SLOVI VESI	ENSKIS |W1 Erscheinungsort H	H Verlagspostamt 9020 Klagenfurt m	urad L A* 1	ML 9020
Zul. Nr. 39959K50U	
Najbolj vroče poletje v stoletji!
Pretekli torek je Hidrometeorološki zavod Slovenije že 32. dan v tem letu nameril dnevno temperaturo preko 30 stopinj. To pa pomeni rekord v stoletju od leta 1891 dalje,
Ä
k.
1
odkar so zabeleženi podatk' Te temperature pa zagotovo ne veljajo le za Slovenijo, temveč tudi za Koroško, ki je vsaj klimatsko zelo podobna Sloveniji.
BOJ PROTI MAMILOM
Uspeh obmejnih carinikov
Postopek za nominiranje sosveta ie v zaključni fazi
o preteklega petka sta mo-mJ rali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v procesu nominiranja članov za sosvet Uradu zveznega kanclerja oddati odgovore na dve vprašanji: 1. politični in svetovnonazorski koncept ter 2. razširjenost le tega med slovensko manjšino.
ZSO je na ti dve vprašanji odgovorila z obširnim stališčem, v katerem je najprej nakazala zgodovinski razvoj slovenske manjšine pred in po drugi svetovni vojni, nastanek ZSO, notranjemanjšinsko politično diferenciacijo, organizacijsko strukturo ter idejnopolitični koncept ZSO.
V zgodovinskem delu je ZSO nakazala, daje bila politična diferenciacija manjšine prisotna že med obema vojnama. ZSO je tudi obširno odgovorila na argument, da je dvotirnost »sad jugoslovanskega komunizma«. Dvo in večtirnost je sad avstrijskega pravnega reda, kar se pa tiče kontaktov in finančne pomoči iz Slovenije pa ZSO v vsojem stališču trdi, da sta bili le te deležni obe osrednji organizaciji. Izraz tega je bilo npr. dejstvo, da so se tudi delegacije NSKS udeleževale partijskih kongresov Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije.
ZSO v nadaljevanju ugotavlja, daje njen program politične pluralnosti in zavzemanje za je-zikovno-kulturne smotre našel svojo potrditev tudi v Okvirni konvenciji Sveta Evrope, ki
predstavlja evropske norme manjšinske zaščite. Tudi personalni predlog ZSO za sosvet ustreza zakonskim osnovam, ki terja politično in svetovnonazorsko pluralnost manjšine.
ZSO v svojem stališču ugotavlja, da personalni predlog NSKS, ki je z eno izjemo nominiral izključno osebe, ki so kandidirale za EL, (bodisi na deželni ali občinski ravni) ne ustreza zakonskim osnovam politične in svetovnonazorske pluralnosti. Zato od Urada
zveznega kanclerja zahteva, da pri sestavu sosveta upošteva tudi tisti konservativni slovenski tabor, ki ni zajet v EL. Kajti EL podpira le manjši del slovenske manjšine na Koroškem, kar dokazujejo volilni rezultati zadnjih let.
Predsednik ZSO dr. Sturm je za SV dejal, da je »zelo zadovoljen z novim postopkom, kajti tako se bo politični vpliv na sestavo sosveta zmanjšal in v ospredje prihajajo pravila pravne države.«
Pred dnevi šele je javnost zvedela, da je slovenskim in avstrijskim oblastem na mejnem prehodu Karavanke uspel krepek udarec proti mednarodni mami-laški sceni. V skupni akciji so na mah zasegle 1,4 tone marihuane.
Mamila so bila skrita v albanskih tovornjakih, ki so prišli iz pristanišča Koper, kjer so dvignili robo, dostavljeno iz albanskega pristana Drač. Pri mejni kontroli so sprva avstrijski cariniki začeli sumiti, ker se podatki v transportnih papirjih niso skladali z dejanskimi merami tovora. Zato so kamione točneje pregledali, dodatno pa je sodeloval tudi izurjen pes za iskanje mamil. Kmalu so za ka-muflažno steno odkrili 456 kg marihuane. Da jih pes ne bi zvohal, je kamion prevažal nekaj ton zdravilnih želišč.
Avstrijski cariniki se še niti niso prav opomogli, ko so jih slovenski kolegi presenetili s še večjo najdeno količino mamil. Za hladilno napravo kamiona je bilo skritih 900 kg marihuane, vonj politega mleka pa naj bi zmotil nos policijskega psa.
Mamila so bila namenjena v Nemčijo, kjer bi navrgla nekaj deset milijonov šilingov.
Cariniki na Karavankah imajo svoje izkušnje z mami-laškimi transporti, kajti v okolici Škofje Loke in Kranja se je med tamkajšnjimi podjetniki in prevozniki razpasla pravcata mafija, ki širom po Evropi prevaža mamila in se tako finančno okorišča. Vrsta od njih sicer že sedi po raznih evropskih ječah, nekaj pa jih je bilo že ubitih, a mreža je še vedno aktivna.	/. k.
BILČOVŠKI SEJEM
Veselo v dan in v večer
Podjetni gostilničar »Ogi« je znal izkoristiti vaški semenj in tudi njegovo gostišče z novim zelo lepo urejenim alpsko-ja-dranskim vrtom ima pravo lego. Tako so domačini, okrepljeni z božjo besedo, v nedeljo po maši posedli pred njegovo gostilno, pridružili pa so se jim tudi številni letoviščarji, in se ob glasbi skupine Willi & Co tudi telesno podprli in veselo vstopili v sicer vročo poletno nedeljo. Enako veselo se je dogajalo tudi v ponedeljek zvečer, le da se je dan prevešal v večer in je bilo zaradi hladu precej bolj prijetno. »Die 3 Rosentaler« so mnoge spravili na plesišče, kramarji pa so pri svojih stojnicah pridno prodajali kot je ob semnjih v navadi.
Preberite
Celovec
O položaju Drave v zvezi z (ne)financiranjem iz Slovenije govori dr. Helga Mračnikar
Stran 2
Koroška
Kako z otroki mesec dni pred začetkom novega šolskega leta - Eda Velik	Stran	3
Maribor-Koper
Zadnji del pogovora z naslovnim škofom dr. Grmičem - o nadškofu Rodetu, stanju v slovenski Cerkvi in poljubljanju roke	Stran	4
Žitara vas
V soboto bo zadnji nastop v seriji Open-air	Stran	5
PREBLISK
■ Pa se vendarle zgodi, da mora človek kdaj tudi kaj pohvaliti. Tudi temu naj bi bil namenjen naš Preblisk.
Pred nekaj dnevi je s pošto dospelo vabilo za letošnji že 605. Pliberški sejem na travniku (bolj znan kot jormak). Saj človek v tej deželi Koroški
je celo obrnjeno in je vabilo mestne občine Pliberk najprej v slovenščini.
Kdo ima zasluge za to, ne vem, vem pa, da je delo opravljeno dobro in pošteno in da daje vsaj formalni občutek enakopravnosti obeh jezikov in kultur. Upati je, da si bodo
vZff "(w VrdSci Zgledno dvojezično
podrobno prebral, pa razen to vabilo vzele za zgled tudi
enega tiskarskega škrata nisem našel napake.
Kar pa me je najbolj ozado-voljilo, je Zgledna dvojezičnost in lep slovenski jezik. Nobenega podcenjevanja, nobene manjše pisave, nobenega minimuma od minimuma. To pa se vleče od prve do zadnje strani. Na notranjih straneh
ostale občine na dvojezičnem ozemlju, gospodarske organizacije in banke, tudi slovenske posojilnice in zadružne enote, kjer slovenščina vztrajno izgineva, in tudi prosvetna in kulturna društva, katerih jezik je pogosto pravi mišmaš.
Malo več pozornosti in samozavesti!	J. R.
Kakšen je položaj Drave na splošno?
Do leta 1991 je Drava prejemala iz Slovenije podporo v višini do 2 milijona šilingov za predložen knjižni program. Od tega leta naprej, pod ministrom za kulturo Capudrom, pa je podpora drastično padla na raven med 150. in 300.000 šilingi letno. »Denarja ni«, je bila uradna utemeljitev tega zniževanja. Kaže, da tudi pomoč ministra Školča, ki se je pri Uradu za Slovence zavzemal za izravnavo subvencijske neenakosti, katere smo bili deležni zadnja leta, ni zalegla. Urad za Slovence za naše prošnje in potrebe ni bil dovzeten, ker pravi, da založništvo ne sodi v njegovo pristojnost. Od prejšnjga vodje Urada, državnega sekretarja Venclja, na naše vloge nismo dobili niti odgovora, sedanja voditeljica, državna sekretarka Mihaela Logar za nas ni bila dosegljiva, pogovarjali pa smo se z gospodom Žmavcem. Prošnjo za podporo pa je za nas posredoval minister Školč.
Kakšne posledice pa bi za Dravo imela popolna ukinitev podpore iz Slovenije?
Iz lastnih sredstev krivice, ki nam jo je prizadel in povzročil tedanji minister Capuder ne bomo mogli poravnati, za to breme celo plačujemo obresti. Če podpore iz Slovenije ne bo več, bom pač kot poslovodkinja morala ukrepati in ukiniti najmanj dohodkovni del Dravinega delovanja, to je knjigarno. S tem pa bomo Slovenci spet zgubili en segment naše dejavnosti in identitete.
ZALOŽBA DRAVA - UPRAVIČENOST IN PRAKSA
Za ene vse, za druge pa ni več denarja
Obavljene številke o podpori, ki jo posamezne slovensko-koroške organizacije, društva, mediji in pobude dobijo oz. ne dobijo od Urada za Slovence po svetu iz Slovenije, so praviloma sprožile precejšnjo razpravo v krogih narodne skupnosti, pa tudi v Sloveniji sami, kajti tendencioznost, enostransko težiščenje podpore je očitno. Med ustanove, ki od omenjenega urada doslej niso dobile niti groša ali stotina podpore, sodi tudi založba Drava, čeprav o njenem izrednem pomenu za založniško, medijsko in sploh kulturno pomembnost za narodno skupnost, za celoten slovenski kulturni prostor ter za odpiranje v avstrijsko in preko nje v širšo evropsko dimenzijo ni nobenega dvoma. O tem in o programu založbe je spregovorila njena ravnateljica dr. Helga Mračnikar.
In to kljub dobremu spričevalu, ki vam ga je izstavil strokovnjak?
Kot nam je priznal neodvisni gospodarski strokovnjak, stoji Drava na zdravih temeljih, da poslujemo dobro in izravnano. To je za podjetje z izrazito kulturno naravnanostjo in žaložniško dejavnostjo velik uspeh.
To je pozitivna plat podobe. Obstaja pa tudi negativna, tista s skrbmi.
Ko sem v Slovenskem vestniku videla objavljeno tabelo podpor, sem morala ugotoviti, da je Urad za Slovence po svetu lani vendar podprl dve založbi, namreč Mohorjevo in zasebno tiskarno Norea-Re-pro, ne pa naše založbe.
Prav je, da Slovenija podpira založniško dejavnost manjšin. Vendar naj to stori za vse manjšinske založbe.
Kaj pa ministrstvo za kulturo?
To pa podpira le določene projekte, ne pa ustanov kot takih. Za letos nam je ministrstvo, ki
tržek Drave ne gre v privatne roke, ampak je v celoti namenjen podpori kulture.
Za katere založniške projekte pričakujete podporo iz Slovenije?
Najprej naj bi bili jasni kriteriji, ali Slovenija podpira projekte ali pa ustanove? Če podpira ustanove, sodi Drava med tiste, ki jih je treba podpreti, kajti zamejska založniška dejavnost, pa ne samo ta, potrebuje podporo. Če pa podpira projekte, potem jih lahko predložimo cel kup. Slovenija bi lahko podprla izdajanje del koro-ško-slovenskih avtorjev, avtorjev iz matične države, zgodovinske razprave o problematiki manjšin, pa še bi lahko naštela. Projektov je dovolj.
Ali je Capudrova odločitev iz leta 1992 še vedno v veljavi? Da, ker njegove krivice do danes nihče ni popravil. Samo zategadelj ima Drava dolg. Letne bilance so v redu. To pa ne po-
Dr. Helga Mračnikar
ga vodi Jožef Školč, za dve knjigi odobrilo okoli 250.000 šilingov podpore, čeprav smo vložili deset kvalitetnih projektov. Torej daje ministrstvo za kulturo zelo malo, Urad za Slovence pa Dravi nič. Založba Drava kot neprivatna ustanova, ki že od leta 1953 izdaja slovenske knjige in krepi kulturno dejavnost koroških Slovencev, za to dejavnost ne dobi podpore. Letni iz-
meni, da imamo denar za potrebne investicije, ker ga nam požrejo stari dolgovi. Z enkratno podporo, ki bi pokrila ta stari dolg, bi bil obstoj Drave dolgoročno zajamčen.
Morda pa je v interesu določenih ljudi, da Drave ne bi bilo več?
O tem niti ne razmišljam. Če si ogledam sistem razdeljevanja denarja, opažam, da nimajo nič proti Dravi, ampak da je 47 milijonov šilingov, to je precej denarja, enostavno premalo za kritje težišč, ki jih določa Urad za Slovence. Ta denar namreč razdelijo po drugih kriterijih. Tedniku poravnajo dolgove za 6 milijonov, Vestnik pa ne dobi niti groša. Nagib za to razdelitev je očitno ta, da hočejo eni strani dati vse, za drugo pa ne ostane nič več.
Vi torej še zmeraj upate, da boste nekega dne tudi dobili podporo iz Slovenije?
Prepričana sem, da se sedanji modus razdeljevanja ne bo obdržal, ker tudi Urad ne bo mogel mimo objektivnih kriterijev.
Dravin založniški koncept je naravnan tako v skupni slovenski kulturni prostor kot v evropsko razsežnost...
... in ta koncept vsi pozdravljajo, tudi v Sloveniji. Če Drave ne bi bilo, bi jo bilo treba ustanoviti. Naj povem, daje v avstrijskem merilu Drava zelo priznana. Lansko leto na primer smo celo zastopali avstrijske znanstvene založbe na sejmu v Varšavi.
Hvala za pogovor!
k.f. w.
POZNO VRAČANJE DOLGA	SMRT LITERARNEGA VELIKANA
1,3 milijarde za židovske žrtve Julien Green bo pokopan v Celovcu
Dve švicarski banki sta več kot 53 let po vojni priznali, da sta vse doslej hranili večje količine denarja in drugih vrednosti, ki sojih nacisti odvzeli židovskim žrtvam med drugo svetovno vojno. Proces prebavljanja molka in krivde je trajal kar nekaj let, dotlej pa so o tem denarju in vrednostih v švicarskih bankah molčali.
Zahtevo za odškodnino je že pred dvema letoma sprožil svetovni židovski kongres, vendar so švicaraske banke najprej molčale. Šele ko je prišla grožnja, da bodo židovski finančni mogotci iz švicarskih bank umaknili svoj denar, je zadeva postala resna. Dodatno k temu je prispeval tudi škandal, ko je neki švicarski bančni uslužbenec v lanskem letu iz varovanih dosjejev potegnil kar precej podatkov o nacističnih vlogah židovskega denarja med vojno in bil zato odpuščen.
Po sklepu švicarskih bank bodo svojci holokavtskih žrtev v nekah letih prejeli odškodni-
no v višini 1,3 milijarde dolarjev. Švicarska nacionalna banka pa generalno o kakršnikoli odškodnini še noče slišati,
Po novejših podatkih pa je takega denarja precej tudi v nemških bankah. Dresdenska je že ustanovila posebno komisijo, ki naj razišče to »neprijetnost«. Po sedmih letih torej pride vse prav, a v tem primeru šele po triinpetdesetih. J. R.
Jutri, v petek, 21. avgusta, bo koroška prestolnica Celovec v središču svetovne literarne javnosti. V mestni cerkvi pri sv. Iliju/St. Egyd bo namreč pokopan svetovno znani pisatelj Julien Green, ki je prejšnji teden v 98. letu starosti umrl v Parizu.
Za Celovec oz. mestno cerkev kot kraj svojega poslednjega počitka se je Julien Green, sin ameriškega trgovca, odločil
leta 1990, ko je obiskal Koroško. V mestni cerkvi si je dal zgraditi grobnico, ki bo brez-dvomno postala mednarodno znan kraj obiskov.
Green je doraščal v prote-stanstki družini in je s petnajstimi leti konvertiral v katoliško cerkev. In veri, vprašanjem o grehu, prekletstvu in milosti je namenil večino svojih del oz. je iz njih črpal svojo ustvarjalno
CELOVŠKI SEJEM 98
Kljub vročini 120.000 obiskovalcev
Organizatorji Celovškega sejma so imeli spet smolo z vremenom, saj je bilo vseskozi od 8. do 16. avgusta zelo vroče. S številnimi akcijami (polovična vstopnina ipd.) so vseeno poskušali privabiti ljudi na sejem, toda izkazalo se je, da se je mnogo ljudi raje zabavalo ob jezerih.
Kljub temu so bili še kar zadovoljni, sa jim je vseeno uspe-
lo privabiti približno 120.000 obiskovalcev (10 % manj kot lani). Prišteti je še treba okoli 80.000 obiskovalcev zabavnega parka. Kupna moč je bila rahlo višja kakor leta 1997 in 80 odstotkov obiskovalcev je ocenilo sejem kot zelo dober ali pa dober.
Pri interesnih področjih že tradicionalno vodi moda (30 %) pred gradbeništvom (26 %),
gospodinjstvom in vrtom (25,4 %) ter pohištvom (25,4 %).
Sprožile pa so se razprave o terminu Celovškega sejma, ker je bilo slišati številne kritične glasove. Mnogi kritizirajo, da hkrati s sejmom potekajo druge velike prireditve v in okoli Celovca (npr. Celovški filmski festival). Zaradi tega so organizatorji razpravljali o možnih alternativah. Prihodnje leto bo
moč. Tako si je pridobil naslov »krščanski Kafka«. Green je s svojim močno avtobiografsko obarvanim romanom »Leviathan« razmeroma mlad, z 29 leti, stopil v Olimp literarne nesmrtnosti in v svojem življenju bil deležen najvišjih literarnih časti. Med drugim je bil član ugledne francoske akademije znanosti. V Franciji, kjer je živel, so njegovo smrt ocenili kot neizmerno izgubo za francosko književnost.
k.f. w.
sejem že tako en teden pozneje (od 14. do 22. avgusta).
Omeniti pa je še treba, da je Koroška gospodarska zbornica objavila številke, ki kažejo nazadovanje obsega prometa deloma kar za 50 odstotkov. Hermann Prechtl, predsednik zastopstva koroških zabaviščnih obratov, je kritiziral organizacijo. Zahteva boljšo koordinacijo glede termina sejma, ki bi odpravila konkurenčno situacijo med različnimi prireditvami v Celovcu.
T.G.
CELOVEC
Mesto proti ženskam?
Mesto Celovec je pred kratkim drastično zmanjšalo letno subvencijo za edini posvetovalni center za ženske »Belladonna« in postavlja se vprašanje, koliko so ženske politikom vredne. Lanska subvencija, ki je bila že tako precej nizka ( 53.000,-), se je letos brez kakšnega vzroka znižala na neverjetnih na
10.000	šilingov. S tem je »Belladonna« najmanj subvencionirani tovrstni posvetovalni center v vseh avstrijskih deželnih glavnih mestih.
V Salzburgu znaša subvencija približno 225.000, v Beljaku
231.000	in v Gradcu celo
400.000	šilingov. Celo v Wolfsbergu in Velikovcu ženski posvetovalni centri dobivajo več sredstev. Podobna finančna
situacija je le v Mattersburgu na Gradiščanskem, vendar ta kraj šteje le 6000 prebivalcev.
To znižanje ne pomeni le ogrožanje infrastrukture svetovanja za ženske v Celovcu, temveč tudi velike težave za ženske, ki so v stiski in bi potrebovale pomoč. Lani je 3249 žensk kontaktiralo »Belladon-no«, kar kaže, daje posvetovalni center nujno potreben. Sedaj je delovanje ogroženo in ni še jasno, v kakšnih omejenih razmerah bo potekalo v prihodnosti.
Ta akcija mesta Celovec kaže na to, da ženske od politike nimajo pričakovati kaj dosti podpore in s tem je ustvarjena nadaljna ovira za demokratično družbo.
ŠUDEŽNA TABLETKA
Viagra razočarala Američane
Ob Clintonovi erotično-sek-sualni aferi, v kateri pa ga javno podpira ali pa mu oprošča dobra polovica Američanov, se je pojavila tudi slaba vest za proizvajalce čudežne tabletke za moško potenco - viagre. Okrog 70 ljudi je končalo v sladki smrti, število receptov za nakup v lekarnah pa se naglo znižuje. Še pred mesecem so
zdraniki napisali zanjo kar 300.000 receptov. Baje tabletka vsem ne pomaga, nekaterim pa potenco celo znižuje. Finančni uspeh proizvajalcev, družbe Pfitze, je z milijardo dolarjev predvidenega letošnjega prometa zagotovljen, še več pa si pričakujejo iz evropskega trga, kamor naj bi »seksualni čudež« vstopil že to leto.
SANACIJA ČISTILNE NAPRAVE
Dogovor o cenah?
Mestni svetnik Kurt Peterle domneva, da so se celovške gradbene firme, ki so v povezavi s sanacijo celovške čistilne naprave, dogovorile o cenah. To naj bi pri raziskavi opazil civilni tehnik. Čeprav še ničesar ne more dokazati, Peterle sedaj namerava pravno ukrepati proti tej akciji.
Pet podjetij iz Celovca se je udeležilo odprtega razpisa za sanacijo. Rezultat pa je pokazal, da nekaj ni v redu, saj so bile cene veliko previsoke. Razpis je bil razveljavljen in ponovljen. Pet podjetij (4 od njih iz Celovca) naj bi dalo svoje ponudbe. Edina sprememba pri naročilu je bila redukcija
zahtevanih storitev za 400.000 šilingov. Rezultat ponovnega razpisa pa je bil povsem presenetljiv, saj je nenadoma bila cena najboljšega ponudnika kar za 4 mio. šilingov nižja kakor pri prvem razpisu. Najcenejše podjetje pri prvem razpisu je zahtevalo 9,580.800 šilingov, medtem ko bi bilo pri drugem razpisu treba plačati le še 5,146.816 šilingov.
To potrjuje sum Peterleja, saj so si bile cene pri prvem razpisu pri vseh (celovških) podjetjih podobne, pri drugem razpisu se je zgodilo isto -samo z eno izjemo: ponudba podjetja iz Beljaka je bilo za 4 mio. šilingov nižja...
RUBRIKA
Iz počitnic v novo šolsko leto
Prvi mesec je že za nami, še eden nam preostane, da se pošteno spočijemo in pripravimo na novo šolsko leto. Zato ne smemo samo počivati, treba je tudi še kaj storiti za naše izpopolnjevanje.
Branje je vir vsega učenja
Tu mislim predvsem na branje zanimivih in poučnih knjig, ne samo v nemščini, pač pa tudi v slovenščini in po možnosti tudi kaj v angleščini.
Branje je ena najbolj pomembnih zaposlitev v prostem času; v počitnicah, vsaj kako urico na dan (za druge zadeve ostane še vedno 12 do 14 ur) bi bilo neobhodno potrebno predvsem za tiste, ki imajo večje ali manjše težave v jezikih.
Branje je pomemben vir vsega učenja. Kdor zna dobro brati - se pravi, da bere tekoče in prebrano tudi razume, ima večje možnosti, da bo v šoli uspešen. Vemo, da je skoraj 90 % učne snovi zapisane ali v knjigah ali pa v zvezkih. Tudi delo z računalnikom gre hitreje od rok, če navodila lahko hitro in brez napak preberemo. Čimbolj obvladamo branje, lažje se nam godi pri učenju. Celo pri matematiki je branje nujno potrebno. Najpogostejše napake, ki jih učenci naredijo pri testih ali šolskih nalogah, so povezane s površnim branjem navodil. Če bi se starši zavedali, kako pomembno je branje za otroka, bi prav gotovo svojega otroka kdaj pa kdaj tudi nagovorili za ta način preživljanja prostega časa v počitnicah. Veselje do.branja se lahko razvija samo tam, kjer se premostijo začetne težave.
Igra ni izguba časa
»Naš fant bi se samo igral. Ali ni škoda časa, ki ga takole zapravi?« mi je pred kratkim potožila neka mama. In ker jo to moti, se s sinom stalno prepirata in ne more ga pripraviti do tega, da bi vzel knjigo v roke in se izpopolnjeval v jeziku, ki mu sicer dela težave.
Gotovo se podobno godi tudi še drugim materam. Najti moramo kompromis, kjer bo vsak imel zadovoljene svoje potrebe.
Mnogokrat odrasli pozabimo, da je otrokova, pravzaprav temeljna človekova potreba, da se igra. Odrasli svojo igro poimenujejo konjiček in tudi nismo veseli, če nam kdo narekuje, kaj naj delamo, kaj naj se igramo. Otrokovo igro narekujeta svoboda in spontanost. Če otroku naročimo, kaj naj počenja, naj se igra z žogo, to zanj ni igra, ne bo zadovljen vse do trenutka, dokler se sam ne odloči, da bo to storil v lastno zadovoljstvo.
Biti moramo pravzaprav veseli, če se otroci znajo še samostojno igrati. Igra in zabava nista nikoli izguba časa. Edina izguba časa je dolgočaje.
Čas za pogovor
Čas je pri vzgoji otrok pomemben dejavnik. Ni izguba časa, če se z otrokom usedemo in ga povprašamo, kaj ga skrbi, kaj bi se rad igral, zakaj ne bi vzel v roke knjigo, kaj meni o tem ali onem problemu. Smo pripravljeni priznati, da smo pusti, da smo ravnali napak? Ne podcenjujmo naših otrok! Dobro bodo razumeli, da nas vsakdanje težave tako bremenijo, da se na njihove zahteve in potrebe neustrezno odzivamo. Pogovor marsikaj reši. Vzemimo si čas za svojega otroka!
Vaje za uspešno koncentracijo
Ker je le nekaj takih, ki se morajo učiti tudi v počitnicah in ker se novo šolsko leto bliža s hitrimi koraki, bom na kratko predstavila še nekaj vaj, ki pomagajo, da se lažje koncentriramo, da se povečajo naše sposobnosti učenja in da si pridobimo novih energij, če imamo občutek, da smo preutrujeni in izčrpani.
V mislih imam »edukine-stetiko« oziroma »Brain Gym«. Enoje »z gibanjem telesa do učnega uspeha«, drugo pa »možganska gimnastika«, obe pa imata isti cilj in ta je, da se s posebnimi vajami aktivirata obe možganski polovici, da se razrešijo možganske blokade, se povečajo razumske zmogljivosti in se olajša učenje nasploh. Vaje so zelo preproste in iz izkušenj vemo, da pomagajo otrokom vseh starostnih skupin.
Križni korak:
Ko hodimo, postavljamo nogi navzkriž (približno eno minuto).
KRIŽNI PLES:
Menjaje dvigamo nogi in se pri tem z desno roko oz. z desnim komolcem dotikamo levega kolena, z levo roko oz. levim komolcem pa desnega.
To ponovimo 20-krat.
LEŽEČA OS MICA:
Kdor ima težave s pisanjem ali branjem, naj vadi naslednjo vajo. Z iztegnjeno roko rišemo v višini naših oči v zrak ali na tablo ležečo osmico. Križna točka osmice naj bo točno med
očmi. Isto vajo naredimo še z drugo roko, nato pa še z obema rokama hkrati (vajo lahko poskusimo izpeljati tudi z nogami). Vsakič po tri osmice.
NIHANJE:
Med učenjem je primerna tale vaja: Vstaneš, prekrižaš nogi, se pripogneš ter nihaš z rokama sem in tja. Nogi izmenično prekrižaj. Vajo ponovi dvakrat po dvajset krat.
BUDILKA:
Če smo utrujeni je čas za naslednjo vajo: pod ključnico, na vsaki strani prsnice, sta dve točki (možganska gumba), ki ju masiramo s palcem in kazalcem ene roke, z drugo roko pa s krožnimi gibi masiramo popek. To delamo približno eno minuto.
Na kratko sem vam predstavila nekaj vaj, ki vam bodo olajšale učenje, seveda samo, če se jih boste posluževali.
Če želite izvedeti o teh vajah kaj več, vam priporočam naslednjo literaturo:
Ballinger, Erich: »Lerngymnastik«
Dennison, Dr. Paul E. und Gail: »Brain Gym« in Lehrerhandbuch Brain Gym«.
Lahko pa se obrnete tudi name in pokličete v Mladinski dom. tel. (0463)‘i35651, kjer vam bomo pomagali po naših močeh.
Pa še prijetne počitnice!
Vzgojiteljica Eda Velik, Mladinski dom
4 20. avgust 1998
f Sdloßbevcht^W*'" .
ALLFAHRTSGOTTESDI! Marienkirche GLOBAS
nlki

Številni obiskovalci so si z radovednostjo ogledali grad Hanzeja Elbeja (desno)
Foto: SV
GLOBASNICA
Praznik faranta podnevi
n izbiri imena za globaški ■ vaški praznik so se organizatorji odločili za »farant«, kar je dalo kar nekaj ljudem misliti, saj je pojem »farant« izpeljanka iz nemškega »Feierabend« (delopust) - praznik faranta pa se je začel ob 11. uri dopoldne!
Toda to v soboto, 15. avgusta, nobenega ni motilo. Program se je začel z romarsko mašo v Marijini cerkvi v Globasnici. Od 12.00 naprej pa je trio »Korenika« poskrbel za pravo glasbeno vzdušje. Razen tega je bil kulturni program različnih zborov in drugih društev.
Ponudba izdelkov in zabave pa je vključila za vsakogar ne-
kaj. Kmetje so ponudili kmečke izdelke, ljudje so lahko opazovali kuho žganja, pridelavo moke, olja, itn. Za otroke je bil pripravljen zabavni oz. animacijski program, ki je vključeval npr. lon-čarjenje, tkanje, zabavo na igrišču in zaposlitev z živalmi. Globaški umetniki so razstavljali svoja dela in Pajantschitsch Franz je izvajal t. i. »Airbrush-slikanje«, ki je navduševalo mnogo obiskovalcev. Tako v globaškem antičnem muzeju kakor tudi na gori sv. Heme so si ljudje pod vodstvom arheologov lahko ogledali izkopanine in Ro-zalsko jamo. Tam so dobili tudi informacije o učinkovanju zdra-
vilne vode na gori. Atrakcija -predvsem za otroke - pa je bila vožnja s kočijo k hudičevi peči pri Podjuni. Tudi grad »Elber-stein«, ki ga je zgradil Johann Elbe sam in ki hkrati predstavlja njegovo življenjsko delo, je bil na ogled. Poleg keglanja in podobnih iger je bilo kar nekaj žrebanj za dragocene zadetke. Domača podjetja so razstavljala svoje izdelke in tudi gasilci so pripravili razstavo o svojem delovanju. Centralna atrakcija -ne samo za mlajše, temveč tudi za starejše - pa je bil rodeo z umetnim bikom, ki se je moral ves dan in dolgo v noč truditi, da je jahalce vrgel raz sebe. ■
SKD GLOBASNICA
Koncert v podjunski cerkvici
V petek, 14. avgusta, je Slovensko kulturno društvo Globasnica priredilo koncert v pred nedavnim obnovljeni cerkvici na griču v Podjuni, kjer je bilo skoraj premalo prostora za vse obiskovalce.
Koncert je oblikoval Glo-bašan Janez Gregorič na kitari. Njegovi dosedanji uspehi so ljubiteljem glasbe povsem znani. Leta 1994 je z odliko
kot solist in komorni glasbenik v tu in inozemstvu.
Na koncertu v Podjuni je Janez Gregorič izvajal skladbe H. Villa Lobosa, Abela Carle vara, Francisca Tarrega, Agustina Barriosa in Johna W. Duarteja. Obiskovalci so bili nad njegovo interpretacijo skladb tako navdušeni, da je moral zaigrati kar štiri dodatke, med njimi dve skladbi, ki
Virtuoz na kitari Janez Gregorič	Foto:Fera
zaključil svoj študij in 1.1995 mu je Zvezno ministrstvo za umetnost podelilo delovno štipendijo na t. i. Carlevaro-šoli pri Patricku Zeoliju v Berlinu. Dodatno je svoje znanje izpopolnjeval pri številnih znanih kitaristih kot so to Maria Li-via sao Marcos, J. W. Duar-te, Roland Zimmer, Gorden Crosscy, David Rüssel in Abel Carlevaro. Sedaj pa igra
jih je skomponiral za svoje šolarje in šolarke (»Space« in »Elegija«). Razen tega pa je zaigral še improvizirano interpretacijo slovenske skladbe.
Koncert je bil doživetje za vsakega obiskovalca in tudi okolica podjunske cerkvice je dala upati na nadaljnje podobne prireditve na prav tem kraju.
T.G.
Dr. Vekoslav Grmič o katoliški cerkvi,	3
partizanih in narodnih izdajalcih, o Drobniču in Rodetu
»Slovenska cerkev se obnaša hudo fundamentalistično«
V tretjem delu pogovora z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem objavljamo njegovo mnenje o novem slovenskem nadškofu dr. Francu Rodetu, o sedanji situaciji v slovenski Cerkvi nasploh in o poljubljanju roke ob papeževem obisku v Sloveniji.
Patricija Maličev
Kaj pa novi slovenski nadškof Rode? Mnogi so mnenja, da je slovensko katoliško cerkev močno spolitiziral...
Slovenska cerkev se obnaša hudo fundamentalistično, tradicionalistično, najhuje pa je to, da se njeno vodstvo obnaša tako, kakor da minulih petdeset let sploh ne bi bilo ali kot da so bila ta leta en sam zločin. Mnenja sem, da vodstvo slovenske cerkve nadaljuje tam, kjer je prenehalo leta 1941. Takrat je bil zelo močan katoliški integralizem, in s tem hočejo sedaj nadaljevati. Nočejo sprejeti dejstva, da so se ljudje spremenili in da je imel Kocbek prav, ko je rekel, da bo osvobodilni boj spremenil narodni značaj Slovencev. Veste, duhovniki nimajo tolikšnega vpliva, kot se na prvi pogled zdi. Ljudje razmišljajo po svoje in zavračajo vsiljevanje drugih mnenj.
Zdi se ravno nasprotno ...
To se je najbolj pokazalo ob nastopih nadškofa Rodeta. In njegovih pridig; celo verni ljudje so začeli zavračati ta način. Niso zadovoljni.
Kaj je po vašem mnenju najbolj moteče v njegovem javnem nastopanju?
Najbolj to, da vedno znova samo napada. Dalje, da se spušča v razprave o stvareh, do katerih bi glede na svoj položaj moral biti bolj zadržan in preudaren: kritizira slovenski grb, slovensko zastavo, potem celo splošno priznanega slovenskega pisatelja Cankarja in mu ob bok postavlja ljudi, ki mu ne sežejo niti do gležnjev. Velikokrat daje takšne izjave, da se tudi zanj sprašujem, ali je prišteven. Sicer pa je v zadnjem času v svojih izjavah postal zmernejši in preudamejši.
Kdo ima največ zaslug za njegovo imenovanje na mesto slovenskega nadškofa?
Gotovo so imeli odločilno besedo emigranti. Zanje bi lahko rekel, da imajo v Vatikanu velik vpliv. Poleg njih pa tudi tisti, ki so po osamosvojitvi začeli dvigati glave, domobransko usmerjeni ljudje v Sloveniji.
Bi bili svetovalec sedanjemu metropolitu?
Ne. Že tukaj, v Mariboru, nisem hotel sprejeti službe pomožnega škofa.
Zakaj?
Zato, ker s tako usmeritvijo, kot danes velja v slovenski cerkvi, ne bi mogel sodelovati. Stalno bi se prepirali. Rajši sem čisto zase in povem svoje mnenje in na tak način storim svojo dolžnost.
Kdo so najpomembnejši Rodetovi možje?
Preberite Družino (verski list -op. ured), pa boste videli. Tam jih boste hašli, to so isti ljudje, ki so delovali tudi pod Šuštarjem, s tem, da je zdaj nastala razlika: takrat so se izpostavljali samo oni, Šuštar je bil v ozadju, čepraj je bil istega
mnenja kot oni. In če je po kaki izjavi postalo preveč napeto, se je branil tako, daje rekel, da on tega ni izjavil. To je diplomacija. Zato pravim, da med Šuštarjem in Rodetom, kar zadeva miselnost, ni nobene razlike. Razlika je v metodah: Rode pove sam, kar misli, Šuštar pa se je skrival za ljudmi, ki so govorili namesto njega.
Vidite vzporednice med Rodetom in Šuštarjem ter hrvaškim novim nadškofom Bozaničem in prejšnjim, Kuharičem?
Neke vzporednice morda so: novi hrvaški nadškof skuša de-
Razgovor z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem objavljamo po dogovoru in dovoljenju koprskega časopisa Sobota Primorskih novic. Uredništvo
politizirati hrvaško cerkev, ki jo je Kuharič spolitiziral, pri nas pa je ravno narobe. In to ni dobro.
Dr. Grmič, kot škof edini niste poljubili roke papežu ob njegovem prihodu v Slovenijo.
Zaradi tega ne, ker ne poljubljam roke nikomur. Tudi papežu ne. Poljubil sem roko svojemu botru, ker je bilo to v navadi. Od takrat pa nisem nobenemu poljubil roke in je tudi ne bom. Meni se to ne zdi primerno.
Je papež vaše dejanje komentiral?
Ne.
Je pričakoval, da boste tako ravnali?
Ne, tega najbrž ni pričakoval, ker so pred njim vsi tako pokle-kovali in mu poljubljali roko.
Hvala za pogovor!
nrrlaški zgodovi-_Z nar Jože Pirjevec je pred nedavnim v Primorskem dnevniku pisal o ljubljanskem za-plotništvu in se pri tem opira na izjave ljubljanskega novinarja Petra Kolška, ki jih označuje kot žaljive za zamejske Slovence. Peter Kolšek pravi: »Zdaj mora biti dokončno jasno, da manjšinsko zamejstvo ni »most med narodi«, kakor se je glasila ideološko konstruirana tolažba, pač pa predmet komplikacije med sosednjimi državami, ki se lahko aktivira ob katerikoli politični priložnosti ... Dejstvo je, da slovensko nacionalno telo v tistih delih, ki zaradi takšnih ali drugačnih zgodovinskih razlogov segajo čez sedanjo državno mejo ali celo preko morij, izgublja vitalnost in dolgoročno odmira; nanje v smislu dobrodošle in tako tolažilne multikulturnosti ni mogoče več računati kot na globalno povezovalni element.«
Eno ima Kolšek prav: manjšine, ki izgubljajo svojo ustvarjalno moč v kulturi in svojo funkcionalno vrednost v jeziku, so zapisane v muzej Zgodovine in danes služijo le
še kot folklorni nakit vsakdanjega življenja. Take opcije pa so očitno pogodu nekaterim ljubljanskim političnim veljakom, ki jim je ljubši vseslovenski romantični nacionalizem kot pa priznavanje preprostega dejstva, da je zamejstvo po svojem miselnem in kulturnem ustroju nekoliko drugačno od centralnoslovenskega prostora. Vsekakor se ljubljanska politika do manjšin obnaša tako kot da bi njihove nacionalne parole po enotno-
sti vseh Slovencev bile zveličavne za ves slovenski narod. Ljubljana to prepričljivo dokazuje s svojo tendenciozno finančno politiko, ki krepi konservativne struje v zamejstvu. Kolšek ima prav v toliko, da konservativna slovenska enolončnica ne more zbujati posebnega interesa za manjšine. Zakaj pa? Čas romantičnega sanjaranja o vojvodskem prestolu in o neoma-deževani Miklovi Zali je vendar za nami in tudi v kulturi sami ne ustvarja prav nobene dialektične napetosti.
Toda prav tako upam, da se
Kolšek bridko moti. Kljub pozivom iz Ljubljane po ustvarjanju novega enoumja in po politični homogenizaciji manjšina ohranja in razvija več raznovrstnih faset svojega bivanja: spoprijema se z množično komunikacijo v času evropske integracije in v svoje razmišljanje vključuje tuje kulturne vzorce in vrednote, ker bi bilo vsako zapiranje samega vase najbolj logično (in romantično) samomorilsko dejanje. Kulturno življenje koroških Slovencev se razvija v smer inovacij in je tej opciji kos, ker se povezuje s kulturnimi ustvarjalci in ustanova-
mi večinskega naroda. Razvoj, ki se bo morda obrestoval in nekoliko bolj funkcionaliziral uporabo slovenskega jezika. Vendar Ljubljana očitno tega ne vidi ali noče videti.
Kakovost odnosov med osrednjeslovenskim prostorom in zamejstvom je v prvi vrsti odvisna od tega, kaj bo vredno več podpore. Prav gotovo nismo zainteresirani, da bi se sami bremenili z mostovi, preko katerih bi Slovenija izvažala svojo folkloro v Evropo. Takega ljubljanskega za-plotništva ne potrebujemo.
Dr. Janko Malle
Ljubljansko zaplotništvo
PRI URANKU V VESELAH
Glasba za letoviščarje in žabo
Med poslušalci je bila tudi zelo kulturna žaba
Malo hecen naslov je res, pa vendar pravi. Pretekli četrtek je predsednik Podjunskega ribiškega kluba in turistični podjetnik Milan Wutte na dvorišče svojega dvojezičnega gostišča v Veselah povabil svoje pevske kolege, moški zbor »Vinko Poljanec« iz Škocjana, da so s slovenskim in mednarodnim pevskim programom turistom in tudi nekaterim domačinom olepšali prijeten in dokaj topel poletni večer. Pevci so se na vrt postavili med pavzo instrumentalnega Dua Peugeot Hanzija in Heinza, ki sta goste odlično zabavala.
Program »Vinka Poljanca« je bil res pester, zaobsegal pa je predvsem slovenske narodne in umetne pesmi z dodatkom nem-
ške, ruske, makedonske in še česa. Pesmi je dostojno in tudi duhovito predstavljal sam zborovodja »Poljancev« Franc Starz.
In kaj je z žabo? Ob makedonski »Bolen mi leži« je pred zbor priskakala velika žaba krastača, počepnila v sredino in mirno poslušala vse dokler ni zbledel zadnji akord. Nato se je proseče ozrla proti pevcem, češ naj zapojejo še »Žabe,..., a ker niso, je odskakala dalje. Bila je res kulturna poslušalka. Starz se je sicer izgovarjal, da bi bil v primeru pesmi »Žabe,...« najbrž ves vrtni plato poln pravih dvoživk, v resnici pa te pesmi zbor trenutno ne poje, bo pa jo ponovno uvrstil v program.
J.R.
»Vaški dan« v Ratečah
Turistično društvo Rateče-Pla-nica je v nedeljo, 9. avgusta, pripravilo tradicionalno tu-ristično-folklorno prireditev »Vaški dan v Ratečah«. Najprej so se v promenadnem sprevodu izpod vaške lipe do vaškega trga na »Gorici« predstavili vsi nastopajoči. Navzoče je v narodno nošo odet pozdravil župan Kranjske Gore Jože Kotnik, sledil je nastop godbe na pihala iz Gorij. Folklorna skupina »Triglav« Javomik-Jeseni-ce je zaplesala venček ljudskih plesov, pela sta ženski pevski zbor »Hermina Žerjav« in mo-
ški pevski zbor »Marijan Vodopivec«, oba iz Kranjske Gore. Domači citrarki Jerca Kramar in Danica Butinar sta igrali na citre, harmoniko pa je veselo raztegoval Andrej Pivk iz Tržiča. Domačini v pristnih ra-teških narodnih nošah so prikazali stare vaške šege in običaje: predelavo domače volne in striženje ovac do predenja in tkanja ter izdelavo oblačil in obutve, ki so jih nekdaj in jih še uporabljajo samo v Radečah. Eden takih izdelkov so vsekakor nadvse uporabne rateške debele zimske nogavice, obšite s svinjskim usnjem ali »žoki«, kakor jim pravijo Ratečani.
L. Kerštan
OB VELIKI GOSPOJNICI
Slovenska maša na Otoku
Na trenutno turistično zelo raz- vno odtujenem otoku tudi edi-gibanem Otoku na Vrbskem je- na maša v slovenskem jeziku zeru je bila na praznik Mariji- skozi vse leto. Pred polno Cerknega vnebovzetja, 15. avgusta, vijo jo je daroval hodiški žup-romarska maša za slovenske nik Lovro Kašelj, ki je nedavno vernike iz Koroške, udeležili praznoval svojo 85-letnico, pri pa soje tudi številni romarji iz mašnem obredu pa je pel ho-Slovenije. To je na tem jeziko- diški cerkveni pevski zbor.
Voice F
Štajerski »akšn« na žitrajskem odru
o se je vročina dneva po-IV legla in so se na nebesnem svodu prižgale prve zvezde, so v nedeljo, 16. avgusta, začeli trumoma prihajati poslušalci na dvorišče žitrajskega župnišča. Na sporedu je bil drugi večer letošnjega »open air«-niza treh prireditev, nastopila oz. koncertirala pa je znana vokalna skupina »Voice Factory« iz Štajerske.
Dobesedno od blizu in daleč, od Žitare vasi in Malčap do Blatograda in Bolšperka, so prišli poslušalci, da so prisluhnili petju petih moških - kvartet Štajercev dopolnjuje Korošec-ki tako za oko kot uho s samoumevno lahkotnostjo in poskočno poje pesmi zabavne in
polresne glasbe, kot da bi bila to najbolj enostavna stvar na svetu. Da pa za tem tiči obilica trdega in načrtnega dela ter kompozicijskega truda, pa je druga plat uspeha. Skupina »Voice Factory« ne ponavlja uspešnic raznih hit in drugih parad, ampak besedila prikraja domačim potrebam. Besedila so smešna, vesela, duhovita, ne preveč pridna, pač privlačna, ter jasnoda dobro zveneča. Ta zmes jamči za uspeh, za priljubljenost skupine. Če bi že stil morali spraviti v predalček, bi ga še najlaže opisali kot glasbeni »akšn«, neke vrste simbiozo med ameriškim šovom ter kakanijsko tradicijo. V bistvu to niti ni najslabša kombina-
cija, kot smo v nedeljo zvečer videli in čuli.
Občinstvo je vsekakor bilo zadovoljno, pa tudi organizator SPD »Trta«. Zadovoljen pa je bil tudi Stanko Polzer, saj je bil ustanovni član skupine, ki gaje coram publico prisrčno pozdravila.
Zadnji večer žitrajskega »open aira« bo v soboto, 22. avgusta 1998. Ob pol devetih zvečer se bo pričela FOLKLORNA NOČ (menda open end). To bo brezdvomno velik kulturni in družabni dogodek. »Trta« pa upa, da se bo ljudska modrost »v tretje gre rado« uresničila in bo vreme držalo. Če pa bo deževalo, bo prireditev v šoli.
fk
PRIREDITVE
SOBOTA, 22. 8.
LIBUČE, - MoPZ Kralj Matjaž 20.30 13. Libuško žegnanje. Plesna zabava s skupino The Caps iz Šmihela
ŽITARA VAS, župnišče - SPD Trta
20.30 Folklorna noč. Cena: 250,-; vstopnice veljajo za tri prireditve
NEDELJA, 23. 8.
LIBUČE, - MoPZ Kralj Matjaž
11.00	13. Libuško žegnanje. opoldanska zabava, igra Trio Pavlič; ob 14.30 kulturni program
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski sklub Obir
14.00	15. Tekma koscev. Igrajo: »Die lustigen Wimitzer«; ob slabem vremenu bo tekma 30. avgusta
ZAHOMC,
14.00	Žegen s štehvanjem in plesom pod lipo
PONEDELJEK, 24. 8.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodlitas 00.00 Priprava na popravni izpit iz matematike.
Traja do 11. septembra
SREDA, 26. 8.
KOTMARA VAS, društvena soba v stari šoli - SPD Gorjanci
20.00	Predavanje: Evropski sistem zastopanja interesov in mi. Predava: mag. Bojan llija Šturm-Šnabl, Bruselj
PETEK, 28. 8.
Alpen Adria Alternativ
00.00 Ekskurzija v Trst in Koper. Obisk inštitucij in srečanja s spredstavniki manjšin; informacije in prijava: tel.: 0 31 6/81 21 17; potovanje traja do 30. avgusta
NEDELJA, 30. 8.
SVEČE, - SPD Kočna in KKZ
19.00	Otvoritev 18. slikarskega tedna. Traja do 5. septembra 1998
PONEDELJEK, 31. 8.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodlitas 00.00 Priprava na popravni izpit iz latiniščine.
Traja do 11. septembra
komunikacija
Šentjanž
Razstava UNIKUMa o cenzuri v umetnosti v Avstriji »An der Grenze des Erlaubten / Na meji dovoljenega« v vrtu k & k do 28. avgusta
AN DER GRENZE DES ERLAUBTEN
KUNST UND ZENSUR IN ÖSTERREICH
18. SLIKARSKI TEDEN
30.8.-5.9. 1998 v Svečah
Nedelja, 30. avgusta 1998
ob 19. uri
OTVORITEV
•	predstavitev sodelujočih
•	komorna glasba: ansambel MENTIS
Vsi prisrčno vabljeni!
Kraj: Galerija Gorše
pri Vrbniku v Svečah
MED TEDNOM VAM NUDIMO: slikarske tečaje za odrasle in otroke (na izbiro bo več tehnik in material bo na razpolago)
VODSTVO: Franko Žerjal, Rudi Benetik, Julian Taupe
ZAČETEK: ponedeljek, 31. avgusta 1998 ob 15.00 uri (pred galerijo Gorše)
Skupnost k. I. a. s. prireja v nedeljo, 23. avgusta 1998 ob 20.20 na Vovbrškem gradu igro »Die curiose Box des Mr. Smith«. Producirala jo je »Imperium Productions« iz Švice pod režijo Korošice Bille Fal-keen. Karte lahko rezervirate po telefonu na številko 0 42 32/44 607 50!
Ponedeljek, 31. avgusta 1998 ob 20. uri: predavanje z diapozitivi dveh arhitektov nagrajencev - dipl. inž. arh. Reinhold Wetschko: »KONCEPTI V ARHITEKTURI«
(v nemščini) v gostilni pri Adamu
Torek, 1. septembra 1998 ob 20. uri: Poletno branje založbe Wiesen Referat univ. prof. dr. Giintherja Hödla: »SREDNJA EVROPA PRED 1000 LETI«
(v nemškem jeziku) v gostilni pri Adamu
Sreda, 2. septembra 1998 ob 19. uri: Umetniški dogodek »BARVA V TRAVI« -stenski objekti in skulpture v soncu in dežju na vrtu pred galerijo Gorše
Sreda, 2. septembra 1998 ob 20. uri: TONČ FEINIG JAZZTETT - internacionalni jazz v gostilni pri Adamu
Sobota, 5. septembra 1998 ob 20. uri: Zaključna prireditev - prezentacija slik v gostilni pri Adamu
POSOJILNICA-BANK
Podjuna
oddaja v centru Dobrle vasi v najem
stanovanje v velikosti 77 m2 tel. informacije: 0 42 36/20 76
Milka Stančar z Bistrice nad Pliberkom - 50. rojstni dan; Hanzi Lutnik iz Žvabeka -61. rojstni dan; Mici Müller iz Borovelj - dvojni praznik; Raj-ma Ojster z Obirskega - 71. rojstni dan; Naci Krištof iz Velike vasi - rojstni dan; Adolf Otto-witz s Kota pri Šentjakobu - rojstni dan; Hani Pitschek iz Škofič - 60. rojstni dan: Marija Kaiser iz Večne vasi - rojstni dan; Helena Vavče iz Strpne vasi -
PRAZNUJEJO
rojstni dan; Ernst Wölbl iz Globasnice - rojstni dan; Marija Žele z Doba - rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna:
Ljudmila VVernig, Rajmej Hudi, Rok Bučovnik, Susana Sturm, Marija Pečnik, Marija Tomažič, Ivanka Kordež, Ljudmila Smrtnik - rojstne dneve; Patrik Lausegger iz Ce-
Zdravnik splošne prakse v Borovljah dr. Franc VVutti sporoča, da ima do 30. avgusta dopust.
Bralcem in prijateljem SV!
SLOVENSKI
VESTNIK
Tudi letošnji Vestnikov izlet bo v običajnem jesenskem času, in sicer
od petka 9.,
do nedelje, 11. oktobra.
Kraj izleta in podrobnejše informacije bomo objavili takoj, ko bomo prijeli najugodnejšo ponudbo turističnih agencij.
Rezervirajte si proste dneve!
■	Območni odbor ZZB NOV mežiške doline Ravne
na Koroškem
■	Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline
■	Občina Črna na Koroškem vabijo na
spominsko
svečanost
ob 55. obletnici ustanovitve I. koroškega bataljona NOV in 54. letnici večdnevnih zmagovitih bojev
v soboto, 22. avgusta 1998
ob 11. uri
pri Pongračiču na Pristavi pri Črni na Koroškem
lovca - 7. rojstni dan; Terezija Weiler iz Dobrle vasi - 84. rojstni dan; Jože Partl z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan: dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple - rojstni dan; inž. Peter Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; Frančiška Schuster iz Rožeka - 80. rojstni dan, (Justi Lesjak-Podstra-jnica z Brega - 70 rojstni dan; mag. Ingrid Türk-Chlapek -rojstni dan; Mici Krautzer iz Šentpetra - rojstni dan.
prttV<* je sv0/„ praUd die Vrau
;a ihre elKenef?rau
Razstava na temo življenje ob reki
3. 7.-
31. 10. '98
O načinu življenja prebivalstva ob Dravi, ki je ukrotilo samovoljo reke. Mejo, ki jo je tok reke povzročal, so ljudje premostili s splavi, brodovi in mostovi, premagali pa so jo šele z izgradnjo elektrarn in s tem povezano regulacijo.
v k & k, Šentjanž v Rožu
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 20. 8.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 21.8.
18.10 »Romantika v glasbi« -1. (R. Klopčič)
SOBOTA, 22. 8.
6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, 23. 8.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Peter Olip)
18.00 Za vesel konec tedna PONEDEUEK, 24. 8. 18.10 Kratek stik TOREK, 25. 8.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 26. 8.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 23. 8.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 24. 8.
1.55 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Bilanca delovanja narodnostnega sosveta I »Dajmo življenju novo upanje«
I Slovenska maša v cerkvi Marije na Otoku I V Globasnici so sredi dneva napovedali farant, na gorskem maratonu pa so iskali »Kralja Matjaža«
I Športno društvo Zahomc -položili so temeljni kamen za večnamensko hišo I SAK gosti vodečega v max-Bundesligi GAK
Vse slovenske oddaje na teletekstu ORF, stran 299
SLX3VENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože RovSek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek ( 30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34).„politika, manjšinska družba
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
ZA NAŠE PLANINCE
Cesarski pogled na Veliki Klek
Odprli sodobno opazovalnico v Nacionalnem parku Visoke Ture
Nacionalni park Visoke Ture in z njim Veliki Klek (Groß-glokner), s 3.798 metri najvišja gora v Avstriji, imata novo privlačnost. V prisotnosti deželnih glavarjev Koroške, Tirolske in Salzburga, Zernatta, Weingartnerja in Schausber-gerja, ter zveznega ministra Martina Bartensteina so pred štirinajstimi dnevi v neposredni bližini kamna, ki zaznamuje obisk avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa leta 1856, slovesno odprli sodobno opazovalnico v obliki heksagonalnega steklenega stolpa.
Stolp s pogledom na Veliki Klek in na mogočen, devet kilometrov dolg ledenik Paster-co je opremljen z najsodobnejšo optično opremo svetovno znanega podjetja Swarowski iz Tirolske, s katero je obiskovalcem mogoče opazovati čudoviti gorski in živalski svet največjega avstrijskega nacionalnega parka Visoke Ture. Gradnja stolpa ter njegova oprema je stala približno 10 milijonov šilingov, služil pa bo tudi znanstvenim namenom, saj so v njem integrirane tudi delovne postaje.
Na tiskovni konferenci so še napovedali, da bodo v nacionalnem parku realizirali
tudi še projekt t. i. vodne šole (Clearwater school). Dijaki šol, študenti in profesorji se bodo v okviru ekskurzij lahko seznanili z ekološko funkcijo in s krožnim obtokom vode, s pomembnostjo vode kot naravnega bogastva ter z oblikami njene ogroženosti zaradi industrializacije oz. onesnaževanja okolja. Sola bo delovala od leta 1999 do leta 2001.
S pomočjo nove opazovalnice je odslej mogoče obiskati gorski svet v nacionalnem parku Visoke Ture tudi v internetu. In sicer pod naslovom http://www.swarovski.com.
/. L.
Nova opazovalnica na ravni cesarja Franca Jožefa v nacionalnem parku Visoke Ture s pogledom na Veliki Klek
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
Izšel »Športni bilten 98«
Slovenska športna zveza na Koroškem (SSZ) je te dni izdala »Športni bilten« za prvo polletje 1998. Na 36 straneh so v njem zajete najpomembnejše dejavnosti SŠZ in vanjo vključenih društev ter osnovni podatki o slovenskih športnih društvih na Koroškem. Prva stran je namenjena skupni izjavi merodajnih slovenskih športnih, gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij v pod-
Od 13. do 16. avgusta je bil v Szegetu (Madžarska) 29. boksarski festival. Na tem turnirju, ki je na področju boksa zelo znan, je sodelovalo mnogo boksarjev iz 5 držav (Madžarska, Avstrija, Slovaška, Nemčija, Jugoslavija).
Med petimi člani avstrijske reprezentance je bil tudi Franci Wieser, ki je boksal v težki kategoriji. Kot edini Avstrijec je dosegel finale, kjer je moral na-
poro kandidature treh dežel za ZOI 2006 pod geslom »Brez meja - Senza Confini - Ohne Grenzen«. Sledi obširna informacija o rednem občnem zboru SŠZ, o stikih predstavnikov zveze s športnimi in vladnimi ustanovami in organizacijami na Koroškem, v Avstriji in Sloveniji ter o stikih z zamejskimi Slovenci v Italiji in na Madžarskem.
Veliko prostora bilten namenja tudi prireditvam Sloven-
stopiti proti Madžaru Isztvanu Horvathu. Boj je bil precej izenačen in končno je o zmagovalcu bolj ali manj odločila prednost domačega. Žirija v sestavu treh Madžarov, enega Slovaka in enega Avstrijca, je po petih rundah prisodila 3:2 za Horvatha.
Kljub temu pa je bil finale na Madžarskem za Francija Wieserja zelo lep uspeh v njegovi karieri.	T. G.
ske športne zveze kot npr. 20 pohodu na Arihovo peč, tradicionalnemu srečanju mladih športnic in športnikov iz sosednjih dežel v Novem mestu itd. Bilten nadalje nudi širok vpogled v uspešno dejavnost društev - članov SŠZ v prvem polletju 1998.
V dokumentacijskem delu biltena je objavljeno celotno besedilo izjave slovenskih organizacij za ZOI 2006, nadalje najpomembnejši podatki o vseh v SŠZ včlanjenih društvih ter predstavitev v nemščini.
ŠD ZAHOMC /
SV ACHOMITZ
vabi
v petek,
21. 8. 1998, ob 20. uri na
ples športnikov
v šotoru v Zahomcu.
Zabaval bo znani ansambel »Die Kärntner«. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za jed in pijačo. Vsi prisrčno vabljeni!
BOKS
Velik uspeh Francija Wieserja
^•lani upravnega sveta čip-X*karskega festivala v Idriji, ki ga vodi Samo Bevk, se skrbno pripravljajo na organizacijo in izvedbo letošnjega tradicionalnega, 17. čipkarskega festivala, ki bo vrhunec dosegel v nedeljo, 23. avgusta 1998, ko bo na Trgu sv. Aha-cija v Idriji potekalo tekmovanje mladih in starejših v kle-klanju čipkastega izdelka.
V začetku meseca julija letos sta predsednik družbe Ko-lektor Idrija Stojan Petrič in predsednik upravnega sveta čipkarskega festivala Samo Bevk podpisala dveletno pogodbo o sponzoriranju te osrednje turistične prireditve v Idriji.
Čipkarski festival v Idriji sodi med najpomembnejše slovenske etnološke, kulturne in turistične prireditve. Idrija je zibelka slovenskega čipkarstva.
Prvi znani pisani vir o kle-kljanju je prav iz Idrije, iz daljnega leta 1696. Idrijska čipka, za živim srebrom drugi najpomembnejši idrijski simbol, po lepoti pa prvi, je prišel v te kraje že pred stoletji. Ves ta čas je klekljanje nudilo idrijskim ženam in dekletom svojevrstno obliko družbenega življenja, mnogim od njih tudi dodaten vir zaslužka. Potreba po boljšem zaslužku in zato želja po večji kvaliteti je zahtevala tudi posebno izobraževanje. Zato ni čudno, da je ravno po priporočilu trgovcev avstro-ogrske trgovsko ministrstvo v letu 1876 v Idriji ustanovilo državno čipkarsko šolo.
Idrijska čipka se je v zad-
njem obdobju zelo uveljavila. K tej uveljavitvi pa so mnogo pripomogle odmevne mednarodne razstave v Benetkah, Gorici, Ženevi in Strasbourgu. Učenke čipkarske šole Idrija so v začetku junija letos uspešno sodelovale na čipkarskem festivalu v mestu Ton-der na jugu Danske, prav tako pa je idrijska delegacija, ki jo je vodil župan Cveto Koder obiskala češko mesto Vom-berk, kjer se je udeležila tradicionalne mednarodne čipkarske razstave in vzpostavila prijateljske vezi med dvema čipkarskima središčema. Na povabilo idrijskega župana bo delegacija češkega mesta Vomberk obiskala Idrijo v času.
Že vse poletje je v Galeriji Idrija odprta stalna razstava izdelkov čipkarske šole Idrija. Za obiskovalce Idrije je zanimiv tudi ogled stalnih muzejskih zbirk v gradu Gewerkenegg, Amonijevega rova, jaška Frančiške in stare rudarske hiše, znamenite vodne črpalke Kamšt v Idriji, Divjega jezera - muzeja v naravi in Klavž - »slovenskih piramid« na Idrijci in Belci v krajinskem parku Zgornja Idrijca in rekreacijskega centra »Lajšt«.
V času čipkarskega festivala bo poskrbljeno tudi za večerne zabave z znanimi slovenskimi ansambli, prav tako pa bodo idrijski gostinci pripravili znane idrijske kulinarične specialitete, kot so želševka, smokavc, idrijski žlikrofi z bakalco in geruš.
Silvo Kovač
Činb
SENZA CONFINI 2006
Inšpekcija tiskovnega centra
Olimpijski dosje za »Senza površine, ki naj bi leta 2006 Confini 2006« je gotov in bo služile kot glavni medijski cen-28. avgusta 1998 predan inter- ter za 10.000 poročevalcev iz nacionalnemu olimpijskemu ko- vsega sveta. Knauth je bil z in-miteju (IOC).	frastrukturo zelo zadovoljen in
Pred kratkim si je Christian je potrdil, da ima projekt »Sen-Knauth, predsednik za marke- za Confini« dobre možnosti za ting in medije pri FIS, v Čelov- pridobite organitacije olimpijcu ogledal predvsem sejemske skih iger.
DP V ŠAHU
Dunja Lukan odlična tretja!
Šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan je na odprtem ženskem državnem prvenstvu 1998 v Tennecku na Salzburškem slavila velik uspeh. Z remijem v zadnjem krogu proti Dunajčanki Schwanin-gerjevi (Elo 2045!) je osvojila odlično tretje mesto in se hkrati že kvalificirala za nastop na (zaprtem) državnem prvenstvu prihodnje leto na Dunaju.
21-letna študentka medicine iz Vetrinja je v sedmih partijah osvojila 4,5 točke. Poleg nove državne prvakinje Fraunschie-love pa je na državnem prvenstvu ostala tudi neporažena. Prvič, odkar se udeležuje državnih prvenstev, pa seje uvrstila
tudi pred državno prvakinjo leta 1997 Korošico Sommerje-vo, ki je tokrat zasedla le peto mesto.	I. L.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
REGIONALNA LIGA
SAK gladko premagal St. Florian
Brez zmage nad Köflachom petkove tekme z GAK ne bi bilo Foto: sv
prejšnji konec tedna je SAK m gostoval na Zgornjem Avstrijskem pri St. Florianu. V prvih 45 minutah je bila tekma precej izenačena, saj sta obe moštvi imeli kar nekaj lepih priložnosti. Najlepšo je zapravil igralec gostiteljev Hofmann v 7. minuti. Iz prostega strela je zadel le prečko.
SAK pa je postajal vsebolj napadalen in predvsem mladi igralci so pokazali dobre akcije. Uremovič je najprej poskrbel za vodstvo SAK v 52. minuti. St. Florian je za nekaj časa pozabil svoj koncept v igri in v tej fazi je posebej treba omeniti dobro razpoloženje Alexandra Lessniga, ki je delal obrambi
gostiteljev velike težave. Nagrada zanj pa sta bila lepa zadetka v 62. in 72. minuti.
Tako ni bil zadovoljen le predsednik SAK Jurij Perč, temveč tudi navijači, ki sedaj vidijo svoje moštvo na 4. mestu na lestvici.
Pliberk je bil v koroškem derbiju proti WAC opazno šibkejši in je podlegel z 0 : 2. Najbolj sta v svojih moštvih izstopala vratarja Matschek in Jesse, ki sta dobro preprečevala napade. V 53. in 57. minuti pa je WAC v kratkem času z dvema zadetkoma izničil upanje Pliberka na uspeh v tem derbiju. S tem je Pliberk le 10. na lestvici in mora v naslednjem krogu (29./30. avgusta) v Leibnitzu poskusiti popraviti bilanco. SAK pa bo v prihodnjem kolu gostoval v Šentvidu. T. G.
AVSTRIJSKI POKAL
SAK - GAK
štajerski prvoligaš petek 21. 8. 17.30 v Trnji vasi
ODBOJKARSKI TURNIR
Odbojkarski praznik v Dobu
^^dbojkarski klub SK Dobje letos že petnajstič priredil tradicionalni odbojkarski praznik. Na letošnjem turnirju je tekmovalo 47 moštev, 10 manj kot leto poprej. Iz Avstrije je nastopilo 43 moštev (1 več kot leto poprej), 3 moštva iz Slovenije in le eno iz Italije. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah. V hobijski kategoriji (28 moštev) je zmagalo moštvo Siromačeki iz Slovenije, v kategoriji klubskih igralcev pa moštvo Tschin Bum iz Avstrije z igralci z Dunaja, iz Štajerske in Koroške.
Za dobro in sproščeno vzdušje v šotoru pa sta poskrbeli skupini »The Caps« in »Die Buben« iz Pliberka. Vsekakor je bil tudi letošnji turnir spet enkratno organiziran in od mnogih igralcev (ne le zaradi dobrega vremena) je bilo slišati, da bodo prihodnje leto vsekakor spet prišli v Dob. Organizatorji pa upajo, da se bo turnirja v prihodnje spet udeležilo več moštev iz Slovenije in( Italije.
Spremembe pri Dobu
Bojan Mlakarje po sedmih letih zapustil SK Dob. Več let je
Vtis z odbojkarskega praznika
V Dobu	Foto: Fera
sodil med najboljše legionarje v Avstriji, v prihodnji sezoni pa bo igral za Fužinar na Ravnah. Wolfgang Schmerlaih pa se je ponovno vrnil od Hypo iz Celovca.
Pri ženskah (tekmujejo brez AVC), ki tekmujejo v 2. avstrijski ligi, je bistvena sprememba le ta, da so dobile poleg legio-narke Mojce Kristan še legio-narko in trenerko v enem Lucijo Bivšek, ke je preteklo sezono igrala za Hypo.	M. T.
PODLIGA-VZHOD
Globasnica rešila točko
V 3. krogu podlige-vzhod je Globasnica igrala proti Wel-zeneggu. Spet je kot gostitelj prepozno začela z ambicioni-rano igro. Čeprav je Welzenegg od 40. minute naprej igral z igralcem manj, je imel več možnosti in je od 51. minute vodil z 1 : 0. Tedaj šele se je moštvo Globasnice zbudilo, toda smola mu je ostala zvesta do zadnje minute. Ko so se navijači že spoprijaznje-vali s prvim porazom v tej sezoni, seje opogumil Grubelnik in z lepim strelom premagal vratarja nasprotnikov in s tem v zadnji minuti tekme rešil točko svojemu moštvu.
Tudi Bilčovs seje prejšnji konec tedna lahko veselil pr-
vega delnega uspeha v tej sezoni. Proti DSG Borovljam je pokazal 90 minut dolgo dobre igre. Že v 3. minuti je Partl poskrbel za vodstvo Bilčovsa in šele v drugem polčasu (65.) je Pehlič izenačil na 1 : 1, kar je bil tudi končni rezultat. Pokazalo se je, da je moštvo Bilčovsa borbeno na dobri ravni.
Po 3. krogu je Globasnica na 4. mestu s sedmimi točkami in naj bi svojo igro v na-sledjem krogu proti zadnjemu na lestvici, Pokrčam uspešno nadaljevala. Bilčovs pa se je povzpel na 12. mesto in v 4. krogu igra na domačem terenu proti Podkrnosu.
T. G.
1. RAZRED D
Žitara vas se v tej sezoni kaže dobro razpoložena, saj je v 3. krogu slavila že tretjo zaporedno zmago. Tako sedaj jasno vodi z devetimi točkami pred Metlovo, ki jih ima šest. Rikarja vas je igrala le neodločeno proti Vov-bram in se s tem nahaja na 3. mestu na lestvici. Metlova je izkoristila možnost in si je z zmago proti Štebnu zagotovila drugo mesto. Šmihelu pa je Walter Motschilnig spet rešil točko proti
moštvu Maria Rojach. Rezultati: Šentlenart - Železna Kapla 0 :
0,	Rikarja vas - Vovbre 0 : 0, Žitara vas - Eitvveg 3 : 2, Labot -Grebinj 1 : 0, Ruda - Klopinj 1:1, Maria Rojach - Šmihel 1 :
1,	Metlova - Šteben 4 : 2 Naslednji krog (22./23. 8.): Eitweg - Metlova, Rikarja vas
-	Labot, Šteben - Ruda, Šmihel
-	Šentlenart, Grebinj - Žitara vas, Klopinj - Maria Rojach, Vovbre - Železna Kapla
2. RAZRED C
Po 3 krogih v tem razredu vodi Šent jakob z 9 točkami. Sele so s sedmimi točkami na dobrem 5. mestu in SAK II je po porazu proti Selam 6. ter zaostaja za 5 točk.
Rezultati:
Sele - SAK II 1:0, Hodiše -Rožek 0 : 2, Šentjakob - Poreče
3 : 0, Kriva Vrba - Osoje 3 : 0, Ledince - Donau 5 : 2, HSV -Treffen 1 : 2, Techelsberg -Škofiče 1 : 0
4. krog: Sele - Kriva Vrba, SAK II - Rožek, Ledince -HSV, Škofiče - Donau, Treffen - Hodiše, Osoje - Šentjakob/R., Poreče - Techelsberg
2. RAZRED E
Pliberk II - Žvabek 1 : 2, Šempeter - Djekše 2 : 2, Dobrla vas - Galicija 2:1, Šmarjeta/L. -Tinje 3 : 2, Preitenegg - Frant-schach 1 : 2, Reichenfels -Važenberk 0 : 3, Sinča vas -Mautemdorf 6 : 1
4. krog: Žvabek - Šmarjeta, Mauterndorf - Dobrla vas, Djekše - Pliberk II, Preitenegg - Reichenfels, Važenberk -Sinča vas, Frantschach - Tinje, Mauterndorf - Dobrla vas, Galicija - Šentpeter
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 28	Silvo Kovač
Heesoth - Heissenbuttel/ZRN 1958
Kdo bo hitrejši v napadu na kralja, ki se skrivata vsak na svojem krilu? Beli, ki je na potezi, je zavzel g linijo, medtem ko črni gospodari na c liniji. Prednost prve poteze je
a b c d e f g h
tokrat odločilna, saj beli z lepim manevrom nevtralizira napad črnega po c liniji in pripravlja odločilen napad na črnega kralja. Poiščite to lepo kombinacijo belega!
Rešitev št. 27
Da bi odprl delovanje bele trdnjave po g liniji, beli najprej žrtvuje skakača s potezo l.Sh6:!; po izsiljenem I ...gh6 sledi še druga žrtev 2.Te6:! De6: Tudi po 2...Te6: 3.Dg6+ z matom. Po igrani potezi črnega pa sledi: 3.Tg6 z neubranljivim matom. Dve odlični potezi belega sta botrovali hitremu porazu črnega!