubljana) '"1875/1918" Hojan Tatjana, Librarian — specialist, The Slovene Museum ol Education 61000 Ljubljana, Poljanska cesta 28, Yugoslavia The Centenary of the First City School for Girls in Ljubljana Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 178—179. In 1875 the first city school for girls was established in Ljubljana and it was located in the old building that had been used for public entertainment and dances. At first it comprised only four years of elementary school in 1882 it was prolonged to five years, in 1887 to six, in 1889 to seven and in 1890 to eight years. After the collapse of the Austro-Hungarian monarchy in 1918 it was reorganized into an elementary school which lasted for five years and a civic (middle) school which lasted for three years. In 1901 the school acquired its own building at the St. Jacob's square. The headmistres- ¦ ses of the school were by 1918: Marija Krašner, Julija Moss, Emilija Gusl, : and Marija Marout. All of them, as well as teachers of the school, took a lively part in the then school and social life. UDC 355.14(497.12 Maribor) "17/18'' Vrišer Sergej, Director of the Regional Museum in Maribor 62000 Maribor, Grajska 2, Yugoslavia Uniforms of the Civic Corps and of the Regional Defence in Maribor Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 166—169, notes 7. It is evident from the descriptions and documentation in pictures that Ma- ribor had its own firing corps. This was probably an armed formation which existed since the times of the Turkish danger. The historian R. G. Puff mentions that the corps was disbanded at the end of the 18th century. The firing corps wore uniforms which were cut out on the military pattern, that Is, dark green jackets, white trousers and a two-cornered hat. Civic corps of other cities were similarly clothed. In 1808 the regional defence was established in Maribor.; They wore, according to their regulations, special uniforms, and a distinction was made between civic corps and regional defence, which imitated military costumes, and besides, many regional characteristics in dress as well as civil costumes were used. When the firing corps from Maribor was aroused by the regional defence, the former uniforms of this bourgeois corporation were undoubtedly used for needs of regional defence. UDC 677.7(497.12)(091) Kobe-Arzenšek Katarina, Senior Custodian of the Slovene Museum of Technology 61000 Ljubljana, Parmova 33, Yugoslavia The Rope-Maker's Trade in Slovenia Through Centuries Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 170—178, notes 32. The article informs the reader with first mentionings of products made by ropes in Slovenia, and the majority of the text in dedicated to sta- tistical presentation of rope-maker's trade In different regions of Slovenia, the oscillation in the number of rope-makers in administrative units in some Slovene cities. It is observed that the number of rope-makers in- creased until the second half of the 19th century. The reason for the decrease of rope-maker's trade should be sought in the industrialization of this production; a good example for this assertion is Trieste. The extinction of rope-maker's workshops Is especially noticeable in the past few decades. In 1951 there were still 19 rope-makers in Slovenia, and in 1966 the rope-maker's trade was registered only in 6 cases, besides a rope- maker's enterprise at Murska Sobota, which also employs a few rope- makers. The article is concluded with a brief information about the techni- que of rope-making. UDC 686.1"15":284.1 Smolik Marijan, Associate Professor of the Theological Faculty in Ljubljana 610CO Ljubljana, Poljanska 4, Yugoslavia New Passages of the Protestant Prints Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 3, December 1975, pp. 161—166, notes 110. Two Protestant books from the 16th century have been found in covers of two books which are kept at the Seminary Library in Ljubljana. The first one is an almost complete copy of the Croatian religious order »Crikveni ordinalicz« (1564), and the second one is a part of Trubar's »Novi testament« (1582). The first book was most probably bound by Janž Man- dele, a printer from Ljubljana, and this is at the same time the first preserved proof, that he was occupied with book-binding also in Ljubljana. Both of these findings prove that Protestant books were also bound in Slovenia and not only in Germany, where they were mainly printed. GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije Za praznik DAN REPUBLIKE 29. november čestitajo gospodarske organizacije in zavodi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje Oh enem pa želijo srečno in uspeha polno novo leto 1976 75 LET VIATORIA Toliko je star tudi javni mestni potniški promet v Ljubljani Delovna organizacija VIATOR iz Ljubljane, ki slavi letos visok jubilej — 75-letnico, je nasled- nik podjetja, ki je od začetka tega stoletja da- lje upravljalo javni mestni potniški promet v Ljubljani. Obletnica Viatorja zato sovpada z za- četki javnega mestnega prometa v Ljubljani, a delovna organizacija sama se je v teh letih to- liko razvila, da so primerjave z nekdanjim pod- jetjem komajda še mogoče. Začelo se je ob koncu prejšnjega stoletja, ko je bila Ljubljana majhno mesto s 36.000 prebivalci. O graditvi električne cestne železnice začno res- neje razpravljati že leta 1896, v času, ko je ko- maj stekel tramvaj v večjih mestih, kot so, de- nimo, Leipzig, Zürich, Dunaj. Na odločitev o za- četku gradnje so veliko vplivale ugodne okoli- ščine po ljubljanskem potresu leta 1895 (splošen val obnavljanja in gradnje, spodbujen z ugodni- mi finančnimi možnostmi za graditelje), zgradi- tev mestne elektrarne leta 1889 in želja Ljub- ljančanov ter Slovencev sploh, da bi ne zaosta- jali za splošnim razvojem v svetu. V letu 1897 so že načrtovali potek prog in po javni razgrnit- vi načrta iskali v naslednjem letu (1898) naj- ugodnejšega ponudnika za gradnjo. Pogodbo za gradnjo so sklenili s firmo Siemens-Halske leta 1899. Mestna občina si je s pogodbo izgovorila letni davek in pravico do odkupa cestne želez- nice po 25 letih delovanja ter avtomatičen pre- vzem podjetja in naprav po 50 letih obratova- nja. Graditelj je po končani gradnji ustanovil na Dunaju delniško družbo z imenom Allgemeine Ljubljanski tramvaj v začetku tega stoletja österreichische Kleinbahngesellschaft (Družba malih železnic — Splošna avstrijska maloželezni- ška družba), ki je nato dolga leta upravljala ljubljansko cestno železnico. Priprave za grad- njo in gradnja sama tečejo v letih 1900 in 1901, da bi končno — 6. septembra 1901 — stekel prvi tramvaj po ljubljanskih ulicah. V začetku je vo- zilo 13 motornih voz in ena prikolica na dveh progah, ki sta potekali od železniške postaje preko Mestnega in Starega trga do dolenjskega : kolodvora, in od Mestnega trga po Poljanski ce- | sti mimoi Splošne bolnišnice do Vojaške bolniš- i nice. V podjetju je bilo zaposlenih 53 ljudi, ki j so delali v prometni službi, v delavnicah za vzdrževanje vozil, prog in naprav ter v upravi. Pod upravo dunajske firme je podjetje delovalo do leta 1927. Zaradi stalnih izgub pa je proble- i matiko podjetja večkrat obravnavala mestna ob- čina, ki je najprej leta 1927 sklenila, da delno odkupi električno cestno železnico od Splošne maloželezniške družbe, leta 1937 pa jo je odku- pila v celoti. Šele po teh spremembah se je za- čel javni mestni promet v Ljubljani bolje razvi- jati, saj so na pobudo mestne občine postopoma zgradili nove proge proti Šentvidu in Viču, nato pa še krožno progo od železniške postaje preko Mestnega in Hrvatskega trga nazaj na železni- ško postajo ter progo proti Mostam in Žalam. Malokdo ve, da je podjetje v letih 1928-30 oprav- ljalo v Ljubljani in bližnjih krajih tudi promet j z avtobusi. Vse to se je zgodilo še pred začetkom i druge svetovne vojne. Po vojni je podjetje dobi- i lo novo ime Električna cestna železnica, ki pa se ni moglo obdržati dalj časa, saj ga je razvoj podjetja kmalu prerasel. Začeli so uvajati nova vozila: najprej trolejbuse (proga na Jezico, proti Šentvidu in Viču), potem pa avtobuse, ki so leta 1958 dokončno spodrinila stari tramvaj. I VIATOR — VSE ZA POTNIKA Leta 1958 se konča obdoijje, ko je podjetje opravljalo le mestni potniški promet. Po po- membnih odločitvah podjetja in mestne občine se iz dotedanjega komunalnega mestnega pod- \ jetja razvije najprej splošno prometno, potem p^ i še p>roizvodno, turistično in gostinsko podjetje. ¦ Stari naziv Električna cestna železnica zamenja : novi Ljubljana-Transport, podjetje pa razvije ' še naslednje dejavnosti: medkrajevni potniški promet (1958), tovorni promet (1958), turistične agencije in žičnice (1964), gostinsitvo (1966). Leta 1972 sledi ponovna sprememba imena. Medtem ko je Ljubljana-Transport poudarjal sedež pod- jetja (mesto Ljubljana) in prometno dejavnost, i je bilo potrebno širše ime zaradi razširitve ob- ' močja (poslovne enote so po vsej Sloveniji) in • predmeta delovanja. Novo ime Viator (po la- ; tlnsko: poipotnik) dobro izraža naravnanost delov- | ne organizacije: dajati potniku vse: od prevoza i do gostinsko-turistične in prometno-servisne oskrbe. Končno se leta 1974 — kot zadnja v se- danji strukturi Viatorjevih dejavnosti — razvije ! še taksi služba. ! Po letu 1958 je mestni promet le ena izmed dejavnosti poidjetja. Podjetje posluje ekonomsko samostojno brez dotedanjih dotacij mestne ob- čine. Taka rast je posledica stremljenj po raz- voju in napredku v samem podjetju kot tudi naraščanja potreb po dejavnostih, ki jih oprav- lija podjetje. Podjetje pa se ni razvijalo le z lastnimi sredstvi in zmogljivostmi, temveč tudi s sredstvi in zmogljivostmi drugih podjetij, ki so se po letu 1958 postopoma združevala z Ljub- Ijana-Transportom in Viatorjem. Do danes je delovna organizacija zabeležila kar 23 združitev z večjimi ali manjšimi delovnimi organizacijami. Omenimo naj nekaj najpomembnejših: Avtopro- met (Kamnik) in Prevozništvo (Ljubljana) — 1959, Avtotransportni obrat Rudnika Mežica (1961), Avtotransport (Slovenj Gradec) — 1962, Avtaservis (Jesenice) in Mehanična delavnica podjetja Univerzal (Slovenj Gradec) — 1963, Avtomehanična delavnica (Kamnik) — 1964, Av- toprevoz (Maribor) — 1965, Dom Franca Rozma- na (sedanji hotel Spik, Gozd-Martuljek) in hotel Simnovec (Velika planina) — 1968, gostišče Poljana (Prevalje), hotela Park in Triglav (Bled), gostinsko podjetje Uršlja (Ravne na Koroškem), hotel Planinka (Črna) ter turistični biro (Ljuto- mer) — 1969, penzion Smuk (Semič) — 1971, go- stinsko podjetje (Črnomelj), Gostur (Metlika), Prevozništvo ter gostinski podjetji Park in Ter- me (Lendava) — 1972, Hotel Sabotin (Nova Go- rica) — 1973. Danes ima Viator 17 temeljnih or- ganizacij združenega dela, in sicer: »Mestni pot- niški promet, Ljubljana«, »Medkajevni potniški promet, Ljubljana«, »Tovorni promet, Ljublja- na«, »Hoteli Bled«, »Turistična agencija, Ljub- ljana«, »Delavnice, Ljubljana«, »Promet in de- lavnice, Prevalje«, »Promet, delavniške storitve, gostinstvo in turizem, Jesenice«, »Storitvene de- javnosti, Ljubljana«, »Bela Krajina — promet, gostinstvo in delavnice«, Črnomelj, »Promet, de- lavnice in gostinstvo, Lendava«, »Hoteli in žični- ce Kamnik«, »Hoteli Sabotin«, Nova Gorica, »Avtoservis«, Slovenj Gradec, »Taksi Viator«, Ljubljana, »Hoteli na Koroškem«, Ravne na Ko- roškem, »Potniški promet, Prevalje«. Temeljne organizacije delujejo v desetih slovenskih obči- nah, poslovalnice pa tudi zunaj meja naše re- publike in države. Napredek sedanje delovne organizacije v pri- merjavi s tisto na začetku razvojne poti ali z njenimi nasledniki je velikanski. Najbolj izrazite so primerjave podatkov o pro- metu. Od 14 vozil, kolikor jih je bilo v prometu leta 1901, se je število do sedaj povečalo na pre- ko 800 in bo do konca leta 1975 naraslo na 931 voznih enot. Seveda pa je ogromen napredek vi- den tudi v vrsti vozil, ki jih ima Viator in ne samo v njihovem številu. Danes so v Viator j e- vem voznem parku tale vozila za cestni promet: avtobusi za mestni in medkrajevni pTOmet, vse vrste tovornih vozil, vozila za taksi službo (pre- voz oseb, skupin in tovorov) in razna delovna vozila. Število prevoženih kilometrov se je pove- čalo od 424 tisoč km v prvem letu obratovanja na 25 milijonov km, kolikor jih je predvideno po planu za leto 1975 (58-krat več). Viator vozi pot- nike razen po mestih Ljubljana in Jesenice še v številne kraje naše republike, vzdržuje pa tudi redne linije v druge jugoslovanske republike ter mednarodne linije; s posebnimi prevozi Viator- jevih avtobusov se voizijo potniki po vsej Evropi. V tovornem prometu je Viator najmočnejši v Sloveniji in sodi tudi med največje v Jugosla- viji. Po predvidevanjih bo imel ob koncu letoš- njega leta 482 voznih enot, prepeljal pa bo 1,532.000 ton tovora. Za svojo dejavnost, s kate- Lj ubij ana ima danes sodoben mestni promet ro posega že 10 let v mednarodni prostor, ima i razvito široko mrežo poslovalnic. Delavnice Viatorja že zdavnaj niso več le ser- ; visi za vzdrževanje lastnih voziL Danes dela v ; delavnicah Viatorja že nekaj manj kot 800 de- lavcev (24 -vseh delavcev Viatorja), ki vzdr- i žujejo in popravljajo vse vrste gospodarskih vo- zil, opravljajo redne servise, popravila in teh- nične preglede osebnih vozil, že nekaj let pa usipešno razvijajo tudi lastno proizvodnjo varje- nih konstrukcij (zlasti kabin za traktorje in ki- per zabojev) ter strojnih delov. Gostinska in turistična dejavnost Vatorja sta so- j razmerno mladi. Kljub temu šteje danes Viator okrog 40 gostinskih objektov (od tega 10 hotelov, 5 penzionov, 1 termalno kopališče), 3 športno- rekreacijske centre, nekaj kampingov in kopa- lišč. Sevilo gostinskih ležišč se giblje okoli 1600 postelj, v letu 1974 je bilo zabeleženo nekaj manj kot 300 tisoč nočitev, v hotelih in penzio- ; nih Viatorja pa je bivalo 87.583 gostov. i Turistična, agencija ima svojo lastno poslovno i mrežo. S svojimi dvanajstimi poslovalnicami po - ; kriva večji del Slovenije, sega pa tudi na Hrva- i ško in v Beograd. Najmlajša dejavnost Viatorja — taksi — bo j že letos s predvidenimi 57 voznimi enotami pre- i cej zadovoljila potrebe mesta Ljubljane, v pri- ! hodnosti pa predvideva tudi razširitev v druga ; mesta naše republike. ] i NENEHNA DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST DELAVCEV Ko tako ob petinsedemdeseti etnici pregledujemo kroniko delovne organizacije, se ustavimo še ob enem pomembnem poglavju njene zgodovi- ! ne in razvoja: ob delavskem gibanju in družbe- nopolitični aktivnosti njenih delavcev. Tuji upravljavci podjetja in težke delovne razmere so že pred vojno oblikovale zavest delavcev in jih i prekalile v vztrajne borce za uveljavitev pravič- nejših družbenih in delovnih odnosov. Ker ni šlo drugače, so svoje pravice uveljavljali na zboro- i vanjih in s stavkami. Najbolj znana je stavka . delavcev EC2 v septembru leta 1936 (na zboro-1 vanju, ki mu je sledila stavka, je govoril tudi j Franc Leskošek-Luka, že tedaj znan voditelj \ delavcev). V času NOB so se delavci EC2 hitro j vključili v organizacije odpora (Ljudsko pomoč oziroma Slovensko narodno pomoč, Ljudsko fron- to, odbore Delavske enotnosti, Društva prijate- ! Ijev Sovjetske zveze in Osvobodilno fronto). Od- \ bor Osvobodilne fronte za celotno podjetje so ; organizirali že v začetku julija 1941, konec leta ; 1941 ali v začetku 1942 se v podjetju formira Narodna zaščita, po konferenci Delavske enot- nosti (novembra 1942) pa se njeni odbori usta- navljajo tudi v ECŽ. Delavci električne cestne ; železnice so imeli v akcijah teh organizacij po- ¦ sebne naloge: prenašanje ilegalne literature, ob- \ vestii, sporočil, tiskarskega gradiva, obleke, ; obutve, hrane, gradbenega in drugega materiala. : Udeleževali so se in sami pripravljali razne sa- botaže in akcije (npr. tihe akcije, okvare elek- tričnega o.mrežja, skrivanje ilegalcev in aktivi- stov; med drugimi akcijami omenimo to, da so 1. ; maja 1942 na poslopju pri Remizi izobesili zasta- j vo). Taka aktivnost seveda ni ostala brez po- sledic. V NOB je padlo 19 delavcev ECŽ, areti- . ranih in interniranih je bilo skupno 98, v oisvo- \ bodilno gibanje pa je bilo vključenih skupno 162 ; delavcev. Nič manjša ni bila aktivnost delavcev električne cestne železnice v povojni izgradnji. Poleg skrbi za dopolnitev in vzdrževanje močno izrabljenega voznega parka je kolektiv ogromno delal tudi j udarniško (urejevanje otroških igrišč, družbenih i prostorov, gradnja požganih in porušenih parti- ! zanskih vasi, delo v zasavskih premogovnikih, j posiojanje lastnih strokovnjakov drugim, vzdrže- vanje lastne ekonomije itd.). Pobudnik in orga- I nizator teh akcij je bila komunistična partija, ; ki je predvojno in medvojno aktivnost zame- i njala z aktivnimi prizadevanji za čimhitrejšo ' gradnjo socialistične domovine. Posledica take aktivn.asti je bil tudi hiter raz- ' voj delavskega samoupravljanja v podjetju. Ze pozimi leta 1945/46 obstaja v podjetju organ, imenovan »delavski sosvet«, a 26. januarja 1950 i imajo pri ECŽ prvi »upravni svet delavcev«, kakor se je imenoval organ, s katerim so med prvimi delovnimi organizacijami v Sloveniji : preizkušali sistem delavskega samoupravljanja i delavci ECŽ. Po sprejemu zgodovinskega zakona ; o upravljanju državnih gosipodarskih podjetij in ; višjih gospodarskih združenj po delovnih kolek- tivih (27. junij 1950) so v ECŽ 2. septembra 1950 izvolili svoj prvi »zakoniti« delavski svet. Danes praznuje podjetje 25-l;etnico samoupravljanja. Delavsko samoupravljanje je v podjetju takoj zaživelo. Leta 1961 se začno razvijati samostojne ekonom- ske enote s svojimi samoupravnimi organu, leta 1969 se že uvajajo nova ustavna dopolnila v delo organov vipravljanja in samoupravljanja (delov- . na organizacija je spet med tistimi, ki so prevze- j le nalogo, da praktično preizkusijo teoretična načela ustavnih dopolnil), v začetku leta 1973 pa se že formirajo temeljne organizacije združene- ga dela. Danes šteje delovna organizacija Viator, upošte- vajoč učence v gospodarstvu že čez 3600 delav- cev, konec tega leta pa bo ustvaril že blizu 900 \ milijonov dinarjev celotnega dohodka. Ze nekaj let jo statistiki uvrščajo med dvesto največjih ' delovnih organizacij Jugoslavije, a med .pro- metno-gostinsko-tiu-ističnimi je med prvimi. Tako s pomembnimi uspehi odločno stopa k svo- jim nadaljnjim delovnim zmagam in jubilejem. Rast delovne organizacije viator D E S PODJETJE ZA OrSTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE Ustavno konstituiranje elektrodistribucije Slovenije Distribucija elelitri&ne energije je del elektro- gospodarske dejavnosti, ki obsega proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. Distri- bucija električne energije je po zakonu o elek- trogospodarstvu razdeljevanje in dobava elek- trične energije porabnikom na distribucijskem omirežju. Objekti v proizvodnji, prenosu in di- stribuciji električne energije sestavljajo enoten elektroenergetski sistem Slovenije. Elektrodistribucija Slovenije se je kot del elektrogospodarske dejavnosti postopoma orga- nizirala in uskladila svojo organizacijo z ustavo in zakonom o elektrogospodarstvu. Izvršni svet SR Slovenije je v letu 1963 v ok- viru svojih pristojnosti in na podlagi tedanjih predpisov ustanovil pet podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji in v teh pet pod- jetjih se je združilo dotedanjih 16 podjetij za distribucijo električne energije Slovenije. Teh pet distribucijskih podjetij, to je Elektro Celje, Elektro Gorica, Elektro Kranj, Elektro Ljublja- na in Elektro Maribor, se je takrat združilo v Poslovno združenje elektrodistribucije Slovenije, v katerem so reševali skupna vprašanja in so se vključili v Koordinacijo elektrodistribucije Ju- goslavije. Bivša podjetja v Elektro Celje, Elek- tro Ljubljana in Elektro Gorici, a delno tudi v Elektro Kranju so v okviru novih podjetij zadr- žala največjo možno samostojnost, samo v Elek- ; tro Mariboru sta se spojili dve bivši podjetji in izvedli popolno integracijo. V letu 1971 je bila sklenjena pogodba med temi petimi podjetji za spojitev v Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slo- venije in takrat je bilo tudi ukinjeno Poslovno zdtruženje elektrodistribucije Slovenije. Doteda- njih pet podjetij je ostalo kot organizacije v sestavi Združenega podjetja v smislu določil te- danjega zakona o podjetjih. Obrati v okviru teh organizacij so zadržali svoj status in so imeli še naprej isto samostoj- nost kot za časa samostojnih petih podjetij. Združeno podjetje kot celota je začelo opravljati posle ki so skupnega pomena za elektrodistribu- cijo Slovenije kot celoto. Delavski svet tega združenega podjetja je imel pravico določati ta- rifo za prodajo električne energije na distribu- tivnem omrežju v soglasju z republiškim zavo- dom za cene. Delavski svet je s posebnim pra- vilnikom urejal medsebojne odnose med dobavi- telji in porabniki električne energije na distri- butivnem omrežju za pet organizacij in je tudi začel združevati določena sredstva za skupne potrebe na ravni združenega podjetja. Skupne službe Združenega podjetja so bile zelo skrom- ne po svojem obsegu. Ustanovljen je bil skupni elektronsko računski center Icaterega gradnjo je financiralo pet dosedanjih podjetij. Združeno podjetje je torej opravljalo samo tista dela, za katera so delavci v njegovi sestavi sodili, da so skupnega pomena za vse organizacije. Delo v skupnih službah Združenega podjetja je bilo bolj študijsko, a celotna operativa se je odvi- jala v petih organizacijah v sestavi Združenega podjetja. Nakup in prodaja električne energije. RTP Logatec. 20 MVA transtormator med prevozom skozi Ix)gatec RTP Logatec. 20 KV stikališče med gradnjo sta se še naprej opravljala od vsake organiza- cije v sestavi Združenega -podjetja. Formiranje dohodka je bilo še naprej v celoti na ravni po- samezne organizacije v sestavi Združenega pod- jetja. Prvi republiški zakon o elektrogospodarstvu, ki je bil sprejet v decembru 1973, in je torej izšel še pred novo ustavo, je bi v skladu z ustav- nimi amandmaji in prvim načrtom ustave in je predpisal organizacijo elektrogospodarstva Slo- venije. V tem zakonu je bilo poudarjeno, da mo- ra biti organizacija elektrogospodarstva zaradi enovi tosti v procesu proizvodnje, prenosa in di- stribucije električne energije takšna, da je za- gotovljena skladnost združenega dela v celotnem elektrogosixxiarstvu, organizacijsko in ekonom- sko smotrna povezava s primarnimi viri ener- gije to je z rudniki premoga, tehnološko in funk- cionalno enotnostjo proizvodnje, prenosa in di- stribucije električne energije ter optimalnega delovanja elektroenergetskega sistema. V zako- nu je bilo predpisano, da proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije opravljajo de- lavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v skupnostih temeljnih organizacij združenega dela, v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah združenega dela. Na podlagi teh predpisov se je elaktrodistribucija v celoti re- organizirala tako, da so delavci elektrodistribu- cije ustanovili naslednjih 26 TOZD: Elektro Ce- lje, Elektro Krško, Elektro Slovenj Gradec, Elek- tro Gorica, Elektro Koper, Elektro Sežana, Elek- tro Tolmin, Elektro Kranj, Elektro Žirovnica, Elektro Sava, Elektro razvod in transformacija Gorenjske, Elektro Kočevje, Elektro Ljubljana mesto, Elektro Ljubljana okolica, Elektro Novo mesto, Elektro Trbovlje, Elektroservisi, Elektro Maribor mesto, Elektro Maribor okolica, Elektro Slovenska Bistrica, Elektro Ptuj, Elektro Gornja Radgona, Elektro Murska Sobota, Elektrograd- nje in montaža Maribor, Elektrogradnje in mon- taža Ljutomer in Elektroremontne delavnice Radvanje. Teh 26 TOZD se je združilo v enotno Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije in istočasno se je ukinilo Združeno podjetje za di- stribucijo električne energije Slovenije ter 5 or- ganizacij v njegovi sestavi. Razen tega pa so se na področjih bivših pet podjetij oziroma orga- nizacij v sestavu Združenega podjetja ustanovi- le skupnosti TOZD .posameznega preskrbovalne- ga območja, to je, 5 skupnosti TOZD in sicer za celjsko, ljubljansko, gorenjsko in primorsko ter mariborsko p<)dročje. Enotno podjetje za distri- bucijo električne energije Slovenije se je nato združilo v sestavljeno organizacijo »Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije« s pod- jetji proizvodnje in prenosa električne energije. S samoupravnim siporazumom o združevanju v podjetje za distribucijo električne energije Slo- venije so si delavci TOZD s ipodročja distribu- cije električne energije Slovenije določili na- slednje skupne cilje: 1. zagotavljanje skupnega reševanja vseh ti- stih pravic in obveznosti, ki omogočajo na ravni podjetja tehnično, tehnološko in gospodarsko enotnost distribucije električne energije Slove- nije, 2. optimalno izkoriščanje distribucijskih elek- troenergetskih zmogljivosti podjetja, 3. usklajeno obratovanje distribucijskih elek- troenergetskih objektov tako, da bo z razpoiož-, RTP Logatec. Celotna RTP Logatec od daleč rtp Logatec. Upravna stavba, 20 KV stikališče in ko- mandni prostori s čelne strani Ijivimi zmogljivostmi mogoče vsak čas zago- toviti uporabnikom električne energije na di- stribucijsikem omrežju dogovorjeno konično moč, kakovost in stalnost dobave električne energije, 4. določanje načina za ugotavljanje dohodka posamezne TO ZD s področja distribucije elek- trične energije Slovenije, ki je bil dosežen z združeno prodajo električne energije, 5. način združevanja in vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo elektrodistribucije Slo- venije kot celote, 6. združevanje dela zaradi opravljanja skiop- nih postov po tem sporazumu. To novo podjetje je torej organizirano dosled- no po načelih nove Ustave in po republiškem Za- konu o elektrogospodarstvu. Na ravni podjetja se je bistveno spremenila delitev dela. Delavci TOZD elektrodistribucije Slovenije združujejo na ravni podjetje sredstva in naslednja dela na sledečih 8 področjih: — področje razvoja elektrodistribucijske mre- že kot celote s tem, da se operativna gradnja nizkonapetostne mreže v celoti opravlja na rav- ni TOZD, a gradnja visokonapetostne mreže na ravni skupnosti TOZD posameznega preskrbo- valnega območja, — področje obratovanja elektrodistribucijske mreže podjetja in to še vedno glede študijskega dela s tem, da se na ravni podjetja izdajajo na- vodila, študirajo načini, tipi in usklajujejo vpra- šanja obratovanja, a celotna operativa tega po- dročja je v TOZD, — področje tipizacije elektrodistribucijske mre- že podjetja kot posebnega področja, ki je izred- nega pomena za vse TOZD, — področje prevzema in prodaje električne energije, ker prevzema električno energijo od elektrarn iz prenosne mreže podjetja s tem, da jo prodajajo TOZD in v tej zvezi analiziranje, planiranje, izdajanje navodil, itd., — področje ekonomike podjetja v zvezi z eko- nomskimi analizami, udeležbo v sestavljeni or- ganizaciji elektrogospodarstva Slovenije in ude- ležbo pri urejanju notranjih ekonomskih odno- sov, — finančno področje podjetja, ki vodi samo zbirni račun podjetja ter periodične in zaključni račun skupnih služb oziroma skupnih skladov in drugih finančnih poslov, ki so interesantni za podjetje kot celoto, — področje splošnih poslov glede sodelovanja pri izdelavi samoupravnih splošnih aktov, zasto- panje na sodiščih podjetja kot celote in drugih pravnih .poslov podjetja Icot celote, načela zava- rovanja v distribuciji, študij varnosti pri delu, poslov družbene samozaščite in ljudske obram- be na ravni xx)djetja itd. — področje elektronske obdelave ^podatkov za vse TOZD. Ekonomski odnosi v podjetju so specifični za- radi tako imenovane združene prodaje vseh TOZD elektrogospodarstva vsem odjemalcem, a skupno dosežem dohodek se z internimi obra- čunskimi cenami takoj v celoti razdeli na vse TOZD elektrogospodarstva. TOZD podjetja opravljajo naslednje glavne gospodarske dejavnosti: 1. nakup, prenos, transformacija, razdeljeva- nje in prodaja električne energije, 2. proizvodnja električne energije. RTP Logatec. Upravna stavba — v ozadju Kartonažna tovarna RTP Logatec. Upravna stavba in 20 KV stHcališče z bočne strani 3. vzdrževanje vseh objektov in naprav, ki služijo proizvodnji, nakupu, oprenosu, transfor- maciji, razdeljevanju in prodaji električne ener- gije, 4. projektiranje reikonstrukcij in novih gra- denj objektov in naprav, ki služijo proizvodnji, nakupu, prenosu, transformaciji, razdeljevanju in prodaji električne energije ter projektiranje vseh vrst električnih instalacij in strelovodov ter javne razsvetljave, 5. izvajanje rekonstrukcij in novih gradenj objektov in naprav, ki služijo proizvodnji, na- kupu, prenosu, transformaciji, razdeljevanju in prodaji električne energije; izvajanje vseh vrst električnih instalacij, strelovodnih naprav, javne razsvetljave ter dobava potrebnega materiala, opreme in električnih ix>rabnikov. 6. Popravila električnih naprav, priprav, apa- ratov; popravila in umerjanje električnih štev- cev, merilnih transfo-rmatorjev in drugih instru- mentov. TOZD distribucije opravljajo naslednje po- stranske dejavnosti: 1. organizacija, programiranje in strojna ob- delava vseh vrst podatkov, 2. proizvodnja in storitve v obrtnih strokah: kovaštvu, ključavničarstvu, kovinostrugarstvu, elektroimehaniki, avtomehaniki, radiomehaniki in tiskarstvu, 3. impregnacija lesenih drogov, 4. izdelovanje betonskih klešč, 5. nabava in prodaja drogov, 6. nakup in prodaja elektroinstalaterskega materiala. 7. izvoz, uvoz in izvajanje investicijskih del v tujini, 8. opravljanje prevozov ? motornimi vozili, 9. opravljanje storitev s traktorji in traktor- skimi priključki, 10. opravljanje storitev z gradbeno mehaniza- cijo, 11. opravljanje električnih meritev tujim na- ročnikom, 12. upravljanje lastnih zgradb, 13. upravljanje počitniških domov. Elektrogospodarska dejavnost torej tudi elek- trodistribucija je po Ustavi in zakonu določena kot dejavnost iposebnega družbenega pomena. Zaradi tega urejajo najpomembnejše zadeve na področju elektrogospodarstva samoupravne in- teresne skupnosti elektrogospodarstva Sloveni- je. Pora'bniki in dobavitelji električne energije so se združili v republiško samoupravno interes- no skupnost elektrogospodarstva (ISE), a delavci TOZD elektrodistribucije posameznih preskrbo- valnih območij s porabniki električne energije v teh območjih so se združili v pet samouprav- nih interesnih skupnostih posameznih preskrbo- valnih območij, ki zajemajo območja bivših pet distribucijskih podjetij Slovenije (SPO). Reorganizacija elektrodistribucije Slovenije po ustavnih načelih in po republiškem zakonu o elektrogospodarstvu je zaključena, a delavci elektrodistribucije Slovenije vlagajo skupno s porabniki električne energije velike napore, da bi na področju elektrodistribucije realizirali nove ustavne družbeno ekonomske odnose. i rtp Logatec. 20 MVA transformator stoji na svojem bodočem delovišču. rtp Logatec. Nakladanje 20 MVA transformatorja iz železniškega vagona na oseraosno prikolico. Iskra in mikroelektronika BISTVO IN POMEN MIKROELEKTRONIKE V osnovi označuje pojem mikroelektronike tretjo tehnološko revolucijo v elelitroniki in elektronskih napravah. Medtem ko je prva na- stopila z masovno uporabo vakuumske elektronike in druga z uporabo tranzistorja, predstavljajo mikroelektronska vezja nov radikalni preobrat v tehniki in filozofiji elektronike in glede na tranzistor napredek, ki ga označujejo zmanjša- ne dimenzije, prihranek na energiji in večja za- nesljivost naprav kar za nekaj nadaljnjih de- kadnih faktorjev. Mikroelektronika omogoča re- alizacijo koncepcije, pri kateri nimamo več po- sameznih elementov kot so kondenzator, upor ali tranzistor, temveč kompletna integrirana funkcionalna vezja, kot so to ojačevalniki, spo- mini preklopna vezja itd., ki pa se izdelujejo v velikem številu in z vsemi spojnimi zvezami hkrati in ne kot prej, ko so se izdelovali ma- sovno le diskretni, .posamezni elementi. S tem prihaja pravzaprav do združevanja proizvodne- ga procesa elementov s proizvodnim procesom elektronskih vezij, naprav in sistemov, oziroma do združevanja razvoja elektronskih vezij z raz- vojem tehnologije izdelave mikroelektronike, saj je sedaj ves elektronski sistem vsebovan v enem samem fizičnem »elementu«, oziroma integrira- nem vezju. Ostaja vnaprej le še alternativa: ali biti v celoti odvisen od zunanjega dobavitelja sistemov in s tem zapustiti elektroniko kot de- javnost ali pa zgraditi lastno mikroelektronsko industrijo in osvojiti tretjo elektronsko revo- lucijo. Mikroelektroniko delimo na t. im. monolitno in liibridno. Monolitna tehnologija ima za osno- vo ploščico iz silicijevega monokristala in obse- ga serij 01 tehnoloških postopkov, kot so fotolito- grafija, difuzija, epitaksija itd., ki potekajo skozi ustrezno oblikovano serijo mask, s čimer se dobi večplastni relief posebnih polprevodnih plasti, ki sestavljajo integrirano vezje z elemen- ti in pripadajočimi spojnimi zvezami vred. Tak sklop, imenovan chip (cip), obsega funkcionalno kombinacijo tranzistorjev, uporov in konden- zatorjev, povezanih v elektronski sistem. Chip je torej s serijo zaporednih tehnoloških postop- kov obdelana silicijeva ploščica velikosti od 1 do 10 mm- in z velikim številom elementov, »vdelanih« v ploščico v teku posameznih tehno- loških faz. Razlikujemo malo (SSI), srednjo (MSI) in veliko (LSI) stopnjo integracije. LSI — vezja danes obsegajo chipe z 10.000 in več tran- zistorji; v osemdesetih letih pa se prognozira stopnja integracije, ki bo obsegala prek 1,000.000 tranzistorjev v enem samem chipu! Monolitno tehnologijo delimo nadalje na uni- polarno ali MOS (metaloksidno polprevodniško) in bipolarno tehnologijo. Prva, ki bazira na t. im. MOSFET tranzistorju, bazira na principu, ki je podoben krmiljenju toka skoei nekdanjo elektronko, ker za krmiljenje toka skozi MOSFET-tranzistor ni potrebna energija, tem- več le napetost. Zato ta tehnologija omogoča mnogo manjšo porabo energije in kot posledico tega večjo gostoto elementov. Na drugi strani daje bipolarna tehnologija, ki bazira na klasič- nem tranzistorju, nekaj večje hitrosti delovanja, kar je pomembno pri preklopnih ve^ih. Tako sta obe tehnoloigiji v določenem smislu komple- mentarni, čeprav se razvojna prihodnost pro- gnozira MOS tehnologiji. . Hibridno tehnologijo, ki prav tako sodi v in- tegrirana vezja, delimo na debeloplastno in ten- koplastno. Pri teh tehnologijah se na izolirne keramične ali steklene ploščice, substrate, ti- skajo ali v vakuumu naparevajo plasti, ki tvo- rijo spojne zveze, upore in deloma kondenzator- je. S posebnimi postopki se na taka vezja pri- ključujejo monolitni integrirani chipi ali di- skretni aktivni elementi — tranzistorji in diode. Zato to tehniko, ki je v mnogočem podobna teh- niki tiskanih vezij »druge revolucije«, čeiprav z mnogo manjšimi dimenzijami, lahko imamo za nekakšno prehodno oblikoi od klasične k vi- sokointegrirani monolitni tehniki. Zaradi rela- tivno manjše stopnje integracije in ločenih di- skrentih aktivnih elementov se hibridna vezja uporabljajo večinoma tam, kjer potrebujemo re- stati vno večjo moč (npr. pri raznih izhodnih stopnjah). Njihova uporaba se bolj orientira na širokopotrošne oz. polprofesionalne naprave, kjer večinoma predstavljajo zameno za omejen skupek elementov oziroma za določen del kom- pletnega sistema. Vsa tai »tretja revolucija« je povzročila spre- membo celotne filozofije pri razvoju, proizvod- nji in uporabi elektronike. Dimenzije merilnega ali kontrolnega instrumenta se lahko zmanjšajo od nekdanje velikosti klasičnega radijskega aparata na dimenzije škatle cigaret; poraba energije se zmanjša od ;porabe šibke žarnice na tako majhno mero, da se baterije izrabijo pred- vsem zaradi naravnega staranja oz. samoizpraz- nitve. Tretja in za mnogotero uporabo tudi naj- pomembnejša lastnost pa je zanesljivost, ki je več tisočkrat, pa tudi več milijonkrat večja kot je zanesljivost vezja z individualnimi elementi in spajkanimi vezji. Vsi ti viri nezanesljivosti pri integriranih mikroelektronskih vezjih odpa- dejo; vse vezi ini vsi elementi so izdelani isto- časno, njihove mase pa so tako majhne, da niso podvržene skoraj nikakršnim mehanskim vztraj- nostnim silam niti pri najtežjih pogojih raketne ali vesoljske tehnike. Mikroelektronika zato posega danes že v vsa področja življenja, pri čemer intenzivno prevze- ma odločilno vlogo v informacijskih sistemih vseh vrst, računalniški tehniki, krmiljenju in- dustrijskih procesov, merilni tehniki, avtomati- zaciji in kibemetiki, medicini, komunikacijski tehniki, zabavni elektroniki itd. ISKRA je s pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije in s tesnim sodelovanjem z ustanova- mi, kot so Fakulteta za elektrotehniko, Inštitut Jožef Stefan in Inštitut za elektroniko in va- kuumsko tehniko že pred nekaj leti začrtala pot, kako naj se slovenska elektronska industrija aktivno vključi v tretjo elektronsko tehnološko revolucijo. Projekt »integrirana vezja« vklju- čuje danes več kot 50 visokokvalificiranih stro- kovnjakov. Na Fakulteti za elektrotehniko je organiziran moderen mikroelektronski laborato- rij, ki po svojih dosežkih na monolitni tehno- logiji predstavlja absolutni vrh v SFRJ. Podob- no lahko trdimo za debelojplastno tehnologijo, gojeno na Inštitutu J. Stefan, ter za tankoplast- no tehnologijo ui)orovih plasti, ki jo obdeluje In- štitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. Na Fakulteti za elektrotehniko obstaja poleg tega še odlična skupina za projektiranje in načrtova- nje vezij in sistemov v novi tehnologiji. Smo na veliki prelomnici in na začetku ere rastoče prevlade mikroelektronskih vezij v vsej elektroniki. Ob tem in posebej še v luči nujne razvojne stopnje domicilne tehnološke usposob- ljenosti zaradi ekonomske in obrambne neodvis- nosti dežele predstavlja mikoelektronika eno iz- med ključnih področij za vlaganje naših inte- lektualnih in materialnih naporov. Pred pragom 25-letnice elektro-strojnega podjetja »TIKI« TekočI trak za montažo bojlerjev Ob jubileju 20-letnice obstoja podjetja »TIKI« i smo na istem mestu opisali njegovo pot od usta- I novitve dalje, pot, ki je vodila iz obrtnega pod- jetja z nelcaj delavci — entuziasti, do modeme- i ga proizvodnega podjetja. Minilo je petindvajset ' let in dočakali smo srebrni jubilej, ob katerem i se spominjamo prelomnic v življenju kolektiva, ¦ ob katerem pa si postavljamo tudi nove obvez- '¦ nosti. Pregled dosedanjih rezultatov nas dovede \ do razmišljanja, kako kratka je v bistvu doba I 25 let. Od prvega sklepa samoupravnih organov, j da se podjetje specializira za proizvodnjo elek- i tričnih bojlerjev, od prve pridobitve osnovnih j sredstev pa do danes, ko je podjetje opremljeno i z modernimi stroji, ki omogočajo serijsko pro- ; izvodnjo. Nenehno odpovedovanje, saj je pod- \ j et j e ustvarjeno pretežno z lastnimi sredstvi. | Izmed virov za sredstva krediti predstavljajo ; le minimalno udeležbo. V obdobju zadnjih petih let je podjetje sto- i rilo bistven razvoj tako na področju proizvodnje električnih bojlerjev, osvajanju proizvodnje plinskih aparatov, kakor tudi na področju sa- moupravljanja oziroma uresničevanja določil ustave. Proizvodnja električnih bojlerjev se je moder- nizirala do take meje, da lahko govorimo o proizvodni liniji z vsemi komponentami: spre- memba estetske podobe naših proizvodov, mo- dernizacija tehnoloških postopkov, varjenja in: površinske zaščite, osvajanje novega programa i za izdelavo plinskih apartov (bojlerjev in peči ; za etažno ogrevanje) v poslovno-tehniškem so- . delovanju z RŽS po licenci zahodnonemške fir- me Junkers, program, ki dopolnjuje osnovni proizvodni program in ki bo v bodočnosti ena- kovreden osnovnemu. Z obema programoma so- delujemo s 63 "/o v jugoslovanski proizvodnji in se uspešno vključujemo v zunanja tržišča. Kot prelomnico v delovanju »TIKI« pa lah- ko nedvomno postavimo leto 1972. Ustavna do- polnila, kasneje pa ustava je sprožila vključe- vanje v integracijskih procesih. Podjetje se ni zaprlo v lokalno mejo gosjK)- darstva, temveč sodeluje s proizvajalci elektro in gospodinjske opreme po vsej Jugoslaviji v različnih oblikah kakor npr.: — podpis samoupravnega sporazuma SOZD »TEGO« še s sedmimi podjetji; — poslovno-tehniško sodelovanje z mnogimi podjetji iz proizvodnega programa gospodinjske opreme in s podjetji, ki ta program dopolnju- jejo; — uspešno in aktivno sodelovanje z drugimi proizvajalci električnih grelcev vode v okviru Zvezne gospodarske zbornice. Podjetje pred pragom jubileja dosega s 425 zaposlenimi kljub težavam rezultate, ki mu omo- gočajo normalen razvoj, zaposlenim pa prime- ren družbeni standard. Samoupravne odločitve, vključevanje vsakega zaposlenega v sistem od- ločanja — upravljanja je garancija za doseganje us-pešnih rezultatov tudi v bodočem delu. Jubi- lej torej ni samo praznovanje, temveč tudi po- stavljanje novih obveznosti. Gradnja nuklearne elektrarne napreduje po programu s položitvijo temeljnega kamna dne 1. 12. 1974, ki ga je položil predsednik republike Josip Broe Tito, se je začela gradnja nuklearne elektrarne Krško. Nekatera pripravljalna dela so se začela že pred tem dnem. Vključno s koncem meseca marca so bila dokončana oziroma začeta na- slednja glavna dela: — Dokončana je gradnja 110 kV daljnovoda TE Brestanica —• gradbišče NE Krško v dol- žini 7,7 km. — Končana je rekonstrukcija obstoječe ceste (cesta št. 1), ki je rabila za pristop na grad- bišče na začetku gradnje. — Dokončana je montaža in priključek na dalj- novod postroja 110/10 kV za napajanje grad- bišča z električno energijo. — Končano je odln-ivanje humusa na celotnem območju gradbišča NE Krško. — Napravljen je telefonski priključek gradbišča na PTT omrežje. — Inštalirani so postroji in oprema za izdelavo diafragme (vodnjaki za oskrbo z vodo, beto- narna, naprava za mešanje bentonita, skladi- šča betonita, agregati za napajanje gradbišča z električno energijo, itd.). — Zemeljsika dela na izdelavi diafragme so do- končana v obsegu 100 "h in začelo se je beto- niranje nosilnih temeljev. —1 V zaključni fazi je montaža barak na gradbi- šču — poslovnih prostorov za osebje NE Kr- ško v gradnji. — V izvajanju je relativno obsežen program stanovanjske gradnje za potrebe osebja NE, glavnega dobavitelja opreme in nekatere druge izvajalce del. V pripravah za obratovanje je izdelana okvirna organizacijska shema za obratovanje NE Krško. Za to obratovanje je predvidenih 185 delavcev, od tega 44 z visoko izobrazbo, 77 s srednjo izo- brazbo, 43 visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev in 21 delavcev z nižjo kvalifikacijo. Izdelan je podroben program izobrazbe in urje- nja obratovalnega osebja. Vse tehnično osebje bo šolano v osnovnem tečaju iz jedrske tehnolo- gije v Jugoslaviji, pri čemer bo šolsko-razisko- valni reaktor TRIGA omogočil spoznavanje ob- ratovanja jedrskega reaktorja. Predavanja z raz- ličnih področij jedrske tehnologije bodo vodili strokovnjaki in predavatelji z Univerze v Za- grebu in Ljubljani z inštitutov »Jožef Stefan« in »R. Boškovič«, strokovnjaki iz Nuklearne elektrarne Krško in druge specializirane organi- zacije. Priprave za osnovni tečaj (izdelava skript in vaj) so se že začele. Po uspešno končanem osnovnem šolanju bo 38 delavcev odšlo na specialno šolanje v ZDA, od teh 28 z visokošolsko izobrazbo. Osebje, ki bo delalo neposredno v obratovanju (vodje iz- men in operaterji), se bo vadilo v šolskem cen- tru, Westinghouse, a v Zionu na simiüatorju jedr- ske elektrarne. Drugi se bodo šolali v tečajih za radiokemijo, instrumentaci j o in kontrolo, vzdr- ževanje reaktorja, turbine in pomožnih naprav. Za delavce, ki bodo odšli na specializacijo v ZDA, bodo organizirani intenzivni tečaji angle- ščine. Za vse tečaje je izdelan terminski načrt. Dela na vseh do sedaj dokončanih ali začetih poslih se opravljajo v predvidenih rokih. s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela v LJUBLJANI KOČEVJU Skofji loki VELENJU SLOVENJ GRADCU in na RAVNAH na KOROŠKEM čestita vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem za PRAZNIK REPUBLIKE ter jim hkrati želi tudi zadovoljno in mirno NOVO LETO 1976 Ljubljana, Kurilniška 10 TOZD trgovina s poslovalnicami in predstavništvi organizira dobavo gradbenega materiala po vsej državi, TOZD proizvodnja NO VOLIT izdeluje lahke gradbene plošče iz lesne volne in cementa ter kombi plošče. PRIPOROČAMO SE IN VAS PRIČAKUJEMO V LJUBLJANI KOT V NASlH POSLOVALNICAH NA LAVRICI, VRHNIKI, NOVI VASI, V ŠENTVIDU PRI STICNI TER NA JESENICAH. čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov- nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no- vember in obenem želi polno delovnili uspehov v NOVEM LETU 1976! nun T tozd komunalno podjetje IIIIN I ljubljana, Rimslca cesta 24, nnUl teleton 20 390 — vzdržuje, ureja in projelctira zelene površine; — vzgaja, prodaja okrasne rastline in rezano cvetje; — dekorira izložbe, lokale, dvorane in razne druge prostore. Izdeluje in prodaja opremo za vrtne pejsažne objekte (plošče, robnike, klopi, cvetlične posode. Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno novo leto 1976! izvoz-uvoz LJUBLJJANA Titova 25 Delovna skupnost KEMIJA - IMPEX čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. november vsem delovnim ljudem, svojim poslovnim znancem pa želi srečno in uspeha polno novo leto 1976! SANOLABOR LJUBLJANA CIGALETOVA UL. 9 Telefon: 311 620, 311 540, 317 535 in 317 355, trgovsko podjetje na debelo, uvoz in za- stopanje: Preskrbuje iz širokega asortimana blago domačega in inozemskega izvora na na- slednjih področjih: — medicinske in laboratorijske aparate, instrumente, opremo, — specialni medicinski potrošni material za 1-kratno uporabo, — rentgenske aparate in pribor, — elektromedicinske aparate in opremo za fizioterapijo, — obvezilni material, — bolniško opremo in tipiziran tekstil. — laboratorijsko steklo, — kemikalije in reagense. Na vašo željo Vam pošljemo prospekte, kataloge in ponudbe. proizvodnja, trgovina, servis, n. sol. o. TOZD CONIMEX zunanja in notranja trgovina, o. sub. o. LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11/V zastopstva izvoz — uvoz čestita vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november in jim obenem želita polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 1976! INDUSTRIJA NARAVNIH IN UMETNIH CREV IMPORT p. o. EXPORT 61000 LJUBLJANA, Poljanska cesta 95 Nakup, predelava in prodaja surovin ter goto- vih izdelkov iz domačega in inozemskega trži- šča tj. vseh vrst naravnih črev, tehničnega loja. aditivov, pomožnega materiala ter umetnih ovo- jev, folij ipd. s konfekcionlranjem za mesno in- dustrijo, gostinstvo in gospodinjstvo. Ob tej priložnosti čestitamo vsem poslovnim pri- jateljem za praznik DNEVA REPUBLIKE ter srecno in uspešno ISETO 1976! ŠTAMPILJKE za urade, trgovine in obrti izdeluje in dobavlja solidno lu po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 44 637. Ljubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za dan republike 29. no- vember, obenem pa jim želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! VELETR2NICA S KMETIJSKIMI PRIDELKI Sadje-zelenjava LJUBLJANA, Poljanska cesta 46 a Telefon n. c. 310 744, 310 753 dobavi dnevno sveže domače in uvoženo sadje ter zelenjavo po konkurenčnih cenah. Tudi delovna skupnost »SADJE ZELENJAVA« se pridružuje čestitkam za praznik DNEVA RE- PUBLIKE 29. NOVEMBER ter želi vsem poslovnim partnerjem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976. podjetje za promet z zobarskimi potrebščinami VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! 317 591 LJUBLJANA, Poljanski nasip 4—6 Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! Komunalno podjetje Ljubljana LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 42 Telefon: h. c. 321 598, kom. 321 571, dir. 312 936 — projektira, gradi in vzdržuje omrežja in naprave javne razsvetljave ulic, cest, avtocest, tunelov in naselij, — projektira, vzdržuje in izvaja semafori- zacijo križišč, — projektira, izdeluje, montira in vzdržuje svetlobne prometne znake in vse vrste svetlobnih reklamnih napisov, — izvaja občasne razsvetljave in osvetlit- ve javnih prostorov, fasad, spomenikov in drugih objektov. Zahtevajte informacije in ponudbe! Delovna skupnost JAVNA RAZSVETLJAVA v Ljubljani čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER, Obenem pa želi vsem svojim pri- jateljem in znancem SREČNO, MIRNO IN USPE- HA POLNO NOVO LETO 1976. KOMUNALNO PODJETJE projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost »KANALIZACIJE« čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov- nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no- vember in obenem želi polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 1976! ZAVOD Centralna lekarna Ljubljana s svojimi delovnimi enotami čestita vsem poslovnim prijateljem in znancem ter vsem delovnim kolektivom ZA DAN REPUBLIKE 29. november ter istočasno želi srečno in uspeha polno leto 1976 SLAŠČIČARSKO PODJETJE Ljubljana, Koblarjeva ul. 3 Obveščamo potrošnike, da smo letos odprli novo ekskluzivno SLAŠČIČARNO s kavarno, pizzerijo, oddelkom slaščic, snack barom, bistrojem in teraso v Ljubljani, Čopova 14, ki je odprta vsak dan razen nedelje cd 8. do 22. ure. V njej vam nudimo veliko izbiro specialnih tort, prvovrstnega domačega peciva, sladoleda, bogato izbiro pizz in jedil na žaru ter vseh vrst Izbranih pijač. Po želji in okusu vam izdelamo torte za razne priložnosti. Za obisk se priporočamo tudi v drugih naših poslovalnicah. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. november svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem in znancem pa v novoletnih praznikih želimo mnogo prijetnega razvedrila in jim obenem že- limo tudi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1976! Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA DELIKATESA Ljubljana DROGERIJA Ljubljana GOSTINSTVO Zagorje GOSTINSKO PODJETJE Domžale HOTEL RUDAR Trbovlje LOKA Skofja Loka MAVRICA Ljubljana ZASAVSKA KMETIJSKA ZADRUGA Trbovlje NAPREDEK Domžale 1. JUNIJ Trbovlje ROZCA Jesenice TABOR Grosuplje KOCNA Kamnik IPOZ Trbovlje MANUFAKTURA Ljubljana izreka čestitke ob velikih praznikih, ki jih slavijo delovni ljudje v letu 1976.. Trgovsko podjetje na veliko in malo OZD LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29 Telefon 316 441, 320 051 — p.p. 478 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ZA DAN REPUBUKE 29. NOVEMBER. Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem pa želi SRECNO NOVO LETO 1976! Priporočamo se še naprej za izkazano zaupanje pri naših storitvenih uslugah. opravlja vse vrste elektroinstalaclj na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in industrijskih objektov. Zahtevajte kiformacije in ponudbe! Delovna skupnost ELEKTROOBNOVA čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEIMBER, obenem pa želi vsem svojim prijateljem in znancem SREČNO, MIRNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1976! Naša delovna skupnost ŽIMA se tudi pridružuje čestitkam za PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. november, obenem pa želi vsem poslovnim prijateljem, dobaviteljem in odjemalcem SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1976! PODJETJE ZA POPRAVILO TE2NIH IN MERILNIH NAPRAV LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 Telefon 20 844, direktor 23 453 in obrat v Izoli telefon 71 322 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER. Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem pa želi SRECNO NOVO LETO 1976! Priporočamo se še naprej za izkazano zaupanje pri naših storitvenih uslugah. PODJETJE ZA PROIZVAJANJE IN PRODAJO TOPLOTNE ENERGIJE 61001 LJUBLJANA, Toplamiška 19 Telefon: 42 880 PREDSTAVLJA OSNOVNI ENERGETSKI VIR LJUBLJANE ZA: — tehnološko paro za industrijo, — vročo vodo za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov ter za bojlersko vodo. PRIKLJUČITEV NA KOMUNALNO ENERGETIKO POMENI: — ceneno oskrbo z energijo, — večjo zanesljivost dobave, — zmanjšanje onesnaženja ozračja in s tem tudi zmanjšanje korozijskih vpli- vov ozračja, — razbremenitev mestnega prometa za transport goriv in pepela, — razbremenitev dela v industriji in go- spodinjstvih. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SRECNO in MIRNO NOVO LETO! LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 312 029 Dejavnost podjetja je naslednja: — izdelovanje projektov za ceste, mosto- ve, splošno in komunalno hidrotehniko ter drugih nizkih zgradb; — izdelava študij in projektov za promet- no planiranje; — izdelovanje projektov za visoke zgrad- be; — strokovno nadzorstvo nad izdelovanjem objektov po sporazumu z investitorjem; — opravljanje geodetskih izmer s področ- ja nižje geodezije; — izvajanje projektantskega inženiringa; — dajanje ekspertiz in strokovnih miš- ljenj. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november, obenem pa želimo polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 1976! ŽIVILSKI KOMBINAT z delovnimi enotami TOZD mlini, pekarne Ljubljana, Sumi Ljubljana, Triglav Lesce, Imperial Krško, pekarne Dolenjska, pekar- na Kranj, Gorenjka Lesce, Trgovina Ljub- ljana, DS skupnih služb čestitajo ZA DAN REPUBLIKE 28. november svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom pa želijo SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1976! TOZD — trgovina na debelo s sedežem na Ma- sarykovi 17 TOZD — trgovina na drobno s sedežem na Ma- sarykovi 17 TOZD — izdelava in prodaja modne konfekcije »Modna konfekcija« s sedežem na Ma- sarykovi 17 TOZD — izdelava in prodaja modnih pletenin »Lama« s sedežem na Masarykovi 17 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE LJUBLJANA, MASARYKOVA 17 Telex: YUVETEX 31179 Telefon: Centrala 312 366 S svojimi TOZD čestitajo vsem poslovnim prijateljem ter vsem delovnim kolektivom ZA DAN REPUBLIKE 29. november in ZA NOVO LETO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE Ljubljana, Vošnjakova 2 Dejavnosti: — opravljamo nakup, skladiščenje, prodajo, predelavo, uvoz in izvoz nafte in naftnih derivatov; — izdelujemo motorna in industrij- ska olja in kemična sredstva; — organiziramo transport tekočih goriv in maziv; — oskrbujemo gostinske in preno- čitvene storitve; — z gradnjo plinovoda uvajamo no- vo dejavnost — gazdfikacijo za velike porabnike. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za Dan republike! Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SRECno IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! LJUBLJANA — PODMILSCAKOVA 24 Proizvodne enote TOZD I, tel. 317 848 Proizvodne enote TOZD II, tel. 313 144 Proizvodne enote TOZD III, tel. 313 427 Centralni obrati tel. 341 977 direktor tel. 314 361 tajništvo tel. 313 281 računovodstvo tel. 313 145 Specializirani smo za vzdrževalna dela, adap- tacije stanovanjskih, poslovnih in industrijskih zgradb ter uslug s področja gradbeno obrtniških del. Opravljamo tudi manjše industrijske novo- gradnje. LJUBLJANA, MESTNI TRG 21 čestita za Dan republike in Novo leto vsem delovnih ljudem in se priporo- ča za obisk v poslovalnicah: — Mestnem trgu 21 — Miklošičevi cesti 30 in 36 — Rimski cesti 9 (Pasaža) — Trgu MDB 10, kjer boste solidno postreženi vam oskrbi vse vrste trdih goriv (premog, drva in žamanje) ter gradbeni material, opečne izdelke, kritino, cement, izolacijski material, stavbno pohištvo, keramične ploščice in druge lesne in gozdne asortimente. Informacije: tel. 313 259, 311 313. Delovni kolektiv Kurlvoprodaje čestita poslovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november in obenem želi polno delovnih uspehov v NO- VEM LETU 1976! ljubljanski urbanistični zavod ljubljana Vojkova 57 Tel. 346 161, 345' ISl Področje dela zavoda: O proučuje, raziskuje, razvija in izpolnjuje metode in tehnike prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja; O Izdeluje vse vrste dokumentacije s področja prostorsko planerske dejavnosti (regionalne prostorske plane za ožja območja in posebne namene ter urbanistične programe in načrte); O pripravlja kratko in srednjeročne načrte pro- storske ureditve mesta in naselij na podlagi družbenogospodarskih načrtov; O izdeluje vse vrste dokumentacije s področja urbanistično načrtovalne dejavnosti (vse dele zazidalnih načrtov); O pripravlja predloge smernic za izdelavo lo- kacijske dokumentacije in izdeluje lokacijsko dokumentacijo ; O opravlja zakoličenje in geodetska dela v zve- zi z izdelavo lokacijske dokumentacije ter geodetsko komunalna dela pri dokumentaciji za realizacijo zazidalne zasnove; O posreduje družbenim, političnim in drugim pravnim osebam strokovno pomoč in pripo- ročila v urbanističnih zadevah; O opravlja svoje naloge samostojno ali pa orga- nizira izdelavo teh nalog, pri čemer sodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki na republiškem, mestnem ali občinskem nivoju. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Komunalno podjetje VIČ LJUBLJANA - Tomažičeva c. 10 Uprava, tehnični sektor, sektor za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč Ljubljana, To- mažičeva cesta 10, tel. h. c. 61 279, 61 286, 61 288, direktor 61 780 betonarna in samski dom Ljubljana, Viška cesta 58, tel. 61 328, — gradi in vzdržuje ceste; — gradi mostove, kanalizacijo, druge ob- jekte; — komunalno ureja zemljišča; — opravlja strojne storitve po konkurenč- nih cenah; — izdeluje in prodaja betonske izdelke; — daje strokovno-tehnične informacije. Čestitamo za praznik republike in želimo vsem delovnim kolektivom ter svojim poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1976 TOZD TEHNO IMPEX UVOZ-IZVOZ LJUBLJANA Beethovnova 12 telefon 24 375 Specializirana izvozno-uvozna organizacija z dolgoletnimi izkušnjami in dobrimi poslovnimi zvezami doma in v tujini nudi svoje usluge v izvozu in uvozu blaga, organiziranju kooperacij in drugih poslov v mednarodni trgovini. Delovnim kolektivom in poslovnim partnerjem čestitamo za dan republike 29. november. LJUBLJANA Mestni trg 24 Telefon: h. e. 23 621 dir. 20 187 Teleprinter: Domecxim Centrala: Ljubljana, Mestni trg 24 Trgovine: v Ljub- ljani, Mestni trg 24, Trg revolucije 5, Cankarjeva 6, Titova 4, Gospo- svetska 10, Vodni- kov trg (»Na trgu«) — in sezonska trgovina na Bledu Odkupne postaje: Rašica, Ziri, Sovodenj, Cerkno, Hotav- Ije, Lucine, Javorje, Poljane, Gorenja vas, Trebija in Sorica. Zajema vso dejavnost domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije / Izdelke nudi v bogati izbiri na domačem kakor tudi na tujem tržišču. TEDL LJUBLJARIA Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 41162. direktor 4172«, izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko- vinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. november Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom pa želi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1976! čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov- nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no- vember in jim obenem želi polno delovnih uspe- hov v NOVEM LETU 1976! ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO mostovna Podjetje za izdelovanje jeldenih konstrukcij in dvigal Ljubljana, Ob Kamniški progi 1 LJUBLJANA, MASARYKOVA 4 Telefon: 324 361, 324 364, 314 730 Telex: 31577 YU KRIM 1945 - 1975 Projektiramo in izdelujemo vse vrste mostnih, portalnih in konzolnih dvigal ter jeklenih konstrukcij Vsem delovnim ljudem, posebej pa še našim ptoslovnim tovarišem čestitamo za Novo leto, istočasno želimo mnogo poslovnih uspehov v letu 1976 : - ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO GRADBENO PODUETUE LÜUBLUANA LJUBLJANA, MEDVEDOVA CESTA 2 Tel. 313 044, 320 874 Dejavnosti podjetja: — opravlja vse vrste visokih in nizkih gradenj, — specializirano je za: remont prog, izdelavo žerjavnih prog, izdelavo industrijskih tirov, gradnjo objektov, ki služijo križanju cest in železnice v nivoju in zunaj nivoja; — opravlja vse vrste sanacijskih del na objektih po klasičnih metodah kot tudi z umetnimi masami; — proizvaja vse vrste drobljencev. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ZA DAN REPUBLIKE 29. november obenem pa želi svojim poslovnim prijateljem in znancem SREČNO IN USPESmjTOVO LETO 1976! AGrROOBKOVA gradnje In melioracije n. sol. o. LJUBLJANA, SLOVENCEVA 93 Telefon 344 461 1. a) Graditev vsakovrstnih: — poslovnih objektov družbenega standar- da za trg, — industrijskih objektov, objektov živilsko- predelovalne industrije, objektov za pro- izvodnjo močnih krmil, hladilnic, silosov in skladišč, — kmetijskih gospodarskih objektov in kompletnih proizvodnih centrov. b) Izvajanje nizkih gradenj — cest s pripa- dajočimi cestnimi objekti, ureditev okolice, kanalizacij, vodovodov in drugih komunal- nih instalacij: 1. adaptacije obstoječih objektov, 2. opravljanje vseh potrebnih zemeljskih del za obnovo nasadov in melioracij na podlagi na- črtov, 3. pomoč pri določanju in organiziranju primer- nih kompleksov za skupno obnovo sadovnja- kov in vinogradov ter dajanje strokovne po- moči glede načina obnove in izbire primernih podlag in sort, 4. opravljanje geometrskih posnetkov zemljišč in izdelovanje ustreznih načrtov za obnovo vinogradov in sadovnjakov, za opravljanje melioracij ter za gradnjo naprav za vodno preskrbo v vinogradih in sadovnjakih, 5. opravljanje prevoznih uslug in izposojanje gradbene mehanizacije, 6. organizacija in izvedba inžiniring poslov v gradbeništvu, 7. organizacija in izvedba del nizkih gradenj, opravljanje remontnih in servisnih uslug grad- bene mehanizacije in izdelava rezervnih delov. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA 2ELIMO SRECNO NOVO LETO 1976! Skladišče v tovarni EMO, Celje, ki ga je gradil Inženiring SMELT Ljubljana perlit fasade Zid toplotno zaščiten s perlitno malto in s plastič- nim premazom nudi odlično toplotno zaščito. Toplota ne uhaja skozi zid, ker to preprečuje perlit omet. Z zunanje strani pa plastični premaz ščiti fasado pred vodo. Perlit omet in plastični premaz pa sta dovolj porozna, da zid diha — prepušča vodne hlape. TERMIKA ljubljana, kamniška 25 . VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 29. NOVEMBER ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV! Za metalurgijo in livarstvo, kovinsko industrijo, energetiko, industrijo gradbenih maiterialov in nekovin, procesno industrijo, papirno in lesno industrijo, integralni transport in skladiščno tehniko ter čiščenje onesnaženega! okolja izdeluje in opravlja INŽENIRING ZA GRADNJO INVESTICIJSKIH OBJEKTOV LJUBLJANA, VOJKOVA 61 koomiltacije, študije, analize tržišča, izbore tehnologije, tenderske specifikacije, projekti- ranje, razpise in izbore opreme, investicijske in ekonomske programe, pripravlja pogodbe z domačimi in tujimi tvndfcami, opravlja kakovostni in količinski prevzem opreme, vodi gradnjo ter montažni in gradbeni nadaor, orgEinizira poskusno obratovanje proizvodnje in usposabljanje kadrov ter opravlja izvozne in uvozne storitve SLAP TIŠENPOL PRI FARI SIMONCIC PAPIRNA GALANTERIJA Ljubljana Razpotna 4 Telefon 25 091 s KOLEDARJI - OGLEDNI KARTONI - PROSPEKTI - RAZGLEDNICE - ETIKETE