Velenjski kombinat - da ali ne? (3. stran) - De Gaulle se je odločii za boj (4. stran) - RTV
PROLETARCI DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 11. DICEMBRA 1965 • LETO VI., ŠTEVILKA 334 . CENA 99 DNI
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1989 PO ZDRGZffVl »LJUDSKE PRAVICE«, XI JO JE 8. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOZE SMOLK ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prva izdaja
Bilanca sredstev
?$!ets 1966
S seje izvršnega sveta Slovenije
LJUBLJANA, 10. dec. Člani izvršnega sveta so se na seji najdlje zadržali ob vprašanju, kako v prihodnjem letu v naši republiki uskladiti proračunske potrebe z zelo pičlimi finančnimi sredstvi. Osnovna ugotovitev je bila, da bo nujno treba na vseh področjih zadrževati investicijsko dejavnost v korist kolikor toliko normalnega financiranja osnovnih dejavnosti.
Obete republiškega zavoda za planiranje, po katerih naj bi se družben:	proizvod v
prihodnjem letu povečal za 7 do 8 odstotkov, so ocenili kot izredno optimistične, glede na to, da bomo letos dosegli za okoli 2 odstotka manjšo stopnjo povečanja družbenega proizvoda. Ob takšni gospodarski rasti bi ob nespremenjenem delitvenem razmerju med republiko in občinami lahko računal republiški proračun na 41.300 milijonov dinarjev, kar bi bilo le za 2 odstotka več, kot znašajo po rebalansu sredstva letošnjega republiškega proračuna. Preden pa bo predlog proračuna lahko prišel v razpravo v skupščinske odbore, bodo morali pristojni organi izvršnega sveta najti primemo rešitev, ki bi zagotovila nadaljnjih 6.994 milijonov dinarjev, kolikor znašajo v prihodnje leto prenesene obveznosti republike iz letošnjega leta, tiste obveznosti, ki v naslednjem letu dospejo v plačilo. in še nekatere obveznosti, ki bodo še nastale (regresiranje dijaških vozovnic in regres za nerentabilne proge). Da bi za tako velik znesek lahko okrnili proračunske iz-
Zasedanje gospodarskega zbora zvezne skupščine
Za elektrarne 435 milijard
Nič več vozne karte K-15 — delovni kolektivi bodo samostojno delili sredstva, ki so jih doslej plačevali za znižane potniške prevoze na dopust
BEOGRAD, 10. dec. — Financiranje gradnje novih elektroenergetskih objektov do 1970. leta in odprava najrazličnejših popustov v potniškem prometu sta bili najpopularnejši temi današnjega zasedanja gospodarskega zbora zvezne skupščine.
« Nadaljevanje
na zadnji strani
Čestitka
Podgomemu
BEOGRAD. 10. dec. (Tanjug.) - Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaju Viktoroviču Podgornemu naslednjo brzojavko:
»Ob vaši izvolitvi za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR vam pošiljam svoje iskrene čestitke in najboljše želje za vašo osebno blaginjo, za uspeh pri vaši dejavnosti in za nadaljnji vsestranski napredek bratskega sovjetskega ljudstva.
Prepričan sem, da se bosta prijateljstvo in sodelovanje naših socialističnih držav še nadalje krepila v prid socializma in miru na svetu.«
Titova zahvala za čestitke
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug.) Predsednik republ ke Josip Broz Tito je ob dnevu republike poleg čestitk delovnih kolektivov, organizacij, enot in ustanov JLA prejel tudi veliko čestitk naših državljanov, mladine in pio-irrjev.
Ker predsednik Tito ne more vsem osebno odgovoriti, se s tem zahvaljuje za poslane čestitke.
Gospodarski zbor je sprejel zakon o izgradnji elektroenergetskih	objektov	od
leta 1966 do	leta 1970.	Po
tem zakonu bo mogoče do 1970. leta zgraditi nove elektroenergetske	objekte	s
skupno proizvodnjo 5,4 milijarde kilovatnih ur električne energije in razširiti zmogljivosti premogovnikov	za
12,5 milijona ton premoga. Tako povečana proizvodnja premogovnikov bo predvsem za potrebe novih termoelektrarn. Za financiranje novih energetskih objektov bo potrebnih 435 milijard dinarjev. Okoli 20 odstotkov sredstev bo zagotovila federacija prek jugoslovanske investicijske banke in morebitnih tujih posojil. Druga potrebna sredstva pa bodo zbrana s pomočjo obveznega deponiranja dela proste amortizacije in skladov elektrogospodarskih podjetij in s pomočjo obveznega deponiranja v višini do 2 odstotka sredstev od celotnih investicijskih vlaganj na območju posameznih republik.
Prihodnje leto ne bo nič več voznih kart K-15 za znižano vožnjo na dopust. Prav tako bo nehal veljati tudi dosedanji odlok o določanju številnih drugih popustov v potniškem prometu. Delovne organizacije bodo lahko poslej povsem samostojno razpolagale s sredstvi, ki so jih morale doslej obvezno vplačevati v zvezni sklad za pokrivanje stroškov znižanih voznin na železnici, v letalskem in pomorskem ter avtobusnem prometu. Ta sredstva bodo lahko delovne organizacije uporabljale predvsem za popolnejšo organi-
Danes Delu
//
2. stran:
Nujna bo manjša potrošnja v zdravstvenem tavarovanju
J. stran:
HE Trnovo zdaj v »obdelavi«
1. stran:
Arabska socialna revolucija
5. stran:
Josip Vidmar:
Iz dnevnika
S. stran:
Pošljite rože v Avstralijo!
7. stran:
Pred jutrišnjimi
nogometnimi
tekmami
8. stran:
Največ nesreč zaradi zasneženih cest
15. stran: Razvedrilo
Johnson
predvideva
»ostre ukrene«
Rusk pravi, da so ZDA pripravljene na novo konferenco o Vietnamu
JOHNSON CITY. 10. dec. — Kot poroča Reuter, je ameriški predsednik Johnson sinoči izjavil, da se bodo ZDA v vietnamski vojni odločile za »druge ostre ukrepe«, še prej pa bodo preučile vse možnosti za mir. V poslanici konvenciji ameriških sindikatov AFL-CIO — konvencija je v San Franciscu — Johnson ni podrobneje navedel, za katere »ostre ukrepe« naj bi šlo, dejal pa je, da so on in njegovi svetovalci pripravljeni storiti vse, kar bi bilo potrebno. da bi zavrnili »komunistične grožnje v Južnem Vietnamu«.
Kot poroča AFP. je ameriški zunanji minister Dean Rusk včeraj izjavil, da so ZDA pripravljene aktivno sodelovati na novi konferenci o Vietnamu, kolikor bi se Sovjetska zveza pridružila Veliki Britaniji in privoJilp v konferenco. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Washing-tonu je Dean Rusk nadalje dejal, da štirje predlogi, ki jih je Hanoi navedel kot podlago za mimo rešitev vietnamskega problema, samo kažejo, da severnovietnamska vlada zavrača pogajanja o rešitvi.
Ko je Dean Rusk odgovarjal na kritike zaradi ameriškega bombardiranja DR Vietnama, je dejal, da je namen tega zmanjšati pomoč, ki jo Hanoi daje narodnoosvobodilnim enotam. Pozval je ameriške zaveznike, naj se močneje angažirajo v vietnamskem spopadu.
O izjavi sovjetskega premiera Kosigina novinarju Resto-nu je Rusk dejal, da so Ko-siginove besede »propagandne narave« in da kot takšne ne morejo »pripomoči k miru v Vietnamu«.
Bumedien potuje v Moskvo
AL2IR, 10. dec. (MEN). Predsednik alžirskega re voluciomamega sveta Bumedien bo v ponedeljek odpotoval v Moskvo. Kot so sinoči uradno sporočili bo vodil alžirsko delegacijo na uradnem obisku po Sovjetski zvezi. Sestave delegacije še niso objavili
zacijo dopustov in rekreacije svojih članov.
Delovne organizacije so morale doslej obvezno vplačevati 1,5-odstotni prispevek iz bruto osebnih dohodkov v posebni zvezni sklad, iz katerega so potem dodeljevali regrese transportnim podjetjem za opravljene pre-
Jugoslovansko-
kamboški
pogovori
BEOGRAD. 10. dec. (Tanjug.) V Beogradu so se danes začeli jugoslov.-kambo-ški pogovori o medsebojnem sodelovanju. Delegacijo vlade SFRJ vodi podpredsednik ZIS Jakov Blaževič, delegacijo vlade kraljevine Kambodže pa podpredsednik vlade Son San. Na današnjih pogovorih so preučevali nekatera gospodarska vprašanja, ki zanimajo državi, kot tudi zahtevo Kambodže, naj bi ji Jugoslavija pomagala pri organizaciji visokošolskega študija.
Po pogovorih je podpredsednik Blaževič priredil v klubu poslancev kosilo na čast kamboški delegaciji.
Sarajčič v Maliju
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug). — Predsednik Gvineje Sekou Toure je v navzočnosti članov politbiroja gvinejske demokratske stranke Sej-fulija in Damantanga včeraj že drugič sprejel pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve Iva Sanajčiča ter jugoslovanskega veleposlanika v Gvineji Dušana Kariča in se z njima dlje prijateljsko pogovarjal. Pri tem so podrobneje preučili nekatera najbolj aktualna vprašanja iz mednarodnih odnosov, ki zanimajo državi.
Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Ivo Sarajčič je prispel danes iz Conakryja v glavno mesto Malija Bamako. Sprejeli so ga generalni sekretar malijskega zunanjega ministrstva, višji funkcionarji tega ministrstva, jugoslovanski veleposlanik v Maliju Dragomir Petrovič in veleposlaniki nevezanih socialističnih držav.
Ivo Sarajčič bo ostal v Maliju do 13. decembra. Z odgovornimi funkcionarji te države se bo pogovarjal o najnovejših dogodkih in razvoju po svetu.
voze na različne popuste. Obstoječi sistem popustov za vožnje na dopust in drugi popusti so bili tipičen ostanek iz čaisov administrativnega upravljanja podjetij in ustanov. Dosedanji način dodeljevanja popustov je dajal pravico na popust vsakomur, ne glede na rezultate njegovega dela in ne glede na poslovne uspehe delovne organizacije. To pa je bilo — kakor je dejal danes namestnik zveznega sekretarja za delo Djuro Vekič, v direktnem nasprotju z načelom delitve po delu.
Dosedanji obvezni skupni sklad sredstev za znižane vožnje je povzročal prelivanje sredstev tistih delovnih organizacij, ki so dosegale boljše delovne uspehe, v korist tistim delovnim organizacijam, ki so slabo poslovale ali pa so imele celo izgubo. Z odpravo obveznega plačevanja 1,5-odstotnega prispevka v zvezni sklad za potniške olajšave bo delovnim organizacijam ostalo 56 milijard din. Sredstva bodo lahko delovne organizacije po svoji presoji uporabile za različne dopustniške potrebe svojih članov, tako za financiranje prevozov na dopust kakor tudi za financiranje bivanja v oosameznih počitniških in drugih gostinskih objektih, za organizacijo letovišč, športnih in kulturnih aktivnosti v prostem času itd. Glede na to je bil danes dopolnjen tudi zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Da bd delovne organizacije lahko prihodnje leto nemoteno dodeljevale svojim članom sredstva za letne dopuste, nova dopolnitev zako-
Vabilo afganistanskemu premieru
BEOGRAD. 10. dec. (Tanjug.) Namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Mišo Pavičevič je med nedavnim obiskom v Kabulu v imenu predsedmka zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča uradno povabil predsednika afganistanske vlade Mohameda Hašina Maj-vagvalo, naj obišče SFRJ. Predsednik afganistanske vlade se je zahvalil za povabilo in ga z zadovoljstvom sprejel. Našo državo bo obiskal v letu 1966.
Hasution: »Vsi čakamo na Sukarna«
»Varnost le s politično rešitvijo, ki jo bo predložil Sukamo«
DŽAKARTA, 10. dec. (Tanjug) — Po obisku na centralni Javj je šef informativnega centra indonezijske vojske, brigadni general Ibnusubro-to izjavil, da poteka življenje na teh področjih v normalnih razmerah in da ljudstvo aktivno pomaga vojski pri zatiranju gibanja »30. september«.
Tudi general Nasution je včeraj poudaril, da so klevete pekinškega radia vredne vsega obžalovanja. Dejal je, da takšne propagande kake vlade ni mogoče oprostiti, še zlasti, če upoštevamo, da je LR Kitajska — kot trdi sama — prijateljica Indonezije.
V komemorativnem govoru v Surabaji je general Nasution poudaril, da so oborožene sile in ljudstvo trdno povezani, da pa je mogoče utrditi varnost le v okviru politične rešitve, ki jo bo predložil predsednik Sukar-no in na katero »zdaj vsi čakamo«.
na o sredstvih gospodarskih organizacij dopušča delovnim organizacijam, da izkoristijo v letu 1936 za skupno potrošnjo oziroma za dopuste do 1,5 odst. od skupno izplačanih osebnih dohodkov, ne da bi morale čakati na zaključni račun za leto 1966.
Sredstva za pokrivanje znižanih voznin nosilcem .partizanske spomenice 1941 in drugih odlikovanj, za katera veljajo popusti, bodo poslej dobivala transportna podjetja iz proračunskih sredstev federacije.
še naprej bodo ostale v veljavi potniške olajšave za sku pinska potovanja pionirjev, mladincev in otrok, članov počitniške zveze in zveze tabornikov.
Prav tako bodo imeli tudi v prihodnje popust slepi, izjemoma pa bodo do 31. avgusta 1966 v veljavi tudi popusti za dnevna potovanja dijakov in študentov. Do takrat, bodo morale družbeno politične skupnosti trajneje urediti to vprašanje, v skladu s svojimi potrebami.
15. decembra bo o predlogu zakona o gradnji elektroenergetskih objektov do 1970. leta in o odpravi popustov v potniškem prometu odločal še zvezni zbor zvezne skupščine.
Na današnjem zasedanju zveznega gospodarskega zbora je pomočnik sekretarja za industrijo in trgovino Marko Uzelac seznanil poslance s stanjem na trgu sadja in zelenjave. Uzelac je povedal, da je ZIS sprejel odlok o zaščitnih cenah za nekatere najvažnejše kmetijske pridelke. Določene so garantirane cene za krompir, čebulo in fižol ter minimalne odkupne cene za paradižnik, papriko in zelje Pričakujejo, da bo mogoče tako v prihodnje zagotoviti stabilnejšo in večjo proizvodnjo teh kmetijskih pridelkov. Da bi ublažili sedanje težave na trgu s sadjem in zelenjavo, ki so predvsem posledica slabih vremenskih razmer v lanskem in letošnjem letu, delno pa tudi zaradi premajhnega materialnega stimuliranja te proizvodnje, je ZIS poskrbel za uvoz določenih količin sadja in zelenjave. Tako je zdaj v teku uvoz 39.000 ton krompirja, 6000 ton jabolk in 2200 ton paradižnikove mezge.
JAK KOPRIVC
Malezija za pogajanja z Indonezijo
KUALA LUMPUR, 10. dec. (AP.) Predstavnik malezijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je bila Malezija zmeraj pripravljena na mirovna pogajanja z Indonezijo o rešitvi spora med državama. Pristavil pa je, da bi se bilo treba pogovarjati z voditelji centralne malezijske vlade, ne pa ločeno s posameznimi državami malezijske federacije.
Isti predstavnik je tudi omenil, da je predsednik malezijske vlade Tuniku Abdul Rahman zmeraj trdil, da se je pripravljen sestati z indonezijskimi voditelji, da bi se pogajali o sporu, ki ločuje državi.
ml&m ,. 'D' •
PROTESTNA ZBOROVANJA V MOSKVI — Kot smo že poročali v petkovi številki, so bila v Moskvi številna protestna zborovanja zoper ameriško poseganje v notranje zadeve v Vietnamu. Z zborovanj so poslali zastopnike na ameriško veleposlaništvo, kjer so izročili svoje resolucije. Na sliki: zborovanje v kijevskem okrožju Moskve.	Foto: AP/TASS
Stabilizacija vodstva
Izvolitev Podgornega daje položaju predsednika prezidija vrhovnega sovjeta nov pomen in veljavo
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 10. dec. (po telefonu). — Sprememba na najvišjem položaju v Sovjetski zvezi ni niti nepričakovana niti presenetljiva, čeprav to ne pomeni, da ni pomembna. Razrešitev Anastasa Ivanoviča Mikojana in izvolitev Nikolaja Viktoroviča Podgornega za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR je nedvomno treba gledati kot za daljše obdobje veljavno sestavo najvišjega sovjetskega vodstva po lanski odstavitvi Hruščova.
S tem da je najvišji položaj v državi zavzel Nikolaj Podgomi, se zdi, da je dokončno potrjena politika, ki sta jo na dveh od treh ključ-
Svobodo Jugozahodni Afriki
Resolucija skrbniškega odbora generalne skupščine OZN
NEW YORK, 10. dec. — Skrbniški odbor generalne skupščine OZN je sprejel sinoči resolucijo, s katero je potrdil pravico ljudstva Jugozahodne Afrike do svobode in neodvisnosti ter obsodil Južnoafriško republiko, ker noče sodelovati s svetovno organizacijo in priznati neodvisnost tej državi. Jugozahodna Afrika je nekdanja nemška kolonija, ki jo na podlagi mandata lige narodov upravlja Južnoafriška republika.
Resolucija, ki jo je predlagalo 30 afriških in azijskih držav ter Jugoslavija, zahteva, naj Južnoafriška republika takoj odstrani iz te države vsa oporišča in druge vojaške naprave.
Resolucijo so sprejeli s 83 glasovi, Južnoafriška republika in Portugalska sta glasovali proti, 15 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Podoben rezultat pričakujejo tudi, ko bo o resoluciji glasovala še generalna skupščina.
n ih položajev — prvi sekretar CK KP SZ, predsednik vlade in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta — doslej najbolj avtoritativno predstavljala Brežnjev in Kosigin. Razrešitev Mikojana prav gotovo ne pomeni, da mu je bila s tem izrečena politična nezaupnica, utegne pa pomeniti spremembo vloge te funkcije in približevanja njenega pomena funkcijama prvega sekretarja in premiera.
Mikojan je bil zadnji iz garde starih boljševikov na najvišjem položaju v državi. Važna mesta je zavzemal vse od prvih let po revoluciji in je pravzaprav edini, ki ga pretresi v sovjetski notranji politiki vseh domala petdeset let niso prizadeli. Vseskozi je slovel kot izredno spreten, in-
Obiski
v Washingtonu
WASHINGTON, 10. decembra. (AP.) Uradno so sporočili. da se bo predsednik Johnson sestal v VVashingto-nu z britanskim premierom Wilsonom in zahodnonem-škim kanclerjem Erhardom. WiIson bo pripotoval. v Wa-shington 17. decembra, Er-hard pa se bo mudil tu 19. in 20. decembra.
še pred tem pa se bo predsednik Johnson sestal v Wa-shingtonu	s	pakistanskim
predsednikom Ajubom Kanom, ki bo na obisku v ZDA 14. in 15. decembra. Kan je zdaj odpotoval v London. — Indijski premier šastri pa se bo 1. februarja sestal s predsednikom Johnsonom.
teligenten in umirjen politik, ki nikoli ni zdrsnil v to ali
• • Nadaljevanje na zadnji strani
Nova znanstvena potrditev podobe o naravi
V Hamburgu je skupina znanstvenikov ustvarila iz svetlobe antiprotone
HAMBURG, 10. dec. Skupina zahodnonemških in ameriških znanstvenikov je sporočila, da je iznašla nov vir energije, ki bi utegnil po svoji moči daleč preseči konvencionalno jedrsko energijo. Skupini enajstih znanstvenikov, ki dela v nthodnonemškem elektronsko-sin-hrotronskem inštitutu, se je prvič posrečilo ustvariti iz svetlobe tako imenovane antiprotonske delce »negativnega« sveta.
Skupini zahodnonemških in ameriških znanstvenikov na zahodnonemškem elek-tronsko-sinhrotronskem institutu v Hamburgu se je prvič posrečilo ustvariti iz svetlobe pare protonov in anti-protonov. Curek svetlobe z izredno kratko valovno dolžino so usmerili na tekoči helij. Pri tem so fotoni (osnovni delci svetlobe) pri trčenju z jedri helija rodila pare proton-antiproton. Kakor je izjavil profesor Peter Stahelin agenciji Reuter, so opazovali 18 takih procesov.
Ta eksperiment sioe<r ni zbudil senzacije, kot jo je prvo odkritje antiproton® le-
ta 1955, saj so tak pojav vsi pričakovali, je pa ponovno potrdil našo sliko o naravi.
2e pred dobrimi 30 leti so s kvantno mehaniko predvideli zanimivo lastnost narave: vsak osnovni delec narave (elektron, proton itd.) ima svoj antidelee (pozitron, antiproton ...)! Antidelee ima enako maso in velikost kot njegov delec, vendar nasproten naboj (proton je pozitiven, antiproton pa negativen). Ce se elektron in pozitron srečata, se spremenita v svetlobo (fotone — nosilce električnih sil), proton in antiproton pa se pri srečanju običajno spremenita v
mezone (nosilce jedrskih sil). Pri tem se na račun mase izginulih delcev sprosti velikanska energija (po Einsteinovi relaciji: energija = = masa x kvadrat svetlobne hitrosti). Mogoči so tudi obratni pojavi: foton lahko pri trčenju rodi par elek-tron-pozitron, mezon pa par proton-antiproton, če imata seveda dovolj energije, da z njo ustvarita maso obeh delcev. Par proton-antiproton' lahko nastane tudi pri trčenju dveh protonov (tako so antiprotone prvič odkrili leta 1955 in jih tudi danes največ proizvajajo), zelo redko pa nastane pri trčenju fotona.	,
Eksperiment, pri katerem so ustvarili antiprotone s trčenji fotonov, je zelo težaven, ker pri tem nastane cela množica drugih delcev
Izročitev Nobelovih nagrad
Ceremonija v stockholmski koncertni dvorani
STOCKHOLM, 10. nov. (Tanjug) — Popoldne so v stockholmski veliki koncertni dvorani slovesno izročili Nobelove nagrade za fiziko, kemijo, fiziologijo, medicino in literaturo. Nagrajencem je visoka priznanja izročil švedski kralj Gustav. Slovesne ceremonije so se udeležili člani švedske kraljevske hiše, predsednik vlade Tage Erlander, člani parlamenta, predstavniki kulturnega in javnega življenja švedske, šefi diplomatskih misij, akreditiranih v Stockholmu, in številni drugi gostje.
••• Nadaljevanje
na zadnji strani
Nobelovo nagrado za ffizi-ko so prejeli Američana Ju-lian Schwinger in Richard Feyman ter japonski znanstvenik Sin-Ittro Tomonaga; za kemijo ameriški raziskovalec Robert Bums-Wood-ward; za fiziologijo in medicino člani francoske raziskovalne ekipe Frangods Jacob, Andre Lwoff in Jacques Mo nod; za literaturo pa sovjetski pisatelj MShall šolo-hov.
Japonskemu profesorju Sin-Itiru Tomonagi so nagrado izročili na švedskem veleposlaništvu v Tokiu, ker
zaradi bolezni ni mogel odpotovati v Stockholm. Slovesnosti se je udeležil tudi japonski premier Sato.
Nekaj pred slovesnostjo v Stockholmu so na univerzi v Oslu slovesno izročili Nobelovo nagrado za mir, ki jo je letos dobila organizacija Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF). Nagrado je izročila gospo. Aase Lionaes, članica odbora norveškega parlamenta za podelitev te nagrade, generalnemu direktorju UNICEF Hen-ryju Uboutesu.
»Vojna v Vietnamu nevarna za ves svet«
Politični odbor OZN obravnava predlog resolucije o nevmešavanju
NEW YORK, 10. dec. — Francoski predstavnik v OZN Roger Seydoux je izjavil, da je nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav eden izmed temeljnih kamnov francoske zunanje politike.
V debati o tem proble mu v političnem odboru generalne skupščine je Seydoux opozoril, da je dosedanja debata razkrila, kako zapleten je problem in da bi ga bilo mogoče rešiti le, če bi preprosto potrdili deklaracijo o nevmešavanju. To deklaracijo vsebuje ustanovna listina OZN.
Včeraj je sovjetski predstavnik Fedorenko vnovič poudaril, da vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ni mogoče z ničimer opravičevati. Kot poroča agencija TASS, je Fedorenko opozoril da se je v razpravi pokazalo, da si nekatere delegacije priza devajo odvrniti pozornost od grobega oboroženega vmešavanja v notranje zadeve držav, vmešavanja, ki smo mu prav zdaj priča v raznih delih sveta, še posebej je omenil vojno v Vietnamu i-n dejal, da je to prava in neposredna nevarnost za ves svet.
Kanadski delegat je izjavil, da sedaj ni mogoče izdelati osnutka deklaracije, ki bi bila sprejemljiva za večino delegacij. Predlagal je, naj bi/> tem razpravljal posebni odbor, ki preučuje načela mednarodnega prava, in naj bi izdelal osnutek, ki bi ga predložili prihodnjemu zasedanju generalne skupščine.
Pavičevič obiskal Svarana Singa
NEW DELHI, 10. dec. — (Tanjug). Namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Mišo Pavičevič je obiskal snoči indijskega zunanjega ministra Svarana Singa in se z njim dlje pogovarjal o perečih mednarodnih problemih.
Zapostavljeno
štipendiranje
Akcija, da bi zboljšali štipendiranje, ki se je začela lani s pismom glavnega odbora SZDL. Slovenije, je bila uspešna, saj je bilo ob koncu študijskega leta 1964/65 med rednimi študenti kar 48% štipendistov (v letu 1962/63	—
31%!), pa tudi povprečna višina štipendij je dosegla na ljubljanski univerzi 19.100 dinarjev kar je v primerjavi s prejšnjim letom za polovico višje, čeprav še vedno prenizko povprečje.
Po reagiranju občinskih skupščin in gospodarskih organizacij ob začetku uveljavljanja reforme smo slutili, da bodo med iskanjem notranjih rezerv »črtali« marsikatero štipendijo. Sedaj pa lahko ugotavljamo, da slutnje niso bile prazne. Kljub opozorilom izvršnega sveta, univerze in drugih družbenih činiteljev, kako škodljive so lahko posledice zmanjševanja štipendiranja ne samo za študente, temveč predvsem za družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije, je mnogo štipenditorjev ukrepalo zelo kratkovidno.
Naj omenimo še enkrat samo podatek, da je od vseh 9200 rednih študentov v poletnem semestru 1964/65 prejemalo štipendije 48%, v zimskem semestru 1965/66 pa 31%! Torej smo tam. kot smo bili pred začetkom lanske akcije.
Kaj nam povedo te številke? Ce smo doslej trdili, da je štipendija praktičen odraz potreb po strokovnjakih, potem bi lahko kdo sklepal, da so potrebe manjše letos, še manjše pa naj bi bile prihodnje leto. Kajti vse kaže, da bo štipendij še manj. Več štipenditorjev je že svetovalo študentom, naj začno razmišljati p kreditih. (Možnosti pa so takšne, da bo letos lahko prejemalo kredite približno 1400 študentov v Sloveniji na mesec povprečno 14.000 dinarjev!)
Vemo pa. da manjše štipendiranje ni povzročila nobena zasičenost s strokovnjaki. Nasprotno! Strokovnjakov imamo premalo na vseh področjih, skoraj v vsaki gospodarski organizaciji. Kljub temu pa marsikje odpovedujejo štipendije, predvsem zato, ker hočejo ohraniti kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, pa čeprav še zdaleč ni kos pogojem intenzivnega poslovanja in proizvodnje. Kako naj si sicer drugače razlagamo izjave, da ne bodo odpuščali, sprejemali pa tudi ne?
Da takšna kadrovska politika in takšen odnos do strokovnjakov ne vodi nikamor, je jasno. Za sedaj pa se lahko tolažimo samo s tem, da bo čez nekaj časa življenje marsikje bistveno spremenilo kadrovsko politiko, ko bodo na svoji koži občutili, da brez strokovnjakov ne gre več.
VOJKO CERNELO
Nujna bo manjša potrošnja v zdravstvenem zavarovanju
Ob delitvi sredstev bo treba več odmeriti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
LJUBLJANA, 10. dec. — Ko je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja danes sklepala o finančnem načrtu in določala stopnje prispevkov za in-validsko-pokojninsko zavarovanje in otroški dodatek za prihodnje leto, je na osnovi začrtanih materialnih možnosti sprejela usmeritev politike pri zagotavljanju pravic zavarovancem.
Služba socialnega zavarovanja je s svojimi samoupravnimi organi krepko podprla uveljavitev gospodarske reforme ter to že letos konkretizirala z nekaterimi zelo odločnimi ukrepi. Tako je v želji, da se čimbolj zmanjšajo obveznosti, ki bremenijo osebni dohodek zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah, sredi leta znatno znižala stopnjo prispevkov za sklad dolgoročnih zavarovanj, to je za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za sklad otroškega dodatka. S tem je ob prehodu zagotovila komunalnim skupnostim na področju zdravstvenega zavarovanja dokajšnjo stabilnost njihovih skladov zato, da bi imela zdravstvena služba ddvolj časa, da postopoma pripravi in uvede ukrepe in organizacijske spremembe, ki naj pripomorejo do znižanja stroškov tudi
Posvet o vlogi komune in odnosih v njej
LJUBLJANA, 10. dec. — V glavnem odboru SZDL je bilo na pobudo zveznega odbora danes posvetovanje o razvoju in demokratizaciji družbenih odnosov v komuni in o vlogj Socialistične zveze kot nosilca političnega življenja v komuni. Poleg nekaterih družbenopolitičnih delavcev iz Slovenije sta na posvetu sodelovala tudi generalni sekretar zveznega odbora SZDLJ Milentije Popovič in Ljupčo Arsov, predsednik komisije, ki pripravlja za zvezni kongres SZDL gradivo o razvoju komunalnega sistema.
Res je, so danes med drugim poudarili, da razpolaga danes občinska skupščina z manj sredstvi kot nekoč in da — na primer — nima v rokah denarja za investicije v gospodarstvu, vendar to ne pomeni, da se s tem krni samoupravljanje v komuni. Nasprotno, le da dobiva samoupravljanje v občini nekoliko drugačno vlogo, tisto, ki je zapisana tudi v ustavi ter kongresnih dokumentih ZKJ. Razvijati in krepitj pa bo treba vse tiste oblike, ki bodo pripomogle k temu, da se bodo občani in delovne organizacije po samoupravni poti odločali, katere njihove skupne potrebe so najpomembnejše in kako, s kakšnimi sredstvi jih bodo zadovoljili.
Na današnjem posvetu je bilo povedanih veliko predlogov, mnenj in stališč, kako dosledneje uresničevati spremenjeno vlogo komune in kako razvijati samoupravne odnose v njej.	B.	X.
Za novoletne praznike veljavne povratne vozovnice
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug). — Po obvestilih iz skupnosti jugoslovanskih železnic bodo tudi za novoletne praznike v Ljubljani veljali dosedanji predpisi o povratnih vozovnicah. Potniki bodo imeli pri tem tako kot prej 30-od-stotni popust.
Toda ker bodo od 1. januarja prihodnjega leta že-lezniško-transportna podjetja sama določala tarife, bo od njih odvisno tudi, ali bodo priznala olajšave za nedeljska in praznična povratna potovanja. Vsako podjetje namreč lahko prizna olajšave za svoje območje. Ce pa gre za daljše potovanje, se morajo o tem poprej dogovoriti železniška podjetja, čez območje katerih potniki potujejo.
Ne ve se še, ali bodo v prihodnje veljale olajšave za povratna potovanja, obiske sejmov in podobno. Vendar pa bodo podjetja pri novih razmerah v gospodarjenju bolj kot doslej zainteresirana za to, da so njihove zmogljivosti kar najbolj izkoriščene.
Letošnje legitimacije K-15 bodo veljale do konca januarja prihodnjega leta, če je vozovnica kupljena najpozneje 31. decembra letos.
Osnutek poslovnika zvezne skupščine
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug). — Člani zakonodajnopravne komisije zvezne skupščine in odbora zveznega zbora za organizacijsko-politična vprašanja so začeli danes obravnavati osnutek prvega poslovnika zvezne skupščine, sestavljene po ustavi iz leta 1963 Zvezna skupščina in njeni organi delajo zdaj na podlagi začasnega poslovnika.
v zdravstvenem zai arovanju. Deficite, ki so zaraii zmanjšane stopnje prispevka nastali na skladih dolgoročnih zavarovanj, bodo krili iz rezerv teh skladov.
Danes pa je morala skupščina sklepati o tem, kako najti možnosti, da se za prihodnje leto v pokojninskem zavarovanju uskladijo izdatki z dohodki, skladi pa povečajo še za toliko sredstev, kolikor jih bo predvidoma terjala valorizacija pokojnin, ki jo bomo prihodnje leto prvič izvedli.
Osvojili so stališče, da naj bi se prispevna stopnja za invalidski in pokojninski sklad in za sklad otroškega dodatka za prihodnje leto v okviru skupne stopnje povečala od 12,5 odstotka na 13,5 odstotka Samo tak ukrep lahko zagotovi redno izplačevanje pokojnine in drugih obveznosti iz tega zavarovanja. Skupščina je smotrnost in nujnost teh ukrepov resno pretresala, saj bo posledice spremembe stopnje prispevka vsekakor občutilo zdravstveno zavarovanje, se pravi zdravstvena služba. Ker je skupna želja, da naj bi gospodarskih organizacij ne obremenjevali z bistveno povečanimi terjatvami za potrebe zavarovanja, bo v prihodnjem letu nujno potrebno izvesti v okviru zdravstva tiste ukrepe in organizacijske spremembe, ki bodo do skrajnosti zaostrile vprašanja racionalne potrošnje in mobilizirale skrite rezerve. Zato so na današnji skupščini temeljito obravnavali tudi sistem zdravstvenega zavarovanja. Priporočili so med drugim tudi, naj bi dobro proučili ukrepe, ki bi vplivali na zmanjšanje potrošnje na področju zdravstva, vendar vseskozi na osnovi gledišč, da kvaliteta zdravstvenega varstva ne bi trpela, da bi pa vendarle dosegli'Tudi materialno zainteresiranost zavarovancev pri zniževanju stroškov v zdravstvu.
Med še nekaterimi sklepi za finančno poslovanje za prihodnje leto je pomembna tudi sprememba pri pavšalnem prispevku za zavarovanje gospodinjskih pomočnic. Od dosedanjega mesečnega prispevka 1500 din naj bi se povečal na 6000 din mesečno.
MARIJA NAMORŠ
Nova lestvica prispevka iz skupnega dohodka občanov
BEOGRAD, 10. dec. — V zvezi z zakonskim predlogom, po katerem naj se davka prosti minimum pri odmeri prispevka iz skupnega dohodka občanov (prejšnjega danrka na osebni dohodek) zviša od 1,2 na 2 milijona din je zvezni izvršni svet sprejel tudi spremembo stopenj prispevka oziroma lestvice prispevka. Po novi lestvici bodo tudi stopnje omiljene. Davčna osnova po lestvici je presežek skupnega dohodka nad 2 milijona din. Pri davčni osnovi do 1 milijon din znaša prispevek 3»:n (po stari lestvici do
500.000 din 5%); pri davčni osnovi 1,0 do 1,5 milijona din se obračuna prispevek
30.000 din plus (*>/„ od presežka davčne osnove nad 1 milijon din; pri davčni osnovi 1,5 do 2 milijona din znaša prispevek 60.000 din plus 994 od presežka davčne osnove nad 1,5 milijona din; pri davčni osnovi od 2,0 do 2,5 milijona din se obračuna prispevek 105.000 din. plus 12% od presežka osnove nad 2 milijona din itd., pri najvišji stopnji, to je pri davčni osnovi nad 8 milijonov, pa se obračuna prispevek
2.435.000 din plus 70% od presežka osnove nad 8 milijonov din.
Razlog za to spremembo so zvišani življenjski stroški in osebni dohodki, kar zahteva drugačna merila tako za davka prosti minimum kakor tudi za samo lestvico. Glede na stabilizacijo gospodarstva in dinarja se novi predpisi v prihodnjem ne bodo znova spreminjali
S.
Zvezni gospodarski zbor
Z gradnjo elektroenergetskih objektov ne smemo odlašati
Hafner: sprejetje zakona zagotavlja, da bo do konca 1970 I. znašala nova letna proizvodnja 5,4 milijarde kWh električne energije
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug). — Namestnik zveznega sekretarja za industrijo in trgovino Vinko Hafner je v obrazložitvi zakonskega predloga o gradnji in financiranju elektroenergetskih objektov med drugim dejal, da sprejetje tega predloga ustvarja realno podlago, na kateri bo mogoče hitreje in uspešneje zagotoviti enega izmed najpomembnejših pogojev gospodarskega razvoja.
člen 1 tega predloga — je poudaril Vinko Hafner — zagotavlja. da bo do konca leta 1970 znašala nova letna proizvodnja 5.4 milijarde kWh električne energije in 12.5 milijona ton premoga, ki z njim predvsem krijemo potrebe novih termoelektrarn, medtem ko druge določbe okvmo začrtujejo sistem financiranja energetskih objektov, tako da zagotavljajo na:večji del od skupno 435 milijard dinarjev potrebnih sredstev. Okrog 20 odstotkov te vsote zagotavlja po teh določbah federacija preko jugoslovanske investicijske banke, vštevši tudi morebitna tuja posojila, preostala sredstva pa so zagotovljena z obveznim deponiranjem dela svobodne amortizacije in skladov elektrogospodarskih podjetij kakor tudi z obveznim deponiranjem do 2 odstotka celotnih investicijskih naložb v območju republike, in to na naočin, določen s posebnim zveznim zakonom.
V nadaljevanju svoje obrazložitve je Vinko Hafner pojasnil, zakaj sprejemamo delne ukrepe za rešitev problemov v zvezi z razvojem elektrogospodarstva, še preden sprejmemo srednjeročni plan in dokončno proučimo celotni sistem financiranja razširjene reprodukcije. Ne gre za kakšno naglico, ampak za to. da pomeni predlagani zakon v konkretnem položaju nujen ukrep, da bi se izognili še hujšim posledicam, ki bi nastale, če bi še naprej odlašali z gradnjo novih elektroenergetskih objektov. če predvidevamo, da bo industrijska proizvodnja v prihodnjih petih letih naraščala po stopnji 10 odstotkov, tedaj moramo računati s tem, da bo poraba energije naraščala najmanj po stopnji 13 odstotkov. Tako nam bo v letu 1970 potrebna proizvodnja okrog 31 milijard kWh, od katerih 5.4 milijarde ni doslej z ničimer zagotovljenih.
V nko Hafner se je potem dotaknil vprašanja, zakaj zajema ta zakon samo financiranje električne energije, ne pa celotnega kompleksa energetike, skupaj z nafto in plinom, kakor je bilo predvideno v prvih osnutkih zakona. Pojasnil je:	»V tem
predlogu to ni zajeto zaradi precej različnih pogojev gospodarjenja, teritorialne razmestitve in značilnosti v porabi premoga, nafte in pl;na glede na elektrogospodarstvo.
S tem da zožimo vsebino zakona samo na elektr čno energijo in premog, potreben za njeno proizvodnjo, se celotni sistem financiranja precej poenostavi in manj posega v druga še odprta vprašanja, kar tiče financiranje razširjene reprodukc je.«
Potem je Hafner odgovoril tudi na vprašanje, ali predlagani način stekanja sredstev ter udeležba posameznih faktorjev v financiranju energetskih objektov zagotavljata nujno potrebno racionalnost gradnje. Odgovor na to vprašanje ni preprost, je dejal, ker je racionalnost gradnje odvisna, poleg sistema financiranja, tudi od drugih faktorjev, ki se jih ta zakon sploh ne dotika. Po njegovem mnenju pa je predlagani sistem financiranja realen in lahko zagotovi racionalno gradnjo. Predlagani sistem financiranja nedvomno pomeni izboljšanje glede na prejšnje stanje, ker krepi odgovornost vseh zainteresiranih faktorjev in razširja materialno osnovo za trajno reševanje energetske problematike ter je v duhu splošne tendence k nadaljnji decentralizaciji finančnih sredstev in odločanja v investicijski izgradnji.
Ko je V. Hafner govoril o smotrnosti metod pri zbiranju sredstev na ravni republik oziroma poslovnih bank.
je poudaril: »Seveda predlagano obvezno deponiranje razpoložljivih sredstev elektrogospodarstva in določenega odstotka skupnih investicijskih naložb ne more biti zadovoljiva niti trajna rešitev, ne glede na to, ali je na zvezni, republiški ali lokalni ravni. Toda v razmerah, ko še ne delujejo drugi ekonomski mehanizmi stekanja in usmerjanja investicijskih sredstev v podobne namene in ko ni dovolj čvrste ekonomske vezi med elektrogospodarstvom in drugim go-
Sprejemi in obiski
BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel novo imenovanega in pooblaščenega veleposlanika Urugvaja v Jugoslaviji Mamuala Areosa, ki mu je predal akreditivna pisma. Prav tako je predsednik republike sprejel novo imenovanega veleposlanika Etiopije v Jugoslaviji Tekle Sadika, ki mu je predal akreditivna pisma.
— Studijska delegacija progresivne partije delovnega ljudstva Cipra (AKEL) je obiskala CK ZKJ. kjer so jo seananili z družbenoekonomskim sistemom Jugoslavije in vlogo ZKJ v jugoslovanski družbi.
BUDIMPEŠTA — študijska delegacija CK ZKJ, ki se od sinoči mudi v Budimpešti, se je začela v CK MSDP pogovarjati o programu obiska, ki bo trajal 10 dni. Predvideva se, da bo študijska delegacija CK ZKJ razen pogovorov v CK madžarske partije obiskala številna podjetja in ustanove ter se seznanila z delom partijskih organizacij.
BEOGRAD — V Beograd se je vrnila delegacija SZDU, ki se je mudi,la 10 dni na Finskem kot gost demokratične zveze finskega ljudstva.
spodarstvom, je predlagano obvezno deponiranje edini dovolj hiter' in uspešen način, kako zagotoviti sredstva za gradnjo elektroenergetskih objektov. Razen tega predlagano obvezno deponiranje vendarle ni isto kakor odvzemanje sredstev ali obdavčevanje investicij, ker se taiko zbrana sredstva vračajo, obrestujejo 1 in koristijo povsem določehemu namenu v sklopu celotne družbene reprodukcije.«
Vinko Hafner je potem pojasnil, zakaj ta zakon obenem s financiranjem gradnje novih objektov ne ureja tudi problema sredstev, ki jih primanjkuje, oziroma njih prekoračenja na elektroener-getskh objektih, ki so že v gradnji in krijejo elektroenergetski primanjkljaj do leta 1968. »Zvezni izvršni svet je temeljito seznanjen z obsegom in tehtnostjo tega problema, vendar pa sodi, da njegove Ureditve ne moremo vezati na ta zakon, ampak da ga je treba urejati v skladu z veljavnimi pogodbami med jugoslovansko investicijsko banko, investitorji in poroki.«
Na koncu je Hafner govoril o deficitarnosti električne energije na območju Makedonije, posebno v zvezi s potrebami železarne Skopje. Zvezni izvršni svet meni, da je tudi ta problem treba v načelu urejati skladno s sistemom financiranja, ki velja za vso državo, in da ga ni treba posebej urediti s tem zakonom. Toda glede na izjemno tehtnost problema zvezni izvršni svet ne odklanja možnosti, da federacija v skladu z veljavnimi predpisi in svojimi možnostmi konkretno pomaga pri hitrem urejanju tega problema.
Robertu Neubauerju . za 70-letnico
Za svojo sedemdesetletnico, ki jo slavi v teh prvih decembrskih dneh, 'bo prof. dr. Robert Neubauer prejel veliko čestitk in dobrih želja. Od svojih strokovnih sodelavcev in preštevilnih bolnikov, ki jim je pomagal in jih zdravil v letih svojega tvornega, plodnega, uspehov polnega dela.
Čeprav po rojstvu češkega porekla je vse delo in življenje tega velikega učitelja in zdravnika najtesneje povezano s Slovenijo. Tu si je ustvaril družino, tu sem je prišel kot mlad stažist po zaključnem študiju na Dunaju. Zaposlitev
»Poiitika ekspres« - »Crvena zastava« pred zvjzno skupščino
Odgovor Gustava Vlahova poslancu Rakoviču
BEOGRAD, 10.	dec. (Tanjug).	Zvezni	sekretar	za	informacije Gustav	Vlahov je	odgovoril	na	vprašanje	po-
slanca Prvoslava Rakoviča, »kako mor^ .delovna organizacija hitro in učinkovito obvestiti javnost o dezinformacijah in klevetah, ki jih o njej prinese dnevni tisk m ki ji povzročijo neprecenljivo materialno in moralno škodo«.
Vlahov je odgovoril Rakoviču, da pravico	do objavljanja odgovora v	celoti ureja
zakon o tisku in o drugih oblikah informacij. Potem ko je nadrobno pojasnil postopek v zvezi z objavo popravkov', je dejal, da je zvezni sekretariat za informacije preučil primer, na katerega se nanaša vprašanje poslanca Rakoviča, in ugotovil, da je časopis »Politika ekspres« v zakonitem roku objavil odgovor zavodov »Crvena zastava« na vest, ki je vsebovala trditev, da so kupci vrnili zavodom določeno število vozil, ker so na njih ugotovili tovarniške napake.
Vlahov je tudi povedal, da so zavodi »Crvena zastava« poslali odgovor tudi uredništvoma »Politike« in »Borbe«, da pa uredništvi odgovora nista priobčili, ker tudi vesti, na katero se odgovor nanaša nista objavili. Poleg tega ni bila dolžnost teh časopisov objaviti sporočilo zavodov »Crvena zastava« kot oglas, kajti objava oglasa je stvar poslovnega sporazuma med uredništvom in tisto gospodarsko organizacijo.
»Ljudje hočejo biti,« je de-jal Gustav Vlahov, »vsestran-sko, objektivno in kvalitetno obveščeni in v ta namen so tisk in druga informacijska sredstva na voljo vsem virom informacij, torej tudi zavodom »Crvena zastava«. Rad bi pri,pomnil, da je to tudi v interesu informacijskih sredstev, hkrati pa njihova prva naloga kot družbenih tribun.
Mislim, da so pri izpolnjevanju te naloge vse oblike in-formacij doslej zares veliko dosegle, ko so obveščale našo javnost o našem družbenopolitičnem življenju in ekonomskim razvoju, pripomnim pa naj, da moramo te družbe-
ne tribune uporabljati vsi, in to na različne načine, ne le na uradnih tiskovnih konferencah ali s komercialnimi oglasi, temveč neposredno in s čimbolj neposrednimi stiki z uredništvi ter njihovimi čla-ni-novinarji.«
Prvoslav Rakovič je izjavil, da je zadovoljen z odgovorom zveznega sekretarja za informacije, menil pa je, da je treba obvestiti poslance o tem, kako je potekal spor med zavodi »Crvena zastava« in posameznimi uredništvi. Časopis »Politika ekspres« je objavil odgovor zavodov »Crvena zastava«, hkrati z odgovorom pa je obvestil bralce, da bo o celotnem primeru še pisal. Od takrat pa časopis ni objavil napovedanih dopolnilnih informacij, zato so bralci utegnili dvomiti, ali je odgovor zavodov »Crvena zastava« sploh točen.
Poslanka Zorka Peršič je v sporazumu s poslancem Milanom Vidmarjem vprašala, na podlagi česa lahko služba družbenega knjigovodstva sklene, da se sredstva rezervnega sklada podjetij uporabljajo za kritje dolgov, ne da bi se o tem posvetovala in ne da bi se zanimala, v kakšnem položaju so podjetja.
Poslanec Djordje Subotin je opozoril na napovedi, po katerih je prihodnje leto pričakovati pretirano velike zaloge rotacijskega papirja. Zahteval je odgovor na vprašanje, kako bomo uredili ta problem v zvezi z uvozom rotacijskega papirja spričo tega, da nekateri blagovni seznami predvidevajo uvoz ^papirja.
Na vprašanja, ki so jih poslanci zastavili danes, bodo odgovorili na eni naslednjih sej gospodarskega zbora.
je dobil na Golniku, kjer je v prezidani konjušnici bilo tedaj zasilno okrevališče za okrog petdeset tuberkuloznih bolnikov. To naše, sedaj svetovno znano zdravilišče, je domala povsem plod njegovega dela. Komaj nekaj let je bil zdravnik, s plačo, ki je bila premajhna za življenje, ko se je lotil velikega načrta; poiskati možnosti za ureditev bolnišnice za tuberkulozne na Golniku in že leta 1925 so jih lahko sprejeli okrog 180. To pa je bil šele začetek. Hkrati je izpopolnjeval in bogatil znanje s tega področja medicine, obiskoval podobne centre v Evropi in s pridobljenim znanjem se je uvrstil med najbolj znane zdravnike v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je med začetniki organizatorjev široko zamišljene stalne akcije boja proti tuberkulozi v okviru dispanzerjev, ki so jih ustanovili v številnih krajih.
Največ zaslug pa si je pridobil v času med dvema vojnama, kd je Golnik spremenil v center vzgoje mladih zdravnikov, ki so se tu izpopolnili v znaniu in prevzeli nove metode zdravljenja in diagnostike, ki jih je uvajal pri zatiranju te zahrbtne bolezni. Vojna je dobro utečeno delo prof. dr. Neubauerja prekinila, ne pa tudi njegove aktivnosti. Bil je zaprt, kasneje brez posla, od 'vsega začetka pa povezan z NOV. Vodil je partizansko bolnišnico v bližini Barja, postal šef naše sanitetne službe v južni Italiji, in posebej je skrbel za zdravljenje tuberkuloznih partizanov.
Po vojni je začeto delo nadaljeval najprej na Golniku, hkrati kot redni profesor na medicinski fakulteti in nato kot predstojnik ftiziološke klinike v Ljubljani, ki jo vodi še sedaj. Dolg je spisek njegovih prispevkov in dela na ^ področju znanstvene dejavnosti, kar je njegovo ime proslavilo v svetu.
Čestitke k delu in življenjskemu jubileju ob tako humanosti in uspehov polnem življenju so res iskrene!
Obvestilo jugoslovanske investicijske banke
Upravni odbor jugoslovanske industrijske banke, kot ustanovni odbor, je sklenil, da se za 15. december napovedani ustanovni zbor, na ka terem naj bi sklepali o uskladitvi organizacije in poslovanja banke z določbami zakona o bankah in kreditnih poslih, preloži na 25. januar prihodnjega leta.
Včeraj v koprski luki
V luki so: domače ladje »Banat«, »Plavnik« in »Igalo« ter grška ladja »Michael«. Na sidrišču je domača ladja »Nin«.
PETER MOZOLEC
TOŽBA
Riše: MARJAN BREGAR
2- Ux7S/ /
1/W S/ ✓
Pisma bralcev
Poslanci in /obveščanje
Tanjugova vest v nedeljskem »Delu« je bralce nedvomno presenetila; mislim na poročilo s seje odbora za družbeni plan in finance, ki jo je moral predsednik odbora Slavko Komar prekiniti, ker je bilo navzočih premalo poslancev! Pripomnim naj, da se to ni zgodilo prvič.
Ne verjamem, da bi prihajalo do podobnih anomalij, če bi bili odnosi med izvoljenim predstavnikom občanov — poslancem — in občani takšni, kot so sicer načelno postavljeni v raznih političnih in družbenih dokumentih. Seveda je uresničenje postavljenih načel odvisno predvsem od tega, v kolikšni meri so uresničene njih predpostavke. Ob tej priložnosti želim od številnih izločiti le eno: obveščenost občanov o aktivnosti in kvaliteti dela poslanca.
če je Tanjugova informacija zaostrila problem z nekega splošnega stališča, je jasno, da ga je treba zaostriti tudi v konkretni obliki. Tu pa pridemo do težav. Kaj vemo o delu svojega (v smislu teritorialne opredelitve) poslanca? Konkretneje, kako nas dopisniki Dela v skupščinah seznanjajo z njih problematiko in aktivnostjo posameznih poslancev? Bralec »Dela«, ki bo o tem razmišljal, si verjetno ne bo znal odgovoriti. To seveda ne velja toliko za poznavanje splošne skupščinske problematike kot pa za konkretno aktivnost poslanca, ki ga je volil. Nepravilen odnos nekaterih poslancev do odgovornega in zaupanega jim dela v najvišjem samoupravnem telesu v državi zahteva tudi odgovor na to, kako so poslanci pripravljeni obravnavati določeno problematiko. Ne zavzemam se samo za fizično udeležbo poslancev na raznih sejah.
Teoretična možnost odpoklica je v svoji praktični posledici zanikana, ker ni uresničena ena njenih bistvenih predpostavk: občani, ki naj odpokličejo poslanca, morajo najprej njegovo delo poznati in oceniti. A kako naj to store?
Dopisniki pišejo v poročilih in dopisih le o nekih (katerih) poslancih, o poslancih »nasploh«. Mislim, da je potrebno zapisati povsem konkretno, za katere poslance gre. Poslanca »nasploh« ni mogoče odpoklicati. Prav tako je iz člankov težko razbrati, kdo se skriva za »pestrostjo mnenj« in kakšna so ta različna mnenja. Zal pomanjkljivo obveščanje bistveno zmanjšuje možnost, da se izkoristi ves potencial družbeno-irStvarjalne dejavnosti občanov. 'To so samo nekatere pomanjkljivosti v pisanju »Dela«. Priznam, da je bil glede tega že narejen večji napredek, pri katerem pa se ne smemo ustaviti.
Na seji odbora za družbeni plan in finance je bila predvidena razprava o izredno pomembnem vprašanju našega nadaljnjega gospodarskega razvoja: struktura in investiranje (490 milijard!) v kemično industrijo. Interes vsakega člana
naše skupnosti je, da pridemo do najboljših rešitev pri njenem nadaljnjem razvoju. Ali odsotnost številnih poslancev kaže na to, da smo na najboljši poti, da bomo to tudi dosegli? Ali ni mogoče, da tudi pri kemični industriji zabredemo v podobne težave, o katerih je pisal tovariš Ivan Kreft, mislim na težave, ki so nastale, ker nam primanjkuje električne energije.
P. S.: Da ne bo nesporazuma, še to: vseh odsotnih poslancev ni mogoče vreči v isti koš. Verjetno so tudi opravičljivi primeri. Poslanci so očitno preobremenjeni z različnimi sejami in dolžnostmi. Toda to so že drugi problemi.
RUDI RIZMAN, Ljubljana, Titova 102
Otroški dodatek včeraj, danes in jutri
Pazljivo berem razpravo o tem, kakšna naj bo v prihodnje vloga otroškega (družinskega) dodatka. Po dolgem času je končno tudi otroški dodatek prišel na vrsto. Reforma ga je vzela v »precep«, skuša mu določiti novo, širšo funkcijo. Zamisel je popolnoma zdrava in dobra — če pa gre za delitev otroškega dodatka v sedanji višini, ne vzbuja to nobenega optimizma. Prizadeti se ne moremo znebiti občutka, da so se dela lotili v nepravem času in začeli graditi stavbo s prvim nadstropjem, ne da bi posvečali dovolj pozornosti temeljem. Takšen vtis dobi bralec ob prebiranju pomanjkljivih poročil o novi vlogi otroškega dodatka.
če ta vtis ne vara, potem to pomeni, da otroški dodatek delimo na dve funkciji v času, ko še eni ni kos! Mimo tega gremo preveč ravnodušno in nihče o tem kaj več ne spregovori. Iz izkušenj pa vemo, da se nam je že marsikatera dobra zamisel izprevrgla, ker smo jo reševali v preozkem krogu s pretiranim optimizmom, precenjujoč dejansko stanje. Kako je danes z otroškim dodatkom, vemo namreč vsi. ki ga prejemamo.
Ureditev otroškega dodatka naj bi dejansko in ne le teoretično priznala družini status osnovne celice socialistične družbe. Pri nas je družina nasproti samcem le prehudo zapostavljena, in to prav na vseh področjih družbenega uveljavljanja. Da bi mogli vsaj površno na to odgovoriti, je nujno, da za trenutek pomislimo na čas nastanka naše socialistične družbe. Ko so vsa proizvajalna sredstva prešla v družbeno last in ko nam je uspelo razviti delavsko samoupravljanje in uveljaviti plačilo po delu, smo vsakomur, ki je v delovnem razmerju, določili njegov delež iz dohodka, čeprav je še mnogo stvari, ki temu sistemu jemljejo ugled, kot npr. pretirani razponi in šablonska operacija z odstotki, pa je v osnovi vendarle dober, in treba ga bo le očistiti raznih pomanjkljivosti. Otrokom, ki se še niso uvrstili v vrste proizvajalcev, smo določili njihov delež v obliki otroškega dodatka. Tako je treba tudi
otroški dodatek šteti kot osebni dohodek, ki ga družba priznava otrokom. Brez deleža skupnosti so ostale le matere številnih družin, to je prav tiste, ki bi zaslužile največ pozornosti nas vseh. One so za svoje družbeno koristno delo z oskrbo in vzgojo mladine ostale praznih rok. Takih družin pri nas ni tako malo, da se o njih ne bi splačalo govoriti! Priznati moramo, da smo skrb za družine vse preveč zanemarjali in jo prepuščali družinam samim in toku časa. Razen pomanjkljive skrbi za stanovanjsko izgradnjo smo za družine storili mnogo mnogo premalo. Kdo bi našteval kopico težav, ki jih imajo? Samci so glede tega v neprimerno boljšem položaju. Mati številne družine naj bi prav tako prejemala svoj pošteno zasluženi delež, ki naj bi ga ne imenovali socialna podpora, ampak dodatek, ki bi pomenil njen osebni dohodek oziroma nagrado za njen delež skupnosti. Otroški dodatek nas kot pavšal res ni mogel zadovoljiti, zdaj pa je že čisto zbledel v simbolični tolažilni dodatek.
Zato se mnogi sprašujejo, kako bo zdaj, ko je njegova vloga komaj še zaznavna, zmogel dve tako važni nalogi? Zato si vsi prizadeti želijo bolj jasnega in določnejšega odgovora na to tako zelo važno vprašanje.
IVAN ŠEPETAVO, Podbrezje 57,
, p. Duplje pri Kranju
Cesta skozi Mirno
Krajevna skupnost Mirna dobiva številne pritožbe vaščanov in lastnikov hiš v Mirni nad republiško cesto II. reda, ki pelje skozi Mirno proti Sevnici in Litiji. Ta cesta je po statistiki med najbolj obremenjenimi na Dolenjskem, zal pa tudi med najbolj zanemarjenimi.
Mirna se v zadnjih 10 letih vsestransko zelo hitro razvija, v trebanjski občini je najmočnejši gospodarski center. Prav gotovo je tudi turistično zelo privlačna, slaba cesta, blato na cesti in z njim oškropljena pročelja hiš pa marsikoga odvrnejo, da bi obiskal ta sicer prijazni dolenjski kraj. Razen tega nastaja iz dneva v dan večja škoda na obcestnih hišah, kajti vsak avto nanovo obrizga hiše z blatom. Imamo zakon, ki preganja avtomobilista, ki je zapeljal v mlakužo in obrizgal pešca — vsekakor pa bi morali iskati tudi krivce, ki uničujejo pročelja mirenskih hiš. Prav gotovo je tudi cestna uprava v Novem mestu, ki prošenj in opozoril ne upošteva, kriva, da je cesta taka.
Most, ki veže oba dela Mirne, se je začel na enem mestu rušiti. Z malimi stroški bi ga lahko popravili, a ne popravi ga nihče. Ali ga bodo popravljali takrat, ko bo večja škoda in večji stroški?
Pozivamo cestno upravo Novo mesto, da vsaj skozi Mirno cesto uredi, cestarji pa naj jo očistijo blata, ki vsak dan uničuje pročelja hiš in dela škodo nam in našemu gospodarstvu.
FRANJO BULC, predsednik krajevne skupnosti Mirna
TEKSTILNA INDUSTRIJA
TEKSTILINDUS KRANJ
vam priporoča svoje kvalitetne izdelke
OBVESTILO
Iz sedanjih prostorov v Frankopanski ulici 21
SMO PRESELILI
prodajne sLtižbe
za rezervne dele vozil FAP in TAM
za rezervne dele tovornih vozil iz uvoza (Csepel Skoda) za motorna kolesa, bicikle in nadomestne dele za avto-elektro material in za avto gume in gumi tehnično blago
v novo poslovno stavbo na VILHARJEVI CESTI 33 prodajna skladišča
za navedeno blago pa
v nove skladiščne prostore ob Vilharjevi cesti (»Jama«)
Telefonske številke za prodajne službe in skladišča so ostale nespremenjene	i
h. c. 311-055 311-180 311-479
V	ureJ®nih	skiRdlščih	vas	bomo	postregli	iz	bogate	izbire	rezerv
nih delov in drugega blaga za motoma vozila.
Slovenija
avto
Ljubljana, Prešernova 40
O kritiki
Kritiko kot sestavni del naših družbenih odnosov je treba bol) v praksi preizkušati. Ce je destruktivna, potem se mora prej ko slej pokazati, da ta kritika ne prispeva k napredku. Ce pa je kritika napredna, potem jo bo praksa. če ne takoj, pa vsaj v daljšem obdobju sprejela in potrdila. Ali je kritika dobra ali kritika to ni, to se ne pokaže čez noč. Za to je potreben čas, za to so potrebne raziskave, pogosto šele iz zgodovinske retrospektive lahko pravično sodimo.
Vrednost kritike je mogoče presojati predvsem po njenih rezultatih, učinkih. Kritiki ni mogoče že vnaprej odmeriti poguma in odkritosti ali celo družbenega prostora, če imamo opravka z zmotnimi stališči, z nepravilno, nepravično. neobjektivno kritiko, potem so najprimernejši prostor za spopad z njo stvari, o katerih kritika govori, s katerimi je zaposlena. Ob predmetu kritike naj se spopadeta dobro in slabo, konstruktivno in destruktivno. V spopadu različnih mnenj in stališč, predvsem pa argumentov se bo pokazalo, kdo ima prav.
Kritika pri nas si šele utira pota. Potrebno bo še precej časa in naporov vseh zavestnih sil. preden bo kritika postala sestavni del družbenih odnosen>, se pravi, da bo zmeraj prisotna, seveda ne kot nekaj absolutno samostojnega, nekaj zunaj vsakdanje samoupravljavske aktivnosti, marveč kot njen sestavni del. Če hočemo, da se bo kritika razvila, da bo postala ustvarjalna, ji moramo pomagati, da bo shodila, se povsem predramila in tako postala naša nepogrešljiva vsakdanjost.
Med kritikami so lahko tudi kabinetne, od življenja odtrgane kritike, ki ustvarjajo skonstruirane modele in kalupe za življenje, kakor se rojevajo v glavah posameznikov. ki resničnega življenja sploh ne poznajo. So tudi ljudje, ki jim je kritika, možna v naših demokratičnih odnosih, zgolj fasada za njihovo rušilno delovanje. Obstaja pa tudi kritika, ki je dobronamerna, ki pa ni vedno pravilna. ki je, kakor pokaže kasneje življenje, lahko tudi napačna, človek, nezadovoljen z obstoječim stanjem, išče boljše, hoče. da bi družba še hitreje napredovala in k temu bi rad prispeval tudi sam. Pri tem si pogosto dela utvare. Njegova kritika je nemalokrat utopistična. prerana. ni jM destruktivna, zlasti še, če vemo. da je porojena iz dobrih namenov, le da ne pozna vseh predpostavk, ki so potrebne, da bi se kritična misel materializirala v stvar-
nosti. V tako razvejanem sistemu samoupravljanja, kakršen je naš, in ob protislovjih, ki jih še nismo in jih še lep čas ne bomo mogli docela razrešiti, moramo računati tudi s tako zmotno, a dobronamerno kritiko. Bili bi utopisti, če bi mislili, da more biti kritika do pičice pravilna, stoodstotno nezmotljiva.
Od kritike, ki venomer samo kaže tisto, kar ni dobro, ne predlaga pa boljšega, ni dosti haska. Toda pri tem je treba ločiti dvoje, če kritiziramo nekaj, kar sicer ni deformacija. denimo devizni, kreditni ali bančni sistem, ki je bil za svoj čas dober, v novih razmerah pa bi potrebovali še boljšega, moramo predlagati rešitev tudi zato, ker sicer sploh ne dokažemo, da postaja tisto, kar kritiziramo. zares že preživelo. Rešitve seveda ne moremo najti čez noč. Toda v teh naporih, pri čemer kritike ne smemo pojmovati kot nekaj enkratnega. kot eno samo dejanje, mora biti stalno prisotna tista nemirna težnja za novim, še boljšim, imamo pa lahko opravka s kritiko, ki je naperjena proti deformacijam v naši državi, ko torej ne gre za to. da bi nekaj slabega nadomestili z boljšim. Samo-voljnež, ki zlorablja samoupravljanje za svoje egoistične koristi in živi na račun tujega dela, vsekakor zasluži ostro grajo. V tem primeru kritika sama ponuja rešitev!
Znanstvena prizadevanja, da bi. poznavajoč konkretno stvarnost in dejstva, teoretično proučili družbeno kritiko in njeno vlogo v družbi, so nujnost. Ni pa vse znanost. Ni dobro, da o kritiki sodijo politični delavci — praktiki, če je njih razsojanje, kaj je dobro in kaj to ni, obremenjeno s praktičnimi ali celo pragmatističnimi težnjami in interesi. To tem-prej, če sodijo o tem, kaj je dobra in kaj slaba kritika, po kopitu svojih subjektivnih pogledov na probleme, ki so predmet kritike. S tem hote ustvarjajo videz, da kritiki merijo pot. do kam sme in kje se mora ustaviti. Težko je namreč presoditi, kdaj se za tem skriva strah pred kritiko, težnja za monopolizmom kakršnekoli vrste, ali pa je v tem resnična želja poiskati kritiki njeno pravo mesto, pravo vsebino in pravo smer.
Kritika je sestavni del boja mnenj v naših demokratičnih samoupravnih odnosih. Taka izpričuje človekovo vse polnejšo osebnost, vse večjo svobodo njegove ustvarjalnosti. Taka kritika spodbuja samoupravi javsko aktivnost in prispeva k premagovanju človekove odtujenosti.
F. ŠETINC
„Zastoj“ ali na račun kmetov
K pogovorom o financiranju zdravstvenega varstva kmetov
V Sloveniji intenzivno pripravljamo novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki naj bi dal trdnejšo osnovo sodobnim načelom samoupravljanja in samofinanciranja. Prav ta prehod iz prejšnjega sistema, ki je vseboval še mnoge značilnosti proračunskih odnosov, na sistem samofinanciranja, ki je v predlogu zakona izrazito poudarjen, je sprožil nekatera vprašanja, na katera je treba podrobneje odgovoriti in jih pojasniti.
DEL NOVEGA VELENJA
Arhiv »Dela«
Velenjski EKK - da ali ne
Na vsak način da, vendar še ni odgovora na važno vprašanje: kako?
Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri
Časopisni ekonomski enoti ČP »DELO««
razpisuje prosto delovno mesto v podružnici »DELA« — Maribor za
obračunskega referenta
Potrebna je srednja strokovna izobrazba. Prednost imajo interesenti, ki stanujejo v Mariboru.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe pošljite do 15. decembra f. 1. sekretariatu CEE »DELA« — Ljubljana, Tomšičeva 3.
Predvsem je treba javnosti povedati, da si bodoči veliki odjemalci velenjskega daljinskega plina sploh ne zastavljamo več vprašanja o koristnosti in ekonomski utemeljenosti velenjskega energo-j£emičnega kombinata. V to, da je realizacija programa tudi v najnovejših razmerah povsem utemeljena, smo namreč povsem prepričani. Za nas obstaja zdaj edinole še vprašanje, kako ob slabih investicijskih možnostih z najboljšo finančno rešitvijo brez odlaganja uresničiti program; tako da bi lahko plin že čez dobri dve leti uporabljali. Ta ugotovitev, ki je bila izrečena na zadnjem sestanku članov pogodbene skupnosti za gradnjo velenjskega EKK, je bila prav zaradi različnih stališč in komentarjev v javnosti gotovo zelo pomembna; pa vendar bi bilo prijetneje slišati tudi odgovor na vprašanje z velikim vprašajem — kako?
člani pogodbene skupnosti so tudi na osnovi najnovejših podatkov in računov izrazili mnenje, da mora velenjski plin, kot cenen in za naše razmere najprimernejši toplotni vir, kar najhitreje nadomestiti sedanje improvizirane naprave največjih bodočih odjemalcev velenjskega plina. Naj omenimo, da bi samo jeseniška Železarna, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, Železarna Ravne,
Tovarna dušika Ruše, Cinkarna Celje in železarna Store skupno potrošile letno kar 466 milijonov Nm3 plina od skupne proizvodnje pol milijarde Nm3. člani skupnosti so torej še enkrat potrdili osnovno ugotovitev portoroškega simpozija o vplivanju velenjskega lignita: najracionalnejšo osnovo za oskrbo naše republike z daljinskim plinom da lahko le velenjski lignit. Edinole ta nas lahko napravi tudi komercialno neodvisne, tako da bomo v kasnejših fazah lahko omenjeno osnovo kar najceneje dopolnjevali z drugimi domačimi — predvsem pa s tujimi energetskimi viri.
če pogledamo stroške, ki jih imajo zdai z lastno proizvodnjo velikj potrošniki plina, potem je povsem jasno, da jim je veliko do tega, da bi čimprej lahko uporabljali velenjski plin. čisti proizvodni stroški se namreč za 1000 kcal generator-
skega plina gibljejo od 3,4 do 4,8 dinarja; pri mazutu pa za enako količino od 2,8 do 3 dinarjev, kolikor ne upoštevamo, da ima mazut v tujini višjo ceno, ob kateri bi znašali stroški za 1000 kcal 3,5 dinarja. Pri velenjskem plinu pa bi bili čisti proizvodni stroški znatno nižji, saj bi znašali 2,1 dinarja!
Naj samo na kratko spomnimo, da bi imel velenjski daljinski plin, ki bo za razliko od mazuta praktično povsem brez žvepla, veliko prednost pri uporabi v železarnah. Nekatere druge prednosti pa omenimo samo mi-mogretie: Ob upoštevanju tega, da so stroški za transport plina neprimerno manjši kot za transport lignita in da bi brez vplinjanja lignita letno zgubili 10.800 ton kar-bolnega olja, 10.200 ton žvepla (ki bi zastrupljalo ozračje) in 6000 ton amonijaka (ki bi zastrupljal rečne vode), bi tako znašala letna izguba več kot 4,5 milijarde dinarjev. Koristi, ki bi jih imelo ribištvo, in prihranek v podjetjih, ki jim ne bi bilo treba investirati za čiščenje fenolnih voda, pri tem niso upoštevani. Seveda pa bi da ljinski plin nadomestil tudi potrošnjo električne energije v toplotne namene —- računajo, da kakih 215 milijonov KWh letno.
V sedanjih razmerah je bržkone treba poudariti, da
Tine je družbeno politični delavec od pete do glave. Ne mine dan, da ne prebije vsaj nekaj ur na sestankih. Kljub množici sestankov ima mirne živce kot malokdo, narobe je le. da je z njim precej pri kraju njegova Polona, ki nikakor ne razume, da možu zmanjka, časa za pošteno kosilo, da o večerji sploh ne govorimo.
Polona je Tinetovo izostajanje z doma zaradi sestankov čedalje težje prenašala. Zato se je odločila, da mu bo za vse večne čase izbila iz glave misel, da so njegov dom zakajene in zaprašene sejne dvorane.
Tisti dan je Tine odšel od doma ob peti uri zjutraj, vrnil pa se
Kozerija
Sestanek o sestanku
je okoli polnoči. Zena je do desete posedala ob kuhinjski mizi, potem pa je legla, vendar ni mogla zaspati. Ves čas ji je rojilo po glavi, kako je v tej naši družbeni skupnosti, da nekateri kar naprej tekajo po sestankih, žene pa doma samevajo in obupujejo nad svojo žalostno usodo. Tistim, ki imajo otroke, je še lahko, jim vsaj dolgčas ni, težje je za one brez otrok in za mlade ter življenja polne. Taka je bila tudi Tinetova žena. Poročila sta se pred dvema letoma, ko še Tine ni toliko tekal po sestankih, sicer ga Polona gotovo ne bi vzela za moža.
Ko je tako premišljevala o svoji usodi, je nekdo močno potrkal na vežna vrata. »Zdaj je čas, da uresničim svojo namero«, se je hipoma odločila Polona, potem pa je šla odpirat vrata, še prej pa je pograbila lopar. Brž ko je mal-
ce odprla vrata, je zamahnila, kolikor je mogla. Priletelo je tako močno, da se je prišlec zgrudil.
Šele potem je opazila, da njen mož stoji ob strani in jo začudeno gleda. Toda to je trajalo le trenutek. Prijel je ležečega moškega in ga potegnil v kuhinjo, kjer je Polona spoznala, da je njen lopar zadel soseda Miho. ki ga je Tine naprosil, naj ga spremlja, da mu to pomagal pomiriti svojo ženo. Miha je kmalu prišel k zavesti. Potem, ko mu je Polona obvezala glavo in se mu že najmanj stokrat opravičila, so sedli za mizo in se do jutra pogovarjali.
Rezultat tega pogovora je bil sklep, naj Miha, ki je predsednik krajevne organizacije SZDL, skliče sestanek vseh predstavnikov krajevnih organizacij in društev, na katerem se bodo pogovorili o tem. kako zmanjšati število sestankov in Tineta razrešiti nekaterih funkcij.
Sestanek je bil čez tri dni. Na dnevnem redu je bila edina točka: razprava o zmanjšanju števila sestankov, da se sestanek ne bi preveč zavlekel.
Najprej je spregovoril predsednik Miha, ki je razločno in glasno večkrat poudaril, da je treba število sestankov nujno zmanjšati in da bo to mogoče le, če bodo vsi občani sprejete naloge dosledno izpolnjevali. Dejal je tudi, da v prihodnje ne sme noben sestanek trajati delj kot dve uri, ker da je baje, vsaj tako je dejal, daljše sestankovanje brezplodno in zato tudi nesmiselno. Potem je prešel na konkretno analizo stanja na tem področju. S številkami je prikazal, koliko sestankov je bilo na območju krajevne organizacije v zadnjih petih letih, koliko ur povprečno je trajal vsak sestanek in koliko časa so občani presedeli na sestankih, »če bi ves ta čas prebili na delu, bi ustvarili več milijard dohodka«, je še pribil
na koncu svojega poldrugo uro trajajočega poročila. Dejal je tudi, da je treba Tineta, ki ima 12 funkcij, nujno razrešiti vsaj polovice zadolžitev, ker ga ni nič doma!
Uvodnim besedam je sledila živahna, vsestranska in konstruktivna debata, v kateri so sodelovali vsi navzoči predstavniki-. Vsi so, kakor je že v navadi, izhajali iz predsednikovega poročila in se pridušali, da so njegova stališča povsem pravilna in da jih je treba takoj uveljaviti, tiste pa. ki jih bodo kršili, klicati na odgovornost. Predsednik gasilcev je poudaril, da gre predsedniku SZDL vse priznanje za idejo o sklicanju tega sestanka in da je treba v prihodnje sklicati več takih sestankov, ker bo samo to zagotovilo, da bomo v prihodnje manj presedeli na sestankih. Tudi on je s številkami dokazoval škodo zaradi prekomernih sestankov. Nazadnje se je po običaju prijavil k razpravi še tajnik društva rejcev malih živali. Da bi podkrepil svoj predlog, je že takoj na začetku razprave nekajkrat udaril ob poleg stoječi stol in med drugim dejal, da je razprava pokazala potrebo po ’globlji analizi problematike odvečnih sestankov in da je zato treba izvolili komisijo, ki bo pripravila podrobno in znanstveno obdelano analizo, na podlagi katere bo mogoče sprejeti konkretne sklepe v zvezi z obravnavano temo. S predlogom so se vsi strinjali. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, so sestanek o sestankih končali.
Družbeni delavec Tine pa je ostal pri svojih funkcijah v upanju, da bo tudi njegov problem, ko se bodo dokončno pogovorili o sestankih, prišel dokončno na dnevni red. Zato se je kar nekam dobre volje vračal proti svoji hišici. Spotoma je slišal, da je ura na bližnjem zvoniku o&bila dvanajsto.
TONE ŠTEFANEC
bi se EKK oskrboval z lastno električno energijo jn razen tega še letno oddajal 100 milijonov KWh na električno omrežje; pa še to, da za potrebe EKK ne bi bilo treba povečevati sedanjih zmogljivosti premogovnika.
»Zanima nas predvsem, po koliko bo plin!«
Takšna pripomba in hkrati vprašanje vseh, ki se zanimajo za velenjski plin, pa seveda potisne lastno ceno povsem v ozadje. Važna postane le prodajna cena! Za vse stranske proizvode bodo pač prodajne cene odvisne od tržnih cen. Cena plina pa bo močno odvisna od investicijskih pogojev.
Odvisno od dolžine odplačilne dobe za investicijska posojila bo cena višja ali pa nižja. Obstajata dve varianti: ob 15-letnem investicijskem posojilu s 7-odstotno obrestno mero za dinarske kredite bi stal Nm3 plina 25 dinarjev. Po drugi varianti pa bi bili za obrat za proizvodnjo ure bančni pogoji takšni kot po prvi varianti, medtem ko bi za veleplinarno dobili dinarsko investicijsko posojilo na 25 let s 3-odstotno obrestno mero. V tem primeru bi Nm3 plina lahko prodajali po 15 dinarjev. Prodajna cena za 1000 kcal pa bi tako znašala po prvi varianti 5,3 dinarja, po drugi pa 3,5 dinarja.
Pri tem naj za primerjavo pcivemo, da znaša prodajna cena za Nm3 plina v Avstriji (na bazi zemeljskega plina), preračunana v dinarje in na 42001 kcal (kolikor bi imel velenjski plin), go normalni ta-rfi 40 din za Nm3, po obrtni tarifi pa 36,2 din. Po podatkih iz pogajanj z Avstrijci v marcu 1965 so Alžirci postavili ceno. iz katere bi rezul-r.irala prodajna cena 22,8 dinarja. V Angliji plačujejo gospodinjski plin po 64,9 dinarja, industrija pa po 38,3 dinarja. V Zahodni Nemčiji pa stane plin s 4.400 kcal za ve-leodjemalce 25 dinarjev, v odjemu na malo pa 31,3 dinarja.
Člani pogodbene skupnosti so mnenja, da je sprejemljiva le nižja cena — po drugi varianti in so zato sprejemljivi samo investicijski pogoji po drugi varianti.
Tudi za veleplinarno, ki ni nič drugega kot energetski objekt, pridejo torej v poštev le investicijski pogoji, ki veljajo v elektrogospodarstvu, To se pravi, posojila z normalnimi roki in normalnimi obrestmi, ki veljajo za energetske objekte. Sicer pa bi bilo to povsem jasno in nesporno, če ne bi pri nas energetike na splošno pojmovno le preveč enačili z elektroenergetiko. S tem pa ostale energetske vire potiskamo v senco elektroener-gije.
V znamenju usodnih vprašajev
Medtem ko torej veliki industrijski potrošniki plina lahko najdejo soglasen odgovor na vprašanje o surovinski osnovi naše prve velepli-narne, pa je brez odgovora vrsta drugih vprašanj. Pravzaprav pa prav vsa izvirajo iz enega samega osnovnega vprašanja: kako zagotoviti financiranje investicije? Prav zaradi tega vprašanja — v splošni zagati za bančna investicijska sredstva — so se nedvomno tudj razširile površne in neosnovane trditve
o tehnološki zastarelosti in ekonomski neutemeljenosti velenjskega programa. Samo to, da nam manjka investicijskih sredstev, pa res ne upravičuje takšnih trditev, ki žal ne izvirajo samo iz laičnih vrst, pač pa celo iz krogov ekonomistov.
Vsa nasprotovanja, odlaganja in iskanja nadomestnih rešitev imajo torej svoj finančni vzrok. Sredstva za financiranje investicije niso namreč zagotovljena niti po eni niti po drugi od obeh variant. Pred enim letom pa je po podpisu pogodbe s splošno gospodarsko banko o financiranju in po podpisu pogodb s tujimi dobavitelji opreme kazalo, da je vse v redu. Posojena investicijska sredstva bi dobili s slabšimi pogoji — po prvi varianti.
Letos pa je EKK kljub bančni pogodbi in garanciji republike namesto 4,4 milijarde investicijskih posojil dobil le 2 milijardi. Je potem mar realno v naslednjem letu pričakovati investiranje 17-milijardnega dela od skupnega 76-milijardnega investicijskega zneska? Se bo treba zdaj odpove<3ati nadaljevanju že začete investicije, čeprav je 3.000 ton uvožene opreme že v Velenju, vsa ostala tudj že naročena pa bo prispela v naslednjih mesecih? 34 milijard dinarjev bo. treba za uvoženo opremo plačati v vsakem primeru, če bomo gradili ali ne!
Ali pa bi morda kazalo gradnjo samo odložiti? Tudi to ni neproblematično, že 1968. leta namreč dospe v plačilo prva anuiteta. Poglavitna težava pa je v tem, da bi z odložitvijo lahko povsem zapravili pravice, ki izvirajo iz garancijskega roka. Najkasneje 24 mesecev po dobavi zadnje pomembnejše opreme je namreč treba opraviti garancijske meritve, po katerih se začne enoletni garancijski rok!
Dilema je torej res težavna: odločiti se bo treba bodisi za to. da z vsemi finančnimi možnostmi in napori nadaljujemo gradnjo, bodisi da se sprijaznimo s plačilom velikih že nastalih stroškov in ob tem ugotovimo, da v sedanjih finančnih razmerah nikakor ni mogoče uresničiti programa o EKK. Ta odločitev pa bi pomenila, da bo treba na daljinski plin še dolgo čakatj — na kakršenkoli. Tudi do alžirskega plina seveda ni mogoče priti brez investicij in zlast; ne brez plinovodnega omrežja, ki se ga brez potrebnih dinarskih in deviznih sredstev ne da zgraditi.
P. JERAS
V pogovorih, ki so jih imeli poslanci na terenu, v občinah, kjer živijo pretežno kmetje, je bilo kaj lahko ugotoviti tisto, kar zavarovance najbolj moti. Po vrsti so spraševali, kako to, da naj bi stroške za zdravljenje infekcijskih bolezni plačevali iz skladov zavarovanja. Pojasnjevali so, da se s tem povečujejo njihovi redni prispevki v sklad zavarovanja, bolj prav pa bi po njihovem bilo, če bi bilo zdravljenje teh bolezni zastonj, kot so bili navajeni še iz časov, ko niso imeli zavarovanja.
Tako stojimo ponovno pred pojmom »zastonjskih« bolezni, ki se je formiral dejansko takrat, ko še številne kategorije naših ljudi niso uživale zdravstvenega zavarovanja. Za zdravljenje in zatiranje nalezljivih bolezni med nezavarovanim prebivalstvom so namreč takrat plačevale stroške politično teritorialne skupnosti, predvsem občine iz svojih proračunov. V ljudeh pa se je zasidrala misel, da je zdravljenje teh bolezni zastonj. Vsakomur je jasno, da zastonj nihče ne opravlja
svojega dela in da je treba vsako storitev, vsak strošek plačati, vir, od koder jemljemo sredstva za to, pa je seveda lahko različen. Prav v tem dejstvu pa vidimo skupni imenovalec dveh gledišč: tistih, ki menijo, da ni prav, če gre plačilo na račun zavarovalnega sklada, in tistih, ki pri sestavljanju zakona vztrajajo, da je prav zbiranje sredstev v skladih osnovno načelo sistema samofinanciranja.
Takole je: če terjamo, da zdravstvena služba zagotovi zdravljenje in varstvo pred nalezljivimi boleznimi, ji mora to delo nekdo plačati. Tako je v delavskem zavarovanju za delavce in nič drugače ne more biti v zdravstvenem zavarovanju kmetov, če se odločimo, da bodo te stroške za kmečke zavarovance plačevali iz skladov zdravstvene ga zavarovanja kmetov, potem se seveda ta sredstva zbirajo z deležem prispevka, ki ga kmetje plačujejo v sklad, če pa bi pustili stroške na bremenu občinskih proračunov, bi morali ta del sredstev zajeti v okviru pro-
računov in jih zbrati v obliki povečanih davkov ali kako drugače, vendar vsekakor iz prispevkov tistih, ki zdravstveno storitev in varstvo nato uživajo.
če je torej povsem jasno, da je treba sleherno stvar plačati in za plačilo zbrati ustrezna sredstva, zgubi kritika, zakaj naj bi zatiranje nalezljivih bolezni plačevali skladi kmečkega zavarovanja in ne »širša družba«, svojo ost. Sredstva je treba zbrati v vsakem primeru, in to od tistega dela zavarovancev, ki določeno storitev ali varstvo uživa, veliko bolj smotrno pa je, če se zbirajo sredstva v čimbolj enotnem skladu. Zavarovanci imajo namreč neprimerno večje možnosti, da s temi sredstvi neposredno upravljajo v okviru samouprave zavarovanja, kot pa če bi kmetje v obliki davkov plačevali ta delež v občinske proračune. Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov bodo stremele za tem, da denar čimbolje uporabijo, sodelovale bodo pri izboljševanju organizacijo zdravstvene službe in vplivale na to, da se del denarja uporabi tudi za preventivo. Veliko manj možnosti sodelovanja pa bi kmetje-zavaro-vanci imeli v starem proračunskem sistemu, ko bi bili računi, kako se porabi denar, pol manj jasni, vpliv zavarovancev pa le indirekten.
MARIJA NAMORS
Z zasebniki in posredniki?
Kako naj poteka odkup kmetijskih pridelkov v odročnejših krajih
Na vprašanje, ali bodo imele kmetijske zadruge še naprej prvo in zadnjo besedo pri odkupu kmetijskih pridelkov, kakor tudi na vprašanje, ali je mogoče pričakovati uzakonitev predloga, po katerem bi lahko ponekod odpirali tudi zasebne trgovinske prodajalne, za zdaj še ni točnega odgovora.
V zadnjih tednih je bilo v skupščinskih in drugih razpravah o osnutku temeljnega zakona o blagov. prometu slišati tudi mnogo različnih predlogov o tem, kako naj bi v prihodnje potekal odkup kmetijskih pridelkov in kakšna naj bi bila organiza. cija trgovin v posameznih odročnejših krajih.
Precej enotno stališče številnih diskutantov je, da bi moral nov zakon odkup in promet s kmetijskimi pridelki povsem izenačiti s prodaj, nimi pogoji za drugo blago. To predvsem pomeni, da zadruge v prihodnje ne bi sme le nič več imeti posebnih ugodnosti pri odkupu blaga od zasebnih proizvajalcev. Zdaj imajo zadruge monopol nad temi odkupi. V samem zakonskem osnutku sta bili predloženi dve alternativni rešitvi za prihodnjo organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov. Po prvem predlogu bi lahko poslej kmetijske proizivode kupovale od zasebnikov pod enakimi pogoji kot kmetijske zadruge tudi
vse druge gospodarske orga. nizacije, bodisi za nadaljno prodajo bodisi za predelavo. Drugi predlog pa je mnogo ostrejši in v bistvu ohranja dosedanje odnose. Po njegovih določilih bi lahko neposredno od individualnih kmetov kupovale le kmetijske zadruge in tiste gospodarske organizacije, ki bd bile z za. sebnimi kmeti v neposredni (kooperaciji. Kmetijske pridelke zunaj kooperacije ra bi lahko še naprej kupovale sa. mo kmetijske zadru »e in izjemoma nekatere druge go; spodarske organizacije, ki pa bi morale dobiti za to posebno dovoljenje.
Tako zagovorniki doseda. njega togega načina odkupa kmetijskih pridelkov kot zagovorniki novega, bolj svobodnega odkupa so bili zelo glasni. Vsekakor je moč pritrditi tem drugim v tem, da liberalizacija odkupa ne more in ne sme pomeniti likvidacije kmetijskih zadrug, nasprotno, lahko jim le še po. wča njihovo vlogo in njihova prizadevanja za boljše poslo-
vanje, ki doslej pri vseh za. dragah še zdaleč ni bilo enako.
Tudi glede odpiranja zasebnih trgovskih prodajaln so mnenja deljena. Nekateri menijo, da bi bilo treba v novem zakonu vsaj nakazati možnosti za odpiranje zasebnih trgovin po vaseh, v manj. ših turističnih naseljih in naseljih, ki so zelo oddaljena od potrošniških centrov. V takšnih zasebnih trgovinah naj bi prodajali živila in druge predmete za vsakodnevne potrebe. Nasprotniki takšnih stališč trdijo, da ni nikakršne osnove za zahteve po odpiranju zasebnih trgovin, ker daje osnutek novega zakona dovolj možnosti za razvoj družbenega trgovinskega o-mrežja tudi po vaseh in manjših mestih. Osnutek za. kona med drugim predvideva možnost, da se z občasno prodajo blaga za posamezne gospodarske organizacije zunaj stalnih prostorov lahko ukvarjajo tudi osebe, ki sicer niso v stalnem delovnem odnosu s temi organizacijami. Razen tega osnutek zakona omogoča tudi nekatere olajšave pri odpiranju in poslovanju manjših trgovin družbenega sektorja, ki bi zaposlovale največ tri ljudi.
JAK KOPRIVC
'H
HE Trnovo zdaj v »obdelavi
Sedemčlanska komisija bo kmalu pripravila sklepe z javnega simpozija
Konec prejšnjega meseca je bil v Ljubljani javni simpozij o družbeno-ekonomski upravičenosti graditve HE Trnovo, o čemer smo v našem listu že poročali. Simpozij je imenoval ob zaključku sedemčlansko komisijo, ki bo pripravila sklepe s simpozija.
Čeprav simpozij ni bil tisto mesto, na katerem bi lah ko izrekli odločilno besedo glede gradnje omenjenega objekta, je nedvomno precej vsestransko osvetlil to investicijo. Po eni strani so stro. kovnjaki elektrogospodarstva resno opozorili na kritično pomanjkanje električne ener gije pri nas.
Zagovorniki graditve tega objekta so tudi poudarili, da bi HE Trnovo lahko zgradili tako. da naravnemu okolju ne bi bila prizadejana občut-
nejša škoda. Skratka, s pametnim pristopom bi ok >’i-co od Kobarida do B.rvea lahko uredili tako, da dolino Soče ne bi skazili. Zlasti ve. Ija to ea veliko akumulacijsko jezero, ki bi ga po bese dah elektrogospodarsfveniko / lahko tako uredili in kultivirali, da bi se ob jezeru v prihodnosti živahno razvile mnoge oblike rekreac je, vodnih športov, ribolova in nasploh turizma. Seveda 'oi se pri tem moral: držav, do' >-čenih režimov, tako da bi po
I S C E M O
izvajalca
tiskarskih
uslug
po sistemu
»rotoprint«
PONUDBE S POGOJI IN STROSKI POŠLJITE V P. PREDAL 483.
10576
BUGOJNO
Vse vrste spiralnih vzmeti, premer 0,2-12 mm,
izdeluje podjetje »Slavko Rodič« - Bugojno
n
leti jezero praznili čim manj. Strokovnjaki elektrogospodarstva so omenili tudi vrsto podobnih primerov iz tujine, ki kažejo, da so akumu laci ska jezera lahko privlačne turist one točke.
Seveda smo na simpozija slišali tud; obilo svarilnih besed in misli, ki so jih izrekli predstavniki urbanističnega inštituta SRS. zavoda za spomeniško varstvo Slovenije, turistične zveze Slovenije, planinske zveze in drugi. Po mnenju nasprotnikov graditve tega objekta bi elektrarna z velik:m 'ezerom vendarle občutno spremenila podobo narave v tem >b-močju. Govorniki so opozorili, da je dolina Soče pravzaprav naša edina še nedotaknjena prirodna lepota in fudi edinstven naravni park, kakršnih je malo v svetu. Človek bo z nenehnim razvojem tehnike vse bolj in bolj iskal kotičke čiste prvobitne prirode, ki je še ni pokvarila roka človek i Slišali smo tudi opozorla, da v tujini grade podobne akumulacijske hidroe'ektrams visoko v gorah ali i redko naseljenih, nepomembnih do. linah. Vprašanie je tudi. če bi se lahko res dosledno držali režima, zlasti če bi nam pdleti močno priman'kovalo elektrike. In slednjič so govorniki poudarili, da je tre. ba iskati še druge rešitve, zlasti še takšne, ki bi nam pomagale premostili sedanjo stisko glede električne energije čim hitreje. Torej — so poudarili nekateri govorn ki —ne čakati 7 ali 8 let, da bi dobili iz HE Trnovo prvo elektriko, marveč usposobiti nekaj elektrarn ze v 2 ali 3 letih, saj nam ne primanjkuje elektrike le v .-ton.ca.o, marveč nasploh.
Kot že omenjeno, bo komisija, ki jo je jžbral simpozij, iv kratkem pretehtala celotno gradivo, zbra’.a vsa mnenja »za« in »proti« ter pripravila sklepe, Ki jih bo posredovala ustreznim republiškim organom.
IGOR PREŠERN
Zgodbe ob robu dogodkov
»Obrzdajte
Margaret!«
Laburistični poslanec Wil-liam Hamilton je v Spodnjem domu izjavil, da je princesa Margaret »zelo draga gospa, nagnjena k najbolj nesmiselnim posebnostim«, če že ne rečemo, »da je sod breg dna«. Potem je pobaral ministra za trgovino Jaya, koliko je stalo državno blagajno njeno zadnje potovanje v Združene države.
Minister se je poslancu spretno izognil: »Moje ministrstvo ni za to potovanje plačalo niti penija, zato naj se spoštovani poslanec obrne na druga ministrstva, če 'želi odgovor na svoje vprašanje.«
»Na katera ministrstva?« je takoj hotel vedeti radovedni Hamilton, pa ni dobil odgovora. Ker je še naprej vztrajal, naj laburistična vlada neha dajati potuho »čudnim navadam te zapravljive gospe«, je minister za trgovino pojasnil, da je »princesino potovanje v Združene države odločilno prispevalo k uspehu britanske kampanje za povečanje izvoza«. »Ce bi ugledni poslanec prisostvoval amsterdamskemu tednu, bi se lahko prepričal, da imam prav. Seveda pa ima pravico zahtevati pojasnila na svoje vprašanje, toda povedati moram, da moje ministrstvo pri tem nima nič opraviti,« je končal razpravo Jay.
Hamilton pa je kljub ne-odobravajočemu mrmranju opozicije povedal, da se ne misli zadovoljiti s tem in da bo vrtal naprej.
Različna tarifa
Zgodbica pravzaprav ni zabavna; celo grozljiva je, odkriva pa delček stvarnosti v rodezijski »neodvisnosti«. Gre za dve zgodbici s sodišča v Salisburyju, kr govorita sami, brez komentarjev Nekaj dni preden je britanski premier Wilson prišel v rodezijsko prestolnico, da bi »spravil k pameti« lana Smitha, sta bili na sodišču dve razpravi. Obema je bilo skupno to, da sta bila obtoženca dva belca.
Obtoženec v prvi dvorani se je moral zagovarjati, ker je nekemu belcu prodal avtomobil in se pri tem poslužil starega trika, da je pomaknil kilometrski kazalec za skoraj 30.000 kilometrov nazaj. S tem je oškodoval kupca, ker mu je prodal voz za bolj novega, kot je v resnici bil. Po kratki razpravi je bil obsojen na 100 funtov kazni in tri mesece zapora.
V drugi dvorani pa se je zagovarjal neki trgovec; ko se je zvečer z avtomobilom vračal z zabave, je podrl črnsko družino: mati je bila takoj mrtva, oče in desetletna hči pa sta bila hudo ranjena. Tudi v 'tem primeru je bila razprava zelo kratka. Obtoženec je bil obsojen na 25 funtov globe.
REISINGER:
SRAMOTA PA TAKA
Ali vas ni sram, mister Smith, kaj takega početi v mojem rajonu?
»Vjesnik«, Zagreb
De Gaulle se je odločil za boj
Ali bo Mitterrand dobil tistih 16 odstotkov glasov, oddanih za Lecanueta?
poseben dopis
ZA » D E L O «
PARIZ, decembra — Le malo časa je še ostalo*do druge runde predsedniških volitev. Na obeh straneh hite. Sestajajo se ministri, sestajajo se parlamentarne skupine, sestajajo se odbori strank. Zasedanja, dogovarjanja, določanje taktike za volitve 19. decembra.
Arabska socialna revolucija
Izkušnje so pokazale, da ni socializma brez socialistov in da ni mogoče nadaljevati boja brez dobro organiziranih vrst in brez političnih ukrepov
Veliko znamenj govori o tem, da stopajo arabske revolucionarne sile v novo etapo svojega organiziranja in razvoja. Zelo buren potek dogodkov v arabskem svetu in okoli njega kakor tudi huda izkustva iz preteklosti so bila surova preizkušnja. Praksa je pokazala, da so arabske revolucionarne in napredne sile dosegle veliko uspehov, je pa prav tako potrdila, da je treba nujno uvesti nove oblike dela, ustrezne spre-# menjenim razmeram.
»Naj bo vojak, toda ne pred božičem«
»Seveda bo vojak, saj to je njegova dolžnost. Toda zakaj' le ga kličejo v kasarno dva dni pred božičem . . .?« Tako se je razburjala Norma Rie-del, mati devetnajstletnega Roberta, ki je dobil poziv, naj se zglasi pri svojem poveljstvu 23. decembra; po materinem mnenju je Robert še otrok, ki se veseli daril, obešenih na božični jelki, in torej ne gre, da bi ga prikrajšali za to veselje. Prizadeta mati je razglašala svoje ogorčenje vsem, ki so jo hoteli poslušati, potem pa je na sinovo grozo poslala brzojavko predsedniku Johnsonu in zahtevala, naj ji povedo, »kakšni nepredvideni dogodki v svetu so nastopili, da poveljstvo Pete armade ne more počakati niti dva dni na njenega sina«
Seveda se Amerika zabava ob tej brzojavki, ki so jo objavili skoraj vsi časopisi, le Robert, ki je proti svoji volji postal popularen, razmišlja predvsem o tem, ali bodo tudi njegovi bodoči oficirji pokazali toliko smisla za humor, kot so ga pokazali civilisti>».
Ti nesrečni Francozi!
Ves svet je bil trdno prepričan. Namreč, da bo de Gaulle v prvi »rundi« dobil absolutno večino ter si s tem podaljšal bivanje v Elizejski palači za prihodnjih sedem let. Toda Francozi se niso menili za napovedi ter so v nedeljo izpolnjevali listke na voliščih po svoje. S tem so pripravili eno velikansko ter neštevilna drobna presenečenja. Med neprijetno presenečene moramo vsekakor prišteti tudi tistega novinarja, ki je članek o de Gaullovem zasebnem življenju v zahodnonemški reviji Der Štern, datiran z 12. decembrom, pričel takole:
»V nedeljo je večina Francozov drugič po letu 1958 izvolila de Gaulla za svojega predsednika. Rezultati nedeljskih volitev so samo potrdili mit, ki obdaja generala že desetletja:	njegovo ,mirno
prepričanje, da pooseblja Francijo’ (tako je zapisal de Gaullov življenjepisec Fran-gois Mauriac).«
Izredno žilav boj proti imperializmu je združeval revolucionarne sile v prejšnjih etapah. Skupni smoter je omogočal ustvariti enotno izhodišče, iz katerega so delovali pod geslom »enotnost vrst(j. Potem ko je bila dobljena glavna bitka in se je imperializem moral umakniti, so nacionalisti slavili zmago, toda znašli so se v novem konfliktu. Začel se je proces trenj med naprednim in konservativnim v arabskem svetu samem. Takrat je geslo »enotnost vrst« . zamenjalo geslo »enotnost smotrov«.
Pokazalo se je, da nove naloge ni lahko uresničiti. Revolucionarne in napredne sile so nedvomno imele prednost pred reakcionarnimi in konservativnimi silami. To nam potrjuje tudi vrsta primerov. V Libanonu na primer se profašistična organizacija PPS ni mogla dokopati do oblasti z dobro pripravljenim državnim udarom. Se-cesionisti v Siriji, ki so sicer lahko trenutno izkoristili slabosti in napake mlade sirsko-egiptovske unije, se niso mogli obdržati na oblasti več kot poldrugo leto. Reakcionarnim silam v Iraku se kljub vsem prizadevanjem ni posrečilo izkoristiti spora med naprednimi strujami in si povrniti izgubljenih pozicij v julijski revoluciji 1. 1958.
Toda kljub precejšnjim prednostim in splošni težnji arabskega sveta po napredku in socializmu se napredne sile doslej niso mogle ustrez no organizirati in izkoristiti splošne napredne težnje po širši uresničitvi svojih smotrov. Nasprotno, doživele so
bolečo etapo medsebojnih sporov in jalovih bojev, ki so jih spremljali avanturizem in poskusi, da bi z udari, puči in vojaško silo dosegli kakšno rešitev.
Gledano v celoti os v arabskih državah na Bližnjem vzhodu prevladovale tradicije strankarskega političnega življenja, čeprav so bile razmere različne. Te tradicije so ponekod večje, ponekod manjše.
Po zmagi revolucije v Egiptu pa je zajel to področje val arabskega nacionalizma. Kolikor bolj se je ta val krepil in razvijal, toliko bolj se je izenačeval z egiptovsko izkušnjo in dobival pečat nase-rizma. Novo zasnovo so napredne sile sprejele z vsem srcem in z njo udarile po skupnem sovražniku. Toda ko je bilo treba, zlasti potem ko so prevzele oblast, urediti notranja vprašanja, se je pokazalo, da je težko in praktično celo nemogoče strniti vse sile. Naserizem ni priznaval strank, stranke pa spet niso hotele pustiti, da bi jih »odstranili« ali »pogoltnili«. Razen tega je tudi takrat, kadar so sklenili posamezne sporazume in dogovore, spremljala te sporazume diskriminacija nasproti komunistom.
Izkušnja na Bližnjem vzhodu je pokazala, da ni socializma brez socialistov in da ni mogoče nadaljevati boja brez političnih ukrepov in dobro organiziranih vrst. Razen tega je pa še eno poglavitno vprašanje — kako doseči arabsko enotnost: s frontalno aikcijo ali tako, da uredijo temeljne probleme v vsaki arabski državi posebej in tako ustva-
rijo pogoje za poznejšo združitev arabskih dežel. Dolgo so mislili, da je rešitev v prvi varianti. Zdaj pa vse kaže, da so sprejeli drugo.
Postopno so ugotovili, da temeljnih problemov n; mogoče rešiti z vsiljevanjem in s silo, z državnimi udari ali podobnimi akcijami, ampak z reorganizacijo revolucionarnih sil in s političnimi metodami. Pomen nove reorganizacije, o kateri zdaj govore, je v globljem in močnejšem povezovanju z množicami in v uvajanju novih oblik delovanja. Prepričani so namreč, da je arabski svet prešel iz faze političnega boja za naoionalno osvoboditev v boj za socialno preobrazbo — boj za globoke in korenite spremembe v vsaki arabski deželi posebej.
O potrebi po reorganizaciji revolucionarnih sil je bilo izrečenih veliko besed. Pri tem so poudarili, da problemov v arabskem svetu ni' mogoče rešiti s čustveno zanesenostjo. O novih gibanjih v arabskem svetu je bil te dni govor tudi v skupščini ZAR. Predsednik Naser je ob tej priložnosti poudaril, da morajo arabske revolucionarne sile napraviti zdravo analizo problemov, na katere zadevajo. »Arabska revolucija — to m serija pustolovščin in državnih udarov, ampak zgodovinsko gibanje množic arabske nacije, ki hoče uresničiti svoje težnje po revolucionarni poti,« je rekel predsednik Naser.
Takšna ocena in posebno takšno stališče potrjujeta politično evolucijo, ki je po-sebho pomembna, ker so jo nakazali prav v Kairu. Zakaj ZAR je še naprej vodilna sila v arabskem svetu, tako po svojih revolucionarnih dosežkih kakor tudi po uspehih na gospodarskem in socialnem torišču. Lahko bi rekli še to, da se arabske revolucionarne sile začenjajo reorganizirati v času in razmerah, ki omogočajo in upravičujejo takšno reorganizacijo.
MIRKO AKSENTIJEVIČ
Nobena stran si ni svesta zmage, ker je med 44% glasovi za de Gaulla in 32<>/0 glasovi za Mitterranda še 24 % tistih, ki bodo odločili zrna. go-
Mitterrand je dobil že prvo točko, če je to sploh točka. Potolčeni skrajni desničar Tixier Vignancourt je pozval svoje volivce, to je nekaj več kot 5% volilnega telesa, naj 19. decembra glasujejo za Mitterranda.
Logika? Pojasnilo: treba je tolči de Gaulla. čeprav kandidat levice potrebuje glasove, mu ti-le moralno škodujejo.
Spričo novega položaja se enotni kandidat levice zdaj nazva »kandidat vseh republikancev«. On je zbral svoj »odbor 59«, to je štab, ki neposredno vodi njegovo kampanjo. Prvi sklep tega sestanka je bil:	prepričati
tisti del levice, ki je glasoval za de Gaulla, da je njegovo mesto na drugi strani.
»Nouvel Observateur«, ki vsestransko podpira Mitterranda, analizira ta problem in prihaja do sklepa, da je glasovalo za de Gaulla okrog 10 % takih, ki sicer volijo komuniste, delno pa socialiste. Primerjanje s parlamentarnimi volitvami ni edino
teur« sklepa takole: »Verjetno je določen del komunističnih volivcev glasoval za zunanjo politiko .predsednika republike.«
Podoben pojav je tudi v delavskih okrajih na severu.' čeprav je dosegel Mitterrand tam več kot v nacionalnem povprečju (več kot 32%), so vendarle 1962. leta na parlamentarnih volitvah dobili kandidati levih strank več glasov. Ker Lecanuet v teh krajih ni dobil toliko glasov, da bi bilo vredno o tam govoriti, se nujno pojavlja misel, da delavski razred še naprej glasuje za de Gaulla.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v mestih, kakor npr. Grenoble ali Le Havre. Mitterrand je v teh krajih dosegel sicer uspeh, vendar je precej levo usmerjenih volivcev oddalo svoj glas de Gaullu. V Marseillu je dobil de Gaulle več glasov kot Mitterrand, kar pomeni, da je del pristašev socialista Ga-stona Defferra raje glasoval za dosedanjega šefa države.
Na osnovi tega gradita obe plati svojo volilno strategijo. Degolisti poskušajo preipri. čati javnost, da je Mitterrand samo frakcija v javnem mnenju, vtem k*, predstavlja de Gaulle večino narofc, ne
eta. Vsekakor je to delikaten posel, saj so predsodki bur-žoazije do komunistične partije preveliki, da bi se zlahka mogla sprijazniti z Mit-terrandom. Strategija pa je zgrajena na razlikah med tistimi. ki so razredno vezani za konservatizem, in med tistimi, ki hodijo po teh poteh, ker so »zapeljani in prevarani«, kakor je to zapisal direktor »Humaniteja«.
V prvi vrsti skušajo izločiti tisto desno krilo radikalov, ki je šlo z Mauricem Faurom in preko njega z Le canuetom. Z drugimi beseda, mi, obstaja težnja, da bd vplivali na samega Faura, ki je sicer osebni prijatelj Mitterranda in ki je v narodni skupščini pogosto sinhroniziral svoje akcije proti de Gaullovi vladi z levico, če bi ta operacija uspela, bi priskočilo na pomoč Mitterran. du še okrog 3.5 % volivcev.
Vsekakor pa je za javnost najzanimivejše stališče potolčenega Lecanueta, ki je dobil 5. decembra okrog 16»/o glasov. Kdo jih bo zdaj dobil? — Vodstvo njegove stranke MRP je dalo tem volivcem proste roke, naj glasujejo za kogar hočejo. Tudi sam Lecanuet je rekel nekaj takega, toda v kontekstu, ki zasluži podrobnejšo proučitev.
Govoril je o tem, da bodo kmalu ustanovili novo stranko, ki bi zbrala pristaše zgraditve Zahodne Evrope. To bi bila stranka, ki bi se borila za, na kratko povedano, ameriško pojmovanje graditve te-
Položaj se zapleta. Pred sednik de Gaulle je na seji vlade v sredo izjavil, da se bo pojavil na volitvah 19. de-cemibra, kar je bilo tudi pri. čakovati. Minister za informacije je pristavil, da bo general uporabil pravico na stopa na televiziji, kar priča o tem. da se je de Gaulle odločil za boj. Če bi z gotovostjo pričakoval, da bo on dobil glasove, ki jih je dobil Lecanuet, se namera ne bi tako angažiral v kampanji. Vsekakor pa upošteva lekcijo prve runde: napak je raču. nati na staro, slavo, treba si je pridobiti novo.
J. PALAVRSIč
Revizija
kenijskega plana
Kenijska vlada se je lotila temeljite revizije petletnega načrta-o razvoju dežele, sprejetega sredi lanskega leta. Kakor je povedal namestnik ministra za gospodarsko planiranje Mvai Kibaki, je treba načrt revidirati, ker vlada ne more z lastnimi viri zagotoviti predvidenih državnih investicij. Po načrtu naj bi namreč do konca leta 1970 investirali za razvoj skoraj 888 milijonov dolarjev, od česar bi kakih 360 milijonov zagotovila država in javni sektor, drugo pa naj bi vložil privatni kapital. Pokazalo se je, da ta račun ni bil realen, ker so dohodki države premajhni.
PRED SLIKO^IN PANOJEM — Predsednik in predsedniški kandidat Charles de Gaulle in predsedniški kandidat Frangois Mitterrand
Novi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR
Novi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgomi se je rodil leta 1902 v Ukrajini, v delavski družini. S petnajstimi leti je postal delavec. Potem ko je pet let delal v Komsomolu, se je vpisal v kijevski tehnološki inštitut za živilsko industrijo, kjer je kot študent leta 1930 postal član partije.
Potem ko je doštudiral na inštitutu, je vse do leta 1946 delal naprej v tovarnah sladkorja, potem pa je kot namestnik ljudskega komisarja za živilsko industrijo ZSSR vodil inštitut te panoge v Moskvi.
V naslednjih štirih letih je bil Podgomi zastopnik ukrajinske vlade pri vladi ZSSR, nato pa se je posvetil partijskemu delu. Bil je prvi sekretar harkovskega oblastnega komiteja, leta 1953 je bil izvoljen za drugega sekretarja, leta 1957 pa za prvega sekretarja CK KP Ukrajine.
Nikolaj Podgomi je od leta 1956 član <jK KP Sovjetske zveze Le«. 1958 je bil izvoljen -= v«aididajta za člana prezidij* CK Kp SZ, leta 1960 pa je posta, čla.e prezidija CK. Pred dvema letoma je bil izvoljen za sekretarja CK KP SZ.
Večkrat je bil izvoljen za deputata vrhovnih sovjetov ZSSR in Ukrajine. Podgomi je član prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR. Leta 1963 je bil odlikovan z redom heroja socialističnega dela.
Dosedanji predsednik pre-zddija Anastas Mikojan je praznoval 70. rojstni dan 25. novembra letos. Ob tej priložnosti je bil odlikovan z redom Lenina. Mikojan je član prezidija CK KP SZ in član prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR.
Mehanizacija kmetijstva na Kubi
Po vesteh iz Havane je kubanska vlada sklenila prispevati izredna sredstva, da si nabavi mehanizacijo za kmetijstvo. Največji del sredstev je namenjen za nabavo posebnih strojev za sečnjo sladkornega trsa in za rafiniranje sladkorja.
Sklep o tem so objavili na prvem nacionalnem posvetovanju o mehanizaciji.	*
Kubanska vlada je naložila kmetovalcem nalogo, da stalno povečujejo pridelek sladkornega trsa, tako da bi že pred koncem tega leta pridobili okoli 10 milijonov ton sladkorja, vendar se je ta proizvodnja, ki je znašala povprečno okrog 4 do 5 milijonov ton, zadnja leta naglo zmanjšala, predvsem zato, ker so največji del proračunskih sredstev namenili za razvoj industrije. Zato so že konec lanskega leta korigirali program in letos so pridobili okoli 6 milijonov ton sladkorja.
Nova mehanizacija, zlasti pa rezervne dele za stroje, ki jih že imajo, bodo nabavili v Sovjetski zvezi, Poljski, NDR, češkoslovaški, Romuniji, Bolgariji in Madžarski, ki so glavni uvozniki kubanskega sladkorja.
potrdilo teh ugotovitev. Ta ko je bilo na pr mer v »rdečem obroču«, v pariških predmestjih. kjer so spomlad' glasovali v večini za delavskega kandidata. Zdaj pa je Mitterrand dobil na nekaterih volišč h komaj pol teh glasov. Podobno je tudi v samem mestu Parizu. V delavskih rajonih je drlbil Mitterrand manj glasov kot pa kandidati levice na občinskih volitvah. »Nouvel Observa
glede na razredno pripadnost volivcev. Mitterrand pa želi nasprotno prikazati volitve kot spopad med napredkom in reakcijo. V prvi vrsti si pr.zadeva, da bi odvrnil od de Gaulla tistih 10 % volivcev, ki so po razredni pripadnosti bližji delavskim strankam.
Druga smer Mitterrandovih prizadevanj pa je uprta proti tistim volivcem, ki so 5. de. cembra glasovali za Lecanu-
ga dela sveta. Potem pa je Lecanuet dejal, naj njegovi volivci izberejo kandidata, ki bi jim ustrezal v skladu s tem njegovim stališčem, če vemo, da je de Gaulle izrecno proti taki evropski politiki in da je Mitterrand bliže takim pojmovanjem, čeprav ne izražajo povsem njegovega stališča, se postavlja vpra šanje: ali ni Lecanuet posredno pozval volivce, naj glasujejo za Mitterranda?
Razpotja italijanske levice
la združitev s PSDI in proti
Manjšina v socialistični stranki: PSI bo tista, ki bo morala popustiti
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
»V naši deželi kakor tudi v naši stranki resnično obstaja stalna težnja, da bi uresničili politično enotnost delavskega gibanja, tako enotnost, ki bi omogočila, da bi ves socialistični potencial v deželi prevzel na lastna’ ramena delo za prenovitev italijanske družbe in s tem odprl demokratično pot v socializem.«
S temi besedami je eden izmed voditeljev leve struje v socialistični stranki, Ric-cardo Lombardi, podprl svojo kritično misel proti udeležbi stranke v koaliciji levega centra v sedanji podobi in proti nameravani združitvi s socialnimi demokrati.
»če govorimo o enotnosti delavskega gibanja«, je nadaljeval Lombardi, »potem moramo upoštevati eno izmed pomembnih dejstev: črta ločnica, kj označuje razlike v delavskem gibanju, se nikakor ne sklada z mejo, ki loči posamezne politične stranke delavskega gibanja med seboj, marveč teče ta črta tudi znotraj posameznih strank.«
Tako važna odločitev, ki jo je napravil 36. kongres PSI s tem, da je postavil levi center kot tisto sredstvo, s katerim naj stranka izvede preobrazbo dežele kot pogoj za uresničitev demokratičnega socializma, in izbral združitev s socialnimi demokrati kot najbolj ustrezno pot k uresničitvi enotnosti socialističnih sil Italije, prav gotovo ni mogla ostati brez globokega odmeva tako v vrstah
stranke kot v vseh drugih političnih predstavnicah delavskega razreda. Odcep dela strankinega članstva ob njenem vstopu v vlado levega centra je pripomogel, da so zagovorniki tako levega centra kot združitve s socialnimi demokrati prišli na kongres z občutno večino okrog 80% glasov, kar je omogočilo, da je večinsko krilo lahko izpeljalo nameravane načrte. Vendar pa je manjšina, ki jo sestavljajo dve levi struji, pristaši Lombardija in tako imenovana »nova levica«, s svojim nastopom pokazala, da ne kani izbrati odcepitve ali izstopa iz stranke kot obliko boja proti sklepom kongresa, ki se z njimi ne strinja. Nasprotno, manjšina je dala na kongresu čutiti, da želi ostati v stranki kot njena vest z namenom, da bi stranki omogočila ohraniti njen socialistični značaj in bistvo. »Nočemo, da bi naš kongres postal pogovor gluhih, nočemo tudi biti samo registratorji številčnih rezultatov razprave. S kritičnimi analizami hočemo dokazati, da ne gre prt
oceni vladne politike za določene zamude v izpolnitvi njenega programa, marveč gre za rakovo pot, ki jo je ubrala ta politika,« je govoril Lombardi. Manjšina je zavračala trditve, da ni druge izbire za Italijo kot levi center v sedanji podobi in sestavi. Levi center, kakršen je danes, je izgubil svoje želene in nameravane označbe in je postal samo prenovljena izdaja poprejšnjih sredinskih vlad. Po oceni levice je prav udeležba socialistične stranke v taki vladi tisto, kar spodkopava njeno moč in ji onemogoča, da bi se pojavila pred celotnim delavskim gibanjem kot tista samostojna, dejansko socialistična sila, sredi med krščan-sko-demokratsko stranko na desni in komunistično partijo na levi, ki bi bila sposobna zbrati in zbližati vse dejansko socialistične in napredne sile v deželi za izvajanje resnično naprednega programa vsebinske obnove dežele. Po sodbi predstavnikov levice v PSI je združitev s socialnimi demokrati rezultat nuje, v katero je zabredla socialistična stranka, ker po eni strani vztraja v vladi, po drugi strani pa čuti, da v tej vladi nimata njen glas in njena volja dovolj moči. Zato prihaja do združitve, je dejal predstavnik levice Pemando Santa, ugledni socialistični sindikalni vo-
ditelj, na socialno demokratski osnovi, v sklopu sedanjega levega centra, na temelju sedanje zveze s krščanskimi demokrati, ki v njej nekateri vidijo izraz naše stalne politike. Ni se spremenila socialna demokracija, je dejal Santi, pač pa je PSI tista, ki se bo morala spremeniti in preiti na bolj nazadnjaške postojanke. Nasproti ideji kongresne večine o združitvi s socialnimi demokrati je levica predlagala drugačno pot z naslednjimi besedami svojega uglednega predstavnika Santija:	Ljud-
ske množice in kulturni delavci dežele pričakujejo od nas, da jim odpremo perspektive s svojimi nastopi in sklepi, ki bodo postavili osnove enotni in demokratični politiki italijanske levice. Združitev s socialnimi demokrati, je dejal Santi, ni pravi odgovor na te težnje množic, kakor ni pravi odgovor zahteva, naj vsaka leva stranka obleče svojo opravo. Lahko se zbližujemo ali razhajamo s komunistično partijo, je rekel dalje Santi, toda ne moremo se odpovedati možnosti vplivanja na ta veliki demokratični potencial, ki ga predstavljajo komunistični delavci. Toda tak je osnovni zaključek vseh kritičnih stališč levice v PSI, takih dogovorov ni mogoče uresničiti z vladnih postojank, kajti te postojanke sprožajo procese, ki so v nasprotju s tistim, kar bi PSI morala storiti.
Santi je bil edini, ki je vzel v zagovor intelektualce, ko so jih napadli posamezni govorniki, in edini, ki je razgibal vso veliko dvorano in je več kot tisoč delegatov in gostov spontano zapelo socialistično himno na kon-
cu njegovega govora, vendar ni mogel niti za centimeter spremeniti razmerja sil, ki je prevladovalo na kongresu. Kljub temu se je manjšina pokazala kot pomembna moralna sila znotraj stranke in — po besedah drugega predstavnika levice Giolittija — nikakor ni osamljena v stranki. »Manjšina je prišla na dan z argumenti,« je dejal Giolitti, »za katere se je celotni kongres pokazal občutljivega. Ideje, ki jih zagovarja manjšina, so izraz zgodovine in hkrati tudi bistva stranke. To nam je jamstvo,« je dejal Giolitti, »da se ne bomo zaprli v geto ali spremenili v sekto, marveč bomo ostali živa in aktivna sestavina stranke na vseh njenih ravneh.«
Koliko je odločitev PSI, da se združi s socialnimi demokrati, pripomogla k resnični izvedbi zamisli o enotnosti celotne levice, bo pokazal prihodnji razvoj, kajti proces razvrščanja sil znotraj delavskega gibanja s tem ni končan, marveč se je šele odprl. Manjšina v stranki je ocenila tako pot kot negativno. Veljalo bi zvedeti tudi za mnenja drugih delavskih strank, ki so vsaka posebej že dale prve ocene tega koraka socialistične stranke. Bližnji kongresi teh strank pa bodo nudili priložnost še za bolj utemeljena in izdelana stališča o vprašanju enotnosti delavskega gibanja.
Stališče pobudnikov združitve, ki ga je sprejel socialistični kongres, socialnih demokratov, je v najkrajšem povzetku naslednje: Popolno soglasje glede predlagane združitve, treba je pa še bolj pospešiti priprave in čimbolj skrajšati roke, v~Shterih
naj obe stranki izvedeta zedinjenje v enotno stranko. Se od poprej pa so znani določeni pogoji, ki so jih postav, ljali socialni demokrati: nova stranka naj se vključi v socialistično internacionalo socialnodemokratskih strank, odpove naj se povsem nev-tralističnemu stališču v zunanji politiki, odpove naj sodelovanje s komunisti na vseh ravneh krajevnih uprav, predvsem pa naj razdere sodelovanje s KPI v vseh pokrajinskih in deželnih odborih, članom socialistične stranke naj bi bila dana -prosta izbira sindikalnega članstva, ali v splošni konfederaciji dela (CGIL), kjer so zdaj skupaj s komunisti, ali pa v zvezi italijanskih delavcev (UIL), kj je sindikalna organizacija socialnodemokratske stranke. Se pravi, gre za uvedbo tako imenovanega sistema »dvojnih sindikalnih članskih izkaznic« v isti stranki, ki pa naj bi bil prehodnega značaja.
Povsem negativna ocena sklepov 36. kongresa PSI je prišla s strani vodstva socialistične stranke proletarske enotnosti, ki je pred odcepom tvorila levo krilo PSI. Po izjavi vodstva te stranke sklepi kongresa poslabšujejo politično stanje v deželi, prispevajo k vedno večji utrditvi nazadnjaških osnov levega centra, omogočajo napade s strani krščansko-demokrat-ske stranke na delavske pravice in utrjujejo položaj velikega kapitala v italijanskem gospodarstvu. »Vstopamo v novo fazo političnega boja v Italiji,« je zapisalo glasilo PSI UP v članku, posvečenem kritiki sklepov kongresa PSI.
D. KOŠMRLJ
lllllll!ll!!limilllllll!lll!!!l!![l!llllllllllllll|||!!||l|!!!|l|l||||||||!||||||!l!l||||!|||{||||!!|!!||l|||||||||!||||!i|i:!!|||!|![l||l||!||!||!!||||!!!|!|!i:i|||||;!!|||!|||||i:ii!|!i;|||i||||||||||||i
»CINKARNA«
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE
razpisuje
LICITACIJO za prodajo naslednjih vozil
2 osebna avtomobila Citroen !D 19 tovorni avtomobil TAM - FIOMiR
3 tone
Licitacija bo 15. decembra 1965 od 8. do 10. ure za družbeni sektor in od 10. do 12. ure za zasebni sektor.
Licitacija bo v komercialnem sektorju Cinkarne.
10551
lil MIMI   ijlMMNMIIIMIHI ................
SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO Tolmin
razpisuje
F>o sklepu delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. traktor Ferguson FE-35
dobro ohranjen
2. traktorska prikolica - prekucnik nosilnost 3 tone — vozna
3. gozdarski motorni vitel
z dicsel motorjem Enfild — moči 12 KS
4. 2 stabilna diesel motorja Enfild moči 12 KS	^
5. 2 drobilca za kamen tip DV 350
z motorjem Aran — dobro ohranjena
6. traktorski vitel (prednii)
znamke Sepson za traktor Ferguson FF ' potrebno je manjše popravilo
7. namakalna naprava Agro IV
ki obsega:
a) črpalni agregat s črpalko Agro IV Q = 1.500 l/min H = 40 m
z diesel motorjem Perkins na podvozi
b) pocinkane tankostenske cevi 0 90 in 110 mm (400 m)
c) razpršilec Rinka (30 kom)
8. 2 žična žerjava - mački KS-1
z zaustavljači
9. več rabljenih motornih žag
Osnovna sredstva od točke 1. do 8. bomo prodali v Tolminu na Obratu za mehanizacijo Poljubinj dne 17. 12. 1965 ob 9. uri, osnovna sredstva pod točko 9, pa v Idriji, v skladišču Gozdnega obrata na Prenuti ob 9 uri istega dne.
Prednost na liužtfutiji ima družbeni sektor. _____________________________________________ 10550
DELO ■£ strani
Novice
LJUBLJANA: področne komisije Prešernovega sklada
— Na včerajšnji seji upravnega odbora Prešernovega sklada pod predsedstvom Leva Modica so potrdili 7 področnih komisij, ki naj končajo svoje predloge glede letošnje Prešernove nagrade in nagrad sklada oziroma Štipendij do 10. januarja. Komisiji za arhitekturo bo predsedoval univ. prof. arh. Saša Sedlar, komisiji za film in RTV predavatelj na akademiji za dram., film in TV Vladimir Pohar, komisiji za glasbo prof. glas. akad. Pavel šivic, komisiji za gledališče urednik Naših razgledov Vasja Predan, komisiji za industrijsko oblikovanje ak. slikar prof. Zoran Bidek, komisiji za upodabljajočo umetnost um. zgodovinar Prane Zupan in komisiji za literatu-to urednik MK pisatelj Ivan Potrč. Člani upravnega odbora Prešernovega sklada so razpravljali tudi o kriterijih -7a obravnavanje posameznih umetnostnih dosežkov v okviru novo potrjenega statuta Prešernovega sklada in poslušali obrazložitev finančnega načrta za leto 1966. Od finančnih sredstev bo ena tretjina odpadla za nagrade, dve tretjini pa za štipendiranje ob minimalni postavki 4% za administracijo in režijo.
LJUBLJANA: večer skladb Karla Pahorja — Društvo glasbenih umetnikov Slovenije bo v počastitev skladateljeve 70-letnice priredilo koncert njegovih del v ponedeljek, 13. decembra, v mali dvorani Slovenske filharmonije. Na sporedu bodo dela: Trio za flavto, oboo in fagot, Belokranjske otroške pesmi za alt in klavir, Istrijanke za klavir in štiri pesmi za glas in pet instrumentov. Izvajalci: Igor Dekleva, Stojan Dokuzov, Mitja Gregorač, Jože Jarc, Janez Košak, Ivan Lesar, Rudi Pok, Ljubo Rančigaj, Silvester Sopotnik, Bogdana Stritar, Lojze Velkavrh. Sergej Vclpi in Jože Vukan. Uvodna beseda: dr. Primož Kuret. Koncert se bo začel ob 20.15.
LJUBLJANA: čas obiskov v vivariju — Inštitut za biologijo pri ljubljanski univerzi ima že nekaj let lepo urejen vivarij. V njem učenci in profesorji lahko vidijo zbirke živih plazilcev, dvoživk, rib in nekaterih drugih živali, o katerih učijo v šolah. Inštitut sporoča, da je spremenil čas obiskov, šole si po novem lahko vivarij ogledajo ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, torkih od 16. do 18. ure, ob sredah in petkih pa od 11. do 13. ure. šolske obiske zunaj Ljubljane lahko sprejmejo tudi ob sredah in petkih popoldne in sobotah dopoldne, če se šole z inštitutom za to
Potujoče prireditve
Republiška akcija za posredovanje kulturnih dobrin zunaj središč
m
prej dogovorijo. Je pa potrebno vsak obisk prijaviti vsaj 3 dni prej, lahko tudi po telefonu (22-121, int. 310). Zaradi razmeroma majhnega prostora je istočasno mogoč obisk največ enega razreda. Za ogled z razlago je potrebno približno uro časa. Vstopnina za učenca pa je 50 dinarjev. Na sliki: potočna postrv.
ŠMARTNO: razgibano kulturno življenje — Med občnimi zbori prosvetnih društev in Svobod v velenjski občini je bil najbolj uspešen v Šmartnem ob Paki. V vsem obravnavanem obdobju so imeli v tem kraju deset lastnih klubskih prireditev. Nekajkrat so pripravili zelo pestre vesele večere z nastopom domače skupine »Srnica«. Ma-lokje so se spomnili ob 20-letnici osvoboditve vseh tistih, ki so požrtvovalno delali vsa leta na kulturnem področju. V Šmartnem ob Paki so z lastnimi sredstvi obdarili štiri najbolj zaslužne člane društva. Tudi to sezono so pridni. Dramska sekcija vadi Linhartovega Matička.
CELJE: zunanjepolitični simpozij — Delavska univerza v Celju pripravlja za prvo polovico januarja štiri
predavanja, ki naj bi bila namenjena tako delavski mladini in sindikalnim delavcem kakor tudi šolski mladini. Organizator meni. da so predavanja primerna predvsem za mladino četrtih razredov srednjih šol. Naslovi predavanj so naslednji: Indonezija in azijski jugovzhod; Bližnji vzhod, severna Afrika; Problem delavskega in komunističnega gibanja danes — posebej o KP Italije in KP Francije; Vprašanja enotnosti komunističnega gibanja — konflikt Sovjetska zveza — Kitajska.
NASI RAZGLEDI
Danes je izšla 23. (334.) številka Naših razgledov Na uvodnem mestu piše M. Poljanšek o vzročni zvezi med znanostjo in proizvodnjo. J. Jeri končuje zapiske :n misli s XXXVI. kongresa italijanskih socialistov, dr. Š. Južnič piše o drugi izredni medameriški konferenci v Rio de Janeiru, F. Drenovec pa o drugi ohladitvi med Francijo in Gvinejo. G. Kušej razpravlja o osvobajanju proizvajalnih sredstev (misli s simpozija o družbeni lastnini v Beogradu). J. Šinkovec razgrinja probleme rodbinskega prava na Goriškem. I. Gams je prispeval zapis na rob IV. mednarodnega soeleološkega kongresa, dr. B. Berčič odlomke iz referata na zborovanju slovenskih knjižničarjev, I. Križnar pa ocen iu ie Jeseniški zbornik I. V tej številki NR končuje M. Skubic zapiske :z Španre. M. Karlin pa razmišlja o jubileju naše edine zdravstvenovzgo;ne revije »Priroda, človek in zdravje«. »Učenie s strojite je naslov obširnega prisoevka
ne, V. Bartol pa o publikacijah SAZU. Razgovor Naših razgledov: Boris Strohsack, predsednik sveta za kulturo in znanost občinske skupščine Celje, o položaju kulturnih dejavnosti v občini.
Na bralnih straneh objavljajo NR razpravo o povojnem romanu v Jugoslaviji in pesmi mladega koroškega pesnika M. Mačka s spremno besedo B. Paternuja. J. Pogačnik nadaljuje polemiko o Prešernu. V gledališki kroniki ocenjuje dr. V. Kralj dve predstavi v Drami SNG, A. Inkret pa eno v MGL Filmski oceni sta prispevala Miša Grčarjeva in M. Klopčič. Glasbeni problematiki je posvečenih troje prispevkov:	M. Stibilj
piše o kasselskih glasbenih dnevih. P. Sivic o koncertu A. Diko-va v Ljubljani in dr. P. Kuret o premieri Trubaduria v ljubljanski Ooeri. B. Mušič objavlja svoje pre-mišljanje o usodi Posočja. Rapa šuklietova pa vtise iz Makedonije. Slede pisma Našim razgledom (polemika s člankom M. Vogelni-kove iz prejšnje številke), informativne mbrike in bibliografija ^eorodukcije
  .............	-Likovna onrema
Heler.c Puharjeve o ameriških :z- j	razstave srbskega	slikarstva	XIX.
kušnjsh z ^industrijo znania«. EK	stol. v Narodni galeriji	in	vinjete
piše o dvajsetle*nici gimnazije Rav- *	Petra Jovanoviča.
nfSHiiHmnimiuiiiii:.:; , ' ^ n'in •	.   ..........
Razglas
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA
potrebuje za izvajanje novega sistema tarif in za dela na področju akvizicije prevozov doma in z inozemstvom
VEČ STROKOVNJAKOV
za razna študijsko-analltska dela in za vodstvo teh del v najpomembnejših eentrih, kot so Ljubljana Maribor in Postojna.
Dela. za katera potrebujemo strokovne sodelavce, obsegajo predvsem tale področja:
— študij tržišča transportnih storitev in tržišča nasploh,
— akvizi ;ijo transportov doma in v inozemstvu,
— ugotavljanje rentabilnosti poslovanja ter uvajanja novih prevoznih kapacitet in pravna oz. ekonomska dela pri razvijanju gospodarskega sistema v transportu,
— vodstvo turistično-transportnega'biroja.
Na razglas se lahko priglasijo kandidati, ki imajo ustrezno večletno prakso in želijo delati v transportni, akvizicijski, transportno-tarifni in špediterski
ali sorodni dejavnosti.
Potrebna je ekonomska, pravna oziroma druga visoka izobrazba. Kandidati, ki nimajo take splošne izobrazbe, pa morajo imeti zato daljšo delovno prakso
na teh področjih.
Zaželeno je znanje "saj enega tujega jezika.
Po potrebi bodo sprejetim delavcem dodeljena stanovanja.
Pismena ponudba naj vsebuje vse pomembnejše podatke iz življenjepisa in dosedanjega strokovnega
dela.
Ponudbe sprejema kadrovska služba do 25. decembra
1965.
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE
LJUBLJANA, Ulica Moše Pijada 39/1	10474
»V želji, da bi dejavnost naših osrednjih gledališč čimbolj posredovali širši slovenski javnosti, so se poklicna dramska gledališča v Sloveniji sporazumela za koordiniran program gostovanj v sezoni 1965/66. Posredujemo vam njihov predlog in vam hkrati pošiljamo njihov repertoar za tekočo sezono in predvidene stroške za gostovanja. Predlagamo vam, da proučite možnosti za gostovanja v vašem kraju skupaj z občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij, delavsko univerzo in drugimi, ki se ukvarjajo s programom kulturnih prireditev. Prepričani smo, da bi s takšno koordinirano akcijo ob racionalni uporabi sredstev dosegli zelo živahno, predvsem pa kvalitetno kulturno dejavnost v vaši občini.
O končnem izboru del in načinu gostovanj lahko odločate povsem samostojno v skladu s svojimi željami in potrebami. Predlagamo vam, da v tem smislu navežete stike z gledališči in da sklenete z njimi ustrezne pogodbe.
Hkrati vam predlagamo, da o svojih načrtih za gledališka gostovanja obvestite sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS in mu sporočite, kolikšna sredstva ste predvideli za gledališka gostovanja in s kakšnim deležem naj bi pri tem sodeloval sklad. Pri tem je seveda treba upoštevati, da bo sklad lahko le v skromnih okvirih podprl celotno akcijo in da bo zato osnovni poudarek na lastnih virih. Menimo pa, da bo bolj organizirana akcija znatno pocenila stroške gostovanj in jih tako napravila dostopnej ?še.«
To je začetek pisma, ki ga je republiški sekretariat za prosveto in kulturo poslal podpredsednikom občinskih skupščin. Z njim praktično začenja organizirano akcijo za posredovanje najboljših kulturnih prireditev tudi kraje zunaj največjih slovenskih središč. Zelja republiške ga sekretariata za prosveto in kulturo ter republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti je, da bi sklad ne dajal sredstev za gostovanja zainteresiranim osrednjim kulturnim ustanovam, ampak bi rad dajal svoj del podpore za gostovanja neposredno občinam. Sekretariat meni, da bi tako bolj pospešili obiske kvalitetnih ustanov v manjših krajih in da bi s tem načinom sofinanciranja dosegli tudi boljšo koordinacijo programa sorodnih kulturnih institucij.
V pismu so program in stroški za gostovanja naslednjih gledališč: Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, Mladinsko gledališče iz Ljubljane in ljubljansko Mestno gledališče. SNG Maribor je pripravljeno gostovati s štirimi deli iz svojega repertoarja v večjih krajih po bivšem mariborskem okraju. .Stroški za eno gostovanje so glede na oddaljenost krajev, ki so omenjeni, od 140.000 do 238.000 dinarjev. SLG iz Celja je pripravljeno gostovati z deli enajstih avtorjev v krajih na ozemlju bivšega celjskega in maribof-skega okraja, cena za eno predstavo pa je odvisna od oddaljenosti v razponu od 200.000 do 350.000 dinarjev. Drama SNG iz Ljubljane je pripravljena gostovati kjerkoli v Sloveniji, stroški za eno predstavo na gostovanju pa so od 350.000 do 400.000 dinarjev; obisk bi bil cenejši le v neposredni bližini Ljubljane oziroma s predstavami z izrazito majhno zasedbo; v navedenem repertoarju njenega velikega odra, komornega odra in odra komedije so dela sedemnajstih avtorjev. Mladinsko gledališče je pripravljeno gostovati s sedmimi deli, stroški pa so: dnevnice in honorarji za eno predstavo od
60.000 do 180.000 dinarjev ter kilometrina (Ljubljana-tran-sport računa 310 dinarjev za km); temu gledališču so najprimernejši dnevi za gostovanje petek, sobota in nedelja, ker v teh dnevih doma nima dvorane. Mestno gledališče ljubljansko navaja v okvirnem repertoarju štirinajst del in javlja, da namerava intenzivno gostovati tudi v tekoči sezoni; stroški za posamično predstavo pa bodo med
250.000 in 350.000 dinarji. Pri navajanju programa sekretariat pripominja, da bodo organizatorjem dobrodošli abonmaji za vso sezono.
Akcija, ki jo je začel sekretariat za prosveto in kulturo, je zelo zanimiva, že zato, ker je to pravzaprav prvi tak primer pri nas. In pričakovati bi bilo, da bo tudi odziv nanjo temu primeren, pa naj bodo odgovori takšni ali drugačni. Toda ne. Pismo je šlo na pot sredi oktobra, doslej pa je pošiljatelj pisma dobil odgovore iz komaj desetih občin (Mozirje, Ptuj, Brežice, Šmartno pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Laško, Ormož, Murska Sobota, Gornja Radgona, Sevnica).
Isti organizator bo v kratkem poslal občinam tudi pismi, v katerih sporoča program in stroške naših najkvalitetnejših glasbenih prireditev in likovnih razstav.
J. S.
mmmmm
Josip Vidmar:
Iz dnevnika
-11. XII. 1965
ŽENSKA (SLAVA, BENIN, NIGERIJA — Z razstave črnske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
Slovenski pisatelji v madžarščini
Pomenek s prevajalcem I§tvanom Bodritsom
čeprav še nimamo bibliografskega pregleda prevodov iz slovenske književnosti v madžarščino, bi mogli po nekaterih podatkih sklepati, da je od jugoslovanskih literatur slovenska kaj skromno zastopana v madžarski prevodni književnosti. Pred vojno je bil pokojni dr. Avg. Pavel skoraj edini prevajalec iz slovenščine, ki se je loteval zahtevnejših tekstov, kakor je na primer Cankarjeva proza. V zadnjem času se izboljšuje položaj tudi na tem področju. Murskosoboška Pomurska založba je uvrstila v svoj perspektivni program celo vrsto madžarskih prevodov iz slovenščine, že nekaj časa pa izdaja posamezna slovenska dela v tem jeziku novosadska založba »Forum«. -Te dni se je mudil v Ljubljani urednik dnevnika »Magyar Szo« in prizadev. ni sodelavec »Foruma« Istvan Bodrits. V slovenski kulturni kroniki je bilo premalo registrirano delo. ki ga je ta knjižni prevajalec že doslej opravil za spoznavanje slovenske književnosti v madžarskem jezikovnem krogu. V novosadski reviji »Hid«, reprezentativnem kulturnem glasilu madžarske manjšine, je izšlo že precej prevodov iz slovenske proze, prav tako je prevedel za madžarske oddaje novosadskega ra. d:a več slovenskih radijskih dram. Ob najinem srečanju mi je mogel pokazati kopico knjig, samih prevodov iz slovenske književnosti, natisnjenih od 1. 1958 dalje pri založbi »Forum«.
»Toda to niso vsi moji knjižno izšli prevodi iz slovenščine«. mi je dejal, ko sem si radovedno ogledoval te njegove knjige z imeni slovenskih avtorjev. »Prinesel sem samo nekatere«.
Prva po časovnem razpo-redju je Franceta Bevka »Knjiga o, Titu« (v madžarščini »Tito«), Sledi ji Cirila Kosmača »Pomladni dan« (»Szep favaszi nap«).
»Ta moj prevod«, me je opozoril Istvan Bodrits, »je izšel v dveh izdajah: v novosadski in nato še v budim-peštanski, pri ugledni založbi »Europa«.
Nadaljnja knjiga je Bena Zupančiča »Sedmina«, ki je izšla 1. 1962, in že omenjena budimpeštanska založba pripravlja sedaj drugo izdajo, ki bo opremljena tudi s primemo spremno besedo. Potem sem opazil še zbirko krajših proz Ele Peroci. Ob tej knjigi iz 1. 1963 je pripomnil njen madžarski prevajalec, da je založba oddala 4000 izvodov »Europi«, da jih razpeča na Madžarskem. L. 1964 je izšel Bodritsev izbor proze Ivana Cankarja. Cankarjevega »Hlapca Jerneja« je že pred mnogimi leti prevedel dr. Pavel, kljub temu je veliki slovenski pripovednik in dramatik še premalo znan med Madžari in lahko upamo, da bo Istvan Bodrits pripravil še nadaljnje prevode -iz njegovega dela.
»Kakšen odmev šo imeli vaši prevodi iz slovenske književnosti na Madžarskem?« sem vprašal.
»Eden izmed vodilnih bu-dimpeštanskih literarnih ča-eo.pisov je priobčil daljšo, prav pohvalno oceno Kosmačevega spisa »Pomladili aan«. Tudi drugi prevodi so zbudili pozornost; tako je v zvezi s prozo Perocijeve poudarjal kvalitete tekstov in prevoda znani madžarski slavist Zoltan Csuka.«
»In kako presojate najnovejši programski načrt Pomurske založbe?«
»V njeni odločitvi, da izdaja slovenska dela v madžarskem prevodu, vidim lep korak naprej v medsebojnem spoznavanju Slovencev in Madžarov. Sicer pa sem tudi sam sodelavec Pomurskega trska in njegove založbe. Zanjo sem prevedel Seliškarjev spis »Veselo in žalostno o mulah«; menda je ta moj prevod že v tisku.«
Pokazal mi je tudi svoje prevode mladinskih slikanic, ki jih je že izdala Pomurska založba v hvalevredni koprodukciji z Mladinsko knjigo. Naši teksti v madžarščini "in ilustracij^ slovenskih slikarjev — to bo pripomoglo, da se bodo te izdaje razš:r;le med mladino madžarske narodnosti.
Istvan Bodrits je tudi povedal, da sta novosadski »Forum« in murskosoboška založba v stalnih stikih. »Fo-
rum« je že dogovorjen z bu-dimpeštanskimi založniškimi zavodi, da bodo prevzeli določeno število izvodov slehernega prevoda iz jugoslovanskih literatur. Morda lahko upamo, da bo tudi Pomurska založba v znamenju dobrega sosedstva dosegla odjem določenega števila svojih madžarskih knjig.
»In naklada, v kateri izhajajo prevodi iz naše književnosti pri založbi »Forum«?«
»Mladinske knjige 5000 — 7000 izvodov, knjige za odrasle pa 3000 — 4000 izvodov.«
»In vaši načrti za prihodnje leto?«
»Predvsem bi hotel pripraviti večji izbor esejev Josipa Vidmarja. Novosadska madžarska založba ima že nekaj časa v perspektivnem programu to knjigo in je prevod zaupala nekemu profesorju, ki pa je žal umrl, preden se je mogel lotiti prevajanja. Spričo uspeha, ki ga je v našem krogu dosegla proza Ele Peroci, mislim na prevajanje še nekaterih njenih spisov. V mojem delovnem načrtu je tudi madžarska izdaja romana Ferda Godine »Bele tulpike«. Sploh pa menim, da je most med slovensko in madžarsko literaturo že postavljen in da bo iz vaše književnosti stopilo še marsikaj v krog madžarskega jezika«.
Vsekakor so prikupna prizadevanja Istvana Bcdritsa že po dosedžnjih uspehih vredna našega priznanja.
BOŽIDAR BORKO
SVET I. GIMNAZIJE
LJUBLJANA-
BEŽIGRAD
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: 1. dokončana srednja ekonomska šola ali gimnazija — 2. obvladanje dvostavnega knjigovodstva — 3. vsaj 3 leta prakse.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službenega mesta pošljite na ravnateljstvo I. gimnazije Ljubljana, Peričeva 12. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
10560
Odkar se je poezija, ki je srce literature, izvila iz rok svečenikov in se iz liturgičnega pripomočka spremenila v izraz individualnih ustvarjalcev, se pravi odkar je začela služiti življenju, ji nekako ni dobro na svetu. Kajti skoraj v vseh časih in deželah sveta je deležna dovolj doslednega nezaupanja zdaj pri ljudeh, katerim je namenjena, zdaj pri varuhih takega ali drugačnega moralnega ali duhovnega ali družbenega reda, zdaj pri občinstvu in pri vodilnih slojih hkrati. Ta njena usoda se je v stoletjih sicer spreminjala, bila je kdaj milejša kdaj trša, toda če jo opazujemo v daljših razdobjih, bi se nam včasi skoraj zdelo, kakor da se odnosi sveta do poezije komaj komaj razvijajo. Od Platona, ki je umetnost besede poznal intimno in ki je poezijo izgnal iz svoje države, preko malodane nemih stoletij srednjega veka, ki jim je vladala cerkev, pa do sovjetskega 2da-nova in do sodobne kitajske umetnostne misli ti odnosi med njo in velikimi skrbniki človeštva niso napredovali do bogvedi koliko znosnejšega stanja, do globljega razumevanja ali do strpnejše uvidevnosti za njene posebnosti in za spontano neodvisnost njene narave.
Seveda so ekstremne oblike nestrpnosti do literature dandanes opazne skoraj samo v deželah ekstremnih razmer, vtem ko so drugod odnosi do nje liberalnejši, dasi kdaj pa kdaj vendarle le navzemajo oblike, za katerimi pazljiva misel še lahko ugotovi ostanke starega nerazumevanja in nekdanje napačne zahtevnosti do literature. Take pojave zmeraj opazujem z velikim zanimanjem, ker vendarle vsebujejo neke izrazitejše poglede na umetnost, čeprav so še tako ■ izkrivljeni; vsebujejo pa tudi poučne podatke o skrbnikih take ali drugačne vrste, ki jih resnična in namišljena problematičnost umetnosti, zlasti pa literature moti ali celo vznemirja. Tako se spominjam, s kolikšno radovednostjo sem prebiral Churchillov članek o G. B. Shawu, na katerega sem naletel v njegovi knjigi »Veliki sodobniki«. Esej je v tej knjigi izjema. Vsi drugi sestavki v nji so namreč posvečeni evropskim političnim osebnostim zadnjega stoletja in so zbrani tako, da »mečejo«, kakor pravi v uvodu pisec sam, »iz raznih kotov luč na poglavitni potek dogodkov, ki smo jih preživeli«. Ta izjemnost pa samo še stopnjuje zanimivost članka.
Čeprav spada W. S. Churchill med velike skrbnike domovine klasične demokracije, se pravi sorazmerno 'liberalnega sveta, sem se pri branju tega njegovega kratkega spisa ves čas zavedal, da je bil ta državnik kljub svojim nekdanjim političnim preskokom iz tabora v tabor v bistvu vendarle torrijevec in konservativec, se pravi človek trdnih, tradicionalnih nazorov, verskih in političnih, in da je kot tak pravzaprav komaj primeren tolmač in ocenjevalec tega tako frivol-nega in kdaj pa kdaj že kar lahkomiselno svobodoumnega pisatelja, ki na videz ne pozna in ne prizna nobenih svetinj, ne verskih ne političnih ne moralnih ne spoznavnih. In res ima znameniti državnik svojevrstne težave s tem nenavadno bistrim človekom, ki je povsem skrit za svojo duhovitostjo in za dovtipom in ki kaže svetu toliko obrazov in značajev, od katerih eni pogosto demantirajo druge.
Za presojo te kameleonske osebnosti ima Churchill na razpolago sorazmerno skromno število kriterijev, ki niso vsi ravno prikladni za obravnavanje tega pisca, ki ga spočetka označuje kot »bleščečo, okretno, silovito in obsežno osebnost«, kar se mi zdi zelo verna oznaka znamenitega komediografa. Toda kmalu se ga loti s prijemom, ki je sicer sumljive vrednosti, ki pa je značilen za Churchilla samega. Gre za primerjavo pisateljevih idej z dejstvi in dejanji njegovega življenja. Pri tem ugotovi, »da redki ljudje izvajajo, kar prepovedujejo, nihče pa manj kakor Bernard Shaw... Nihče se ni ostreje omejil proti svojim prevratnim fantazijam«. Trditev, ki jo dokazuje z domiselnimi pogledi na razne predele in ravni življenja od najprivatnejšega okusa za dom in zakon, ki ju v literaturi zasmehuje, od njegovega življenja v »komodni Angliji«, čeprav je po duhu doma v Rusiji, po rodu pa v Irski, od njegovega »molka v tridesetih zvezkih«, čeprav propagira odpravo parlamentarizma in demokracije, do njegovega solidnega bogastva, čeprav zagovarja uravnilovko dohodkov, itd. itd.
»Vsa ta popolnoma nasprotujoča si nagnjenja, poze in orientacije«, zaključuje Churchill to poglavje, ga menda popolnoma enako zabavajo. Presmejal se je skoz življenje s svojo iskrečo se dovtipnostjo, z dejanjem in z besedo razcefral vsak dokaz, s katerim se je kdaj zavzel za kako stvar, imel za norca vsako občinstvo, na katero se je kdaj obrnil, in ga zmedel in je v svoj porog vključil vsako stvar, ki jo je nekoč zagovarjal.« Ponavljam, da ti očitki, ki bi lahko bridko prizadeli politika, za pisatelja, kakršen je Shaw, ne pomenijo dosti. In kaj vse se lahko skriva v njegovem večno spremenljivem in nasprotujočem si argumentiranju? Nemara potreba po nekoliko spogledljivi bravuri, ki je v naravi tega pisca. Nemara čustvo, ki je za politika po-
I
polnoma nerazumljivo: odklanjanje in hoteno onemogočanje vsakega somišljeništva in apriorna neprijaznost do tega pojava. Mogoče pa je v vsem njegovem ravnanju vendarle tudi neka oblika impulza, ki ga je L. N. Tolstoj nekoč med družabno igro zapisal kot svoje geslo: nenehoma graditi mostove jn vse mostove požigati za seboj.
Tako ali drugače, živi spremenljivosti tega pisatelja ni milosti v Churchillovih očeh. Zato ga s pravo fevdalno fantazijo in morda tudi z visokomemostjo primerja % nekdanjimi dvornimi norci, ki jih je v njihovih divjaških časih reševala samo odrezava okretnost, s katero so zbadali vse in vsakogar in zadajali udarce nepristransko, in to z bliskovitimi domislicami, ki prizadetim niso dopuščale, da bi se prav ovedeli.
In še s »spremembo v izrazu«: »Komaj je Shawova krava dosegla rekord v dajanju mleka, že je brcnila vedro čez glavo žejnemu človeku, ki jo je oboževaje molzel.« In zaključek: »Smo v družbi originalnega, z idejami bogatega, globokega misleca, toda misleca, ki je odvisen od nasprotovanja in ki nam sporoča svoje misli, kakor se mu utrinjajo v duhu, ne da bi se brigal za njihov odnos do tega, kar je govoril prej, ali za njihove posledice v prepričanju drugih. A vendar — in to je pravzaprav paradoksno — nihče ne sme reči, da Bernard Shaw ni iskren iz srca in da poslanstvo njegovega življenja ni dosledno. — Poleg tega, vsem nam je bolje, ker imamo dvornega norca v svoji sredi.« Pred začetkom tega razmišljanja pa stoji stavek, ki si ga bomo zapomnili: »Ogrizel je vsakogar, razmlel sleherno misel in vse gre kakor prej.«
Rekel sem: tej frivolni spremenljivosti ni milosti v Churchillovih očeh, pa pravzaprav tudi ne razumevanja zanjo v njegovem duhu. Vzrok za eno in drugo je njegova konservativnost, ki ima potrebo po trdnih in neomajnih stališčih, in njegov politični način mišljenja, ki vse presoja po otipljivih in čim širje segajočih učinkih. In edina ugotovitev iz Churchillove nemoči pred to neulovljivo osebnostjo je stavek, ki je v skladu z naravo te literature: »Vsem nam je bolje, ker imamo dvornega norca v svoji sredi.« Toda zakaj nam je bolje? Tega se Churchill ne sprašuje in rajši razmišlja dalje o tem »škratu, ki zastavlja vprašanja Sfingi«, s političnimi kriteriji, ki so bili nemara sploh povod za nastanek tega članka. Dva momenta sta v življenju B. Shawa, ob katerih mu Churchill izprašuje vest. To je predvsem obisk pisatelja v Sovjetski zvezi, dejanje, ki Churchilla pripravi do ogorčenja nad njegovo moralo, saj je po njegovem mnenju Sovjetska zveza ječa narodov in ljudi. V tej zvezi počasti Shawa s posebnim naslovom: »najslavnejšega intelektualnega klovna na svetu in panta-lona v eni osebi«. Pantalone je v comedu del’arte omejeni in preslepljeni poštenjak.
V tem odstavku navzame Churchillov članek popolnoma nov ton in smisel politične kritike, če ne kratko malo pamfleta.
V svojevrstno politično kritiko pa izzveni tudi zaključni odstavek članka, ki govori o drugem poglavju Shawovega življenja, in to s končnim priznanjem, kakršno vsebujejo besede: »svetnik, modrijan in norec, častitljiv, globokoumen in neodvisen. . .« In vendar si ta skrbnik angleškega naroda ne more kaj, da ne bi spregovoril o časih prve svetovne vojne: »Da povem resnico, naša britanska otoška država v svojih (vojnih) težavah ni dobila veliko pomoči od Bernarda Shawa. Ce se narodi bore za življenje, če je napaden sam grad, v katerem norci udobno prebivajo, in se vsak mož od kneza do hlapca bije na obzidju, odmevajo dovtipi norcev po zapuščenih dvoranah ... Njihovo hahljanje se slabo ujema s krvavimi obvezami . . .« Vsebina tega odstavka je po svoji preprosti, skoraj demagoški logiki resnično neumestna. Kakšno pomoč lahko zahteva država ali narod od literature? Zlasti pa kakšno trenutno pomoč? Kaj sploh more storiti, doseči literatura, o kateri je rekel Bernard Shaw s svojim veseljem do paradoksa, da je poleg mučenja edina učiteljica človeštva? Umetnost je učinkovita, saj nam govori o življenjskem čustvenem in duhovnem izkustvu izjemnih ljudi, toda njen učinek ni in ne more biti od danes do jutri. Njeno delo je kakor delo podnebja na gorskih verigah, ki ga lahko opaziš le v daljših razdobjih. Zahtevati od nje hitrih in vidnih učinkov, je kriva miselnost politikov in skrbnikov človeštva. Ta, o katerem govorim, je zapisal, da je Shaw razmlel vsako misel, da pa gre vse kakor prej. Toda ali ni to kratkovidno? In ali ta naloga umetnosti, literature, mleti in drobiti misli, more biti brez učinka? Jasno, na mesto starih morajo stopiti nove resnice. Priklicala jih bo umetnost. In dalje: če pravi Churchill, da je bilo ljudem bolje, ker so imeli dvornega norca v svoji sredi, ali jim ta občutek ni dajal neke življenjske moči ali poleta? In če so se potem morali biti na obzidju gradu, ali jim ni- ostalo vsaj nekaj te moči in zanosa, ki jim ju je dal ta kameleonski duhovitež ali šaljivec? Tako je bil vendarle nekako z njimi, čeprav je udobno prebival v njihovem in svojem gradu in snoval nove misli in nove šale o novih rečeh
John l/pdike
TECI, ZAJČEK
IIIIIIMHIIIIIIIHIIIHIIItimillllllillllllllllllMIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllll
62. nadaljevanje
Ker je Nelson na pol Springerjev, je videti, zavira vse to. Za trenutek nima rad matere; saj moraš biti zmešan, da se znašaš nad drobnim otrokom, ki se je komaj naučil govoriti. Hoče ji reči: »Kaj pa je to? Tako se delaš, kot bi prešel na nasprotno stran. Saj ravnaš noro. Kaj ne veš, da je to prava stran, zakaj me ne pohvališ?«
Toda tega ji ne reče; trmast je prav tako kot ona. Sploh ne govori več kaj dosti, potem ko ji pove, kako so se izkazali Springerjevi, kar umolkne. Samo ostane še v kuhinji, po kateri z Nelsonom kotalita limono sem in tja. Kadarkoli se limona zakotali k materinim nogam, mora ponjo on; Nelson noče. Ko pride domov njegov oče, ni nič kaj bolje. Starec ni jezen, vendar gleda Harryja, kot bi ne bilo tam ničesar. Njegova utrujena, sključena drža in umazani nohti motijo njegovega sina; tako je, kot bi jih namenoma hotel prej postarati. Zakaj si ne dobi zobne proteze po meri? Njegova usta so pri govorjenju kot usta kakšne stare babnice. Vendar končno vsaj nekaj, oče je malo bolj pozoren na Nelsona, ki v pričako-
vanju zakotali limono proti njemu, on pa mu jo vrne. »Boš košarkar kot tvoj očka?«
»Saj ne more, Earl,« ga prekine mama, in Zajček je vesel, da zasliši njen glas, misli, da je led prebit, dokler ne zasliši, kaj pravi: »Kaj ne vidiš, da ima tiste drobne Springerjeve roke?« Te besede, izgovorjene trdo kot jeklo, ukrešejo v Zajčkovem srcu šop isker.
»Za božjo voljo, nehaj,« reče in takoj nato obžaluje, ker se je dal spraviti v past. Res ne bi smelo biti važno, kakšne roke ima Nelson. Zdaj spozna, da nekaj je na tem; ne bi maral, da bi imel otrok materine roke, če pa jih ima — in njegova mama je ugotovila, da je tako — ima otroka nekoliko manj rad. Otroka ima malo manj rad, sovraži pa mater, ker je to dosegla. Tako je, kot bi hotela podreti prav vse, tudi če pade nanjo. In občuduje to njeno voljo, da bi jo moral zasovražiti, kakor hitro sprejme njeno misel. On pa to misel zavrne, čuti, da mu sega do srca, in jo zavrne. Tega noče slišati. Noče slišati, da bi spregovorila še eno samo besedo. Hoče priti iz kuhinje še s tistim koščkom ljubezni do nje, ki mu je še ostal.
Pri vratih vpraša očeta: »Kje je Mim?«
»Mim pa ne vidiva več kaj dosti,« reče starec. Njegove oči se v zadregi povesijo in pri-ine se za žep na srajci, v katerem sta kemična svinčnika in majhen, zamaščen zavoj kart in * papirjev. Zadnja leta njegov oče dela snopiče iz raznih reči, kart in seznamov in receptov in drobnih koledarčkov, okrog katerih napne gumijast obroček in jih spravlja v razne žepe z značilno starčevsko skrbnostjo. Zajček odide od svojega starega doma potrt in z občutkom, da se je njegovo srce iztirilo.	-
Dnevi minevajo v redu, dokler je Nelson buden. Ko pa deček zaspi, ko se njegov obraz potopi v spanje, ko vdihava in izdihava skozi nemočne ustnice, ki puščajo na rjuhi kapljice sline, ko so njegovi laski nakodrani kot puh, čista koža njegovih okroglih, mehkih lic, ki zdaj niso živahna, pa leži pod močno rdečico, takrat se v Harryju odpre mrtev prostor in začuti strah. Otrok spi tako globoko, da se boji, da bi lahko predrl opno življenja in padel v pozabo. Včasih dvigne otroka iz posteljice, samo da ga prepričata njegova toplota in rahel ugovor ohlapnih ustničk.
Zajček ropota po stanovanju, prižge vse luči in televizor, pije ingverjev sok in prelistava stare »Life«, grabeč karkoli, da bi le zamašil tisto praznino. Preden gre spat, da Nelsona lulat kar v spanju, ga ovije s pleničko, ga da nazaj v posteljico, potem pa se spodbuja, da bi preskočil globok zaliv med sedanjostjo in trenutkom, ko se bo deček spet pokazal v jutranji svetlobi, oživljen, v premočenih plenicah zraven velike postelje in trepljal očeta po licu. Včasih zleze k njemu v posteljo in takrat Zajčkova koža začuti lepljivo, hladno platno, kot bi spet dosegel mokro, vendar varno obrežje.
Cas med tema trenutkoma je za Zajčka neuporaben. Vendar pa ga vznemirja njegova nujna želja, da bi ga premostil. Leži v postelji, poševno, da mu noge ne visijo dol, in se bori proti občutku, ki ga premaguje. Kot ladja brez krmarja se kar naprej zadeva ob iste čeri: neprijazno vedenje matere, zapuščeni pogled očeta, Ruthin molk, ko jo je zadnjikrat videl, materin kujavi molk, ko ni spregovorila niti besede, kaj jo muči? Obme se na trebuh, pa se mu zazdi, da gleda v morje brez dna, dol, dol, tja, kjer se čeri premikajo med slepim
svincem. Dobra, stara Ruth v plavalnem bazenu. Ubogi bedak Harrison, ki se kar poti od prizadevanja, da bi se vedel kot študiran človek, pasji sin. Margaretina drobna, umazana roka, ki udari Tothera po ustih, in Tothero, ki leži tam z odprtimi usti, po katerih mu opleta jezik pod mežikajočimi, žolcastimi očmi: ne, o tem noče misliti. Spet se obrne na hrbet in močno se vrne želja po premostitvi.
Premišljaj o čem prijetnem! Košarka in mošt v mali šoli ob robu okraja. Oriole, vendar je že predolgo od takrat, tako da se spominja le mošta in tega, da so gledalci stali prav do roba igrišča. Ruth v plavalnem bazenu, kako je brez teže ležala na vodi, obkrožena od vode, kako je plavala hrbtno z zaprtimi očmi, potem pa je zunaj z brisačo, on jo gleda od spodaj po nogah, potem pa njen obrazi ki leži poleg njega, ogromen, rumen in miren: mrtev. Ne. Tothera in Ruth mora izbrisati iz misli, oba ga spominjata na smrt. Po eni strani onadva ustvarjata vakuum smrti, po drugi strani pa raste grožnja, da se bo vrnila Janiče; zaradi tega ima občutek, da visi nad prepadom, ves spačen. Čeprav leži sam, se počuti kot v gneči, vsi ti ljudje, ki ga vznemirjajo, ne toliko njihovi obrazi 'ali besede, kot njihova nema, zgoščena prisotnost, poganjajo v temi kot čeri pod vodo in pod vsem, kot rahlo brenčanje, ko mu je pomežiknila Ecclesova žena. Da, kaj je bilo tisto? Samo drobna šala (pred vrati, ko je otrok prišel dol v samih spodnjih hlačkah, in mogoče je čutil, da gleda njene nohte na nogah, droben tren očesa, ki pravi: »Spravi se, srečno,« ali pa žarek svetlobe v temni predsobi, ki pravi »Pridi noter«? spati mora, misel, da mora piriti na drugo stran z ar liva, ga trmasto obsede.
0. dtafl DELO •Si— 	 ^	~
» mBm komun
—   .................
Mara Čepič —
Čeprav je že navada, da se ob življenjskem jubileju spomnimo slavljencev, jim čestitamo k prehojeni poti in želimo vse dobro v prihodnosti, pri Mari če-pičevi ni tako. Ne gre za leta slavljenke. Brez pridržka lahko rečemo, da je njen življenjski jubilej pomemben predvsem zato. ker nam daje priložnost spomniti se ob njej vseh tistih naših skromnih, borbenih žena in mater, ki so tile velika moralna moč v 1 naših najhujših dneh. In Mara Čepič je lik take žene in matere.
Predolgo bi bilo naštevanje, če bi hoteli opisati vse njene zasluge na pedagoškem in družbenopolitičnem področju in njeno trnovo pot interniranke iz Raivensbriicka. In tudi nepotrebno bi bilo, kajti krog ljudi, ki jo poznajo in imajo radi, je dovolj širok:	od sodelavcev v
predvojnem delavskem gibanju, ko je mlada učiteljica v Murski Soboti zbrala okoli sebe napredne žene in postala prva predsednica ženskega društva, do organizatorjev osvobodilnega gibanja v okupiranem Mariboru. Njeno sodelovanje je bilo vselej odprto ilegalcem, dokler je okupator ni pregnal v taborišče Raioensbriick.
Za politične jetnice je bila Mara prava sreča: znala je tolažiti, hrabriti, pomagati. Zmogla je pra-
Pošljite rože v Avstralijo!
Združenje »Fleurop-lnterflora« posreduje šopke po vsem svetu
Ce imate prijatelje in sorodnike v tujini, *je lepo, če se jih sem ter tja spomnite s pismom ali z razglednico. še lepše pa je, če jim za rojstni dan ali za kako drugo praznovanje pošljete šopek cvetic. Čeprav so vaši sorodniki v Ameriki, Avstraliji, v katerikoli državi v Evropi ali kjerkoli drugod na svetu — šopek lahko pošljete kljub temu.
,,:A - ■:	^	'b
NA NOVIH STATVAH JE DELO PRIJETNEJŠE — pravijo tkalke v pestri tkalnici obrata MTT na Taboru v Mariboru. Avtomatske tkalske statve znamke »Saurer«, s katerimi mariborski tekstilni kombinat zamenjuje dotrajan strojni park, so našle prostor v novi tkalnici na Taboru. Lep je pogled na dvorano, kjer teče 190 tkalskih avtomatov, ki tkejo zahtevne barvaste tkanine, široke 150 cm. Novi stroji zahtevajo tudi precej manj strežbe, saj nadzoruje ena tkalka 12 do 14 širokih statev, medtem ko je prej skrbela za šest ozkih. Na tovarniškem dvorišču čaka na odpad kup starih statev; blizu 300 so jih izločili v vseh obratih — v prihodnjih letih jim bo sledilo še kakih 240, na njihovo mesto pa bodo montirali še 120 novih avtomatskih strojev. Po obsegu proizvodnje pa novi že zdaj prevladujejo, kar se tudi kaže v ustvarjenem dohodku obrata Tabor.	Foto:	J.	Peštaj
»Skrita rezerva” na Predelu
Gneča na cesti Videm-Trbiž, Soška dolina pa je skoraj prazna
Gre za trinajst kilometrov ceste na naši strani in 3 km na italijanski strani Predelskega sedla. Italijani so baje pripravljeni svoje tri kilometre asfaltirati takoj in v zelo kratkem času, brž ko bomo mi modernizirali naš del. Zal pa se pri nas vlečejo razprave, predlogi in zahteve iz leta v leto, ne da bi stvar premaknili z mrtve točke.
ve čudeže — reševala je na smrt obsojene, zbirala hrano za bolne. Bila je ena izmed najbolj dejavnih članic mednarodnega taboriščnega komiteja. 'Zato ! ni čudno, da dobiva darila I in pozdrave iz mnogih držav, da je ob srečanjih internirank najbolj iskana osebnost, »če ne bi bilo Mare, ne bi več živela«; to je vsekakor najlepše priznanje za delo Mare Čepi-čeve.
Ko se je po vojni vrnila v Maribor, je od treh sinov našla le še dva. Z nezmanjšano vnemo ie nadaljevala pedagoško in družbeno delo. Tudi zdaj je kljub letom polna nezlomljive življenjske moči in v središču dejavnosti žensk.
Ob nedavnem obisku demokratičnih žensk iz Avstrije in Nemčije je Mara takole povabila udeleženke: »če smo bile enotne, ko je nad nami vihtel knu-to taboriščni kapo. kako bi ne bile enotne zdaj, v pravičnem boju za mir in srečnejšo prihodnost človeštva!«
Za to in za vse — še mnogo srečnih dni, tovarišica Mara!	(J. p.)
Podatki kažejo, da zahteva po rekonstrukciji tega cestnega odseka niso zvite iz trte. čez avstrijsko-italijanski mejni prehod, nedaleč od Trbiža, je leta 1963 peljalo 620 tisoč avtomobilov z 2.8 milijona potniki. 2e leta 1964 so našteli ka.r 1.1 milijona avtomobilov s 4.3 milijona potniki. Vsa ta reka se vali potem po cesti od Trbiža proti Vidmu. Ne bo težko razumeti, da je ob konicah na tej cesti taka gneča, da se pomika kolona s hitrostjo največ 15 do 20 km na uro. Italijanske turistične organizacije so zato že leta 1962 predlagale našim organom, naj bi z liberalizacijo mejnih formalnosti na Predelu omogočile vsaj delu teh potnikov potovanje po jugoslovanski strani skozi Soško dolino. To vprašanje je zdaj urejeno, ni pa še urejeno vprašanje omenjenega cestnega odseka, ki onemogoča vsak živahnejši promet.
GORNJA RADGONA
Šole za življenje v šestih krajih
Novo izivoljeni občinski komite Zveze mladine v Gornji Radgoni je sprejel več nalog za obdobje treh mesecev. Med prvimi je organizacija šol za življenje, ki bodo odslej v Apačah. Kapeli, v Radencih, Gornji Radgoni, Stogovcih in Viimu ob Ščavnici. Razen teh šol bodo v bolj odmaknjenih krajih občasna predavanja iz programa teh šol.
Komite je tudi razpisal tekmovanje za najboljšo kul-turno-umetniško in športno skupino, ki bosta prihodnje leto sodelovali na XI. mladinskem festivalu Bratstva in enotnosti v Nišu. V tekmovanje se bodo vključili vsi aktivi, kar bo nedvomno poživilo dejavnost v mladinskih organizacijah. Na prvi seji novo izvoljenega občinskega komiteja so za novega predsednika izvolili Viktorja Kupino. elektromehanika pri kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni.	Ika
Naši turistični delavci so prišli na dan že s konkretnimi računi. Kot predvideva, jo. bi lahko z rekonstrukcijo predelske ceste privabil k nam vsaj 10 odstotkov avtomobilistov s preobremenjene italijanske ceste. To bi pomenilo po podatkih iz leta 1964 kakih 100.000 avtomobilov, namesto dvajset tisoč, kolikor jih je v tem letu dejansko potovalo. Devizni priliv bi znašal po cestah, ki so veljale ob koncu minulega leta. približno 775 milijonov dinarjev. V to pa so vračunani samo minimalni izdatki za bencin, hrano, lovne in ribolovne takse, spominke
ipd.
Stvar pa se ni zataknila toliko pri sredstvih kot pri projektih za gradnjo te ceste. Projekt namreč predvideva tako kompleksno rešitev, da bi veljal kilometer ceste skoraj sto milijonov dinarjev. Razumljivo je, da se pri taki investiciji ne more pojaviti tolminska komuna niti s 50-odstotno udeležbo. Zato predlagajo turistični delavci na Tolminskem, Goriškem in Bovškem preprostejšo in za več kot polovico cenejšo rešitev. Na cesti naj bi samo odrezali nekatere najbolj ostre ovinke, medtem ko bi sedaj cestišče popravili le za silo in ga asfaltirali. Tako približno so modernizirali Italijani med obema vojnama ceste v Slo venskem primorju. Te ceste danes resda ne vzdržijo več sedanje obremenitve, ki pa gre predvsem na račun težkih kamionov in avtobusov. Predelska cesta ne bi imela težkega tovornega prometa, pač pa predvsem promet lahkih motornih vozil in zato najbrž ne bi tako hitro razpadla kot danes razpadajo ceste na Primorskem.
je, da je danes težkr dokazovati potrebo po n.ivih investicijah, kjer so sredstva te vrste močno omejena. Vendar pa bo treba najbrž že v bližnji prihodnosti misliti na večji devizni, priliv iz turizma, ki že letos ni dosegel predvidenih rezultatov. Za prihodnje leto niso na območju Slovenije predvidena nobena večja vlaganja v tu-
ristično gospodarstvo, sred stva za ceste pa so tako skromna, da bodo zadoščala komaj za vzdrževanje. Mogoče bo nekaj več možnosti v naslednjih letih. Zato pa bi morali že zdaj temeljito razmisliti o prioritetnem vrstnem redu tistih objektov, ki jih moramo najprej spraviti v življenje. Gre za to, da izdelamo, sprejmemo m odobrimo kompleksne načrte turističnega razvoja posameznih območij, na podlagi katerih bomo točno vedeli, kaj je bolj in kaj manj potrebno. Zato tudi ni odveč, če že danes spregovorimo tudi o predelski cesti, ki bo mogoče jutri postala ena bistvenih žil turističnega prometa, vodečih proti Slovenskemu primorju, Istri in dalje na srednji in južni Jadran.
NIKO ISAJEVIC
če imate v tujini dobre prijatelje, se nikar ne čudite, če vam bo prijazen cvetličar prinesel lep šopek cvetic, v katerem bo voščilnica iz Amerike, Afrike, Avstralije. Tudi to je možno. Pravzaprav ni to sploh nič novega in nič nenavadnega.
V Ziirichu v Švici že več deset let uspešno del^ združenje cvetličarjev z vsega sveta. V Ljubljani ob Večni poti št. 93 živi in dela Herman Herzmansky, ki je tudi član tega združenja. Posreduje, da dobe vaši znanci in prijatelji v tujini šopke, ki ste jih naročili v Ljubljani, in poskrbi za to, da dobite šopke, ki so vam jih naročili vaši prijatelji v tujini.
— Pri naši hiši je cvetličarska obrt že od 1888. V »Interflori« pa je bila naša hiša včlanjena že v Avstro-Ogrski. Združenje »Fleurop-lnterflora« iz ZUricha je koristna ustanova, saj lahko z njeno pomočjo pošljete šopek rož v številne kraje na svetu. Po-
slovanje »Interflore« je zelo preprosto:	če	želite,
da bo dobila vaša sorodnica v Avstraliji za rojstni dan šopek nageljnov, vam ni treba drugega, kakor da pridete k meni in poveste točen naslov, na kar terega naj šopek dostavimo in kdaj naj ga dostavimo. To naročilo potem posredujem cvetličarju, ki živi v mestu naslovnika, in ta bo določeni dan prinesel šopek in voščilnico, na kateri bo besedilo, ki ga želite poslati. Možno je tudi, da priloži šopku voščilnico, ki jo pošljete vi, je pripovedovala Hermina Prebil, ki v imenu svojega očeta skrbi za posle s cvetjem.
— Kako pa je s plačilom šopkov? Jih je treba plačati v devizah?
—Naročene cvetice je treba plačati v plačilnem sredstvu dežele, v kateri so bile naročene. Torej jih je treba pri nas plačati z dinarji. Iz Švice dobim vsak mesec cenike za cvetje, na katerih so cene ro-
Zakaj tako?
Nepotrebna
dvotirnost
V slovenjgraški občini ugotavljajo, da je za nadaljnji razvoj živinoreje dobra in učinkovita veterinarska služba dokaj potrebna. Delo veterinarskih strokovnjakov na tem področju pa je treba predvsem uskladiti. Sedaj se namreč dogaja, da na progi med Slovenj Gradcem in Mislinjo vozita dnevno dva avtomobila z veterinarskima strokovnjakoma dveh različnih ustanov. Eden od njiju skrbi za osemenjevanje, drugi pa za preventivno in kurativno dejavnost. Ljudje se vprašujejo, ali ni to razmetavanje denarja ter nepotrebno trošenje strokovnih moči na tem področju.
Ljudje menijo, da bi se morala živinorejska zavoda iz Ptuja in Celja dogovoriti za tesnejše sodelovanje, kar bo nedvomno prispevalo k boljšemu in bolj sistematičnemu delu veterinarske službe pri pospeševanju kmetijstva. Na zadnji seji občinske skupščine so poudarili, da bo veterinarska postaja v Slovenj Gradcu razširila svojo dejavnost ter storila vse za poenotenje veterinarske službe v občini
M. K.
Včeraj-danes -jutri v Celju
PRODAJA S POPUSTOM — Trgovsko podjetje MODA je odprlo na Tomšičevem trgu (v nekdanjih prostorih Singerja) poseben lokal za prodajo tekstilnega blaga in izdelkov s popustom, ki znaša od 20 do 50 odstotkov.
»PIPEC« — Proti koncu decembra bo zopet izšel humoristični časopis »Pipec«, ki ga vsako leto za novoletne praznike uredi in izda višji aktiv društva novinarjev Slo venije v Celju. Letošnja številka »Pipca« bo tiskana na 16 straneh malega formata, vsebovala pa bo vse aktualne dogodke in pojave s širšega celjskega področja, obdelane v različnih humorističnih zvrsteh.
OBISK OPERE — Turistično društvo organizira v soboto skupinski obisk operne predstave »Trubadur« v Ljubljani.^ Za člane društva velja prevoz v obe smeri 1000 din, za nečlane pa 1200 din. Vstopnice stanejo od 500 do 700 dinarjev.
SKUPNA ORGANIZACIJA ZK — člani osnovnih organizacij terenov Gaberje in Hudinja so se včeraj sestali na skupni letni konferenci. Odslej bo na vsem območju krajevne skupnosti Gaberje-Hudinja ena osnovna organizacija ZKS, ki šteje 41 članov.
NOVA ČRPALKA — V Ulici XIV. divizije je začelo podjetje PETROL graditi novo bencinsko črpalko.
NEOČIŠČENI PLOČNIKI — Včeraj in danes so ostali v mestu neočiščeni zlasti pločniki, ki mejijo na občinska zemljišča. Kaj poreče k temu občinski komunalni inšpek-
Vrtci niso dovolj zasedeni
Za varstvo šolarjev v Gor. Radgoni ni poskrbljeno
V gornjeradgonski občini lahko sprejmejo vzgojno-varstvene ustanove 250 predšolskih otrok, vendar jih je v vrtcih sedaj povprečno le 177.
Nedvomno je delovni čas v vrtcih neprimeren, saj so odprti od 6.30 do 14.30, delavci na kmetijskem kombinatu Gornja Radgona pa delajo od 8. do 16. ure. Nedvomno je to vzrok, da so vrtci nezase-
VRHJE
Sodelovanje slovenskih in hrvaških mladincev
Mladina v Vrhjeh je »Pri Drejčku« uredila vel ko sobo, vanjo postavila gramofon in radio, ob petkih pa mladinci poskrbijo še za kino predata, ve ter organizirajo plese. V ta mladinski klub prav radi prihajajo mladinci iz Posav ja. in s Hrvaškega. Prišli so tudi mladinci iz Kumrovca, ki so' jih bili gostitelji veseli. njihov obisk pa pomeni, da se bo sodelovanje mladine z obeh bregov Sotle še bolj razvijalo.	D.	V.
deni. Sedaj je v gomje-radgonski občini šest vrtcev. Svet za socialno varstvo pri skupščini pa je povabil vsa podjetja, naj bi za vrtce tuai prispevala del sredstev. Ta so se pove bjlu odzvala in so kljub sedanjemu težjemu polo žaju prispevala nekaj več kot milijon dinarjev.
Medtem ko je za varstvG predšolskih otrok poskrbljeno, pa ni za 3346 šoloobveznih otrok niti ene varstvene ustanove. V bodoče bodo morala predvsem večja podjetja, kot so kmetijski kombinat, zdravilišče Radenci in El-rad, prav gotovo posvetiti malo več pozornosti vzgoji in varstvu otrok svojih delavcev.	!
F. K. I
žam označene z »fleurini«, to je z denarno enoto, ki je nima nobena država, pač pa jo uporablja to združenje za ocenjevanje rož. Trenutno je en »fleu-rin« pri nas vreden 190 dinarjev,. kar je zelo ugodno, saj pride našega naročnika šopek, ki ga naroči n. pr. za Italijo, le med tri in pet tisoč dinarjev. Včeraj pa smo dobili iz Zii-richa še nekaj novega — čeke za rože. Nekdo, ki gre v tujino, lahko tu vplača, nekaj denarja, ki ga bo v tujini potreboval za šopke. Mi mu izdamo čeke za cvetje in on s temi čeki v naših podružnicah po svetu lahko dobi šopke rož. Ker tudi te čeke lahko dobi za dinarje, je to zelo ugodno, saj so devize dragocene.
Taiko na Večno pot romajo pisma z željami po cvetju. Herzmansky nosi šopke, ki so bili naročeni v Ameriki in v Avstraliji, in posreduje, da lahko tudi vi pošljete šopek skoraj v vsako mesto na svetuj
EVGEN JURIČ
INTERFLORA USTRE2E 2ELJAM Z VSEGA SVETA — Iz Ljubljane romajo naročila za šopke v Italiji, Avstriji, Kanadi in po vsem svetu in iz vsega sveta prihajajo številna naročila, ki jih Herman Herzmansky in njegova hči Hermina Prebil izpolnita pri nas. Podružnice Interflora so še v Mariboru pa tudi v Zagrebu in v Beogradu.	Foto:	E.	šelhaus
hanka LiuDliana
KB
Nagradno žrebanje
Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 200.000 dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto:
Zastava 1300, Zastava 750, ročna motorna kosilnica, 12 garnitur ' jedilnega pribora, 10 nagrad po 30.000 din za nakup pohištva po izbiri.
Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 50.000 dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto:
Hladilnik »Eka« 130 l, pralni stroj »Gorenje«, 5 mikserjev, 5 sesalcev za prah 100 gramofonov, 3 filmske kamere Razpis velja do 31 decembra 1965
Vloge sprejemajo poslovne enote KOMUNALNE BANKE LJUBLJANA
V Ljubljani Osrednja poslovna enota Šubičeva 2; Mestna hranilnica Ljubljan ska, Čopova 3; Bežigrad, Titova 55; Moste, Vide Pregarčeve 8; Stara Ljubljana Mestni trg 16; šiška, Celovška 99; Vič, Tržaška 36.
Izven Ljubljane: Črnomelj, Domžale, Grosuplje. Kočevje, Litija. Logatec Medvode, Rakek. Ribnica. Vrhnika, Zagorje.
V žrebanje so vključeni vlagatelji Komunalne banke Trbovlje in njene ekspoziture v Hrastniku ter nove ekspoziture v Stari Ljubljani, Mestni trg 16.
Vprašanja in odgovori
Vrnitev štipendije
S. O. — Organizacija, ki vas je štipendirala, vas hoče zaposliti na delovnem mestu, ki ne ustreza vaši pridobljeni strokovni izobrazbi. Grozi vam, da bo od vas zahtevala povrnitev zneskov št:pendije, ki vam jih je izplačala, če dela na tem delovnem mestu ne boste nastopili. Ali je do tega upravičena?
Odgovor: štipendist ki se Je zavezal v pogodbi o štipendiji, da bo po končanem šolanju, za katero je bil štipendiran, nastopil zaposlitev pri organizaciji, ki ga je štipendirala, ni dolžan, da nastopi delo na delovnem me-stu, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, pridobljeni med štipendiranjem, in tudi ni zavezan, da v primeru, če takega delovnega mesta ne nastopi, vrniti zneske štipendije, ki so mu bili izplačani.
Vojaški rok
M. S. LJ. — Slišali ste, da bo vojaški rok skrajšan.
Odgovor:	Še vedno velja
63i čl. zakona o narodni obrambi (U. 1. SFRJ št. 32/1965), po katerem znaša vojaški -rok v jugoslovanski ljudski armadi 18 mesecev, razen v (vojni mornarici, v kateri tra-
ja 2 leti. Do enoletnega vojaškega roka pa so upraviče. ni: tisti, ki z uspehom končajo šolo za rezervne oficirje; tisti, ki imajo končano prvo stopnjo pouka na fakultetah, visokih šolah ali umetniški akademiji, oziroma opravljene izpite za prvi dve leti, in za tiste, ki imajo končano višjo ali visoko šolo, umetniško akademijo ali fakulteto, ter tisti, ki so edini hranilci družine.
Zamenjava stanovanja
C. K. — Nosilcu stanovanjske pravice ste sodno odpovedali stanovanjsko pogodbo iz razloga po 1 točki 1. odst. 130. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, to je zato, ker uporablja stanovanje na tak način, da se po njegovi krivdi stanovanju povzroča občutna škoda. 3eda.j ste zvedeli, da namerava stanovanje zamenjati. Ali lahko to stori?
Odgovor:	Po izrečni do-
ločbi 3. odst. 35. člena zakona o stanovanjskih razmerjih nosilec stanovanjske pravice, ki mu je odpovedana stanovanjska pogodba, ne more zamenjati stanovanja, dokler ni odpoved umaknjena ali pa zavrnjena s pravnomočno ■sodno odločbo.
Nadomestilo osebnega dohodka
Z. J. — Kolikšno nadomestilo gre delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi orožnih vaj?
Odgovor:	Nadomestilo o-
sebnega dohodka, do katerega je upravičen delavec, kadar je odsoten z dela zaradi vojaških vaj, je enako povprečni akontaciji osebnega dohodka, ki ga delavec v zadnjih 3 mesecih (2. odst. 83. člena temeljnega ,zakona o delovnih razmerjih).
Invalidska upokojitev
E. T. S. — Čeprav je inva lidska komisija dala mnenje, da ste invalid II. kategorije invalidnosti, ker ste sposobni opravljati svoje delo le s polovičnim delovnim časom, vas je komunalni zavod za soc. zavarovanje invalidsko upokojil in vam ni priznal pravice do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in pravice do nadomestila zaradi take zaposlitve. Ali je to pravilno?
Odgovor: Ker se iz vaših podatkov vidi, da s(te stara 52 let in torej starejša od 50 let, vam ne gre pravica do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in v zvezi s tem pravica do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. Po 108.
čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju imajo namreč pravico do zaposlitve na ustreznem drugem delu le zavarovanci, ki postanejo invalidi II. ali III. kategorije, preden dopolnijo določeno starost in sicer mo. ški, preden dopolnijo 55 let ženske pa preden dopolnijo 50 let. Takim invalidom, katerim po zakonu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker so stari nad 55 let (moški) oz. nad 50 let (ženske), gre po 54. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju pravica do invalidske K*koj-nine.
Dodatek za postrežbo in tujo'pomoč
J. C. — Ali vam gre kot 90 odstot. vojaškemu vojnemu invalidu dodatek za postrežbo in tujo pomoč?
Odgovor: Po zakonu o vojaških vojnih invalidih vam bi šel dodatek za postrežbo in tujo pomoč le, če bi bili vojaški invalid I. skupine, to je 100 odst. vojaški vojni invalid, ki potrebuje za •normalno življenje stalno postrežbo in tujo pomoč. Le kolikor bi torej zdravniška komisija ugotovila, da se je vaša vojna invalidnost tako poslabšala, da je dosegla 100 odst. in da sta vam za normalno življenje stalno potrebna postrežba in tuja po-
i moč, bi bili upravičeni do dodatka.
Prenehanje dela zaradi dopolnitve pokojninske dobe
č. G. — Ste borec NOV od leta 1942 dalje in imate 38 let pokojninske dobe. Ali vam lahko proti vaši volji preneha delo v organizaciji, v kateri ste zaposleni?
Odgovor: Po 104. čl. temeljnega zakona o delovnih razmerjih preneha delavcu delo v delovni organizaciji po sklepu delovne skupnosti brez njegovega pristanka, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let oz. pokojninsko dobo 35 let (delavka). Ker navedeni zakon ne izenačuje delavcev s 40 oz. 35 leti pokojnin, dobe z borci pred 9. 9. 1943 s 35 oz. 30 leti pokojninske do. be (kot jih izenačuje temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju), ni torej dopusten sklep delovne skupnosti, da preneha takemu borcu, ki ima 35 let pokojninske dobe, proti njegovi volji delo v delovni organizaciji, v kateri je zaposlen.
Kupon za pravno posvetovalnico „DELA"
©
VOLKSVVAGE
HITRA DOBAVA!
VW-1300, Typ 113, 1285 ccm. 40 KS = DM 4 375 + 790.000 din
VVV-1300, Typ 117 s pločevinasto premično streho, tehnični podatki kot typ 113 = DM 4.615 + 835.000 din
VVV-1500, Typ 315, 1493 ccm, 45 KS 934.000 din
DM 5.365 +
VVV-1600 TL Typ 311, 1584 ccm, 54 KS = DM 5 725 1,180.000 din
Vse informacije vam nudi generalni zastopnik za tovarno Valkswagenwerk AG.
STAVNIŠTVO’l/ublJANA^Tito«!6^ " mednar0<l,,0 ."V°,in°	C"®-’
10538
Razpisna komisija delovne organizacije
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 280
razpisuje
po določbah temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta podjetja
delovno mesto
DIREKTORJA
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA .
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali
— srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse
— znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, delu v drugih organizacijah, nekaznovanju ter dokazila o izpolnjevanju gornjih pogojev, sprejema komisija do vključno 25. decembra 1965, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«.
Razpisna komisija
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA	10534
p:«* ■ iHiiHaiiiMiiiiimiaaHHMaBfflHiaMMaraianBMMiimiiiiraiaiimiiMiiiiHiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiMiiBiiraraiiHi INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
KRZNO
LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
Vsg cenjene stranke prosimo, da nepreklicno do 30. decmbra 1965. prevzamejo svoje izdelke, ki jih imajo pri nas v shrambi, popravilu itd.
Po navedenem datumu vodstvo prodajalne ne bo odgovarjalo za vaše izdelke.
10566
DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Bertok hoče na conski turnir
Velemojster Parma pred novo zmago kljub gripi
,!,i :i:'*isii' iiiifiiij;; i!:i*i;iiii:i;; 11'ji, !,i;if||jjj|ji!i*!|»|trt|||||Hiii|jfi|||tttllWtlMlllHi;ni!‘MHtt!H!l»flMliifllllillllhJIIMmullHmillll}Miliil»liii5iil,i
Prodaja stanovanj!
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE
ZIDAR
KOČEVJE TRG 3. OKTOBRA ŠT. 23
proda
v občini LJUBLJANA-MOSTE
naslednje stanovanjske enote:
1. STANOVANJE VSELJIVO JULIJA 1966:
- ENOSOBNA STANOVANJA
v izmeri 28—30 m2
2. STANOVANJA VSELJIVA JESENI 1967:
- TRISOBNA STANOVANJA
v izmeri 79 m2
- DVOSOBNA STANOVANJA
v izmeri 60 m2
- ENOSOBNA STANOVANJA
v izmeri 38 m2
- GARSONJERE
v izmeri 20 m2
Vsako stanovanje ima v kleti shrambo za
ozimnico.
Ogrevanje, centralna kurjava.
Oprema:
v kuhinjah: kuhinjska oprema in električni štedilnik
v kopalnicah: kopalna kad, WC školjka, ogledalo.
Ostala oprema po dogovoru.
Vse informacije dobite v upravi podjetja, Kočevje, Trg 3. oktobra št. 23, telefon 86-045 in v upravi sektorja Ljubljana, Moškričeva ulica št. tel. 316-460.	10530
(nevozent izklicna cena
450.000 din
Javna dražba bo v sredo, 15. decembra 1965 ob 3. uri za družbeni sektor oziroma ob 8.30 za zasebni sektor.
Vozilo si lahko ogledate vsak dan v podjetju Jelovica Škofja Loka.	10571
HOKEJSKA ŠOLA OLIMPIJE — Včeraj se je v tivolski dvorani začela pod vodstvom trenerja Havlička (CSSR) hokejska šola ljubljanskega zveznega ligaša. Na sliki: učenci in vodja šole Havliček na prvem treningu.
Foto: E. šelhaus
Pred jutrišnjimi	nogom
Po ves
izkuoiček
Klubski zdravnik dr. Ristič je bil pretekle dni najbolj zaposlen mož v ekipi Partizana. Nekateri igralci prve enajsterice so končali srečanje s Crveno zvezdo z lažjimi ali težjimi poškodbami. Zaradi tega je bilo vprašanje, ali bodo Lahko nastopili na jutrišnjem srečanju v Ljubljani.
Zadnje poročilo iz tabora beograjskih čmo-belih pa je razveselilo prijatelje večkratnega državnega prvaka: v Ljubljani na centralnem stadionu proti Olimpiji
PARTIZAN
bodo nastopili skoraj vsi nogometaši, ki so izgubili beograjski der-by s Crveno zveaoo.
— V Ljubljano ne bosta odpotovala samo Kovačevič in Damjanovič, je dejal trener Partizana Ge-gič. Njune poškodbe so take, da po vsej verjetnosti ne bosta igrala do konca jesenske sezone.
— Kaj pa je z Jusufijem in Soški čem?
— Soškič je bil poškodovan tik pred zaključkom prvega polčasa, vendar je v sredo že treniral. Po vsej verjetnosti bo že lahko branil, sicer pa ga bo zamenjal Curkovič. Jusufi je bil prve dni tega ted-na v ZRN in je njegov nastop , proti Olimpiji zagotovljen.
Vodstvo ln nogometaši Partizana menijo, da bodo vzlic vsem nezgodam igralcev in drugim težavam, s katerimi se srečujejo te dni, po-tovanie v Ljubljano končali uspešno in se v Beograd vrnili z vsem izkupičkom.	S.	PAVLOVIČ
Borbenost
predvsem
Igralci Olimpije so se predsinoč-njim srečno vrnili iz Italije, iz Pesara (tekma se je končala s 3:0, strelca pa sta bila Ceh 2 in Frančeškin), kjer jim je bilo to srečanje med pripravami za tekmo s Partizanom zelo dobrodošlo. Potovanje je bilo v teh okoliščinah resda naporno, zato pa je bilo delo nadvse koristno, saj so igralllt z močnim nasprotnikom, profesionalci, čeprav so prvaki IV. italijanske lige. Tudi okoliščine so bile takšne, kakršne bodo jutri s Partizanom: igrali so na težkem, razmočenem terenu. Razen tega je ta tekma nedvomno precej angažirala vse igTalce, dosti bolj kakor na katerikoli prijateljski tekmi za trening doma. Tako je imel trener Elsner priložnost objektivneje oceniti sposobnost posameznikov, ugotoviti pomanjkljivosti in podobno. Nedvomno je razveseljiva novica, da se Zagorc, na primer, spet vrača v nekdanjo formo in da kaže mnogo več volje in prizadevnosti kakor v zadnjem času. Vse priznanje zasluži tudi Arslanagič, ki vzlic poškodovanemu kolenu že dolgo premaguje težke napore in zato mu že po tej plati veljajo vse čestitke še bolj. če bo vzdržal še dve nedelji.
OLIMPIJA
Menjava v
Mariborska vijoličasta enajsterica gre letos zadnjič na pot, tokrat v goste kakanjskemu Rudarju. Zaradi pomoči, ki jo je po nesreči v kakanjskem rudniku prispeval NK Maribor za ponesrečene rudarje, si je pridobil tam mnogo prijateljev. Zavoljo tega Mariborčani pričakujejo, da bo tekma potekala v pravem Športnem vzdušju in da bodo osvojili točki. Ali Maribor sploh potrebuje točke? Čeprav bi utegnili sklepat čisto teoretično, jih pravza-
MARIBOR
Razpisna komisija za prosta delovna mesta podjetja
DIMNIKARSTVO
Ljubljana, Prešernova 36
razpisuje delovno mesto za:
- kvalificiranega dimnikarja
Nastop takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodek po učinku.	10356
    .................
JELOVICA
LESNA INDUSTRIJA — ŠKOFJA LOKA
proda na JAVNI DRA2BI
TOVORNI AVTOMOBIL TAM-PIONIR
Komisija za delovna razmerja
Zdravilišča Čateške Toplice
razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA STREŽBE
Pogoji: visoko kvalificiran natakar z znanjem dveh tujih jezikov..
Nastop službe je zaželen takoj. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Pismene vloge s podatki o dosedanjih zaposlitvah in kratkim življenjepisom pošljite upravi Zdravilišča Cate-ške Toplice.	10541
Zdaj je pred vrati sloviti Partizan! Prav gotovo je. da ta spopad z večkratnim državnim prvakom ne potrebuje posebne reklame. To ie naisprotnik. ki že sam po sebi vsiljuje vsakomur spoštovan ie, obenem pa že vnaprej tako vpliva n« domače igralce, da ni boiazni. da ne bi tokrat res dali vse od sebe Kakor kaže, bo Partizan nastanil v Ljubljani v nekoliko oslabljeni pojavi, toda v Olimpiji se tega. na videz razveseljivega. dejstva prav nič ne vP'eli’0. Rezervne moči utegnejo biti v teh okoliščinah nevarnejše standardnih igralcev, saj se vsakdo izmed njih zaveda, da se
Pve tekmi — dva poraza
Srečanja ljubljanskih nogometašev s Partizanom so bila zelo redka. Pravzaprav je tedrnji Odred igral s Pari Iranom dve tekmi in cbe izgubil. Rezultata 6:2 in 2:0 za Beograjčane.
niHlillliilllllllllllilllllHIliiliillirilllllllllHIIIIiillilllllllllillllllllllllllliillllllllflllllllliillllliilllllllllllllilllllllllllllHIIIIHitlllNIliHHIiillllilllllllllilllillllllillllllllJtIl!,
LICITACIJA
ZA ODDAJO GRADBENIH DEL
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 280
razpisuje prvo javno licitacijo v skrajšanem roku za GRADNJO APRETURE, BARVARNE, KANALIZACIJE IN SKLADIŠČA ZA MAZUT.
Predračunska vsota za razpisana
dela znaša
261,935.380 din
Natečajniki naj pošljejo ponudbe do 28. decembra 1965 do 9. ure, ko bo javno odpiranje dospelih ponudb v javnih prostorih Tovarne dekorativnih tkanin,
Ljubljana, Celovška c. 280.
Predvideni začetek del 1. februarja 1966, obvezni
dovršitveni rok 31. avgusta 1966.
Investicijsko tehnično dokumentacijo in razpisni elaborat lahko dobe ponudniki od 13. decembra 1965 vsak dan od 10. do 12. tire v upravi podjetja.
10532
Gostinsko podjetje
»LJUBLJANA«
MIKLOŠIČEVA C. 28 razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo
gostilniških miz, stolov, sodov, registrske blagajne, kompletne hladilne omare, 1000 litrov s kompresorjem in raznega drobnega„ gostinskega inventarja.
Licitacija bo dne 17. dec. 1965 ob 9. uri na Stepanj-s ki cesti (Gostilna Kregar).	10445
prav ne potrebujejo, kar si je po zadnjih uspešnih nastopih že tako zagotovil solidno mesto v sredini prvenstvene lestvice In se bo spomladi lahko po tradiciji spet povzpel v sam vrh, medtem ko prvega mesta ne more doseči. Taka ocena pa praktično ne drži, kajti pristaši si žele osvojitve točk tako doma kqt navtujem, ker so tega pač že vajeni iz prejšnjih let in jih v kaj drugega ne morejo prepričati še tako utemeljeni argumenti. Mariborski navijači torej pričakujejo zmago, ali v najboljšem primeru vsaj točko v Kaknju. O tem ni nikakega dvoma. Toda ali je to realna zahteva. Ce bi bil napad bolj učinkovit, bi bila povsem utemeljena, posebno pa še, če bi moštvo nastopilo v kompletni postavi. Toda tokrat Prosen ne bo hotel obleči dresa s številko 8, zanj pa ima Maribor eno samo primemo rezervo. To pa je Balent, črna ovca, ki ga tehnično vodstvo noče in noče pustiti na igrišče, pa če bi njegovo pomoč še tako potrebovalo. Vse to pomeni, da bo Maribor jutri nastopil po vsej verjetnosti v napadu s precej spremenjeno postavo, ker bo pač moral napraviti rokado. In če pri tem upoštevamo še napovedi domačinov, da se bodo borili sicer športno, toda skrajno požrtvovalno, ker nujno potrebujejo obe nedeljski točki, potem Maribor le ne bo imel posebno lahke naloge.
zid.
Utrinki
mu ponuja redka priložnost, da se dokončno prebije v ligaško moštvo. In prav zategadelj utegne b:ti »ranjeni« nasprotnik nevarnejši-	^	^
Nepopustljiva oorbenost vseh do kraja tekme — to je geslo za Jutrišnji zadnji nastop Olimpije na domačem terenu. V poštev pa prihajalo tile: Žabjek. Škulj. Djorlev, J o vi če vic, Kokot, Soškič, Kuleno-vič. Ceh. Frančeškin, Arslanagič, Zagorc. Nikolič. Com.
S. LIPAR
Tržiške vesti
TR2IC, decembra — Na velikem mednarodnem turnirju invalidov v sedeči odbojki, ki ga je organiziralo invalidsko športno društvo iz Beljaka, je nastopilo a*em moštev, ob njih pa tudi dve najboljši moštvi iz Slovenije, in sicer Partizan iz Tržiča in Kamnik. Med dvema skupinama so v prvi premočno zmagali Tržičani, v drugi pa Kamničani. Najbolj razburljiva borba je bila v finalni tekmi med obema slovenskima kluboma. Igralci tržiškega Partizana so šele v zadnjih sekundah igre zabeležili zmago 21:20 in tako zasedli prvo mesto brez izg »bljene tekme. Igrali so:	J. Furlan, *?.
Furlan, Prelc Kosmač, Lukman, Brrin in Kokalj.
*
Rokometaš tržiškega Partizana Marjan Dolžan bo odšel te dni k vojakom.
*
Drugo svetovno prvenstvo invalidov v mnogoboju bo prihodnje leto v Parizu. Med kandidati za jugoslovansko reprezentanco je tudi član Partizana Henrik Jereb iz Tržiča.
*
Tudi tržiški strelci bodo nastopili na tradicionalnem strelskem tekmovanju za Perov pokal. Streljat pojdejo Jekovec, Rusttja in I Klofutar.	N. A.
fiiiiiifiiiiiiiiiiimmiimttiuiHiiuiUHiniiifTiiiiuiimiiiiiiiiiuiuiiiiiiHmnniiiiiiKiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiitniiimiiiiUHiiiiiiiiuttuimHuuiiMiiuuiiiiumiHiiimiP PODJETJE ZA VISOKE GRADNJE
»STAVBAR« - MARIBOR
Komisija za razpis mesta DIREKTORJA podjetja za visoke gradnje »Stavbar«,. Maribor, razpisuje po 78. d. Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih orgaizacijah (Ur. 1. SFRJ, št. 15/64) ter po 127. 61. Statuta PVG »Stavbar« prosto delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
KANDIDATI MORAJO:
— imeti dokončamo drugo stopnjo visoke Sole tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
— imeti najmanj 8 let delovne dobe,
— izpolnjevati splošne pogoje, potrebne za sklenitev delovnega razmerja
Najprimernejšega kandidata bo delavski svet imenoval za direktorja podjetja za štiri leta.
Kandidati morajo svoji prijavi priložiti življenjepis, dokazilo o doseženi stopnji izobrazbe ter opis poteka dosedanjega dela.
Kandidati naj svoje prijave vložijo pismeno z vsemi prilogami na naslov PVG »Stavbar«, Maribor, Industrijska ul. 13, in sicer najkasneje 15 dni po dnevu objave razpisa v dnevnem časopisu.
105E7
ZDAJ SE PLOŠČA — Bivši jugoslovanski reprezentančni nogometni vratar Petar Radenkovič, ki žanje velke uspehe pri vodečem nemškemu ligašu Mtinchen 1860, je potem, ko je napisal knjigo z naslovom »Sem Radi« (tako ga imenujejo navijači), sedaj z uspehom spravil v promet še ploščo z enakim naslovom. — Poje seveda — Radi.
BORDEAUX — REKORDER — Prireditelji so že objavili 'podroben umik naslednje kolesarskj dirke »Tour de France«, ki bo 1 1966 na sporedu že	.
setič. V primerjavi z letošnjim letom bo dirka daljša 160 km (4260 km). Med etapnimi cilji bo znova tudi Bordeaux, ki Je z 41 »cilji« sedaj rekorder med vsemi francoskimi mesti, z izjemo Pariza seve.
EKMAN JE ODNEHAL — Finski telovadec Emil Ekman, ki je na olimpijskih igrah 1960 v Rimu osvojil zlato kolajno na konju (Cerar bi bil verjetno prvi, če mu vaja ne bi spodletela.), se Je s 27 leti umaknil iz tekmovalne arene.
Novo na tujem
SARPSBORG — Hokejska reprezentanca Norveške je premagala izbrano moštvo Poljske 5:4 (3:0, 2:2, 0:2). Dan poprej so Norvežani premagali Poljake 2:1.
BRNO — V drugi tekmi za pokal evropskih hokejskih prvakov je ZKL Brno premagalo poljskega šampiona Katowice 8:0 (4:0, 2:0, 2:0). V prvi tekmi so zmagali domačini 12:3.
TEL AVIV — Košarkarji milanskega Simmenthala so odpravili v prvi tekmi II. kola tekmovanja za pokal evropskih prvakov Ha-poel 80:65 ( 41:31). Povratno srečanje bo 16. t.m. v Milanu.
ANTWERPEN — Belgijski šampion v košarici Racimg Malines je v prvi tekmi II. kola pokalnega prvenstva Evrope premagal HTK Helsinki 116: 76 ( 53:35).
CASABLANCA — V tekmi osmin-ke finala za pokal evropskih prvakov je A EK iz Aten premagal Casablanco 113:95 (56:38).
ANKARA — V tekmi I. kola tekmovanja za košarkarski pokal Evrope za ženske je Macabi (Tel A vi v) odpravil šampiona Turčije SKA Ankara 57:27 (23:15).
GLASGOW — Boksarska reprezentanca Romunije je premagala Škotsko 14:6.
Še ni prepozno
Vendar vsaj nekaj »razveseljivega« v Slovanovem taboru: moščan-ska enajsterica bo vzlic nakopičenim težavam vztrajala do konca jesenskega prvenstva, se pravi, odigrala bo še dive tekmi — v nedeljo v Osijeku s Slavonijo, teden dni poeme j e im še z Rudarjem doma. Potemtakem je z dnevnega reda odstranjena vsaj ta mučna negotovost. ki je visela nad igralci in funkcionarji kakor Damoklejev meč.
Naj povemo, da so igralci, navzoči na nedavnem izrednem občnem zboru kluba, soglasno izrazili željo, da hočejo tekmovati naprej in da glede njih samih ni prav nobenih razlogov za kakršnokoli bojazen. Pa ne samo to! Povedali so tudi, da se o teh vsakdanjih težavah med sabo dosti pogovarjajo in da so sklenili, da bodo sami izločili morebitne soigralce, ki se ne bi hoteli prizadevati na treningih oziroma na tekmah. To pa pomeni že mnogo! O tem so se maloštevilni gledalci lahko prepričali že na nedeljski teikmi z Zadrom, ki bi jo bili lahko, ob malo večji tekmovalni sreči in objektivnosti sodnika odločili v svoj prid. Res je, da je to prebujenje precej zapozndlo. ni pa rečeno, da je že docela zamujeno, saj se
SLOVAN
Igralci navsezadnje zdaj le zavedajo, da morajo tudi oni sami, na terenu, prispevati delež k rešitvi teh vse prej kakor ugodnih razmer. Gotovo jim ni vseeno, da bi prekrižanih rok gledali tak razvoj dogodkov. Tega si ne smejo privoščiti niti funkcionarji v klubu niti na občini sami, ki jo je uprava kluba ponovno opozorila na vse negativne posledice, ki bi se izcimile v primeru, če bi Slovan odnehal sredi dela. Občinska Skupščina je vendar soodgovorna za nadaljnjo usodo kluba, saj je pred začetkom prvenstvenega tekmovanja v zvezni ligi soglašala s tem, da Slovan lahko nastopi v tej konkurenci, pa čeprav je tudi sama vedela, s kakšnimi problemi se bo treba ubadati.
Za jutrišnje srečanje v Osijeku s Slavonijo so se igralci marljivo pripravljali, redno vadili, saj v želijo, če drugega ne, vsaj z dobro igro delno zabrisati slabe vtise preteklih dni. V poštev pa prihajalo tile: Sular. Novak. Ugreno-vid. Križman. Klaus. Biočid. Kitič, Faganel, Koršič, Oblak, Velkavrh, Virant, Popivoda, Kozamernik.
S. L.
Predavanje o ameriški atletiki
LJUBLJANA, 10. decembra — Atletska zveza Jugoslavije je obvestila republiško atletska zvezo, da bo v soboto in nedeljo 11. in 12 decembra — v okviru akcije za popularizacijo atletike — obi-Stirilnpetde- j	Slovenijo	zvezni trener za
sprint Dragan Petrovič, ki bo imel predavanje o atletiki v ZDA. D. Petrovič je ZDA obiskal letošnjo pomlad in posnel nekaj zanimivih barvnih filmov, ki jih bo predvaja! po predavanju.
Preda/vanje bo v soboto, 11. decembra, ob IT. uri popoldne na Visoki Šoli za telesno kulturo na Kodeljevem, v nedeljo dopoldne pa bo Petrovič predavanje ponovil v Celju.	fm
TITOGRAD, 9. dec. (po telefonu) —i Rezultati 12. kola: Bogdanovič — Kneževič 0:1 (alje-hinska, 38), Cebalo — Sofrevski 1:0 (Grtinfeldova indijska, 39), Bertok — Veliimrovič 1:0 (beno-ni, 35), Ivfcov — Matanovič remi (igra daminega kmeta, 22), Čirič
— Buljovčič remi (sdcilijanka, 37), Nikolič — Marič prekinjeno v nejasnem položaju (španski gambit). Rajkovič — Matulovič prekinjeno v nejasnem položaju (sicilijanka), Sušič — Parma prekinjeno v boljšem položaju za Parmo (siciiH Janka), Bradvarevič
— Minič remi (sicilijanka, 18), prost je bil Gligorič.
Od »velikih« partij je danes omembe vredno samo srečanje med solidnim Bertokom in neugnanim V eldmir ovičem, ki pozna samo eno vodilo: zmaga ali poraz. Tudi danes od tega ni odstopil, vendar je naletel v zagrebškem mednarodnem mojstru na izkušenega nasprotnika. Hitro se te znašel v slabšem, če ne sploh že izgubljenem položaju. Tedaj je v pravem horuk-slogu poskušal iz nemogočega narediti mogoče, žrtvoval je zapovrstjo nič manj kot pot Janetov, toda beli jih je hladnokrvno pobiral, jih nekaj vrnil in zagrozil z matom. Zdaj sta tekmeca zameniala mesti, pri čemer je Bertok dokončno
opoooortl naee kot resnega kandidata za conske turnirje.
O preostalih partijah vodilnih skoraj ni kaj reči. Ivkov ln Matanovič sta velemojstrsko remizirala, enako tudi Bradvarevič in Minič (kdo bi si kvaril lepa mesta v vratnem redu!); Čirič in Buljovčič sta se vsaj navidez ostro udarila in je beli ponudil celo žrtev figure, čeprav je silno miroljuben igralec, vendar tudi s te moke ni bilo več kot reand; Parma pa je prekinil s kmetom več in možnosti za zmago. Čeprav je prvotno mislil, da bi partijo morda odložil (začetek gripe in malo vročine), se je vseeno odločil za nastop, s pozicijsko igro nadigral nasprotnika In se v boljšem položaju zadovoljil samo s kmetom. V trdnjavski konkurenci bo to premoč bržčas tudi uveljavil.
Kneževdč je -proti deprimiirane-tnu Bogdanoviču dosegel prvo zmago, Cebalo pa je spravil na kolena tudi grogiranega Sofrev-skega in se s tem približal mojstrski normi na razdaljo dveh točk in pol. In ker bo verjetno še Rajkovič remiziral z Matulo-vičem (ta je bil na nekem mestu verjetno celo izgubljen!), bosta zdaj precej složno jurišala istemu dl ju nasproti.
Rezultati prekinjenih partij:
Ivkov — Marič 1:0 (10. kolo) ter _ Minič — Sušič 1:0 in Matulovič
— Nikolič 0:1 (11-kodo).
Vrstni red: Parma 8(1,+)» CM" gorič 8, Bertok 7,5( + ). Ivkov in Velimirovič 7, Minič 6,5(1,+), Čirič 6, Bradvarevič 5,5(1), Matulovič 5,5(1,+). Cebalo 5,5( + ), Rajkovič 5(1), Marič 4,5(1, + ), Matanovič in Sofrevski 4,5, Bogdanovič 4,5( + ), Buljovčič in Kne-ževič 4, Nikolič 3 (4) in Sušdč 1.5(2).
Jutri bo prost dan (na sporedu bodo le prekinjene partije), v 13. kolu pa bodo v soboto igrali: Parma — Bradvarevič, Matulovič
— Sušič, Marič — Rajkovič, Buljovčič — Nikolič, Matanovič — Clrič, Velimirovič — Ivkov, Sofrevski — Bertok, Kneževič — Cebalo, Gligorič — Bogdanovič, prost pa bo Minič.
Bruno PARMA
šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze
TALIN, 10. dec. — V 11. kolu Šahovskega prvenstva Sovjetske zveze je S te in s črnimi figurami ob prekinitvi v boljšem položaju proti vodečemu Polugajevskermi.
Romuni bodo nevaren tekmec na SP
Nekaj misli trenerja kegljaške reprezentance Likovnika
Po nastopu moške in ženske kegljaške drž. reprezentance v Romuniji smo zaprosili tehn. referenta KZJ in trenerja moške reprezentance Likovnika, naj pove nekaj vtisov s tega nastopa.
— A14 je nastop Jugoslovanov v Bukarešti zanje uspeh ali ne?
»Ce bi nastopili z najmočnejšima reprezentancama, bi bil to pač neuspeli. Ker pa je bil ta nastop šest mesecev pred svetovnim prvenstvom — ki bo leta 1966 prav tako v Romuniji — zadnja priložnost za preizkus nekaterih naših novih igralcev in igralk, je neodločen rezultat z Romunijo uspeh, saj smo v obeh konkurencah enkrat zmagali, enkrat pa zapustili kegljišče poraženi.«
— Kdo od novih je opravičil mesto v reprezentanci?
»Med moškimi pričakujemo največ od Poleša in Farkaša, pri ženskah pa od Hafnerjeve in Zumro-ve. Bržkone pa bomo za svetovno prvenstvo morali še vedno upoštevati nekatere dosedanje, rutinirane igralce, kot so Grom, Cadeževa in Erjavčeva. Močno računamo tudi na Trnka, ki pa je poškodovan.«	>
— Kdo je bol med našimi v obeh nastopih najboljši?
»Pri moških vsekakor za zdaj neprekosl jivi Steržaj, odličen pa je bil tudi Smoljanovič. Prvi je dosegel 1808 ( 939 . 869), drugi pa 1800 ( 911, 889) kegLjev. Pri ženskah sta bili najboljši Janševa in
IVER DNEVA
Bazeni - včasih za plavalce
Pri nas so bazeni kot neko nujno zlo. In da ne bi bilo to zlo preveliko, gradimo čisto majčkene bazene. Približno tako se je potožil trener vaterpolistov splitskega Jadrana Ivica Cipci, ko je pripovedoval o »idealnih« pogojih, v katerih trenirajo njegovi varovanci in plavalci.
V Splitu imajo namreč že nekaj let tudi zimski bazen, dolg 16,66 m, toda namesto da bi bil simbol čistoče in snage, je ravno narobe, kajti vso poletno sezono je služil za skladišče. Naposled so ga le spravili v red, toda skladišče je sedaj v letnem bazenu. Zdaj so tamkaj zaboji, črepinje, smeti. »Kaj hočemo, je vzdihnil Cipci, bazena je treba vzdrževati . . .
Cipcija, veterana našega vaterpola, pa še najbolj boli to, da hotel »Marjan« gradi zimski bazen dolg 20 m, toda o željah plavalcev in vaterpolistov, da bi bil bazen pet metrov daljši, graditelji nočejo nič slišati in športnikov sploh nt marajo blizu.
Cipci se bržkone ne mori, ko pravi, da bo bazen brez plavalcev in vaterpolistov prej prazen kot pa dobro obiskan.
2umrova, vsaka po 814 kegljev.«
— Kaj pa steae, kegljišče, gledalci in vzdušje na tem nastopu?
»Naše igralce je v prvi tekmi premagalo pravzaprav dvostezno, 6 let staro in »uležano« kegljišče, na katerega so domači igralci tako navajeni, da so naše povsem nadigrali. V drugi tekmi pa so se Jugoslovani že znašli in zmagali. Zanimivo pa je, da so bili pa Jugoslovani vsi boljši v igri na čiščenje.
Drugo vprašanje je nezagrajeno in nezastekleno kegljišče, kakršnih naši igralci niso vajeni. V Bukarešti so bili namreč zelo bučni in temperamentni gledalci tik ob igralcdh, kar je naše zelo motilo.
Za svetovno prvenstvo že gradi-je novo 6-stezno kegljišče, ki pa bo prav tako brez sten. Zato bomo morali naše igralce na takšno vzdušje privaditi na primernih kegljiščih.«
Likovnik je ob koncu poved a. še to, da so Romuni kvalitetno zelo napredovali. Samo za to srečanje so se en mesec pripravljali v športnem središču. Zato bodo tudi na svetovnem prvenstvu za vse reprezentance zelo nevarni.
TONE BANCIC
10 mladih smučarjev v Švici
Mednarodni mladinski smučarski tabor v januarju
Švicarji prirejajo vsako leto tradicionalni mednarodni mladinski smučarski tabor, na katerega povabijo mlade talentirane smučarje iz vse Evrope. Letos so na mednarodni tabor, ki bo od 2. do 9. januarja v Linku, povabili tudi 10 jugoslovanskih mladih smučarjev.
Sekretariat SZJ je sklenil, da bo odšlo v Švico 5 smučarjev iz Slovenije in 5 iz drugih republik. Iz Slovenije so določeni učenci alpske šole v Kranjski gori, in sicer: Anton Albreht, Janez Košir, Tomaž Bernik in Sonja Gazvoda ter Tržačanka Anka Brezar. Mlade jugoslovanske smučarje bo spremljal sekretar zbora smučarskih učiteljev Slovenije Miro Dvoržak.
Treninge na taboru mladih smučarjev vodijo najboljši švicarski strokovnjaki, demonstratorji pa so vidni tek-
Popravek
Predzadnji odstavek prispevka »Pojasnilo skupščine Kranj«, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, bi se moral pravilno glasiti: Vsako leto je pred SDK izvršena kontrola o uporabi sredstev športne stave in I/TTO, pri čemer se je ugotovilo, da v Kranju ni bilo nenamenske potrošnje.
Tri padala za šport
Slovenski padalci so brez rekvizitov
V letošnji razvrstitvi najboljših športnikov Zveze letalskih organizacij Slovenije spet ni zastopnikov padalskega športa; ker padalci sploh niso nastopili na nobenem tekmovanju. Vsa aktivnost 50 padalcev — kolikor jih je v Sloveniji — je bila letos omejena na skoke v okviru šolanja in za trening. Temu se ni čuditi, saj ima padalski šport za ta čas na voljo v vsej Sloveniji samo tri padala.
Slovenski tekmovalci se niso udeležili niti državnega prvenstva, ker s tremi padali ne bi mogli opremiti petčlanske ekipe, razen tega pa bi šli na tekmovanje popolnoma nepripravljeni (pomanjkanje sredstev). Na državnem prvenstvu bi se pomerili s profesionalno ekipo Letalske zveze Jugoslavije in sploh ne bi mogla računati na ugodnejšo uvrstitev, saj so imeli člani te ekipe v tem letu za seboj najmanj po 300 skokov.
Padalstvo je v Sloveniji na mrtvi točki. Oprema za enega tekmovalca stane približno
Mnogo sankaških prireditev
S posvetovanja Sankaška zveze SRS na Jesenicah
V prostorih OZTK Jesenice je bil pred nedavnim posvet med sekretariatom Sankaške zveze Slovenije in sankaškimi klubi. Na posvetu so sklenili, da bodo v letošnji močmi organizirali več kvalitetnih tekmovanj, od katerih naj bi imeli tudi finančni uspeh, seveda pri tem pa ne smejo zanemarjati množičnosti. Razprave so posvetili tudi trenerskemu kadru.
Letošnji tečaj ni bil uspešen in Je bil predčasno zaključen. V bodoče bo treba kvaliteto vadilnega kadra povečati in ga prilagoditi našim pogojem V bližnji prihod* noostd mislijo graditi več umetnih tekmovalnih prag v Bohinju, Begunjah in Traču. Največja in najsodobnejša bo v Tržiču, katere terene sl je ogledala mednarodna komisija FIL, v kateri je bU tudi predsednik IsaMtach.. Rasen mednarodne tehnične komMje FIL ao MU na terenu v Tržiču
tudi zastopniki Poljske zveze. Vsi obiskovalci so se pohvalno izrazili o načrtih in terenu. kjer naj bi bdi a zgrajena proga.
Pri pregledu finančnih sredstev 90 ugotovili, da so vse blagajne od klubskih do zvezne prazne. Kako bodo v bodoče reševali problem financiranja, niso mogli sprejeti nobenega sklepa.
Zastopniki klubov iz Begunj, Tržiča, Jesenic, Bohinja in Idrije so podali poročila o delu in nakazali nekatere probleme, od katerih so nataečji tekmovalni rekviziti.
Sklenili so, da je najvišje tekmovanje republiško prvenstvo, kraj ta čee im ni določen, na dragem mestu pa tekmovanja za »pokal mesta Jesenic« in tekmovanje za »pokal Bohinja«. Rasen omenjenih srečanj bo še vrsto tekmovanj v Selcah, Idriji, Begunjah in Tržiču.	P.	K.
milijon dinarjev, toda vrh te ga to n.i poglavitno vprašanje. Tudi če hi bilo dovolj sredstev, ne bi bilo bolje, ker padal za sedaj ni. Letalska zveza Jugoslavije je nedavno sicer naročila padala iz Sovjetske zveze in če bo cena primerna, jih bo nekaj- kupila tudi Slovenija.
Razen* padal primanjkuje tudi letal. Padalci si pri šo-
V Bohinju se pripravljajo
Velike mednarodne tekme v smučarskih tekih, ki bodo v Bohinju 8. in 9. januarja 1966, bodo velik športni dogodek. To je videti ne le po razposlanih vabilih v mnoge države, marveč tudi po resnosti, s katero so se bohinjski prireditelji lotili posla. Smučarska zveza Jugoslavije je prireditev podprla s 500.000, republiška zveza pa z 200.000 dinarji, za preostali denar pa je stekla akcija pri delovnih organizacijah radovljiške občine, ki kažejo za to tekmo veliko razumevanje. Tako je upanje realno, da bo januarja zares vse nared.
Tradicionalna proga je vsa izsekana, tekmovalci pa so jo še zmeraj pohvalili tudi doslej.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere, ki bo tekmovalcem na Voglu pripravil tudi sprejem.
Za prireditev vabijo tudi lični lepaki, ki jih bodo te dni razposlali po vsej Sloveniji.
Šola na prostem
Občinski odbor zveze za telesno vzgojo, društvo prijateljev mladine in TVD Partizan Trbovlje so letos naredili načrt za šolo na prostem, ki naj bi bila v semestral-nih počitnicah na terenih okrog Mrzlice. Letos bodo odšli v to šolo učenci petih razredov trboveljskih osnovnih šol. Tu bodo teden dni pod vodstvom trenerjev in učiteljev telesne vzgoje vadili na snegu. Ta oblika naj bi postala tradicionalna in bi se tako vsak otrok, ki bi prišel v peti razred osnovne šole, naučil smučati. Za to šolo na prostem je veliko zanimanje med otroci in tudi med starši, ker so jim učitelji pravilno prikazali pomen smučanja in telesne vzgoje sploh za pravilen otrokov razvoj.
Seveda pa bi bila taka oblika pouka na prostem zvezana s številnimi težavami, od katerih je najvažnejše finančno vprašanje. — Zato so naslovili na vsa podjetja v Trbovljah prošnjo, da bi namesto obdaritve šol za dedka Mraza raje prispevali določen prispevek za šolo na prostem.	R.	F.
Najboljši športniki ZLOS
JADRALNO LETENJE:	1.
Ciril Križnar (Lj), 2. Karel Korpar (Ptuj), 3. Franc Mirnik (Lj).
MOTORNO LETENJE:	1.
Silvo Orožim (Lesce), 2. Stanko Verbančič (Ptuj), 3. Ciril Križnar (Lj).
MODELARSTVO:	1. Janez
Pintar (Kranj), 2. Janez Smolej (Lj),	3. Oto Velunšek
(Ptuj).
lanju ln treningih pomagajo z letalom PO — 2, ki pa je za te namene izredno neekonomično.
Kljub vsemu pa je v Sloveniji precej zanimanja za padalski šport, zlasti na Lescah, kjer imajo vse predpisane priprave za to vrsto Športa, dalje v Mariboru, Slovenj Gradcu in v Ptuju, možnosti pa imajo tudi v Celju, Novem mestu, Ajdovščini in Bovou. Obetti za prihodnost so nekoliko boljši, posebno ker je videti, da glede opreme ne bo več tolikšne za, d rege kot doslej. J. D.
movalci, ki jih posebej določi vodstvo švicarske smučarske zveze. Skozi te tabore so šli kot mladi smučarji že številni tekmovalci, ki so se pozneje uveljavili v mednarodni areni.
Skrb za smučišča v Kranjski gori
Vedno večje zanimanje tujih in domačih obiskovalcev za smučišča v Kranjski gori je navedlo upravo žičnice na vprašanje teptanja snega in priprave prog. Pri podjetju se namreč dobro zavedajo, da le dobro urejene proge zagotavljajo uspeh žičnice. V ta namen bo uprava žičnice dala vsem članom SK Kranjska gora. ki imajo zvezni razred, in članom alpske šole brezplačne vozovnice na vseh žičnicah Vitran-ea in Bukovnika, smučarji pa bodo pomagali urejati precej obširna smučarska pobočja. Taka odločitev turističnih in športnih delavcev zasluži vso pohvalo in priznanje.	P	K.
Nova telovadnica in vlečnica v Muti
Telovadni dom TVD Partizan Muta že več let ni ustrezal namenu. Zato si je društvo že vseskozi prizadevalo urediti to vprašanje. Končno so pred mesecem pričeli £ adaptacijo telovadnice. Predsednik OZTK Radlje Zdenko Žerak je povedal:
Društvu vse do nedavnega ni bil zagotovljen denar za prizidek hi adaptacijo telovadnice. Sedaj je OZTK odobrila 700.000 din, ostalo pa bo prispevala tovarna na Muti in drugi. Pri gradnji bodo pomagali s prostovoljnim delom tudi člani. Telovadnica bo urejena do 1. maja prihodnjega leta. Imela bo 210 kv. m koristne površine. Predvidoma bodo vgradili tudi centralno kurjavo. Vse dotlej bo mladina na Muti brez redne telovadbe. Odločitev o gradnji je torej ohrabrujoča tudi zato, saj je znano, da pride v radeljski občini na prebivalca vle 1,3 dinarja izdatkov za telesno kulturo oz. 130 dinarjev na aktivnega športnika. To so ugotovitve OZTK Radlje. Razen tega društvo skupaj z DTV Partizan Vuzenica gradi smučarsko vlečnico. Dolga bo blizu 350 m in Je v neposredni bližini Vuzenice.
Vest s Pohorja
Na pohorski vzpenjači so že določili novo voznino. Pionirji do 14 let bodo imeli poseben popust. S polovično vozovnico se bodo vozili tudi vsi tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so bili v minuli sezoni na uradnih jakostnih lestvicah.	*sid.
Smučarski tečaji SK Novinar
SK »Novinar« bo v novi rimski sezoni priredil naslednje smučarske tečaje:
TEČAJI ZA ODRASLE:
— Začetniški in nadaljevalni tečaj v Kranjski gori (Porentov dom) od 8. I. do 16. I. 1966.
— Začetniški in nadaljevalni tečaj na Voglu od 13.* III. do 21. III. 1966.
— Tečaj na Jahorini (Točen datum bomo objavili kasneje).
— Tečaj na Sar planini (Toče n datum bomo objavili kasneje). Prijave in vplačila vsak dan od 14. do 15. ure v Vošnjakovi 8/VII., tel. 31-20-13.
— Vsako nedeljo prireja SK Novinar v sodelovanju s Kompasom smučarske izlete. Vsem udeležencem je na voljo smučarski učitelj! Prijave in vplačila sprejema poslovalnica Kompasa na Titovi cesti vsakokrat do sobote opoldne. Kraj izleta bo objavljen v Ljubljanskem dnevniku in Delu.
To nedeljo bo izlet v Kranjsko goro. Odhod ob 7. uri! TEČAJI ZA VADITELJE IN VODNIKE SMUČANJA
Od 16. I. do 24. I. 1966 v Kranj^ski gori (Porentov dom). Kandidati morajo imeti veselje do dela v klubu in bodo morali opraviti sprejemni izpit v terenski vožnji.
Prijave vsak dan od 14. do 15. ure v Vošnjakovi 8/VII., telefon 31-20-13.
TEČAJI ZA OTROKE
— Vsako nedeljo smučarski izleti pod vodstyom smučarskih učiteljev. Prijave in vplačila do sobote opoldne pri Kompasu.
— Otroški smučarski tečaji v šolskih počitnicah — predvidoma od 20. I. do 30. I. 1966 kot desetdnevni program avtobusnih izletov na smučišča Zelenice, Rakitne, Črnega vrha itd. Odhod vsak dan ob 9. uri, povratek ob 17. uri. Cena — vključno avtobusne prevoze in smučarske žičnice za vseh deset dni — 14.000 dinarjev. Prijave ln vplačila vsak dan od 14. do 15. ure v Vošnjakovi 8/VII. nadstropje.
— Smučarski tečaji v Ljubljani: na Gradu, pod Rožnikom n na Golovcu, brž ko bodo snežn ne razmere vsaj nekoliko usta-jene. Ti tečaji so brezplačni in ae zanje ni treba prijavljati.
SMUČARSKI KLUB »NOVTNAJt«
8. stran * DELO
nuMlfitaVTih
KRONIKA'
Sobota, H. decembra Ml
Največ nesreč zaradi zasneženih cest
Zaradi verižnega trčenja pri Kranju za več ko milijon din škode
KRANJ — Na cesti II. reda Kranj—Šenčur so v četrtek ob 16. uri stali trije vojaški avtomobili, ki so bili neosvetljeni. Ko je 27-letni Tomislav Bajt, ki se je s tovornjakom peljal proti Kranju, opazil vojaški tovornjak, je ustavil. Za njim je z avtobusom vozil 44-letni Alojz Ropret in se zaletel v Bajtov tovornjak ter ga porinil v vojaško vozilo, ki ga je vozil Slobodan Vasic, star 20 let. Pri nesreči se je laže ranil Bajt. Gmotno škodo na vseh treh vozilih so ocenili na približno milijon 100 tisoč dinarjev.
MARIBOR — V naselju Zgornja Polskava se je v sredo ob 22.30 s tovornjakom zaletel v hišo št. 47 Anton Mileč. Peljal je po cesti I. reda iz Slovenske Bistrice .proti Mariboru. Na poledeneli cesti ga je nenadoma začelo zanašati in zaletel se je v omenjeno hišo. Na srečo se voznik ni ranil, škode na tovornjaku in na hiši pa je za 2 milijona 800 tisoč dinarjev.
IZOLA — Po Murovi ulici v Izoli je v četrtek ob 20.30 hitro vozil voznik osebnega avtomobila z registrsko tablico »preizkušnja 3-1733«, Marjan škrlič. Na ovinku je zapeljal na cestni rob in se prevrnil. škode na avtomobilu je za 280 tisoč dinarjev.
LJUBLJANA — Na križišču Janežičeve ulice in Prulske ceste sta v četrtek dopoldne trčila »zastava 750« in tovornjak. Od šentjakobskega proti prulskemu mostu je s tovornjakom peljal 24-letni Jože Jerman in v križišču z Janežičevo ulico trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil 25-letni Alojz Zrimšek. Voznik »zastava 750«, ki je pripeljal po Opekarski cesti čez prulski most, ni upošteval prometnega znaka »nimaš prednosti« in se je zaletel v tovornjak, škode na obeh vo-
zilih je za približno 300 tisoč dinarjev.
KAMNIK — Zaradi zasnežene ceste sta se v četrtek ob 8. uri v naselju Zajeso-vnik zaletela »fiat 750« in avtobus. Iz Celja je po cesti I. reda z osebnim avtomobilom vozil Gorazd Pust, v Zajesovniku pa mu je nasproti pripeljal avtobus, ki ga je upravljal Ožbald Veldej. škode na obeh vozilih je za 700 tisoč dinarjev.
Od 12 prometnih nesreč, ki so se v četrtek pripetile v Sloveniji, jih je bilo kar 5 zaradi zasneženih cest. Smrtnih žrtev ni bilo, ranil pa se je en človek. Gmotno škodo so ocenili na približno 6 milijonov 300 tisoč dinarjev.
Imel je srečo
SENOŽEČE, 10. dec. — Davi ob 4.15 je švedski državljan dr. Forselius Gata (22 let) vozil z osebnim avtomobilom iz Senožeč proti Postojni. Zaradi neprimerne hitrosti po zasneženi cesti je avto na blagem ovinku blizu kamnoloma v Razdrtem zaneslo na desno. Trčil je v obcestni zid, od koder ga je odbilo v leivi obcestni jarek. Voznik se na srečo ni poškodoval, na avtomobilu pa je za pol milijona dinarjev škode.	F. M.
AERODROM LJUBLJANA obrat RESTAVRACIJA BRNIK
VAS VA^I NA
prijetno silvestrovanje
Začetek silvestrovanja ob 20. uri. Postreženi boste z izbranimi jedili in prvovrstnim vinom.
Za prijetno razpoloženje bo skrbel domači sekstet. Ker je število sedežev omejeno, pohitite z rezervacijo. Rezervacijo s predplačilom sprejema uprava restavracije.
V HOTELU je možo silvestrovanje za zaključeno družbo od 18—20 oseb, kjer bodo gostje lahko silvestrovali po svoji želji.
Nudimo prevoz s kombijem po želji.
Vse informacije dobite po telefonu. Kranj Prepričani smo, da boste zadovoljni.
216-64.
10342
Epilog hude nesreče v Črnučah
LJUBLJANA, 10. dec. — Danes je ljubljansko o-k rožno sodišče končalo obravnavo proti AmituJar šariju, ki je 3. oktobra 1963 na nevarnem ovinku blizu Črnuč š tovornjakom trčil v osebni avtomobil fiat-600. Tedaj sta bila • mrtva voznik osebnega avtomobila Milovan še-pič in sopotnik Josip Du-brovič; sopotnici Andjelka Šepic in Pavica Dubrovič pa sta bili ranjeni. Obravnavo so šele danes končali, ker je bil Amit Jašari v neki drugi nesreči močno ranjen. Sodišče je Ami-ta Jašarija obsodilo na osem mesecev zapora, pogojno za tri leta. Sodniki so namreč upoštevali vrsto olajševalnih okoliščin.
RA—
Baraka je zgorela
KOPER, 10. dec. — Sinoči okoli 20. je izbruhnil požar v baraki podjetja Slovenija-ceste. Baraka je na delovišču nad Simonovim zalivom pri Izoli. Požar je poslopje povsem uničil, zgorelfi pa je tudi več orodja in pisarniških pripomočkov. Gmotne škode še niso ocenili. Komisija je ugotovila, da je požar nastal zato, ker je nočni čuvaj 39-letni Alojz Ju-riševič močno zakuril peč, nato pa za dalj časa odšel iz barake.
Zemeljski plaz
ZAGORJE, 10. dec. — Zemeljski plaz je v sredo zjutraj zasul cesto Zagorje—Moravče. Cestno podjetje v Zagorju je takoj začelo čistiti cesto in v noči od srede na četrtek je že bila odprta za ves promet.
Z leporečjem je dobila denar
Ana Krojs ogoljufala več ljudi za blizu šest milijonov dinarjev
MARIBOR, 10. dec. — Redko se zgodi, da imajo sodniki mariborskega okrožnega sodišča opravka s tako velikopotezno in spretno goljufinjo, kakršna je 43-let-na Ana Krojs, nekdanja natakarica v mariborski samopostrežni restavraciji Center. Posrečilo se ji je, da je nekaj dobrosrčnih ljudi tako omrežila, da so ji brez vsakega poroštva odšteli težke tisočake. Ostal pa jim je samo navaden listek z njerpm podpisom. Krojsova je namreč zmeraj govorila, da si želi denar samo sposoditi in da ga bo takoj vrnila z visokimi obrestmi.
Večina ljudi, ki jih je dobila »na muho«, do danes ni dobila vmjan denar. Krojso-vi se je posrečilo, da je od 1962. leta do letos vtaknila v žep 5,944.200 din. Vrnila je samo 1,200.000 din. Zanimiva je sugestivna vsebina besedi, ki jih je Krojsova naslovila na ljudi, od katerih je želela denar.
Francu Fluherju je obljubila, da mu bo odstopila kletno stanovanje. Fluher je bil tako vesel, da ji je posodil 300.000 dinarjev. Krojsova stanovanja seveda ni imela. šele ko ji je zagrozil s sodiščem, mu je čez nekaj mesecev vrnila tisočake. Leopoldu Drozgu je pihala na srce z besedami, da potrebu-
Onemogla v snegu
VELIKE LAŠČE, 10. dec. — Včeraj dopoldne so na gozdni poti nad vasema Rob in Selo našli truplo 61-letne Marije Centa. Pokojna je pred dvema dnevoma šla k maši in domnevajo, da je na poti v snegu onemogla. Bila je slabotna in je v snegu zmrznila. Krajevni zdravnik na truplu ni našel znakov nasilja.
je denar za nakup tovornjaka. »Posodil« ji je 358.000 din. Štefka Korošec ji je odštela
855.000 din, ker ji je Krojsova zatrdila, da ji bo dala visoke obresti in še pol prašiča. Jože Škufca ji je dal
900.000 din. Krojsova mu je govorila, da bo odprla svojo gostilno, da ima posestvo v Jarenini in da mu zaradi visokih obresti ne bo žal.
Srečko Vrečko je ob srečanju s Krojsovo izgubil
350.000 din, ker mu je znala tako lepo povedati, da bo kupila opremo za gostilno. Mihaelu Romihu je izvabila
1.600.000 din. Spet je uporabljala enake besede, da bo kupila gostilno, da je zanjo že odštela štiri milijone dinarjev, da je dolžna samo še dva milijona in da bo čez štirinajst dni spet dobil svoj denar hkrati z 200.000 din obresti. Upokojenka Jerica Šlik, ki je za 2,300.000 din prodala svojo hišo, ji je dala najmanj milijon dinarjev brez vsakega potrdila. Amalija Krojs je prav tako na lahko prišla ob 380.000 dinarjev.
Zanimivo je, da so se Ani Krojsovi goljufije posrečile, čeravno je izmed vseh ljudi, ki jih je spravila na led, poznala le Srečka Vrečka. Zanimivo' pa je tudi, da bi
Krojsova nabrala kar 13 milijonov dinarjev, če bi se ji vse goljufije posrečile. Zdaj nihče ne ve, kom je dala Krojsova izposojene milijone. Sama obtoženka pravi, da je s tem denarjem plačala popravilo hiše in si kupila različne gospodinjske potrebščine.
Senat okrožnega sodišča v Mariboru jo je obsodil na tri leta strogega zapora. V dobro ji je štel, da še ni bila kaznovana, da je bolehna in da se je zavezala vrniti ves denar, ker bo — po njenih besedah —■ prodala hišo.
2
Tat obsojen
MARIBOR, 10. dec. — Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo 24-letnega Jožeta Trstenjaka na eno leto in štiri mesece strogega zapora, letošnjega julija je v taboru pred vojaške vzgoje v Središču ob Dravi ukradel tovarišu iz nezaklenjenega kovčka
11.000	din. Razen tega je vlomil v hišo svoje sestrične v MShalovcih. Iskal je denar. Ker ga ni našel, je vzel nalivno pero, kolonjsko vodo, dva kemična svinčnika in druge drobnarije.
Jože Trstenjak je že znanec sodišč. 2e večkrat je bil obsojen zaradi vlomnih tatvin. Na obravnavi se ni hotel zagovarjati. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je imel v mladosti težavno življenje.	2
Oglašujte v nFT TT
Trgovsko podjetje
KURIVOPRODAJA
Ljubljana, Na jami 10
razpisuj e delovna mesta za:
KOMERCIALNEGA REFERENTA FINANČNEGA KNJIGOVODJO VODJO SALDAKONTOV MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
pogoj: za vsa navedena delovna mesta srednja strokovna izobrazba
PRODAJALKO - BLAGAJNIČARKO
pogoj: kvalificirana delavka trgovske stroke.
Pismene ponudbe pošljite gornjemu naslovu najkasneje v 8 dneh po objavi. Nastop službe po dogovoru.	10535
Elektro
strojno podjetje
»TIKI«
LJUBLJANA
Aleševčeva 52 sprejme takoj
5 DELAVCEV
(moških) za priučite v.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe upravi podjetja.
10583
Komisija za delovna razmerji pri gost. podjetju
»RIO«
Ljubljana, Titova 4
razpisuje
prosta delovna mesta
za
2 OBRATNI BLAGAJNIČARKI 2 KVALIFICIRANA NATAKARJA ali NATAKARICI.	10562
flMIIIIMIIIIIIIIIliUllilllllNlllllllllilllilllllliilllillllllllllllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIiin
»ISKRA«
tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA PR2AN
sprejme v delovno razmerje
- elektroinženirja
za delo na področju elektroakustike;
- strojnega inženirja ali tehnika
ali tehnika za delo na področju orodjarstva ali finomehanike.
Pismene ponudbe, gornjemu naslovu.
z navedbo podatkov pošljite 10565
ZU^ANJENNYROCNIKE°TES^FON^n^fi3EpnfTSv	TOMŠIČEVA 1	- TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA	SLTT2BA: LJUBLJANA, TITOVA 1 TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA L.IUBT TANtm
NAKUCN1K.E 1ELEFON 20-463, POŠTNI PREDAL	29	— BRZOJAVNI	NASLOV- DET O T TTTRT TAMA 2TRD -RACTTN	PRT NAROOVT n a mt/t t ttttjt tiv. n«, f	DDUitLEK ZA LJUBLJANSKE IN
— ROKOPISOV NE VRAČAMO	lmavjni	inasluv. DELU LJUBLJANA. ŽIRO RAČUN	PRI NARODNI BANKI LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 1400 DINARJEV
Telefon dežurnega urednika:	20-646
'm
Proizvaja in polni Pivovarna »Union« Ljubljana
Gledali
G
DRAMA
Sobota, 11. dec., ob 19,30: Mro-žek: TANGO. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
Ob 20. uri v Viteški dvorani Križank: Billetdoux: CIN. CIN! (komedija). Izven abonmaja. — Vstopnice so v prodaji v Drami in uro pred predstavo v Križankah.
Nedelja, 12. dec.: zaprto. Ponedeljek, 13. dec., ob 20. uri: Shakespeare: KRALJ LEAR. — Abonma TS 2.
Nocoj je v Drami na sporedu »TANGO« poljskega avtorja Mrož-ka, ki smo ga doslej poznali predvsem kot mojstra satire, v Križankah na komedija francoskega pisca R;lletdouxa s Počkajevo in Součkom v glavnih vlogah.
OPERA
Sobota, 11. dec., ob 19.30: Verdi: TRUBADUR. Izven abonmaja. Nedelja, 12. dec., ob 15. uri: Hri-stic: OHRIDSKA LEGENDA. — Izven abonmaja. Zadnja izven -abonmajska predstava. Vstopnice vseh vrst so še na voljo. Hrističev balet »OHRIDSKA LEGENDA«, po vsebini zelo primeren tudi za mladino, bo - v nedeljo. 12. t. m. doživel jubilejno, stoto uprizoritev na našem opernem odru. Predstava bo popoldne, ob 15. uri, veljajo pa znižane cene. Ker .je to zadnja izvenabon-majska uprizoritev tega baleta, nanjo posebej opozarjamo.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Sobota, 11. dec., ob 19.30: M. Mikeln: INVENTURA 65. (Satirični kabaret) Izven. (Razprodano. na voljo stojišča).
Nedelja. 12. dec., ob 15. uri: J. Anouilh: ARDELE ALI MARJETICA. (Komedija) Izven. (Zadnjič! )
Ob 19.30:	M. Frisch:	DON
JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE. (Komedija) Abonma Kolektivi G in izven. — (Vstopnice tudi v prodaji.) Drevi je na sporedu izvenabon-majska predstava satiričnega kabareta »Inventura 65«, jutri ob 15. uri zadnja izvenabonmajska ponovitev satirične komedije »Ar-dele ali Marjetica«. Vstopnice so v prodaji, rezervacije po telefonu 21-660.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana — Mestni dom
Sobota, 11. dec., ob 16 in 20. uri: Žižek: MIKLOVA ZALA — ljudska igra. Gostovanje PD »Lojze Košak« iz Kostanjevice.
Nedelja, 12. dec., ob 16. uri: Jur-čič-Marinc: JURIJ KOZJAK ljudska igra. Popoldanska predstava. Izven. Zadnjič.
Ob 19.30:	Zupančič:	VERONI-
KA DESENISKA. Izven. Rezervacije po tel. 312-860.
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Sobote, 11. dec., ob 20. uri: L. Candoni: EVA SE BO RODILA JUTRI, komedija v treh dejanjih. Premiera v gledališču za abonma red P in izven. Vstopnice so v prodaji v Turist biroju v Novi Gorici.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota. 11. dec., ob 16. uri: P. Schiller: DON CARLOS. Abonma za delovne organizacije in
izven.
Nedelja. 12. dec., ob 10. uri: D. Garrick-A. Smole: VARH — A. Medved: RENDEZ — VOUS. — Komediji. III. nedeljski dopoldanski abonma.
Ob 19.30:	F.	Schiller:	DON
CARLOS. — Nedeljski večerni abonma in izven.
Koncerti
DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLA-DATELJF.V v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da koncerta. ki bi moral biti v ponedeljek, dne 13. t. m. zaradi obolelosti prof. M. Lipovška, ne bo. Datum izvedbe tega koncerta bomo naknadno objavili.
K
V SOBOTO, 11. decembra:	VE-
ČER SKLADB KARLA PAHORJA ob skladateljevi 70-letnici bo priredilo Društvo glasbenih umetnikov Slovenije v ponedeljek, 13. decembra, v Mali dvorani SF.	K
Pionirski
d
o'
trg Vil. kongresa ZKJ 1
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete, Levstikov trg 2
Ob 17. uri:	Collodi:	Kuret:
OSTR2EK. Izven. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure v upravi, Resljeva 36 (razen nedelje) in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije po tel. 312-020 * od 10. do 12. ure (razen nedelje).
188IHIW)MH8IH»HBIII)HmBltllll)illlHI)W)IMUlHMI)IIHIIIIIIllllllumillllllllllllHlllimiMIIIH)IIIHIIIIlHHmnililllllimuimi«i[|]iaiiiiiiiiiiui.i»mijiiiuiiuiuiil
H
SHVIKIJIIIS
VELIKA NOVOLETNA PRODAJA v dvorani B
na Gospodarskem razstavišču
Znižanje od 10—15 % za določene izdelke.
VELIKA IZBIRA POHIŠTVA uglednih jugoslovanskih proizvajalcev pohištvene industrije.
10381
PIONIRSKA KNJIŽNICA Komenskega 9 Ob 11.30: ZGODBA O CUKCU
— ura pravljic za otroke od 5. do 8. leta starosti.
ODD. ZA DRUŽABNO VZGOJO
prireja NOVA ZAČETNIŠKA PLESNA TEČAJA v PLESNI SOLI na Petkovškovem nabrežju 35, v nedeljo. 1.9. decembra ob 9.30 dopoldne in v ponedeljek, 20. decembra ob 18. uri (tudi za študente-ke z znižano šolnino). Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure v šoli. Telefon 21-881.
FESTIVALNA DVORANA
PLES V SOBOTO ZVEČER od
20.	do 23.30.
NEDELJSKI PLES od 19. do
22.30.
Igra jazz-ansambel »The 8 Pia-yers«. Vsi vljudno vabljeni! TRADICIONALNO SILVESTROVANJE V FESTIVALNI DVORANI. Predprodaja vstopnic pri blagajni Mladinskega kina
— Trg VII. kongresa ZKJ št. 1
— od 10. do 12. ure.
RTV Ljubljana
SPORED ZA SOBOTO
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste;
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — S poštarjem od vrat do vrat; 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom;
9.45 Akordeon in godala; 10.15 Odlomki iz manj znanih romantičnih oper; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!
12.05 Med novimi posnetki domače orkestralne glasbe; 12.30 KN — Vet. Janez Marinšek: Klanje prašičev — domači praznik; 12.40 Ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci in ansambel Valterja Skoka; 13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Priporočajo vam . . .	14.05 S slovenskimi pevci v operah Gia-coma Puccinija; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.00 Vsak dan za vais;
17.05 Gremo v kino; 17.35 Najljubše popevke tedna; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu;
18.20 Iz relejnih postaj — studio Maribor; 18.45 S knjižnega trga;
19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino (javna mladinska oddaja); 21.30 Vedri zvoki;
22.10 Oddaja za naše izseljence;
23.05 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TELEVIZIJA
10.00 TELEVIZIJA V SOLI (Zagreb)
17.30 KJE JE, KAJ JE — mladinska oddaja (Beograd)
17.45 GREGO EV OCE GRE V PARTIZANE — zgodba iz serije o kurirčku Gregcu — (Ljubljana)
18.10 VSAKO SOBOTO (Ljubljana)
18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.45 MLADINSKA IGRA (Beograd)
19.25 KO SEM BIL SE MAJHEN — pripoveduje Svetoccar Gli-gorič (Beograd)
19.40	DEDEK MRAZ — TV film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.45 PEŠČENA URA — kulturna oddaja (Ljubljana)
21.10 PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE — (Beograd)
22.00 ZGODBE ZA VAS — serijski film (Ljubljana)
2245 ZADNJA POROČILA (CAvb-lfelMK)
Na kanalu 9 Sljeme
18.10	ODDAJA NARODNE GLASBE (Beograd)
18.25	INFORMATIVNA ODDAJA (Zagreb)
19.40 PROPAGANDNA * ODDAJA (Zagreb)
19.54 LAHKO NOC, OTROCI — (Beograd)
20.30	ODDAJA ZABAVNE GLASBE (Skopje) ^
20.40 SPREHOD SKOZI ČAS — (Beograd)
22.00	DR. KILDARE — serijski film (Zagreb)
22.50 INFORMATIVNA ODDAJA (Zagreb)
MERIMA
TOALETNA MILA
Kino
SPORED ZA SOBOTO
KINOTEKA — Miklošičeva c. 28: amer. film MOŽ IZ PRERIJE, ob 15, 17, 19 in 21. uri. Prodaja vstopnic od 13.30 dalje.
KINO UNION: slov. film LA2NIVKA. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri (Rezervacija vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od
13.30	dalje). Ob 10. uri matineja amer. barv. filma PALČEK TOM.
KINO KOMUNA: ital. film UČITELJ IZ VIGEVA-NA. Brez predfilma. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO SLOGA: nemški barvni film ESNAPUR-SKI TIGER. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca.
KINO VIČ: ameriški barvni film ROBIN HOOD. Tednik FN 49. Predstavi ob 15 in 17. uri. Ob 19 in
21.	uri ital. film BUBOVO DEKLE.
KINO SISKA: ameriški barvni film PALČEK TOM. Igra Russ Tamblyn. Film je dobil pred leti Oscarja za posebne vizuelne efekte. Predstava ob 16. uri. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca. Ob 18 in 20. uri ital. barv. CS spektakel INVAZIJA VIKINGOV.
PRODAJA VSTOPNIC v kinu Union od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje, v vseh drugih kinematografih pa le od 13.30 dalje.
MLADINSKI KINO: franc, film AUSTERLITZ, ob 15, 17 in 19.30.
KINO »PIONIR«: ital. barvni film V SVETU 21-VALI, ob 10, 15, 17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: angl. film BILLY BUD-D (Peklenska fregata), ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat!
KINO VEVČE: ital. barvni film RIMSKA SUŽNJA, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO ZALOG: amer. barvni CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO ZADOBROVA:
ital. barvni film RIMSKE DEVICE, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA, ČRNUČE: amer. film ZAKON PRERIJE, ob 19.30.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST,
LJUBLJANA:
ital. barvni CS film OSVAJALEC MARACAIBA, ob 19. uri.
KINO SVOBODA, ŠENTVID: slov. film SAMORASTNIKI, ob 17 in 19. uri.
KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barvni film ČRNI NAREDNIK, ob 19.30:
KINO HRUŠICA: amer barvni CS film VOHUN NA POVELJE, ob 19, uri.
KINO DRAVLJE: amer. barvni film TRAPER KELLY. ob 18 in 20. uri.
KINO DOMŽALE: amer. barvni film DOBRI DUH PARIZA, ob 20. uri.
KINO RADOMLJE: franc, barvni CS film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA STROGOVA, ob 19. uri.
KINO MENGEŠ:
amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: dom. film SASA, gostovanje v Krašnji, ob 19.30.
KINO DOM, KAMNIK: ital.-Špan. barvni CS film LAŽNI ZAKON, ob 20. uri.
KINO DUPLICA. KAMNIK: ital. barvni W film KAPETAN OGENJ, ob 19. uri.
SFET
BO PRIJETNO
SILVESTROVANJE
V HOTELU EVROPA
V KRANJU
Rezervacija z menujem in prenočiščem 6.000 din.
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA:
amer. vojni CS film NAJDALJŠI DAN, ob 16 in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: angl. barvni film BECKET, ob 17. uri.
Angl. barvni film VLOMILEC ob 20. uri.
KINO CENTER, KRANJ: amer. barvni film HATARI, ob 16 in 19. uri.
Prem. franc. barv. CS filma FANTOMA S, ob 22. uri.
KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. barvni CS film STRELJANJE POPOLDNE, ob 16 in 20. uri.
Poljski film UTIHNILO JE OR02JE, ob 18. uri.
KINO SVOBODA, KRANJ: meh. film ANGEL UNIČENJA ob 20. uri.
U E T U
I
PTF
KINO PREDDVOR — POTUJOČI:
amer. westem film OSAMLJENI SO HRABRI, ob 19. uri.
KINO PLAVŽ, JESENICE: meh. barvni film ANGEL UNIČENJA, ob 18 in 20. uri.
KINO RADIO, JESENICE: amer. barvni film POGON IZ PEKLA, ob 17 in 19. uri
KINO DOVJE — MOJSTRANA: franc.-rom. barv. film KODIN.
KINO KRANJSKA GORA: amer. barvni CS film PET TEDNOV V BALONU.
KINO ŽIROVNICA: franc, film MOST DO SONCA.
KINO KOROŠKA BELA: nemški film TAJNI ARHIV NA ELBI.
KINO PARTIZAN. RIBNICA
NA DOLENJSKEM:
amer. psevdozgodovinski spek-takl v CS in barvah SALAMON IN KRALJICA IZ SABE, ob 20. uri.
KINO KRKA, NOVO MESTO:
amer. barvni CS film PLAMTEČA ZVEZDA, ob 17. uri. Domači film DRUGA STRAN MEDALJE, ob 19. uri.
KINO SVOBODA. TRBOVLJE II: ital .-franc. CS spektakl NORMANI, ob 17 in 19 uri.
KINO DELAVSKI DOM,
TRBOVLJE:
amer. barvni film PTICI, ob 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA — ZASAVJE,
TRBOVLJE:
jugosl. barvni CS film WIN-NETOU, ob 17 in 19.15.
KINO SVOBODA II, HRASTNIK: ital. film ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI: angl .-jap. barvni CS film LJUDJE S SKRIVNOSTNEGA PLANETA, ob 19.30.
KINO SOCA, NOVA GORICA: amer. film FEDRA, ob 18 in 20.15.
Ruski popoldanski začetni in nadaljevalni tečaj s poukom 2x3 ure tedensko.
Ruski popoldanski konverzacijski tečaj s poukom 2x2 uri tedensko.
Začetek pouka bo 7. februarja. Prijave s točno navedbo tečaja in kolkovane s 50 din državne takse pošljite najkasneje do 20. januarja 1966 na naslov: INTENZIVNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV, Ljubljana. Vilharjeva cesta 21.
Podrobne informacije dobite v upravi zavoda telef. štev. 317-413.
Uprava zavoda
LJUBLJANA
Čestitka
Ing. arhitektki DARINKI TOMŠIČ, — Doze! za uspešno diplomo čestitajo mož Stevo in vsi njeni.
25600-
^KOMPAS
— KRANJSKA GORA in ZELENICA — smučarska izleta v nedeljo; prijave danes do 12. ure;
— POREČ — 3-dnevni izlet 5 SILVESTROVANJEM v hotelu »Riviera«;
— Silvestrovanje v PREDDVORU, izlet na Bled, po želji smučanje na Pokljuki;
— enodnevni izleti od 3. do 20. februarja 1966 v CELOVEC z ogledom drsalne revije; prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa;
— za ŠOLSKE SKUPINE je tudi izlet na Gosposvetsko polje; cene znižane.	q
v
Šolstvo
ZAVOD
INTENZIVNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV po magnetofonski metodi v Ljubljani
razpisuje 18-tedenske intenzivne tečaje tujih jezikov v spomladanskem semestru 1966, in sicer:
Angleški dopoldanski začetni tečaj s poukom dnevno od 8 do 13 ure.
Angleški popoldanski začetni te-
l S1	3x4	ure	tedensko.
Angleški dopoldanski in popoldanski nadaljevalni tečaj s poukom 2x2 uri tedensko.
Angleški dopoldanski in popoldanski Konverzacij ski tečaj s Voukom 2x2 uri tedensko.
Angleški dopoldanski konverzacijo-poslovni tečaj s poukom 2x2 uri tedensko.
Nemški dopoldanski začetni tečaj s poukom dnevno od 8 do 13 tire.
Nemški popoldanski začetni te-
t s boujtom 3 x 4 ure tedensko.
Nemški popoldanski nadaljevalni tečaj s poukom 2x4 ure -teden-Bko.
Nemški dopoldanska in popoldanski konverzacijskd tedaj I. in II stopnje s poukom 2x2 uri tedensko.
Francoski popoldanski začetni In nadaljevalni tečaj s poukom 2x4 ure tedensko.
Francoski popoldanski konver-pocijski tečaj s poukom 2x2 uri tedensko.
Italijanski popoldanski začetni m nadaljevalni tečaj s poukom 2x3 ure tedensko.
Italijanski popoldanski konver-"-.ijrfci tečaj s poukom 2x2 uri
vas vabi na vesela silvestrovanja:
AVTO RALLY V ITALIJO — z osebnimi avoomobili na silvestrovanje ob Gardskem jezeru, na povratku bivanje v Benetkah, prijave do 11. decembra SLOVENJ GRADEC IN DUNAJ — avtobusni izlet s silvestrovanjem v Slovenjem gradcu, nato na ogled Drsalne revije na Dunaju, prijave do 11. decembra
SILVESTROVANJA Z BIVANJI V UDOBNIH HOTELIH — Hotel Central v Opatiji, Hotel Adria v Ankaranu ter Zdraviliški dom v Slatini Radencih, prijave do 15. decembra
Prijave in informacije v poslovalnici PUTNIKA v Ljubljani, Trdinova 3, tel 311 542. O
Obvestila
ZAHVALJUJEMO se dr. Košaku, dr. Fetichtovi, vsem drugim zdravnikom in strežnemu osebju za uspelo tvegano operacijo naše hčerkice Zlatke Husnjak — mamica in očka.	O
NARODNA GALERIJA. Razstava »Srbsko slikarstvo 19. stoletja« bo odprta samo še danes od 10. do 18. ure — in jutri od 10* do 13. ure. Jutri ob 11. uri bo imela zadnje vodstvo po razstavi kustos dr. Ksenija Rozman.
ŽELODČNI katar, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
KJE BOSTE SILVESTROVALI — v hotelu »MARIN« Selce pri Crikvenici. ki ima bazen s toplo morsko vodo za kopanje. Kopališče je odprto vsak dan. Centralno ogrevanje v vseh prostorih. Dnevni penzion za osebo od 2500 do 4000 din. Vsa podrobna pojasnila daje »Kompas« — Ljubljana ali pa pišite na naslov: hotel »MARIN« — Selce.	O
OBIŠČITE PLANINSKI DOM NA STAREM GRADU — KAMNIK!
Vsako soboto igra domači trio. Postrežejo vam s toplimi in mrzlimi jedili ter vini. Za goste prenočišča. Rezervacije za silvestrovanje telefon 83-311 ali Planinsko društvo, Kamnik. O
KOMISIJSKA TRGOVINA »Posrednik« — Ljubljana, Stari trg 3 poziva svoje komitente, da naj prevzamejo do 31. decembra 1965 blago ali denar za prodane predmete, ki so jih prinesli v komisijsko prodajo v letu 1963. Po tem datumu denar in blago zapadeta v korist podjetja.	25583
Maribor
DEŽURNA LEKARNA:
Sobota, 11. dec.:	lekarna »Pri
gradu«, Partizanska c. 1.
KINO:
UNION:
franc, barvni CS film TRIUMF MIHAJLA STROGOVA.
Ital. barvni CS film HERKU-LES OSVAJA ATLANTIDO. PARTIZAN: franc. CS film LANI V MARI-ENBADU.
Jug. krim. film INŠPEKTOR. UDARNIK: amer. W film LOLITA. Popoldanska predstava slov. lut. filma ZVEZDICA ZASPANKA.
Ob 20. in 22. uri: nemški barv. CS film POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 11. dec., ob 15. uri: Smetana: PRODANA NEVESTA. — Zaključena predstava za glasbeno mladino.
Ob 19.30: Moliere: TAIVTUFFE. Rod Drama in izven.
IZŠLA
JE LETNA KNJIŽNA ZBIRK/ PREŠERNOVE DRUŽBE
V zbirki je šest knjig in ena umetniška reprodukcija,
in to:
1. PREŠERNOV KOLEDAR 1966
2. Mira Mihelič: »ZMERAJ, NIKOLI«, povest
3. Ernest Hemingway: »IMETI ALI NE«, roman
4. Sergej Sartakov: »FO BRZICAH CUNE«, potopisna povest
5. PRAVLJICE, izbor iz svetovne mladinske litera ture (izbor Kristina Brenk, ilustracije A. Gošnik Godec)
6. POEZIJE DR. FRANCETA PREŠERNA
7. ENO STENSKO BARVNO SLIKO po izbiri: Lovre Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijate ljici« ali Rihard Jakopič: »Sava«
Cena zbirki v prosti prodaji je 1.600 din. Dobite jo
v vseh knjigarnah, pri poverjenikih in v upravi —
Ljubljana, Pražakova ulica 1, pp. 41/1.
ČASOPISNO PODJETJE »DELO«
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA UL. 1 proda
1. novi CENTRIFUGALNI DOVODNI NIZKOTLAČNI VENTILATOR NVDBr. 10 q — 38.200 mi/h
— 70
2. novi CENTRIFUGALNI DOVODNI NIZKOTL1C NI VENTILATOR NVDBr. 10 q — 32.050 m3/h
— 30;
3. 2 nova ELIMINATORJA VODNIH KAPLJIC
1,8 X 2,2 m. — Za predmete pod točko 1., 2., 3. izklicna cena	1.108.000	din
4. novi ELEKTROMOTOR k ventilatorju pod t. 2. znamke Rade Končar 14 KW 9S0 obratov. Izklicna cena	118.000	din
Prodaja bo dne 16. decembra 1965 ob 10. uri v prostorih Tomšičeva ul. 1.
Interesenti lahko pošljejo ponudbe tudi pismeno na CP »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva ulica 1.
»m mi««   in   ........................................................................
Natečaj
JUGOSLOVANSKA BANKA ZA ZUNANJO TRGOVINO
GLAVNA FILIALA V LJUBLJANI
razpisuje prosta delovna mesta in vabi k sc delovanju:
1. Kreditne referente
za službo prodaje deviz
2. Devizne referente
za službo plačilnega prometa s tujino
3. Kreditne referente
za službo prodaje deviz
4. knjigovodjo
za oddelek računovodstva
5. strojepisko
v kreditnem sektorju
Kandidati marnjo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod točko 1.: ekonomska ali pravna fakulteta s
4-letno prakso na ustreznih poslih;
pod točko 2.: ekonomska srednja šola z lOJetno
prakso, ali ekonomska srednja šola s 3-letn0 prakso
na poslih plačilnega prometa s tujino in znanjem
francoskega ali nemškega jezika;
pod točko 3.: ekonomska srednja šola s 7-letno
prakso;
pod točko 4.: ekonomska srednja šola z 4-letno prakso v knjigovodstvu;
pod točko 5.: popolna srednja šola z ustrezno prakso (strojepiska la).	v
Osebni dohodek se obračunava po Pravilniku o de-litvi osebnih dohodkov banke
Ponudbo z obširnim življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva objave Glavni filiaSi Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Kadrovski službi Ljub-IJ8D&, Titova 32-11.	10661
/
Obveščamo bralce malih oglasov, da morajo za oglase, objavljene pod oznako (šifro), napisati ponudbo — opremljeno z oznako in številko oglasa ter jo dostaviti našemu oddelku. Naslovov oglaševalcev ne dajemo.
Vsi naročniki lista »DELO« imajo s potrdilom o plačani naročnini 25-odstotni popust pri objavab malih oglasov.
Male oglase sprejemajo vse podružnice CP »DELO« in vsi poštni uradi v Sloveniji.
Mali oglasi
TRST
VIA MAZZINI 24 telefon 26 897 (blizu trga Ponte rosso).
RAZNOVRSTNI AVTOMOBILSKI DODATNI PRIBOR POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE
Obiščite nas!
UGODEN NAKUP!
S tem odrezkom poseben popust.
šišl m
Službo dobi
ZENSKO. ki bi varovala 4-letne-ga fantka, iščem za dopoldne oziroma popoldne. — Ponudbe pod »Bližina M. Krpana ul. — Šiška«.	25596-1
STl DENTKO ali drugo osebo iščemo za varstvo 5-letnega fantka za dopoldne. Ponudbe pod »Honorar«.	25883-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k 4-članski družini. Ing. Hočevar. Celovška 87, Ljubljana.	25880-1
NEDRČKE
STEZNIKE
najboljših lemških in italijanskih mamk ter vsakovrstno perilo, noga vice in pletenine dobite po najugodnejših cenah pri
»NOVALBA«
11iiš'l Via Hunte 2.
S tem odrezkom 5-odstotm popust
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico sprejmem. Ponudbe pod »Vestna«.	25867-1
OSEBO iščem, ki bi v dopoldanskem času varovala dveletno punčko na mojem domu. Ponudbe pod »Zanesljiva«. 25792-1 V STANOVANJE sprejmem dekle za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo otrok, ostalo po dogovoru. Donienik Povše, Ljubeljska 23, šiška.	25774-1
IŠČEM GOSPODINJSKO pomoč-nico, pridno in pošteno k dobri družini. Pogoji so ugodni. Nastop takoj. Ing. Zupanc Lj., Vodovodna 75 pri progi.
25770-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejmem takoj. pogoji so ugodni. Zglasite se vsak dan med 15. in 17 uro v Franko-panski 23/1.	25748-1
SOBO dobi ženska, ki bi skuhala kosilo 2 osebama. Lahko je študentka. Ponudbe pod »Ostalo dogovor«.	25746-1
SPREJMEM samo dobro brivsko pomočnico. Delo je non-stop. Ponudbe pod »Brivka v Ljubljani.«	25745-1
PRIDNO TN VESTNO gospodinjsko pomočnico (starejšo ali upokojenko) sprejmem takoj k tričlanski družini. Pogoji so ugodni. Ponudbe pod »šiška«.
25740-1
SPREJ.ME.M spretno šiviljo. Ponudbe pod »Kooalke«. 25739-1 ODLIČNO KUHARICO srednjih let z delnim znanjem nemščine iščem. Zaposlitev možna takoj ali po dogovoru v inozemstvu. Ponudbe pod »Dobra plača.«
25730-1
KEMIJSKI TEHNIK dobi stalno zaposlitev. Ponudbe pod V Ljubljani.«	25699-1
GOSKODINJSKO POMOČNICO iščem k štiričlanski družini s šoloobveznimi otroki. Naslov: Jože Lejko, Preska 78. Medvode	25628-1
RESNO ZENSKO za dopoldansko varstvo otroka sprejmem takoj, dam stanovanje. Ponudbe pod »Zanesljiva«.	24851-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmemo Plača in pogoji ugodni. Gliha Vošnjakova 5/1.
25843-1
STAR SEM šest mesecev Prijazna tetka, ki bi me varovala pet ur dnevno, naj me pride pogledat v Veselovo 8, pritličje desno.
25831-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO želi zaposliti družina z dvema otrokoma Zelo ugodni pogoji. Klemen, Ljubljana, Na jami 8, Šiška.	25830-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmemo takoj. Bradaška. Zupančičeva 11/11.	25852-1
NUJNO IŠČEM zanesljivo žensko za varstvo otroka v dopoldanskem času na domu — Ponudbe pod »Zanesljiva«.	25754-1
ZENSKO iščem za varstvo otroka na domu za deset dni. Pajk — klobučarstvo, Mestni trg 12.
25953-1
POŠTENO DEKLE takoj sprejmem za gospodinjsko pomočnico. lahko je začetnica. — Dr. Jerman, Ljubljana. Ruska 7.
25940-1
SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico. Ing. Suša, Bizianova 5. Ljubljana.	25937-1
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Puter-lejeva 19. Kodeljevo. 25933-1 HONORARNO sodelavko, samostojno knjigovodkinjo. dobro strojepisko zaposlim popoldne. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevki honorarja za uro pod »Center«.	25924-1
Motorna
kosilnica
ALPINA
z A
'* / \
deluje brezhibno in popolnoma nadomešča ročno košnjo — primerna je za košnjo v goratih, hribovitih in ravnih terenih. Kosilnico lahko uporabljate za žetev pšenice in drugih žit — tudi položenih, ki jih spravlja v snope.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
OMER SEFIČ
TRST, Via Giulia 5, telefon 41275
zastopnik za Jugoslavijo
10351
ZIDARSKEGA delavca sprejmem takoj. Jurkovič, Gradaška ulica 12, Ljubljana.	25918-1
ELEKTROINSTALATERJA, kvalificiranega. treznega, sprejmem. Zglasite se v Lj., Jana Husa 15.
25968-1
AUDIOVISION
TRST, Via Tarabochia 10
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI VSEH ZNAMK
SAMO ZADNJI MODELI — NOVE IZVEDBE
Plačate lahko s kakršnokoli valuto!
Devizni račun št. 3327/6 pri CASSA Dl RISPARMIO TRIESTE
VSE POTREBNE LISTINE ZA IZVOZ PRISKRBIMO, NUDIMO TEHNIČNO POMOČ IN GARANCIJO
SLUŽBO dobi mizarski pomočnik, eventualno samsko stanovanje je priskrbljeno. Franc Mevjak Šentvid., Gunclje 45.
25685-1
HONORARNO ZAPOSLIM trgovskega potnika za nabiranje naročil za lesene rolete. Ponudbe pod »Rolete«.	25548-1
IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu nekaj ur dnevno. Ponudbe pod »Dopoldne«.
25797-1
DELAVCA — mlajšega, sprejmem za pomoč v ključavničarski delavnici. Možnost priučitve. Nastop takoj. Rebek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	25903-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z
vsaj delnim znanjem kuhe, 20— 30 let, sprejme v stalno službo Majda Fajfar, Levstikova 15. Prijave v nedeljo in ponedeljek popoldne
25901-1
ZENSKO srednjih let, vajeno gospodinjskih del, iščem aa dedno pomoč v gospodinjstvu. Lahko dobi tudi sobo. Vprašajte po telef. št 31-18-35.	25887-1
UPOKOJENKO k 4-članski družini sprejmem. Stanovanje in plača po dogovoru. IriRjrmacije Draksler, Moše Bijada 22 od 15. do 17. ure.	25886-1
K ŠTIRIČLANSKI družini iščemo gospodinjsko pomočnico. Ponudbe z navedbo doseganjega dela pošljite v oglasni oddelek »Dela« — Ljubljana pod »Dogovor«.
28970-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Joče Bučan, Vižmar-je 130/a (pod klancem). Stanovanje je prisikrbljeno. 25974-1 DEKLE za vsa dela išče gostilna »Na Peči« — Ljubljana, Ulica Na Peči 35, Kodeljevo. Plača 30.000 din. Hrana in stanovanje v hiši.	25640-1
ZA 4-URNO vsakodnevno varstvo 1 in pol letnega otroka iščem mlajšo upokojenko ali drugače nevezano žensko. Dobro plačam! Pišite ali se zglasite na naslov: Komar Celovška 87/III.
25975-1
v|	• w
Službo isce
ZAKONSKI par želi spremeniti delovno mesto kovinorezkalec (strojni ključavničar). strojepiska. Pogoj:	družinsko stano-
vanje kjerkoli. Cenjene ponudbe pod »Nujno«.	25871-2
ELEKTROTEHNIK z dolgoletno prakso se želi zaposliti. Ponudbe podružnici »Dela« Tr bovl je pod »Vesten«. 2123-2 OPRAVLJAM kakršnakoli zidar ska dela, postavljam tudi keramične ploščice. Ponudbe pod »Zunaj Ljubljane«.	25762-2
STROJNI KLJUČAVNIČAR. PK, išče zaposlitev kjerkoli v Ljub-liani ali zunaj mesta. (Grem tudi za hišnika, za to mesto zaželena soba s posebnim vhodom za 2 osebi). Opravljam vsa hišniška popravila. Ponudbe pod »Vesten.«	25786-2
Pralne stroje raznih znamk dobite najcenejše in v veliki izbiri pri tvrdki
V X
KERZE
TRST, Piazza San Giovanni I
VSA AVTOKLEPARSKA dela vam hitro in po zmerni ceni opravi avtokleparstvo Seničica 22b, Medvode.	25594-2
UPOKOJENKA, sprejme delo za kovinsko stroko nekaj ur dnevno, eventualno sprejme delo na dom. Ponudbe pod »Zaposlitev.«
25601-2
TELEFONIST, kvalificiran, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Telefonist«.	25652-2
SPREJMEM pleskarska sobosli-karska dela, tudi za počitniški dom ali vikend na morju. Ponudbe pod »Zmerna cena«.
25679-2
KULTURNO—PROSVETNA delavka, želi zaradi oddaljenosti delovnega mesta kakršnokoli primemo delo v Ljubljani. Pod oznako »Vestna.«	25589-2
S PRAKSO v idministraciji. blagajni, recepciji in knjigovodstvu z maturo, iščem zaposlitev. Ponudbe pod »Vestna«. 25812-2 GREM za gospodinjsko pomočnico k dobri družini (2 do 3). Ponudbe pod »Poštena«. 25835-2 IŠČEM kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe takoi pod »Poštena«.
25855-2
IZDELAM stroj za cementno strešno opeko. Ponudbe pod »5000 dnevno«.	25956-2
DEKLE, staro 17 let, z dežele, z nekaj znanja, se želi priučiti šiviljski stroki. Ponudbe pošljite pod »Veselje«.	15555-2
ŠOFER C kategorije išče zaposlitev. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Vesten«.	2141-2
TRGOVSKI UPOKOJENEC išče nekajurno zaposlitev. Ponudbe pod »Vesten — rad delam«.
25902-2
STROKOVNJAK za izvoz, specializiran za konvertibilna tržišča, želi spremeniti službo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Organizator«.	25900-2
SLUŽBO iščem, samostojno kuham in gospodinjim. Ponudbe pod »Vestna«.	25894-2
Motorna vozila
NOVE OSEBNE AVTOMOBILE
»mercedes« in »rekord«, vse tipe. kupimo. »Agencija Beograd« — Beograd, ViŠnjička 25, tel. 666-783.	1M86-3
KDO IMA možnost uvoziti avtomobil? Ponudbe pod »Takoj gotovina«	25562-3
VSE DELE volkswagna 53 prodam. Zglasite se: kopališče »Ilirija«, Celovška 3 ali telefonično 310-233.	25498-3
REKORD 62 in VW, prevoženih 30 do 50.000 km, kupim. Ponudbe v soboto od 10. do 11. ure po tel. Lj. 341-183.
25621-3
NOV VW 1300 ccm, svetle barve, kupim takoj ali devize za VW. Ponudbe pod »Gotovina«.
25625-3
RENAULT R-10. major, tovarniško nov, prodam. Cenjene ponudbe z navedbo cene pošljite pod »Barva siva«.	25656-3
TOVORNI avtomobil kiper 6-ci-lindrski, »Perkins«, generalno obnovljen, prodam. Avbelj — Kališnikov trg 9, Ježica.
25856-3
VESPO GS, novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe pod »Srebrne barve«.	10570-3
AMI-6 odstopim vrstni red najboljšemu ponudniku. Dobavni rok avgust 1966. Ponudbe pod »Gotovina«.	25874-3
TOVORNI avtomobil dodge, 3 t, brezhiben, kiper prodam za 450.000 din. Anton Sever, Sp. Savlje — p. Ježica. 25870-3 FIAT 1300, rdeč, malo vožen — prodam. Dopoldne tel. 316-990
25866-3
DVE novi gumi, 5,60 x 15 (schlau-chlos) prodam. Ponudbe pod »16.000«.	25861-3
TOPOLI N O fiat 500 C, odlično ohranjen, gume, prevleke nove, prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »500 C«.
2132-3
SPLOŠNA RAZPOŠIUALNA TVRDKA '44
44
CITRUS
IMPORT - EXPORT
lastnik ALEKSANDER GOLJEyšČEK
TRST,
VIA TORREBIANCA 24-A — TELEFON 24-4-67 Devizni račun pri BANOO Dl ROMA TRIESTE DOBAVLJA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH IN POGOJIH:
SUPERAVTOMATICNE PRALNE STROJE VSEH SVETOVNO ZNANIH TOVARN
»CANDY« - »ZOPPAS« - »REX« - »IGNIS« - »INDESIT« -»NAONIS« — »CASTOR« — »BOSCH« — »MIELE« — »AEG« — »HOOVVER«
ŠTEDILNIKE — HLADILNIKE — AVTOMATE ZA POMIVANJE POSODE — KOSILNICE — IN RAZNE DRUGE POLJEDELSKE IN OBRTNIŠKE
STROJE.
Posredovanje raznih nakupov iz inozemstva! Najsolidnejša postrežba!
Pišite nam ali nas obiščite!
9507
PRI TVRDKI
KERŽE
TRST
PIAZZA SAN GIOVANNI 1
dobite v izbrani zalogi modeme, zanesljive, trajno goreče peči na plinsko olje.
MERCEDES 170/DA, ohranjen — peddam. Scopolijeva 1, Kočevar.	25859-3
AMI-6, brezhiben, prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Ugodno«.	2131-3
VOLKSWAGEN 1300, popolnoma nov, nujno prodam. Anton žagar, Celje, Roška 2.	2122-3
TOVORNI avtomobil nad 7t., no-novejši, kupi Burja, Krašnja 39, Domžale.	25783-3
AUDI, tovarniško nov, prodam. Ogled vsak dan Rakovniška 5a, Ljubljana Lukež, Miklošičeva 7/II.	25778-3
DOBRO VZDRŽEVAN fiat 1300, prevoženih 30.000 km prodam. °onudbe pod »2,35«.	25772-3
\T 1300, v garanciji, z radiom, prodam za gotovino. Ogled pri Kadunc, Knezova ul. 16, Šiška.
25760-3
FIAT 1400 A, italijanski, prodam. Potrebna so manjša popravila na karoseriji. Ponudbe pod oznako »Ugodno 620«.	10528-3
TOVORNJAK, 4 do 5 ton, najraje TAM ali magirus, kupim. Avtoprevoznik Štancer, Ajdovščina.
10543-3
ZASTAVO 1300, grafitno sive barve, 8000 km, prodam. Ogled na Dolenjski cesti pri Cešnovarju v ponedeljek ob 16. uri.
25743-3
NOV OPEL kadett prodam. Ponudbe pod »Kadett«. 25710-3 TOVARNIŠKO NOV renault R 10, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina«.
25709-3
AVTOMOBIL taunus M12 prodam. Ogled v soboto od 13. — 16. ure v Ul. na grad 2, Ljubljana.
25646-3
GARAŽO oddam v Staničevi. Ponudbe pod »Ogrevana«.
25608-3
V W BUS, 8-sedežni. »Sondermo-del«, dobro ohranjen, prodam. Ogled 12. decembra na sejmnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe pod »43—67« pošljite podružnici »Delo« Jesenice.	2109-3
TOVARNIŠKO NOV »Fiat 1300« prodam Ponudbe pod »33«.
25561-3
4 KOMPLETE vležanih michelin gum za zastavo 750, prodam. Ponudbe pod:	»najboljšemu
ponudniku«.	25587-3
NOV R 8, R10, kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj«. 25916-3 OPEL REKORD 64/66, 1700 ccm, prodam. Tomšič, Vodnikova 129.
OSEBNI AVTOMOBIL opel rekord 1961/62, odlično ohranjen prodam. Informacije dobite po tel. 22-289 ali osebno Grašič, Kranj, Cesta talcev 7.	2137-3
OPEL REKORD 54, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe pod 1,100.000. v podružnici »Delo« — Maribor.
2139-3
MALO RABLJEN DKW F 12 zamenjam za malo rabljeno zastava 750. Plačilo razlike po dogovoru. čmak, Polzela 59.
2142-3
TOVORNI MERCEDES trampus caaon, 6 ton, 1961, brezhiben, prodam. Leskovšek, Celje, Mariborska 111.	2143-3
FIAT tovorni avtomobil, nosilnost 8 ton, prodam Dol jenska c. 148.
25962-3
FIAT 1100. letnik 60, poceni prodam. Žerjal Grosuplje 198.
25961-3
VW-60, 62.009 km, z radiOapara-tom, prodam. Trdinova 5-1, desno.	25912-3
Prodam
AVTOMATIČNI pralni stroj, enodružinski nov, ugodno prodam. Ponudbe pod »1133.«	25620-4
NOVO garnituro za kabinet. Stoli miza prodam A. A., Kamnik, Medvedova 5/II.	25660-4
BIVALNI STROJ
»Singer«, kompletno kopalnico na kurjavo in 120-baono klavirsko harmoniko prodam. Veselova 13 visoko pritličje levo.	25422-4
KRZNEN ZENSKI pta46. velik, ltslftje nogice, dobro ohranjen, prodam (75000 din). Kumer, Posavskega 26/1. Bežigrad. Ljubljana.	25648-4
»IOGI«, skoraj nov, radijski sprejemnik Leone-RR — z vgrajenim UKV — ugodno prodam. Ponudbe pod »LEONE«. 25618-4 ELEKTRIČNI LONEC
(nov).
perilo
Snrailni staoj (Singer), bife stilno prodam. Vrhovec, Livarska 14/n.
25681-4
PIANINO prodam. Svetlin, Gerbičeva 31/11, Kolezija. 25680-4
ITALIJANSKO PEČ »Mercury« za centralno kujavo, novo, prodam. Ponudbe pod »30.000«. kal.
25682-4
SKORAJ nov polavtomatični pralni stroj z garancijo zelo ugodno prodam. Ogled Samova 16 — Bežigrad, zadaj za podjetjem »Edilit«.	25689-4
PRODAM takoj ali zamenjam za gradbeni material kompletno napravo za elektrolitsko nikla-nje in bakren j e (300A osmemik, 50 A osmemik, 50 A sel inski stavec, velike kadi, elektrolit, elektrode, polime plošče). Janko Begeš, Blejska Dobrava 5.
2101-4
H1FI OJAČEVALEC 18 W philips — nov z zvočnim stebrom — Basrefleks koncertne jazz kvalitete poceni proda Karl Trnovec, Tacen.	24694-4
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIČNI
PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ
REX - CANDY - CASTOR • RIBER - CONSTRUCTA ZOPPAS - FIDES - IGNIS
RADIO TREVISAN - Via S. Nicolo 21, telefon 24018 TRST
BARAKO, primerno tudi za garažo, ugodno prodam. Ogled 13. dec. 1965 od 15. do 16. ure. — Peter Ažman, Partizanska blok 10, Škofja Loka.	2128-4
MAGNETOFON philips, zadnji model, nov, 4-stezni, stereo — prodam. Ponudbe pod »Ugodno« podružnici »Dela« Jesenice.
2126-4
MAGNETOFON grundig TK-42 z mikrofonom za stereo snemanje, 3 hitrosti, 2 zvočnika, 4 sledi prodam. Ogled od 14. ure dalje. Colarič, Celje, Riharjeva ‘2.	2119-4
PRALNI STROJ Castor superavto-matik prodam Ponudbe pod »Ugodno«	25731-4
DVA PLETILNA stroja štev. 8, dobro ohranjen, proda. Ussar, Maribor. Trubarjeva 9.	25476-4
STRU2NICO namizno prodam. Ogled Bevke 98, p. Vrhnika.
25501-4
RADIO Vesna, lepo ohranjen, prodam	za 12.000 din. Ilovar,
Celovška	26	25550-4
PRALNI STROJ »Gripo« s centrifugo, malo rabljen, prodam. Kronabetvogl, Rožna dolina XV—14.	25532-4
DESET ladijskih in pet avtomobilskih	modelov	v	miniaturi
prodam.	Ponudbe pod	»Nelson«.
25577-4
NOV krznen plašč moskovit, črne barve prodam. Vel. Čolnarska 4 Ljubljana. 257991-4
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
Imate dosti perila za pranje? CANDY opere 5 kg perila. - Imate malo perila za pranje?
Zadostuje, da pritisnete beli gumb, .označen z »C«, in CANDY bo opral samo 3 kg perila.
Že 20 let izdeluje CANDY samo pralne stroje in so zato res kakovostni.
KUPITE Z ZAUPANJEM PRALNE STROJE CANDY PRI TVRDKI
GIACOMO VATOVEC SUCC.
TRST Via Torrebianca 19 — naj starejša tržaška slovenska izvozna tvrdka. -Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazdonale Lavoro TRIESTE.
Jamčimo servisno službo!
ZIMSKE GUME, preproge in avtomobilske odeje za taunus 17 M prodam. Telefcn 22-165.
25624-3
GARA20 iščem v bližini Savskega naselja, Most ali Bežigrada. Ponudbe pod »Garaža«.
25375-3
FIAT 750, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam — veterinar Resnik, Mozirje. 25803-3
IŠČEM imetnika deviznega računa. Ponudbe pod »Rekord«.
25795-3
ZASTAVO »1300«, skoraj novo, temno zeleno, prodam. Tratar, Titova 23.	25850-3
PRALNE STRO KOSILNICE-
•	•••;	c«
naročite pri
UNIVERSAL TELERAD IMPE
neo 31-1
DKW 1000 S, brezhiben, dvobarven prodam — lahko tudi ček, za gradb. mat. — telefon 316-110, od 15.—18. ure.	25849-3
TOVARNIŠKO nov avtomobil — opel ali taunus — kupim. Ponudbe pod »Kupim«. 25826-3 SPAČKA odstopim. Ponudbe s ceno pod »Predvidena dobava apriil 1966«.	25854-3
SI MCA 1000, kadet 65, prinz 1000 ali ami 6, nov, kupim. Ponudbe pod »Cimprej«.	3S853-3
FIAT 750, odlično ohranjfp prodam. Ogled od 13. ure dalje v soboto — Vodovodna 65.
25597*3
NOVO ZASTAVO 750 prodam. Vprašajte tel. 51-050 od 11. do
12. ure. Ogled Gunclje 53. Šentvid od 15. do 17. ure. 25738-3
AVTOMOBIL FIAT 750 svetlo modre barve, dobro ohranjen, prodam. Ogled ves dan v soboto in nedeljo na naslov: Šegula, Ljubljana — Bežigrad. Brinje, ulica Nade Ovčalkove, Atrijska hiša št.
13.	25768-3 TOVORNI AVTO — kiper, 3—5 t,
novejši, kupim. — Ponudbe pod -Gotovina«.	25948-3
TOVORNJAK — kiper, mercedes, 3—5 t, kupim. Karel Murko — Ježica, p. Ježica poštno ležeče.
25941-3
RABLJEN fiat 1300 ali fiat 600, lahko tudi karamboliran, kupim. Ponudbe pod »Ugodno«.
25939-3
AVTO volkswagen prodam. Ogled od 8. do 14. ure. Rožna dolina, cesta m št. 15 .	25938-3
FIAT 500 C prodam. Ogled: Gašperšič, Rožičeva 2, vsak dan od 16. ure dalje.	25328-3
DVE zimski gumi in več ležajev prodam za fiat 1100. Vodnikova cesta. 5, dvorišče.	25895-3
DVE domači in dve uvoženi novi zimski gumi za fiat 1100 14—20 —6 prodam. Ivan Udir, Goriče 2, p. Golnik.	2135-3
KOMPLETNO enosobno opremo iz trdega lesa, dobro ohranjeno, prodam. Ogled vsako popoldne. 2ebre, Gubčeva 11, priti., levo.
25403-4
ŠTEDILNIK, zidan, levi, na dve odprtini, dobro ohranjen, poceni predam Fine. Pržanjska 19, Ljubljana	25967-4
POLAVTOMATIČNI pralni stroj AEG-LAVALUX, brezhiben, prodamo. Poizvedbe po tel. 22-072 od 17. ure dalje.	25869-4
PRALNI STROJ »EKA« z ožemal-nikom prodam. Ogled od 15. do 17. ure v Martina Krpana št. 24/1., stan. 4.	25857-4
JOPO — tjulenj »Seehund« prodam. Ogled od 14. do 15. ure. Zupančičeva 4, vrata 4.
25794-4
ENTRIFUGO prodam. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Janez Brajer, Na jami 16, šiška.	25736-4
ZAMENJAM ČEK za 400.000 proti nagradi. Ponudbe pod »ček«.
25729-4
ITALIJANSKI pralna stroj castor — duplex dobro ohranjen prodam. Mišmaš, Titova 71, Ljubljana,	25726-4
IKIDELNO ui knjižno omaro ter okroglo miz^. vse v starinskem slogu prodam. Ponudbe pod »Starina«.	25714-4
PRALNI STROJ maris-bondo, odlično ohranjen in prav tako modro žensko športno italijansko kolo bianohi. poceni prodam. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Bianchi — bondo«.	25751-4
40.000 KOSOV zidne opeke prodam. Ponudbe pod »Plačljivo tudi v obrokih.«	25706-4
ZLATO prodaja ali zamenja za srebrne kovance. DARWIL-HOL-LESH, Trst, Piazza S. Giovanni št. 1.	10309-4
»CASTOR« IN »ZOPPAS«, tovarniško nova pralna stroja, ugodno prodam. Ponudbe pod »Garancija«.	25711-4
OTROŠKO posteljico (stajico), rabljeno pohištvo, pasjo uto prodam. Ogled v nedeljo od 8. —	14. ure — Zrinjskega 6/1
levo.	25782-4
GRUNDIG koncertni radio 4070, stereo UKV ter suho radio Ba-jaao TS — najnovejši modeli, ugodno prodam. Ponudbe pod »4070«.	25781-4
PISALNI STROJ Erika, nemške znamke, nov, prodam. Drganc, Ljubljana, Ulica talcev 9.
25777-4
PRALNI STROJ »alba cygnus«, 4 kg, male rabljen, poceni prodam. Ogled popoldne pri Centa, Sketova 6/VII ali dopoldne telefon 20-049 .	25776-4
NOV HORN ER »B« tenor saksofon z zlatim lokom — ugodno prodam tel. 341-052.	25773-4
JEDILNO mizo. šest stolov, preprogo in otomano prodam. Todor čuk — Vošnjakova 5.
25763-4
ŠIVALNI STROJ, nov, električni Cik Cak in pralni stroj EK prodam. H. štrukelj, Ljubljana, Bohoričeva 22.	25759-4
CIKLOSTIL odlično ohranjen, avstrijske znamke in malo rabljen pralni stroj EKA-AEG prodam Ponudbe pod »Ugodna prilika«.	10537-4
NOV ELEKTRIČNI radiator 10 reber s termostatom — poceni prodam. Sporočite po tel. 20463 , do 13. ure	25752-4
DOBRO OHRANJEN otroški košek z žimnico, prevleko in odejico prodam. Turnšek, Triglav ska 33.	25749-4
POHIŠTVO za samsko sobo dobro ohranjeno prodam. Ogled vsak dan od 1£.—17. ure. Ponudbe pod »Orehov furnir«.
25747-4
RAZLIČNO POHIŠTVO in šivalni stroj prodam. Savsko naselje, šerkova ul. 3, stanovanje 11.
25913-4
MLADO KRAVO s teličkom prodam. 2an, Bohoričeva 11.
25914-4
•' H
Uliti
Agencija v Trstu
DINO PROSDOCIMO
TRST, Via F. SEVERO 29 tel. 37011
GORILNIKI na visoki pritisk in na mehanično razpršitev, tiho delovanje — popolnoma avtomatični od 0.600 do 600 Kg/h.
Najmanjši stroški ladjo.
. insta
Tehnična pomoč:
LADO BERLIC,
Ljubljana, Vodnikova 310, tel. 51714
OGREVANJE S PEČJO
OMNIA-VV
ZANESLJIVO REGULIRANO HITRO
EKONOMIČNO
AURORA Trst
G. NICOLI in TOKIČ
Via Galatti 8, telefon 61966 (blizu železniške postaje).
Pišite za prospekte! Ugoden nakup!
Devizni račun št. 248 pri BANOO Dl ROMA in št. 180007 pri BANCA D>AMERICA E DTTALIA.
ŠIVALNI STROJ »adier«, električni, cikcak, kovček, nov in stikalno uro za nočni tok, prodam. Ljubljana Kersnikova 5/II, desno.	25727-4
300 šivalnih strojev
za krožno šivanje povsem novih, znamke Singer, Pfaff, Bemina itd. po 400 šilingov, pogrezljivi od 700 šilingov dalje, Cikcak od 1120 šilingov dalje itd.
Garancija!
Pirker, Graz, Schonaugasse 43 — Osterreich.
»SINGER« šivalni stroj, nov, av-tomatik (kovček), prodam. Ponudbe pod »Singer«. 25906-4 TELEVIZIJSKI sprejemnik RR Niš pol-avtomatski, je brezhiben, o--odam. Matkovič, Levičnikova 16.	25905-4
SPALNICO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled danes od 14.—17. ure — Obirska ul. 27/a Kompoš, šiška.	24566-4
SKORAJ novo harmoniko »Melodija« prodam. Ogled v Verovško-vi 13, šiška.	25821-4
PEČ za centralno kurjavo enosta-novanjske hiše ali dvstanovamj-ske proda Alojz Oblak. Radom, lje 19, pri Jirman.	25817-4
KROŽNO 2AGO za les, dolžina 150 cm z elektromotorjema in elektromotor 1KW ter javorje-ve in orehove plohe 6 cm in 20 kvadratnih metrov parjenega bukovega parketa prodam. Franc Kovač, Škofja Loka, Spodnji trg.	25815-4
NOVI VARILNI transformator 220 _380—150 A prodam. Andrej Gašperšič, Sostro 10, tel. 49-023.
25811-4
SPALNICO in žimnico poceni prodam. Ogled popoldne — Steiner, Emonska 18.	25804-4
OSLIČKA za zakol prodam. Franc Vintar, Sp. Rudnik c. II. 29, Ljubljana.	25796-4
NEMŠKI »MECANIC« in »LEGO«, več kompletov za sestavljanje — odlično ohranjenih, darilo za fante — prodam. Ogled Einspielerjeva 13/11. desno. 25846-4 STROJ za popravilo nogavic, nov, z enoletno garancijo, prodam — Breznik — delavnica Slomškova 14, Ljfibljana od 10. do 14.30 popoldne. Gerbičeva 49/b-IV.
25840-4
STRUŽNICO — kovinsko, 450 mm — kompletno, prodam. Breznik, delavnica — Slomškova 14, Ljubljana, od 10.—14. ure.
25839-4
NOV SUPERAVTOMATIČNI pralni stroj »castor«, 5 kg, prodam. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Lesjak, Gornji trg 21.
25838-4
ZLATO za zobe prodam. Ponudbe pod »Zlato«.	25828-4
RABLJENO kuhinjsko pohištvo * prodam. Ogled po 15. uri. Va-nek, Ilirska 13-1.	25958-4
MAGNETOFON philips RK 64 — nov, ugodno prodam. Sotošek, Medvedova 7.	25949-4
TOVARNIŠKO NOV superavtoma-tik rex; 4 kg, prodam. Povše-tova 66.	25935-4
FELICE - TRST
CARDUCCl 41
prodaja srajce, nogavice, pletenine, delovne obleke, cowbojke — originalne RIFLE, Dun-de in nylon plašče po znižanih cenah
KUHINJSKO kredenco, pisalno mizo in Lutzovo peč 1,5 m, prodam. Pokopališka 34 .	25934-4
KLAVIR poceni prodam. Novak, Ribniška 23, Moste.	25932-4
KOMBINIRAN, italijanski otroški voziček, prodam. Ogled v soboto popoldne. Remec, Tržaška 14-111.	25930-4
NOV GRAMOFON z garancijo in gašperček prodam. Ogled v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure pri Kotnik, Ljubljana, Slomškova 17.	25929-4
WAGNER glavo za rezanje navojev prodam. Ponudbe: Kodba, Gosposvetska 51, Maribor.
2145-4
PLINSKI ŠTEDILNIK na butan z jeklenko in dve kompletni ženski kolesi znamke »Rog« prodam. Metelko, Ljubljana-šiš-ka, Tugomerjeva blok S — 3, stanovanje 8.	25928-4
mfl*
Izključni zastopnik za prodajo TRST — Via S. Fran-cesco 44.
Nove modele trokolesnih tovornih vozil APE (za blagovni transport in za transport oseb) pošljemo takoj v katerikoli kraj Jugoslavije. Za uvoz vozil v Jugoslavijo ni potrebno nobeno potrdilo. — Pišite — mi pa vam bomo dali vsa potrebna pojasnila!
LEPO Jamovo sliko:	pokrajina,
prodam. Ponudbe po telefonu 22-894.	25971-4
HRASTOVO spalnico in druge kose pohištva zaradi selitve poceni prodam. Runkova 28/111., levo.	25878-4
ELEKTRIČNI lonec za kuhanje perila (40 litrov), poceni prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Sonja Jančič, Kopališka 3.
25959-4
KAVČ in omarico kupim za oblake. Ponudbe pod »Kavč«.
25922-6
Stanovanja
OPREMLJENO ali neopremljen® sobo išče uslužbenec, ki plača dobro. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	25897-6
SOBO z dvema posteljama iščeta študenta. Ponudbe pod »Hvar«.
25599-6
SOSTANOVALCA sprejmem ▼ Mostah. Zaželeno predplačilo. Ponudbe pod -Posebni vhod«.
25340-6
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo potrebujeta zakonca kjer* koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plačata«.	25810-6
OGREVANO sobo išče študentka. Inštruira. Ponudbe pod »25000«.
25882-6
OPREMLJENO sobo, — poseben vhod, kopalnica, oddam. Ponudbe pod »Mirje«. 25879-6
LEPO opremljeno sobo oddam za dva moška ali dve ženski. Pugljeva 25, Kodeljevo. 25877-6
DVE enosobni stanovanji zamenjam za enosobno s kabinetom ali dvosobno — komfortno. — Ponudbe pod »Zamenjava«.
25875-6
OPREMLJENO sobo iščeta mlada zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Mož v inozemstvu«.
25865-6
SOBO išče v središču mesta miren fant, ki plača dobro. Ponudbe pod »Miren«. 25863-6
SOBO v središču mesta išče soliden fant, ki plača dobro. — Ponudbe pod »Soliden«. 25862-6
PRAZNO ali opremljeno sobo iščeta mladoporočenca, lahko kletna ali podstrešna. Ponudbo pod »Plačava dobro«. 25864-6
PEČI NA OLJE KEROSENE BUDERUS IUNO KERO
izvozna cena od 57.300 lir dalje
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI NAONIS - REX - ZOPPAS INDESIT - CANDY izvozna cena od 65.900 lir dalje
Pošiljamo v vse kraje Jugoslavije!
RADIO V1NCENZI TRST
Via S. Nicolo 36 (vogal Via Dante) — poleg menjalnice.
MONTA OPEKO prodam. Ponudbe pod »Takoj«.	25703	4
Kupim
MOTORNO kosilnico BCS, širina 127, novo ali dobro ohranjeno, kupi Cencelj, Celje, Tremerje.
2129-5
JEKLENKO (bombo) za kuhalni plin, 10—15 kilsko, takoj kupim. Fine, Pržanjska 10, Ljubljana.	25966-5
NOV pralni stroj znamke selecta ali executive 309 kupim. Feliks Mulec, Triglavska 9, Ljubljana.
25876-5
DIESEL motor na nafto. '8—10 KS, kupim. Dušan Bajč Na-šičeva 1, Tržič.	25744-5
ELEKTROMOTOR 5 KW, 2800 obratov, Kupim, A. A.„ Kamnik, Medvedova 5/II.	25661-5
MEŠALNI STROJ za pekarstvo, 150 do 220 kg, z enim ali dvema kotloma, kupi Ivan Matoš, Priljevo, Vukovar.	25779-5
Velika izbira superavtomatičnih pralnih strojev vseh svetovno znanih znamk
cena od 65 000 lir dalje
IN RAZNOVRSTNI ELEKTROGOSPODINJSKI PRIPOMOČKI.
POŠILJAMO V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.
TELEFUNKEN - RIAVEZ-SPONZA
GORICA, Via Mazzini 1, telefon 29-37
IŠČEM opremljeno sobo za krajši čas. Pogoji in drugo po dogovoru. Ponudbe pod »3 mesece«.	25860-6
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo potrebuje takoj v Ljubljani mlajši soliden moški univerzitetne izobrazbe, najraje s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Kontrakt«.	25858-6
MiTiS
Via S. Lazzaro 11 tel 37-309 TOVARNA Via S. Maurizio 16
TRST tel* 93788
Tovarna poza-menterije za tapetništvo
Velika izbira vseh vrst zaves, tudi terital do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno blago iz platna in kretona v najlepših barvan in vzorcih, žamet posteljna pregrinjala. prešite odeje, preproge in vse, kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja
LEPO OHRANJEN ital. kombiniran voziček prodam. Zglasite se po 17. uri. Ing. Zupančič-Fajdi-ga, Ljubljana,' Celovška 28.
25921-4
NOV pralni stroj candy, 3—5 kg, superavtomatik, prodam. — Jože Rutar, Pokopališka 20 .	25920-4
PRALNI STROJ rex, tovarniško nov, in malo rabljen znamke »Perex«, prodam. Gril, Hradec-kega 46.	25915-4
KOMPLETEN stroj deutz klekner, . iz generalne, edino blok je počen, poceni prodam. Ljubljana, Trnovski pristan 12.	25909-3
BETONSKA Okna, votlake, stopnice, police, prane plošče itd. izdeluje Cihlar, Ljubljana, Črnuče, Nadgorica 24.	23284-4
PRALNI STROJ polavtomatični alba cygnus ugodno prodam Grgič, Koper. Vojkovo nabrežje 20.	2140-4
KLAVIR — KRATEK, skoraj nov, prodam. »Stetakametr« Kranj, Cankarjeva 7.	2136-4
SINGER moški šivalni stroj prodam. Burja, Linhartova 49'III.
TOVARNIŠKO nov auperavtoma-tifc ZOPPAS, 5 kg, prodam. Ponudbe 'pod »370«.	25893-4
»REX« superavtomatik prodam za 285.000. Pomivalno dvojno korito, ploščice za kamin. Poljak, Trg MDB 14/n. (Pred kinom »Vič«).	25889-4
SUHE smrekove deske in plohe prodam — Tine Jugovič, Trata 20, Sk. Loka.	25888-4
LONČENO peč prodam. V račun vatnem gašperček. Marko Pir-Jtoc. Ljubljana, Hrvotekl^tog
MEŠALEC ZA BETON, 150 —200 litro’ in kompresor kupim. Prosim pismene ponudbe na Rojec Ivančna gorica.
25724-5
VSE VRSTE strešne opeke kupim po zmerni ceni. Ciril Knafelc, Rimska c. 5, Ljubljana.
25701-5
MIZARSKO delovno mizo kupim.
Ponudbe pod »Mizo.« 25696-5 2ELEZNA. mrežasta, uvozna in vhodna vrata kupi Menart. Lavrica 99.	25662-5
KROJAŠKI šivalni stroj cik—cak kupim. Saje Irča vas. Novo mesto.	25684-5
PIŠTOLO- za brizganje za ameriško retušo kupim. Decorprojekt. Franc Merjasec. Šentvid, Gunclje 45 tel. 51641.	25686-5
LESTENEC za veliko visoko dnevno sobo kupim. Ponudbe pod »Predvojni«.	25911-5
MANJŠI mizarski kombinirani skobeljni stroj kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.	25813-5
HIDROFOR. hišni, malo rabljen, kupdm. Ponudbe pod »333«
25808-5
ELEKTROMOTOR, 3,5 KW, 940
obratov, .kupim. Posavskega 11.
25802-5
GRADBENI MATERIAL — železo, opeko, cevi, parket — kupim. Plačam z »22 K« zlatom za zobe. Ponudbe pod »Gradbeno«.
25829-5
NOVE plašče (žičnike) za italijansko kolo štey. 28 x 1 5/ x 1 3/8 700 x 35 kupim. Ponudbe ood »Cimprej«.	25499-5
TOVARNIŠKO nova rex tip 270 in 285 ter 5 kg dixana, kupim. Pošljite ponudbe s ceno takoj na naslov: Franjo Blazinčič — Zagreb, ulica Nikole Tesle 11.
25733-5
SOBO in hrano dam za dopoldansko pomoč. Zglasite se pri blagajni bife »Partizan:, Ljubljana, Trg OF.	25831-6
600.000 Ds N nagrade dam za sobo in kuhinjo, podstrešno ali kletno, v najbližji okolici Ljubljane aJi v Kranju. Ponudbe pod »Nujno.«	25702-6
SOBO išče uslužbenka. Ponudbe pod »Mirna«.	25700-6
SOBO IN HRANO dam za dopoldansko p c moč v gospodinjstvu. Rožna dolina c. X št. 2.
25697-6
SOBO S POSEBNIM vhodom potrebuje trgovski potnik takoj — zaželeno v Centru — za Bežigradom. Ponudbe pod »Dober plačnik.«	25694-6
SOBO s posebnim vhodom a!i garsonjero išče dobro situiran mlajši moški. Plača lahko vnaprej ali da nagrado. Ponudbe pod »Prednost Center — šiška«.
25614-6
SKROMNO >obo išče preprosta, mirna, poštena Gorenjka. Ponudbe pod »Sostanovalka.«
25644-6
ENO '030 ali dve sobi iščeta dva študenta. Ponudbe pod »Center.«	25676-6
OGREVANO sobo želim, po možnosti v bližini bolnice. Ponudbe pod »Dobro nlačam.« 25666-6 SOSTANOVAI KO - študentko sprejmem. Ponudbe pod »Center«. Ogled od 10.—13. ure.
25690-6
SOBO išče dekle poštena, ki plača	dobro	—	tudi vnaprej.	Po-
nudbe pod »Takoj.« 25469-6 STAREJŠO ZENSKO sprejmemo za	pomoč	v	dopoldanskem	ča-
su. Nudimo stanovanje. Oglasite	se ori	Kočevar, Scopolijeva
1,	Ljubljana	— Šiška od	11.
ure dalje.	25503-6
Ostalo na 10. strani.
ITALV
u
9
MILANO
nudi revizionirane In kolavdi-rane stiskalnice za vbrizgavanje plastičnih mas.
Za vsa pojasnila pišite našemu zastopniku za Jugoslavijo, kjer si boste lahko ogledali razne tipe naših strojev.
Omer Sefič,
TRST, Via Giulia 5, telefon 41275
zastopnik za Jugoslavijo.
oglasi
ENOSOBNO stanovanje v Puli zamenjam za enako v Ljubljani ali podobno. Ponudbe pod »Selitev takoj.«	25492-6
MANJŠE. dvosobno, komfortno stanovanje v Zagrebu, zamenjam za isto ali večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj.«
25554-6
SOSTANOVALCA sprejmem v opremljeno sobo. Martina Krpana 33. Ljubljana.	25793-6
STAREJŠO OSEBO sprejmem v vso oskrbo, če mi nudi stanovanje, lahko tudi skupno, v Ljubljani ali na bližnji okolici. Ponudbe pod »Razumevanje.«
25789-6
55
Nerjaveče (»inox«) lepe umi-vaine mize, dolžina od 0,80 do 1,20 cm, dobite po zelo ugodnih cenah
SOAVE MILAN
TRST, S. Giusto 16, tel. 93-609
SOBO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Nagrada.«
25788-6
SOBO iščem, po možnosti prazno ali opremljeno im dcbro plačam Ponudbe pod »10.000.«	25787-6
VEČJO neopremljeno sobo potrebujem takoj. Dam nagrado. Ponudba pod »Nujno.« 25785-6 SOBO, ogrevano, išče medicinec višjega letnika vsaj do marca. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
25767-6
V ENO SOBO sprejmem študenta ali uslužbenca, v drugo pa dekle, po možnosti šiviljo. Ponudbe pod »Takoj sostanovalec« .	25766-6
ZA SOBO pomagam 3-krat tedensko. Ponudbe pod »Poštena.«
25765-6
DO 2.000.000 din nagrade dam za trisobno ali dvosobno stanovanje z odločbo. Ponudbe pod »L jublj ana«.	25755-6
SOBO S POSEBNIM vhodom iščeta mirna mlada zakonca najraje v Mostah in dobro plačata. Ponudbe pod »Trgovina.«
25728-6
SKROMNO sobo iščeta mlada zakonca brez otrok — v Ljubljani ali Grosupljem. Ponudbe pod »Plačljivo eno leto vnaprej«.
25823-6
SOBO nujno išče študentka. Plača dobro. Ponudbe pod »Takoj«.
25820-6
VELIKO, štirisobno, komfortno stanovanje v središču mesta, zamenjam za dve manjši — Smeva jc, Gradišče 4-II.	25819-6
SOBO s posebnim vhodom oddam za posojilo 400.000 din. Ponudbe ped »Šiška«. 25818-6 OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom oddam dvema študentoma, naiboljšima ponudnikoma. Ponudbe pod »Vič«.	25816-6
SOBO iščem v Ljubljani ali Kranju. Ponudbe pod »Večidel od-šoten«.	25814-6
SOBO iščeta zakonca v Ljubljani, lahko tud; sprejmeta starejšo osebo v oskrbo. Ponudbe pod »Mirna«.	25809-6
V SOBO v Mostah sprejmemo enega ali dva fanta. Ponudbe pod »Poštena«.	25807-6
SOBO iščem v Ljubljani, prazno aiM opremljeno (ne kot sostanovalka). Sem uslužbenka. V popoldanskem času šivam — ponudbe pošljite pod »Gorenaka«.
25806-6
SOBO iščeta zakonca (prazno ali opremljeno). Plačata vnaprej ali dasta nagrado. Ponudbe pod »Do 25«.	25805-6
SOBO iščeta dekleti. Ponudbe ood »Novo leto«	25799-6
STANOVANJE v Črnomlju zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe ord »Ueo^no«. 25798-6 OPREMI TENO SOBO iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe r>od »20.000«.	25818-6
VEcJO, novo garsonjero na Viču, zamenjam za enosobno stanovanje s kabinetom ali brez v Centru. "Ponudbe pod »Ljubljana«.
25847-6
SOBO ali hrano dam za pomoč v
gospodinjstvu. Batista, Tugo-DVOSORNO stanovanje, 62 kv. m, zamenjamo za manjše enosobno,’ prednost s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod »Manjše v Šiški«.	25837-6
BREZPLAČNO sprejmem v stanovanje preko zime žensko — starejšo upokojenko, najraje učiteljico ali podobno. Ponudbe pod »Gorenjska«.	25832-6
SOBO iščeta zakonca, ki pričakujeta otroka. Plačata najvišjo ceno, lahko 1 leto naprej. Ponudbe pod »December« *	25827-6
PRALNI STROJI REX - HOOVER - ZOPPAS
SUPERAVTOMATICNI po ugodnih cenah.
Na željo pošljemo cenike dn prospekte!
GENERALTECNICA IMPEX
TRST. V. PICCOLOMINI 3 GORICA, CORSO ITALIA 75
HIŠO z zemljo kupim v Ljubljani ali njeni okolici. Bivam v Z. Nemčiji. Ponudbe pošljite pod omako »Gotovina«.	10544-7
DVOSOBNO STANOVANJE ali prostor na podstrešju ali drug prostor za adaptacijo kupim ali se udeležujem pri sofinansira-nju. Ponudbe pod »Ljubljana«.
25756-7
SARE S A S
TRST, VIA MAZZINI 44 telefon 55-933
televizijski sprejemniki pralni stroji hladilniki registratorji radijski sprejemniki mikserji
trajno goreče peči in peči na plinsko olje (»Kerosene«)
argo
ZAZIDLJIVO parcelo ali nedograjeno hišo kupim kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »7014«.
25750-7
EVODVOSTANOVANJSKO hišo ali stanovanje z garažo — slovensko Primorje kupim. Ponudbe pod »Devize«.	10366-7
GIACOMO VATOVEC succ.
TRST VIA TORREBIANCA 19 — najstarejša tržaška slovenska izvozna tvrdka prodaja po najugodnejših cenah:
pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedilnike, hladilnike in stroje za umivanje posode.
CANDY - REX - ZOPPAS - CASTOR - IGNIS - INDESIT - C. G. E. -
TRIPLEX - SABIANA
OBIŠČITE NAS ALI NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE!
POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA!
«
Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste.
SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Devize«.	25725-6
SPREJMEM pomoč v gospodinjstvu, dam hrano in stanovanje. Z? prevoz plačam mesečno vozovnico. Zglasite se po telefonu 313 246.	25718-6
SOBO išče mlajša ekonomistka. Ponudbe pod. Eventualno kot sostanovalka«.	25713-6
SOAVE MILAN
TRST
ULICA S. GIUSTO ŠT. 16 TELEFON 93-609
Priporočamo nakup prvovrstnih peči
na plinsko olje ali trda goriva za centralno ogrevanje ali ogrevanje posameznih prostorov.
Cene so ugodne.
SOBO išče miren fant v središču mesta ali v okolici Šentvida. Ponudbe pod»Takcj«. 25712-6 SOBO s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, iščem v središču mesta. Ponudbe pod »Solidna.«	25704-6
ZA OPREMI JENO sobo inštruira študent-elek' romshanik ali opravlja kakršnekoli delo 3 dni v mesecu. Ponudbe pod »Vič«.
25908-6
LEPO opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam, zaželen samski avtemehanik-ličar. Ponudbe pod »Nekaj posojila«.
25904-6
SOBO nujno potrebuje zakonski par. ki plačata ali pomagata. Ponudbe pod »Ljubljana — okolica«.	25955-6
OPREMI JENO sobo dddam enemu ali dvema študentoma. Ponudbe pod »Domačin — domačina«.	25952-6
VZAMEM v najem sobo za dve oSebi. Ponudbe pod »Proti nagradi«.	2593G-6
DVOSOBNO stanovanje oddam v najem 11 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Gorenjake«. 25945-6 SPREJMEM sostanovalke, ki delalo izmenično. Ponudbe nod »Takoj, dogovor«.	25925-6
ZA ENO- ali dvosobno stanovanje, takoj vseliivo, v Ljubljani, dam do 2 milijona nagrade. — Ponudbe ood »2 milijona«.
25923-6
SOBO oddam za tri osebe. Ivan Jakič, Bizovik 123, Dobrunje.
25919-6
DvDSOBNO. Komfortno stanovanje v Sabcu zamenjam za podobno v T.j”h]jani. Ponudb*' r>o*d »Soonda.di 66«.	25824-6
SOB') išče uslužbenka, ki ooma-ga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Takoj«.	25822-6
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo išče komercialist, ki plača do 15.000 din. Ponudbe pod »Center-šiška«.	258996-6
2-SOBNO stanovanje s kabinetom — brez kopalnice v Lj. zamenjam za dvosobno s kopalnico v Kranju ali na Bledu. Ponudbe pod »Prispevam k selitvi«.
25892-6
ENOSOBNO komfortno stanovanje oddam v Ljubljana za 3 leta. Ponudbe pod »2 500«.	25891-6
SOBO s posebnim vhodom iščeta dva študenta ekonomije. Ponudbe pod »Mirna«.	25972-6
ŠTUDENT nujno potrebuje prostor s klavirjem samo za vaje. Ponudbe pod »Vežbanje«.
25965-6
SKROMNO toplo sobico potrebujem na Viču. Ponudbe pod »Študent z dežele«.	25960-6
PARCELO z gradbenim dovoljenjem kupim v Ljubljani ali okolici Plačam takoj Avguštin Novinščak, Hotimirova 19.
25705-7
OPATIJA — vseljivo, komfortno, trisobno stanovanje, prodam v bližini tržnice. Rumac, Raikovi-čeva 2, Opatija.	25636-7
SLOVENIJA PROMET — Ljubljana, Tavčarjeva 6, proda: stanovanje, dvoinpolsobno, vrt, Ljubi jana-Brdo, 4,500.000, vseljivo; stanovanje, enosobno, komfortno, vseljivo, Ljubljana; stanovanje, enosobno, komfortno, ne-vseljivo, Šiška, 2,200.000; hišo, vseljivo, centralna kurjava, garaža, vrt, Ljubljana; hišo, vseljivo, Kranj; montažne barake, od 450.000 do 2,719.000; parcelo za weekend z lokacijo in gradbenim dovoljenjem, Jezersko; pisarniško sobo v najem, Ljub-Ijana-Center.	10580-7
3-SOBNO opremljeno hišo z velikim vrtom prodam blizu Nere-zin na otoku Lošinju. Primemo za stanovanje ali weekend. Po-nudbe pod »78 m2«.	25898-7
ZAZIDLJIVO parcelo kupim v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Cena«.	25651-7
Razno
prstane vseh vrst iz-zlatar, Gosposka 5,
POROČNE
deluje zlatar, Gosposka Ljubljana, poleg univerze.
25753-8
NA JESENICAH sprejmem v varstvo otroka. Ponudbe pod »15.000« podružnici »Dela« Je-
conlpp
POSOJILO išče obrtnik do
2,500.000	din, nudi 40 % obresti, vrne v 8 mesecih. Ponudbe pod »Garancija — diskretnost«.
25542-8
IŠČEM imetnika deviznega računa za nakup motorne kosilnice. Cenjene ponudbe pošljite pod oznako »M K«.	25591-8
IZGUBILA sem zlato zapestnico od železniške postaje, Resljeva, Slomškova, Miklošičeva ^ulica. Prosim najditelja, da vrne na naslov Anka Koprivec, Robbova 2 b. Najditelj bo prejel nagrado.
25836-8
IZGUBIL se je mlad lovski pes ptičar. Sporočite Turk, Glinška 3.	25801-8
POSOJILO 600.000 din potrebujem za eno leto. 50 % vrnem v devizah. Ponudbe pod »Visoke obresti«.	25833-8
45-LETNA vdova išče plemenitega inteligenta do 60 let za družbo. Ponudbe pod »Nevezan«.
25605-8
FANT, 28/168, želi spoznati pošteno dekle zaradi poroke. Ponudbe pod »Srečen dom«.
25845-8
2ELIM SPOZNATI prikupno tovarišico do 35 let. Otrok ni ovira. Zaželena slika. Ponudbe pod »Resno« oglasnemu oddelku, Liu-bijana.	2138-8
ŽELIM spoznati resnega fanta, starega 26—30 let. Ponudbe pošljite na »Delo« Kranj pod »Dvaindvajsetletna« .	2133-8
INŠTRUIRAM vse predmete za ekonomsko srednjo šolo. Ponudbe pod »Siguren uspeh«. 25973-8 KVALIFICIRAN (36 178), s stanovanjem. dobrosrčen, želi osrečiti dekle od 26-32 let s kvalifikacijo. ter z nekaj gotovine. Slika zaželena. Ponudbe pod »Resno«.	25963-8
IŠČEM UČITELJA, ki poučuje nemščino po hitri metodi. Ponudbe pod »Nujno«. 25664-8 ROLETE — nove, kdo mi jihvna-redi? Sporočite v oglasni oddelek pod »Nove mlete«. 25976-8
OBRTNIK, star 32 let, želi spoznati dekle primerne starosti, najraje frizerko. Ponudbe pod »Ženitev«.	10578-8
RAZVEZAN, ne po svoji krivdi, soliden, star 38 let, srednje postave, želi spoznati osamljeno tovarišico, ženitev ni izključena. Ponudbe pod »Se bo pomlad«.	85784-8
FANTA s dobrim poklicem 22/168 in 22/176 želita spoznati dve dekleti. Ponudbe pod »Silvestrovanje«.	25741-8
INTELIGENTEN (38/170)	želi
spoznati inteligentko, staro od 25 do 35 let. Slika zaželena. — Ponudbe pod »Srečna pomlad« 25552-8
RAZOČARANA, ločena ne po svoji krivdi, z dvema otrokoma — stara (30/158), mirna, poštena, stanovanje zagotovljeno,	išče
ločenega brez krivde. Ponudbe pod »Miren dom«.	25564-8
SITUIRAN fant, s svojim stanovanjem, 28 let, želi spoznati situirano dekle od 20 do 25 let zaradi ženitve. Ponudbe	pod
»Stejerec«.	25539-8
31-LETNA (165), samska, z enim otrokom, mirnega značaja, želi spoznati fanta od (30 do 39 let). Ponudbe pod »Prijatelj stvo«.	25565-8
2ELIM spoznati razgledanega humanega človeka (48—60). — Inteligentni, lepi ženi z dobrim značajem (z manjšim stanova-jem), ni bilo dano tako srečanje. Ponudbe pod »Enkraten«.
25590-8
IMPORT-EXPORT
AURORA
TRST
VIA GALATTI 8 (blizu
žel. postaje)
Super-
avtomatični
pralni stroji
CASTOR — RELAX CANDY - REX - ZOPPAS
itd. — Za izvoz posebna ugodnost.
Posest
DELAVNICO, 75 m2, ki Jo je možno preurediti v stanovanje — prodamo. Ponudbe pod ».Škofja Loka«.	25868-7
V NAJEM oddam poslovne prostore, primerne za vsako obrt ali trgovino 75 m2 in dve sobi. Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto.	2121-7
NA PERIFERIJI Ljubljane zamenjam hišo v dvojčku v zadnji gradbeni fazi z možnostjo vselitve v delno dokončane prostore za dvosobno, komfortno lastniško ali najemniško stanovanje. Ponudbe pod »Priložnost — doplačilo«.	25516-7
DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami in prostorom za zidavo garaže prodam v Sp. šiški. Informacije:	Gabrovšek, Černetova 12.	25881-7
ENOSTANOVANJSKO hišo ali vilo, vseljivo, kupim V Ljubljani. Ponudbe pod »Ne glede na ceno«.	25942-7
POLOVICO hiše prodam z vseljivim dvosobnm stanovanjem in garažo. Ponudbe pod »Ljubljana 4,5 M«.	25618-7
V LJUBLJANI kupim vseljivo stanovanje, hišo Ponudbe pod »Učiteljica — mesečni obroki«.
10529-7
VSELJIVO stanovanje kupan v središču mesta ali bližini: Ponudbe pod »Dvo- do štirisobno«.	25946-7
VSELJIVO, enosobno stanovanje kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj plačam«. 25944-7
V BOHINJU prodam enodružinsko vilo z vrtom. Ponudbe pod »Takoj vseljiva«.	25943-7
:,A UR O R A" f TRST
G. NICOLI in TOKIČ
VIA GALATTI 8, TELEFON 61966 (blizu železniške postaje >
Vozniki, pozor — velika izbira dodatnega pribora; prevleke, preproge in vse, kar potrebujete za vaš avtomobil
Obiščite nas!
S tem oglasom poseben popust!
Pošiljamo v vse kraje!
Devizni Banco 180007
Banca
D’AMERICA E
račun štev. 248 pri di Roma - ali štev.
DTTALIA
GOSPODARSKO poslopje in nekaj zemlje ali samo zemljo, kupam v neposredni bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina«.
25969-7
VELIKO triinpolsobno, komfortno stanovanje prodam v središču mesta. Ponudbe pod »Deh no vseljivo«.	25951-7
NEDOGRAJENO hišo ali parcelo z gradbenim dovoljenjem, kupim. Ponudbe pod »Ljubljana«.
25950-7
POPOLNOMA nova stanovanja — garsonjere, eno-, dvo- in trisobna prodamo. Ponudbe pod »Vseljiva od maja 1966 dalje«.
25947-7
PO LAHKI METODI učim šivati in krojiti. Kuclar, Ljubljana, Tomšičeva 4/II.	25890-8
10.000	DIN nagrade dam onemu, ki je našel v soboto, 27. no-, vembra večjo ovojnico službene vsebine. Sporočite na naslov:	Pust. Lj., Šaranovičeva
11 a, tel. 313-127.	25581-8
VDOVA, 42 let, z lepim domom, brez otrok, želi spoznati vdovca ali samca od 48 do 55 let. — Ponudbe pod »Soliden«. 10579-8 DENARNICO sem izgubil od »Uniona« do Konzorcija. Prosim poštenega najditelja, naj vrne dokumente na naslov, denar pa naj obrdrži. 25878-8
Zahtevajte prospekte!
PO HITRI metodi poučujem italijanščino in nemščino. Rimska c. 8/1. desno.	25753-8
VEČJEGA FANTKA sprejmem v varstvo. Merhar, Prešernov trg l/III. dopoldne.	25720-8
IZGUBIL	se je	lovski pes —
istrski kratkodlaki gonič, bel z rumeno	masko,	sliši	na ime
»Astor«.	Sporočite	LD Grosuplje
ali Zajec Franc Šmarje — Sap
22. Najditelj bo prejel nagrado!
25719-8
TEHNIK	(37/180)	želi	spoznati
primemo dekle. Samo resne ponudbe pod »Opel«. 25708-8 RAZOČARANA LOČENKA z otrokom (26/160), mirna poštena, s stanovanjem, želi spoznati fanta, starega od 30 do 36 let za skupno življenje. Slika zaželena (vrnem). Ponudbe podružnici »Delo« Koper ped »Resno«.
10378-8
NUJNO potrebujem večje ppsoji-lo ali sprejmem družhbnika za odlično stvar brez konkurence. Ponudbe pod »Prednost devizni račun«.	25707-8
PO 1000 din nagrade dam za dve posamezni usnjeni (siva, črna) izgubljeni rokavici. Oddajte telefonistu opere.	25698-8
INŠTRUIRAM angleščino. Ponudbe pod: »Na dom — po dogovoru.«	25598-8
ANGLEŠČINO, francoščino inštruiram za osemletko in gimnazijo. Ponudbe pod »Uspeh«. 25675-8 INŠTRUKTORJA iščem za 1. razred osemletke. Ponudbe pod »Študent.«'	25683-8
INŠTRUIRAM nemščino, francoščino, angleščino za prvo in drugo leto. Vprašajte v Scopolijevi 47.	25691-8
INTELEKTUALKA, srednjih let, situirana, s hčerkico, želi spo-znti resnega intelektualca od 35 do 45 let, ki bi nadomestil hčerkici očeta in pomagal dograditi hišo. Samo resne ponudbe pod oznako »Avto«.
10456-8
2ELLM spoznati dekle srednjih lat za ureditev skupnega življenja. Ponudbe s sliko pod oznako »Srečno 1966«. Sliko bom zanesljivo vrnil!	25907-8
SIMPATIČNI intelektualec (27/178) želi spoznati dekle za silvestrovanje. Ponudbe pod »Fiat 1300«.
25910-8
POTREBUJEM 200.000 din poso jila. drugo po dogovoru. Po nudbe pod »Ing.«.	25957-8
INŠTRUIRAM angleščino in matematiko za osnovno šolo ter gimnazijo. Ponudbe pod »študentka — 600«.	25917-8
INŠTRUIRAM za voznike B in C kategorije ob vsakem dnevnem času — »1500«. Novak, Ribniška
23, Moste	25931-3 STROJEPISJE, slepo, desetprstno
— naučim v 50 urah. Uspeh zagotovi len. Nered, Merosodna 1 (2abjak).	25841-8	?
Podjetje
SLAŠČIČARNA
»LEDINA«
Ljubljana, Gradišče 17
razglaša prosto delovno mesto
ŠOFERJA
Pogoj: poklicni šofer C kategorije.
Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. 10577
UMRL JE NAS ZLATI TATEK
FRANO TOŠ
NEKDANJI RAVNATELJ EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE V MARIBORU, LJUBLJANI IN AJDOVŠČINI
POGREB BO DANES OB 16.45 NA ZALAH
ŽALUJOČA ZENA BETA, OTROCI DR. LJUBO, TEA, NIKO IN PETER Z DRUŽINAMI
LJUBLJANA, 9. DECEMBRA 1965
cm^NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiNiiniiiiiiiiiiiH
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA LJUBLJANA
KURILNIŠKA ULICA 3 proda
10 kompletov odlitkov za stružnice
obdelovalne površine 750 X 150.
Odlitki so delno obdelani. Cena zelo ugodna.
Ogled in prodaja vsak delovnik od 7.-43. ure.
10585
Zapustila nas je naša ljubljena, skrbna žena, mama, sestra, teta in svakinja
OLGA ZAVRŠAN
UPOK. TOB. TOV.
Pogreb bo v ponedeljek, 13. decembra 1965, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:
mož France, hčerki Milena in Majda, sestre Anica, Josipina, Vera, družina Severjeva in drugo sorodstvo.
Ljubljana, London, Moravice, 9. decembra 1965
Komisija za razpis direktorja PIVOVARNE LAŠKO
razpisuje delovno mesto	/
DIREKTORJA
Kandidat za razpisano delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. visoka strokovna izobrazba z najmanj 8-letno prakso na vodilnem mesitu v pivarsfci industriji ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 12-letno prakso na vodilnem mestu v pivarski industriji.
Da ni obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, zoper narodno gospodarstvo in zlorabo službenega položaja, da mu ni s sodbo sodišča prepovedano opravljati dolžnosti direktorja ter da je družbeno-politično aktiven.
2. Kandidat mora predložiti splošni službi podjetja pismeno vlogo v 15 dneh po objavi razpisa z navedbo dosedanjega službovanja in dokazili o strokovni izobrazbi.
10572
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
Centrala v Ljubljani prodaja
poslovne prostore bivše podružnice SDK v Zagorju
v II. nadstropju stolpnice.
Interesenti dobe vse informacije v podružnici Službe družbenega knjigovodstva Trbovlje. 10575
Sporočamo žalostno vest, da nam je umrl naš
nepozabni oče, stari oče
Renrik Hrobat
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11. decembra 1965, ob 14. uri na pokopališče v Radečah.
Žalujoči: žena, sinovi in sorodstvo.
Zidani most, Portorož, Ljubljana, Serpenica, 10. decembra 1965.
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, tašča in teta
Jereka Flander
roj. ZAMRNIK
Pogreb bo v soboto, 11. decembra 1965, ob 14.30 na pokopališče v Preddvoru.
2a luj oč i: mož Franc, hčere Mira z družino, Saša, Slava z družino, sinova Franci z družino, Janko in drugo sorodstvo.
Preddvor, Ljubljana, Subotica, šmiklavž, Luče, Kamnik, 10. decembra 1965.
Globoko užaloščeni sporočamo tragično vest, da je preminil v 77. letu ljubi mož, očka in stari očka
Ignac Pukl
upokojenec
Zadnje slovo bo v soboto, 11. decembra ob 15. uri na pokopališče v Žalcu.
Žalujoči: žena Rozi, sinova Jože in Slavko z družino ter drugo sorodstvo.
Žalec, 10. decembra 1965.
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedek
Drago Doblšek
rudar v pok., Maistrov borec, član ZB NOV odlikovan z medaljo zaslug za narod
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11. decembra 1965, ob 15.30 izpred mrliške vežice Barbara v Prevaljah na pokopališče v Prevaljah
Žalujoči:
žena Julka, sinova Branko in Vinko z družinama ter drugo sorodstvo.
Prevalje, Ljubljana, 9. decembra 1965
Zapustila nas je naša najdražja, skrbna mama
Marjeta Bole
vdova po organistu
Na poslednjo pot jo bomo spremili v nedeljo, 12. decembra 1965, ob 11. uri
Za njo žalujejo: hč; in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo
Brezje, Radovljica, Kranj, Zapuže, Ljubljana, 10. decembra 1965
VSEM ČLANOM SPOROČAMO,
DA NAS JE NEPRIČAKOVANO ZAPUSTIL
TOVARIŠ
FRANO TOŠ
DIREKTOR EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE V POKOJU CLAN UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V LJUBLJANI 1 X UPRAVNIK DRUŠTVENEGA GLASILA »SODOBNA PISARNA*
DRAGEGA TOVARIŠA BOMO SPREMILI V SOBOTO, DNE 11. DECEMBRA OB 16.45 IZ FRANČIŠKOVE VEŽICE.
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM IN LEPEM SPOMINU
DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V LJUBLJANI
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL
prof. FRANO TOŠ
PODPREDSEDNIK SAVEZA STENOGRAFA I DAKTILOGRAFA JUGOSLAVIJE IN PREDSEDNIK ZVEZE STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV SLOVENIJE
POGREB BO V SOBOTO, DNE 11. DECEMBRA OB 16.45 IZ FRANČIŠKOVE VEŽICE DELOVNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU SAVEZ STENOGRAFA I DAKTILOGRAFA JUGOSLAVIJE ZVEZA STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV SLOVENIJE
SMUČINE NA PLAZU
Piše R. K. - Riše S. V.
m
&
t
4
m
c
v,
38. Tine je stal v jutranjem mrazu pred kočo, dokler ga ni zazeblo do kosti in se je zasukal, da bi se vrnil na toplo.
V tistem hipu se mu je zazdelo, da se po pobočju od Podrte gore sem počasi spušča smučar, oddaljen od koče še kake pol ure hoda. še enkrat je pogledal. Da, res je bil tam nekdo, očitno namenjen v kočo.
Najbrž je kdo od reševalcev, je pomislil in se spet obrnil proti vratom v kočo.
»Ne,« je rekel na glas. Ne, reševalec ne bi hodil tako počasi, pa čeprav ga je morala nočna hoja zdelati. Ne. Izletniki menda ne tavajo tod okoli prejd sončnim vzhodom — torej to ne more biti nihče drug kakor ...
Ze je segel po smuči, da bi mu pohitel naproti. Ampak sproti si je premislil. Saj je tako ali tako namenjen v kočo, torej ga bom počakal tu.
Sedel je za peč in si v mislih naslikal prizor, ko se bo mladi rudosledec vrnil. No, ta bo nekaj izvedel
in doživel! Predvsem ni dvoma o tem, da bo šel še danes domov. Kajpak, zanj se je tečaj že končal.
Od jeze je bil rdeč v obraz, ko je po prstih stopil v sobo, kjer je Iztok spal, in vzel izpod prazne postelje njegov nahrbtnik. Zbasal je vanj, kar je bilo na omarici ob postelji, ga zavezal in ga odnesel v jedilnico. No, zdaj naj pa le pride!
Res je bil Iztok. Nekaj minut pozneje je stopil v jedilnico.
Nobena nagrada ni ostala v Ljubljani
Za slikovno križanko za 29. november smo dobili 3441 rešitev. Izmed povabljenih ljubljanskih reševalcev so pri žrebanju sodelovali Greta Strban, Herbersteinova 5, Igor Langof, Mariborska 4, in Jure Virant, Dolenjska 21. — Nekaj napak je bilo pri pisavi stadiona v Rio de Janeiru, ki mora biti MARACANA. 2reb je prisodil nagrade samim reševalcem zunaj Ljubljane, in sicer jih dobe:	„
1. nagrada (30.000 din): Avgust Vidmar, Kranj, Begunjska 14
2. nagrada (15.000 din): Saveta Crnkovič, Maribor, Aškerčeva 24/11
3. nagrada (10.000 din): Franc Opeka, Izola, Ulica prekomorskih brigad 3/V
4. nagrada (5000 din): Olga Campelj, Murska Sobota, Trubarjev drevored 2
Rešitev praznične slikovne križanke. Vodoravno:	barka,	odeon,
Jajce, A. P., KS, trata, Arras, Dan republike, Sap, Marc, Zala, srd, pripravnik, Irska, ol, rasa, unija,
JAT, repa, Iran, noša, Ate, Aron, naročaj, Rebolj, TT, pek, S. J., E. M.,
N. C., A. E., Trenta, dimnik, Iva-
1 Nagradna
nov, Ines, u, ko, žongler, BL, univerza, Ralli, mesec, vnanjost, cin, Ciril, Ukanc, osir, surogat, V. B., A. I., kozel, Solon, rodila, učinek, kor, Opa, Egon, sad, kapar, Aretej, nova dvorana, Al, ded, uran, Tivoli, čj, ce, ocet, bedro, kila, Itaka, rop, Ljubljana, loža, Maracana, pagat.
I
E., Trenta, ciimniK, Iva- L/juoijana, ioza, iviaracana, pagai.
J	1	2	r-	L	5	I |			r"	7	r-		r-	10	11	F-	L, 17
13						U	U	15				■	16				
18 __					■	19	20					21	■	22			
				U	24						■	2*	26				
71					78							29					30“	L—
I		31	32							33					__	C	■■■■
35	36		37					38	39					■	4d	41	42
3	 __		44					45							U6			
					(J	69							50				
51				52		53				n	ŠT-	55					
n	56“								F		n	57					P
fl!
— Kako? Miss Evrope si je zvila prst? Samo ste-toskop vzamem in takoj pridem.
— Noče povedati s kom se bo poročila, a zakaj pobira prispevke s tvojim klobukom?
JU
Preštel sem instrumente. Vse v redu, le asistenta ni nikjer.
— Mama, sva že tukaj!
Vodoravno: 1. ameriški veleposlanik v Saigonu (Cabot), 6. znanstveno posvetovanje, strokovni sestanek, 13. pre-graja, zapornica, 15. vrata v plotu, 16. vokalni umetnik, 18. zapreka, 19. kosmata bombaž, na tkanina, 22. trup, 23. slovenski skladatelj (Gojmir), 24. brazilski predsednik (Ca-stello) 25. tržaški gledališki igralec (Rado), 27. pritok Visle s Karpatov, 23. nova vrsta, odstavek, 29. iz kavčuka pridobljena snov, 30. naša in tuja črka, 31. glavno mesto Kansasa v ZDA, 33. sobica na ladji, 35. kemični znak za stroncij, 37. slovenski matematik, ki je zaslovel po sestavi raz nih logaritmovnikov (Jurij), 38. ogrski kralj iz 15. st., ki je znan bolj kot »kralj Matjaž«. 40. del obraza, 43. seznam vsebine na začetku ali koncu knjige, 45. popularni francoski filmski igralec (»Gr.
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo osem nagrad:
1. nagrada: 5000 din
2. nagrada: 3000 din
3. do 8. nagrada: po 2000 dinarjev.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov:	Uredni-
štvo »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3, poštni predal 29. Rešitev je lahko prilepljena na dopisnici, če pa bo v pismu, napišite na ovitek NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitvam ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 161 decembra opoldne.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank »Dela« in »Tovariša« v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3.
bavj vitez«), 46. zareza, 47. znameniti rimski pesnik (»Metamorfoze«), 48. država v zahodni Evropi, 50. sodobni slovenski humorist in publicist (žarko), 51. tanka bombažna tkanina, 53. drobiž v Indiji in Pakistanu, 54. ime dveh belgijskih kraljev, 56-slovenski jezikoslovec, strokovnjak za slovansko jezikoslovje (Rajko), 57. šahovska figura.
Navpično: 1. žensko ime, 2. Vzhod, Jutrovo, 3. ime angleškega filmskega igralca Bo-garda, 4. grška boginja zemlje, 5. kemični znak za erbij, 6. svetlobni pojav, 7 eno od podalpskih jezer v severni Italiji, 8. slovenski zgodovinar (Josip), 9. okrajšava za »opomba«, 10. nemška socialistična pisateljica in političarka (Clara), 11. trska, 12. letoviško mestece na Hvaru, 13. šport trdih pesti, 14. eden od kontinentov, 15. ameriška filmska igralka (Abbe), 17. že umrli predsednik francoske republike (Rene), 20. ime ameriške filmske igralke Turner, 21. bog umrlih pri starih Egipčanih, k,i so ga upodabljali s pasjo glavo, 24. najvišji
vrh Škofjeloškega hribovja, 26. organska kemična spojina, derivat amoniaka, 28. klic, poziv, 29. indijski krokodil, 32. izdajalec, denunciant, 33. zemljepisno določen prostor, 34. ime ruskega skladatelja Ljadova, 35. nenaden dvig, porast, 36. ravnina, 38. vodni prekop, umetna struga, 39. očrt, 41. predvojna elektrarna na Kolpi, 42. francoska romantična pisateljica, Chopinova prijateljica (George), 44. zadnija avstrijska cesarica, 45. medena rosa na listju, 46. poljski pridelek, 49. jadranski otok, 50. vrtnina, 52. začetnici jugoslovanskega izumitelja, ki je deloval v ZDA, 55- začetnici predsednika skupščine SFRJ.
Rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1. Carapkin, 8. paradoks, 15. iridij, 16. Aston, 19. Labot. 20.	Peter,	21.	Dreiser.	23.
Rode, 24.	Caen.	25.	Siamke,	26.
ea, 28. tri, 29. Hm. 30. tun, 31. Eisenstein, 34. pasat, 36. tinta, 37. Boccherini, 42. Gea, 43. vas, 46. Abo,	47. Ik,	48.	panter,	50.
Piša, 51.	krst.	53.	sladkor,	55.
Aleko, 56. letak, 58. Alain. 59. kreten, 60. Adamello, 61. anuiteta.
Navpično:	57. K(ardelj) E(d-
vard).
PIERRE NORD
I
na
n
m
— Hočem, da bo današnje kosilo presenečenje.
Brez besed
— Zdaj mi je šele jasno, zakaj nam pravijo rdečekožci.
— Moj oče je navdušen pristaš varnostnih pasov.
Takoj bo spet dober. Samo sape mu je zmanjkalo.
	c
M	S2B
Oprostite, ampak ne vem, če bo vaše zdravljenje s pijavkami uspešno. Ne prebavlja jih.
Od kdaj pa sove kihajo in pravijo
»Na zdravje!«?
Pa si res prepričan, da bo nekaj električnih sunkov ozdravilo mami revmatizem?
TAJNA VOJNA V MARSEILLU
(28. nadaljevanje)
V tej hlinjeni brezbrižnosti je bilo nekaj, kar je zbujalo strah. In vendar je
 _______________________________________________ bil Falcken trdno prepričan, da je Anna
»Raje	bi	videl,	da	se	jutri	ne	bi	več	sUšala- ?cako Je povedal Claire svojo ve-
srečala,« je rekel. »Vse bi bilo opravljeno	ljubezen	Popolnoma	nemogoče je
v naglici, pred vašim očetom. To ne bi ’ ^ }e, n* bl J* 5??® ? ^ ^ fe bilo pravo slovo. Hočem, da bi se vas “ w botela maščevati. Bila je kruta in vedno spominjal takšne, kakršni ste no-	dob™	J?	J® P0™31-
coj. Claire,	draga moja,	naj	se	zgodi	kar-	"d® bi “ '*del- * “	vpiti,ina"J>
J	ga zmerjati in jokati, da bi mu pljunila
v obraz. Tako bi vsaj vedel, kaj ima v mislih.
koli...«
Emile, prosim vas,« je rekla.
Glas se ji je tresel. Prijel jo je za roke. Zaslišal je korake po ploščicah za se-
»Kaj hoče major?« je vprašal.
Prišla sta v Annino sobo v prvem nad-
»Ne vem,« je odgovorila Nemka. »Opo-
boj. Obrnil se je. Bil je vznemirjen in . jezen. V luknji v zidu, ki je bila le ne-	'
kaj metrov od njega in Claire, se je po-	m	' £ £ Sdobm volja«
javila Anna.
^ __	.	„ ,	, Falcken je potegnil telefonski aparat
»Ste vi, gospod Faucheux?« je zbadlji- izza	^
vo vprašala.	rekel: »Georges.« Po tem je telefonistka
Falcken je takoj vedel,	da se je že ^ gestapovskem sedežu vedela, kdo kli-
dolgo skrivala v temi. Bila je le nekaj ee in da kliče Stroha. Takoj je dobil ma-korakov od njiju, tako da je gotovo sli- jorja, ki ga je najprej dobro minuto zmer-šala, kaj sta se pogovarjala. Samo zaradi jai in vlačil po blatu.
vloge, ki jo je igrala, ni začela vpiti od Falcken je počakal, da je nevihta mi-jeze m ljubosumnosti.	nila, potem pa je na kratko povedal, kaj
»Da, jaz sem. Kaj hočete?«	se je bilo zgodilo dopoldne ob napadu na
»Gospod Dupont vas kliče.«	majorja in kaj so se pogovarjali v Marsha-
Falcken ni poznal nobenega Duponta Iovj pisami. Omenil mu je tudi človeka, niti kot Nemec niti kot francoski obve-	mu je Marchal rekel »moj	prijatelj«
ščevalec Faucheux.	ali pa »gospod X«.
»Trenutek, takoj pridem.«
FalckCTi ^je Ckomaj zatrl bes v sebi. Po- vide£' ^ Francozi so silno preseneče-mislil je. že dva dni je imel v vili tele- “eNe vem’ 23 kaksno skrivnostno osebo fonsko zvezo z gestapom, tako da bi ga ^	„
lahko takoj poklicali, če bi bilo kaj naro-	,je r,ekel ®troh' »Za ne'
be. Bržkone ga je klical Stroh. Moral je kega francoskega kapetana Barjouxa.« oPitj	»Zame	je to še vedno popolna neznan-
Sicer pa je Claire že odšla. Še prej je	ka» saJ tega priimka nisem še nikdar
zamrmrala! »Na svidenje, Emile, čez me- slišal.«
sec""dni Veliko sreče ...«	Niti odgovoriti	»Seveda!«	je zagodrnjal Stroh. »Tistega
ji ni utegnil. Gotovo jo je bilo sram, ko dne, ko boste sploh kaj zvedeli, bo že ju je zalotila Falcknova tajnica.	tako ...«
Nemec se je stresel od jeze in stisnil	»Tisti dan je prišel, Herr Major,« ga
pesti. Ne! Nikdar ne bo oprostil Anni. je mimo prekinil Falcken. »Najprej naj V tistem trenutku je Falcken spoznal, da vam povem, da nameravajo prihodnjo svojo sodelavko sovraži. Pa tudi bal se noč Francozi spustiti v zrak naš oklepni je je.	vlak ...«
Vendar se je obvladal.	Pokazal je	zo-	Potem je	naštel vse podrobnosti. Stroh
be, kar naj bi bilo v temi videti kot na- je nehal preklinjati. Pridno si je zapiso-smeh, in stopil skozi luknjo v zidu.	val, kar mu je Falcken pripovedoval. Ce-
»Zares, Ernst, major Stroh je telefoni- io Anna je poslušala z velikim zanima-ral in zahteval, da ga takoj pokličeš. Ne- njem
kaj nujnega je.«	»Toda to	ni še nič, Herr Major. Upam.
V Anninem glasu ni bilo čutiti ne po- da bodo jutri vsi člani castilske celice v roga ne jeze. Falcken, ki je bil pričako- uradu ,Prve pomoči ob zračnih napadih’.« val strašno sceno, je bil	zaradi tega	še	»Jasno,« je zadonel Stroh. »To sem vam
bolj vznemirjen. Svojo sodelavko je že vedno govoril Toda vi ste vedno trdili toliko poznal, da je vedel, da je najhujša da to ni res.«
takrat, kadar je na zunaj popolnoma brez-	»gele nekaj dni je tako, Herr Major
sS km v^Tzvabni^nif1" " ^	‘	Tak° je Falcken Prldobil štiriindvajse,
skusal kaj vee izvabiti iz nje.	ur. ko bo Claire že na varnem. Potem
»Premotila si me v trenutku, ko sem pa bo seveda neutegoma poskrbel za are
mali ,otipaval pulz’. .«	tacijo Marchala in vseh njegovih sodelav
»Aha,« je brezbrižno dihnila.	cev. Popolnoma jasno mu je bilo, da bi
»Tako čednostna in nedolžna je, da je ga Marchal po neuspelem napadu na nem-
ljubimkanje z njo čisto nevarno. Gre za ški oklepni vlak prepoznal ali pa bi — v
to, da bi ustvaril vzdušje zaupljivosti najboljšem primeru — razpustil celico.
med nama.«	»vse	skupaj lahko ujamemo popoldne
»Razumem.«	Herr Major.«
»Herr Major, tega nisem mogel pred-
Precizna mehanika Postojna
Ljubljanska 9 izdeluje
VSE VRSTE ORODJA ZA LITJE PLASTIKE IN ALUMINIJA TER REZIL NO, VLECN.O IN KRIVILNO ORODJE.
10387
CVETLIČARKO
sprejmemo z večletno prakso za samostojno delo v cvetličarni.
Nastop službe takoj.
Ponudbe pod »LJUBLJANA«.
POZOR!
UGODEN NAKUP!
Po znižani ceni prodamo
več registratorjev
LADJEDELNICA PIRAN V PRISILNI LIKVIDACIJI
10536
Nagrade za križanko
Za nagradno križanko prejšnjega tedna smo dobili 628 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (5000 din): Vekoslav Mlekuž, Ljubljana, Tržaška 43
2. nagrada (3000 din): Cilka Mandelj, Trzin 159, p. Mengeš
3. do 8. nagrado (po 2000 din) prejmejo:
Vikica Oplotnik, Hrastnik, Čeče 87
Anton Mernik, Hotinja vas 129, p. Orehova vas-Slivnica
Alojz Božič, Ljubljana, Zaloška 65
Klemen Juvan, Trbovlje, gimnazija
Robi Ogrizek, Ljubljana, Miklošičeva 30
Vlasta Košir, Ljubljana, Resljeva 7.
i
je za vaše
razvedrilo
pripravila
družinska
revija
TOVARIŠ
v svoji novi številki:
Zgodbo o otroku brez imena, ki ga je nekega dne pripeljala na občino Center v Ljubljani neznana ženska iz Srbije; izkazalo se je, da otrok sploh ni njen. Tako čaka ubogi Miško v Ljubljani, staršev pa mu ne morejo najti nikjer.
V rubriki »2x2 strani«: Začetek napete
vohunske zgodbe Spencer Tracy — sodnik iz filma Sojenje v Niirnbergu — se ne vda. Čeprav je težko zbolel, se z vsemi silami upira bolezni ...
In kot vedno še:
ROMAN V NADALJEVANJIH
NADALJEVANJE FELJTONA »KDO JE POŠAST IZ NOTTING HILLA« 4 STRANI MODE IN NASVETOV ZA ŽENE KONEC NAPETE NOVELE »SENCA NA OKNU«
SKRATKA — »TOVARIŠ« BO KOT NALAŠČ ZA ZABAVO V ZIMSKEM VEČERU!
ŽELITE VSAKO SREDO PREJEMATI TOVARIŠA NA DOM? SPOROČITE VAŠO ŽEUO NA ČP »DELO«, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — RADI VAM BOMO USTREGLI!
TOREJ V SREDO
Vtt
ri/j
ga velika ki se je ' v Braziliji.
ioio
iooo
i°30 "wr j
sinoptična y *— XII. 1965 ob 01h '0J0
TOPL* FRONTA
PAOAVISE 3 *>L OBLAČNO
0KL02IJA
Mil
‘MARIBOR
%'//> •	‘.v/,
Kl/UBLJANA 'iti
ZAGREB
BEOGRAD
%7ARAJE' '/// •
DELNO OBLAČNO
oblačno V* <Ml nevihte =»=
TITOGRAI
SKOPLJE
•/Mii
•//tO
V///.
Naročajte
n E l o
Nadaljevanje s prve strani
Bilanca
dat.ke za naslednje leto, skoraj gotovo ne bo mogoče in zato je bilo slišati predlog za sanacijo proračuna v daljšem obdobju — morda naslednjih treh let,
V razpravi o obsežnem gradivu, ki obravnava stanje na področju raziskovalnega dela v naši republiki, so ugotavljali, da bo ob tem ko gospodarska reforma še bolj nujno terja pospešen razvoj raziskovalnega dela, gradivo lahko osnova za argumentirano razpravo v prosvetno-kulturnem, gospodarskem in republiškem zboru skupščine. Razprava naj bi spodbudila k še hitrejšemu razvoju omenjene dejavnosti. Člani izvršnega sveta so opozorili, da bo treba gradivo dopolniti še z ugotovitvami o raziskovalnem delu v medicinskih in družbenih vedah. Zanimivo pa je bilo tudi zastavljeno vprašanje, katera področja in katere probleme bi veljalo pri nas še posebej raziskovati — kaj je pravzaprav družbeno najpotrebnejše raziskovalno delo.
Na seji so sprejeli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o načinu gospodarjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij, predlog zakona o gospodarjenju in razpolaganju z dopolnilnimi sredstvi skupnih rezerv gospodarskih organizacij v SRS, predlog zakona o vodnem prispevku za leto 1966, predlog zakona o prenehanju sklada SRS za zidanje stanovanjskih hiš in o prenosu sredstev tega sklada na splošno gospodarsko banko SRS in predlog zakona o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš.
F. J.
• •
Stabilizacija
ono pretiravanje. To je povzročilo, da politični in moralni padec Stalina zanj ni imel posledic, ampak mu je nasprotno omogočil, da je zaradi nekompromitiranosti lahko prevzel vlogo nosilca kontinuitete v partijski politiki.
Tudi v desetih letih vladavine Hruščova je ostal predstavnik vladavine umirjene politike, ki se je v polni meri angažirala le, kadar je šlo za nedvomno pozitivne procese, zlasti v mednarodnem življenju, kot so na primer popuščanja napetosti, začetki dialoga z ZDA, razvoj odnosov s tretjim svetom, pospeševanje sovjetske zunanje trgovine in podobno. Po lanskem padcu Hruščova je pomen Mikojana kot človeka, ki se nikoli in nikjer ni kompromitiral, in ki je hkrati predstavljal kontinuiteto v vrhovih sovjetske partije in države, znova prišel do polne veljave. To, da je obdržal najvišji položaj v državi, je bilo v tedanjih okoliščinah logično in zakonito.
Hkrati s tem, ko je Miko-jan vzdrževal politično kontinuiteto na najvišjem položaju v državi, pa je po drugi strani objektivno vzdrževal tudi staro prakso, po kateri je bilo predsedstvo prezidija vrhovnega sovjeta več ali manj formalna dolžnost, brez prave neposredne povezave s tekočim političnim dogajanjem. Spričo dejstva, da je obdobje po padcu Hruščova, obdobje konsolidacije kolektivnega vodstva, ki mora nujno vključevati tudi najvišji položaj v državi, je bilo naravno, da lahko človek Miko-janovega kova ostane na tem položaju le, dokler ne postane popolnoma jasno, kakšno smer v notranjem razvoju naj predstavlja in izvaja kolektivno vodstvo
Z izvolitvijo Podgomega je to vprašanje rešeno in zdi se, da je sedaj dokončno mogoče *
govoriti o uveljavitvi tiste notranje politike, ki sta jo doslej predstavljala Brežnjev in Kosigin. 62-letni Ukrajinec, Nikolaj Podgomi, ki je imel dolga leta pomemben položaj prvega sekretarja KP Ukrajine, je znan kot trezen človek, s posluhom za spremembe, ki jih prinaša čas, hkrati pa dovolj previden in zadržan. Skratka, je predstavnik tiste struje, ki se zavzema za umirjeno, vendar dosledno evolucijo gospodarskega in družbenega življenja. Iz njegove politične preteklosti je značilna zlasti izredna ostra obsodba Kaganoviča na XXII. kongresu, ki je bila predvsem obtožba nedemokratičnih metod v Ukrajini in »lova na čarovnice« — se pravi, podži-ganja problema ukrajinskega nacionalizma. Zanimivo je, da je na novembrskem plenumu 1962 brez posebnega navdušenja pozdravil razdelitev partije in da je bil mesec dni po padcu Hruščova prav on tisti, ki je pripravil referat za plenum CK, na katerem so ponovno združili partijo.
Z izvolitvijo človeka, ki nedvomno ne bo le formalni predstavnik najvišje oblasti, se nakazuje še nekaj: po padcu Hruščova je opaziti zelo močno težnjo, da bi prišlo do jasnejše razmejitve med partijo in sovjeti, v tem smislu, da bi sovjeti dobili znatno več operativne oblasti pri vodenju gospodarstva in drugih plati življenja. V poenostavljeni obliki naj bi bila razmejitev oblasti med partijo in sovjeti takale: partija izdeluje generalno linijo gospodarskega in družbenega razvoja ter nadzoruje njeno izvajanje, skrbi za kadre in politično vzgojo, ne spušča pa se v konkretno vodenje na terenu, ampak to prepušča sovjetom. To pomeni veliko večjo vlogo organov oblasti od najnižjih sovjetov do vrhovnega. To hkrati pomeni tudi precej večjo težo položaja predsednika prezidija vrhovnega sovjeta in jasno je, da ob taki perspektivi tega položaja ne more imeti človek, ki ni enakopraven ust- : varjalec tako imenovane generalne linije sovjetskega notranjega razvoja.
Druga sprememba, ki zbuja precej pozornosti, je premestitev dosedanjega podpredsednika vlade m predsednika komisije državno partijske kontrole šelepina na »partijsko delo«. Težje reči, kakšen je pomen te spremembe. Šelepin, nekdanji prvi sekretar komsomola in pozneje predsednik komiteja za državno varnost, je po padcu Hruščova veljal za zelo perspektivno osebnost. Odvzem vseh državnih funkcij, zlasti pa nadzorstvo nad državno partijsko kontrolo, kaže na to, da je njegov pomen precej upadel. Po drugi strani pa formulacija »partijsko delo« lahko pomeni marsikaj. Šelepin je bil vedno precej v ozadju in tako je težko ugotoviti, kakšno je njegovo stališče do politike velike trojice — Brežnjeva, Kosigina in Podgornega in kaj torej njegova premestitev dejansko pomeni.
J. STANIČ
• ••
Nova znanstvena
(elektronov, mezonov) in zelo malo parov proton-anti-proton. Da so antiprotone zanesljivo ločili od ostalih delcev, so opazovali njihove sledi s sistemom števcev in jih analizirali z elektronskim računalnikom.
Pomen eksperimenta je v tem, da bo dal nekaj novih podatkov o obliki protona in antiprotona. Foton namreč pri njunem rojstvu dobro »pretipa«, kako imata porazdeljen svoj električni naboj.
M. ROSINA
KONEC IZLETA — Poročali smo že, da je 8. decembra takoj po vzletu z letališča Santa Cruz de Teneriffa na Kanarskih otokih strmoglavilo potniško letalo španske letalske družbe, ki je vozilo turiste, v glavnem Skandinavce. Domnevajo, da je takoj po vzletu zašlo v snežni metež. Ubilo se je 38 potnikov (23 Švedov, dva Britanca in en Danec) ter 4 člani po-
sadke.
Foto: AP
ZADNJE PRIPRAVE — Posadka Gemini 6 se intenzivno pripravlja na zgodovinsko srečanje v vesolju. Na sliki: astronavt Walter Schirra si natika čelado pred vzletom svoje ladje. Gemini 6 bo vzletela s Schirro in Staffordom Gemini 7 naproti v nedeljo ob 15.54 po našem času.
Foto: AP
NOVO POSLOPJE NAŠEGA VELEPOSLANIŠTVA V INDIJI — Letošnji praznik dneva republike so slovesno proslavili tudi povsod, kjer v tujini živijo in delajo Jugoslovani, zlasti pa na vseh diplomatskih zastopstvih. Povsod so se sprejemov udeležili najvišji zastopniki javnega življenja. Med najbolj slovesnimi je bila proslava v New Delhiju, kjer so izročili namenu novo zgradbo.	Foto:	Tanjug
Papandreu:
»Center
izdajalcev«
Šef grške unije centra ostro napadel ustanovitev nove stranke
ATENE, 10. dec. (Tanjug). Medtem ko je nacionalno-radikalna stranka ERE pozitivno ocenila ustanovitev nove stranke »liberalnega demokratskega centra«, je šef unije centra m nekdanji premier Papandreu zelo ostro napadel svoje nekdanje poslance. Izjavil je. da bi bilo bolje, ko bi se nova stranka imenovala »center izdajalcev« ali »dvomi center«. Pristavil je tudi, da v Grčiji nikdar ne bo mogoče vzpostaviti reda, dokler bo na oblasti Ste-fanopulova vlada. Vsi, ki jim je Grčija pri srcu, je poudaril Papandreu, bi morali spoznati da je država v nevarnosti in da so edini izhod iz tega položaja nove volitve, ‘ kajti Grčiji je bolj kot kdaj prej potreben ustavni red. potrebna ji je zakonitost, k: jo je St.efanopulova vlada poteptala.
V odgovoru Papandreuju je premier Stefanopulos dejal, da je Papandreuja zajela panika, da je izgubil občutek za stvarnost in da še zmeraj poskuša vnašati paniko in nemir med množice. Stefanopulos je rekel, da Papandreu nikdar ni bil demokrat in da je pripeljal državo tja, kjer je zdaj.
Chauvel v Hanoiu
PEKING, 10. dec. — Francoski diplomat Jean Chauvel, ki se je v Pekingu udeležil otvoritve francoske industrijske razstave in je včeraj prispel v Hanoi, se je davi sešel s predsednikom vlade DR Vietnama Pham Van Dongom. O tein sestanku, ki je trajal eno uro, so člani francoske delegacije po telefonu obvestili dopisnika AFP v Pekingu.
Jean Chauvel naj bi danes odpotoval v Laos.
Aref ponuja posredovanje
BAGDAD, 10. dec. (AFP). Presednik iraške republike maršal Aref se je ponudil za posrednika v indij sko-pakistanskem sporu glede Kašmira.
Kot je poročal bagdadski radio, je maršal Aref predlagal delegaciji indijskega parlamenta, ki se mudi na obisku dobre volje v Iraku, da bi organiziral sestanek predstavnikov Indije in Pakistana v Bagdadu, na katerem naj bi se pogovorili o mirovni konferenci o Kftšmiru.
Albanski nastop na kongresu FIR
BUDIMPEŠTA, 10. dec. (Tanjug). — Na kongresu mednarodne ■' federacije borcev odporniškega gibanja (FIR) so govorniki zahtevali učinkovito razorožitev, prepoved jedrskega orožja, pravično kazen za vojne zločince in prepoved delovanja nacistov in njihovih združenj v ZR Nemčiji. O tem je govoril tudi glavni referat. V skladu s temi problemi so delegati obravnavali tudi vsebino bodočega delovanja federacije.
Albanski delegat je docela ignorjral to razpoloženje na kongresu in celotno federacijo obtožil oportunizma in neborbenosti. Predsednik kongresa Um-berto Terracini je izrazil obžalovanje zaradi takšnega govora albanskega delegata in poudaril, da njegov nastop ni pripomogel k utrditvi enotnosti udeležencev odporniškega gibanja. Predsednikove besede so vsi navzoči pozdravili s ploskanjem.
Novi politični formaciji v Franciji
Omogočili naj bi pregru-pacijo sil na centru in na levici
PARIZ, 10. dec. (Tanjug). V Franciji sta nastali novi politični formaciji — ena na levici, druga pa v centru. Nobena izmed njiju ni organizirana po klasičnih strankarskih načelih, temveč naj bi omogočili pregrupacijo sil na centru in levici, da bi tako nastale močnejše formacije, kot so sedanje stranke.
Nova levičarska formacija je dobila ime »demokratska in socialistična federacija«, združuje pa socialistično stranko (SFIO), del radikalne stranke in politične klube. Tako se je uresničila ideja voditelja SFIO Guya Molleta o »mali federaciji« v nasprotju z »veliko«, ki jo je predlagal drugi socialistični voditelj Deferre in kj naj bi obsegala tudi krščanskodemo-kratsko narodno republikansko stranko. Za prvega predsednika demokratske in socialistične levičarske formacije je bil soglasno izvoljen Frangois Mitterrand, levičarski kandidat na predsedniških volitvah.
Kandidat centra na predsedniških volitvah Jean Leca-nuet pa je ustanovil grupacijo »demokratski center«, ki naj bi poleg narodnih republikancev zbrala tudi vse druge majhne formacije in stranke, ki ne pripadajo niti desnici niti levici niti degolistom, zlasti pa tiste Francoze mlajših generacij, ki so 5. de-decembra večinoma volili Lecanueta.
Prevladuje prepričanje, da se namerava reorganizirati tudi vladna unija za novo republiko (UNR).
Odredba zveznega sekretaršata za delo
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug) — Zvezni sekretariat za delo je danes sprejel odredbo, po kateri je prepovedano uporabljati visokooktanske bencine, ki vsebujejo tetrae-tilni svinec (strupena svinčena spojina) za razmastitev ali čiščenje kovinskih delov in predmetov.
Za ta posel — tako piše v odredbi — se smejo uporabljati posebne vrste bencina, ki jih proizvajajo po veljavnih jugoslovanskih standardih, osnovni bencin znamke »0 0«, trikloretilen in podobno.
Odredba hkrati predpisuje, da je treba prj razmastitvi in čiščenju delov poleg ustreznih varstvenih ukrepov praviloma poskrbeti za hermeti-zacijo procesa. Ce hermetiza-oija, ki preprečuje izhlapevanje strupenih bencinskih hlapov, tehnično ni izvedljiva, je treba uporabljati osebna zaščitna sredstva in opremo, predpisano po veljavnih jugoslovanskih standardih.
Ljudje, kj opravljajo takšna dela, morajo biti najmanj enkrat v šestih mesecih na specialnem zdravniškem pregledu.
V sekretariatu za delo poudarjajo, da je s sedanjimi predpisanimi standardi jasno določen namen visokooktanskih bencinov kot pogonskega goriva za motoma vozila. V industriji pa so uporab ljali ta bencin za čiščenje in razmastitev strojev očitno zato, ker niso upoštevali teh standardov.
Zvezni inšpektorat za delo skupaj z inšpekcijo za delo Srbije proučuje okoliščine, v katerih so se nedavno zastrupile delavke z bencinskimi hlapi v več podjetjih v Srbiji. Umrlo jih je 6, zbolelo pa 25 delavk, ki so prale stroje z visokooktanskim bencinom.
Vreme 10. decembra 1965
Telegrami
KONGRES KRSCANSKO-DEMOKRATSKE INTERNACIONALE — RIM. V Taormini na Siciliji so odprli 17. kongres evropskih krščansko-demokratskih strank. Hkrati ie to prvi kongres unije evropskih krščansko-demokratskih gibanj: le-ta je bila organizirana v začetku leta.
VREDNOST DRAHME PADA — ATENE. Vrednost grške drahme je ponovno padla. Na atenski borzi je zlat funt šterling dosegel vrednost 329.20 odstotka drahme. Uradni kurs zlatega funt šterlinga je 300 drahem. Hiter pad vrednosti drahme pa spremlja skok cen na tržišču.
TRGOVSKI SPORAZUM — SOFIJA. V Sofiji so včeraj podpisali štiriletni trgovinski sporazum, po katerem bosta Bolgarija in Italija izmenjavali letno blaga v vrednosti 130 milijonov dolarjev.
REAKTIVNA LETALA ZA TAJVAN — TAJPEH. ZDA so izročile oboroženim silam na Tajvanu določeno število reaktivnih lovcev tipa »F15«. Ta pošiljka spada v okvir ameriškega programa vojaške pomoči Tajvanu.
IZGUBE ZDA V VIETNAMU — WASHINGTON. Po uradnih ameriških podatkih Je bilo v Južnem Vietnamu od začetka 1961. leta 1432 vojakov ubitih. Po teh podatkih je v zadnjih 5 letih v bojih s silami osvobodilnega gibanja v Južnem Vietnamu bilo ranjeno 6496 vojakov, pogrešajo
Snežne razmere
Pohorska vzpenjača, oblačno, 1, 35 cm, južni; Žičnica na Krvavec, sneži, —2, 55 cm na 20 cm podlage; Žičnica na Vogel, sneži, —3, 170 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; Žičnica na Zelenici, spodnja postaja Ljubelj, 2, sneži, 6 cm juž. snega, srednja postaja Vrtača, 1. sneži, 80 cm juž. snega, zgor. postaja Zelenica, sneži, 120 cm juž. snega, prvi del žičnice obratuje; 2ičnica na Španov vrh, sneži, —2, 80 cm skupnega snega na 20 cm podlage, žičnica obratuje; Bled, rahlo sneži, 2, 10 cm starega, žičnica ne dela; Pokljuka, dežuje, 2, 60 cm starega, cesta težko prevozna; Rakitna, dežuje, 2, 40 cm, južni, dostop možen, spod. vlečnica obratuje; Lokve-Lazne, dežuje, 20 cm; Log pod Mangartom, dežuje, 7 cm; Livek, dežuje, 20 cm; Vojsko, dežuje, 25 cm; Slov. Gradec, dežuje, 4, 15 cm južni; Koča pod Uršljo goro, dež, 4, 7 cm, južni; Črna na Koroškem, dežuje, 5, 5 cm; Dom na Komni (koča pri Sedmerih triglav. jezerih), rahlo sneži, piha močan jugozahodnik, —1, 50 cm na 80 cm, tovorna žičnica obratuje, cesta do Savice je plužena, pot na Komno je prehodna; Cmi vrh nad Idrijo, dežuje, 35 cm; Polževo, dežuje, 2, 35 cm, južni, cesta prevozna; Kurešček, dežuje, 3, 19 cm, južni; Kredarica, sneži, —6, 230 cm; Zaplana, dežuje, 1, 15 cm, cesta prevozna.
Predvidena karta za 11.
Temperature
Ljubljana	ob 07 1	13 4
Planica	—	—
Brnik	0	2
Maribor	4	9
Slov. Gradec	3	4
Novo mesto	1	5
Koper	5	5
Kredarica	—6	—9
Reka	8	9
Pulj	11	8
Split	14	16
Dubrovnik	13	15
Zagreb	0	7
Beograd	7	16
Sarajevo	10	13
Titograd	11	12
Skopje	4	7
Celovec	—	—2
Gradec	—3	1
Dunaj	5	0
Milano	1	4
Genova	12	10
Munchen	3	, 4
Zlirich	7	6
Benetke	—	—
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Skoraj celotna Evropa je v obsežnem območju nizkega zračnega pritiska z jedrom nad južno Skandinavijo. Frontalne motnje bodo ponoči prešle naše kraje. Za njimi bo dotekal ob severozahodnih vetrovih v višinah hladnejši zrak.
NAPOVED:
SLOVENIJA
Ponoči bo oblačno, vmes še padavine, dež lahko preide v sneg vse do nižin. Jutri bo zmerno oblačno. Temperature bodo nekaj nad 0, v Primorju 5, jutri do 4, v Primorju 8 stopinj C.
V naslednjih dneh bo še nestalno vreme.
JUGOSLAVIJA
Oblačno bo s padavinami. Temperature se bodo znižale, popoldne od severozahoda postopno izboljšanje.
Pa le to:
KOKOŠ ALI JAJCE — Soškid in Jusufi sta odšla v Nemčijo s trebuhom za izpuhom. Oboževalci Partizana se sprašujejo! ali sta odpotovala zato, ker sta poškodovana ali sta poškodovana zato, da bi lahko odpotovala.
»Gemini 7« že leti po krožnem tiru
Nesreče na
Iz III. i
morju in hudi viharji
Ciklon v Kerali - Na Atlantiku se je ponesrečila grška ladja
MADRAS, 10. dec. — Na jugozahodni obali Indije je minulo noč divjal močan ciklon, zaradi katerega se je potopilo 16 manjših ladij, 15 ladjic pa je pometlo iz pristanišč. V pomoč prizadetemu delu države Kerale so poslali tudi nekaj ladij indijske vojne mornarice. S področja pristanišča Kočin, kjer je morje preplavilo obalo, so evakuirali kakih 800 ribiških družin. Tudi v Natiki na področju Triču-ra je morje preplavilo del obale.
Agencija TASS poroča iz Vladivostoka, da so mornarji sovjetske ladje »Na-hodka« rešili posadko neke južnokorejske ribiške ladje, ki ji je na odprtem morju zmanjkalo goriva.
Reuter pa poroča, da se je grška trgovska ladja »Konstatis« ponesrečila v severnem Atlantiku, kakih 500 km jugozahodno od Irske, in da se 29 članov posadke bojuje z razbesnelimi valovi.
Pozno ponoči so mornarji potniške ladje »Queen Mary«, po velikosti druge ladje na svetu, poskušali pomagati ponesrečeni ladji, vendar se jim to zaradi mraka in močnega vetra, ki je divjal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, ni posrečilo. Vso noč so v bližini ponesrečene ladje plule neka britanska, italijan-ka in ameriška ladja, da bi rešile mornarje, Iz valov pa so doslej potegnili le enega člana posadke. Kraj nesreče je preletelo tudi neko britansko vojno letalo. Pilot je davi izjavil, da je položaj brezupen.
Stavka v tržaški ladjedelnici
TRST, 10. dec. (Po telefonu). — Danes dopoldne se je začela v Trstu splošna enodnevna stavka vseh delavcev v ladjedelnici sv. Marka, v miljski ladjedelnici kakor tudi v vseh podjetjih in delavnicah, ki so v zvezi z ladjedelništvom. To je letos že tretja zaporedna akcija delavcev, ki ima namen izraziti splošni protest tržaškega delavstva proti nameravani ukinitvi ladjedelnice sv. Marka, kar bi pomenilo za tržaško gospodarstvo nepopravljivo škodo.	D.	K.
80 žrtev nesreče v Burmi
RANGUN. 10. dec. (AP.) —
' Po zadnjih poročilih se je v včerajšnji železniški nesreči med Rangunom in Mandala-yem smrtno ponesrečilo 80 potnikov, več kot 100 pa jih je hudo ranjenih.
Ta najhujša železniška nesreča v zgodovini Burme se je pripetila kakih 290 km severno od Ranguna, ko je ekspresni vlak treščil v tovornega.
Nesreča v Braziliji
RIO DE JANEIRO, 10. dec. (Tanjug.) Pri sinočnjem trčenju električnega vlaka in avtobusa v predmestju Ria de Janeira so se smrtno ponesrečili 4 ljudje, 21 pa je bilo ranjenih. To je že dru-prometna nesreča, ta teden pripetila
Kamboška vladna delegacija v Beogradu
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) Nocoj je dopotovala na uradni obisk v Jugoslavijo delegacija vlade kraljevine Kambodže, ki jo vodi podpredsednik vlade Son Sann Med obiskom se bodo nadaljevali jugoslovansko-kam-boški pogovori, ki so se začeli med bivanjem Son San-na v Jugoslaviji septembra letos.
Vrhovni sovjet obsodil agresijo ZDA v Vietnamu
MOSKVA, 9. dec. (Tanjug) Vrhovni sovjet ZSSR je odločno obsodil oboroženo intervencijo v Južnem Vietnamu in agresijo na DR Vietnam v deklaraciji, ki je bil sprejeta na današnjem skupnem zasedanju obeh domov sovjetskega parlamenta. Vrhovni sovjet je zvalil vso odgovornost , za to akcijo v celoti na ZDA.
Vrhovni sovjet zagotavlja v tej deklaraciji, da bo sovjetsko ljudstvo nudilo vietnamskemu ljudstvu vsestransko pomoč. Sovjetski parlament je v tem dokumentu pozval parlamente in vlade v svetu, naj dajo svoj »prispevek k preprečevanju agresije ZDA v Vietnamu«. Ko so sprejeli to deklaracijo, so bile prisotne vladne delegacije DR Vietnama, Mongolije in Gane, ki so na obisku v ZSSR.
Naser povabil Kosigina in Brežnjeva
KAIRO, 9. dec. (AP) Predsednik Naser je nocoj ponovno povabil sovjetska voditelja Kosigina in Brežnjeva, naj obiščeta Kairo. Predsednik ZAR ju je ponovno povabil med razgovorom z namestnikom sovjetskega obrambnega ministra maršalom Grečkom, ki je na obisku v ZAR od 1. decembra.
Kongres socialistične internacionale maja 1966
DUNAJ, 9. dec. (Tanjug) Na današnjem sestanku biroja socialistične internacionale na Dunaju so razpravljali o položaju v Franciji po prvi rundi predsedniških volitev, zadnjih dogodkih v Rodeziji in nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih. Na sestanku so sklenili, da bo prihodnji sestanek v Stockholmu od 4. do 8. maja prihodnjega leta.
Predsednik socialistične in-tenacionale, avstrijski vi-cekancler dr. Fittermann in generalni sekretar Carthy sta nocoj sporočila na tiskovni 3 konferenci, da bodo na kongresu razpravljali o mednarodnem položaju, evropski integraciji in vprašanjih razorožitve.
Naftovod iz SZ v NDR
BERLIN, 10. dec. (Tanjug). Iz vzhodnega Berlina so danes sporočili, da so te dni položili prvi del naftovoda »nemško-sovjet-sko prijateljstvo«, in sicer od kemične tovarne Leuna II. do Witteriberga, v dolžini 97 km. Do leta 1967 pa bo že deloval celoten naftovod, ki bo spajal eno največjih naftnih rafinerij na svetu na nemško-poljski meji s kemičnim centrom DR Nemčije na področju Leipziga in Halla. Po naftovodu se bo pretakala nafta iz Kujbi-ševa.
»Gemini 6« poleti danes ob 15.54 po jugoslovanskem času
HOUSTON, 10. dec. (AP, AFP). Po več kat 3,2 iona preletepih kilometrih potuje zdaj vesoljska ladja »Gemini 7« že po krožnem tiru, na katerem naj bi se »sestala« z vesoljsko ladjo »Gemini 6«. Vse naprave na ladji delujejo brezhibno, astronavta Frank Borman in James Lovell pa se dobro počutita.
Tudi v oporišču Cape Ken-nedy so že pripravljeni za izstrelitev »Gemini 6«, v kateri bosta Walter Schirra in Thomas Stafford. Ladjo naj bi izstrelili v nedeljo ob 15,54 Po jugoslovanskem času.
Voditelj poleta Christophčr Kraft je na tiskovni konferenci obrazložil načrt za sestanek ladij v vesolju. »Gemini 6« bo morala, preden se bo sestala z »Gemini 7«, prepotovati 174.800 km vesoljske poti. V četrtem krogu pa naj bi se astronavtska para srečala. Vsem štirim pilotom so že ukazali, da nikakor ne smejo dovoliti, da bi se kabini približali druga drugi na manjšo razdaljo kot 1,5 m. Tako se namreč nameravajo ogniti sleherni nevarnosti, da bi ladji trčili.
KP Sudana prepovedana
KARTUM, 10. dec. (Tanjug). Včeraj je sudanski parlament sprejel odlok o prepovedi KP Sudana. Zakon prepoveduje delovanje KP in sleherne ateistične stranke, notranjega ministra pa pooblašča, da zapleni vso njeno imovino in tisk ter zapre njene instituoije. Vsakdo, kdor bi še nadalje propagiral komunizem oziroma podpiral komunistično aktivnost, bo obsojen na denarno kazen ali pa bo dobil dve do pet let zapora.
Po seji je član CK KP Sudana Omei; Mustafa, sicer govornik EP'v parlamentu, v imenu komunistične partije potrdil zbranim novinarjem sklep vodstva, da komunistična partija <5e bo šla v ilegalo.
7 poslancev kuvajtskega parlamenta odstopilo
BEJRUT, 10. dec. (Tanjug) Odstopilo je 7 poslancev kuvajtske ljudske skupščine. Poslanci pripadajo skupini tako imenovanih arabskih naconalistov. List skupine »Al Talia« je pojasnil, da so poslanci odstopili, ker so se razoračali nad deklaracijo nove vlade. Vlada1 s svojim programom, ki ga je predložila parlamentu, ni izpolnila pričaikovanj, da bo normalizirala položaj, vrnila ljudstvu njegove svoboščine itd. Zdi se, da odstop teh poslancev napoveduje podaljšanje in zaostritev 'krize v državi.
Smith —• »navaden državljan«
LONDON, 10. dec. (Tanjug.) Premier Wilson je danes izjavil v parlamentu, da je britanska vlada pripravljena preučiti katerikoli predlog za rešitev južno-rodezijske krize, predlog, ki bi ga podal lan Smith, vendar ne kot predsednik vlade. temveč kot običajen dri. žavljan. Wilson je dodal, da se britanska vlada ne bi
mogla s
•fara Čepič — sedemdesetletnica
Čeprav je že navada, da ae ob življenjskem jubileju. spomnimo slavljencev, jim čestitamo k prehojeni poti in želimo vse dobro v prihodnosti, pri Mari če-pičevi ni tako. Ne gre za teta slavljenke. Brez pridržka lahko rečemo, da je njen življenjski jubilej pomemben predvsem zato. ker nam daje priložnost spomniti se ob njej vseh tistih naših skromnih, borbenih žena in mater, ki so lile velika moralna moč v paših najhujših dneh. In Mara Čepič je lik take žene in matere.
Predolgo bi bilo naštevanje, če bi hoteli opisati vse njene zasluge na pedagoškem in družbenopolitičnem področju in njeno trnovo pot interniranke iz Raivensbriicka. In tudi nepotrebno bi bilo, kajti krog ljudi, ki jo poznajo in imajo radi, je dovolj širok:	od sodelavcev v
predvojnem delavskem gibanju, ko je mlada učiteljica v Murski Soboti zbrala okoli sebe napredne žene in postala prva predsednica ženskega društva, do organizatorjev osvobodilnega gibanja i> okupiranem Mariboru. Njeno sodelovanje je bilo vselej odprto ilegalcem, dokler je okupator ni pregnal v taborišče Raivensbriick.
Za politične jetnice je bila Mara prava sreča: znala je tolažiti, hrabriti, pomagati. Zmogla je pra-
Na Polževem so lepi tereni za male in velike smučarje.
Polževo pripravljeno na zimo
Urejena bo izposojevalnica smuči in sank
Hotel »Polževo« je znana turistična postojanka na Dolenjskem. že pred vojno, ko je stal še stari dom, so tu zahajali ljubitelji narave in zimskih športov. Po vojni, so se je tudi pri nas turizem začel smotrno razvijati, je tudi Polževo zaživelo. V razgovoru z upravnikom hotela Maksom Krambergarjem sem izvedel marsikaj zanimivega.
’ - '4	*•
Poletna sezona je bila na Polževem uspešna. Razveseljivo je. da se je zelo povečal inozemski promet. Tu so se zadrževali predvsem gostje iz Italije. Avstrije in Nemčije. Pred leti je bil hotel zaseden predvsem pozimi, v zadnjem času pa je tudi v ostalih mesecih dobro obiskan. Kljub temu pa sedaj, ko je zima tu, pričakujejo najboljši obisk. Smučišča v okolici Polževega so zares idealna. Svoje zadovoljstvo bo našel tisti, ki prvič pripne smuči na noge. pa tudi najzahtevnejši smučarji ne morejo biti prikrajšani. Uprava hotela je poskrbela. da bodo na voljo smuči in sanke tudi za goste, ki pridejo brez opreme. Manjša izposojevalnica smučarske opreme bo vsekakor naletela na dober odziv pri gostih.
Ker se številni turisti pripeljejo z avtomobili, je razveseljivo. da je cesta od Višnje gore do Polževega skozi vso zimo dobro oskrbovana.
Maks Krambergar je še poudaril, da je sodelovanje gostinskega podjetja »Polževo« z občinsko skupščino v Grosupljem zelo uspešno. Počasi bo treba misliti tudi na njegovo adaptacijo. Pred kratkim so obnovili kuhinjo, v načrtu pa imajo tudi druge prostore.
Za Novo leto bo hotel dobro zaseden in je prostih še nekaj mest.
J. A.
IfeDELU
Prispevki s Tolminskega
Na Tolminskem so zbrali precej denarja in blaga za poplavljence v Pomurju. Tovarna čevljev v Tolminu je prispevala 108.000, na Šentviški gori so dali 35.000, na Kneži pa 45.000 dinarjev, na Mostu na Soči so zbrali obleko in druge predmete; precej so pomagali tudi ljudje s 'Kobariškega in iz Bovca.
V kratkem bodo izpolnili letni plan
Koprsko pristanišče je te dni blizu izpolnitve letnega plana, ki je predvideval 700 tisoč ton prometa. Doslej so dosegli že 689.000 ton in ker ob ustreznem vremenu imajo približno 2000 ton prometa na dan, računajo, da bo plan izpolnjen v prihodnjih dneh.
S. K.
Na Pivki nova šola
Na Pivki so dobili novo šo lo. Otvoritev je bila povezana s proslavo 110. obletnice osnovne šole. Nova šola ima 14 modemih učilnic, 3 kabinete, telovadnico itd. V dveh izmenah je v njej prostora za 720 učencev.	L.	O-
Pošljite rože v Avstralijo!
Združenje »Fjeur op-Interflora« posreduje šopke po vsem svetu
Ce imate prijatelje in sorodnike v tujini, je lepo, če se jih sem ter tja spomnite s pismom ali z razglednico. Se lepše pa je, če jim za rojstni dan ali za kako drugo praznovanje pošljete šopek cvetic. Čeprav so vaši sorodniki v Ameriki, Avstraliji, v katerikoli državi v Evropi ali kjerkoli drugod na svetu — šopek lahko pošljete kljub temu.
Ce imate v tujini dobre prijatelje, se nikar ne čudite, če vam bo prijazen cvetličar prinesel lep šopek cvetic, v katerem bo voščilnica iz Amerike, Afrike, Avstralije. Tudi to je možno. PAvzaprav ni to sploh nič novega in nič nenavadnega.
V Ziirichu v Švici že več deset let uspešno dela
združenje cvetličarjev z
»Skrita rezerva” na Predelu
Gneča na cesti Videm—Trbiž, Soška dolina pa je skoraj prazna
ve čudeže — reševala je na smrt obsojene, zbirala hrano za bolne. Bila je ena izmed najbolj dejavnih članic mednarodnega ta- ; boriščnega komiteja. 'Zato ni čudno, da dobiva darila in pozdrave iz mnogih držav, da je ob srečanjih internirank najbolj iskana osebnost, »če ne bi bilo Mare. ne bi več živela«; to je vsekakor najlepše priznanje za delo Mare čepi-čeve.
Ko se je po vojni vrnila v Maribor, je od. treh sinov našla le še dva. Z nezmanjšano vnemo je nadaljevala pedagoško in družbeno delo. Tudi zdaj je kljub letom polna nezlomljive življenjske moči in v središču dejavnosti žensk.
Ob nedavnem obisku demokratičnih žensk iz Avstrije in Nemčije je Mara takole povabila udeleženke: »če smo bile enotne, ko je nad nami vihtel knu-to taboriščni kapo, kako bi ne bile enotne zdaj, v pravičnem boju za mir in srečnejšo prihodnost človeštva!«
Za to in za vse — še mnogo srečnih dni, tovarišica Mara!	(j_	p,j
Gre za trinajst kilometrov ceste na naši strani in 3 km na italijanski strani Predelskega sedla. Italijani so baje pripravljeni svoje tri kilometre asfaltirati takoj in v zelo kratkem času, brž ko bomo mi modernizirali naš del. Zal pa se pri nas vlečejo razprave, predlogi in zahteve iz leta v leto, ne da bi stvar premaknili z mrtve točke.
Podatki kažejo, da zahteva po rekonstrukciji tega cestnega odseka niso zvite iz trte. Cez avstrijsko-italijanski mejni prehod, nedaleč od Tr biža. je leta 1963 peljalo 620 tisoč avtomobilov z 2.8 milijona potniki. 2e leta 1964 so našteli kar 1.1 milijona avtomobilov s 4.3 milijona potniki. Vsa ta reka se vali potem po cesti od Trbiža proti Vidmu. Ne bo težko razumeti. da je ob konicah na tej cesti taka gneča, da se pormka kolona s h: trosijo največ 15 do 20 km na uro Italijanske turistične organizacije so zato že leta 5962 predlagale našim organom, naj bi z liberalizacijo mejnih formalnosti na Predelu omogočile vsaj delu teh potnikov potovanje po jugoslovanski strani skozi Soško dolino. To vprašanje je zdaj urejeno, ni pa še ureieno •vprašanje omenjenega cestnega odseka, ki onemogoča vsak živahnejši promet.
Naši turistični delavci so prišli na dan že s konkretnimi računi. Kot predvideva, jo. bi lahko z rekonstrukcijo predelske ceste privabil k nam vsaj 10 odstotkov avtomobilistov s preobremenjene italijanske ceste. To bi pomenilo po podatkih iz ’e-
ta 1964 kakih 100.000 avtomobilov, namesto dvajset tisoč, kolikor jih je v tem letu dejansko potovalo. Devizni priliv bi znašal po cestah, ki so veljale ob koncu minulega le. ta. približno 775 milijonov dinarjev. V to pa eo vračunani samo minimalni izdatki za bencin, hrano, lovne' in ribolovne takse, spominke ipd.
Stvar pa se ni zataknila toliko pri sredstvih kot pri projektih za gradnjo te ceste. Projekt namreč predvideva tako kompleksno rešitev, da bi veljal kilometer ceste skoraj sto milijonov dinarjev. Razumljivo je, da se pri taki investiciji ne mo re pojaviti tolminska komuna niti s 50-odstotno udeležbo. Zato predlagajo turis'ič-ni delavci na Tolminskem, Goriškem in Bovškem pre prostejšo in za več kot polovico cenejšo rešitev. Na cesti naj bi samo odrezali nekatere najbolj ostre ovinke, medtem ko bi sedaj cestišče popravili le za silo in ga asfaltirali. Tako približno so modernizirali Italijani med obema vojnama ceste v Slo venskem primorju. Te ceste danes resda ne vzdržijo ”eč sedanje obremenitve, ki pa gre predvsem na račun težkih
kamionov in avtobusov. Predelska cesta ne bi imela težkega tovornega prame‘a, pač pa predvsem promet lahkih motornih vozil in zato najbrž ne bi tako hitro razpadla kot danes razipadajo ceste na Primorskem.
Res je, da je danes težko dokazovati potrebo po oc.vih investicijah, kjer so sredstva te vrste močno omejena. Vendar pa bo treba najbrž že v bližnji prihodnosti mi sliti na večji devizni p-iliv iz turizma, ki že letos ni dosegel predvidenih rezultatov. Za prihodnje leto niso na območju Slovenije predvidena nobena večja vlaganja v turistično gospodarstvo, sred st-va za ceste pa so tako skromna, da bodo zadoščala komaj za vzdrževanje. Mogoče bo nekaj več možnosti v naslednjih letih. Zato pa bi morali že zdaj temeljito razmisliti o prioritetnem vrstnem redu tistih objektov, ki jih moramo najprej spraviti v življenje. Gre za to, da izdelamo, sprejmemo m odo-brmo kompleksne načve turističnega razvoja posameznih območij, na podlagi katerih bomo točno vedeli, kaj je bolj in kaj manj potrebno. Zato tudi ni odveč, če že danes spregovorimo ‘udi o predelski cesti, ki bo mogoče jutri postala ena bistvenih žil turističnega prometa, vodečih proti Slovenskemu primorju, Istri in dalje na srednji in južni Jadran.
NIKO ISAJEVIC
vsega sveta. V Ljubljani ob Večni poti št. 93 živi in dela Herman Herzmansky, ki je tudi član tega združenja. Posreduje, da dobe vaši znanci in prijatelji v tujini šopke, ki ste jih naročili v Ljubljani, in poskrbi za to, da dobite šopke, ki so vam jih naročili vaši prijatelji v tujini.
— Pri naši hiši je cvetličarska obrt že od 1888. V »Interflori« pa je bila naša hiša včlanjena že v Avstro-Ogrski. Združenje »Fleurop-lnterflora« iz Ziiricha je koristna ustanova, saj lahko z njeno pomočjo pošljete šopek rož v številne kraje na svetu. Poslovanje »Interflore« je zelo preprosto; če želite, da bo dobila vaša sorodnica v Avstraliji za rojstni dan šopek nageljnov, vam ni treba drugega, kakor da pridete k meni in poveste točen naslov, na katerega naj šopek dostavimo in kdaj naj ga dostavimo. To naročilo potem posredujem cvetličarju, ki živi v mestu naslovnika, in ta bo določeni dan prine-
sel šopek in voščilnico, na kateri bo besedilo, ki ga želite poslati. Možno je tudi, da priloži šopku voščilnico, ki jo pošljete vi, je pripovedovala Hermina Prebil, ki v imenu svojega očeta skrbi za posle s cvetjem.
— Kako pa je s plačilom šopkov? Jih je treba plačati v devigah?
—Naročene cvetice je treba plačati v plačilnem sredstvu dežele, v kateri so bile naročene. Torej jih je treba pri nas plačati z dinarji. Iz Švice dobim vsak mesec cenike za cvet je, na katerih so cene ro
PIVKA
Kako zadovoljiti goste na »Hokeju 66«
LJUBLJANA, 10. dec. — Na današnji seji komisije za hokej pri mestnem svetu v Ljubljani so med drugim sklenili predlagati gostinskim in trgovskim podjetjem, naj med svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu prilagodijo delovni čas potrebam gostov. Menili so, naj bi bili gostinski lokali odprti ponoči vsaj do druge ure, po potrebi pa še dlje. Obratovanje je treba prilagoditi potrebam gostov in zato se vsaj med hokejskim prvenstvom ne bi smelo dogajati tisto, kar doživljamo v Ljubljani vsak dan, ko začno natakarji pred gošti zlagati stole na mize, ugašati luči in opozarjati g^ste, naj odidejo iz lokala.
Na seji so se zavzeli, da bi trgovina skupaj z industrijo zagotovila zadovoljivo izbiro blaga. Nekoliko bi kazalo sprostiti tudi uvozno-izvozni režim, tako da bi lahko kupili v inozemstvu nekatere vrste blaga, industrija pa naj bi lahko na domačem trgu plasirala tisto blago, ki je namenjeno pretežno za izvoz. Predlagali so tudi, naj bi JAT preusmeril med hokejskim prvenstvom večino svojih rednih linij na ljubljansko letališče na Brniku.
Med drugim so ugotovili, da je v hotelih, internatih in pri zasebnikih na širšem območju Slovenije (do Maribora in Portoroža! na voljo kakih 10 tisoč postelj, na ožjem območju, ki zajema širšo okolico Ljubljane z Go renjsko, pa kakih sedem tisoč. Zanimanje za bivanje v Ljubljani med hokejskim prvenstvom je zadovoljivo. Turistično podjetje Kompas ima sklenjenih že precej pogodb, število interesentov pa zmeraj bolj narašča.
N. I.
Družbene organizacije so dobile prostore
Družbene organizacije in različna društva v Pivki doslej niso imele lastnega doma, temveč so morale skoraj vse gostovati po raznih pisarnah in celo po zasebnih domovih. Pomanjkanje prostora ni dopuščalo urejenosti, niti administrativnega dela, dokaj pa je oviralo dejavnost in včasih služilo kot dober izgovor za nedejavnost posameznih organizacij in društev.
Pred dnevom republike se je pivška osnovna šola preselila v nove prostore. Do sedanje šolske prostore bodo sedaj zasedle razne orga nizacije. S skupnimi močmi bodo tudi opravili najnujnejša popravila.
P. N.
SEŽANA
Nabavili bodo gasilski avtomobil
Gasilsko društvo v Sežani opozarja že več let, da potrebuje lažje terensko vozilo, ki bo ustrezno opremljeno za hitro posredovanje ob požarih. Najboljše bi bilo vozilo TAM-2000/D, ki velja 6,000.000 dinarjev. Občinski proračun doslej ni mogel prispevati teh sredstev, zato je sežanska občinska skupščina sklenila s postojnsko zavarovalnico pogodbo, po kateri bo zavarovalnica prispevala dve tretjini, občinska skupščina pa eno tretjino potrebne vsote. Pri medobčinskem gasilskem skladu v Postojni bodo najeli 2 milijona posojila, da bo gasilsko društvo lahko takoj nabavilo gasilski avtomobil.	p.	n
ZALOG
PRI CERKLJAH
Prihodnje leto boljše
ceste
Na področju Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem je deset kilometrov cest. ki so potrebne popravila. Najslabša je cesta iz Zaloga do Lahovč, dolga nekaj več kot tri kilometre. Prihodnje leto bodo cesto usposobili za avtomobilski promet in tako dobili najkrajšo cestno zvezo s cesto II. reda Kranj-Kamnik-Mengeš. Za ureditev ceste bodo potrebovali okoli dva milijona dinarjev, s tem da bodo tudi vaščani pomagali s prostovoljnim delom. Ostale ceste in poti pa bodo v letošnjem letu le nasuli, tako da bodo sposobne za nemoten promet.	R.	C.
Vprašanja in odgovori
Vrnitev štipendije
S.	O. — Organizacija, ki vas je štipendirala, vas hoče zaposliti na delovnem mestu, ki ne ustreza vaši pridobljeni strokovni izobrazbi. Grozi vam, da bo od vas zahtevala povrnitev zneskov štipendije, ki vam jih je izplačala, če dela na tem delovnem mestu ne boste nastopili. Ali je do tega upravičena?
Odgovor; Štipendist ki se je zavezal v pogodbi’ o štipendiji, da bo po končanem šolanju, za katero je bil štipendiran, nastopil zaposlitev pri organizaciji, ki ga je štipendirala, ni dolžan, da nastopi delo na delovnem mestu, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, pridobljeni med štipendiranjem, in tudi ni zavezan, da v prime, ru, če takega delovnega mesta ne nastopi, vrniti zneske štipendije, ki so mu bili izpla čani.
Vojaški rok
M. S. LJ. — Slišali ste, da bo vojaški rok skrajšan.
Odgovor:	še vedno velja
63. čl. zakona o narodni obrambi (U. 1. SFRJ št. 32/1965), po katerem znaša vojaški Tok v jugoslovanski ljudski armadi 18 mesecev, razen v vojni mornarici, v kateri tra-
ja 2 leti. Do enoletnega vojaškega roka pa so upraviče. ni; tisti, ki z uspehom končajo šolo za rezervne oficirje; tisti, ki imajo končano prvo stopnjo pouka na fakultetah, visokih šolah ali umetniški akademiji, oziroma opravljene izpite za prvi dve leti, in za tiste, ki imajo končano višjo ali visoko šolo, umetniško akademijo ali fakulteto, ter tisti, ki šo edini hranilci družine.
Zamenjava stanovanja
C. K. — Nosilcu stanovanjske pravice ste sodno odpovedali stanovanjsko pogodbo iz razloga po 1 točki 1. odst. 130. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, to je zato, ker uporablja stanovanje na tak način, da se po njegovi krivdi stanovanju povzroča občutna škoda. 3eda.j ste zvedeli, da namerava stanovanje zamenjati. Ali lahko to stori?
Odgovor:	Po izrečni do-
ločbi 3. odst. 35. člena zako. na o stanovanjskih razmerjih nosilec stanovanjske pravice, ki mu je odpovedana stanovanjska pogodba, ne more zamenjati stanovanja, dokler ni odpoved umaknjena ali pa zavrnjena s pravnomočno sodno odločbo.
Nadomestilo osebnega dohodka
Z. J. — Kolikšno nadome stilo gre delavcu za čas od sotnosti z dela zaradi orožnih vaj?
Odgovor:	Nadomestilo o-
sebnega dohodka, do katerega je upravičen delavec, kadar je odsoten z dela zaradi vojaških vaj, je enako povprečni akontaciji osebne ga dohodka, ki -delavec v zadnjih 3 mesecih (2. odst. 83. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih).
Invalidska upokojitev
E. T. S. — Čeprav je invalidska komisija dala mnenje, da ste invalid II. kategorije invalidnosti, ker ste sposobni opravljati svoje delo le s polovičnim delovnim časom, vas je komunalni zavod za soc. zavarovanje invalidsko upokojil in vam ni priznal pravice do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in pravice do nadomestila zaradi take zaposlitve. Ali je to pravilno?
Odgovor: Ker se iz vaših podatkov vidi, da ste stara 52 let in torej starejša od 50 let, vam ne gre pravica do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in v zvezi s tem pravica do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. Po 108.
čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju imajo namreč pravico do zaposlitve na ustreznem drugem delu le zavarovanci, ki postanejo invalidi II. ’ ali III. kategorije, preden dopolnijo določeno starost in sicer mo. ški, preden dopolnijo 55 let ženske pa preden dopolnijo 50 let. Takim invalidom, katerim po zakonu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker so stari nad 55 let (moški) oz. nad 50 let (ženske), gre po 54. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju pravica do invalidske ickoj-nine.
Dodatek za postrežbo in tujo pomoč
J. C. — Ali vam gre kot 90 odstot. vojaškemu vojnemu invalidu dodatek za postrežbo in tujo pomoč?
Odgovor: Po zakonu o vojaških vojnih invalidih vam bi šel dodatek za postrežbo in tujo pomoč le, če bi bili vojaški invalid I. skupine, to je 100 odst. vojaški vojni invalid, ki potrebuje za normalno življenje stalno postrežbo in tujo pomoč. Le kolikor bi torej zdravniška komisija ugotovila, da se je vaša vojna invalidnost tako poslabšala, da je dosegla 100 odst. in da sta vam za normalno življenje stalno potrebna postrežba in tuja po-
moč, bi bili upravičeni do dodatka.
Prenehanje dela zaradi dopolnitve pokojninske dobe
C. G. — Ste borec NOV od leta 1942 dalje in imate 38 let pokojninske dobe. Ali vam lahko proti vaši volji preneha delo v organizaciji, v kateri ste zaposleni?
Odgovor: Po 104. čl. te meljnega zakona o delovnih razmerjih preneha delavcu delo v delovni organizaciji po sklepu delovne skupnosti brez njegovega pristanka, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let oz. pokojninsko dobo 35 let* (delavka). Ker navedeni zakon ne izenačuje delavcev s 40 oz. 35 leti pokojnin, dobe z borci pred 9. 9. 1943 s 35 oz. 30 leti pokojninske do. be (kot jih izenačuje teirieij-ni zalfon o pokojninskem zavarovanju), ni torej dopusten sklep delovne skupnosti, da preneha takemu* borcu, ki ima 35 let pokojninske dobe, proti njegovi volji delo v delovni organizaciji, v kateri je zaposlen.
Kupon za pravno posvetovalnico „DELA"
, žam označene z »fleurini«, to je z denarno enoto, ki je nima nobena država, pač pa jo uporablja to združenje za ocenjevanje rož. Trenutno je en »fleu-rin« pri nas vreden 190 dinarjev, kar je zelo ugodno, saj pride našega naročnika šopek, ki ga naroči n. pr. za Italijo, le med tri in pet tisoč dinarjev. Včeraj pa smo dobili iz Zti-richa še nekaj novega — čeke za rože. Nekdo, ki gre v tujino, lahko tu vplača nekaj denarja, ki ga bo v tujini potreboval za šopke. Mi mu izdamo čeke za cvetje in on s temi čeki v naših podružnicah po svetu lahko dobi šopke rož. Ker tudi te čeke lahko dobi za dinarje, je to zelo ugodno, saj so devize dragocene.
Tako na Večno pot romajo pisma z željami po cvetju. Herzmansky nosi šopke, ki so bili naročeni v Ameriki in v Avstraliji, in posreduje, da lahko tudi vi pošljete šopek skoraj v vsako mesto na svetu.
EVGEN JURIČ
INTERFLORA USTREŽE ŽELJAM Z VSEGA SVETA •— Iz Ljubljane romajo naročila za šopke v Italiji, Avstriji, Kanadi in po vsem svetu in iz vsega sveta prihajajo številna naročila, ki jih Herman Herzmansky in njegova hči Hermina Prebil izpolnita pri nas. Podružnice Interflora so še v Mariboru pa tudi v Zagrebu in v Beogradu.	Foto:	E.	Selhaus
Dama Ljubljana
KB
"1
y "V" . .
Nagradno žrebanje
Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 200.000 dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto:
Zastava 1300, Zastava 750, ročna motoma kosilnica, 12 garnitur jedilnega pribora, 10 nagrad po 30.000 din za nakup pohištva po izbiri
Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 50.000 dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto:
Hladilnik »Eka« 1301, pralni stroj »Gorenje«, 5 mikserjev, 5 sesalcev za prah 100 gramofonov, 3 filmske kamere.
Razpis velja do 31 decembra 1965.
Vloge sprejemajo poslovne enote KOMUNALNE BANKE LJUBLJANA
V Ljubljani Osrednja poslovna enota Šubičeva 2; Mestna hranilnica Ljubljan ska Čopova 3; Bežigrad, Titova 55; Moste, Vide Pregarčeve 8; Stara Ljubljana Mestni trg 16; šiška, Celovška 99; Vič, Tržaška 36
^LjUS‘j,an,e: rCrnomeli. Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija. Logatec Medvode, Rakek. Ribnica, Vrhnika. Zagorje.
V žrebanje so vključeni vlagatelji Komunalne banke Trbovlje in njene ekspoziture v Hrastniku ter nove ekspoziture v Stari Ljubljani, Mestni trg 16.	.
VOLKSWAGEN
HITRA DOBAVA!
VW-1300, Typ 113, 1285 ccm, 40 KS
790.000	din
DM 4.375 +
VVV-1300, Typ 117 s pločevinasto premično streho tehnični podatki kot typ 113 = DM 4.615 + 835.000 din
VW-1500, Typ 315, 1493 ccm, 45 KS =
934.000 din
VVV-1600 TL Typ 311, 1584 ccm, 54 KS
1.180.000 din
DM 5.365 + ■ DM 5.725 +
w,Ti#muf0rmaCije vam nudi 9®neralni zastopnik za tovarno Valkswagenwerk AG
“ medn"0<",<■ ,r30Vi"°~ «■>’
%
ilr OSLO
Mara Čepič — sedemdesetletnica
Čeprav je že navada, da se ob življenjskem jubileju spomnimo slavljencev, jim čestitamo k prehojeni poti in želimo vse dobro v prihodnosti, pri Mari če-pičeni ni tako. Ne gre za leta. slavljenke. Brez pridržka lahko rečemo, da je njen življenjski jubilej pomemben predvsem zato, ker nam daje priložnost spomniti se ob njej vseh tistih naših skromnih, borbenih žena in mater, ki so lile velika moralna moč v naših najhujših dneh. In Mara Cepič je lik take žene in matere.
Predolgo bi bilo naštevanje, če bi hoteli opisati vse njene zasluge na pedagoškem in družbenopolitičnem področju in njeno trnovo pot interniranke iz Raivensbriicka. In tudi nepotrebno bi bilo, kajti krog ljudi, ki jo poznajo in imajo radi, je dovolj širok:	od sodelavcev v
predvojnem delavskem gibanju, ko je mlada učiteljica v Murski Soboti zbrala okoli sebe napredne žene in postala prva predsednica ženskega društva, do organizatorjev osvobodi nega gibanja v okupiranem Mariboru. Njeno sodelovanje je bilo vselej odprto ilegalcem, dokler je okupator ni pregnal v taborišče Raivensbriick.
Za politične jetnice je bila Mara prava sreča: znala je tolažiti, hrabriti, pomagati. Zmogla je pra-
Na Polževem so lepi tereni za male in velike smučarje.
»Skrita rezerva” na Predelu
Gneča na cesti Videnj—Trbiž, Soška dolina pa je skoraj prazna
Pošljite rože v Avstralijo!
Združenje »Fleurop-lnterflora« posreduje šopke po vsem svetu
Ce imate prijatelje in sorodnike v tujini, je lepo, če' se jih sem ter tja spomnite s pismom ali z razglednico. še lepše pa je, če jim za rojstni dan ali za kako drugo praznovanje pošljete šopek cvetic. Čeprav so vaši sorodniki v Ameriki, Avstraliji, v katerikoli državi v Kvropi ali kjerkoli drugod na svetu — šopek lahko pošljete kljub temu.
Gre za trinajst kilometrov ceste na naši strani in 3 km na italijanski strani Predelskega sedla. Italijani so baje pripravljeni svoje tri kilometre asfaltirati takoj in zelo kratkem času, brž ko bomo mi modernizirali naš del. 2al pa se pri nas vlečejo razprave, predlogi in zahteve iz leta v leto, ne da bi stvar premaknili z mrtve točke.
ve čudeže — reševala je na smrt obsojene, zbirala i hrano za bolne. Bila je ena izmed najbolj dejavnih članic mednarodnega taboriščnega komiteja. 'Zato ni čudno, da dobiva darila in pozdrave iz mnogih držav, da je ob srečanjih internirank najbolj iskana osebnost, »če ne bi bilo Mare, ne bi več živela«; to je vsekakor najlepše priznanje za delo Mare čepi-čeve.
Ko se je po vojni vrnila v Maribor, je od treh sinov našla le še dva. Z nezmanjšano vnemo je nadaljevala pedagoško in družbeno delo. Tudi zdaj je kljub letom polna nezlomljive življenjske moči in v središču dejavnosti žensk.
Ob nedavnem obisku demokratičnih žensk iz Avstrije in Nemčije je Mara takole povabila udeleženke: »če smo bile enotne, ko je nad nami vihtel knu-to taboriščni kapo, kako bi ne bile enotne zdaj, v pravičnem boju za mir in srečnejšo prihodnost človeštva!«
Za to in za vse — še mnogo srečnih dni, tovarišica Mara!	(J. P.)
Podatki kažejo, da zahteva po rekonstrukciji tega cestnega odseka niso zvite iz trte. Cez avstrijsko-italijanski mejni prehod, nedaleč od Trbiža. je leta 1953 peljalo 920 tisoč avtomobilov z 2.8 milijona potniki. 2e leta 1964 so našteli kar 1.1 milijona avtomobilov s 4.3 milijona potniki. Vsa ta reka se vali potem po cesti od Trbiža proti Vidmtf. Ne bo težko razumeti, da je ob konicah na tej cesti taka gneča, da se pomika kolona s hitrostjo največ 15 do 20 km na uro. Italijanske turistične organizacije so zato že leta 1662 predlagale našim organom, naj bi z liberalizacijo mejnih formalnosti na Predelu omogočile vsaj delu teh potnikov potovanje po jugoslovanski strani skozi Soško dolino. To vprašanje je zdaj urejeno, ni pa še urejeno vprašanje omenjenega cestnega odseka, ki onemogoča vsak živahnejši promet.
Naši turistični delavci so prišli na dan že s konkretnimi računi. Kot predvideva, jo, bi lahko z rekonstrukcijo predelske ceste privabil k nam vsaj 10 odstotkov'avtomobilistov s preobremenjene italijanske ceste. To bi pomenilo po podatkih iz ’e-ta 1964 kakih 100.000 avtomobilov, namesto dvajset tisoč, kolikor jih je v tem letu dejansko potovalo. Devizni priliv bi znašal po cestah, ki so veljale ob koncu minulega le. ta. približno 775 milijonov dinarjev. V to pa so vraču-
ribolovne takse, spominke ipd.
Stvar pa se ni zataknila toliko pri sredstvih kot pri projektih za gradnjo te ceste. Projekt namreč predvideva tako kompleksno rešitev, da bi veljal kilometer ceste skoraj sto milijonov dinarjev. Razumljivo je, da se pri taki investiciji ne more pojaviti tolminska komuna niti s 50-odstotno udeležbo. Zato predlagajo turistični delavci na Tolminskem, Goriškem in Bovškem preprostejšo in za več kot polovico cenejšo rešitev. Na cesti naj bi samo odrezali nekatere najbolj ostre ovinke, medtem ko bi sedaj cestišče popravili le za silo in ga asfaltirali. Tako približno so modernizirali Italijani med obema vojnama ceste v 'Slo venskem primorju. Te ceste danes resda ne vzdržijo več sedanje obremenitve, ki pa gre predvsem na račun težkih kamionov in avtobusov. Predelska cesta ne bi imela težkega tovornega promefa, pač pa predvsem promet lahkih motornih vozil in zato najbrž ne bi tako hitro razpadla
V kratkem bodo izpolnili letni plan
Koprsko pristanišče je te dni blizu izpolnitve letnega plana, ki je predvideval 700 tisoč ton prometa. Doslej so dosegli že 689.000 ton in ker ob ustreznem vremenu imajo približno 2000 ton prometa
na dan, računajo, da bo plan
nanašamo minimalni izdatki l izpolnjen v prihodnjih dneh. 1	lovne	in	|	-	s.	K.
za bencin, hrano,
Včeraj - danes - jutri v Ljubljani
ROJSTVA — V obeh porodnišnicah se je v četrtek rodilo 9 dečkov in prav toliko deklic.
BRITVICE — Včeraj so Ljubljančani pokupili zadnje britvice znamke »Silver«, ki so po dolgem času spet priromale v prodajo. Vsaka drogerija jih je dobila le okoli 700. Največja količina, ki smo jo lahko kupili:	tri
britvice . . .
VREME — Na prognostičnem oddelku hidrometeorološkega zavoda smo zvedeli, da je v prvih desetih dneh decembra padlo dvakrat več padavin, kot jih je ponavadi v tem času. Po nenavadno suhem oktobru smo tako zdaj priče nenavadno »mokremu« decembru.
SMUČI — V prodajalnan s športnimi potrebščinami prodajo v vsaki dnevno tudi do 30 parov različnih smuči, ki stanejo od 12.000 do 75.000 dinarjev. Prodajalci trdijo, da bo smuči »fiberglasa« kmalu zmanjkalo.
REŠEVALCI — Včeraj so prepeljali reševalci v bolnišnice in na domove 182 bolnikov, od teh 8 ponesrečencev.
HOTELI — Popolnoma sta bila včeraj zasedena hotela Bellevue in Turist, ostali pa so bili skoraj polni. V Iliriji se mude italijanski hokejisti.
GASILCI — Dežurna gasilska brigada je včeraj posredovala enkrat. Gorelo je v elektro delavnici na Stros-smayerjevi. škoda ni velika.
kot danes razipadajo ceste na Primorskem.
Res je, da je danes težko dokazovati potrebo po novih investicijah, kjer so sredstva te vrste močno omejena. Vendar pa bo treba najbrž že v bližnji prihodnosti misliti na večji devizni priliv iz turizma, ki že letos ni dosegel predvidenih rezultatov. Za prihodnje leto niso v območju Slovenije predvidena nobena večja vlaganja v turistično gospodarstvo, sred stva za ceste pa so tako skromna, da bodo zadoščala komaj za vzdrževanje. Mogoče bo nekaj več možnosti v naslednjih letih. Zato pa bi morali že zdaj temeljito razmisliti o prioritetnem vrstnem redu tistih objektov, ki jih moramo najprej spraviti v življenje. Gre za to, da iz delamo, sprejmemo m odo brimo kompleksne načve turističnega razvoja posameznih območij, na podlagi katerih bomo točno vedeli, kaj je bolj in kaj manj potrebno. Zato tudi ni odveč, če že danes^ spregovorimo tudi o predelski cesti, ki bo mogoče jutri postala ena bistvenih žil turističnega prometa vodečih proti Slovenskemu primorju, Istri in dalje na srednji in južni Jadran.
NIKO ISAJEVIC
Občinsko sodišče II bo dobilo tri nove sodnike
Ker so občinska sodišča od okrožnih prevzela precej pristojnosti, bo potrebnih na občinskem sodišču II v Ljubljani še nekaj novih sodnikov. Do sedaj je na tem sodišču delalo skupaj s predsednikom 13 sodnikov, ker pa se je sedaj število kazenskih, proizvedbenih in pravdnih zadev tako povečalo, bodo razpisali tri nova sodniška mesta. Razpis bo objavljen sporazumno z drugimi občinskimi skupščinami. K. D.
ZALOG
PRI CERKLJAH
Prihodnje leto boljše ceste
Na področju Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem je deset kilometrov cest. ki so potrebne popravila. Najslabša je cesta iz Zaloga do Lahovč, dolga nekaj več kot tri kilometre. Prihodnje leto bodo cesto usposobili za avtomobilski promet in tako dobili najkrajšo cestno zvezo s cesto II. reda Kranj-Kamnik-Mengeš. Za ureditev ceste bodo potrebovali okoli dva milijona dinarjev, s tem da bodo tudi vaščani pomagali s prostovoljnim delom. Ostale ceste in poti pa bodo v letošnjem letu le nasuli, tako da bodo sposobne za nemoten promet.	R.	c.
Ce imate v tujini dobre prijatelje, se nikar ne čudite, če vam bo prijazen cvetličar prinesel lep šopek cvetic, v katerem bo voščilnica iz Amerike, Afrike, Avstralije. Tudi to je možno. Pravzaprav ni to sploh nič novega in nič nenavadnega.
V Ziirichu v Švici že več deset let uspešno dela združenje cvetličarjev z vsega sveta. V Ljubljani ob Večni poti št. 93 živi in dela Herman Herzmansky, ki je tudi član tega združenja. Posreduje, da dobe vaši znanci in prijatelji v tujini šopke, ki ste jih naročili v Ljubljani, in poskrbi za to, da dobite šopke, ki so vam jih naročili vaši prijatelji v tujini.
— Pri naši hiši je cvetličarska obrt že od 1888. V »Interflori« pa je bila naša hiša včlanjena že v Avstro-Ogrski. Združenje »Fleurop-lnterflora« iz Ziiricha je koristna ustanova, saj lahko z njeno pomočjo pošljete šopek rož v številne kraje na svetu. Poslovanje »Interflore« je zelo preprosto:	če	želite,
da bo dobila vaša sorodnica v Avstraliji za rojstni dan šopek nageljnov, vam ni treba drugega, kakor da pridete k meni in poveste točen naslov, na katerega naj šopek dostavimo in, kdaj naj ga dostavimo. To naročilo potem posredujem cvetličatju, ki živi v mestu naslovnika, in ta bo določeni dan prine-
sel šopek in voščilnico, na kateri bo besedilo, ki ga želite poslati. Možno je tudi, da priloži šopku voščilnico, ki jo pošljete vi, je pripovedovala Hermina Prebil, ki v imenu svojega očeta skrbi za posle s cvetjem.
— Kako pa je s plačilom šopkov? Jih je treba plačati v devizah?
—Naročene cvetice je treba plačati v plačilnem sredstvu dežele, v kateri so bile naročene. Torej jih je treba pri nas plačati z dinarji. Iz Švice dobim vsak mesec cenike ža cvetje, na katerih so cene ro-
Kako zadovoljiti goste na »Hokeju 66«
LJUBLJANA, 10. dec. — Na današnji seji komisije za hokej pri mestnem svetu v Ljubljani so med drugim sklenili predlagati gostinskim in trgovskim podjetjem, naj med svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu prilagodijo delovni čas potrebam gostov. Menili so, naj bi bili gostinski lokali odprti ponoči vsaj do druge ure, po potrebi pa še dlje. Obratovanje je treba prilagoditi potrebam gostov in zato se vsaj med hokejskim prvenstvom ne bi smelo dogajati tisto, kar doživljamo v Ljubljani vsak dan, ko začno natakarji pred gosti zlagati stole na mize, ugašati luči in opozarjati gostei naj odidejo iz lokala.
Na seji so se zavzeli, da bi trgovina skupaj z industrijo zagotovila zadovoljivo izbiro blaga. Nekoliko bi kazalo sprostiti tudj uvozno-izvozni režim, tako da bi lahko kupili v inozemstvu nekatere vrste blaga, industrija pa naj bi lahko na domačem trgu plasirala tisto blago, kj je namenjeno pretežno za izvoz. Predlagali so tudi, naj bi JAT preusmeril med hokejskim prvenstvom večino svojih rednih linij na ljubljansko letališče na Brniku.
Med drugim so ugotovili, da je v hotelih, internatih in pri zasebnikih na širšem območju Slovenije (do Maribora in Portoroža) na voljo kakih 10 tisoč postelj, na ožjem območju, ki zajema širšo okolico Ljubljane z Gorenjsko, pa kakih sedem tisoč. Zanimanje za bivanje v Ljubljani med hokejskim prvenstvom je zadovoljivo. Turistično podjetje Kompas ima sklenjenih že precej pogodb, število interesentov pa zmeraj bolj narašča.
N. I.
Bežigrad: popisali bodo le najemniška stanovanja
Odbomikfi občinske skupščine Bežigrad so pretresali predvsem dva predloga oziroma odloka. ^Jočno je odbornike pritegnil predlog generalnega urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. Zanimali so se za vse urbanistične rešitve in so zastavili veliko vprašanj strokovnjakom ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki so morali obrazložiti prednosti in pomanjkljivosti raznih urbanističnih rešitev mesta; med drugim prometno rešitev. Veliko so spraševali o urbanističnem programu, ureditvenem in zazidalnem načrtu; med drugim so si ogledali tudi več urbanističnih načrtov. Po skoraj dveumi razpravi sta oba zbora skupščine sprejela odlok generalnega plana urbanističnega razvoja mesta, odlok pa bo skupščina predlagala mestnemu svetu.
In drugo, kar je odbornike znova pritegnilo k razpravi, pa je bil predlog o ustanovitvi stanovanjskega podjetja »Bežigrad«, člani občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti so se pri tem zavzeli, da bi pri podpisovanju stanovanj, ki je potrebno za določitev vrednosti stanovanjskih jn poslovnih prostorov, izpustili popis privatnih stanovanj dn popisali samo najemniška. S tem bodo v skladu za zidanje stanovanjskih hiš prihranili nekaj milijonov dinarjev. Iz tega sklada plačujejo popis stanovanj. Člani skupščine so odločbo o ustanovitvi novega stanovanjskega podjetja sprejeli in potrdili, posebej pa so poudarili, da mora stanovanjsko podjetje skrbeti za solidno poslovanje.
Na koncu seje so odborniki potrdili še dva odloka: odlok o premiji za mleko, ki jo dobijo delovne organizacije, ki pogodbeno sodelujejo in pridelujejo mleko, ter predlog za privolitev v sistemizacijo in razpis delovnih mest sodnikov občinskega sodišča II. v Ljubljani.
K. D.
Prispevki s Tolminskega
Na Tolminskem so zbrali precej denarja in blaga za poplavljence v Pomurju. Tovarna čevljev v Tolminu je prispevala 108.000, na šentviški gori so dali 3.).000, na Kneži pa 45.000 dinarjev, na Mostu na Soči so zbrali obleko in druge predmete; precej so pomagali tudi ljudje s I 'Kobariškega in iz Bovca.
žam označene z »fleurini«, to je z denarno enoto, ki je nima nobena država, pač pa jo uporablja to združenje za ocenjevanje rož. Trenutno je en »fleu-rin« pri nas vreden 190 dinarjev, kar je zelo ugodno, saj pride našega naročnika šopek, ki ga naroči ~n. pr. za Italijo, le med tri in pet tisoč dinarjev. Včeraj pa smo dobili iz Zti-richa še nekaj novega — čeke za rože. Nekdo, ki gre v tujino, lahko tu vplača nekaj denarja, ki ga bo v tujini potreboval za šopke. Mi mu izdamo čeke za cvetje in on s temi čeki v naših podružnicah po svetu lahko- dobi šopke rož. Ker tudi te čeke lahko dobi za dinarje, je to zelo ugodno, saj so devize dragocene.
Tako na Večno pot romajo pisma z željami po cvetju. Herzmansky nosi šopke, ki so bili naročeni v Ameriki in v Avstraliji, in posreduje, da lahko tudi vi pošljete šopek skoraj v vsako mesto na svetu.
EVGEN JURIČ
INTERFLORA USTRE2E ŽELJAM Z VSEGA SVETA — Iz Ljubljane romajo naročila za šopke v Italiji, Avstriji, Kanadi in po vsem svetu in iz vsega sveta prihajajo številna naročila, ki jih Herman Herzmansky in njegova hči Hermina Prebil izpolnita pri nas. Podružnice Interflora so še v Mariboru pa tudi v Zagrebu in v Beogradu.	Foto:	E.	šelhaus
Komunalna banka Ljubljana
Nagradno žrebanje
Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 200.000 dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto:
Zastava 1300, Zastava 750, ročna motoma kosilnica, 12 garnitur jedilnega pribora, 10 nagrad po 60.000 din za nakup pohištva po izbiri
Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 50.000 dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto:
Hladilnik »Eka« 1301, pralni stroj »Gorenje«, 5 mikserjev, 5 sesalcev za prah, 100 gramofonov, 3 filmske kamere.
Razpis velja do 31 decembra 1965.
Vloge sprejemajo poslovne enote KOMUNALNE BANKE LJUBLJANA
V Ljubljani Osrednja poslovna enota Šubičeva 2; Mestna hranilnica Ljubljan ska, Čopova 3; Bežigrad, Titova 55; Moste, Vide Pregarčeve 8; Stara Ljubljana Mestni trg 16; šiška, Celovška 99; Vič, Tržaška 36.
Izven Ljubljane: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek. Ribnica, Vrhnika, Zagorje.
V žrebanje so vključeni vlagatelji Komunalne banke Trbovlje in njene ekspoziture v Hrastniku ter nove ekspoziture v Stari Ljubljani, Mestni trg 16.
Vprašanja in odgovori
Vrnitev štipendije
S.	O. — Organizacija, ki vas je štipendirala, vas hoče zaposliti na delovnem mestu, ki ne ustreza vaši pridobljeni strokovni izobrazbi. Grozi vam, da bo od vas zahtevala povrnitev zneskov štipendije, ki vam jih je izplačala, če dela na tem delovnem mestu ne boste nastopili. Ali je do tega upravičena?
Odgovor: Štipendist, ki se je zavezal v pogodbi o štipendiji, da bo po končanem šolanju, za katero je bil štipendiran, nastopil zaposlitev pri organizaciji, ki ga je 'Štipendirala, ni dolžan, da nastopi delo na delovnem mestu. ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, pr dobljeni med štipendiranjem, in tudi ni zavezan, da v prime, ru če takega delovnega mesta ne nastopi, vrniti zneske štipendije, ki so mu bili izplačani.
Vojaški rok
M. S. LJ. — Slišali ste, da bo vojaški rok skrajšan.
Odgovor:	Še vedno velja
63. čl. zakona o narodni obrambi (U. 1. SFRJ št. 32/1965), po katerem znaša vojaški rok v jugoslovanski ljudski armadi 18 mesecev, razen v vojni mornarici, v kateri tra-
ja 2 leti. Do enoletnega vojaškega roka pa so upraviče. ni: tisti, ki z uspehom končajo šolo za rezervne oficirje; tisti, ki imajo končano prvo stopnjo pouka na fakultetah, visokih šolah ali umetniški akademiji, oziroma opravljene izpite za prvi dve leti, in za tiste, ki imajo končano višjo ali visoko šolo, umetniško akademijo ali fakulteto, ter tisti, ki so edini hranilci družine.
Zamenjava stanovanja
č. K. — Nosilcu stanovanjske pravice ste sodno odpovedali stanovanjsko pogodbo iz razloga po 1 točki 1. odst. 130. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, to je zato, ker uporablja stanovanje na tak način, da se po njegovi krivdi stanovanju povzroča občutna škoda. 'Sedaj ste zvedeli, da namerava stanovanje zamenjati. Ali lahko to stori?
Odgovor:	Po izrečni do-
ločbi 3. odst. 35. člena zakona o stanovanjskih razmerjih nosilec stanovanjske pravice, ki mu je odpovedana stanovanjska pogodba, ne more zamenjati stanovanja, dokler ni odpoved umaknjena ali pa zavrnjena s pravnomočno sodno odločbo.
Nadomestilo osebnega 'dohodka
Z. J. — Kolikšno nadome stilo gre delavcu za čas od sotnosti z dela zaradi orožnih vaj? '
Odgovor:	Nadomestilo o-
sebnega dohodka, do katerega je upravičen delavce, kadar je odsoten z dela zaradi vojaških vaj, je enako povprečni akontaciji osebne ga dohodka k> g • delavec v zadnjih 3 mesecih (2. odst. 83. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih).--
Invalidska upokojitev
E.T. S. — Čeprav je invalidska komisija dala mnenje, da ste invalid II. kategorije invalidnosti, ker ste sposobni opravljati svoje delo le s polovičnim delovnim časom, vas je komunalni zavod za soc. zavarovanje invalidsko upokojil in vam ni priznal pravice do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in pravice do nadomestila zaradi take zaposlitve. Ali je to pravilno?
Odgovor: Ker se iz vaših podatkov vidi, da ste stara 52 let in torej starejša od 50 let, vam ne gre -pravica do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in v zvezi s tem pravica do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. Po 108.
čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju imajo namreč pravico do zaposlitve na ustreznem drugem delu le zavarovanci, ki postanejo invalidi II. ’ ali III. kategorije, preden dopolnijo določeno starost in sicer moški, preden dopolnijo 55 let ženske pa preden dopolnijo 50 let. Takim invalidom, katerim po zakonu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker sio stari nad 55 let (moški) oz. nad 50 let (ženske), gre po 54. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju pravica do invalidske mko-j-nine.
Dodatek za postrežbo in tujo pomoč
J. 'C. — Ali vam gre kot 90 odstot. vojaškemu vojnemu invalidu dodatek za postrežbo in tujo pomoč?
Odgovor: Po zakonu o vojaških vojnih invalidih vam bi šel dodatek za postrežbo in tujo pomoč le, če bi bili vojaški invalid I. skupine, to je 100 odst. vojaški vojni invalid, ki potrebuje za normalno življenje stalno postrežbo in tujo pomoč. Le kolikor bi torej zdravniška komisija ugotovila, da se je vaša vojna invalidnost tako poslabšala, da je dosegla 100 odst. in da sta vam za normalno življenje stalno potrebna postrežba in tuja po-
moč, bi bili upravičeni do dodatka.
Prenehanje dela zaradi dopolnitve pokojninske dobe	/
C. G. — Ste borec NOV od leta 1942 dalje in imate 38 let pokojninske dobe. Ali vam lahko proti vaši volji preneha delo v organizaciji, v kateri ste zaposleni?
Odgovor: Po 104. čl. temeljnega zakona o delovnih razmerjih preneha delavcu delo v delovni organizaciji po sklepu delovne skupnost-brez njegovega pristanka, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let oz. pokojninsko dobo 35 let (delavka)! Ker navedeni zakon ne izenačuje delavcev s 40 oz. 35 lerti pokojnin, dobe z borci pred 9. 9. 1943 's 35 oz. 30 leti pokojninske do. be (kot jih izenačuje temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju), ni torej dopusten sklep delovne skupnosti, da preneha takemu borcu, ki ima 35 let pokojninske dobe, proti njegovi volji delo v delovni organizaciji, v kateri je zaposlen.
Kupon za pravno posvetovalnico „DELA"
VOLKSVVAGEN
HITRA DOBAVA!
VVV-1300, Typ 113, 1285 ccm, 40 KS = DM 4.375 +
790.000 din
VVV-1300, Typ 117 s pločevinasto premično streho, tehnični podatki kot typ 113 — DM 4.615 + 835.000 din
VVV-1500, Typ 315, 1493 ccm, 45 KS — DM 5.365 +
934.000 din
VVV-1600 TL Typ 311, 1584 ccm, 54 KS = DM 5.725 +
1.180.000 din
/
Vse internacij® vam nudi generalni zastopnik za tovarno Valkswagenwerk AG.
*	”INTEREXPORT"	Podjetje	za	mednarodno trgovino Beograd, PRED-
STAVNIŠTVO LJUBLJANA, Titova 25.
10538
j
Razpisna komisija delovne organizacije
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 280
razpisuje
po določbah temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta podjetja
delovno mesto
DiHEKTORJA
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA
Kandidaci morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali
— srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse
— znanje vsaj enega svetovnega jezika.-
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, delu v drugih organizacijah, nekaznovanju ter dokazila o izpolnjevanju gornjih pogojev, sprejema komisija do vključno 25. decembra 1965, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«.
Razpisna komisija
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA
10534
1 mm ti i.:iWBWJkiaiiilMIBll«rfi«llHIIMIlI«BaWBIWIIIWMiilllllllllllllWIIIMWMIIIIIIiril
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
KRZNO
LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
Vse cenjene stranke prosimo, da nepreklicno do 30. decmbra 1965. prevzamejo svoje izdelke, ki jih imajo pri nas v shrambi, pdpraviiu itd.
Po navedenem datumu vodstvo prodajalne ne bo odgovarjalo za vaše izdelke.
10566
Prodaja stanovanj!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
ZIDAR
KOČEVJE nff; a. oktobra st. 23
proda
v občini I ! LBL.1 ANA-MOSTE naslednje stanovanjske enote:
1. STANOVANJE VSELJIVO JULIJA 1966:
- ENOSOBNA STANOVANJA
v izmeri 28—3U m;
2. STANOVANJA VSELJIVA JESENI 1967:
- TRISOBNA STANOVANJA
v	v	izmeri 79 m-
- DVOSOBNA STANOVANJA
v izmeri BO m*
- ENOSOBNA STANOVANJA
v izmeri 38 mr
- GARSONJERE
v izmeri 20 m‘
Vsako stanovanje ima v kleti shrambo za
ozimnico.
Ogrevanje centralna kurjava.
Oprema:
v kuhinjah: kuhinjska oprema in električni
štedilnik	5
v kopalnicah: kopalna kad, WC školjka, ogledalo.
Ostala oprema po dogovoru.
Vse informacije dobite v upravi podjetja, Ko čevje, Trg 3. oktobra št. 23, telefon 86-045 in v upravi sektorja Ljubljana, Moškričeva ulica št tel. 316-460	10530
DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Velemojster Parma še vodi
Včeraj so odigrali prekinjene partije — Danes 13. kolo
TITOGRAD, 10. decembra. Udeleženci državnega prvenstva v šahu .so imeli danes dan počitka. V turnirski dvorani so se zbrali samo tisti igralci, ki so morali povleči še poteze v prekinjenih partijah iz preteklih kol. Tako je Minic premagal Nikoliča (9- kolo), partije 12. kola pa so se končale takole: Susič : Parma remi i (61),
Nikolič
Marič remi (54),
HOKEJSKA ŠOLA OLIMPIJE — Včeraj se je v tivolski dvorani začela pod vodstvom trenerja Havlička (CSSR) hokejska šola ljubljanskega zveznega ligaša. Na sliki: učenci in vodja šole Havliček na prvem treningu.
Foto: E. šelhaus
Pred jutrišnjimi nogometnimi tekmami
Po ves
izkupiček
Klubski zdravnik dr. Ristič je bil pretekle dni najbolj zaposlen mož v ekipi Partizana. Nekateri igralci prve enajsterice so končali srečanje s Crveno zvezdo z lažjimi ali težjimi poškodbami. Zaradi tega je bilo vprašanje, ali bodo lahko nastopili na jutrišnjem srečanju v Ljubljani.
Zadnje poročilo iz tabora beograjskih čmo-belih pa je razveselilo prijatelje večkratnega državnega prvaka: v Ljubljani na centralnem stadionu proti Olimpiji
PARTIZAN
bodo nastopili skoraj vsi nogometaši, ki so izgubili beograjski der-by s Crveno zvezao.
— V Ljubljano ne bosta odpotovala samo Kovačevič in Damjanovič, je dejal trener Partizana Ge-gič. Njune poškodbe so take, da po vsej verjetnosti ne bosta igrala do konca jesenske sezone.
— Kaj pa ie z Jusufijem in so-škičem?
— Soškič je bil poškodovan tik pred zaključkom prvega polčasa, vendar je v sredo že treniral. Po vsej verjetnosti bo že lahko branil, sicer pa ga bo zamenjal Curkovic. Jusufi je bil prve dni tega tedna v ZRN in je njegov nastop proti Olimpiji, zagotovljen.
Vodstvo m nogometaši Partizana menijo, da bodo vzlic vsem nezgodam *gralcev in drugim težavam, s katerimi se srečujejo te dni, potovanje v Ljubljano končali uspešno in se v Beograd vrmli z vsem izkupičkom.	S.	PAV	LOVI	C
Razpisna komisija za prosta delovna mesta podjetja
DIMNIKARSTVO
Ljubljana, Prešernova 36
razpisuje delovno mesto za:
- kvalificiranega dimnikarja
Nastop takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodek po učinku.	10356
Borbenost
predvsem
Igralci Oiimpije so se predsinoč-njim srečno vrnili iz Italije, iz Pesnra (tekma se je končala s 3:0, strelca pa sta bila Ceh 2 in Frančeškin), kjer jim je bilo to srečanje mea pripravami za tekmo s Partizanom zelo dobrodošlo. Potovanje je bilo v teh okoliščinah resda naporno, zato pa je bilo delo nadvse koristno, saj so igrali z močnim nasprotnikom, profesionalci, čeprav so prvaki IV. italijanske !’ge. Tudi okoliščine so bile takšne, kakršne bodo jutri s Partizanom:	igrali	so na tež-
kem. razmočenem terenu. Razen tega je ta tekma nedvomno precej angažirala vse igralce, dosti bolj kakor na katerikoli prijateljski tekmi za trening doma. Tako je imel trener Elsner priložnost objektivneje oceniti sposobnost posameznikov, ugotoviti pomanjkljivosti in podobno. Nedvomno je razveseljiva novica, da se Zagorc, na primer spet vrača v nekdanjo formo in da kaže mnogo več volje in prizadevnosti kakor v zadnjem času. Vse priznanje zasluži tudi Arslanagič, ki vzlic poškodovanemu kolenu že doleo premaguje težke napore in zato mu že po tej plati veljajo vse Čestitke še bolj. če bo vzdržal še dve nedelji.
OLIMPIJA
Zdaj je pred vrati sloviti Partizan! Prav gotovo je, da ta spopad z večkratnim državnim prva kom ne pot * ebuje posebne rekla me. To je nasprotnik, ki že sam po sebi vsiljuje vsakomur spoštovanje. obenem pa že vnaprej tako vpliva .a« domače igralce, da ni bojazni, da ne bi tokrat res dali vse od sebe Kakor kaže, bo Partizan nastopil v Ljubljani v nekoliko oslabljeni postavi, toda v Olimpiji se tega, na videz Razveseljivega. dejstva prav nič ne veselijo. Rezervne moči utegne i o biti v teh okoliščinah nevarnejše od standardnih igralcev, saj se vsakdo izmed njih zaveda, da se
Dve tekmi — dva poraza
Srečanja ljubljanskih nogometašev s Partizanom so bila zelo redka. Pravzaprav je tedanji Odred igral s Partizanom dve tekmi in obe izgubil. Rezultata 6:2 in 2:0 za Beograjčane.
Menjava v
napadu
Mariborska vijoličasta enajsterica gre letos zadnjič na pot, tokrat v goste kakanjskemu Rudarju. Zaradi pomoči, ki jo je po nesreči v kakanjskem rudniku prispeval NK Maribor za ponesrečene rudarje, si je pridobil tam mnogo prijateljev. Zavoljo tega Mariborčani pričakujejo, da bo tekma potekala v pravem športnem vzdušju in da bodo osvojili točki. Ali Maribor sploh potrebuje točke? Čeprav bi utegnili skle-pat čisto teoretično, jih pravza-
MARIBOR
i1" m     : iMiiEvii-ij in;r; *
JELOVICA
LESNA INDUSTRIJA
ŠKOFJA LOKA
proda na JAVNI DRAŽBI
TOVORNI AVTOMOBIL TAM-PIONIR
nevozen) izklicna cena	450.000	din
lavna dražba bo v sredo, 15. decembra 1965 ob 3. uri za družbeni sektor oziroma ob 8.30 za zasebni sektor.
Vozilo si lahko ogledate vsak dan v podjetju Jelovica Škofja Loka.	10571
Komisija za delovna razmerja -
Zdravilišča Čateške Toplice
razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA STREŽBE
Pogoji: visoko kvalificiran natakar z znanjem dveh tujih jezikov..
Nastop službe je zaželen takoj. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Pismene vloge s podatki o dosedanjih zaposlitvah in kratkim življenjepisom pošljite upravi Zdravilišča Cate-ške Toplice.	10541
prav ne potrebujejo, ker si je po zadnjih uspešnih nastopih že tako zagotovil solidno mesto v sredini prvenstvene lestvice in se bo spomladi lahko po tradiciji spet povzpel v sam vrh, medtem ko prvega mesta ne more doseči. Taka ocena pa praktično ne drži, kajti pristaši si žele osvojitve točk tako doma kot na tujem, ker so tega pač že vajeni iz prejšnjih let tn jih v kaj drugega ne morejo prepričati še tako utemeljeni argumenti. Mariborski navijači torej pričakujejo zmago, ali v najboljšem primeru vsaj točko v Kaknju. O tem ni nikakega dvoma. Toda ali je to realna zahteva. Ce bi bil napad bolj učinkovit, bi bila povsem utemeljena, posebno pa še, če bi moštvo nastopilo v kompletni postavi. Toda tokrat Prosen ne bo hotel obleči dre^a s številko 8, zanj pa ima Maribor eno samo primerno rezervo. To pa je Balent, črna ovca, ki ga tehnično vodstvo noče in noče pustiti na igrišče, pa če bi njegovo pomoč še tako potrebo-
nosti v napadu s precej spremenjeno postavo, ker bo pač moral napraviti rokado. In če pri tem upoštevamo še napovedi domačinov. da se bodo borili sicer športno. toda skrajno požrtvovalno, ker nujno potrebujejo obe nedeljski točki, potem Maribor le ne bo imel posebno lahke naloge.
sid.
Še ni prepozno
Vendar vsaj nekaj »razveseljivega« v Slovanovem taboru: moščan-ska enajsterica bo vzlic nakopičenim težavam vztrajala do konca jesenskega prvenstva, se pravi, odigrala bo še dve tekmi — v nedeljo v Osijeku s Slavonijo, teden dni pozneje pa še z Rudarjem doma. Potemtakem je z dnevnega reda odstranjena vsaj ta mučna negotovost, ki je visela nad igralci in funkcionarji kakor Damoklejev meč.
Naj povemo, da so igralci, navzoči na nedavnem izrednem občnem zboru kluba, soglasno izrazili željo, da hoččjo tekmovati naprej in da glede njih samih ni prav nobenih razlogov za kakršnokoli bojazen. Pa ne samo to! Povedali so tudi, da se o teh vsakdanjih težavah med sabo dosti pogovarjajo in da so sklenili, da bodo sami izločili morebitne soigralce, ki se ne bi hoteli prizadevati na treningih oziroma na tekmah. To pa pomeni že mnogo! O tem so se maloštevilni gledalci lahko prepričali že na nedeljski tekmi z Zadrom, ki bi jo bili lahko, ob malo večji tekmovalni sreči in objektivnosti sodnika odločili v svoj prid. Res je, da ie to prebujenje precej zapoznelo, ni pa rečeno, da je že docela zamujeno, saj se
Petrosjan : Spaski v aprilu
MOSKVA, 10. dec. Svetovni šahovski prvak Petrosjan in izi-valec Špaski sta se dogovorila, da bo njun dvoboj v Moskvi. Začel se bo 11 aprila.
Šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze
TALIN. 10. dec,. — V 11. kolu šahovskega prvenstva Sovjetske zveze je Stein s črnimi figurami ob prekinitvi v bolišem položaju proti vodečemu Polugajevskemu.
Minic : Nikolič prekinjena, partija Rajkovič : Matulovič pa je bila zaradi bolezni Rajkoviča preložena.
Vrstni red po 12. kolu: Parma 8,5 ( + ), Gligorič 8. Bertok 7,5 ( + ), Ivkov in Ve-limirovič po 7, Minič 6,5 (1. + ), Čirič 6, Matulovič in Bradvarevič po 5,5 fl), Ce-balo 5,5 ( + ), Rajkovič , (1),
Marič 5, Matanovič in So-frevski po 4,5 in tako dalje.
Jutri je na sporedu 13. kolo: Parma : Bradvarevič, Matulovič : Susič, Marič : Rajkovič, Buljovčič :	Nikolič,
Matanovič : Čirič, Velimiro-vi : Ivkov. Sofrevski : Bertok, Kneževič : Cebalo in Gligorič : Bogdanovič. Prost bo Minič.
Partiji z državnega prvenstva
VELIMIROVIC — BULJOVČIČ <4. kolo) sicilijanka
1. e4,	c5	2.	S£3,	d6	3. d4,	cd
4. S:d4,	S£6	5.	Sc3,	a6	6. Lc4,	e6
7. Lb3, Le7	8. g4!, h6 9. Le3,	Sc6
10. Tgl, Dc7 11. h4!, S:d4	12.
D:d4, Sd7	13. 0—0—0!, Lf6	14.
D:d6, D:d6	15. T:d6, L:h4	16.
Tgdl, Le7 17. T6d2, Se5 18. La4+!, Sc6 19.	e5!,	ho	20.	g5,	h4 21.	£4,
fG 22. L:c6 + !,	bc 23.	ef!, g£	24.
Se4, fg 25. fg. K£7 26. Ld4!, Tf8 27. Lf6!. L:f6 28. Tf2, Kg6 29. g£, eo 30. Tgl - . K£7 31. Tg7+, Ke6 32. c4!, Te8 33. b4!, aS 34. Sg5-j-, Kdfi 35. Td2 mat.
MINIČ — SOFREVSKI (1. kolo) sicilijanka
1. e4, c5 2. S£3, Sc6 3. d4, cd 4. S:d4, S£6 5. Sc3, d6 6. Lc4, e6 7. Le3, Le7 8. Lb3. 0—0 9. 0—0, Ld7	10.	£4,	S:d4	11.	L:d4.	LcS
12. Dd3,	b5!	13.	e5,	de	14. fe,
Sd7	15.	Se4,	L:e4!	16.	D:e4,	Sc5
17. De3, Dc7 18. c3, S:b3! 19. ab. a5 20 Tf37,	Tac8!	21.	Tg3.	Kh8
22. Th3?, b4! 23. De4, h6 24. T£l. Lc5!	25. Tf6!?,	L:d44-	26.	Khl,
Tfd8! 27.. T£:h6~, gh 28. T:h6+, Kg7	29.	Dh7-i-,	Ič£8	30.	Dh8 ,
Ke7	31.	Df 6	,	Ke8!	32.	Th84-,
Kd7	33.	D: £7-i-,	Kc6	34.	D:e6-r,
Kb7 in beli se vda.
Romuni bodo nevaren tekmec na SP
Nekaj misii trenerja kegljaške reprezentance Likovnika
Po nastopu moške in ženske kegljaške drž. reprezentance v Romuniji smo zaprosili tehn. referenta KZJ in trenerja moške reprezentance Likovnika, naj pove nekaj vtisov s tega nastopa.
SLOVAN
igralci navsezadnje zdaj le zavedajo. da morajo tudi oni sami, na terenu, prispevati delež k rešitvi teh vse prej kakor ugodnih razmer. Gotovo jim ni vseeno, da bi prekrižanih rok gledali tak razvoj dogodkov Tega si ne smejo privoščiti niti funkcionarji v klubu niti na občini sami. ki jo je uprava kluba ponovno opozorila
valo. Vse to pomeni, da bo Mari- na vse negativne posledice, ki bi bor jutri nastopil po vsej verjet- se izcimile v primeru, če bi Slo-
I' ^^.^^i^lliiiilliililiiliiliillliliiiilHIliilllllilliitjlllllljllllllllllllllllllllillllilllllillilllllilijllljllllllllilliililinilllHIllilllllllllllllllllllliil^
LICITACIJA
ZA ODDAJO GRADBENIH DEL
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 280
razpisuje prvo javno licitacijo v skrajšanem roku za GRADNJO APRETURE. BAR VARNE, KANALIZACIJE IN SKLADIŠČA ZA MAZUT.
Predračunska vsota za razpisana
dela znaša
261,935.380 din
Natečajniki naj pošljejo ponudbe do 28. decembra 1965 do 9. ure, ko bo javno odpiranje dospelih ponudb v javnih prostorih Tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška c. 280.
Predvideni začetek del 1. februarja 1966, obvezni dovršitveni rok 31. avgusta 1966.
Investicijsko tehnično dokumentacijo in razpisni elaborat lahko dobe ponudniki od 13. decembra 1965 vsak dan od 10. do 12. ure v upravi podjetja,
10532
Gostinsko podjetje
»LJUBLJANA«
MIKLOŠIČEVA C. 28 razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo
gostilniških miz, stolov, sodov, registrske blagajne, kompletne hladilne omare, 1000 litrov s kompresorjem in raznega drobnega gostinskega inventarja.
Licitacija bo dne 17. dec. 1965 ob 9. uri na štepanj-ski cesti (Gostilna Kregar).	10445
mu ponuja redka priložnost,'da se dokončno prebije v ligaško moštvo. In prav zategadelj utegne biti »ranjeni« uasprc.nik nevarnejši
Nepopustljiva .jorbenost vseh do kraja tekme — to je geslo za jutrišnji zadnji nastop Olimpije na domačem terenu. V poštev pa prihaja io tile: Zibjek, Škulj, D.jorlev, Jovičevie, Kokot, Soškič, Kuleno-vic, Ceh, Frančeškin, Arslanagič. Zagorc. Nikolič. Gom.
S. LIPAR
Novo rsa tujem
SARPSBtjRCJ - Hokejska reprezentanca Norveške je premagala izbrano moštvo Poljske 5:4	(3:0,
2:2, 0:2). Dan poprej so Norve Žani premagali Poljake 2:1.
BRNO — V drugi tekmi za pokal evropskih hokejskih prvakov je ZKL Brno premagalo poljskega šampiona Katovvice 8:0 (4:0, 2:0, 2:0). V prvi tekmi so zmagali domačini 12:3
TEI- AVIV — Košarkarji milan skega Simmenrhala so odpravili v prvi tekmi II. kola tekmovanja za pokal evropskih prvakov Ha-poel 80:65 (41:31) Povratno srečanje bo 16 t.m. v Milanu.
ANTWERPEN — Belgijski šampion v košarki Racing Malines je v prvi tekmi II. koia pokalnega prvenstva Evrope premagal HTK Helsinki 116: 76 (53:35).
CASABLANCA — V tekmi osmin-ke finala za pokal evropskih prvakov je AEK iz Aten premagal Casablanco 113:95 (56:38).
ANKARA — V tekmi I. kola tekmovanja za košarkarski pokal Evrope za ženske je Macabi (Tel Aviv) odpravil šampiona Turčije SKA Ankara 57:27 (23:15).
GLASGOW — Boksarska reprezentanca Romunije je premagala Škotsko 14:6.
Oglašujte v nF.T.TT
Utfinki
  .........................
PODJETJE ZA VISOKE GRADNJE
»STAVBAR« - MARIBOR
Komisija za razpis mesta DIREKTORJA podjetja za visoke gradnje »Stavbar«,, Maribor, razpisuje po 78. čl. Temeljnega zako na o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih orgaizacijah (Ur. 1. SFRJ, št. 15/64) ter po 127. čl. Statuta PVG »Stavbar« prosto delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
KANDIDATI MORAJO:	-
— imeti dokončano drugo stopnjo visoke šole tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
— imeti najmanj 8 let delovne dobe,
—• izpolnjevati splošne pogoje, potrebne za sklenitev delovnega razmerja
Najprimernejšega kandidata bo delavski svet imenoval za direktorja podjetja za štiri leta.
Kandidati morajo svoji prijavi priložiti življenjepis, dokazilo o doseženi stopnji izobrazbe ter opis poteka dosedanjega dela.
Kandidati naj svoje prijave vložijo pismeno z vsemi prilogami na naslov PVG »Stavbar«, Maribor, Industrijska ul. 13, in sicer najkasneje 15 dni po dnevu objave razpisa v dnevnem časopisu.
105E7
ZDAJ SE PLOSCA — Bivši jugoslovanski reprezentančni , nogometni vratar Petar Radenkovič, ki žanje velke uspehe pri vodečem nemškemu ligašu Miinchen 1860, je potem, ko je napisal knjigo z naslovom »Sem Radi« (tako ga imenujejo navijači), sedaj z uspehom spravil v promet še ploščo z enakim naslovom. - Poje seveda Radi.	/
BORDEAUX — REKORDER Prireditelji so že objavili podroben urnik naslednje kolesarske dirke »Tour de France«, ki bo 1. 1966 na sporedu že štiriinpetde setič. V primerjavi z letošnjim letom bo dirka daljša 160 km (4260 km). Med etapnimi cilji bo znova tud: Bordeaux, ki je z 41 »cilji« sedaj rekorder med vsemi francoskimi mesti, z izjemo Pariza seve.
EKMAN JE ODNEHAL — Finski telovadec Emil Ekman, ki je na olimpijskih igrah 1960 v Rimu osvojil zlato kolajno na konju (Cerar bi bil verjetno prvi, če mu vaja ne bi spodletela), se je s 27 leti umaknil iz tekmovalne arene.
Tržiške vesti
TR2IC, decembra — Na velikem mednarodnem turnirju invalidov | v sedeči odbojki, ki ga je. orga-niziralo invalidsko športno društvo iz Beljaka, je nastopilo osem moštev, ob njih pa tudi dve naj- | boljši moštvi iz Slovenije, in sicer Partizan iz Tržiča in Kamnik. Med dvema skupinama so v prvi premočno zmagali Tržičam, v drugi pa Kamničani. Najbolj razburljiva borba je bila v finalni tekmi med obema slovenskima kluboma. Igralci tržiškega Partizana so š^le v zadnjih sekundah igre zabeležili zmago 21:20 in tako zasedli prvo mesto brez izgubljene tekme. Igrali so:	J. Furlan. F.
Furlan, Prelog, Kosmač, Lukman, Brzin in Kokalj.
TELOVADBA
Brata Kubica in Brehme
Preteklo soboto in nedeljo sta bi.fi prvenstvi NDR in Poljske v orodni telovadbi. Prvak NDR je oostal 23-letni študent visoke šole za telesno kulturo Matthias Brehme. ki ie bil v srečanju NDR — Jugoslavija šele deseti. Takrat ea je namreč bolela roka. Brehme ie zmaeal s 114.70 ored Fbrsteriem n FUllejem.
Poljski prvak ie postal Ni-colai Kubica s 113.85 pred mlajšim bratom Vilheimom 112.50 toqke (koni — 9.80! ). Slede Rokosa. Svmonowicz. Gonera in Jankowicz.
van odnehal sredi dela. Občinska skupščina je vendar soodgovorna za nadaljnjo usodo kluba, saj je pred začetkom prvenstvenega tekmovanja v zvezni ligi soglašala s tem. da Slovan lahko nastopi v tej konkurenci, pa čeprav je tudi sama vedela, s kakšnimi problemi se bo treba ubadati.
Za jutrišnje srečanje v Osijeku s Slavonijo so se igralci marljivo odpravljali, redno vadili, saj želijo. če drugega ne. vsaj z dobro igro delno zabrisati slabe vtise preteklih dni. V poštev pa prihajajo tile: Su!°»\ Novak. Ugreno-vič. Križman. Klaus. Biočič. Kitič, Faganel. Koršič. Oblak. Velkavrh. Virant. Pop*voda, Kozamernik'.
S. L.
Predavanje o ameriški atletiki
LJUBLJANA, 10. decembra -Atletska zveza Jugoslavije je obvestila republiško atletsko zvezo, da bo v soboto in nedeljo 11. in 12 decembra — v okviru akcije za popularizacijo atletike — obiskal Slovenijo zvezni trener za sprint Dragan Petrovič, ki bo imel predavanje o atletiki v ZDA. D. Petrovič je ZDA obiskal letošnjo pomlad in posnel nekaj zanimivih barvnih filmov, ki jih bo predvajal po predavanju.
Predavanje bo v soboto, 11. decembra, ob 17. uri popoldne na Visoki šoli za telesno kulturo na Kodeljevem, v nedeljo dopoldne pa bo Petrovič predavanje ponovil v Celju.	fni
— Ali je nastop Jugoslovanov v Bukarešti zanje uspeh ali ne?
»če bi nastopili z najmočnejšima reprezentancama, bi bil to pač neuspeh. Ker pa je bil ta nastop šest mesecev pred svetovnim prvenstvom — ki bo leta 1966 prav tako v Romuniji — zadnja priložnost za preizkus nekaterih naših novih igralcev in igralk, je neodločen rezultat z Romunijo uspeh, saj smo v obeh konkurencah enkrat zmagali, enkrat pa zapustili kegljišče poraženi.«
— Kdo od novih je opravičil mesto v reprezentanci?
»Med moškimi pričakujemo največ od Poleša m Farkaša, pri ženskah pa od Hafnerjeve in 2umro-ve. Bržkone pa bomo za svetovno prvenstvo morali še vedno upoštevati nekatere dosedanje, rutinirane igralce, kot so Grom, čadeževa in Erjavčeva Močno računamo tudi na Truka, ki pa je poškodovan.«
— Kdo je b'l med našimi v obeh nastopih najboljši?
»Pri moških vsekakor za zdaj neprekosljivi Steržaj, odličen pa ie bil tudi Smoljanovič. Prvi je dosegel 1808 (939	869).	drugi pa
1800 (911, 889) kegljev. Pri ženskah sta bili najboljši Janševa in
IVER DNEVA
Bazeni - včasih za plavalce
Pri nas so bazeni kot neko nujno zlo. In da ne bi bilo to zlo preveliko, gradimo čisto majčkene bazene. Približno tako se je potožil trener vaterpolistov. splitskega Jadrana Ivica Cipci, ko je pripovedoval o »idealnih« pogojih, v katerih trenirajo njegovi varovanci in plavalci.
V Splitu imajo namreč že nekaj let tudi zimski bazen, dolg 16,66 m, toda namesto da bi 'bil simbol čistoče in snage, je ravno narobe, kajti vso poletno sezono je služil za skladišče. Naposled so ga le spravili v red toda skladišče je sedaj v letnem bazenu. Zdaj so tamkaj zaboji, črepinje, smeti. »Kaj hočemo, je vzdihnil Cipci, bazena je trčba vzdrževati . . .
Cipci ja, veterana našega vaterpola, pa še najbolj boli to, da hotel »Marjan« gradi zimski bazen dolg 20 m, toda o željah plavalcev in vaterpolistov. da bi bil bazen pet metrov daljši, graditelji nočejo nič slišati in športnikov sploh nt marajo blizu.
Cipci se bržkone ne motL ko pravi, da bo bazen brez plavalcev in vaterpolistov prej prazen kot pa dobro obiskan.
Zumrova, vsaka po 814 kegljev.«
— Kaj pa steze, kegljišče, gledalci in vzdušje na tem nastopu?
»Naše igralce je v prvi tekmi premagalo pravzaprav dvostezno, 6 let staro in »uležano« kegljišče, na katerega so domači igralci tako , navajeni, da so naše povsem nadigrali. V drugi tekmi pa so se Jugoslovani že znašli in zmagali. Zanimivo pa je, da so bili pa Jugoslovani vsi boljši v igri na čiščenje.
Drugo vprašanje je nezagrajeno in nezastekleno kegljišče, kakršnih naši igralci niso vajeni. V Bukarešti so bili namreč zelo bučni in temperamentni gledalci tik ob igralcih, kar je naše zelo motilo.
Za svetovno prvenstvo že gradi-je novo 6-stezno kegljišče, ki pa bo prav tako brez sten. Zato bomo morali naše igralce na takšno vzdušje privaditi na primernih kegljiščih.«
Likovnik je ob koncu povedal še to, da so Romuni kvalitetno zelo napredovali. Samo za to srečanje so se en mesec pripravljali v
VATERPOLO
Partizan - Marseilles 5:3
MARSEILLE, 10. dec. Vaterpolisti beograjskega Partizana so v prijateljski tekmi premagali CN Marseille 5:3. Beograjčani so t,o tekmo odigrali med potjo v Barcelono. kjer bodo nastopili na četrtfinalnem turnirju za pokal evropskih prvakov.
športnem središču. Zato bodo tudi na svetovnem prvenstvu za vse reprezentance zelo nevarni.
TONE BANCIC
Alleghe : Olimpija 6:3
LJUBLJANA, 10. decembra. Na tivolskem drsališču je v prijateljski hokejski tekmi član prve italijanske lige Alleghe premagal domačo Olimpijo 6:3 (1:0, 1:2, 4:1). Strelci:	Marini	2, Malone, Mac-
f,heto po enega ter De Toni 2 za 9 5te, za domače pa Čretnik, .-vijančič *I1. in Modic. Pred nekaj sto gledalci sta sodila Pavletič in Kriš iz Ljubljane.
Alleghe: De Toni I., Busch, Malone, Chechini, De Zordo, De Toni II., Marini, Rudatis, Fontani-ve, Macchietto, Dell’ Agnola.
Olimpija: Cerar, Babnik. Svetlin, Zupančič, Domjan, Gruden, Aljančič I., Aljančič II.. Modic, Boškovič, Jakopič, Beravs, Čretnik, Penca.
Olimpija je nocoj zaigrala nekoliko boljše kakor zadnjič, vendar je bilo tudi to premalo za dosego ugodnejšega« rezultata Prvi dve tretjini sta se odvijali v glavnem v znamenju enakovrednega dvoboja, pri čemer tedaj m nihče slulil, da se bo v zadnji tretjini igre tehtnica tako zelo nagnila v prid gostom. Čeprav so se Italijani, okrepljeni z dvema Kanadčanoma, odlikovali z boljšo tehnično igro, ni kazalo, da se bodo dokopali do nadaljnjih zadetkov bolj ali manj poceni. Večina golov je bila namreč na račun nepazljivosti, 'neokretnosti in tudi prepočasnosti obrambnih igralcev, med katerimi pa se, .je vzlic vsemu vratar Cerar vendarle izkazal z nekaterimi uspešnimi posegi v dogodke.
mladih Senčarjev v Švici
Mednarodni mladinski smučarski tabor v januarju
Švicarji prirejajo vsako leto tradicionalni mednarodni mladinski smučarski tabor, na katerega povabijo mlade talentirane smučarje iz vse Evrope Letos so na mednarodni tabor, ki bo od 2. do 9. januarja v Linku, povabili tudi 10 jugoslovanskih mladih smučarjev.
Tri padala za šport
Slovenski padalci so brez rekvizitov
V letošnji razvrstitvi najboljših športnikov Zveze letalskih organizacij Slovenije spet ni zastopnikov padalskega športa, ker padalci sploh niso nastopili na nobenem tekmovanju. Vsa aktivnost 50 padalcev — kolikor jih je v Sloveniji — je bila letos omejena na skoke v okviru šolanja in za trening. Temu se ni čuditi, saj ima padalski šport za ta čas na voljo v vsej Sloveniji samo tri padala.
Slovenski tekmovalci se niso udeležili niti državnega prvenstva, ker s tremi padali ne. bi mogli opremiti petčlanske ekipe, razen tega Pa bi šli na tekmovanje popolnoma nepripravljeni (pomanjkanje sredstev). Na državnem prvenstvu bi se pomerili s profesionalno ekipo Letalske zveze Jugoslavije in sploh ne bi mogli računati na ugodnejšo uvrstitev, saj so imeli člani te ekipe v tem letu za seboj najmanj po 301) skokov.
Padalstvo je v Sloveniji na mrtvi točki. Oprema za enega tekmovalca stane približno
Mnogo sankaških prireditev
S posvetovanja Sankaške zveze SRS na Jesenicah
V prostorih OZTK Jeslnice je bil pred nedavnim posvet med sekretariatom Sankaške zveze Slovenije in sankaškimi klubi. Na posvetu so sklenili, da bodo v letošnji sezoni organizirali več kvalitetnih tekmovanj, od katerih naj bi imeli tudi finančni uspeh, seveda pri tem pa ne smejo zanemarjati množičnosti. Razprave so posvetili tudi trenerskemu kadru.
Letošnji tečaj tli bil' uspešen in je bil predčasno zaključen. V bodoče bo treba kvaliteto vadilnega kadra povečati in ga prilagoditi našim pogojem V bližnji prihod-noosti mislijo graditi več umetnih tekmovalnih prog v Bohinju, Begunjah -in Tržiču. Največja in najsodobnejša bo v Tržiču, katere terene si je ogledala mednarodna komisija FIL, v kateri je bil tudi predsednik Isatitsch.. Razen mednarodne tehnične komisije FIL so bili na terenu v Tržiču
tudi zastopniki Poljske sankaške zveze. Vsi obiskovalci so se pohvalno izrazili o načrtih in terenu. kjer naj bi bila zgrajena proga.
Pri pregledu finančnih sredstev so ugotovili, da so vse blagajne od klubskih do zvezne prazne. Kako bodo v bodoče reševali problem financiranja, niso mogli sprejeti nobenega sklepa.
Zastopniki klubov iz Begunj, Tržiča, Jesenic, Bohinja in Idrije so podali poročila o delu in nakazali nekatere probleme, od katerih so naj večji tekmovalni rekviziti.
Sklenili so, da je naj višje tekmovanje republiško prvenstvo, kraj in čas še ni določen, na drugem mestu pa tekmovanja za »pokal mesta Jesenic« in tekmovanje ta »pokal Bohinja«. Razen omenjenih srečanj bo še vrsto tekmovanj v Selcah, Idriji, Begunjah in Tržiču.	P.	K.
milijon dinarjev, toda vrh tega t/o ni poglavitno vprašanje. Tudi če bi bilo dovolj sredstev, ne bi bilo bolje, ker padal za sedaj ni. Letalska zveza Jugoslavije je nedavno sicer naročila padala iz Sovjetske zveze in če bo cena primerna, jih bo nekaj kupila tudi Slovenija.
Razen padal primanjkuje tudi letal. Padalci si pri šo-
Najboljši športniki ZLOS
JADRAI.NO LETENJE:	1.
Ciril Križnar (Lj),	2. Karel
Korpar (Ptuj), 3. Franc Mirnik (Lj ).
MOTORNO LETENJE:	1.
SiKfo Orožim (Lesce), 2. Stanko Verbančič (Ptuj), 3. Ciril Križnar (Lj).
MODELARSTVO:	1. Janez
Pintar (Kranj), 2. Janez Smolej (Lj),	3. Oto Velunšek
(Ptuj).
—— I	■■■	I	4—*»
lanju in treningih pomagajo z letalom PO — 2, ki pa je za te namene izredno neekonomično.
-Kljub vsemu pa je v Sloveniji precej zanimanja za padalski šport, zlasti na Lescah, kjer imajo vse predpisane priprave za to vrsto športa, dalje v Mariboru, Slovenj Gradcu in v Ptuju, možnosti pa imajo tudi v Celju, Novem mestu, Ajdovščini in Bovcu. Obeiti za prihodnost so nekoliko boljši, posebno ker je videti, da glede opreme ne bo več tolikšne zadrege kot doslej. J. D.
Sekretariat SZ J je sklenil, da bo odšlo v Švico 5 smučarjev iz Slovenije in 5 iz drugih republik. Iz Slovenije so določeni učenci alpske šole v Kranjski gori, in sicer: Anton Albreht, Janez Košir, Tomaž Bernik in Sonja Gaz voda ter Tržičanka Anka Brezar. Mlade jugoslovanske smučarje bo spremljal sekretar zbora smučarskih učiteljev Slovenije Miro Dvoržak.
Treninge na taboru mladih smučarjev vodijo najboljši švicarski strokovnjaki, de-
V Bohinju se pripravljajo
Velike mednarodne tekme v smučarskih tekih, ki bodo v Bohinju 8. in 9. januarja 1966, boclo velik športni dogodek. To je videti ne le po razposlanih vabilih x mnoge države, marveč tudi po resnosti, s katero so se bohinjski prireditelji lotili posla. Smučarska zveza Jugoslavije je prireditev podprla s 500.000, republiška zveza pa z 200.000 dinarji, za pre ostali denar pa je stekla akcija pri delovnih organizacijah radovljiške občine, ki kažejo za to tek mo veliko razumevanje. Tako je upanje realno, da bo januarja zares vse nared.
Tradicionalna proga je vsa izsekana, tekmovalci pa so jo še zmeraj pohvalili tudi doslej.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere, ki bo tekmovalcem na Voglu pripravil tudi sprejem.
Za prireditev vabijo tudi lični lepaki, ki jih bodo te dni razposlali po vsej Sloveniji.
monstratorji pa so vidni tekmovalci, ki jih posebej določi vodstvo švicarske smučarske zveze. Skozi te tabore so šli kot mladi smučarji že številni tekmovalci, ki so se pozneje uveljavili v mednarodni areni.
Skrb za smučišča v Kranjski gori
Vedno večje zanimanje tujih in domačih obiskovalcev za smučišča v Kranjski gori je navedlo upravo žičnice na vprašanje teptanja snega in priprave prog. Pri podjetju se namreč dobro zavedajo, da le dobro urejene proge zagotavljajo uspeh žičnice. V ta namen bo uprava žičnice dala vsem članom SK Kranjska gora. ki imajo zvezni razred, in članom alpske šole brezplačne vozov-n.ce na vseh žičnicah Vitran-ca in Bukovnika, smučarji pa bodo pomagali urejati precej obširna smučarska pobočja. Taka odločitev turističnih in športnih delavcev zasluži vso pohvalo in priznanje.	P.	K.
Vest s Pohorja
Na pohorski vzpenjači so že določili novo voznino. Pionirji do 14 let bodo imeli poseben popust. S polovično vozovnico se bodo vozil: tudi vsi tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so bili v minuli sezoni na uradnih jakostnih lestvicah.	-sid.
Smučarski tečaji SK Novinar
novi zimski sezoni priredil naslednje
Kranjski gori (Poren-
SK »Novinar« bo smučarske tečaje:
TEČAJI ZA ODRASLE:
— Začetniški in nadaljevalni tečaj tov dom) od 8. I. do 16. I. 1966.
— Začetniški in nadaljevalni tečaj na Voglu od 13. III. do 21. III. 1966.
— Tečaj na Jahorini (Točen datum bomo objavili kasneje).
— Tečaj na Sar planini (Točen datum bomo objavili kasne je). Prijave in vplačila vsak dan od 14. do 15. ure v Vošnjakovi 8/VII., tel. 31-20-13.
— Vsako nedeljo prireja SK Novinar v sodelovanju s Kom pasom smučarske izlete. Vsem udeležencem je na voljo smučarski učitelj! Prijave in vplačila sprejema poslovalnica Kompasa na Titovi cesti vsakokrat do sobote opoldne. Kraj izleta bo	objavljen v Ljubljanskem dnevniku in	Delu.	.
To nedelio bo	izlet v Kranjsko goro.	Odhod	ob	7. uri!
TEČAJI ZA VADITELJE IN VODNIKE SMUČANJA
Od 16. I. do	24. I. 1966 v Kranjski	gori (Porentov	^lom)
Kandidati morajo	imeti veselje do dela v	klubu	in	bodo	morali
opraviti sprejemni izpit v terenski vožnji.
PrijaVe vsak dan od 14 do 15. ure v Vošnjakovi 8/VII., telefon 31-20-13.
TEČAJI ZA OTROKE
— Vsako nedeljo smučarski izleti pod vodstvom smučarskih učiteljev. Prijave in vplačila do sobote opoldne pri Kompasu.
— Otroški smučarski tečaji v šolskih počitnicah — predvidoma od 20. I. do 30. I. 1966 kot desetdnevni program avtobusnih izletov na smučišča Zelenice, Rakitne, Črnega vrha itd. Odhod vsak dan ob 9. uri, povratek ob 17. uri. Cena — vključno avtobusne prevoze in smučarske žičnice za vseh deset dni — 14.000 dinarjev. Prijave in vplačila vsak dan od 14. do 15. ure v Vošnjakovi 8/VII. nadstropje.
— Smučarski tečaji v Ljubljani: na Gradu, pod Rožnikom n na Golovcu, brž ko bodo snežr ne razmere vsaj nekoliko usta-jene. Ti tečaji so brezplačni in se zanje ni treba prijavljati.
SMUČARSKI KLUB »NOVINAR«
N
f
f I
v;;-.
PROSLAVA DNEVA ČLOVEKOVIH PRAVIC V LJUBLJANI — Sinoči je bila v Ljubljani proslava dneva človekovih pravic, ki jo je priredilo društvo za Združene narode za SR Slovenijo. Na proslavi je spregovoril nekaj uvodnih besed podpredsednik IS SRS Beno Zupančič, nato pa jje zapel koroški akademski oktet. Na proslavi so tudi podelil nagrade za najboljše naloge o OZN. Na sliki: Beno Zupančič med govorom.	Foto:	E.	šelhaus
ZADNJE PRIPRAVE — Posadka Gemini	6 se	intenzivno	pripravlja	na	NOVO POSLOPJE NAŠEGA VELEPOSLANIŠTVA V INDUI — Letošnji praznik
zgodovinsko srečanje v vesolju. Na sliki: astronavt Walter	Schirra si	na-	dneva republike so slovesno proslavili tudi povsod, kjer v tujini živijo in delajo
tika čelado pred vzletom svoje ladje. Gemini 6 bo vzletela s Schirro in Jugoslovani, zlasti pa na vseh diplomatskih zastopstvih. Povsod so se sprejemov Staffordom Gemini 7 naproti v nedeljo ob	15.54	po našem času.	udeležili najvišji zastopniki javnega življenja. Med najbolj slovesnimi je bila pro-
Foto:	AP	slava v New Delhiju, kjer so izročili namenu novo zgradbo.	Foto: Tanjug
Nadaljevanje s prve strani
Bilanca
datke za naslednje leto, skoraj gotovo ne bo mogoče in aato je bilo slišati predlog za sanacijo proračuna v daljšem obdobju — morda naslednjih treh let.
V razpravi o obsežnem gradivu, ki obravnava stanje na področju raziskovalnega dela v naši republiki, so ugotavljali, da bo ob tem ko gospodarska reforma še bolj nujno terja pospešen razvoj raziskovalnega dela, gradivo lahko osnova za argumentirano razpravo v p rosvetno-kulturnem, gospodarskem in republiškem zboru skupščine. Razprava naj bi spodbudila k še hitrejšemu razvoju omenjene dejavnosti. Člani izvršnega sveta so opozorili, da bo treba gradivo dopolniti še z ugotovitvami o raziskovalnem delu v medicinskih in družbenih vedah. Zanimivo pa je bilo tudi zastavljeno vprašanje, katera področja in katere probleme bi veljalo pri nas še posebej raziskovati — kaj je pravzaprav družbeno najpotrebnejše raziskovalno delo.
Na seji so sprejeli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o načinu gospodarjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij, predlog zakona o gospodarjenju in razpolaganju z dopolnilnimi sredstvi skupnih rezerv gospodarskih organizacij v SRS, predlog zakona o vodnem prispevku za leto 1966, predlog zakona o prenehanju sklada SRS za zidanje stanovanjskih hiš in o prenosu sredstev tega sklada na splošno gospodarsko banko SRS in predlog zakona o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš.
F. J.
Stabilizacija
ono pretiravanje. To je povzročilo, da politični in moralni padec Stalina zanj ni imel posledic, ampak mu je nasprotno omogočil, da je zaradi nekompromitiranosti lahko prevzel vlogo nosilca kontinuitete v partijski politiki.
Tudi v desetih letih vladavine Hruščova je ostal predstavnik vladavine umirjene politike, ki se je v polni meri angažirala le, kadar je šlo za nedvomno pozitivne procese, zlasti v mednarodnem življenju, kot so na primer popuščanja napetosti, začetki dialoga z ZDA, razvoj odnosov s tretjim svetom, pospeševanje sovjetske zunanje trgovine in podobno. Po lanskem padcu Hruščova je pomen Mikojana kot človeka, ki se nikoli in nikjer ni kompromitiral, in ki je hkrati predstavljal kontinuiteto v vrhovih sovjetske partije in države, znova prišel do polne veljave. To, -da je obdržal najvišji položaj v državi, je bilo v tedanjih okoliščinah logično in zakonito.
Hkrati s tem, ko je Miko-jan vzdrževal politično kontinuiteto na najvišjem položaju v državi, pa je po drugi strani objektivno vzdrževal tudi staro prakso, po kateri je bilo predsedstvo prezidija vrhovnega sovjeta več ali manj formalna dolžnost, brez prave neposredne povezave s tekočim političnim dogajanjem. Spričo dejstva, da je obdobje po padcu Hruščova, obdobje konsolidacije kolek tivnega vodstva, ki mora nujno vključevati tudi najvišji položaj v državi, je bilo naravno, da lahko človek Miko-janovega kova ostane na tem položaju le. dokler ne postane popolnoma jasno, kakšno smer v notranjem razvoju naj predstavlja in izvaja kolektivno vodstvo.
Z izvolitvijo Podgomega je to vprašanje rešeno in zdi se, da je sedaj dokončno mogoče
govoriti o uveljavitvi tiste notranje politike, ki sta jo doslej predstavljala Brežnjev in Kosigin. 62-letni Ukrajinec, Nikolaj Podgomi, ki je imel dolga leta pomemben položaj prvega sekretarja KP Ukrajine, je znan kot trezen človek, s posluhom za spremembe, ki jih prinaša čas, hkrati pa dovolj previden in zadržan. Skratka, je predstavnik tiste struje, ki se zavzema za umirjeno, vendar dosledno evolucijo gospodarskega in družbenega življenja. Iz njegove politične preteklosti je značilna zlasti izredna ostra obsodba Kaganoviča na XXII. kongresu, ki je bila predvsem obtožba nedemokratičnih metod v Ukrajini in »lova na čarovnice« — se pravi, podži-ganja problema ukrajinskega nacionalizma. Zanimivo je, da je na novembrskem plenumu 1962 brez posebnega navdušenja pozdravil razdelitev partije in da je bil mesec dni po padcu Hruščova prav on tisti, ki je pripravil referat za plenum CK, na katerem so ponovno združili partijo.
Z izvolitvijo človeka, ki nedvomno ne bo le formalni predstavnik najvišje oblasti, se nakazuje še nekaj: po padcu Hruščova je opaziti zelo močno težnjo, da bi prišlo do jasnejše razmejitve med partijo in sovjeti, v tem smislu, da bi sovjeti dobili znatno več operativne oblasti pri vodenju gospodarstva in drugih plati življenja. V poenostavljeni obliki naj bi bila razmejitev oblasti med partijo in sovjeti takale: partija izde.uje generalno linijo gospodarskega in družbenega razvoja ter nadzoruje njeno izvajanje, skrbi za kadre in politično vzgojo, ne spušča pa se v konkretno vodenje na terenu, ampak to prepušča sovjetom. To pomeni veliko večjo vlogo organov oblasti od najnižjih sovjetov do vrhovnega. To hkrati pomeni tudi precej večjo težo položaja predsednika prezidija vrhovnega sovjeta in jasno je, da ob taki perspektivi tega položaja ne more imeti človek, ki ni enakopraven ustvarjalec tako imenovane generalne linije sovjetskega notranjega razvoja.
Druga sprememba, ki zbuja precej pozornosti, je premestitev dosedanjega podpredsednika vlade m predsednika komisije državno partijske kontrole šelepina na »partijsko delo«. Težje reči, kakšen je pomen te spremembe. Selepin, nekdanji prvi sekretar komsomola in pozneje predsednik komiteja za državno varnost, je po padcu Hruščova veljal za zelo perspektivno osebnost. Odvzem vseh državnih funkcij, zlasti pa nadzorstvo nad državno partijsko kontrolo, kaže na to, da je njegov pomen precej upadel. Po drugi strani pa formulacija »partijsko delo« lahko pomeni marsikaj. Selepin je bil vedno precej v ozadju in tako je težko ugotoviti, kakšno je njegovo stališče do politike velike trojice — Brežnjeva, Kosigina in Podgomega in kaj torej njegova premestitev dejansko pomeni.
J. STANIČ
Nova znanstvena
f elektronov, mezonov) in zelo malo parov proton-anti-proton. Da so antiprotone zanesljivo ločili od ostalih delcev, so opazovali njihove sledi s sistemom števcev in jih analizirali z elektronskim računalnikom.
Pomen eksperimenta je v tem, da bo dal nekaj novih podatkov o obliki protona in antiprotona. Foton namreč pri njunem rojstvu dobro »pretipa«, kako imata porazdeljen svoj električni naiboj.
M. ROSINA
Novi politični formaciji v Franciji
Omogočili naj bi pregru-pacijo sil na centru in na levici
PARIZ, 10. dec. (Tanjug).
V Franciji sta nastali novi politični formaciji — ena na levici, druga pa v centru. Nobena izmed njiju ni organizirana po klasičnih strankarskih načelih, temveč naj bi omogočili pregrupacijo sil na centru in levici, da bi tako nastale močnejše formacije, kot so sedanje stranke.
Nova levičarska formacija je dobila ime »demokratska in socialistična federacija«, združuje pa socialistično stranko (SFIO), del radikalne stranke in politične klube. Tako se je uresničila ideja voditelja SFIO Guya Molleta o »mali federaciji« v nasprotju z »veliko«, ki jo je predlagal drugi socialistični voditelj Deferre in kj naj bi obsegala tudi krščanskodemo-kratsko narodno republikansko stranko. Za prvega predsednika demokratske in socialistične levičarske formacije je bil soglasno izvoljen Frangois Mitterrand, levičarski kandidat na predsedniških volitvah.
Kandidat centra na predsedniških volitvah Jean Leca-nuet pa je ustanovil grupacijo »demokratski center«, ki naj bi poleg narodnih republikancev zbrala tudi vse druge majhne formacije in stranke, ki ne pripadajo niti desnici niti levici niti degolistom. zlasti pa tiste Francoze mlajših generacij, ki so 5. de-decembra večinoma volili Lecanueta.
Prevladuje prepričanje, da se namerava reorganizirati tudi vladna unija za nova republiko (UNR).
Odredba zveznega sekretariata za delo
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug) — Zvezni sekretariat za delo je danes sprejel odredbo, po kateri je prepovedano uporabljati visokooktanske bencine, ki vsebujejo tetrae-tilni svinec (strupena svinčena spojina) za razmastitev ali čiščenje kovinskih delov in predmetov.
Za ta posel — tako piše v odredbi — se smejo uporabljati posebne vrste bencina, ki jih proizvajajo po veljavnih jugoslovanskih standardih, osnovni bencin znamke »0 0«, trikloretilen in podobno.
Odredba hkrati predpisuje, da je treba prj razmastitvi in čiščenju delov poleg ustreznih varstvenih ukrepov praviloma poskrbeti za hermeti-zacijo procesa. Ce hermetiza-cija, ki preprečuje izhlapevanje strupenih bencinskih hlapov, tehnično ni izvedi ji va, je treba uporabljati oseb na zaščitna sredstva in opremo, predpisano po veljavnih jugoslovanskih standardih.
Ljudje, kj opravljajo takšna dela, morajo biti najmanj enkrat v šestih mesecih na specialnem zdravniškem pregledu
V sekretariatu za delo poudarjajo, da je s sedanjimi predpisanimi standardi jasno določen namen visokooktanskih bencinov kot pogonskega goriva za motoma vozila.
V industriji pa so uporab ljali ta bencin za čiščenje in razmastitev strojev očitno zato, ker niso upoštevali teh Standardov.
Zvezni inšpektorat za delo skupaj z inšpekcijo za delo Srbije proučuje okoliščine, v katerih so se nedavno zastrupile delavke z bencinskimi hlapi v več podjetjih v Srbiji. Umrlo jih je 6, zbolelo pa 25 delavk, ki so prale stroje z visokooktanskim bencinom.
»Gemini 7« že leti po krožnem tiru
»Gemini 6« poleti danes ob 15.54 po i jugoslovanskem času
HOUSTON, 10. dec. (AP, AFP). Po več kot 3,2 mj/jo-na preletenih kilometrih potuje zdaj vesoljska ladja »Gemini 7« že po krožnem tiru, na katerem naj bi se »sestala« z vesoljsko-Jedjo »Gemini 6«. Vse naprave na ladji delujejo brezhibno, astronavta Frank Borman in James Lovell pa se dobro počutita.
Tudi v oporišču Cape Ken-nedy so že pripravljeni za izstrelitev »Gemini 6«, v kateri bosta Walter Schirra in Thomas Stafford. Ladjo naj bi izstrelili v nedeljo ob 15,54 po jugoslovanskem času.
Voditelj poleta Chnstopher Kraft je na tiskovni konferenci obrazložil načrt za sestanek ladij v vesolju. »Gemini 6« bo morala, preden se bo sestala z »Gemini 7«, prepotovati 174.800 km vesoljske poti. V četrtem krogu pa naj bi se astronavtska para srečala. Vsem štirim pilotom so že ukazali, da nikakor ne smejo dovoliti, da bi se kabini približali druga drugi na manjšo razdaljo kot 1,5 m. Tako se namreč nameravajo ogniti sleherni nevarnosti, da bi ladji trčili.
KP Sudana prepovedana
KARTUM, 10. dec. (Tanjug). Včeraj je sudanski parlament sprejel' odlok o prepovedi KP Sudana. Zakon prepoveduje delovanje KP in sleherne ateistične stranke, notranjega ministra pa pooblašča, da zapleni vso njeno imovino in tisk ter zapre njene institucije. Vsakdo, kdor bi še nadalje propagiral komunizem oziroma podpiral komunistično aktivnost, bo obsojen na denarno kazen ali pa bo dobil dve do pet let zapora.
Po seji je član CK KP Sudana Omer Mustafa, sicer govornik KP v parlamentu, v imenu komunistične partije potrdil zbranim novinarjem sklep vodstva, da komunistična partija ne bo šla v ilegalo.
Sovjetsko zagotovilo
VVASHINGTON, 10. dec. State Department je nocoj objavil, da je Sovjetska zveza sporočila Združenim državam Amerike, da se bo ravnala po resoluciji OZN iz leta 1963, ki prepoveduje lansiranje orožij za množično uničevanje v zemeljsko orbito. Kot poročajo tuje časopisne agencije, sporočilo State De-partmenta pozdravlja takšno sovjetsko zagotovilo. State Department je nocoj •tudi sporočil, da sta ZDA in ZSSR dosegli sporazum, da se bo ženevska konferenca o razorožitvi nadaljevala 27. januarja.
Pogovori	\
Nierere-Osman
DAR ES SALAAM, 10. dec. V mestu Arošu na severu Tanzanije so se danes začeli pogovori med tanzanijskim predsednikom Nlererom in somalskim predsednikom Adenom Abdulom Osmanom. Kakor poroča TASS, so se v tem mestu hkrati sestali tudi predstavniki Tanzanije, Somalije in Kenije in preučevali vprašanja gospodarskega sodelovanja.
Nesreče na morju in hudi viharji
1 Ciklon v Kerali - Na Atlantiku se je ponesrečila grška ladja
MADRAS, 10. dec. — Na jugozahodni obali Indije je minulo noč divjal močan ciklon, zaradi katerega se je potopilo 16 manjših ladij, 15 ladjic pa je pometlo iz pristanišč. V pomoč prizadetemu delu države Kerale so poslali tudi nekaj ladij indijske vojne mornarice. S področja pristanišča Koč in, kjer je morje preplavilo obalo, so evakuirali kakih 800 ribiških družin. Tudi v Natiki na področju Triču-ra je morje preplavilo del obale.
Agencija TASS poroča iz Vladivostoka, da so mornarji sovjetske ladje »Na-hodka« rešili posadko neke južnokorejske ribiške ladje, ki ji je na odprtem morju zmanjkalo goriva.
Reuter pa poroča, da se je grška trgovska ladja »Konstatis« ponesrečila v severnem Atlantiku, kakih 500 km jugozahodno od Irske, in da se 29 članov posadke bojuje z razbesnelimi valovi. v
Pozno ponoči so mornarji potniške ladje »Queen Mapf«, po velikosti druge ladje na svetu, poskušali pomagati ponesrečeni ladji, vendar se jim to zaradi mraka in močnega vetra, ki je divjal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, ni posrečilo. Vso noč so v bližini ponesrečene ladje plule neka britanska, italijan-ka in ameriška ladja, da bi rešile mornarje. Iz valov pa so doslej potegnili le enega člana posadke. Kraj nesreče je ’ preletelo tudi neko britansko vojno letalo. Pilot je davi izjavil, da je položaj brezupen.
Stavka v tržaški ladjedelnici
TRST, 10. dec. (Po telefonu). — Danes dopoldne se je začela v Trstu splošna enodnevna stavka vseh delavcev v ladjedelnici sv. Marka, v miljski ladjedelnici kakor tudi v vseh podjetjih in delavnicah, ki so v zvezi z ladjedelništvom. To je letos že tretja zaporedna akcija delavcev, ki ima namen izraziti splošni protest tržaškega delavstva proti nameravani ukinitvi ladjedelnice sv. Marka, kar bi pomenilo za tržaško gospodarstvo nepopravljivo škodo	D.	K.
80 žrtev nesreče v Burmi
RANGUN. 10. dec. (AP.) — Po zadnjih poročilih se je v včerajšnji železniški nesreč: med Rangunom in Mandala-yem smrtno ponesrečilo 80 potnikov, več kot 100 pa jih je hudo ranjenih.
Ta najhujša železniška nesreča v zgodovini Burme se je pripetila kakih 290 km severno od Ranguna, ko je ekspresni vlak treščil v tovornega.
Neodvisnost Britanske Gvajane
NEW YORK, 10. dec. (UPI) Skrbniški svet generalne skupščine OZN je sprejel resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj ne odlaša, da bi dala neodvisnost Britanski Gvajani. Za resolucijo je glasovalo 80 držav, vzdržalo pa se jihje 18.
Zadnje vesti
Pa še to:
KOKOŠ ALI JAJCE — šoškič in Jusufi sta\ odšla v Nemčijo s trebuhom za izpuhom. Oboževalci Partizana se sprašujejo: ali sta odpotovala zato, ker sta poškodovana, ali sta poškodovana zato, da bi lahko odpotovala.
Proslava dneva človekovih pravic
Na proslavi v Ljubljani je govoril podpredsednik IS SRS Beno Zupančič
LJUBLJANA, 10. dec. Nocoj je bila tu proslava dne-j va človekovih pravic; proslave sta se udeležila tudi podpredsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj ter podpredsednik GO SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga. Uvodno besedo je imel podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič.
Beno Zupančič je dejal, da se današnji človek bori za mir, za enakopravnost sožitje med narodi, proti revščini, lakoti in neznanju, prizadevajoč si, da bd z močjo razuma našel rešitve za pereče probleme današnjega sveta. To je človek iz deklaracije in za deklaracijo, človek, ki je zrasel iz zgodovinskih izkušenj in spoznanj. Tega človeka smo sprejeli v svojo zavest kot utelešenje tistega, kar hočemo doseči.
Dalje je govoril o prizadevanjih in pomenu organizacije združenih narodov ter poudaril, da ima ta organi-. zacija veliko vlogo v priza-j devanjih za mir, za človeško j sožitje med ljudmi; njen po-| men je toliko večji, ker živi-| mo v času, ko se nam zdaj pa zdaj zabliska vizija prihodnosti, hkrati pa doživljamo hude udarce, ki to vizijo zamegljujejo; vojni požari, ki se razplamtevajo na raznih koncih sveta, so ena izmed mnogih težav, ki ovirajo človeka na poti k svobodnejšemu življenju.
Naša država se vključuje v prizadevanja svetovne organizacije tako zunaj kot znotraj, kjer se trudimo, da bi uveljavili novo vrednotenje vsega človeškega. Ob vsem, kar smo dosegli - v dvajsetih letih, pa smo si še vedno premalo zavzeta spoprijemali z nekaterimi problemi. Ob tem je Beno Zupančič omenil nepismenost, dediščino, ki nas vsak dan bolj ovira, trdnjavo tistega, kar mora napredni človek pregnati s-sveta. Omenil je koristne predloge svetovne konference o nepismenosti • v Teheranu, kjer so med drugim ugotovili, da bi ta problem — še vedno je nepismenih 4 odstotkov ljudi — Zlahka rešili, če bi države le malo zmanjšale vojaške proračune. OZN se je tudi z našo pomočjo že doslej zelo resno lotevala tega problema.
Ob koncu je tovariš Zupančič poudaril, da danes nismo več majhen narod, kot nekoč. Doseženi napredek nas spodbuja, nalaga pa nam tudi nove dolžnosti. Menii je, da imamo vse možnosti, da lahko te dolžnosti uspešno izpolnjujemo.
A. N.
Kardelj v Sarajevu
SARAJEVO, 10. dec. (Tanjug) Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj bo imel nocoj triurni pogovor z okrog 300 družbenopolitičnimi delavci v Sarajevu. Predsednik Kardelj je odgovarjal na vpraša-rija o aktualni družbenopolitični problematiki v zvezi z izvajanjem reforme, pa tudi na nekatera vprašanja mednarodnih odnosov. Jutri bo predsednik zvezne skupščine obiskal železarno Zenica.
ZIS obravnaval predlog proračuna
BEOGRAD, 10. dec. (Tanjug). Na današnji seji zveznega izvršnega sveta ki je bila pod predsedstvom Petra Stamboliča, so preučevali predlog zveznega proračuna za leto 1966, načrte razvoja
nekaterih gospodarskih de javnosti in industrijskih vej, zunanjetrgovinski in devizni režim v letu 1966 in več drugih vprašanj Predlog proračuna ne predvideva deficita, ker bodo dohodke za kritje nujnih izdatkov dobili z zdaj veljavnimi instrumenti in ne bodo bremenili gospodarstva in družlbenopolitične skupnosti. Zvezni izvršni svet bo sprejel predlog proračuna za leto 1966 na naslednji seji, glede na potrebo, da v predlogu proračuna upoštevajo pripombe in predloge z današnje seje sveta. Zvezni skupščini bodo predlog proračuna predložili ta mesec.
Keita sprejel Sarajčiča
BAMAKO, N10. dec. (Tanjug). Malijski predsednik Modibo Keita je danes sprejel pomoomka državnega sekretarja za 'zunanje zadeve Iva Sarajčiča. Govorila sta o aktualni situaciji v svetu.
Novi člani varnostnega sveta
NEW YORK, 10. dec. Predstavniki Argentine, Bolgarije in Malija so bili danes izvoljeni za člane varnostnega sveta za obdobje dveh let.
Kakor poroča Reuter, so bile te države izvoljene s tajnim glasovanjem v generalni skupščini. Za štiri nove nestalne člane varnostnega sveta so izvolili predstavnike Nigerije, Ugande, Nove Zelandije in Japonske.
U Tant predlagal podaljšanje mandata
NEW YORK, 10. dec. (AFP) Generalni sekretar OZN U Tant je predlagal varnostnemu svetu, naj bi še za šest mesecev podaljšali mandat silam OZN na Cipru. Sedanji mandat bo potekel 26. decembra.
Za Vietnam dnevno 16,5 milijonov
\VASHINGTON, 10. dec. (AP) Američani plačajo za 'vojno v Vietnamu letno okrog 6 milijard dolarjev ali dnevno 16,5 milijona dolarjev. Ti izdatki pravzaprav ne obsegajo milijarde dolarjev, kolikor so ZDA letos porabile za ekonomsko pomoč, pošiljke pretežno hrane in direktno vojaško pomoč juž-novietnamskim oboroženim silam v obliki orožja in opreme.
Predsednik Johnson je letos dvakrat zahteval od kongresa, naj sprejme njegovo zahtevo o povečanju izdatkov za vojno v Vietnamu. Pričakujejo, da bo januarja znova zahteval dodatna sredstva za to vojno. Obrambni proračun za finančno leto 1967 bo namreč obsegal le pet milijard dolarjev za financiranje ameriških vojaških akcij v jugovzhodni Aziji.
Kongres FIR
BUDIMPEŠTA. 10. dec. (Tanjug). Peti kongres mednarodne federacije udeležencev odporniških gibanj (FIR), ki je v Budimpešti, je danes pozdravil v imenu jugoslovanske delegacije generalni sekretar zveze združenj borcev NOV Ivan Boži-čevič. Jugoslovanska delegacija se udeležuje kongresa kot opazovalka.
Nov umetni satelit
MOSKVA,lO.dec. (TASS) Sovjetska zveza je danes izstrelila v orbito Zemlje nov umetni satelit »Koz-mos-99«, ki je opremljen z instrumenti za preučevanje vesolja.
Vreme 1o decembra 1965
MARIBOR«*:
’////.
UUBUANA
/AGREB
\ ^
\
7/,'*RAJE^\
* V _
BEOGRAD
,/✓/
TITOGRA
a?
dubrov:
SKOPLJE
\
SONČNO DELNO G3LACN0 ^OBLAČNO
SNEG
NEVIHTE ™ MEGLA
 MEJE VREMENSKIH PODRO!
Temperature
ob	07	13
Ljubljana	1	4
Planica	—	—
Brnik	0	2
Maribor	4	9
Slov. Gradec	3	4
Novo mesto	1	5
Koper	5	5
Kredarica	—6	—9
Reka	8	9
Pulj	11	8
Split	14	16
Dubrovnik	13	15
Zagreb	0	7
Beograd	7	16
Sarajevo	10	13
Titograd	11	12
Skopje	4	7
Celovec	—	—2
Gradec	—3	1
Dunaj	5	0
Milano	1	4
Genova	12	10
Miinchen	3	4
Ziirich	7	6
E brl I
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Skoraj celotna Evropa je v obsežnem območju nizkega zračnega pritiska z jedrom nad južno Skandinavijo. Frontalne motnje bodo ponoči prešle naše kraje. Za njimi bo dotekal ob severozahodnih vetrovih v višinah hladnejši zrak.
NAPOVED:
SLOVENIJA
Ponoči bo oblačno, vmes še padavine, dež lahko preide v sneg vse do nižin. Jutri bo zmerno oblačno. Temperature bodo nekaj nad 0. v Primorju 5, jutri do 4, v Primorju 8 stopinj C.
V naslednjih dneh bo še nestalno vreme.
JUGOSLAVIJA
Oblačno bo s padavinami. Temperature se bodo znižale, popoldne od severozahoda po stopno izboljšanje.
Snežne razmere
Pohorska vzpenjača, oblačno, 1, 35 cm. južni; Žičnica na Krvavec, sneži, —2, 55 cm na 20 cm podlage; žičnica na Vogel, sneži, —3, 170 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; 2ičnica na Zelenic., spodnja postaja Ljubelj, 2, sneži, 6 cm juž. snega, srednja postaja Vrtača, 1, sneti, 80 cm juž. snega, zgor. postaja Zelenica, sneži, 120 cm juž. snega, prvi del žičnice obratuje; Žičnica na Španov vrh. sneži, —2, 80 cm skupnega snega na 20 cm podlage, žičnica obratuje; Bled, rahlo sneži, 2, 10 cm starega, žičnica ne dela; Pokljuka, dežuje. 2, GO cm starega, cesta težko prevozna; Rakitna, dežuje, 2, 40 cm, južni, dostop možen, spod. vlečnica obratuje; Lokve-Lazne, dežuje, 20 cm; Log pod Mangartom, dežuje, 7 cm; Livek, dežuje, 20 cm; Vojsko, dežuje, 25 cm; Slov. Gradec, dežuje, 4. 15 cm južni; Koča pod Uršljo goro, dež, 4, 7 cm, južni; Crna na Koroškem, dežuje, 5, 5 cm; Dom na Komni (koča pri Sedmerih triglav jezerih), rahlo sneži, piha močan jugozahodnik, —1, 50 cm na 80 cm. tovorna žičnica obratuje, cesta do Savice je plužena, pot na Komno je prehodna; črni vrh nad Idrijo, dežuje. 35 cm; Polževo, dežuje. 2, 35 cm, južni, cesta prevozna; Kurešček. dežuje, 3, 19 cm, južni; Kredarica, sneži, —6, 230 cm; Zaplana, dežuje, 1, 15 cm, cesta prevozna.
oio
lOOO
j«
&
1030
Predvidena sinoptična karta za 11 XII. 1965ob01h 'oso
1020
PA0AVINE (P POL OBLAČNO
TOPLA FRONTA
Telegrami
KONGRES KRŠCANSKO-DEMOKRATSKE INTERNACIONALE — RIM. V Taormini na Siciliji so odprli 17. kongres evropskih krščansko-demokratskih strank. Hkrati je to prvi kongres unije evropskih krščansko-demokratskih gibanj; le-ta je bila organizirana v začetku leta.
\ VREDNOST DRAHME PADA — ATENE. Vrednost grške drahme je ponovno padla. Na atenski borzi je zlat funt šterling dosegel vrednost 329.20 odstotka drahme. Uradni kurs zlatega funt šterlinga je 300 drahem. Hiter pad vrednosti drahme pa spremlja skok cen na tržišču.
TRGOVSKI SPORAZUM - SOFIJA. V Sofiji so včeraj podpisali štiriletni trgovinski sporazum, po katerem bosta Bolgarija in Italija izmenjavali letno blaga v vrednosti 130 milijonov dolarjev.
REAKTIVNA LETALA ZA TAJVAN — TAJPEH. ZDA so izročile oboroženim silam na Tajvanu določeno število reaktivnih lovcev tipa »F15«. Ta pošiljka spada v okvir ameriškega programa vojaške pomoči Tajvanu.
IZGUBE ZDA V VIETNAMU — WASHINGTON Po uradnih ameriških podatkih je bilo v Južnem Vietnamu od začetka 1961. leta 1432 vojakov ubitih Po teh podatkih je v zadnjih 5 letih v bojih s silami osv >bodilnega gibanja v Južnem Vietnamu bilo ranjeno 6496 vojakov, pogrešajo jih pa 120.