Št 199.	V	Ljubljani,	nedelja	dne	18.	septembra	1910.	Leto	1
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO’ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K l-—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Boj primorskih Slovencev.
Težak boj za obstanek moramo bojevati Slovenci na vseh koncih in krajih. V defenzivi smo povsod, celo v našem središču, ker naši sovražniki so močni že sami po sebi, a razun tega imajo na svoji strani vso državno moč, ki pod krinko objektivnosti in pravičnosti podpira naše narodne sovražnike tam, kjer so oni napram nam v manjšini, a tam, kjer so oni v večini in nam ne dovolijo niti trohice državljanskih pravic, ne smatra državna oblast za potrebno, da bi intervenirala nam v korist, nego gleda s prekrižanimi rokami na postopanje raznih avtonomnih korporacij in jih celo posnema v svojem delokrogu.
Dokaz za to vidimo v spodnještajerskih mestih in trgih, na Koroškem in na Primorskem, kjer so postali naši sovražniki v zadnjem času nad vse agresivni in nam onemogočujejo na naših lastnih tleh vsako javno narodno manifestacijo, a državna oblast jih pri tem podpira, ker na vsako njihovo zahtevo zabrani vsako našo prireditev.
Sedaj smo imeli zaporedoma tri take slučaje: Pulj, Trst, Gorica, torej vse v mestih, ki stojijo na našem ozemlju kot oaze in sicer niti kot čisto tuje oaze ne, ker za nobeno od teh mest se ne more reči, da je čisto italijansko, nego predstavljamo mi, oz. v Pulju Hrvati, v vseh teh mestih močno manjšino, ki postaja vsakega dne številnejša in gospodarsko močnejša.
Tako je razmerje med nami in Italijani na Primorskem pravzaprav povsod, ker razen v Furlaniji ne živijo Italijani na Primorskem nikjer kompaktno in .njihova" mesta so povsod odvisna od naše okolice, ki predstavlja — posebno združena z našim elementom v odtujenih mestih samih — moč, pred katero bi morali, ako bi ona bila organizirana, trepetati naši sovražniki.
V	tem, da Italijani na Primorskem nikjer ne živijo kompaktno, je ravno naša moč, ki bi jo morali uporabljati proti našim sovražnikom.
Organizirati dobro okolice raznih primorskih poitalijančenih mest, vcepiti v vsakega Slovenca trdno narodno zavest in močno voljo za boj, posebno za gospodarski boj — v tem leži rešitev primorskega vprašanja, vprašanja borbe med Slovenci in re-negati.
Italijani naj čutijo svojo odvisnost od Slovencev, ki jih sedaj prezirajo in zaničujejo, oni naj čutijo, da se nahajajo na tuji zemlji in da bodo tolerirani samo v slučaju, ako bodo znali ceniti in spoštovati onega, od katerega živijo.
Brez pardonal Mehki smo bili Slovenci dovolj in za to nas naši sovražniki lahko zaničujejo, ker so gospodarsko močni, a bogastvo so si nabrali iz slovenskih grošev.
Brez usmiljenja, ker tudi mi se nikomur ne smilimo in zakaj bi mi bili bolji od naših sovražnikov.
Primorski Slovenci, posebno Tržačani in Goričani, so narodno močno prebujeni in za to lahko zaznamujejo v svoji borbi naravnost ogromne uspehe. Naprej, in uspehi bodo še lepši, še večji in ako bo borba dobro organizirana in geslo .svoji k svojim" dosledno izvajano, bodo kmalu vstvarjeni pogoji za to, da bodo v doglednem času govorili o primorskih Italijanih samo — zgodovinarji.
Iz slovenskih krajev.
Iz Postojne. (Vzoren sodnik.) Ni ga kmalu tako srečnega kraja na svetu, kakor je Postojna. Imamo podzemsko jamo, ki jo občuduje ves svet, jamo, ki je bila nekdaj last občine, a sedaj je baje last države in če kakemu domačinu uide pri občudovanju njenih lepot preglasen .Živio", pa ga hitro zamehuri slavno c. kr. okrajno glavarstvo za par dni. Če pa privandrajo Nemci v jamo, smejo peti v njej .Die Wacht am Rhein" in pri tem jim pomaga komisar, neki zagonetni .Kraus", katerega sicer ne poznamo pod tem imenom v Postojni. No, morda je kak drugi. Pa še pohvalijo se povrhu s tem junaštvom v graški Tagespošti. Gorje, če bi zapeli o priliki b inkoštne veselice domačini .Hej Slovani", deževalo bi raznih kazni, denarnih in zapornih, morda bi se proglasili kar vsi za — veleizdajalce ... Na eni strani imamo torej tako očetovskega okrajnega glavarja in njegovega zvestega pobočnika — plavo kri, na drugi strani pa je spet naš dični predstojnik sodišča vse hvale vreden gospod. Delovanju slednjega se mora vendarle posvetiti par vrstic, bilo bi vsekakor škoda, da bi se ne raznesla njegova slava po širnem svetu ...
Začnimo torej v najnovejši dobi! Zadnji ponedeljek se je ustavil vsak, ki je šel mimo c. kr. okrajne sodnije v Postojni. Pred isto je stala gruča ljudi in pričako-valno gledala na vse strani. A njega ni bilo, namreč g. sodnega predstojnika, ki je ravno na ta pondeljek razpisal menda kakih 10 razprav. Gospod predstojnik se je namreč odpeljal čez nedeljo nekoliko .na deželo*.
V	soboto popoldne, pred svojim odhodom je še namigaval, da preskrbi za ponedeljek namestnika, ako bode ta dan bolan. In res, v torek dobe uradniki na postojnskem sodišču obvestilo od g. predstojnika, da je bolan in pride šele koncem tedna. Med tem pa se je g. predstojnik čil in zdrav sprehajal po ljubljanskih ulicah; sodišče pa je bilo zapuščeno, dokler ni prišel v sredo drug sodnik. Mi sicer privoščimo g. predstojniku ta .dopust* in nebi o tem pisali, če bi ravno g. predstojnik prejšnjega gosp.
sodnika ne spravil iz Postojne z raznimi, ne preveč plemenitimi denuncijacijami, da ne prihaja točno v urad itd. Sicer pa za g. predstojnika ne veljajo uradne ure in .profanum vulgus" si lahko šteje v čast, če sme na tako visokega gospoda sploh brezuspešno čakati. Dovoljujemo si pa slavno predsedništvo' c. kr. deželnega sodišča vprašati, če mu je to znano in če hoče v bodoče skrbeti, da bodo obvarovane stranke nepotrebnih potov. Po našem skromnem mnenju mora biti oni, ki nastopa kar najstrožje proti svojim podrejenim uradnikom, kakor tudi proti drugim osebam, enako strog tudi napram samemu sebi in kar najvestneje izpolnjevati svoje dolžnosti. Pri g. prodstojniku je pa stvar ravno narobe. On stoji menda izven zakonov in lahko dovoli samemu sebi prav vse. Saj je pa naš g. predstojnik sila visok gospod in to tudi ve, kajti on zahteva od vseh Postojnčanov, da ga pozdravljajo. Tako je bil n. pr. od županstva sprejet nov redar, ki seveda ni poznal Njega visokost, g. predstojnika in ga tudi ni pozdravil. Kar pride nekega lepega dne g. predstojnik v občinski urad in nahruli tajnika, zakaj da njega kot predstojnika sodišča ne pozdravlja novi policist. . . Prihodnjič pa še kaj o famoznem »Flottenvereinu", čegar veliki ustanovitelj je doktor Komisija — pardon, pre-blagorodni g. predstojnik sodišča.
Slovanski Jug.
Madjarski kolonisti.
Madjari postajajo v Bosni vse agresivnejši. Sedaj se vidi, da celo taki ljudje postajajo Madjari, o katerih se to ni nikoli slutilo. V Sarajevu so otvorili šolo, a njihovo šolsko društvo .Julijan* namerava ustanoviti še eno. Toliko poguma pač ne bi nikdo prisojal Madjarom izraelitske vere, kakor so oni v Bosni. Ti seveda ne delajo iz lastne inicijative, ampak tu je vzrok dobro zasnovana akcija. Opaža se to v gospodarskem življenju od leta 1908 in najbolj karakteristični slučaj je koncesija madjarske agrarne banke, potom katere je devoljena trasacija električne železnice Sa-rajevo-Ilidže. V še bolj jasni luči se kaže madjarska akcija s svojimi tajnimi motorji v najnovejši vesti, ki jo prinaša glasilo madjarskih svobodomislecev »Vilžg*. Ta dobesedno trdi, da se bode skoro preselila velika množica Madjarov v Bosno. To bodo ravno taki Madjari, kakor jim je pred leti od ogrske vlade zasnovana .madjarska banka za parcelacijo in naseljevanje* kupila zemljišča v Slavoniji krog Daruvarja. Sedaj gre madjarski val v Bosno in iz tega se vidi, da si hoče Ogrska napraviti živ most na slovanski jug.
Splošni pregled.
Parlamentarni kalendarlj.
Sedaj je že gotovo, da bodo sklicane delegacije za 12. oktober in državni zbor za 12. november. To se je zgodilo na izrečno željo ogrske vlade, ki se je izrazila po svojem ministru predsedniku Khuen Hedervaryju o priliki sestanka z Aerenthalom, da jej je zelo ustreženo, ako bi bile sklicane po možnosti delegacije 12. oktobra. Grof Aerenthal ima seveda nalogo, takoj obvestiti o tem ministra predsednika Bienertha, na kar se bode termin sklicanja delegacij definitivno določil v ministrski konferenci, ki se bode vsekakor vršila pred 22. septembrom na Dunaju.
Lex Kolisko.
Nemški nacijonalci na Nižjem Avstrijskem se že zopet alarmirajo. Sedaj napovedujejo, da bodo skušali že pri prvi seji deželnega zbora dne 20. septembra zagotoviti postavno nemščini edino veljavo in svobodo pri pouku na vseh nižjeavstrijskih ljudskih in meščanskih javnih šolah. Ta predlog je bil že več let zapored sprejet, ali nikoli zakon sankcijoniran. Ko ga je predlagal zadnjikrat poslanec Hofbauer, ga zbornični predsednik knez Liechtenstein niti k razpravi ni pustil, ker je že zakon itak storjen, ali ne potrjen, radi česar bi bilo nadaljnje postopanje po § 17 brezmiselno. Preteklega junija je bilo zadnje nižjeavstrij-ske zbornice zaključeno in nemški nacijonalci hočejo torej sedaj lex Kolisko zopet oživotvoriti. To je tako poredno in svoje-glavno ravnanje, da se morajo razmere še bolj poostriti. Pa kaj to hujskačem mar!
Zborovanje ekumenskega patrijarhata.
Za otvoritev narodnega zborovanja ekumenskega patriarhata je vlada oskrbela obširne varnostne odredbe. V Fanarju (grškem delu mesta) so bile čete pripravljene in kavalerijske patrulje so jahale po ulicah. Daši so zelo pazili na vhode v patrijarhat, je vendar ušlo v hišo 40 delegatov, ne da bi jih bili spoznali in le 11 so jih prijeli in zaprli. Izpustili so jih pa, ko so se pismeno zavezali, da se ne bodo udeležili posvetovanj. Navzočih je bilo 60 delegatov in skupščina sklepčna. Patrijarh je otvoril zborovanje in rekel, da Grki z veseljem pozdravljajo uvedenje ustave, ali dogodki, ki so kršili enakost, svobodo iii privilegije patrijarha in varali nade in nadalje votacija zakona, ki sega globoko v upravo cerkve, to ^a prisili sklicati zborovanje, da se najde način sporazuma med cerkvijo in vlado. Po kratki debati je sprejela skupščina patrijarhov predlog, da se preloži nadalnje delo do 23. t. m. Med tem pa bode patrijarhat skušal pri vladi odpraviti ovire, ki delajo skupščino po nazoru vlade nepostavno^ Ker je na koncu zborovanja bilo zaprtih zopet devet
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	j99j
Ugasnila sta luč ter se splazila obadva po vrtu.
Vrt je bil zares vreden vse tiste hvale, ki jo je Ra-gastens prepeval prejšnji dan, ne da bi ga poznal. In če vitez ne bi bil imel v glavi nebrojnih zanimivejših vprašanj, bi bil moral odkritosrčno občudovati sijaj cvetličnih gred, brezhibni red nasadov in čudovito snažnost dreves. Ogledala sta si tudi bolne breskve, in Ragastens je dejal, da stavi glavo, da jih ozdravi.
Naposled sta se vrnila v hišico, obadva enako zadovoljna: Ragastens, ker je bil temeljito proučil svoje bojišče, Bonifacij pa v svoji veri, da je prišel poceni do čudodelnih receptov.
Noč je bila mirna.
Ves naslednji dan je ostal Ragastens skrit v vrtnarjevi hišici, kjer je sušil in mlel rastline, Bonifacij pa mn jih je prinašal in skrbno prežal na vse, kar je počenjal z njimi mladi Peter Meiningbaumkirchner. Razume se, da je Ragastens poznal vrtnarjevo hišico zdaj že od vrha do tal. Skrivaj si je bil pripravil dva zvitka vrvic in nekaj raznovrstnih cunj.
»Da zamašim usta mojstra Bonifacija in njegovemu prevzvišenemu svetemu Očetu,* je zamrmral sam pri sebi.
Samo nekaj se je skrivalo njegovi pozornosti: vzlic
vsemu zasledovanju ni mogel izvohati, kje skriva vrtnar tisti usodnovažni ključ, ki je odpiral stranska vratca.
Dan je mineval počasi. Ragastensa je grizla nestrpnost, ko je moral neprestano kramljati o cvetlicah in ozadju ter odgovarjati na vseh tisočero vprašanj, ki mu jih je zastavljal Bonifacij o umetnosti vrtnarstva na Nemškem. Naposled je napočil večer. Vrtnar je skrbno zaprl naoknice te prižgal svečo.
„Nemara da se pride njegova Svetost nocoj izprehajat", je dejal.
»Ob kateri uri prihaja sveti Oče običajno na vrt?*
»Okrog devetih. Izprehaja se kake pol ure. Ob desetih pa spi že vse, kar je živega v vili . . . izvzemši prokleti mrčes, ki kvari moje sadje*, je dodal Bonifacij in izdihnil.
Ragastens ni odgovoril. Njegov nervozni nemil mu ni dal ostati na mestu. Ura je udarila devet . . . Primaknil je stol in se vsedel za naoknice. Minute so tekle, druga za drugo . . . četrt ure je že bilo ... in spet, in spet . . .
»Ura je deset!* je dejal Bonifacij nenadoma, »Svetega Očeta nocoj ne bo na vrt... Morali boste pač počakati do jutri. Kajti le redkokdaj se zdi, da dva dni ne bi prišel premišljevat v čistem zraku in v samoti."
Ragastens se je jedva vzdržal, da ni zamahnil od jezne nestrpnosti.
In že se je bil stari vrtnar vrnil k svojim omiljenim pogovorom ter mu pričel praviti, kakšne križe da je imel z nekim slivovim drevesom, ki mu ga je pokazal ... Noč pa je medtem napredovala.
»Nehajva," je dejal naposled. »Čas je, da se podava k počitku, mladi mož."
V	tem trenutku je utegnila biti ura poldvanajstih. Ne-
nadoma se je žalostno oglasil turobni glas zvona.
Bonifacij je resnobno snel svojo čepico.
»Kaj je to?" je vzkliknil Ragastens in vztrepetal.
»To? To je zvon papeževe kapelice. Mrliču zvoni. Nekdo v tej vili je moral umreti... in gotovo imeniten človek ... sicer mu ne bi zvonih ponoči."
Nekaj je streslo Ragastensovo dušo kakor strašna slutnja. Stari vrtnar se je približal oknu. Od časa do časa je zvonec pošiljal v temo svoj zlovešči klic.
»Ženski zvoni!* je dodal starec.
»Ženski!* je kriknil Ragastens z največjo grozo.
»Da; če bi bil moški, bi pritrkavalo. Poslušajte ... Ah!* je vzkliknil nenadoma.
»Kaj je?*
»Papež!" ...
Ragastens je planil k oknu. Bonifacij	mu	je s prstom
pokazal senco, ki je v velikem	razburjenju	stopala po	stezi.
»Kaj se neki godi?" je zamrmral stari vrtnar. »Če se je sveti Oče prebudil ob tej uri, in če se razodeva v njegovi hoji tak nemir, mora biti kaj posebnega ...“
Bonifacij ni imel časa, da bi dovršil ta stavek. Zamašek iz cunj se je šiloma porinil v njegova usta, in hip nato je bil zavezan za tilnikom. V svojem strahu se je hotel obrniti. Toda spotaknil se je in padel vznak, ves bled od groze ...
Takrat se je sklonil Ragastens čezenj ter mu urno zvezal noge ... Minuto kasneje je bil Bonifacij povezan od nog do glave; in se ni mogel	več ganiti, niti	kričati.	Ra-
gastensvmu je šepnil na uho:
»Če se poizkusiš ganiti, si mrtev! Kje je ključ malih vrtnih vrat? Brž ... Samo z očmi mi daj znamenje" ...
____________________________ (Dalje.)
udeležencev, je patrijarh zahteval od ministra kulta da jih izpuste, ker sicer: da bode vlada odgovorna. Minister je pa odgovoril, da ne more prej drugače postopati, dokler ne odjenja patrijarh. Vsi, ki so zaprti, pridejo pred vojno sodišče.
Avstrljsko-turška vojaška konvencija.
Nekateri listi so bili pisali o neki av-strijsko-turški vojaški konvenciji, katero pa sedaj zapored dementirajo. Tudi pražki poluradni »Prage.r Tagblatt" piše v tej zadevi sledeče: Ce so nekateri listi vsled govoric, ki so jih najbolj širili italijanski časniki in katerim je dalo povod potovanje Hakki paše, trdili, da se bode sklenila avstrijsko-turška vojaška konvencija, vendar ni odveč, označiti govorico kot popolnoma izmišljeno, zlasti, ker so jo italijanski listi že okitili z dalekosežnejšimi kombinacijami.
V	poučenih krogih ne ve nikdo nič o tem in lahko se ožigosa vsako tako besedo, da je iz trte izvita.
Dnevne vesti.
Kaj bo? Pod tem naslovom piše »Slovenski Narod": V včerajšnjem članku smo pograjali nekega oblastnega gospoda, ki ima baje široko besedo pri Štruklju in Auru. Da ne bo nobene zmote, popravljamo, da je to le tisti gospod, ki ima tako besedo v zadnjem času pri Tratniku (ne pri Štruklju) in pa pri Auru. Torej, da se ne bo morda koga dolžilo, ki ni s tem v nobeni zvezi 1“ Naš poročevalec pa je zvedel, da „Slov. Narod" tudi še v popravku nima prav. Da ne bo nobene zmote, popravljamo, da je to le tisti gospod, ki ima v zadnjem času »košto« doma (ne pri Štruklju, ne pri Tratniku in tudi ne pri Auru). Joj! Kaj bo ..,
Kaj bo? ...
Poglavje o draginji v Ljubljani. Vse
se pritožuje, vse stoka pod težo tržnih cen v Ljubljani, ki dosegajo že naravnost neverjetno visokost. Eno jajce n. pr. stane na ljubljanskem trgu celih 10 vinarjev! Prodajalci nastavljajo kupcem enostavno revolver na prsi: plačaj, ali pagladuj! Kam pridemo na ta način? Z vprašanjem draginje bi se morali merodajni faktorji že resno pečati in in iskati načine, kako bi se ljubljanskemu prebivalstvu pomagalo.
Klerikalci In „Sloven. filharmonija". Glasilo deželnega odbora »Slovenec" se za-letuje v »Slovensko filharmonijo", ker imajo baje žnjo bridke skušnje klerikalci. Je pač dokazano dejstvo, da smrdi klerikalcem vse, kar količkaj diši po kulturi in umetnosti. Naravnost pobalinsko pa je, ako primerja »Slovenec" »Slov. filharmonijo" z raznimi škandalbandami po deželi, ki imajo toliko pojma o umetnosti in glasbi, kot vsi Slovenčevi redakterji. Klerikalci se zaletujejo v »Slov. filharmonijo" edinole zato, ker je ta res strogo umetniška inštitucija, a kot taka pač ne more zadovoljiti klerikalnemu inte-lektu na raznih katoliških prireditvah.
O suspendiranju prof. Juga piše Rdeči prapor":	Suspendiran profesor.
Kranjski deželni šolski svet je po poročilu domačih listov na zadnji seji suspendiral od službe profesorja na mestnem dekliškem liceju Antona Juga zaradi nekega govora na skupščini učiteljske zveze v Novem mestu, dokler traja disciplinarna preiskava proti njemu. Zunanji listi javljajo, da je podal dotični predlog deželni poslanec in učitelj Jaklič. To bi vendar bilo dobro vedeti. Gospod Jaklič je sicer klerikalec, a vendar nam ne gre v glavo, da bi se bil mogel tako ponižati. Rajši bi verjeli, da so bili vsi ti zunanji časopisi mistificirani in in da jim pošlje gospod Jaklič popravek. Bilo bi vendar čudno, da bi slovenski učitelj opravljal tako službo, pa še napram človeku, kateremu je bil kolikor toliko tovariš. Gospod Jaklič bo gotovo dal preklicati. Kajti če ne bi dal, bi bilo seveda drugače. Če bi gospod Jaklič molčal, bodo morali drugi govoriti. »Rdeči Prapor" gotovo zastonj pričakuje, da bi Jaklič kaj preklical, ker tudi ne more proglašati resnice za laž. Da je res Jaklič zakrivil suspendiranje prof. Juga, je nepobitno dejstvo, — Zadnji »Učiteljski Tovariš1* piše o tej Jugovi aferi takole: Afera prof. Jug. Na zahtevo klerikalcev in interpelacijo Jakliča v zadnji seji deželnega šolskega sveta je deželno predsedstvo sporočilo prof. Jugu, da ne sme poučevati na mestnem dekliškem liceju, dokler zadeve ne reši ministrstvo. Profesorja Juga preganjajo zaradi njegovega politiškega govora, ki ga je imel na skupščini Zaveze v Novem mestu. Kakor je znano, je prof. Jug tamkaj razpravljal o potrebi narodne šole. Govoril je sledeče: »Zaveza stoji na temelju narodne šole; stremi za modernimi, naprednimi načeli. Ona goji v prvi vrsti vprašanje šole, ki nam ima vzgajati naroden, zdrav in vesel naraščaj. In ti temelji so za narod in po njem za državo trdnejši temelji od ko-ristolovstva, zato tudi tako veliko število navzočih in tako veliko zanimanje. In kako važno je vprašanje šole, ki je torišče naše ljudske izobrazbe! Treba je najti poti do narodne šole, kajti le narodna šola je zdrav temelj krepke države. Le narodna šola nam
more vzgojiti dobrih državljanov s krepko naobraženostjo, ki je za nas belo-modro-rdeče pobrvana, značajev, ki ne klečeplazijo iz gole sebičnosti pred črno-rumeno ali belo-rumeno barvo." — Iz teh besed hočejo klerikalci na vsak način napraviti protipatrioti-čen in protidinastičen govor. Proticerkven ne — ker to jim ne nese! Jaklič je inter-peliral v deželnem šolskem svetu, pa mi stavimo, da Jaklič o stvari niti natanko informiran ni, da je le mimogrede po »Slovencu" ujel nekaj na ušesa. Saj drugih poročil pa politik Jaklič ne bere! To je podlo in gnusno obrekovanje in taka obrekovanja so verodostojni dokaz slavnemu deželnemu šolskemu svetu za Schwarz-Šušteršičeve ere.
To ni prav! Na južnem kolodvoru v Ljubljani je bilo te dni dosti vojaštva, ki se je vračalo z vaj na Krasu in v kolodvorski restavraciji je bilo dosti dela in nekoliko domačih brezposelnih natakarjev je prosilo restavraterja Schreya, da bi jih vzel za te dni v službo, ta je pa rajše poklical na pomoč nekoliko ljubljanskih gostilničarjev, svojih prijateljev, kar na noben način ni prav, še manj lepo pa je od do-tičnih gostilničarjev, da so to prevzeli in s tem onemogočili natakarjem, ki imajo žene in otroke, pa niso v službi, da bi si kaj zaslužili.
Telefonlčno aviziranje brzojavnega in tovornega blaga. Danes se prične na tukajšnjem južnem kolodvoru telefonično aviziranje brzojavnega in tovornega blaga na podlagi določil novih prometnih pravil. Natančnejši podatki se izvedo pri brzovozni in tovorni blagajni.
Novi tržaški škof. — Goriški „Eco" piše, da bo v kratkem imenovan novi tržaški škof in sicer mons. Fr. Ca s teli iz, ravnatelj centralnega semenišča v Gorici.
Karfijolarji, ki so včeraj obhajali svoj Grtindungsfest — so nameravali tudi prirediti svoj običajni bumel, ki se jim pa ni posrečil. Iz kazine so pošiljali gledat srednješolce in tuje kolege, kakšen je kaj teren po Šelenburgovih ulicah. Ti so se vračali s kaj slabimi vestmi, ker so mislili, da vsakdo, ki gre slučajno opoldne mimo pošte, čaka karfijo-larjev. Slednjič jim pač ni kazalo drugega, kot da so bumel odpovedali in ostali v Kazini, odkoder so se potem razšli vsak z malim zavitkom pod pazduho, kjer je nosil pazno zavito in skrito svojo čepico. Možakarji so pač uvideli, da se tudi v času Lašanovega komisarjevanja ne bo preveč bujno razcufala karfijolska zelenjav.
Velikanski sulec. O veliki ribiški sreči pripoveduje gostilničar Maček za Ljubljanico. V petek popoldne je ribaril, kar začuti močen sunek v vodi pri šentjakobskem mostu. Napne sile in z združenimi močni potegnejo iz vode nenavadno močnega sulca, ki si je na vse pretege prizadeval, da se reši. Ko je bil že na kopnem, se je začel tako premetovati in skakati po zemlji, da sta ga mogla dva ukrotiti samo s tem, da sta se nanj vlegla. Sulec je meril 1*20 m, tehtal pa je celih 13V* kg- Taki velikani se v naših vodah pač redko dobijo, kajti ribam pri nas ni sojena visoka starost. Naključje je bilo, da je Mačku zapadel plen baš v petek, tako, da so imeli vsi gostje dobro petečno pojedino.
Koče Slov. Plan. Društva se bodo zatvorile in sicer: Orožnova koča na Črni prsti, Vodnikova koča na Velempolju, Triglavski dom na Kredarici, Koča na Kamniškem sedlu in Schmidingerjeva koča na Velki Planini dne 19. septembra t. 1. — Aljažev dom v Vratih, koča v Kamniški Bistrici in Kadilnikova koča na Golici pa dne 26. septembra t. 1.
Ponarejeni petkronski novci. Po Dolenjskem krožijo ponarejeni petkronski novci, ki so pravim novcem zelo podobni. Napis in slika na obeh straneh in celo obrobni napis, so popolnoma brez vsake napake. Razlikujejo se od pravih samo po svinčeni barvi, manjši teži in po tem, ker imajo preveč votel glas.
Seja trgovske obrtne zbornice. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v torek, dne 20. septembra t. 1. ob 5 uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Volitev namestnika člana v kuratoriju zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem. V. Prošnji za podporo obrtnih nadaljevalnih šol v Mokronogu in Spodnji Šiški. VI. Prošnja za dovolitev povračilnih obresti za nezakonito prejete zneske zborničnih doklad. VII. Informacijski tečaj za zadružne funkcijonarje. VIII. Telefonsko omrežje na Gorenjskem.
Lovska razstava na Dunaju. Lovska razstava na Dunaju bo najbrže odprta samo še 16. oktobra t. 1. Poljedelsko ministrstvo se je vsled povabila eksekutivnega odbora prve mednarodne lovske razstave odločilo, da priredi v posebni enotni skupini speci-jalno razstavo za povzdigo konjereje.
„Dol. podružnica Prosvete" v Novem mestu priredi svoj II. redni občni zbor v sredo, dne 21. t. m. ob 7*8 uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Kavarna Evropa v Ljubljani se je
bila letošnje poletje popolnoma renovirala in modernizirala, kar ima za celo mesto velik pomen. Poslopje, v katerem se nahaja kavarna Evropa, spada med najlepša. Kavarniški prostori so veliki, svetli, zračni in zelo udobni ter se odlikujejo po krasnih marmornatih stebrih. Marljivi in podjetni ka-varnar g. Tonejc je opremil kavarno z bogato, elegantno in okusno notranjo opremo. Kavarna je dobila nov vhod, kakršne imajo velikomestne kavarne. Peči, ki jih je postavila tvrdka Vidic & Comp. so najnovejše vrste. Pleskarska dela je izvršila tvrdka Bricelj, elegantne v mize, stole in divane je dobavil tapetnik Černe, blagajno in stojala za časopise je izdelala mizarska zadruga v Št. Vidu. Bilardi so najmodernejši. Kavarna Evropa je danes najlepša in najmodernejša v Ljubljani in je glavno zbirališče odličnega domačega in tujega občinstva.
C. kr. državna realka v Idriji. C. kr. državna realka v Idriji šteje letos 261 učencev in sicer I. razred 49, II. 41, III. 45, IV. 28, V. 32, VI. 23, VII. 25. V pripravljalnem oddelku je 18 učencev. Na zavodu hospi-tira 9 gojenk.
Učiteljsko osobje na javnih ljudskih jn privatnih šolah na Kranjskem. Na vseh javnih ljudskih šolah na Kranjskem je pod-učevalo letos 1020 učiteljev in učiteljic, ki se po šolskih okrajih razdele sledeče: Postojna 100, Kočevje 103, Krško 99, Kranj 85, Ljubljana 70, Ljubljanska okolica 135, Litija 66, Logatec 90, Radovljica 66, Novo mesto 87, Kamnik 71 in Črnomelj 48. Na dopustu je bilo 24 učiteljev in 34 učiteljic. Na privatnih ljudskih šolah je podučevalo 154 učiteljev, oziroma učiteljic.
Sankcljonlran koroški deželni zakon. Cesar je potrdil zakon koroškega deželnega zbora glede ustanovitve deželnokulturnega sveta za vojvodino Koroško.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 2 kontorista, 3 potniki, 16 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 6 pomočnikov manufak-turne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 1 blagajničarka, 2 kontoristinji, 3 prodajalke, 14 učencev, 2 učenki. — Službe išče: 2 knjigovodja, 4 kontoristi, 2 poslovodja, 4 potniki, 18 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 9 blagajničark, 10 prodajalk, 7 učencev, 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajale in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Slovenci podpirajte domačo slovensko tvrdko z glasbenimi instrumenti, Alfonz Breznik, ker jo Nemci dosledno bojkotirajo.
Parasit na narodnem telesu.
Odnekod z dežele.
(Dalje.)*)
Posrečilo se mu ni, čeprav je poizkušal.
Od takrat naprej sta bila nerazdruž-ljiva tovariša na potovanju in doma — toda po preteku dveh let nista več. Vsak značaj se ne da okužiti.
Takoj ko je parasitu izpodletel načrt, uničiti že prej omenjenega industrijalca, je raztegnil svoje kremplje drugam. Prva žrtev naj bi bila neka gospa in z njo tudi kopa nepreskrbljenih otrok.
Te rodbina je bila z veliko svoto angažirana pri podjetju, ki je vsled slabega gospodarstva takratnega lastnika prišlo na boben. Rodbina je morala voliti med dvojnim: ali izgubiti vso svojo veliko terjatev, s katero je bila angaževana, ali pa prevzeti podjetje. In zgodilo se je slednje. Parasit je iz gole zavisti, da bi omenjena gospa bila lastnica dotičnega podjetja, on pa ne, pričel z velikimi intrigami, katere so bile po svojem obsegu v stanu gmotno uničiti vso rodbino, dasi mu le ta nikoli ni storila ničesar žalega, nasprotno pa je on pri njej zaslužil dokaj svetlih kronic. Parasit si je pustil takoj izdelati načrte za svoje lastno podjetje in groziti gospej z uničujočo konkurenco, hoteč preprečiti s tem, da bi gospa ne preukrojila svojega podjetja potrebam primerno. Nadalje ji je prigovarjal na eni strani, naj pod izgubo proda svoje podjetje, na drugi strani je pa odvračal resnega kupca, obenem se pa sam usiljeval za kupca. Med tem je pa rodbina prišla v gmotne kalami-tete, odvrnen je pa bil resni ponudnik. Pred-stavljaje gospej svoje konkurenčno podjetje, in uvidevši položaj te rodbine, se je sam odtegnil kot ponudnik. Bil je prepričan, da je dosegel svoj namen, kajti mislil si je, če oslabi svojega bližnjega, da je s tem že koristil svoji grabežljivosti.
V	nesreči hoče usoda semtertja tudi
srečo.
Poštenjak se je našel in ponudil gospej roko v pomoč. Gospa je s pomočjo nekaterih razsodnih in poštenih someščanov
*) Ta članek bi moral priti pred poslednjim, ki je USel v sredo.
modernizirala svoje podjetje, ki sedaj pro-speva v blagor izkoriščane rodbine.
Tretji rop, ki ga je v kratki dobi enega leta hotel naš parasit izvršiti nad svojim someščanom, se mu tudi ni posrečil. Zato utegne dobiti svoje zasluženo plačilo, če le za kaj. Seveda pride pozneje v javnost, ravno-tako se mora v javnosti pribiti neodpustljivo moralno in gmotno izkoriščanje para-sitovega prijatelja, ki je pri omenjenem someščanu v službi.
Sedaj pa v kopališče. Znameniti doktor zdravilstva K. je moral vsled nekaterih nezgod zapustiti poverjeno mu mesto in sedaj je pooblaščen ga zdraviti neki drug zdravnik. Pravijo, da ga je spoznal in videl pri zadnji porotni obravnaviHla-dnikovi, kamor je baje — kakor pripovedujejo očividci, ki so poslušali to obravnavo — prišel s svojo milostljivo. Nekdo je menda našega parasita vprašal: »Gospod, ali st e. prišli prakticirat!" Ko ga parasit hudo pogleda, se mu dotičnik odreže: »Oprostite, sem se zmotil!"
Razne vesti.
* Čez Irsko morje. Avijatik Loraine je te dni poskusil poleteti čez Irsko morje. Toda ker se mu je pokvaril motor, se je moral kakih 200 metrov pred irskim obrežjem spustiti v morje in plavati do brega. Aparat je rešil neki ravno mimoidoči parnik.
* Vstaja v Nikaragui. Iz Manague poročajo, da se je Madriz na parniku »Victoria", katerega sta obstreljavali dve vladni ladiji, udal. „Victoria“ ima 18 mrtvecev in 32 težko ranjenih.
* Prepir zaradi gozda. Iz Zagreba poročajo: Pri sv. Simonu je prišlo v nedeljo med kmeti in orožniki do hudih spopadov. Orožniki so bili primorani streljati. En kmet je bil na mestu mrtev, več jih je bilo nevarno ranjenih. Vzrok spopada da je bil prepir dveh sosednih vasi radi nekega gozda. Ker se prepir le ni hotel poravnati, je komisija razdelila gozd na dva dela. Komisijo je pri delu varovalo 40 orožnikov in ena stotnija vojakov, tako da je bil vsak nemir nemogoč. Takoj, ko je pa vojaštvo in orožništvo odkorakalo, so se kmetje spopadli in pričeli strašno pretepati. Orožništvo, ki je prišlo na lice mesta je hotelo kmete pomiriti, nakar so pa oni odgovorili s tem, da so pričeli metati na orožnike kamenje. Več kmetov je bilo aretiranih in odpeljanih v zapore.
* Žrtve in oderuštvo ameriških železnic. Leta 1909. je bilo pri železniških nesrečah v Ameriki ubitih 8722 oseb, a ranjenih 95.626 oseb, od katerih je bilo mnogo pohabljenih za celo življenje. Potnikov, ki so izgubili vsled železniških nesreč življenje, je bilo 253, a ranjenih 10.311. Povprečno je bil izmed vsakih 3,523.606 potnikov ubit eden, a izmed vsakih 86.458 potnikov je bil eden ranjen. Vrednost železnic je znašala do 31.vmarca leta 1909. 17.487,866.935 dolarjev. Železniških uslužbencev je bilo 1,052.823. Dohodkov so imele omenjenega leta železnice 2.418,677.538 dolarjev, a izdatkov 1.300,445.410 dolarjev. Dividenda delničarjev je narasla za 380,800.830 dolarjev.
* Španska kraljica mati proti svojemu sinu. Španska kraljica mati, ki se namerava izseliti v Budimpešto, je nad politiko svojega sina, kralja Alfonza skrajno vznemirjena. Pred par dnevi je prišlo med obema do popolnega spora. Kraljica mati je namreč od sina zahtevala, da mora s papežem takoj skleniti mir, kar |5je pa kralj Alfonz odločno odklonil. Spor med Rimom in Madridom je špansko kraljico mati, ki je rojena Habsburžanka, privedel do tega, da se sedaj izseli v Avstrijo.
* Roparji na parniku. Neki ruski parnik, ki je imel na krovu tudi 30 kitajskih potnikov, je bil kakih 30 vrst od Har-bina nenadoma napaden od Čunguzov, ki so se nahajali med potniki. Oba lastnika ladije sta bila umorjena, potniki pa oropani vsega premoženja. Mnogo jih je bilo nevarno ranjenih. Večino potnikov so na to zvezali in hoteli ubežati, kar je pa ruska obmejna straža preprečila in ujela vse roparje.
* Axmann obdrži svoj delegacljskl mandat. Korespondenca »Austria" poroča, da poslanec Axmann nikakor ni pripravljen odložiti svoj delegacijski mandat. Korespondenca pristavlja še zraven, da krščanskosocialna stranka nima nobenega sredstva, da bi mogla poslanca Axmanna, ki je izstopil iz stranke, prisiliti k odložitvi svojega poslanskega mandata, ako sam noče.
* Amerikanske korupcijske afere. Bivši blagajnik zvezne blagajne v Čikagu, Sicerald, je bil radi velikih poneverjenj aretiran. Preiskava je namreč dognala, da manjka v blagajni približno 173.000 dolarjev. Dalje se je razkrilo dejstvo, da se je od električnih cestnih železnic izplačevalo poslancem vsako leto 40.000 dolarjev. Imena dveh podkupljenih poslancev so že znana in jim je policija že na sledu.
* Pravda Tarnovske. Dne 4. oktobra bode sodišče v Benetkah izpustilo po do-
služeni kazni iz ječe Naumova, 15. decembra se bode pa bavil kasacijski dvor s Tarnov-skinim prizivom.
* Aretiran zdravnik. V Bukareštu je zbudila aretacija zdravnika Grila velikansko senzacijo. Dr. Gril je namreč zdravil sifi-listične bolnike samo z nekim dozdevnim Ehrlichovim serumom. Ko je namreč državno pravdništvo vprašalo prof. Ehrlicha, če mu je kdaj poslal svoj serum, je odgovoril, da nikdar. Dr. Gril trdi, da je dobival serum za zelo drago ceno od oskrbnika la-boratorja prof. Ehrlicha.
* Kolera v Lvovu. Bakterijologična preiskava v Podgorcah umrlega tovarniškega delavca Josipa Soltyja je dognala, da je bil sum, da je obolel na koleri, popolnoma neutemeljen. Na lvovskem kolodvoru je včeraj obolela neka 17 letna Rusinja, ki je prišla iz Amerike. Zdravniki so konstatirali, da je kolera popolnoma izključena. Vest, da je v Krakovu nekdo obolel na koleri, je popolnoma neresnična.
\njno\cjša telefonska in brzojavna poročila.
Stolypin naslednik Izvolskega.
Petrograd, 17. septembra. Iz poli-tiških krogov se poroča, da je za naslednika ruskega ministra za zunanje zadeve, Izvolskega, določen dosedanji ministrski predsednik Stolypin. Naslednik ministrskega predsednika pa bo najbrže državni tajnik Makarov.
Cesarica Charlota obolela.
Bruselj, 17. septembra. Zdravstveno stanje bivše meksikanske cesarice Charlote je naravnost obupno. Zdravniki so izjavili, da je vsaka pomoč brezuspešna.
Železniška nesreča na Francoskem.
Pariz, 17. septembra. Danes se je pripetila v mestu Rochelle v tem kratkem času že tretja železniška nesreča na Francoskem. Neki brzovlak, ki je došel iz mesta Bordeauxa, je na kolodvoru zadel v neki stroj, ki ga je strašno poškodoval. Dva železniška vozova sta popolnoma razbita. En potnik je bil na mestu mrtev, dva težko, eden pa lahko ranjen. Po drugih poročilih je bilo ubitih 6 oseb, 16 pa težko ranjenih.
Kolera v Budimpešti.
Budapešta, 17. septembra. Danes zjutraj je delavec, ki je včeraj obolel na koleri, že umrl. Listi poročajo, da je umrl za kolero tudi nek drugi delavec, ki je bil uslužben pri donavsko-parobrodni družbi. Truplo tega delavca bodo danes obducirali, da se prepričajo, če je res umrl za kolero ali ne.
Cesar v Dunajskem Novem mestu.
Dunajsko Novo mesto, 17. septembra. Jutri zjutraj pride cesar v Dunajsko Novo mesto. Mesto je vsled tega v zastavah. Na kolodvoru ga pozdravijo različne korporacije in različni dostojanstveniki. Popolnoma po programu si bo cesar najprej ogledal polje, kjer se bodo vršili avijatični poleti, nato vse letalne stroje, nakar bo prisostvoval tudi letalnim tekmam.
Stavka v Lvovu.
Lvov, 17. septembra. Okolu 1300 uslužbencev mestnih elekričnih naprav je danes stopilo v stavko, ker so se pogajanja z ravnateljstvi za zboljšanje plače razbila. Od danes zjutraj je promet z električno cestno železnico popolnoma ustavljen. Tudi uslužbenci mestne plinarne so se pridružili stavkajočim. Ako se stavka takoj ne konča, bo mesto brez vsake razsvetljave.
Ceško-nemški spor.
Dunaj, 17. septembra. Konferenca češko-nemških zastopnikov se prične dne 20 t. m. Sklepu čeških radikalcev, ki so skienili, da se udeleže konference, se pripisuje izvanredno velika važnost. V vladnih krogih so zaraditega postali manj pesimistični. Ako pride do sporazuma, bo potem češki deželni zbor, kakor smo že poročali, sklican takoj 29. septembra.
Cesar Viljem v Petrogradu.
Dunaj, 17. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da namerava nemški cesar Viljem meseca novembra 1.1. obiskati ruskega carja in pride radi tega v Petrograd. V berlinskih krogih pa zatrjujejo, da o kakem odhodu nemškega cesarja v Petrograd ni popolnoma ničesar znano.
Nadomestna volitev v Bosni.
Sarajevo, 17. septembra Pri nadomestni volitvi za bosanski sabor dobila sta, kakoz znano, pristaš Mandičeve stranke So-mogyi in Stadlerjanec dr. Perišič enako Število glasov. Volilna komisija pa je med tem dognala, da ima dr. Perišič sedem nerjavnih glasov in je vsled tega proglasila Pl Šomogyija izvoljenim poslancem s sedmimi glasovi večine.
Pasivna resistenca na južni železnici.
Dunaj, 17. septembra. Danes so se vršila posvetovanja zastopnikov vseh štirih koalicijoniranih železniških zvez. Na dnevnem redu je bilo stavljenje predlogov, pod katerimi so železničarji pripravljeni, prenehati s pasivno resistenco. Na Dunaju se pasivni odpor strašno pozna. Danes ni še prišel niti eden od tovornih vlakov, ki bi morali priti na Dunaj.
Tajna turško-rumunska zveza.
Pariz, 17. septembra. „Matin“ poroča, da sta Turčija in Rumunija sklenili tajno zvezo, po kateri se Rumunija zaveže, da odide v slučaju vojske med Bolgarijo in Turčijo, takoj Turčiji na pomoč in napade Bolgarsko. Ta zveza je bila, kakor poroča „Matin“ sklenjena na inicijativo Avstrije in Nemčije, pravi povzročitelj zveze pa je nemški veleposlanik v Carigradu, pl. Marschal. Ker je zveza tajna, bodo skušali to vest gotovo dementirati. Zveza med Rumunijo in Turčijo bo imela na vsak način ta uspeh, da bo vojna nevarnost med Bolgarijo in Turčijo za precej časa odstranjena. Sicer pa zveza ne pomeni ničesar drugega, kakor oja-čenje trozveze in zmanjšanje vpliva Italije na Balkanu. S tem, da se k zvezi ni pritegnila tudi Italija, se skuša njen vpliv na Balkanu uničiti.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl zvečer.
Glasovlr najnovejše vrste, malo rabljen, se ceno proda. Več pove inseratni biro .Jutra*. 242/3—8
Dva spretna stavbena mizarja sprejme takoj v trajno delo Josip Rože, mizar v Trstu, Rojan 407.
254/3-3
Pouk italijanskega, francoskega, nemškega jezika po najnižjih cenah. Šibenik, Šelenburgova ul. (i, 1. nadstropje.	244/4—3
HISa obstoječa iz 4 stanovanj se jako ceno proda Novi Udmat 191.	257/2—2
Lepo malo stanovanje z 2 sobama in kuhinjo se takoj odda Stari trg št. 19, II. nsd. 258/2—2
z uprego in vozom proda
Karol Jelovšek na Vrhniki.
v
iz poštene hiše sprejme takoj Ivan Ravnihar, urar in trgovec v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 44.
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? 1 ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
? i ? I K O ? O ?
Tekoči kruh! Sladin!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
TT-p-j | daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja sladni čaj, imenovan „Sla-Tlfnpl d i n “! Dobi se pri vsakem trgovcu, zavojček */* kg ž 50
Zdravje!
50°|q prihrankaI Najboljši zajtrki SM°V>,
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Alfonz Breznik
c. kr. zapriseženi Izvedenec In učitelj „Qlaabene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej Gradišče štev. 11.)
Prva, najstarejSa, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialitet) in muzikali]. Naj-raznovrstnejša izbira in najcen. Izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — lOletno
iamstvo. — Generalno zastopstvo dvorne ln komorne tvrdke Czapka, t&sler, Stelzhaininer. Holzl i Heitzman, Manborg, Horugel I. dr.
Popravila In ujfla-Sevanjavseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak Instrument moje zaloge je najskrb-neJSe preizkušen.
Pes
dober čuvaj, križane bernhardinske in volčje pasme, še ne dve leti star, črnoli-saste dolge dlake, se proda za 50 K.
Naslov pove inseratni biro „Jutra“.
Specialna trgovina
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Najboljši pokončevalec mrčesa je teezdvonmo E. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
Dunaj XV.,
Eiinfliausgasse štev. 5.
Model lOlO.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena izvršitev. -
. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo l>rezpla8no. ...
Sprejmem takoj
tri trg. sotrudnike,
v konfekcijski stroki dobro izurjene* = Bobra plača. =
O. BERNATOVIČ
LJUBLJANA, Mestni trg 5. .*.
Priporočljii preparati!
c. in kr. dvom. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 1’50, v sodih KI’— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2'—.
Antlrrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmljakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2'—.
Naročila se točno izvršujejo.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam,	izpadanju	in	osi-
velosti las. Čepica	pomiri	živce in prozroči
dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno	ventilacijo . .	K	6*—
1	„	„	trojno	„	. .	„	8 —
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom
1 stekleničica ... K 2.— 1	■	. . .	.4-—
1 * ...» 6 — Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročilo čepice naj se navede obseg glave.
P. FROTSCHER, Dunaj III.,
Barlchgasse 17.
Patent HLA.TSCEEIL.
Najboljše pokrivanje streh.
Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst.
Glavna zaloga:
T. KOBN, Ljubljani*.
OS' Christofov trgovski tečaj =
Sodna ulica 2, vpisuje vsak dan od 12. do 3. ure pop. Začetek šolskega leta 1. oktobra ob 8. uri ========== zjutraj.	----
pripravna tudi za mesarja, se zaradi pre-obilega posla
tsullsoj piod.a.
Plačilni pogoji jako ugodni.
Več se poizve v zalogi mengiške pivovarne v Ljubljani.
LANDSKRONER & BOCHNER
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 39. Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške In ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago Itd. — Proti ugodnemu plačilu na obroke. Na željo pošljem zastopnika na dom.
Kočna dola.
Ročna dela.
Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje
Repše & Jeršek, timijana,stari tfg20
priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove i. t. d. Obenem priporoča tudi svojo bogato zalogo vezenin in vezeninsklh potrebščin.
Belo vezenje.
Cene nizke. =
Vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. —...........  :	Kočna dela. . === =r?
Predtiskarija.
= Cene nizke.
Staoso/pllje T7-3e!h_ Trrst-
S. MONDSCHEIN
Dunaj t, Luiireiizriherg' št 3.
Stempel za datum 10 let 2 K.	Žepni	stempel	od	1	K	višje.
Tipa® tiskarna „FAMQS“,4,4 {rk	napr4
Zalog-a, majnoTrej šili
Nfunierateure iles Bates Rlacliiu Compaiiy, Ycw York.
Iščejo se agentje!	Ceniki	zastonj!
Mod:na trgro-srlan-a,
52—8
gjosipina Podkrajšek [g
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih Uril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši naUit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — I?ex*ilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšetov. TSTog-avice in roUavice. StezniU po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
s
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da bom dne 19. septembra 1.1. otvorila
fino in svitlo likanje
ter za točno, najboljšo postrežbo jamčim in se cenjenemu občinstvu vljudno priporoča
G-afbriela. Tvxgr
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3.
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad
99
99
5.000 kom. oblek
2.000 „
2.000
1.000
5.000
1.500
500
18.000
za gospode »	„	dečke .
n	n	otroke .
posameznih hlač „ gospode pelerin iz velblodje dlake
od K 8'— naprej
«•____
»	r>	u	n
4*—
n	n	*	n
n	»1	n
n	w	0	,,
površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov . „ „ 3-—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
Priznano nizke cene!
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
.i
—
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva $fs*
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuf e vsa mizarska stavbena dela.
• Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. -
t • t (• <! • r t • •' • r 1 • r i • c • • • L: # .r.1 # Lt •	r.	>/r
Čudež a,merils:a,nslre ind.io.strije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim“)
£
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo šešte-vanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i -prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq.
U
m
m
n
g
Pni slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	_ _
Najniže cene!
TURK in BRATA ROJINA.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
85 -*9
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI} VODNIKU
~ kamenarskem mojstru ~
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 450.000.
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani.
Stritarjevo, ulica štev. 2.
========== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4!|2°|o