Tone Fajfar
Povezoval nas je v homogeno celoto
Ob tem strašnem trenutku, ko se pravza-prav še ne zavedamo dosti ali pa v celoti kaj se je zgodilo s Kardeljevo smrtjo, se moje misli obračajo nanj predvsem kot na člove-ka. Ne toliko na državnika, velikega revolu-cionarja, ampak na tisto stran njegovega življenja, ki sem jo pravzaprav imel srečo spoznati med NOB in pozneje. Bil mi je, lahko rečem, zelo dober prijatelj. In odkar sem ga prvič srečal, to je bilo junija 1941. leta na enem prvih širših sestankov OF za Bežigradom pri tovarišu Miru Jeršiču. Ta-krat je prišel iz Srbije, imel je neko debelo knjigo, iz katere je izvlekel šop papirjev. Nam se je to zdelo nenavadno, na njih pa je bilo zapisano veliko tistega, kar nam je ka-sneje razložil. Takrat smo namreč protiim-perialistično fronto preimenovali v OF. Kar-delj je v tej naši druščini, ki se je takrat zbrala, odigral osrednjo in povezovalno vlo-go. Bil je odkrit človek, human, pošten do vsakogar, zelo potrpežljiv, prepričljiv v do-povedovanju tistih rešitev, ki jih je nalagala zgodovina. Med vojno smo mi imeli nepre-cenljivo srečo, da smo živeli skoraj 4 leta skupaj z ljudmi kot so bili Kardelj, Kidrič in drugi in smo od blizu spoznali, kaj je tista ideja, ki te ljudi žene in ki je potegnila tudi nas.