ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg Ureja uredniški odbor — Glavni in odg urednik lože ^tular — rel 22.111, lok. 82 - Tisk in klišeji CP »Go-renjski tisk« SsMAffl, ^ M1 f JCI '-M.*! I Iv 111 I i ■ r>< '»4 H LETO VII. — ŠTEVILKA 2 PRVO POLLETJE UČENJA V PGŠ JE ZA NAMI Prav te dni smo zaključili pouk diplomo, dokaz za uspešno zaklju- Najboljši učenci so: v prvem polletju poklicne gumar- čeno tri in pol letno šolanje. v L razredu Rudolf Stanko s ske sole, hkrati pa smo zaključili V poklicni gumarski soli je bila srednjo oceno 4 25 tudi redni pouk v oddelku za za- tudi selekcija, tako da je sedaj TT . T , poslene TGš. skupno še 60 učencev v obeh let- . K,“z a razre!?1' Junca Ivanka s Pouk v oddelku za zaposlene se nikih. Prav to dokazuje, da delo sre nJ° oceno ,. je pričel v jeseni leta 1963. V za- v š°li ni enostavno in da mora v " razredu Ažman Janez s srednjo oceno 3,64 SMO PRED LETNO KONFERENCO ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV Se dober mesce nas loči od let- večino sprejeta, v svoji organiza-ne konference organizacije zveze ciji. Dosedanje diskusije o tem komunistov v naši tovarni. V ea- vprašanju bodo morale odpasti.« su. ko to pišemo, so sc pričele V zvezi z reorganizacijo, o ka-razprave in konference po osnov- teri smo tudi pri nas že razpravnih organizacijah, kjer bodo pri- Uali, pa nam je tov. Habe dejal: pravili lelna poročila ter razpra- »Bistvo reorganizacije ni v tem ve o tem in pa pripravo pred- da se formalno reorganiziramo, KRANJ, 31. JANUARJA 1967 l080v Zil n°ve sekretariate in (o- si izberemo drug naziv (npr. pred- ---------------------- varniški komite. sodstvo namesto TK), delamo pa Več ali manj so se te naloge P° starem. Končno je popolnoma lotili resno vsi sekretariati, zato nepomembno, kako sc imenuje nj naš namen pisati o tem. Kako *orum- Pomembneje je, da reor-se pripravlja na letno konferenco ffaniziramo naše delo, delo orga-celotna partijska organizacija v nizaeije in da popravimo odno-Savi ter najvažnejša vprašanja SC- Demokratizacija, ki je dobila ki jih bodo obravnavali, nam je v Poseben poudarek po IV. in V. razgovoru povedal tovariš Ciril Plenumu, nam nalaga predvsem Habe, sekretar TK. konkretnejši odnos do problemov, Poleg čisto organizacijskih prob- pr?dvs<™ Pa nam naIaea dosti lemov, ki čakajo na rešitev (ne- 1Ve®J® odgovornosti, ki jih imamo četku je bilo vpisanih skupno vsak učenec vložiti veliko napo-26 slušateljev. Zadnji, sedmi seme- rov, če hoče obvladati učno snov. Mnenja sem, da čas zahteva udefežba na seiah osnovnitT orča kot 61ani ZK v kolektivu, v orga-ster, pa je končalo le 15 slušate- ki je obsežna in potrebna vsakemu vestno in redno delo, tega pa lahko nizacjj delovanja »lanov 7K nih uPravUanja 1 : T-\ V 1 i z' n n m 11 /-1 zil «-* i r/-«i i rl i n iroolz- 1 - 1" 11V# V m-J A V ______ Ijev. V tem obdobju so slušatelji opravili skupno že 620 kolokvijev in izpitov. šolanje v oddelku je bilo naporno in težko, kar dokazujejo samo tele številke; — kolokvijev ali izpitov niso ponavljali 3 slušatelji, — slušatelji so ponavljali skupno 92 kolokvijev, izpitov, poklicnemu delavcu. . opravlja vsak, kdor ima poleg Učni uspeh V polletju: razred skup. štev. uč. M Ž skupaj izdelali štev. % ni izdelalo štev. % obisk % sred. ocena I. 20 9 29 15 51,7 14 47,3 99,0 2,9 II. a 8 8 16 8 50,0 8 50,0 97,8 2,6 II. b 10 5 15 11 73,3 4 26,7 96,1 2,7 skupaj 38 22 60 34 56,6 26 43,3 97,6 2,7 v organih upravljanja, odgovor- „ ?eprav ,v nap^ zel° tezko nosi, delo TK in njegov odnos do dat, oceno dela celotne organizaci- osnovnih organizacij), konferenca JL‘ ZK V ,na^ t.0Varlm al*zacij:i v samoupravnem siste- variš Habe pripovedoval. Za pri- (za večje brzine); mu- Čislo natančno se bomo mo- hodnjo številko bomo pripravili __ plašči 7 50_16 P- la*' dosovor*k‘’ <*a d6 član ZK še en sestavek pred letno konfe- — plašči 8.25-20 in 9.00-20 Sa- d0mn zaslopati stališča’ 80 z renco. JOŽE STULAR femaster; — plašči za viličarje; — dvobarvni vclopiašči; — diafragme za BOM preše. V zvezi z reševanjem teh problemov je bilo na novo izdelanih (nadaljevanje na 2. str.) razvojnih skupin. Te vključujejo vse sodelavce, potrebne za do končno rešitev določenih nalog. fn^"obiem""ž^‘o‘voUvo''rešen); Ker zajema proizvodnja pnevmatike približno 75 odstotkov naše . celotne proizvodnje, bomo skušali sutni v(n > opasati težave in uspehe pri dosedanjem delu ter nadaljnje na — prehitro staranje in »lezenje« ikov; — uvajanje novih premazov za surove avtoplašče (čakamo na ure- črte razvojne skupine za pnevma- dilev prostora za pripravo premazov); — nov način zračenja kalupov in oblikovanje protektorjev za av- - reševanje tekočih problemov, topdašče (začetni rezultati so zadovoljivi). Velikega pomena pa so posebno v današnji situaciji različne ra- tiko. Glavne naloge te skupine so naslednje: ki nastanejo zaradi sprememb osnovnih surovin; — reševanje problemov, ki na- 1. leta« 2. pavvMUre X«t» in stopijo zaradi reklamacij in pre- cionalizacije v konstrukciji izdel-komemih napak v proizvodnji; kov aD spremembah zmesi, ki — racionalizacije v konstrukciji znižujejo materialne stroške. Naj-izdelkov, postopkih in uporabljenih surovinah (iskanje možnosti pocenitve izdelkov ali izboljšanje kvalitete); — razvijanje novih izdelkov; — razvijanje novih preoblikovalnih postopkov; — konstruiranje orodja za pnevmatiko in tehnične izdelke; — scstailjanje tehnične in tehnološke dokumentacije. Naloge so za današnje število sodelavcev dovolj obsežne, posebno še zato, ker zaradi stalnih reorganizacij in menjav sodelavcev ter nejasnih perspektiv ne more priti do brezhibnega sodelovanja. Največja ovira za širše razvojno delo je stalno pomanjkanje nekaterih materialov zaradi pomanjkanja sredstev za določena področja ali pa zaradi nepravo- l4,oo» 55-oe« M555! } ■i LLeoo 11* r 12.«oe Sil j j 8.00$ ?>ooe J- : V — TAKOLE SMO DELALI IZPOLNITEV PLANA 1966 Izvršitev Plan Izvršitev Indeksi izvrš. 66 izvrš. 66 1965 1966 1966 izvrš. 65 plan 66 Proizvodnja 11.239 12.900 13.035 114,8 101,0 Zaposleni (povpr.) 1.746 1.789 1.822 104,4 101,8 Delovni dnevi 266 254 257 96,6 101,2 Proizvodnja na zaposlenega 6.437 7.211 7.154 111,0 99,8 Proizvodnja na delov, dan ton 42,3 50,8 50,7 119,9 99,8 Izvoz $ 875.848 800.000 1.033.661 118,0 129,2 od tega na zapad $ 311.431 320.000 342.945 110,0 107,2 V desetih letih našega dela smo proizvodnjo povečali več kot za ® 100 %. Ta porast pa predvidevamo že v naslednjih letih, cilj pa je letna proizvodnja 30.000 ton gumenih izdelkov. Trenutne kapacitete zadoščajo za proizvodnjo 20.000 ton. Ce ne bi bilo pomanjkanja surovin, bi lahko to tudi naredili. IMAŠ RAZGOVOR Poročali smo že, da je konec lanskega leta odšel v pokoj Ivan Petrič, poklicni gasilec. Danes vam predstavljamo Janeza Globočnika, ki je zamenjal tov. Petriča na delovnem mestu. Janez, ki se je z veseljem odzval prošnji za razgovor (in ki je tudi obljubil, da bo občasno pisal v našem glasilu o gasilski problematiki), je tako začel svojo pripoved: »Rodil sem se 1923. leta. Ko sem se zaposlil v Savi, sem enajst mesecev delal pri avtotransportu, nato pa do leta 1966 pri prevleki valjev. Tedaj sem bil na svojo prošnjo imenovan za poklicnega gasilca. V gasilske vrste sem se vključil, ko mi je bilo 23 let. Prav tedaj sem bil demobiliziran iz JLA. Kot član prostovoljnega gasilskega društva sem v glavnem delal v Lahovčah, ko pa sem se leta 1948 preselil v Kranj, sem se vključil v PIGD Sava.« Janeza nisem vprašal, če ga gasilstvo veseli. Menim, da bi bilo to odveč. Tisti, ki se pridružijo gasilcem (ali katerikoli drugi prostovoljni organizaciji) pa da jim ne pripadajo s srcem — kmalu odnehajo. In če je Janez Globočnik član gasilskih društev 20 let, ga ne morem vprašati, če ga to veseli. Tudi zdaj, ko mu je postalo to poklic, njegovo redno delo, se ga je oprijel z veliko resnostjo in odgovornostjo. Na koncu sem ga še povprašal za njegovo mnenje o urejenosti in pripravljenosti gasilnih aparatov v naši tovarni in pa, kako namerava reševati probleme, ki se bodo pojavljali. »Menim, da je urejenost in pripravljenost gasilnih aparatov zadovoljiva. Tu in tam pa se pojavljajo manjše nepravilnosti, ki jih skušamo sproti reševati. Jasno je, da v prvi vrsti naše delavce opozarjamo na to in ne bi želel, da bi to morali reševati z disciplinskimi ukrepi. Toda če drugače ne bo šlo, se bomo morali pa poslužiti tudi teh. Gre za našo varnost, za premoženje, in to moramo varovati. Kot svoje doma! Zapiši prosim, da res želim, naj mi vodje DE in vsi ostali pomagajo, predvsem pa naj spoštujejo predpise in določila o varnosti pred požari. Veliko lažje je delati in odnosi so dobri, če probleme rešujemo skupaj, z dogovori, predvsem pa tovariško. Pri tem je pomembno sodelovanje vodij DE. Njihovi zgledi bodo vplivali tudi na ostale delavce v enotah.« Z željo, da bi bilo njegovo delo kar najbolj uspešno, sva z Janezom zaključila ta kratek razgovor, na koncu pa me je še zaprosil, naj bi obenem s tem prispevkom objavil tudi njegovega. Pripravil je tole: Vzporedno s širjenjem in razvijanjem naše tovarne uporabljamo pri nas vedno več vnetljivih snovi. Da ne bi to povzročalo požarov, upoštevajte tale navodila: 1. Ne zalagajte gasilnih aparatov z nepotrebnimi predmeti! 2. Mastne krpe ali krpe, prepojene z bencinom, odstranite od strojev, prav tako posode z bencinom ali lepili! Za take stvari ima vsaka DE zaboje in določene prostore. 3. Kadilci, ne kadite na nedovoljenih mestih! Delavski svet podjetja je sklenil, da se to smatra za hujšo kršitev delovne discipline, kar se lahko kaznuje tudi z odpustom iz podjetja. 4. Za izvajanje teh nalog so odgovorni predvsem vodje DE. JOŽE STULAR PLANINSKA KOČA NA KALIŠCU -TOČKA SAVSKIH PLANINCEV Na zadnji seji planincev v naši tovarni so dom na Kališču sprejeli v upravljanje naši planinci. Res, da le preko zime, vendar je Planinsko društvo Kranj s tem pokazalo veliko zaupanje v naše društvo. Sicer pa ni čudno, saj so naši planinci dokaj aktivni. Tudi številčno je naša sekcija tako močna, da ni vprašanje, kako bo ta dom oskrbovan. Peter in Tone sta najresnejša za delo v domu. Ni sobote dn nedelje, da ne bi našli teh fantov na Kališču. Ne vem, če ju je že kdo vprašal, kako ga oskrbujeta. Pravita, da je potrebno vse na hrbtu prenesti. Včasih dobita pomoč, vendar je to skoraj premalo. Na zadnji seji so se vsi planinci obvezali, da bodo pomagali pri delu. Toda takih, ki bi res pomagali, je zelo malo. Mogoče bi jih človek na prste preštel. Dragi planinci, tako se nismo zmenili. Kako dovolite, da garata v glavnem le dva vaša kolega, včasih tudi še kateri, kar pa je redko. Torej, tovariši, nahrbtnik na rame, pa proti Preddvoru in Mačam, kjer boste lahko dobili material, ki ga je treba prenesti na Kališče. Ne mislite, da vam bo žal obiskati dom na Kališču. Če boste enkrat ali dvakrat šli gor, boste verjetno še katerikrat. Peter in Tone pa vam bosta hvaležna, saj ju boste vsaj malo razbremenili. Tudi pot vas bo upehala, toda te ovire se z dobro voljo premagajo in veselje na vrhu bo toliko večje. Če ste res planinci, veste, kaj pomeni tako razvedrilo in koliko sveži zrak. Pot, ki se vije po gozdičku, je tako prijetna, da človeka kar vleče naprej — naprej proti vrhu. Potoček, ki ga srečate, je prava osvežitev, saj daje poti ravno takrat, ko hoče biti dolgočasna, tako poskočnost, da vsak pla- ninec stopi z mnogo čvrstejšim korakom naprej. Stopetinpetdeset ovinkov na poti (če jih je ravno toliko, ne vem, sicer jih pa lahko preštejete) daje planincu smelost koraka. To je korak planinca. Nekoliko počasnejši je, vendar odločen. Vsak korak zahteva naslednjega, za vsakim ovinkom pride drugi, dokler vam pravi gorski veter, ki veje čez vrh, ne reče: sedaj ste pa pri koči. Ta veter ni tak kot v dolini, to je veter življenja, veter hitrosti in razvedrila, veter, ki vam pordeči lica, da postanejo zdrava. Pa ne mislite, da je ta veter edini užitek. Tu je še čudovito gorsko sonce. Kaj je lepšega kot prijetno sončenje. Nikdar ni prevroče, saj vas hladi veter. To je nekaj vtisov, s katerimi sem hotel spomniti naše planince in tudi ostale člane kolektiva, da Peter in Tone v bodoče ne bosta več edina v domu. Sklepe je treba Tovarni Stol in Titan Kamnik sta v sodelovanju z občinskim komitejem ZM Kamnik organizirali 22. januarja t. 1. oddajo »Pokaži, kaj znaš!«, katere so se udeležili tudi naši mladinci in uspešno nastopili kot pevci in recitatorji. Nastopila je tudi naša folklorna skupina in zaplesala venček gorenjskih plesov ter kljub majhni nezgodi — vdrl se je namreč oder — navdušila polno dvorano. Prve nagrade si sicer nismo priborili, ker nam jo je prevzel duet iz Maribora, ki, kot smo slišali, poje v nekem hotelu, torej ga lahko imamo za poklicni ansambel in zato menimo, da ni bilo pravilno, da je sodeloval na tej oddaji. Drugo mesto so si delili naš pevec Frenk Bobič, pevka iz Kranja in naša folklorna skupina. Žreb je določil drugo mesto našemu pevcu, ki je prejel lepo darilo — kitaro, tretje pa je zasedla pevka iz Kranja. Na četrtem mestu je bila folklorna skupina. ki je za nagrado prejela stojalo za rože. Nato so se zvrstili še: Manja Iljaž — recitatorka, ki je zasedla 5. mesto in prejela lepo kristalno vazo, nato pa pevka Metka Srša in pevec Tine Stare. Recitatorja Lada Mraza pa so po nesrečnem naključju spregledali, tako da je kljub dobremu nastopu ostal brez nagrade. "7^ SAVSKA MLADINA NA ODDAJI »POKAŽI KAJ ZNAŠ« V KAMNIKU Po oddaji smo bili povabljeni v Kamniško Bistrico, kjer so nas prireditdjf pogostili. Sedaj pa še nekaj besed o sami organizaciji oddaje. — Menim, da se prireditelji niso dovolj resno pripravili in da so hoteli vse v prekratkem časi in površno narediti. Menim, da se ne bi smelo zgoditi, da odpove orkester le nekaj ur pred oddajo, da morajo prireditelji na hitro poiskati drug ansambel. da nastopajoči še 10 minut pred začetkom same oddaje ne morejo izvedeti, kdaj bodo na vrsti in še mnogo drugih malenkosti. — Upam in želim, da mi takih napak na naši prihodnji oddaji »Mladina pred mikrofonom« ne bomo napravili. — Vsem nastopajočim pa se zahvaljujem za sodelovanje in uspešen nastop. BEBA BRUNSKOLE izvrševati, pa če so tudi planinski. Planinec naj bo iskren v svojem delu in naj ne govori eno, dela pa drugo. Izkoristite pro: ‘e sobote in nedelje in se razvedrit,; na gorskem zraku, saj boste tako lažje premagali težave, ki vas čakajo v prihodnjem tednu pri vašem delu v tovarni. TEŽAVE IN (nadaljevanje s 1. strani) 1G1 specifikacij in vsi ostali pred-pici, potrebni za poizkusno in redno proizvodnjo. Na področju konstruiranja kalupov so bile uvedene nekatere izboljšave, npr.: nov sistem zračenja pri kalupih za pnevmatiko in skupinski kalupi za prešane izdelke. Razen zgoraj omenjenih del pa so bila potrebna še razna vzporedna dela, kot dopolnjevanje proizvodne dokumentacije, načrti in proračuni za nove in rekonstruirane izdelke, sodelovanje z nabavno in prodajno službo ter analize konkurenčnih izdelkov. Tudi preizkušanju na preizkusni postaji smo posvetili večjo pozornost. V zvezi z različnimi tehnološkimi spremembami, ki so bile izvršene zaradi uvedbe cenejših ali kvalitetnejših surovin, enostavnejše konstrukcije ali postopka, so bili tudi doseženi prihranki kot npr.: — uvedba korda večje deniaže in sprememba konstrukcije pri plaščih 8.25—20 in 9.00—20 cca 15,000.0000 SD USPEH ... — odpravi prekomernih in uporabi nujnih odpadkov surovega korda. Vendar pa menimo, da bodo uspehi na tem področju precej manjši, če ne bo vsaj pri glavnih proizvodnih fazah, kjer predelajo neposredni proizvajalci v časovni enoti veliko količino materiala, takoj uvedeno nagrajevanje po kvaliteti. Tudi pravilen obračun porabe materiala po EE bo prispeval k boljšim uspehom. To pa so samo naši notranji problemi. Računati je treba še z današnjim stanjem na domačem in tujem tržišču. Z reformo se je nekoliko zmanjšala preburna rast našega gospodarstva in potrošnje, kar je imelo za posledico tudi umerjenejšo potrošnjo gumijevih izdelkov. Na drugi strani pa so do sedaj zgrajene kapacitete v gumarski industriji že predimenzionirane za trenutne domače potrebe, zato je treba računati celo na upadanje prodaje na domačem tržišču, posebno predragih ali premalo kvalitetnih izdelkov. Kupci bodo vedno bolj premišljevali, kakšno protivrednost dobijo za svoj denar. Kritično bodo primerjali ceno s kvaliteto in stanjem tehničnega Pnevmatika, ki pri naši proizvodnji zavzema približno 75 % proizvodnje, zahteva vedno bolj natančno delo. — Na sliki: merjenje kota kordnih niti pri avtoplašču za potniške avtomobile. — zboljšanje kvalitete pri žičnih veloplaščih 29.G2G SD — tovorne zračnice z dodatkom SK 16.820 ND nih veloplaščih 29.629 ND — sprememba zmesi za potniške zračnice 17.820 ND — uvedba protektorja 205.40 21.500 ND — sprememba konstrukcije žičnih jeder 6.498 ND — sprememba zmesi za transportne trakove 8.750 ND Že naštete spremembe zagotavljajo cca 26 milijonov SD mesečnih prihrankov samo pri materialu. Čeprav so to znatni prihranki, s tem ne moremo biti zadovoljni. Glavni problemi, ki zmanjšujeijo finančni efekt podjetja, so po našem mnenju še vedno: — kvaliteta; — surovi in neuporabljeni odpadek korda in tkanin; — reklamacije, zaradi česar samo pri avto in velopnevmatiki zgubimo mesečno preko 53 mili-jonoxr SD. Seveda bi toliko lahko prihranili, če bi bili vsi izdelki prve kvalitete, če sploh ne bi bilo odpadka in reklamacij, kar pa ni mogoče doseči, lahko pa bi prihranili vsaj eno tretjino teh sredstev! Kakšna pa naj bo naša dejavnost v tekočem letu? Gotovo si ne smemo postavljati nekih neizvedljivih načrtov, ampak le take, ki bodo pri razpoložljivem strokovnem kadru in možnostih dali najboljše finančne rezultate. Zato bi bilo glavno težišče dela na: — ugotavljanju in odpravi vzrokov za preklasifikacijo izdelkov; — odpravi vzrokov za reklamacije; napredka, ki ga določen izdelek predstavlja. Važno pa je tudi, kaj smo sposobni kupcu poleg izdelka še nuditi (servis, nasvete itd.). Vedno hitrejša vozila in vedno boljše ceste (brez omejitve hitrosti) pa predstavljajo še prav posebne zahteve za kvaliteto. Ne smemo več dovoljevati različnih od;topanj na račun varnosti! Plašč že dolgo ni več samo dodatek, ampak pomemben konstrukcijski element modernega avtomobila. Še bolj previdni pa bomo morali biti pri izvozu. Tam je treba računati še na karakteristike avtomobilov, katerim so naši plašči namenjeni in na posebne cestne in hitrostne pogoje, ki jih pa največkrat premalo poznamo. Zaradi vedno ostrejše konkurenčne borbe na tujem tržišču ne bomo uspeli samo z nizkimi cenami, temveč bo potrebna tudi boljša kvaliteta. Zato se prej navedenim nalogam pridružujejo v letu 1967 še naslednje: — zboljšanje kvalitete naših izdelkov z uporabo enakomernejših surovin in z večjo pazljivostjo pri izdelavi; — skrb za večji tehnični nivo naših izdelkov. Vse to pa bo možno doseči le, če bodo vsi sodelavci razvojne službe, pa tudi vse ostale strokovne službe in neposredni proizvajalci zainteresirani za napredek podjetja. Zato naj tudi samoupravni organi podpirajo vse ukrepe, ki bodo prispevali k znižanju stroškov, upoštevanju delovnega časa, večji tehnološki disciplini ter zmanjšanju odpadka in škarta. KAJ SMO VIDELI V TOVARNI FORD Tovarno fordovih avtomobilov, ki stoji v bližini Kdlna, je pomagal ustanoviti leta 1948 tedanji kdlnski župan K. Adenauer. Ob ustanovitvi je štela 600 zaposlenih in zavzemala precej manjšo površino kot danes, ko ima 31.000 zaposlenih. Od tega je 10.000 uslužbencev, ostalo delavci (zelo avtomatizirani!). Polovica delavcev je tujcev — samo Turkov je 6.500, Italijanov 2.000. Delavci teh dveh narodnosti torej prevladujejo, zato so tudi vsi napisi in jedilni listi napisani tudi še poleg nemščine v turščini in italijanščini. Skoraj cela tovarna sloni na amerikanskcm sistemu dela — na tekočem traku. Delavec zasluži na takem delovnem mestu od 4,5 do 5 DM na uro. V tovarniški kantini dobe kosilo (enolončnico) po 50 PF, kompletno kosilo s slaščico pa 1,50 DM, dietična hrana za 1 DM. Delajo 16 ur dnevno, ker stroji ne morejo pripraviti več elementov, da bi jih v tem času lahko vgradili v šasijo. Tovarna trenutno proizvaja približno 50 tipov raznih ford-vozil in ima svoj raziskovalno-konstruk-cijski oddelek, kjer stalno delajo pri izpopolnitvi že obstoječih tipov vozil. Imajo zelo skrbno opremljen kontrolni oddelek, kjer precizno preizkušajo elemente, ki jih vgrajujejo v avtomobile. Tehnologija dela je organizirana po sistemu luknjanih kartic ter s pomočjo obratne televizije, tako da strokovnjaki iz centralne pisarne kontrolirajo vsak pred svojim televizijskim aparatom potek dela. Vsi proizvedeni avtomobili so že naročeni, to je, na vsaki že obarvani šasiji, ki se premika po tekočem traku, je nalepljen list, na katerem so napisane želje kupca za barvo sedežev, avtomobilske šasije, vloženih preprog in druge podrobnosti, tako da bi na koncu tekočega traku kupec v tehnološkem smislu že lahko prevzel naročeni avtomobil, treba je urediti samo še komercialne zadeve. S tem pa si seveda zagotove tudi takojšnja plačila svojih proizvodov. Objavljamo nekaj posnetkov nekaterih preizkusov, ki jih narede v podjetju obvezno ob adaptaciji novih tipov vozil s spremenjenimi strojnimi deli. Slika 1: Pripravljanje aparatov za ugotavljanje ropota v vozilu. Slika 2: Kontrola nastajajočega šuma in ropota izven avtomobila Slika 3: Popolna izolacija vozila s poizkusnim voznikom v akustičnem prostoru. Slika 4. Za vozilo je važno, da ima estetsko obliko, da ima odgovarjajoče vame strojne dele in da samo »sedi« na cesti. Elektronske merilne naprave registrirajo vsako njegovo reakcijo v zvezi s stabil- nostjo na poti. Temeljito preizkušanje novega modela zahteva tisoče in tisoče poskusnih kilometrov. Računati je treba, da od prve zamisli oz. poskusov pa do vožnje novega vozila pretečejo povprečno 3 leta. V te namene so v nekem pogledu tehniki presadili cesto v laboratorij. Zunanje rezultate skušajo Pripravljanje aparatov za ugotavljanje ropota v vozilu. Kontrola nastajajočega šuma in ropota. IZŽREBANCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE V sredo, 18. januarja, smo v uredništvu izvedli žrebanje nagradne križanke, ki je bila objavljena v novoletni številki našega glasila 28. decembra lani. Pravočasno smo prejeli 63 rešitev, nagrade pa prejmejo naslednji reševalci: 1. nagrada — 7.000 SD — Zofka Grozi — SOP 2. nagrada — 6.000 SD — Marica Hace — KS 3. nagrada — 5.000 SD — Vid Gazvoda — RT S 4. nagrada — 4.000 SD — Rozman Mimi — RT S 5. nagrada — 3.000 SD — Kolman Marijanca — Valjav-čeva 33 6. nagrada — 2.000 SD — Benedik Mira — saldakonti Vsem izžrebanim reševalcem naših križank iskrene čestitke. SAVIZMI Ce bi hoteli kaznovati vse disciplinske prekrške v naši tovarni, bi morala disciplinska komisija delati vsak dan 8 ur. Kadar nekdo v enem dnevu naredi več kot običajno, misli, da mora zato nekaj dni počivati. e Uveljavljanje nagrajevanja po delu je kot poledica: če bolj hitimo, več nevarnosti je, da nas bo zaneslo. Toda to pa ne pomeni, da se lahko premikamo ležerno. e Trditev, da je nekdo edini in najboljši (funkcionar, strokovni delavec) je nelogična: če je edini, ne more biti najboljši, če pa je najboljši, ne more biti edini. • Pravijo: Jugoslavija je na svetu prva po številu sestankov. Toda mi prednjačimo z ustvarjanjem problemov. Dopisujte v glasilo SAVA I ■ Popolna izolacija vozila z preizkusnim voznikom v službenem prostoru. dobiti na laboratorijski napravi, kjer dosežejo približno 18.000 km v 5 dneh, to je, v 5 dneh zvedo, če del, ki ga preizkušajo, lahko vgra-de v avtomobil, ali ga morajo še ojačiti. Slika 5: Laboratorijska naprava, ki omogoča hitro preizkušanje strojnih delov avtomobila. Slika 6: Strojni blok se pomika od postaje do postaje (pozicija) na tekočem traku, vsak delavec doda odgovarjajoče dele. Slika 7: Preizkušanje šasije v koncentrirani »solni megli«, s čimer se preizkuša odpornost proti koroziji, tu puste šasije nekaj tednov. Nato hitro premeste šasijo v tropsko vroči prostor, v prah z žveplovim dioksidom ter v prostor, kjer improvizirajo naliv. Dokler šasija ne zdrži zadovoljivo vseh teh preizkusov, tehniki niso zadovoljni in toliko časa poizkuse ponavljajo z novimi materiali. Slika 8: V vsaki 19. sekundi zapusti nov avtomobil preizkusno napravo na koncu tekočega traku. (Nadaljevanje prihodnjič) Vsakih 19 sekund zapusti nov avtomobil preizkusno napravo, na koncu tekočega traku. ► Strojni blok se pomika od postaje do postaje (pozicija na tekočem traku); vsak delavec naredi svoje delo (operacijo) na koncu traku pa avtomobile preizkušajo. Za vozilo je važno, da ima estetsko obliko, da ima trdne strojne dele in da lepo »sedi« na cesti. Dom na Pokljuki vabi »Pokljuška bajta« (tako ji pravimo Savčani) nudi članom kolektiva možnost, da izkoristijo svoj prosti čas. Zdi se mi, da jo veliko premalo izkoriščamo. Še posebno sedaj, ko smo vložili precejšnja sredstva za obnovitev. Res, da je med prazniki vedno polna, vendar so dnevi, predvsem proste sobote in nedelje, ko je skoraj prazna. Člani kolektiva, oglasite se pri službi za družbeni standard. Tam vas bodo prav radi napotili na Pokljuko, saj vedo, zakaj. Vedo, da je oddih na gorskem zraku nekaj prijetnega. Vedo, kako se človek počuti v prostoru, ki je pripravljen za počitek. Z večjim elanom bomo nato delali v proizvodnji in strokovnih službah. Mogoče se bo kdo temu smejal, toda tisti, ki je bil v našem domu na Pokljuki, ga bo še in še obiskal. V bližini doma so idealni smučarski tereni. Ne samo za smučarje, ki jim ni ovira še tako strmo področje, ampak tudi za smučarje začetnike. Užitek je sončiti se sredi snega. Na Pokljuki namreč ne manjka tudi pozimi sonca. Za smučarje je pripravljena vlečnica, ki jo je pripravil sosed — Športhotel. Toda največja in najboljša zabava je v našem domu, če si jo po svoji volji pripravimo (če je bila družba dobra, smo jo še vedno pripravili). Če ne drugače, pa vsaj takrat, ko kuhajo obroke in okrepčila. Marsikatera (ali marsikateri) se nauči delati z lonci, ponvami in podobno. Celo več, pravi kuharji postanejo. Prerojeni se ljudje vračajo zopet domov in naslednji dan na svoja delovna mesta. Izkoristimo našo »Pokljuško bajto« do zadnjega kotička in zadnje proste ure, saj bo le na ta način služila svojemu namenu in vedeli bomo, zakaj jo imamo. Postala bo center rekreacije in pojem Savčanov. Savčani pa bodo dobili svoje mnenje o njej in o tistem, kar se tam pridobi. Zdravje, volja in veselje do dela! TONI HORVAT KAKO DELIMO DOHODEK Z namenom, da bi pripomogli k še boljšem delu organov upravljanja in z željo, da bi člani kolektiva kar najbolje spoznali problematiko gospodarjenja, smo se namenili, da v letošnjem letu uvedemo v našem glasilu tudi rubriko ali mali leksikon. V nadaljevanju bomo objavljali informacije s področja gospodarjenja in poslovanja. Razlage manj znanih besed (pojmov) in drugo. Za sodelovanje v tej rubriki bomo naprosili naše strokovne delavce. Skušali bomo mali leksikon objavljali vedno na istem mestu in v enakem obsegu. To bo omogočilo tistim, ki si bodo leksikon izrezovali, da ga bodo lahko speli in kompletirali. (Kdor bo želel, mu bomo to naredili mi)). Ker želimo, daj bi bila nova rubrika zanimiva za večino naših delavcev, vas prosimo, da nam svetujete, kaj bi po vašem mnenju tudi morali objaviti (lahko tudi slikovno). Danes smo za prve dve strani pripravili informacijo o delitvi dohodka;. 1. Celotni dohodek Iztrošek za prodano blago (po prodajni ceni) — plačana realizacija + drugi dohodki (izredni dohodki — presežki pri inventuri — prejete zamudne obresti — blagajniški popust ipd.); — porabljena sredstva — osnovni material, pomožni material, stroški za popravila, material za izdelke, prevozni stroški, stroški za material, amortizacija, energija, linvesticijjsko vzdrževanje, stroški reklame in propagande, najemnine in ostali stroški; Neto produkt (narodni dohodek oz. skupna akumulacija) — delež (participacija) skupnosti pred delitvijo dohodka — obresti na poslovni sklad, —obresti na kredit, — zavarovalne premije, — dodatni prispevki za socialno zavarovanje, — prispevek za uporabo mestnega zemljišča, — vodni prispevek, — drugi prispevki in članarine; — delež (participacija) podjetju pred ugotavljanjem dohodka — osebni izdatki za dnevnice, za prevoz na delo, za zaščitno obleko in obutev, stroški za izobraževanje kadrov in ostali osebni izdatki, ki bremenijo poslovne stroške; Dohodek — del za bruto osebne dohodke A) neto osebni dohodki B) prispevki iz osebnih dohodkov (prispevki iz delovnega razmerja, prispevek za socialno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, stanovanjski prispevek, prispevek za obnovo Skopja, prispevek za regrese; — prispevek iz ostanka dohodka za obnovo Skopja v višini 2 %, — prispevek v rezervni sklad podjetja, — prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij. Ostanek dohodka za sklade podjetja — poslovni sklad za osnovna sredstva, za obratna sredstva; — sklad skupne porabe — za stanovanjsko izgradnjo, — za dotacijo družbenopolitičnim organizacijam, — za podporo socialno šibkim, — za regres in ostalo. MED KARPATI IM DONAVO ŠPORT ŠPORT Motorizacija je zajela tudi Romunijo. Večinoma srečujemo (popotni zapiski s specializacije Utrip mestnega življenja se za-v Romuniji — III. del) čenja vsak dan sorazmerno pozno. Ker smo zadnjič nekoliko več Zjutraj so ulice precej prazne, vzhodna vozila Moskvič, Varšavo pokramljali o delu v največji ga- trgovine se odpirajo šele med 8. in in \Vartburg. Škode so zelo redke, marski tovarni v Romuniji, vas bo g u^o tovarne iti uradi pričnejo v novejšem času pa zelo narašča verjetno še zanimalo kako so v Da- j 9 uro mice se raziive število Fiatov 750 in 850 ter Re- mibiam plačam. Delitev osebnega nožnih dopoldanskih urah naultov 10. Avtopark podjetij in h--‘ ‘j" J2S%T4S "£iS‘LZ i ’»*»: «*»• »»»■ /«»-* * ku!“,3,> Te)"cc.i:k imajo ljudje osnovno plačo in gle- šta šele proti večeru. Mentaliteta bogatejši, de na izpolnjevanje plana in kva- romunskega človeka je takšna. Šoferji ne Uspeh učencev poklicne gumarske šole na »Novoletnem turnirju« Štiriindvajsetega decembra 1966 Sava: Gruden (4), Šeruga (2), so učenci naše šole organizirali no- Tomovski (1), Mlakar (10), Carl voletni turnir za prehodni pokal. (10), Ažman (19), Mravlje (2), Mi- ekip, in sicer: Gimnazija Kranj, Tekma je bila zelo razburljiva , . v Gimnazija Jesenice, Gimnazija ;n zanimiva, saj sta se ekipi ves upoštevajo preveč §k0fja Loka, TTŠ, SC Iskra in £as menjavali v vodstvu, čeprav di pešci ne zaostajajo in na veliko Gimnazija Kranj TTŠ SC Iskra B skupina PGŠ različne kvalitete. V predmestjih Gimnazija Jesenice in v,aSehjki.er>?it},aka',Pa,lebla!a Gimnazija Škofja Loka Rezultati A skupine Mestne ulice so zelo široke in kaj odličnih igralcev Triglava. Toda igralci Save so igrali odlično kljub veliki premoči gimnazije in s tem navdušili številne gledalce. V tretji minuti drugega polčasa so bili celo v vodstvu s šestimi točkami (30:36), toda zaradi neizkušenosti in napačnih podaj se je potek igre spremenil in gimnazija je prišla v vodstvo. K temu Gimnazija Kranj : ŠC Iskra - 50 pripomogli zlasti Nadižar, na deželi so asfaltirane, vendar ne 46:38 (24:12) TTŠ : ŠC Iskra — 41:56 (11:28) Gimnazija Kranj : TTŠ — 58:50 jih pogosto srečuješ, ko stojijo z okvarami sredi ceste (seveda brez varnostnih trikotnikov ali osvetlitve ponoči). Glavno mesto Romunije je ne- mažar in Maurič. Zaradi petih os. napak so morali trije najboljši igralci Save zapustiti igro, kar je dodobra izkoristila gimnazija in tako zmagala z minimalno pred- Ghnnarija'"Jesenice - "0Stj0: Vsee"0, Pa je treba Pove" dati, da je- bila zmaga gimnazije zaslužena. Najboljši v ekipi gimnazije so bili: Nadižar, Čemažar in Lasič; pri ekipi Save pa Mlakar, Ažman Tekma za 3. mesto in 4. mesto 'n Carl. S tem so dokazali, da denar, ki so ga dobili od tovarne, ni bil vržen v koš, saj so bili na prvem Sava — 56:52 turnirju 29. XI. 1966 od petih ekip Rezultati B skupine PGŠ 60:42 (28:25) PGŠ : Gimnazija Škofja Loka — 46:23 (20:12) Gimnazija Škofja Loka : Gimna- liteto skupinske premije. Naj na- Večerno življenje je za njih pri- cestnih »zeber«, tako da moraš biti PGŠ. Ekipe so bile razdeljene v jma gimnazija v svojih vrstah štejem nekaj primerov povprečne v[ačnejše. Ne da se seveda govoriti kljub odprtim zelenim signalom za dve skupini: plače v avtopnevmatikarm Dami- 0 nočnih lokalih, barih, sumljivih pešce krepko previden. Seveda tu- A skupina biana. Konfekcioner tovornih pla- , , . , , , , , . w n f . v _ hišah in podobno, kakršni so na %Ymešalniku val farne 2.000, kon- primer v Parizu, Atenah ali Napo- kršijo cestno-prometne predpise, fekcioner avtozračnic 1.700, labo- hju. Vendar ljudi je zvečer polno Miličniki včasih ostanejo nemočni, rant 1.300, snažilka 800, inženir na ulicah, na prireditvah, v loka-tehnolog v proizvodnji 2.700, meha- lih ali v trgovinah, ki so odprte nik-vzdrževalec 1.700, mojster v do 21. ure ali še dalje. proizvodnji 2.300 lejev. Baje se Glavna prevozna sredstva prebi- toliko, da je včasih, celo tovornja- povprecje romunskih osebnih do- valst romunske prestolnice so ku težko prodirati. Glavne ceste hodkov (v vsej deželi) giblje nekje . „ , med 1.100 in 1.400 lejev mesečno, avtobus, trolejbus m tramvaj. Teh Koliko je to denarja? boste go- /e res ogromno, pa so kljub temu najboljše. Promet se ^ razvija za tovo vprašali. Vsako preračunava- skoraj vedno natlačeni. Vožnja ni naše pojme zelo počasi. Veliko nje v dinarje je brezsmiselno, ker draga, stane le 30 banijev (1 lej je oviro predstavljajo kamioni, ki (36.31) ne bomo dobili realnih številk. Več bodo povedale cene nekaterih artiklov. 1 kg sladkorja stane 9 lejev, 1 kg belega kruha 4,40, steklenica jogurta 1 lej, 1 kg jabolk 3— 10, 1 kg sira 24—35, pivo 1/2 l 4— 5. Cena moškim čevljem se giblje od 90 do 300 lejev, dežniki srednje kvalitete stanejo od 120 do 150 lejev, ženska jopica ali puloverji 200—400, moška srajca 70 do 220 (nylon), kolo Karpati-690, moped 68 ccm 4.190, televizor z malim ekranom (s precej manjšim kot je v prodaji pri nas) 4.000, skromna zakonska spalnica okoli 8.000 lejev. Če je človek lačen, vsaj v Bukarešti ni v zadregi. Mreža malih in velikih restavracij, bifejev, zajtrkovalnic in drugih sličnih lokalov je silno razpredena po mestu. Izbor jedil in pijač je večinoma zelo raznovrsten. Razen nekaterih njihovih nacionalnih jedi najdete povsod jedilnik, ki je primeren za povprečnega Evropejca. Vsi lokali so izredno čisti, postrežba solidna in hitra — ne tako kot običajno pri nas. Omembe je vredno tudi to, da so enako prijazni do domačinov kot do tujcev. Bakrene posode z raznimi steklenicami pijače in kosi ledu so ob vsaki mizi na razpolago. Romuni največ pijejo pivo, ki pa vsaj za naše pojme tii posebne kvalitete. Ljudje z dežele in iz predmestij po zunanjem izgledu ne kažejo kakšnega visokega standarda, njihova obleka in obutev je več kot skromna. Mestni ljudje so napravljeni boljše in zlasti mladina je oblečena zelo okusno. Po ulicah in trgovinah se vidi mnogo truda za sodobnejšo modo. Zelo pa me je presenetilo sorazmerno veliko število beračev, ki po lokalih in cestnih vogalih beračijo. Najživahnejši deli Bukarešte so Živilski trgi; običajno so kar na prostem, le nekateri večji imajo tudi pokrite tržnice. Na teh prostorih najdeš res vse sloje romunskega prebivalstva in dobro izbiro blaga, vsekakor boljšo kot v živil- skih trgovinah. Agilen je predvsem 100 banij) ne glede na razdaljo, življenje pestro m zanimivo. Kljub privatni proizvodni sektor: kmetje Motorna kolesa so silno redka, še težavam in pomankljivostim je na bolj pa navadna kolesa — niti de- ozemlju med Karpati in Donavo set jih v vsem času nisem videl, videti ogromen napredek. preslano prizorišče številnih kul- zija Jesenice — 38:26 (12:19) turnih in športnih prireditev. Zato je v mestu veliko aren, muzejev, SC Iskra : Gimnazija Škofja galerij, stadionov in drugih šport- Loka 74:41^ (4£-21) nih objektov. Skoraj neverjetno je, s kolikšno skrbjo in natančnostjo (21:21) četrti. Za to pa se moramo za- so urejeni zlasti muzeji in umet- Sodila: Klavora in Zupančič hvaliti v veliki meri tudi tov. Kuž- niške galerije. Človek z užitkom Dvorana TTŠ, gledalcev 200 niku, ki nam je omogočil sredstva. stopa med umetninami, od kate- Gimnazija: Čemažar (13), Nadi- Obenem se zahvaljujemo tudi na- rih so mnoge svetovnega slovesa, žar (24), Engelsberger (3), Ankrst šemu trenerju, igralcu Triglava, Tudi operna hiša je vedno dobro (6), Ročič, Maurič, Zupan in Lasič Janezu Ažmanu. zasedena. Skoraj vsak dan gostuje po eden ali več pevcev iz drugih oper. Skušal sem prikazati nekaj prerezov iz življenja romunskega človeka in do dela gumarjev Danu-biane. Kot povsod, je tudi tam Glavna prometna žila Bukarešte Del tržnice v Bukarešti Rano zjutraj sem začela pometati po naši novi hali, ki ji pravimo tehnična. Ne vem, ali je dobila ime po izdelkih, ki jih tu izdelujejo, ali pa po tehniki, ki je tu. Zdi se mi, da po tehniki ravno ne najbolj. Saj sem videla precej novih strojev, še več pa starih, ki so bili prej po raznih oddelkih v obratu I in II. Kar začudila sem se kupu starih kalupov ali obročev (ne vem, kako se imenujejo) v oddelku za klinasta jermena. Res, da so postavili tteka stojala, ki so verjetno še bolj stara, in kalupe vložili vanje. Poglejte si jih, saj stojijo približno na sredini cele hale. žalostno! Mislila sem, da so polni prahu, pa sem parkrat mahnila z metlo po njih, toda brez koristi. So pač že take barve, da izgledajo še bolj stari kot so. Vprašala bi, ali je to za v staro šaro, ali so še uporabni, čeprav stoji zraven postrojenje za najmodernejšo proizvodnjo klinastih jermen, vsaj tako zatrjujejo naši možje. Upanj in želim, da bi to nekam drugam postavili, da ne bi bodlo v oči mene (in mogoče še koga drugega). Žalostna šeni odšla iz hale, toda še bolj bi bila žalostna, če bi padle name »dile«, ki visijo nad štirivaljčnim kalan-drom. Tresti sem se pričela, ko sem opazovala vrle delavce, kako brezskrbno hodijo pod to visečo skladovnico desk. le pač tako. Tam so montirali s pomočjo teh desk tir za dvigalo, pa so pozabili nanje. Na eni strani so se delno že odpele in čakajo na človeka, ki jih bo snel, da ne bodo ogrožale mimoidočih. Ali je to delo bilo končano? Če je, potem jih odstranite, da ne bo nesreče, jaz se botti Že toliko pazila, da ne bodo padle name. s poljskimi pridelki in sadjem mali obrtniki z drobnarijami, lese- no robo, opankami in slično, pa V zadnjem času močno narašča razni mešetarji in seveda — firbci. število osebnih avtomobilov. (Konec) 1ANEZ PONEBŠEK S častnega sodišča koristi pa se to ne smatra, če pridobljena manjša dmovinska korist z vozlrom na višino in obliko ne presega mej priložnostnega obi-nem zunanjetrgovinskem poslovanju. Iz tega predpisa je razumlji {}Qslovnega karakterja in ne sirovo, da je za kršenje ugleda nase . , _ . .... države oziroma gospodarske orga- kovno izobraževanje. Sodišče je smatralo, da pridobivanje imovin- Častno sodišče je ugotovilo, da so bili strokovnjaki podjetja v inozemstvu zaradi spoznavanja z izdelki, ki so predmet zunanjetrgovinskih podjetij, torej je bilo vrne in podjetje oprosti vsake odgovornosti. »Tožilec zvezne gospodarske ko- žujejo stalne poslovne etike in da Toda častno sodišče je ugotovilo, more pri častnem sodišču je tožil pošiljanje strokovnjakov nima no- da je toženo podjetje odgovorno, nizacije potrebno: neko podjetje iz Zagreba, češ da je zveze z zunanjetrgovinskim ker je prejelo imovinsko korist od i. da je gospodarska organizaci- ske koristi v obliki plačan j a stro- s svojim zunanjetrgovinskim pošlo- pOSjovanjem s temi firmami in da raznih inozemskih firm s tem, ker ja au njen predstavnik prejela od škov bivanja ni mogoče smatrati vanjem pridobilo imovinsko korist bUi „trokovniaki poslani na po- pristalo, da pošilja svoje de- iBozemske osebe imovinsko ko- kot priložnostno ali kot običajno. . ----,----------'--•v — -- J p ctrn&ko t„- j.jgj. Takšna imovinska korist v skraj- od raznih inozemskih firm na ta način, da je dovolilo, da so te ino- vabilo inozemskil.i firm z name- lavce v inozemstvo na stroške tuje firme in tudi zaradi tega, ker zemstvu. Tožilec je smatral, da je Zagovarjalo se je, da je slo v kon- loznostmh in običajnih v medna- ... ... , . podjetje g takim poslovanjem pri- pretnem primeru za plačilo stro- rodnem zunanjetrgovinskem po- 3. da prejeta imovinska korist poslov, temveč tudi na uspesno zadelo svoj ugled in ugled države škov bivanja v času inštruktaže, slovanju. S predpisi je namreč ne predstavlja priložnostno dan- opravljanje zunanjetrgovinskih ter kršilo člen 110 tč. 1 Zakona o ki so jo inozemske firme organi- določeno, da je prizadet ugled na- lo- kakršno je običajno v medna- nalog, kar so tudi upoštevali pri blagovnem prometu in uslugah z zirale za vse strokovnjake svojih še države oziroma gospodarske or- narodnem zunanjetrgovinskem po- oblikovanju navedenih zakonskih inozemstvom. Zato je predlagal poslovnih partnerjev. Natvedlo je, ganizacije, kadar gospodarska or- s ovanju. predpisov.-« sodišču, da uvede postopek proti da je postalo že običajno, da ino- ganizacija ali njen predstavnik do- V omenjenem primeru je bilo , temu podjetju in izreče eno od zemske firme pozvane strokovnja- bi od inozemske osebe, v zvezi z sporno, če je materialna korist zx ece' smo 0 javi 1? 'er mer družbene discipline. ke tretirajo kot svoje goste. Tože- zunanjetrgovinskim poslovanjem pridobljena v zvezi z zunanjetrgo- tramo, da bi morda zaradi nepo- Toženo podjetje je potrdilo na- no podjetje smatra, da s takim neko imovinsko korist, kot na pri- vinskim poslovanjem, ali če znavanja lahko tudi v našem pod- vedbe tožilca in se zagovarja, da poslovanjem ni prizadelo svojega mer določen predmet, vsoto denar- predstavlja priložnostno obdaro- jetju prišlo do podobnega kršenja z inozemskimi firmami, kamor so ugleda, niti ugleda naše države ja, provizijo, plačilo stroškov bi- vanje običajno v zunanjetrgo vin- zakona o blagovnem prometu in pošiljali svoje strokovnjake, vzdr- in je predlagalo, da se tožba za- vanja itd. Za pridobitev im o vin ske s kem poslovanju. usluga o z inozemstvom. - jn