g«eDN.ŠTVO in UPRAVA v Oorid v ulici *>va Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, u.aprto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSA/.KO SRjEDO Pofilni^fek. 'račun Sl. 9 - 17768 Poitnlna plačana v fotovini - Sped. in abbonamento poslale II. Ciruppo Leto m. štev. 28 GORICA DNE 9. IUL1JA 1947. Cena L. 10 KAKO NAJ ODGOVORIMO TISTIM K t rt a p a d a J o Slove nce » ? Italijanom, ki nas napadajo in sramotijo s »ti Lini«, m vredno °^°vajjati, ako iz njih izvajanj •asuo spoznamo, da s« nedostopni za 'sako trezno razmišljanje. Večina * uiijaaov si pa želi, da pojasnimo s'‘ye stališče, ker ljubi resnico iu u°čo delati krivice. Naj torej djuno nekaj pojasnil glede, očitkov, ki jih 1'nnasa narodno nestrpno ituiijan-časopisje tudi na račun tako *vanih »belih« Slovencev. "Vsi ste glasovali za Titovo Jugoslavijo« Tudi duhovnikom očita neko itali-•*ansko časopisje, da so podpisovali Hioinouice v prid FLRJ. Toliko bolj '^Ua ta očitek številnim drugim •OttUm« Slovencem. — Iz tega dojiva izvajajo naša narodni nasprot-*llki, (ia smo vsi titovci, dii nam j« ^ubšu komunistična Jugoslavija K(>t demokratična Italija — iu da s*uo navsezadnje soodgovorni ceio ^ zločine, ki oo jih komunisti izvt Sll‘ v l 1545, to odgovarjamo: ■L Ni res, da so vsi Slovenci podpisi izjavo za »Titovo« Jugoslavijo, ^ajti mnogi so podpis odločuo od-klomli, ker go vedeli, da komunisti |*°čejo s podpisom takih izjav do-. pred svetom, da ti Slovenci želijo prav »progresivne« demokra^ ^‘Je, kar ni res. — Mnogi so se z od-‘°uiivijo tega podpisa tako izposta v*li. da so morali zapustiti svoj do. 'to in se podati v mrzlo tujino. ®et drugi so podpisali s pndrž mo pravico. Imeii so celo organizacije: »Dopolavoro«, »Balilla« itd. In vendar moramo roči, da nas I-talijani glede nacionalizma daleč uadkriljujejo. Ni še dolgo, odkar je zelo odličen katoličan podal sledečo izjavo: »Rajši v komunistični Ita- liji kakor v demokratični Jugoslaviji.« Naše mnenje pa je, da bodi vsaka cižava do vseh državljanov tako pravična, da bo vsak državljan v ujej srečen. Nemci, Italijani in Francozi se v Švici počutijo tako dobro, da jim še na misel ne pride, da bi poželjivo gledali v svoje narodne državo. Tudi Italija naj bo napram Slovencem taku, da bodo radi sprejeli nase žrtev bivanja izven narodnih mej. Nacionalni šovinisti in ljudje, ki pravijo, kakor smo te dni slišali, »da je treba dati Slovencem strup, a ne šol«, naj s-c ne čudijo, če je postalo Slovencem bivanje v kulturni Italiji težko breme. Vkljub vsemu se pa nadejamo, da se je večina Italijanov iz zgodovine le nekaj naučila in da vsaj sluti, v kaki smeri se bo razvijala v bodočnosti. V sv. pismu beremo: »Ko se boš naveličal zaničevat: druge, boš sam zaničevan«. Te besede naj si vzamejo k srcu! IZJAVE nekega zanesljivega izobraženca (Nadaljevanje) Zo ko»u, da so za resnično demokratič->4° Juyoslavijo, ki bo pravična do 'soh manjšin — torej tudi do itali-JttUake. 2. Zolo veliko Slovencev se jo pod 1Usulo za FLRJ iz samega strahu. I-t<;lijaiii bi na njihovem mestu po Vfcčini storili isto. Maraikak Slovenec se je podpisi za FLRJ, ker je prepričan, da •jo sedanji režim v Jugoslaviji ue bo Ucdg0 vzdržal, a na drugi strani ue 2Upa v pravičnost Italijo napram Utt*i manjšini. — Upravičenost tega Nezaupanja nam potrjujejo šovinistični izpadi proti Slovencem in borba proti njihovim uajosuovej-®Un pravicam v preteklosti in sedanjosti. Slovenci smemo upati, da se komunizem v JugoisLaviji ne bo mogel dolgo obdržati na oblasti, ker ima v Uudstvu veliko manj zaslombe kot n- Pr. v Italiji. V Italiji pride lin 'sakega 18. državljanu en član kom. Partije, medtem ko pride v Jugoslaviji na vsakega 52. državljana en partijec. — »Osservutoro Romano« Je 25. VI. povedal še več, t. j. da se-^aj v Jugoslaviji gotovo najmanj ljudstva »niti ne simpatizira s komunizmom«. 4. Dodati moramo, da so mnogi Slovenci pošiljali zavezniškim oblačni izjave, naj njihovih podpisov u° jemljejo resno, ker ho jih duli le l'od pritiskom groženj. Torej iz omenjenih podpisov nika j*°r ni mogoče izvajati, da so vsi Slovenci »titini« ali da so še lani to bili, Kes pa je, da bo težko najti Slo-'enca, ki bi no bil rajši v svoji za-demokratični državi kot v Ita-iji. — Ali niso tudi vsi Italijuni *'ajfti v Italiji kot v Jugoslaviji? "led Slovenci in Italijani je pav tem **°Kledu zelo velika razlika. — Slo-venCi se bojijo Italije, ker so imeli ? njo silno slabe izkušnje skozi 25 lct. Ali jim je bila tu pri znana tud' e ena sama narodna pravicaT — so drugačno je bilo stališče Italija "°v v Jugoslaviji. Veliko manj jih Jt‘ bilo in po pravici so ne morejo pritoževati, da jim jo demokratična u£oslavija kratila tudi le eno sa Gospodarska sužnost Pri mlotju oljk so bili prisotni plačani »zaupniki« (po 2 komunista), ki so točno popisovali, koliko ima kdo oljk, in potem so lastnikom pustili 20 kg olja na osebo v družini. Vse drugo je vzela obiast in plačala lastniku a 38 din 1 kg olja, in sicer takoj v oljarni. Toda oblast ga je potem prodajala uraduistvu Kot aprovizacijo veiiko dražje. Umljivo, da je ljudstvo na tako postopanjo gledalo postrani. Ljudje se bojijo, da bo tako letos tudi z vinom ob trgatvi. Vino se moiv prodajati edino preko zadrug. Uradna cena za vino je pri litru 7 din. (V coni B so ponekod gostilničarji vino kupili po 60 jugo Ur. Država jim je pri litru nabila tar. 30 jugolir. Prodajati pa smejo liter vina p j 88 jugoliv, torej z 2 jugolirama zgube pri litru). Vinorodni kraji so s to tari 1 o ■trašno udarjeni, ljudsvvo jo straš-o slabe volje, idasii okolica Šibenika je neverjetno razočarana. V žitorodnih krajih oblast jemlje žito, pšenico, koruzo itd. iu plačuje po maksimiranih cenah, a kmetu pušča minimalno, okrajno nizko, za življeujo nezadostno množino. Isti kmet mora pozneje hrano kupovati ali na črni borzi ali jo dobiva na a-provizacijo. toda vedno »svoje z‘-to« bolj drago kupi. Ljudstvo tega ni navajeno. Toži in trpi. Ljudstvo pravi tako: »Zemlja je naša, a sad je njihov. Kaj nam je mba potem še delati!! Kaj nam oni dajo?« Ljudstvo je lačno, boso iu golo. Težko jo priti do hrane tudi na črni borzi. Hrane ni, ker jo jo oblasi vzela. Silno težko je priti do denarja. Težke so kazni za prekršiteljo gledo dobavo hrano po črni borzi, Aprovizacija pa jo premaln. Skoraj nemogočo jo priti do tekstilnih izdelkov, do obleke. Ljudstvo je nago. »Do kdaj bo vse to trajalo?« se sprašuje. Davki Vrh vsega tega moru ljudstvo plačevati težke davke. Zanimivo pa je to, da uihčo ne moro dobiti potrdi la, da je plačal ves davek. Zato znova in znova pobirajo isto davke. Skoro vsak dan hodijo v>o vaseh ljudje z Davčne uprave (Fiuančni d:;ek pri Narodnih odborih) in za htevajo, da so plača davek. Seveda so davki iz dneva v dan večji in ljudje ue’pomnijo česa po dob nega — in jok;ijo za prokletin izkoriščevalskim kapitalističnim re dom. Militarizem Redili vojaški rok za rekrute je t!ve, tri, Štiri letu (pri mornarici) Komunisti so prej večino preklinjali ilitarizem iu ga tudi sedaj ne morejo trpeti pri drugih narodih. Volitve Pri državnih volitvah je pravilo ledooB: oblast postavlja svoje kan ilidnte, protikandidatov ni. A kolikor kdaj so, jih je zojiet postavna oblast \z svojih kr Jgov zaradi foi n:e. Ljudstvo ue sme nič misliti, nič izbirati. Ljudstvo mora samo glaso-ati. Zato ljudstvo sovraži volitve, ker to sploh vol it v; niso. Ljudstvo je zaradi tega globoko užaljeno, vendar mora iti glasovat — iz samega strahu pred posledicami, ki bi ih imela zanj® abstinenca. Liuastvo sicer vedno govori, da noče iti gla sovat, toda zadnji trenutek popusti (Nadaljevanje prihodnjič) SV. STOLICA ZA MIR »Ossorvatore Romano« jo objavil vrsto člankov o nevarnosti novo vojne, ki grozi svetu, če se Vzhod in Zapad no bosia sporazumela. Olan-kar pravi, da bi bila kaka »križarska vojna« zoper komuuizem — kakor pač vsaka vojna — pogubna. Če je lia obeh straneh dobra volja, so mir lahko ohrani. Tako stališče do vojne je Cerkev vedno imela — in ni torej nič posebnega. Sv. oče jo baje poslal posebno vabilo Trumanu in Stalinu, naj bi se sama sestala iu skupaj pomenila o vprašanjih, o katerih so njiju ministri ue morejo sporazumeti. Trumau je z veseljem sprejel vabilo, o Stalinu pa ne vemo. Komunisti pa bodo kljub temu trdili, da Vatikan pripravlja vojno. — Z mirom se lahko vso obvaruje, z vojno pa vso zgubi! Tako sodijo predstavniki Cor-kve. — Ker pa svet niuia dobro volje in Cork ve navadno ne posluša, ji' svetovni mir vkljub razpravam vatikanskega glasila ogrožen. Kje danes najbolj manjka dobre volje, vedo že vsi ljudje, ki ne žive z glavo v Žaklju rdečo propagande. Prišle so na vrsto kanonizacije novih svetnikov. Trije so bili pro-gkšeni v nodeljo 22. junija: sv. Janez do Britto, sv. Jože! Cafasso, sv. Bernardin Realiu. De Britto in Itoa-liu sta jezuita, Cafasso pa svetni duhovnik iz Turina. Bil je Don Bo-skov spovednik. Sv. Janez de Britto je po rodu Portugalec. Bil je misijonar v Indiji, kjer je imel velike usi>ehe. Med drugimi je spreobrnil tudi tamkajšnjega kralja. Ker je imel Ui kot pogan več žena, jo moral po krstu odsloviti vse druge žene in obdižati samo prvo, ki je bila edina piava žena. S tem se jo de Britto hudo zameril najmlajši ženi spre- obrnjenega kralja, ki se jo zato uad njim maščevala. S pomočjo svojega sirica ga jo dala zapreti iu Obglaviti. Sv. Bernardin Realiu jo Italijan. Prodno je postal jezuit, je bil pro-esor, advokat, pesnik. Bil je zelo učeu mož. Jezuit je postal, potem ko mu jo umrla zaročenka. Bil je eden najbolj odličnih vzgojiteljev, pridigarjev in spovednikov svojega cusa. Nove kanonizacije bodo v nedeljo li., 13. iu 27. julija. ^Kratke novice Katoliški zdravniki z vsega sve a so inioU svoj kongres v Iiizboui na 1’ortugalskeui. Ob zaključku k>u-gresa so porouiaU v Fatimo, kjer so imeli- uro češeeuja v tamkajšnji ba-..hkiv Ob tej priliki so so tudi i>o-bvuiiii brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Stolnica sv. fetoia.ua v Budiuii»ošti je pogorela. Glavna kupola so je sesula na kup. Škode jo za 115 milijonov. PiT.neosko-špauska moja jo žo več mesecev zaprta za v^ak promet. To dni so jo odprLi za izredno priliko: s slovesnim spremstvom so prepeljali podobo ii-timsko M. B., ki jo jo mous. Carmelo Bul les ter, škof v Viktoriji v Španiji, daroval mous. Tcrrieru, škofu v Buyonneu-ju na Francoskem. Na mednarodnem mostu v Andaye se je izvršila izročitev. Zeio značilno: vera in verski simboli ue poznajo -/.upor in pre-graj, marveč družijo narode preko vseh mej. Napadalce tržaškega škofa msgr,-j& San timi je sv. StaUca sama s posebnim dekretom proglasila za izobčene iz sv. Cerkve. To izobčenje je pridržano na poseben način sv. očetu. To se pravi, da tistih, ki so se u-Nad. na 2. str. V SVET PARIŠKA KONFERENCA PROPADLA. V Parizu so se sestali 27. junija zunanji ministri Velike Britanije, Francije in SZ, da se pogovorijo o Marshallovem načrtu, kako gospodarsko pomagati evropskim državam .Vsi sestanki, ki so jih trije ministri imeli, so bili tajni, rton-tereuca se je zaključila 2. t. m., in sicer s popolnim neuspehom. Molotov nikakor ni hotel pristati na Marshallov načrt, češ da bi le-ta pomenil vmešavanje v notranje razmere posameznih držav. Ako ZDA hočejo resnično pomagati Evropi, naj kratko in malo — tako meni Molotov — nakažejo posameznim državam potrebne kredite. Molotov to jo vrnil v Moskvo, razpravljanje o Marshallovem načrtu pa se bo nadaljevalo brez Rusije: Velika Britanija in Franciju sta razposlali 22evropskim državam vabilo, naj se u-deleži/o novo konference o Marshallovem načrtu, ki sl* bo menda vršila v Parizu 12. t, m. Na konferenco so vabljene tudi vzhodne države, ki so pod sovjetskim plivom. Ali se bodo konfefeuco udeležile, ui znano. KITAJCI OBDOLŽUJEJO. Nebi visok kitajski uradnik ministrstva za obrumbo je izjavil, da je med 800.000 vojaki, ki jih premorejo komunisti v Mandžuriji. 600.000 opremila SZ, 100.000 pa je Kore juncev. KOMISIJA OZN ZA BALKANSKE ZADEVE je predložila Varnostnemu svetu svojo poročilo, v katerem dolži Jugoslavijo, Albanijo In Bolgarsko, da so podpihovalo meščansko vojno v Grčiji s tem, da so vežbalo in oboroževale grške upornike in jim dajalo zavetišče na svojem ozemlju. Nadalje ugotavlja, da je razvidno iz govorov jugoslovan skih in bolgarskih politikov ter iz i asopisja, ki je pod kontrolo jugoslovanske in bolgarsko vlade, da Jugoslavija in Bolgarija podpirata politiko, ki si prizadeva za uposta-vutv suiu./Slojno makeuon^ko državo v okviru jugoslovouske lederaei-iis. ADM1RA L-REDO V N LK Francoski admiral Georgeu D'ArgoiUieu, i8 let star, ki jo bil do nedavnega lraucoski visoki komisar v ludoki-ui, se bo 16. L m. umaknil v samostan bosouogih karmeličanov. D Ar-gentleu je bil v samostanu že od 1. toda moral ga jo zapustiti v začetku svetovno vojne, ko je bil pozvan pod orožje (v Franciji duhovniki iu redovniki niso oproščeni \ ojaško služlie). L 1'J-MJi je jiostnl i.i niški ujetnik, toda posrečilo se mu jo zbežali iz jotništva in priti v London h gon. Do Gaulm, s katerim sta velika prijatelja. GENERAL FI SEN H O W ER, načelnik ameriškega generalnega šia-ba, je bil imenovan za rektorja univerzo Columbia. Ker so začele krožiti novice, da je Eisenhower zapustil vojsko iu prevzel civilno službo, ker misli kandidirati za predsednika ZD, jo Eisenhower izjavil, da a lem nikakor no misli zapustiti armado in da bo še nadalje ostal general z vsemi pravicami. NOVI BRITANSKI MINISTER FRI VATIKANU. V ponedeljek 30. juniju je predložil svojo poverilnico sv. očetu novi britanski minister pri Vatikanu Johu V. Perowne. Novi britanski diplomatski zastopnik pri sv. stolici ima .r»0 lot in je bil dose-daj načelnik odseka za južnoameri-škiu zr.deve pri britanskem zunanjem ministrstvu. GENERAL DE GAULLE jo imel v uiesLu Lille govor, v katoreui j« opozoril ua nevarnosti, ki izvirajo iy uusprotstvu med ZDA in SZ. »Rusko gospostvo nad dvema tretjinama evropskega ozemlja«, je dejal general, »je ustvarilo enega uaj-ijovar uejših svetovnih položajev, kai1 jih poznamo od začetka svetovne zgodovine. Ruski velikan ima v Ameriki mogočnega nasprotnika. To nasprotstvo bi utegnilo prej ali slej izbruhniti v orjaškem spopadu, ki ne bo prizanesel nobenemu narodu na. zemlji«. General jo nato hu-e’o napadel francosko komunistično stranko, ki podpira sovjetske težnje in »skuša upostaviti svojo diktaturo, očitno ali prikrito, uad telesom iu’ dušo Francijo«. Naloga Francije bi morala obstajati v tem, da organizira Evropo kot »ravn >vesni čiui-telj« mod Rusijo in Ameriko z namenom, da ohraiu mir. EVA PERON V ITALIJI. Sopro-ga argentinskega ministrskega predsedniku Eva Peron, ki so mudi ua obisku v Evropi, jo dospela Ai. junija v Rini, kjer je bila slovesno sprejeta. Naslednji dan jo bila v avdienci pri sv. očetu, 28. juuija pa ji je priredila slovesen sprejem lia Ku-pitolu italijanska vlada. ČLEN 108. Italijanska ustavodajna skupščina jo odobrila člen 108., » katerim se uzakonjuje v Italiji deželna uredba in določa posebna avtonomija za Sicilijo, Sardinjo, Južno Tirolske, Val D’A ost u iu za Furlanijo ter Julijsko Benečijo. Italijanski nacionalisti so zelo razkačeni, ker bo tudi naša dežela dobila svoj posebni statut in avtonomijo. Bojijo 8e, da je s tem ogrožen obstoj italijanskemu naroda. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Slev, c28 deležili napada na msgr.-ja Santina, r,o more odvezati noben duhovnik niti škof brez posebnega dovoljenja iz Rima. Slovesnost prenosa milostne podobe M. b. na Brezje V nedeljo 15. junija je prevzv. g. skoi ljubijansia v spremstvu dven p. frančiškanov ou 7. uri zjutraj prispel z milostno podobo iz ljubljan-sko stolnico na lirezje. Sprejela jo je velikanska množica ljuui, ki so prišli večinoma peš, a tudi v tako natrpanih vluKih, da so komaj mogli iz njiii izstopati. Ko so milostno podobo prinesli v svetišče, je vsa množica ljudstva glasno ihtela. Mod romarji je buo tndi precej izobražencev, ki so z veliko pobožnostjo po koLeiuh hoditi okrog’ oltarja m se priporočali nebeški Materi. Ljubljanski skoi je odšel iz ljubljanske stolnice ua predvečer po poslovilni pobožnosti okrog' 1I1^-uro. Z/a slovo od Marije so bne v stolnici ves teden pobožnosti, katerih »o je udeleževala velikanska množica ljudstva. ttarno dne 14. Vi. so razdelili okrog liOOO obhajil. V Ljubljani govorijo o izrednih uslišanjih ob priiiki te pobožnosti. — Vkljub oviram od strani oblastev jo torej prenos zelo lepo uspel. V Ljubljani je bil naval ljudstva .akj kot ou priliki velikih kongresov. — -Nov dokaz, da slovensko ljudstvo odklanja brezboštvo m da išče v sedanjih stiskah pomoči pri Bogu in Mariji. Ce bi »ljudska« oblast bila resjjud-ska, bi morala to upoštevati in svoje ravnanje s Cerkvijo BlSTVKNO spremeniti. Mohorjeva družba v Celju je od lani do letos zgnbila 23.000 naročnikov, ker je ljudstvo spoznalo, da iz teh knjig ue vejo več duh sv. Mohorja, škofa Slomšeka iti vseh drugih velikih graditeljev katolišk' kulture med Slovenci. PREGANJANJE VERE v FLtt| Vatikansko glasilo »Osservatore Rom.« je dne 25. VL ponatisnilo iz levijo Oivilta Cattoliea zelo dolgo poročilo o »razvoju verskega pre ganjanja v Jugoslaviji«. To poroči lo je razdražilo med drugim tudi tisto primorsko glasilo, ki tu pa lam kar pobožno pohvali kakega gospoda zaradi prvega obhajila ali podobnega, a reduo napada škofe, v katerih imenu opravljajo duhovniki svoje dušnopastirsko naloge tudi med Slovenci. Tudi o napadu na tržaškega škofa v Kopru je i-iisal ta list tako, kakor da je prav za prav škof sam kriv grdega napada, ker se je predrzni 1 skrbeti za svojo čredo. — Torej to glasilo piše, da je članek o preganjanju Cerkve v Jugoslaviji veriga laži — in celo g*ro-zi Vatikanu samemu, ker da zlora blja svoj diplomatični položaj v FLRJ. — Toda vsa jeza nič ne po maga. Vsi, ki vedo, kaj pomeni svoboda Cerkve, in prihajajo iz Jugoslavije, potrjujejo resničnost pisa- nja vatikanskega glasila. — Kaka verska manifestacija in polne cerkve proti željam oblasti še ne dokazujejo svobode Cerkve. Ta zahteva mnogo več. — Za dobro ime v tem pogledu bo treba mnogo boljših de-janj, kajti komunističnih besed o svobodi, pravičnosti itd. je že ves svet sit in noben pameten človek ne da nanje niti počenega groša. DOMAČE NOVICE Opozorilo glede sv. birme V soboto dne 12. julija ne bo sv. birme v nadškofijski kapeli zjutraj ob ti.iJO, pač pa popoldne ob 16.30. Prevzvišeni bo namreč odsoten, ker bo šel birmovat v oglejsko baziliko. V nedeljo 13. julija bo g. nadškof delil zakrament sv. birme v župni cerkvi v Podgori ob 8. uri zjutraj, v župni cerkvi v Koprivnem (Capriva di Cormons) pa ob 10. uri zjutraj. Sveta gora Ob nedeljah prihaja precej romarjev. Posebno razveseljivo je, da prihaja na ta sveti kraj mnogo mladeničev. Naj le prihajajo v še večjem številu, da ozdravijo od hudih dušnih ran, ki so jim jili zadala leta vojne. PODGiORA Na sv. Petra in Pavla dan je pel v naši vasi novo mašo naš rojak g. Hilarij Brezigar. Pridigal mu je domačin vlč. g. župmk 1. DcApin. Slovesnosti so j*s udeležilo veliko duhovnikov'. Pridiga je bila lepa in tudi petje je zelo ugajalo. Ljudstvo pa ni obhajalo te redke slovesnosti a tako versko gorečnostjo, kakršna je v navadi vsepovsod, kjer si Bog iz slivenske hiše izbere novega maziljenca. Podgora je ob tej priliki pokazala, da je potrebna temeljite duhovne obnove. Zato so seveda tembolj hvalevredni tisti, ki so pri tej slovesnosti sodelovali in novomašnika podprli. Novomašuiku voščimo obilo božjega blagoslova in zlasti daru, da bi bil kot dušni pastir vedno nesebičen i er zadovoljen tudi z majhnimi uspehi. GRGAR V tihi noči se večkrat sliši regljanje strojnic ali posamezni streli iz pušk na pobočjih okrog naše vaai. Po večini streljajo na »tihotapce«. Govori se, da so v zadnjih tednih o-krog naše vasi ubili šest oseb, ki so hotelo skrivaj prekoračiti Morganovo črto. Med njimi je bila mati petih otrok, ki so med vojno že izgubili očeta in najstarejšega brata in so sedaj ostali popolne sirote. Ljudje onstran črte so v velikih potrebah in bi radi kaj prinesli v Gorico, da bi si tukaj nabavili vsaj najpotrebnejše. Zato so prisiljeni nositi v mesto maslo, jajca in podobno. Pri tem pa jih straže ob meji streljajo kakor zajce. Če bi ne bilo skrajne si- le, bi matere ne nosile »kontraban-da« v takih nevarnostih. Zato prosimo jugoslovanske oblasti, da bi kako uredile zamenjavo blaga med svojo in našo cono. To bi bilo samo v dobrobit ljudstva, ki je že dovolj drago plačalo »svobodo«. Steveda pa si ljudje no žele, da bi se to vršilo potom zadrug, ker te gledajo lo na to, da bi same ves dobiček požrle, še bolj kot prej trgovci. IZ BOVCA Za god farnega patrona sv. Urha je naš g. dekan Andrej Klobučar praznoval 40-letnico, odkar je prvič stopil pred božji oltar v službo Gospodovo. Obenem bo to 40-letnica njegovega dušnopastirskega dela na Bovškem. Med nas je prišel že kot novomaš-nik. Sto in stokrat je prehodil te kraje kot pastir med svojimi ovcami. Večino današnjih Bovčanov je krstil, učil, pripravljal na prvo sv. obhajilo, na sv. zakon m mnogo jih je že spremil tja gori za cerkev sv. Urha k večnemu počitku. Kakor dobri pastir pozna svoje ovce in jih kliče vso p > imenu, tako lahko rečemo o njem, ki jih res po imenu po- Čitajte MLADO SETEV! Na prodaj v Katoliški knjigarni v G oi ici in pri Fortuna tu v Trstu, poleg- Sv. Antona Novega. zna. Vesele in težke dim je med nami preživel, svojo mladost je bovškemu ljudstvu daroval, med njim hoče ostati tudi sedaj, ko mu venec belili las obdaja čelo. Med prvo svetovno vojno, ko so se Bovčani razkropili po Koroškem in Kranjskem, je ostal sredi bojev m bojnih grozot kot vikar v Logu pod Mangartom. Po vojni jo postal Dovški dekan. Kot mogočor. hrast je kljuboval vsem viharjem in pritisku fašizma; v težkih časih, ko so mnogi zatajili slovensko ime, se ni vdal in ni postal hlapec nobene tiranije. Vseskozi je bil le zvest služabnik Kristusov in navdušen Slovenec; to lioče še naprej ostati. Vsi Bovčani se še dobro spominjajo, kako je bilo zadnji dan druge svetovne vojne. Sredi oboroženih Nemcev je stopal g. dekan skromno in vdan v voljo božjo proti cerkvi sv. Urha, ki jo je on sam sezidal. V to njegovo ljubljeno cerkev so ga peljali, da ga s cerkvijo vred poženejo v zrak. Tod t Bog ni tega dopustil. In letos je naš g. dekan v tej svoji cerkvi za god sv. Urha kot pastir sredi svojih ovc 111 kot oče med svojimi mladimi duhovniki obhajal svoj lepi praznik. Naj ga Bog ohrani do šo bolj častitljivih let da bi dočakal na Bovškem še kaj takšnih časov, kakršni so bili ob času njegove nove maše. KANAL Prejeli smo [poročilo, da je 8. VI. prav tiho obhajal tridesetletnico mašništva g. dekan Ivan Semič. Že luno mu, da bi mogel pasti svojo ei^do v spodbudo dobrini in v spreobrnjenje zašlim! Prodaja kovinskih ostankov 1.1 naučim intendanca v Trstu obvešča, da so je po odredbi ZVU u-stoucmla v Trstu komisija, ki ima nalog, da sprejema vse prošnje za lak up ali prodajo kovinskih ostankov, ki so italijanska državna last in so nahajajo v coni A. Naslov komisije je: FUfficio Suc-cessioni ed Atti Giudiziari in Trie-te, Largo Panfili 2. Vsakovrstni zavrženi ali poškodovani ostanki vojnih naprav ali vozil so italijanska državna last in vsakdo je dolžan prijaviti komisiji vrsto omenjenega materiala ter kraj, kjer se isti nahaja. Vsi tisti, ki imajo namen kupiti omenjeni material ali ostanke, naj vložijo prošnjo na prostem papirju na imenovano komisijo. V prošnji naj natančno označijo: kraj, zaprošeno kakovost in natančno ali domnevno količino materiala ter ceno po kosu v sedanji italijanski valuti. Prosilci morajo v prošnji navesti svoj natančni naslov. Podpoveljstvo Mestnih straž hrani verigo za kmetski voz. LISTNICA UPRAVE Pošla nam je popolnoma številka 11 našega lista z dne 13. marca t. 1. Kdor bi jo mogel pogrešati ali jih ima kaj več v zalogi, je naprošen, da jih proda upravi. Darovi Ob prvi oble uici smrti J urija Lu kožica, vzornega krščanskega iz Bilj, Ll>0; nekdo in Trsta 100; N. Gorica 500; sanatorij 100; Doi>"' nik 767; N- N. iz Kobarida 500; ? tam preplačilo 450; Č. T. 500; i® " 70; birmanci iz cone B 4(i0; kdor b°' leha na rdečici, naj gre v cono B 1B bo ozdravel kot smo 1111, 100; nekdo iz Bovškega 100; N. N. iz cone B y čast brezmadežnemu Srcu Marij tu®" mu za osvobojenje Slovencev izP0* rdeče sužnosti 100; Roža, da bi SloVi Primorec cvetel, 200; Kanalski l81’8' ni v spomin g. Piska, žrtve rdečeg3 nasilja, »ker ni poslušal dobrih u*' svetov«, 1050. Urhu za god brašn° v naravi za romanje na Sv. Višarje z Soške doline. Bog povrni! Za »Slovensko sirotišče«: Neimenovana trgovka 1000 br’ Članarina 400, Dominik 500, Neha«" oovana odbornica podpornega di'u' šiva: železno posteljo, 2 brandi, stensko sliko Mat. božje, 1 stensk0 sliko Josipa Stritarja, 5 vilic, 5 n°*' kov, 6 žlic, 1 sobno preprogo, 3 svee' nike, 1 vazo iz šrapnela. Srena hvala vsem, zlasti preblag1 odbornici, ki nam je obljubila marsikaj koristnega za naš uho«1" zavod! Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Tisk. G. Iucehi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S- Hlapec Ferjan Naslednjo nič je preklečala Milka pred podoba žalostne Matere božje v svoji spalnici; izmenoma je samo molila in jokala. Grozna dušna bridkost ji je stiskala srce. Niti za trenutek ni dvomila o Forjanovi nedolžnosti. Neznjsno so ji je zdelo, da bi moral biti dalj časa osumljen in morebiti celo trpeti kazen za koga drugega — krivega. In najbolj grenka je deklici misel na slovo. Kako nespametno se je obnašala! Saj ni rekla Ferjanu nobene ljubeznive besede, nobeno besedice, ki bi izražala zaupanje in vero v iijegovo nedolžnost. — »Ferjan, ali ;it mogoče?« Kako je moral sprijeti ta vzklik? Ali 111 zvenel kot nezaupanje, kot d vem, kot obtožba? — Gotovo ga jo Forjan tako razumel. Deklica jo obupno ječala, nato je zopet sočutno ihtela. Osem tednov pozneje je stal Ferjan pred porotnim sodiščem. Ko so ubogega obtoženca pripeljali v sodno dvorano, so jo zgrozil in njegov bledi obraz jo šo bolj pobledel. Dvorana jo bila nabito polna ljudi in med vrstami je bil šum in šepet. Postavili so obtoženca pred zeleno mizo, na kateri je stal križ in dv,e s v'oči. Pred njim so sedeli trije m ožjo v uradni obleki in s strogim izrazom 11-4. obrazu, na desno po dolgih klopeh porotniki, na levo zagovornik. Zgoraj na galeriji se je gnetla glava pri glavi. Ferjan si ni upal pogledati ne na levo ne na desno in večkrat je držal roko pred (čmi. Sodni predsednik je pričel z ostrim zasliševanjem. Na njegova vprašanja jo odgovarjal Ferjan s tresočim, a jasnim glasom. »Ali stj vedeli za denar?« »Seveda, ~aj sem ga sam prinese! iz posojilnice.« »Ali ste vedeli, Kam spravlja gospodinja denar V« »Da. — Pri obračunih som večkrat videl, da ga jo stavila v levi predal omare.« »Ali ni bilo nikogar tam, ko ste prišli s polja v hišo?« »Nikogar nisem videl.« »Potem ste udrli v sobo?« »Da. — Hiša je bila v nevarnosti in hotel sem najprej rešiti denar, ker ima pač največjo vrednost.« »Pripovedujte, kako je bilo na dalje!« Ferjan jo pripovedoval sedaj preprosto in po resnici, kot se jo vso dogodilo. Nato jo začel sodnik zopet izpraševati: »Torej vztrajate pri svoji trditvi, da niste več videli denarja in da ga nisto dobili v roke?« »Da — in to lahko prisežom prod Bogom in vsemi svetniki.« »Nimate pravice, da bi prisegali. Ali ste videli dragocenosti, ki so bi-le potem pogrešane?« »Ne.« »Ali so bila vrata v sobo odprta, ko sto prišli?« »No.« »Ali jo bil ključ v vratih?« »Ne. Ker ni bilo ključa, sem menil, da so vrata zaklenjena, in oem jih hotel zato s silo odpreti; ko sem pa pritisnil za kljuko, so se odprla.« , »Zakaj ste vrata pri odhodu zaklenili?« »Nisem jih zaklenil.« »Pa vendar so bila po vašem odhodu zaklenjena!« »Ne vem, kako je to mogoče; morebiti se jo ključavnica sama sprožila.« »Potem sto šli v svojo lastuo sobo?« »Da, da vzamem svojo denarnico 111 uro.« »Zakaj niste šli najprej v svojo lastno sobo, da bi rešili svojo stvari?« »Kor pač niso imele mojo stvari — stara žepna ura in nekaj desetic v denarnici — nobenega pomena v primeri z denarjem gospodinje.« »Ali sttf bili pozneje šo kjo sami?« »Ne več — kvečjemu šo nekaj minut zunaj v gozdiču.« (Nadaljevanje prihodnjič) Ifeh in Že' Zefovi so prišli srečno v mesto 111 si požehtali duše pri Sv. Ignaciju, ker 80 se bali, da na tak dan le ujZku pridejo v stolnici na vrsto, l o pobožnosti so šli iz cerkve in :ia vratih jih jo srečala tista Brika, ki prenaša vse svoje imetje od cerkve do cerkve, od veže do veže in ve za vso nočne 111 ju.r:uije novice. »Nune Žef, ste žo slišali, kaj se je nocoj zgodilo?« »ivaj vendar?« »Mater božjo so ukradli...« sPa vemlar no Matere božje? Bog ne daj, da bi prišla šo v nebesa ta nav ada, da bi ljudi ponoči ugrabljali in jih odvažali!« »Hočem reči, da so v stolnici podobo svetogorske Mirijo ugrabili. O kako žalostno jio bilo zdaj tam ob njenem oltarju! Ljudje so jokali...« Z-fova žena jo ob tej novici ostrmela, Slavici pa je padla skoraj v nezavest, ker so se tako njeno sanje razblinile v7 nič, ako ni sanjala o rečeh, ki se bodo zgodilo čez kako leto. Pred cerkvijo se jo že zbrala gruča žensk, ki so prišlo deloma iz stolnice, doloma iz cerkve sv. Ignacija. Zefovi so prisluhnili. Najbolj glasna je bila Naui Sraka: »Ali ste videli zločince, tatove, roparje?! Niti Marijo ne privošči jo Slovencem! I11 kdo je vsega kriv? 1 isd izdajalec, ki je tam pridigal, ima gotovo prste vmes. Če bi bil nedolžen, bi so z ljudstvom jezil, togotil, zgražal in jokal radi velikanskega božjega ropa. Tako pa je hotel ljudi še tolažiti in je rekel, da jo Marija v nebesih in da je ni mogočo ukrasti. — Jaz pa pravim, da je Marija tudi v podobi — kakor Jezus v posvečeni hostiji.« »Ta je pa predebela!« so/jo oglasil Urh, ki je pravkar prišel od Jelena in se napotil v stolnico ter prisluhni 1 razburjeni razpravi. »Podoba nam je res draga in ugrabitev moramo zelo obsojati, toda mod Marijo in njeno podobo moramo kristjani vendar razlikovati...« Toni Purselut iz ,Njujorka’ je grdo preklel Marijo. » Mi so moramo postaviti za našo Marijo! Ali je res, ali ne?! Ta osel — jo pokazal na Urila — je gotovo kak belogardist, ker zagovarja tatove in roparje. To delo so storili ali Lahi ali belogardisti, kor samo ta mrhovina, ki jo proti Slovencem, je zmožna take hudobijo.« lu spet je zaklel ter dvignil pest prati Urhu. »Vi mož, le nikar so no jezite in ne razgrevajte. Človeku, ki preklinja Mater božjo kot pogubljonec, se prav malo poda zagovarjanje njeno podobo in obsojanje tistih, ki so ,!!! jo ugrabili.« Tako je zagovarja Zoi svojega prijatelja. Zel: »Slišite, moj draga prijate^ li vas smem vprašali, Holiko -oZ' mn vencev sto zmoliti pred Marj1' 110 podobo, odkar je. bila na Kost*' ilovici 111 pozneje v stolnici?« »Kaj mene briga molitev! Cerk'0 nisem videl od znotraj že 39 ^ Kožni venec pa je za stare ba^e 111 jaz ne nulim 110 Boga, id ga 1111 110 Marije, Ki je bila kot vsaKa Jra' ga ženska, ce no še slabša. TukaJ gre za » ražon« in za slovenske pP \ lce.« In spec j,« zaklel, nato Pa nadaljeval: »Co a, ix>logarctiBticlltl trska, tega ne razumeš, spadaš v loj bo z vsemi tistimi, ki so uk rad*1 Marijo.« Sraka: »Da, da, v fojbo z njim V fojbo škoda, kanonike m vse, k1 so jim pomagali!!!« — so je dri® kot obsedena. Tisti hip ja prišel bliže Bor't^° Seapa in vtaknil svoj bradati obl"12 v prepirajočo so skupino: »Ali ~lt' ljudje ali »plebalja« brez pameti Kaj tu rogovilite in obsojate, ko prav nič ne veste, kdo je odnes^ podobo? — In kaj se jezite ua tj' stegVi gospoda v stolnici? Ali ffli' slito, da mora biti nespameten "tu® on, ker ste bedaki vi? Res ne ve"1’ zakaj bi moral biti 011 kriv vseh Iltr rodnosti, ki se zgodijo v deželi. ^ vprašajte so vi, gorečniki za Marij1' no čast, kdaj ste se tako pohujševali, če jo kdo Marijo preklinjal, °l' borije s hostijami vred iz cerkva kradel, ljudi odvajal in klal. Pusti' te to zadevo ljudem, ki so za to P°' stavljeni. Oni naj krivco iščejo kaznujejo.« Na te besede so je večina razšla* Sraka in Purselut sta pa uadaUe' vala s svojim vpitjem in sumniee' njem na desno in lovo. Urh 111 Žefova družina pa so sij po mestu. Na vsak korak so moral' poslušati domnevo in sumničenj* glede krivcev. Tudi 0111 so bili ž«' lostni, tla se je slovesnost preiio33 milostne podobo tako podrla, a gr' do govorjenje jih jo le jezilo. Zla' siti Urh je ugovarjal predrzni!'1 sodbam ai ugovarjal predvs«i" slovenske duhovnike, ker se um J® zdela taka sunuja najbolj krivična in neumna. , Ko jo tako debatiral opoldne P1’1 kosilu z nekimi Vipavkami, ki 60 prav posebno krivično natolcevah’* je kar naenkrat opazil na steni v