275. ttevllko.
V UiMimiL o peten. 30. novembra 1906.
xxm. leto.
!saM         ^ «v#o«r, .»naši    mm * pt—. mi               po potil »r«i«M 4» avrtro-otrtu«            al rN <u K) I, *a p«.  «tft .1      m Mrt mi tt « 10 h,  AA M mm— l K SO k.   Im L|ubl|«no » <*tUjaajAiA ha don aa >e. iott
U I, a m* ifta 12 K, aa 5«trt liti 6 K, a it MM i K    Rdor hodt t&n *onj, »Iaća aa vaa loto 4 K, u pol iot* 11 K, aa fetrt l«ta 6 K 60 h, aa ao aoooo 1 K »0 b.      Za tuj« dožolo tolik« toč, keliker saafia poštnina. — Na unročb«
fceea tit*4obn« rpoiUjaroo *aročntn« •• •sira.      Za »cnanllo •• p>»**)e »d ?otoroflto»Bt potit-vroto po 12 h, <So     aadamJI* tlaka tokrat, pa 10 h, 5« •• dvakrat ta p« 3 h, S« io tiAka trikrat aU oo&rat. — Dopiai oaj •« tivolft <ranfcooaU. —
avkaftaf «a no rra£«1«       Ifrorinlatvo n u»r«vni*tvr  •                  *<i«a* it b. In lioor arAdotitoa v 1. oadatr., apraontfrta pa v pritličja«  -    UpraoniStoi naj •« blagovali)« t«iiljati aaro&iin«, *ofclaaia«ij«, oznanila, t. j. admintotratirn« atvar
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
<<r?*aiatva Metom št M.
fouaeiu ttarttlM po 10 n.
Opravnlitva telefon it 85.
Zopet kraljevski dar ljubljanskemu škofu.
Škof priznava sam, da mu je vlada darovala 150.000 kron na ta način, da mu je versko-zakladni davek za tekoči decenij od 180.000 kron znižala na 30.000 K, dočim odpisuje ljudem, ki jim je toča uničila pridelke — po vinarjih! Tako se pri nas vedno dela. Za škofe in duhovnike ima država vedno tisočake na razpolaganje, obrtnik, kmet in trgovec pa mora krvaveti.
Škof se dobro zaveda, kak škandal je ta dar, ki ga je dobil od vlade na stroške davkoplačevalcev in zaveda se tudi, da je to udarec v obraz javni morali. Zato se trudi na vse načine, da bi pogasil plamen ogorčenja, ki ga je provzro-eilo nase razkritje.
SnoČi pisari v „Slovencu- že zopet, da se mu krivica dela in dokazuje to s tem, da je zakon o versko-zakladnem davku sploh krivičen in da se mu je davek krivično odmeril
Daj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega — uči cerkev. Skof se pa malo meni za ta nauk.
Škof pravi, da je verskozakladni davek krivičen. Sicer nismo tega mnenja, ali denimo da je škofov nazor resničen. Tudi v tem slučaju je dolžnost njegova, dapošteno plača ta davek in da spoštuje postavo, dokler je veljavna. Škof lahko dela na to, da se ta postava odpravi, ali dokler je veljavna, se mora po njej ravnati. Ni ga na svetu krivič-nejšega davka, kakor je pri-d o b n i n a (Enverbsteuer . Obrtnik mora plačevati obrtnino zato, da sme delati, da si sme kruh služiti, ne glede na to, če res kaj zasluži. Tudi če umira lakote, mora plačati pridobnino. Obrtnik ve, da se mu godi krivica, a vendar daje cesarju, kar je cesarjevega. Ljubljanski škof pa pravi: Ne plačam verskozaklad-nega davka, ker je po mojem mnenju krivičen!   Lepa davčna morala, ki io
z zgledom in sedaj tudi z besedo oznanja škof.
Dalje trdi Škof v včerajšnjem „Slovencu", da se mu je davek krivično odmeril. V torek pa je v istem „Slovencu" pisal, da se mu je odmeril davek po njegovi lastni napovedi. V torek je pisal, da ni noben človek poizvedoval o resničnosti njegove napovedi, včeraj pa piše, da se cela tropa uradnikov peha in trudi, sprejema fasije, poizveduje itd., itd. Lahko je mogoče, da se resultat uradnih poizvedh ujema s škofovo napovedjo in da se je škofu torej odmeril davek po njegovi lastni napovedi. V tem slučaju že celo nima pravice govoriti, da se mu je zgodila krivica. Kaj pa hoče še več, kakor da se mu odmeri davek p o tistih dohodkih, ki jih je sam naznanil. Drugi davkoplačevalci bi bili jako srečni in veseli, če bi se jim davki določali po njihovih lastnih napovedih.
Kakor se vidi, je vse jalovo, kar navaja škof in je na stvari 3e ena bridka resnica: da je vlada darovala škofu 150.000 K postavnega davka, odmerjenega po škofovi lastni n a p o v e d i, dočim dere produktivne stanove s svedrom.
Državni zbor.
Dunaj 29. novembra. Nadaljevala se je razprava o razdelitvi volilnih okrajev na Češkem in Moravske m. Vlada se je do danes bala, da dobi pri glasovanju večino tozadevni mladočeški predlog, ki ga je stavil posl. dr. Kramar po naroČilu veČine kluba in z namenom, da si popravi renome, ki ga je zgubil vsled poraza pri deželnozborskih volitvah na Moravskem. Sedaj je vlada rešena teh skrbi, zakaj pridobila je Poljake in Šusteršicev klub, da bodo glasovali za razdelitev, kakor jo je izdelal odsek.
klavni govornik contra poslanec Baxa je nad dve uri utemeljeval svoje spreminjevalne predloge. — Glavni govornik pro posl. Boheim je  dokazoval  Vsenemcem nekonse-
kvenco, ker je posl. Schonerer 1. 1880. predlagal, naj se uvede splošna volilna pravica.
Potem se je začelo stvarno popravljanje, ki je bilo zelo burno. Posebno sta se odlikovala grof Stern-berg in posl. Holanskv, ki jima jc moral predsednik vzeti besedo. Pozneje sta oba dobila zopet besedo, a že po par minutah se jima je morala znova odvzeti. Posl. Holanskv pa se za to ni brigal, temuč je govoril dalje češko, dasi je imel besedo že posl. Ki t tel. Govorila sta oba, dokler ni predsednik prekinil seje. Pa tudi potem, ko se je seja zopet otvorila, sta govorila oba govornika; Holanskv j© govoril celo z naslednjim govornikom, posl. I v č e v i 6 e m.
Potem so imeli poročevalci mi-noritetnih predlogov zaključne govore. Posl. dr. Kramarje branil češko državno pravo ter polemizoval proti včerajšnjemu govoru ministrskega predsednika; posl. Choc je napadal   Poljake  in Jugoslovane, ki
Y
bi morali glasovati s (1ehi, ne pa pomagati v tem težavnem položaju Nemcem.
Razprava se je prekinila.
Posl. Dobernig je interpeliral pravosodnega ministra zaradi jezikovnih razmer pri koroških sodiščih. Njegova izvajanja so merila na to, da ovrže interpelacija posl. Vouška zaradi neznosnih razmer pri koroških sodiščih. Doberni-gova interpelacija je bila navadna velika nemška nesramnost. Klobasa-ril je o slovenskih agitacijah, onovo-slovenščini, ki je baje slovensko prebivalstvo sploh ne razume, da je pri koroških sodiščih zadostno skrbljeno za jezikovno usposobljene uradnike i. t. d.
Jutri bo zopet seja.
Deželnozborske volitve na Moravskem.
Brno, 29. novembra. Danes so se vršile volitve v mestni skupini. Voliti je bilo 20 čeških in 20 nemških poslancev. Izmed nemških mandatov so jih dobili nemški naprednjaki 15,   po  dva  so   dobili Vsenemci in
nemški „volkisch". V enem okraju bo ožja volitev. Med Čehi so bili na vrhuncu Mladocehi, ki so se vsaj nekoliko rehabilitirali za dosedanje poraze. Dobili so 10 mandatov; v enem okraju bo ožja volitev.
Francija in Vatikan.
Rim 29. novembra. Vatikansko tajništvo je prekinilo zaupno pogajanje s kardinalom Mathieuem, edinim zaupnikom francoske vlade, za poravnavo v cerkvenem zakonu. Vatikan je uvidel, da ob sedanjih razmerah ni misliti na sporazumljenje. KTancoska vlada je imela najboljše namene ter je hotela podrediti verske občine avtoriteti škofov. Proti temu se je Vatikan odločno izrekel, nakar so se vsa nadaljna pogajanja prekinila. Zelo dvomljivo vlogo igra pri celi stvari kardinal R a m p o 11 a. Do letošnjega leta je neizprosno pobijal zakon za ločitev cerkve od države, sedaj pa se na vse načine zavzema zanj. Za to igro mogočnega kardinala sluti papeževa okolica tiste elemente, ki so pri zadnji papeževi volitvi šli v boj za Rampollo.
Srbske finance.
Belgrad 2i>. novembra. Uprava srbskih državnih;monopolov je^za 1. 1907. izročila inozemskim bankam 15 milijonov frankov, kar je najboljši dokaz, da državne tinance niso slabe.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 29. novembra. Pri gardnih strelcih v Carskem selu je pričelo opasno vreti zaradi plače in hrane. V Carsko selo so pokucali vojake in pomorščake iz drugih gar-nizij.
Minister na carskem dvoru, knez Orlov, je podal demisijo. Naslednik mu bo knez Obolenskij.
Moskva 29. novembra. V mnogih gubernijah je lakota tolika, da si pečejo ljudje kruh iz želoda in lubja. Obenem razsajajo razne kužne bolezni in cele rodbine so že izmrle.
Petrograd 29. novembra. Proti generalu Steslju je uvedena nova preiskava zaradi veleizdaje.
Varšava 29. novembra. V Br-jansku je policija razkrila veliko zalogo orožja, bomb, dinamita in patron.
Prvi shod ljudskega izobraževalnega ! in podpor-_ meja društva
se je vršil snoči v društvenih prostorih in je bil jako dobro obiskan.
Društveni predsednik g. Mihael Hribar je iskreno pozdravil navzoče in dal besedo g. C h a m u, ki je govoril približno takole:
Cenjeni zborovale*!
Poročati Vam imam o smeri, katero je določil odbor za delovanje našega političnega društva. Avstrijska vlada nam je darovala darilo, katero je minister Gautsch krstil z naslovom splošna in enaka vol. pravica v državnem zboru in to dejstvo, da ga je darovala vlada in sicer avstrijska vlada, ki je vedno podpirala le biro-kratizem in klerikalizem, je za nas vsaj tolikega pomena, da si ogledamo to darilo od vseh strani, predno izrečemo svojo sodbo, ali so ž njim slovenski delavci obogateli ali ne.
Kakor pride Žid na semenj ter prodaja svojim odjemalcem svojo robo ter odide s svojim procenti, katere mu je tovarnar obljubil, ne glede nato, ali so odjemalci z robo tudi zadovoljni, tako se meni dozdeva, da je prišel minister Gautsch semkaj v Ljubljano, postavil velikansko rdečo marelo pred Vodnikov spomenik ter izpod nje klical: Slovenski delavci, pridite sem, jaz Vam dam splošno in enako volilno pravico za državni zbor, vsak od Vas bo za državo tolikega pomena kakor kak dvorni svetnik. Vam pa ni treba drugega nič kakor klicati: Bravo, avstrijska vlada! In sto rok se je stegnilo po tem darilu in iz sto grl se je slišal klic: Bravo, vsem splošna in enaka volilna pravica!
Nato pa je minister nadaljeval: Pa ne smete misliti, slovenski delavci, da boste s to volilno reformo napolnili svoje prazne želodce, saj je dosti, da vas #vlada spominja, da so vaši želodci prazni. Na volišče boste smeli priti, volilne okraje bomo pa prirezali tako, da svojega zastopnika v državni zbor ne boste mogli izvoliti. Vi torej smete postaviti na tisto bogato mizo, ki se imenuje dunajski parlament, svoj  krožnik,  tudi žlico,
LISTEK.
Rozalija m njen ženin.
(Konec.)
Hitela je domov, se preoblekla v kri!o, svileno in šumeče; težak, črn pajčolan je dela nase in pisani soln-čnik je vzela v roko.
„Dober dan, moji otročiči," je pozdravljala šolarje, „a)i ste videli mojega ženina, Škrabo ?"
„Nismo videli, nič nismo videli gospoda Škraba," so plaho odgovarjali.
„Nič niste videli; zbogom, otro-čiči moji!"
In Rozalija je šla iskat svojega ženina. Ko ga najde, mu reče:
„Dragi Mihael, ali greva danes k župniku, da mu naznaniva poroko?"
„Lahko, draga moja," je sladko odgovoril Škraba. „Ali zdi se mi, da si danes nekoliko nervozna in morda bi ti škodilo, ako se razburiš."
Govoril je sladko in božal z desnico njeno tenko, prosojno roko.
„Ne boj se zame, Mihael, samo fflava me ie bolela! Ali nikar se pre-
dolgo ne mudiva, glej, moji lasje postajajo beli, in na tvoje čelo prihajajo temne skrbi."
Bila sta v njegovem stanovanju in bkraba je močil Rozaliji sence s hladno vodo ter ji rosil vroče ustnice.
Zaspala je v njegovem naročju in pela z uspavajočim glasom :
Že svilena krile drhte nad menoj, oj lahko noč, ženin, oj, jutri grem v cerkev
s teboj!
Mihael Škraba se je nagnil nad njo in jokal nad svojo nevesto.
Sijal je zlat dan, in Rozalija se je počutila zdravo in svežo. Ob jutranji uri je prišel k njej ženin Mihael Škraba.
„Dobro jutro, nevestica, kako ti je? Ali sijejo tvoja lica v mladi sreči in sladki razburjenosti?"
Objela ga je in poljubila.
..Ah, že so se razcvetele rože na našem vrtu in hijacinte žare, kot ljubezen, lilije so se razsijale kot angelski pajčolani, da mi spletejo poročni venec."
Sedel na divau za malo, okroglo mizico, na kateri sta stala dva velika šopka cvetlic. Nevesta se je opravljala.
„Kje si dobila šopka?" „To mi je poslala sestra." „Kako sestra? Saj je umrla?"
„Natrgala sem na njenem grobu.."
* *
Šla sta k župniku, ki je bil rdeč, visok mož in je rad pil močna, črna vina. Bil je zelo dobre volje tisto uro ; potrkal je Škraba po rami in se mu veselo zasmejal:
„No, gospod, no, no, gospod, tudi vi bi radi stopili v sveti zakrament svetega zakona in bili deležni njegovih skrivnosti in sladkosti, ki se vam razodenejo in odklenejo."
Gospod Škraba je plaho z glavo potrdil.
„No, gospodična, naj vam čestitam ; res lepega gospoda vam pošilja Bog v svoji dobroti. Zahvalite se mu!" Ker je bil torej gospod župnik tisto uro zelo dobrovoljen, je pomolil svojo tolsto roko Rozaliji pod nos in ponovil :
„Zahvalite se mu!u
Gospodična Rozalija gaje ponižno poljubila v blagoslovljeno roko.
Poroka gospoda Škrabe in njegove neveste je bila tik pred adven-
tom. Sneg je že zapadel in zemlja je sijala v deviški sneži ni
Ko so se svatje vrnili iz cerkve in zasedli belo pogrnjeno, dolgo mizo v elegantnem mestnem hotelu, je naenkrat vzkliknila nevesta Rozalija:
„Otročiči moji, otročiči moji, ha, ha, vi me ne poznate? Res ne veste, da sem jaz devica in mučenica Uršula ? Ha ha, ne veste, gospod Škraba, ne veš, da sem jaz devica Uršula ?
Svatje so se plaho spogledali, a ženinu je bilo jasno takoj, da se je Rozaliji omračil um. Ali mislil je, da to zopet preide, kakor doslej vedno. Vstal je in jo poljubil na Čelo:
„Draga Rozalija, pojdeš v posteljo, malo ti je slabo. Pojdi draga, preveč si razburjena."
Rozalija ga ni slišala:
„Osem korov devic je v mojem varstvu, in vsak kor šteje dvanajst tisoč devic, in vsaka devica je oblečena v svilo in žamet. Device v prvem koru so v zeleni svili in rdečem žametu in device v drugem koru so v modri svili in zelenem žametu. Najlepši pa je osmi kor. Tam imajo device zlato krilo in srebrno krono, in
kadar bo njihova poroka, jim bo sijalo solnoe v kroni. In vso noč bo sijalo solnce na božjem baldahinu in svete neveste bodo poljubljale lepe svoje ženine."
Gospod Mihael je padel na tla pred svojo nevesto. Zakaj zgodilo se je, da je mladi ženin spoznal, da je nastopila noč in groza, da je nevesta izginila v temnem brezdnu obupa in blaznosti.
„Ne strmi, moj ženin, in nikar se me ne dotikaj. Glej, lilija je v mojih laseh in v mojih nedrijih cvete lim-bar. Ne bom slekla poročnega krila in ne ležem v posteljo, dokler ne pride na mojo svatbo vseh deset korov angelskin devic. Vse morajo priti v srebrnih šolničkih in sijati mora deset solne ..."
Vsi svatje so strmeli in v čudu in grozi poslušali temne besede. Gospod Mihael je še vedno klečal in zatopljen v sanje gledal v tla.
„Vstani, gospod Mihael, vstani in pojdi! Mene kliče gospod vojskinih trum, zakaj jaz sem devica in mučenica Uršula." Jan« Svetlić.
vilice in nož, da, tudi kako servijeto za obrisanje ust; k temu krožniku pa ne bo smel prisesti nihče, ki bi se v vašem imenu oglasil: „Ta krožnik je prazen, dajte nam juhe in mesa!u
V Idriji vas je lepo število, pa vas je premalo za vol. okraj zase, ravno tako v Zagorju, Tržiču Domžalah, Javorniku, Jesenicah in Dovjem in povsod vam bomo zamašili volišče s klerikalskimi kmeti. Edina rešitev za vas je, da postanete krščanski so-cijalci ter ž njimi skupno volite delavskega in kmetskega sleparja.
Da se klerikalci zavzemajo za ta volilni načrt, ni Čudno, ker njim je ležat o, da dobe v oblast šolo ter da vržejo zgodovinski razvoj avstrijskih narodov za stoletja nazaj. C udovito pa je, da se za ta načrt zavzemajo oni, ki pravijo, da so pristni zastopniki slovenskega delavstva, to je i z v r š e v a 1 n i odbor jugoslovanske socijalne demokracije.
Da opraviči svoje stališče, ima dva izgovora.
Prvi je: Volilna reforma mora prodreti in če za ta trenutek ni mogoče doseči boljše, mora nam zadostovati tudi ta. Ta izgovor je prazen, ker volilna reforma, temelječa na splošni in enaki volilni pravici v državni zbor ne more več pasti, pasti more edinole sedanji vladni načrt in Če padeta, naredi prostor novemu za slovensko delavstvo gotovo pravičnejšemu načrtu.
Drugi njih izgovor se glasi: Slovenski svobodomiselni delavci ne potrebujejo svojega zastopnika v državnem zboru, ker jih bodo itak zastopali nemški socialni demokratje. Tudi ta izgovor je prazen. Saj vemo, koliko in kolikokrat so nemški socialni demokratje že zastopali interese slovenskih delavcev! To bodi pa le mimogrede omenjeno. Glavna stvar je ta: Med slovenskimi delavci je ubito vsako organizato-rično delo, ki sloni na > v o b o -miselni podlagi, ker ima delavstvo v svojem okraju svoje specifične potrebe, recimo šolska vprašanja v dotični občini kakor tudi državne podpore za njih gospodarske organizacije itd. Ce se bo sedaj kak nemški socialni demokrat uglasil v prilog takim potrebam slovenskih delavcev, nastopil bi kratko-malo dotični klerikalni poslanec, ki je bil v dotičnem volilnem okraju izvoljen, ter rekel: V mojem okraju socialnih demokratov ni, vsi delavci so krščanski socialisti, ta podpora naj gre v žep teh mojih volilcev. Uspeh vsakega organizatoričnega dela mora biti sad v podobi mandata. Če so pa razmere take, da je nemogoče izvo-jevati kak mandat, potem mora vsakemu upasti pogum kakor kmetu, ki orje in gnoji svoje polje leto in dan, pa mu ne zraste nobena pšenica. P o-sledica tega bo, da bodo krščanski socialisti dobili slovensko delavstvo popolnoma v oblast, ker živi svoboduo slovensko delavstvo ob samih frazah in šla-gerjih brez temeljite intelektualne in strankarske izobrazbe. Dokaz temu, da so nekdaj imeli socialni demokratje svoj čas vseslovensko delavstvo v svoji organizaciji, danes so pa na Kranjskem v pretežni večini krščanski socialci. Vprašamo torej izvrševalni odbor jugoslovanske socialne demokracije: Ali ste res avtonomni, kakor ste svoj čas izjavili'-1 Kaj se pravi avtonomen ? To se pravi, da imate pač s centralo skupen program, da ste pa glede taktike od centrale popolnoma neodvisni ; pravico imate, da apelirate na svoje kolege v centrali, da vam dado na vsak način to, kar je vaš življenski predpogoj. Če ne, mora vam biti vaše stališče dano.
Centralni odbor na Dunaju pa izvrševalnega odbora jugoslovanske socialne demokracije ni prav nič upošteval in ga kratkomalo ignoriral in s tem mora biti za slovensko delavstvo proti temu odboru dano stališče. Slovensko delavstvo mora videti v teh voditeljih edino to, kar vidijo v njih njihovi kolegi: ne avtonomno reprezentanco jugoslovanske socialne demokracije, nego le brezpomembno kliko. Vsak človek bi sedaj mislil, da je ta tobak, katerega so dobili z Dunaja, te gospode zbrihtal ter da bodo zdaj z zavihanimi rokavi šli na delo, da bodo možje na mestu, to je, da pojdejo tja, kamor spadajo. Na deželi prodira krščanski socializem zmagovitejše od dne do dne, med ljubljanskim proletarijatom pa je klerikalizma ne na funte, ampak na vagone. Ali je tudi temu kriv dr. Tavčar? Ali niso ti gospodje izjavili, da imajo edinole oni monopol delovati med temi sloji našega naroda V Zakaj pa tega monopola niso izrabili? Zakaj so prespali 20 let kulturnega bojanaSloven-skem? Zakaj se zaganjajo v može. ki so med meščanstvom že uspešno
bili bcj proti klerikalizmu, ko so ti gospodje še hlače zapenjali odzadaj. Pri Hafnerju na javnem shoda so izjavili : Mi smo delavska stranka in se tega zavedamo in če pride k nam kak šribarČek ter nam toži, da je socialni demokrat, smo si vendarle svesti, da so edinole delavci zanesljiv materijal za našo stranko. Vprašam jih pa sedaj: Kje pa je vaša logika? Vi trdite, da ste avtonomni, politično pa nastopate kakor usužnjeni hlapci. Trdite, da ste delavska stranka, pa greste organizirat in kritizirat dan na dan v „Rdečem Praporjuu liberalce, delavce pa prepustite Lampetu in Go-stinČarju Njih izgovor je: Naj krščanski socialisti le pridno organizirajo, potem ko se bo stvar razvila, bodo ti ljudje vsi naši. Jaz jim pa pravim na uho: Na Slovenskem je danes že vse tako prokleto razvito, da je vprašanje, da li boste sploh še obdržali te ljudi, katere imate danes pod sabo. Na gospodarskem polju so naredili po-polen fiasko. Na polju organizacije so docela bankerotni, danes pa jih vidimo na poti, katero lahko imenujemo politično rhochštaplerijou prve vrste in katera jih je pripeljala tja, kjer so bili v srcu že zdavnaj prej, to je v Stefetovo družbo. Naša želja je le ta, da v tej družbi ostanejo tudi zanaprej.
To je vzrok,  da se je naše društvo sploh ustanovilo,  da smo se mi sploh konstituirali.  Boj proti tej kliki,  ki   se imenuje izvrševalni odbor jugoslovanske socialne demokracije, ki pa nima ničesar socialno - demokratičnega na sebi, to naj bo smer našega na-daljnega političnega življenja Prepustimo jim, da pripeljejo iz ljubljanske  okolice  —  v Ljubljani imajo bore malo pristašev — zapeljane ljudi ob gotovih prilikah na kra-vale, pozitivno stran njih programa pa prevzamemo mi. Rešimo torej, kar se da rešiti!  Povzdignimo delavstvo tam, kjer je klerikalnemu vplivu najbolj  izpostavljeno,  to je v njegovi morali in njegovi izobrazbi. Nemški delavci so si  tu že  odpomogli ter ustanovili društvo „Freie Schule", ki naj vzgojuje delavsko  deco   in odrasle v šoli ter v društvenih in družabnih krožkih temeljito in sistematično brez politične in konfesiolnalne tendence, da postanejo, ko stopijo v boj   za  svoj   obstanek,  ljudje brez predsodkov, ki vidijo svet tak, kakršen je, ne kot ječo in ne kot blaznico, temveč kot lep in prostoren dovolj, da da vsakemu streho in kruh — kdor hoče  delati.  S tem  sem končal ter prosim g  predsednika, da spravi to zadevo v debato. (Burno odobravanje).
Nato se je k debati oglasil gosp. Zadnik. Dokazoval je v obširnem govoru, da je kapitalizem sad klerikalizma, ki je njegova glavna opora. Opisal je. kako so dr. Krek in sodrugi lovili delavce v neki beznici, danes pa jih v razdelitvi volilnih okrajev sovražijo. Najboljši dokaz, kako klerikalci delavce sovražijo, nam je dal dr. Krek, kije v državnem zboru delal na to, da se uničijo železničarske organizacije. Nevarnost, da pride delavstvo v ta tabor, je po tem vladnem načrtu velika in rešiti zamore delavstvo edinole po-vzdiga morale in temeljita izobrazba, katera se bo pa dosegla le s sistematično vzgojo. V delavskih vrsta!: nimamo tiste inteligence tudi ne tistih gmotnih sredstev, ki jih potrebujemo v to svrho in zato predlaga resolucijo, v kateri se poživlja odbor zaupnikov narodno-na-predne stranke, ki ima v svojem programu osvoboditev šole od vsakega konfesionalnoga vpliva, da priskoči delavstvu v tej točki, katero ima z delavstvom skupaj, n a pomoč ter uredi kar najhitreje vse predpriprave za ustanovitev šolskega društva ^Svobodna šolau.
Resolucija je bila z velikim navdušenjem soglasno sprejeta.
Oglasil se je besedi še gosp. Fr. Hribar, kije poudarjal domačo organizacijo delavstva. Konec se mora storiti dejstvu, da je pri nas vsak tuj delavec bolj upoštevan nego slovenski. Slovenski delavec mora biti ponosen na svoj narod in potem bo spoštovan, ne pa, kakor se dandanes zgodi, da so nekateri ljudje, ki ne morejo videti delavca. Da se razmere slovenskih delavcev izboljšajo in da bodo delavci spoštovani, je treba, da se zavedajo slovenske narodnosti in da se združijo. (Živahno odobravanje).
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil shod.
Razklejena kostna moka ali Tomasova žlindra?
Kmetijsko-kemijsko preskušaiišče v Ljubljani je objavilo skoraj po vseh kranjskih listih spis, čigar namera je priporočati porabo razklejene kostne moke kot gnojilo namesto Tomasove žlindre.
Jedro tega spisa sloni na trditvi, da je učinek razklejene kostne moke kot gnojilo enak   učinku Tomasove
žlindre ali pa ga še prekaša in da kmetovalci, ki gnojijo s Tomasovo žlindro namesto s kostno moko, zapravljajo. Spis trdi: „Ker kmetovalci vsako leto na ta način trpe škodo za več tisoč kron, smatra kmetij sko-kemijsko preskušaiišče za dolžnost, da jih na to opozarja."
V napominanem spisu se računa s  cenami,   ki jih  c  kr. kmetijska družba   kranjska   redno  objavlja v „Kmetovalcu".   Naša družba je porabo žlindre pri nas vpeljala, jo priporoča in tudi skoraj vso, kar se je v deželi porabi,  proda iv tem letu n  pr. do konca novembra že 160 vagonov).   Kdor   pozna razmere, temu je očitno, da je spis imenovanega   pr eskušališča odločno naperjen proti kmetijski   družbi   in   se   torej njej očita,  da navaja kmetovalce k   nerazumnemu postopanju. Dasi mi je jako neljubo  in se mi gabi zadevo razpravljati, ki me bo svojecasno morda  silila kaj  več, in sicer brezobzirno povedati, sem vendar po svojem poklicu in z mesta, ki ga zavzemam, dolžan odgovoriti na dotični spis, a za sedaj le v toliko, v kolikor je potrebno dati kmetovalcem pojasnila, da se svare pred neutemeljenimi in begaj očimi trditvami. Toliko v pojasnilo naslednjih strokovnih- izvajanj !   Glede izvajanj, ki sledijo iz računa v spisu, se mi ne zdi vredno se spuščati v podrobnosti, ker so posamezne  postavke v marsičem napačne in istotako tudi podlaga računu. Nekaj pa vendar ne smem za-molčati, in  sicer okoliščine,   da so tvornice za kostno moko, ki namenoma  svoj  izdelek za izredno ceno ponujajo, kakršnih cen trajno ne bodo mogle in tudi ne hotele vzdržati. S takimi izjemnimi cenami ni dopustno računati v resnih strokovnih spisih, in če se že zgodi, tedaj je to na primeren način označiti,  da se varuje strokovni ugled in se pokaže nepristranska resnost.
Tudi do naše družbe so se obrnili zastopniki tvornic za razklejeno kostno moko, ki so izrekli voljo, izpodriniti Tomasovo žlindro z nizkimi cenami kostne moke: oni so družbi obljubo-vali velike ugodnosti in meni osebno denarno korist. Samoobsebi umevno me niso premotili, in ohranil sem si čiste roke ter mirno strokovno vest! Celo takrat, ko so vsi glavni kmetijski zastopi v Avstriji bojkotirali tvornice za Tomasovo žlindro zbog njih neupravičenega po-draževanja, nismo mogli namesto Tomasove žlindre priporočati kostne moke, dasi nam hi bilo to zlasti na Kranjskem pri pravne je.
Trdi se, da si vsak stan po svoje prikroji nazore o- poštenosti. Nekaj enakega se včasih sme trditi glede strokovnih nazorov tvorničarjev kostne moke. Iz kupčijskega stališča je to seveda umevno, vendar se misleci kmetovalci ne smejo pustiti varati, in dolžnost poklicauih krogov je, širše kmetijsko občinstvo poučiti, ne pa ga begati
Fosforova kislina kot hranilo rast'inam je v zemlji drugačnim zakonom podvržena, kakor marsikatero drugo hranilo; ona se z deževnico ali z drugo vlago ne širi enakomerno po v*eh plasteh zemlje ter ne gre naproti rastlinskim koreninam. Korenine jo morajo marveč samo poiskati ter jo morajo Šele s svojim kis im sokom in s pomočjo zemeljskih bakterij raztopiti. Učinek fosforove kisline v zemlji je zavisen od njene raz-topnosti in poleg tega tudi od množine, ki se v zemlji že nahaja.
Raztopnost fosforove kisline v kakem fosfornatem gnojilu je torej merilo za njega vrednost in ceno.
Nedvomno je fosforova kislina v kostni moki zelo težko raztopna, zato imajo praktiški kmetovalci rajši druga fosfatna gnojila, Četudi imajo dražje temeljne cene; to pa ni le posledica praktičnih izkušenj, temveč tudi zna-nostnih preiskav od priznanih veljakov na polju kmetijske kemije. So okoliščine, ki olajšujejo uživanje težko raztopne fosforove kisline (temeljito obdelovanje, gnojenje in zračenje zemlje), vendar te okoliščine zame ne hodijo v poštev, kajti skoraj vsa Tomasova žlindra na Kranskem se porabi za travnike, in na teh ni o temeljitem preobraćanju zemlje veliko govoriti.
Prvi nemški veščak na tem polju, tajni svetnik profesor dr. Karol W a g n e r, predstojnik kmetijskega preskušališča v Darmstadtu, piše v svoji knjigi „Poraba umetnih gnojila naslednje: „Objavil sem že pred 14 leti nekatere naše preskušnje, iz katerih sledi, da kostna moka v primeri s superfosfati in s Tomasovo žlindro nenavadno počasi učinkuje, ter sem priporočal namesto drage fosforove kisline kostne moke cenejšo Tomasovo žlindro. Moja sodba je marsikoga osupnila, in skušalo se je dokazati njeno neresuič-nost, kar se pa ni posrečilo. Tudi dela drugih preiskovalcev, zlasti Mae-kerjeve preskušnje so potrdile počasen učinek kostne fosforove kisline in nadaljnje naše tozadevne preskušnje
so pokazale, da Tomasova žlindra povsodi hitreje učinkuje kakor najboljša kostna moka Le na gotovih travnikih je bil uspeh kostne moke hitro očiten in povsod tam, koder se zahteva prav malo od fosfatov v zemlji; koder smejo biti pridelki majhni, koder rastline užijejo ma o fosforove kisline, tamkaj more tudi kostna moka kriti porabo fosforove kisline." Na drugem mestu piše dr. Wagner : „Zemlja, ki ima malo fosforove kisline v sebi, se nikdar ne dovede do največje rodovitnosti, če seji ne doda kake druge, hitreje učinkujoče fosforove kisline kakor je ona kostne moke." — K tem izvajanjem pristavim: Dr. \Vag-ner računa z dejanskimi cenami kostne moke. S skupnim dogovorom zvezane avstrijske tvornice za fosfate prodajajo danes kg % v vodi raztopne fosforove kisline po 56 h. Jeli ta cena primerna 28 h za kg °/0 fosforove kisline v kostni moki ? ! Saj se kostna moka da na cen način izpre-meniti v superfosfat ter se ji tako lehko da za 100 % večja vrednost! Zakaj se to ne zgodi, ni potrebno meni preiskovati, gotovo je pa v zvezi s poprej omenjenim vsiljevanjem kostne moke. Prav zadnji čas je dobila naša družba ponudbe na kostno moko od severnih tvornic po 40 h za kg " 0 fosforove kisline v Čisti kostni moki, in sicer s pripomnjo, da je ta cena še nizka, ker izvira iz časa pred dogovorom.
Dr. H. C. Miiller, predstojnik kmetijsko-kemijskega preskušališča v Hal:e n. S., piše v WoIffovi knjigi „Nauk o gnojenju", ki jo je on nanovo predelal, naslednje: „Glasom preskusov Maekerja in \Vagnerja učinkuje fosforova kislina na apnenih tleh prav malo; Kell-ner in Bbttcher sta pa na neapne-nih tleh in ob stupanju jeseni dosegla učinek s fosforovo kislino kostne moke, ki jepri-bližno znašal 60 do 64" „ učinka v vodi raztopne fosforove kisline. Za deteljo in sploh za zeleno krmo na njivah pa kostna moka navadu o ni naravnost uorab na."
Dr. Richard Otto, vodja kemijskega oddelka preskušališča v Proskavi obravnava kostno moko v svoji knjigi „Temeljni obris kmetijske kemije" takole: „Fosforova kislina izparjene kostne moke je deloma v obliki trikalcijevega fosfata in je zato v navadnih razmerah v zemlji težko raztopna. Uživanje te fosforove kisline po rastlinah pospešuje klej. ker ta z izdelki svoje razkrojitve pomaga topiti fosforovo kisliuo. Razklejena kostna moka je torej še slabša! O. p.) Velik del fosforove kisline kostne moke je razto-pen v citratu, in sicer je ta raztopnost zavisna od finosti moke, ter more znašati do 80%, Vendar v citratu raztopne fosforove kisline kostne moke rastlinske korenine ne morejo užiti! Učinek izparjene kostne moke je torej prav n e znat en, k a j ti njena fosforova kislina je za rastline neužitna, ter je ta učinek enak nerazkrojenim rudninskim fosfatom, ki ga skoraj ni. Dušik kostne moke pač hitro učinkuje, a ga je prav malo v tem gnojilu."
Pri večini p r i m e r j e v a 1 n i h poskusov kostne moke z drugi mi f os f a t i, k i so se d o s 1 e j izvršili, se je izkazalo, da je učinek kostne moke navadno zaostal za učinkom superfosfat a, in sicer je bila razlika precej znatna. Preskuševaicema Kellnerju in Bottcherju se je posrečilo pojasniti neugodni uspeh gnojenja s kostno moko, in sicer sta dokazala, da je uspeh gnojenja s kostno moko prav zelo zavisen od množine apna v ztnilji. Pri pozuejših preskusih so to okolnost upoštevali, vendar je bil uspeh še vedno slabši kakor pri g lojenju s superfosfatom, odnosno s Tomasovo žlindro. Dr. 1'rianišnikov v Moskvi je iskal vzrok temu v obliki dušika, ki se v zemlji nahaja. Prof. dr. H. G. Soder-baum se že nekaj let sem peča s preiskovanjem gnojilne vrednosti različnih fosfatov, med temi tudi kostne moke, ter se je tudi oziral na omenjena razkritja. On je sedaj s svojimi preskušnjami, ki jih je na razne načine menjaval, tako daleč dospel, da se mu primerno zdi svoje poglavitne uspehe objaviti. Soderbaum je našel: „Č e ni bilo v zemlji veliko apna in če je bil navzoč dušik v obliki amonijevih soli, tedaj je imela fosforova kislina kostne moke zelo isti uspeh kakor gnojitev s superfosfatom." Poročevalec o Soderbaumovem spisu je previdno pristavil: „Samoobsebi umevno je naglašati, da ta izrek velja le za preskušnje pod dotičnim! pogoji; kakšno splošno veljavo naj ima ta izrek, je dognati šele po drugih preskusih.
Profesor dr. E. Wein, vodja kr. preskušališča za barje in kmetijsko
kemijskega zavoda kmetijske akademije v ~Weihenstephanu je v temeljitem spisu razložil vpliv obdelovanja zemlje na žetev in na učinek umetnih gnojil. Glede preskusov fosforove kisline je obdelal porabo naslednjih fosfatov: Dvojni superfosfat, superfosfat, Woltersov fosfat, Tomasovo žlindro, razklejeno kostno moko, belgijski fosfat in fosforit od reke Lahne Glede teh preskuŠenj je prof. Wein dognal naslednji izrek: „Pri gnojenju s fosforovo kislino barskih travnikov bo pač v največ slučajih Tomasova žlindra najboljša. Mnenje, daje superfosfat za gnojenje teh travnikov nesposoben, ni pravilno. Zaradi hitrejšega uspeha se superfosfat prvo in drugo leto more s pridom rabiti. Od sirovih fosfatov je po tukajšnjih izkušnjah za sedaj imeti za porabnega le kredni fosfat. Na porabo razklenjene kostne moke se ni ozirati."
Četudi se ti izreki znamenitih kmetijskih kemikov v marsičem razlikujejo, naslednje je neovrženo: „Fosforova kislina kostne moke je zelo težko raztopna: v nekaterih okoliščinah je malo ali nič, v drugih zopet bolj užitna. V pripravnih zemljah le tedaj učinkuje, če j e zemlja nasičena s fosforovo kislino. Za nasičenje s fosforovo kislino pa kostna moka ni porabna. Korist gnojit ve s kost no moko ne do seže koristi s superfosfatom ali s Tomasovo žlindro. Če naj se travniki gnojijo ob pripravnih razmerah naravnost s kostno m o k o, j e še dvomljivo: če naj se, potem le na neapnenih zemljah, ter je vrednost gno-jitve s kostno moko le dve-tretjinska v primeri z drugimi fosforovimi kislinami.
Pri današnjem vednostnem stanju vprašanja o gnojenju s fosforovo kislino je strokovno naravnost smelo in lehkomiselno trditi, da je učinek kostne moke v vseh okoliščinah enak učinku Tomasove žlindre ali pa ga še prekaša. Kaj takega brezpogojno trditi z ozirom na predstoječo razpravo ni mogoče, če ni v co svrho posebnih vzrokov, ki pa s kmetijstvom niso v nikaki zvezi. Na podlagi teh izvajanj imam pravico odločno zavrniti očitanje, da bi c. kr. kmetijska družba kranjska nestrokovno postopala in bi s tem naše gospodarje oškodovala.
Kdor pozna razmere ljubljanskega kmetijsko - kemijskega preskušališča, se pač ne čudi njegovim strokovnim razkritjem, saj jih posebno dobro osvetljuje slučaj z redilnimi praški za živino. V zadnjem času ni bilo kmalu večjega sleparstva, s katerim seje neveščim kmetovalcem denar iz žepa pulil, kakor so ti redilni praški. Vsa kmetijsko kemijska preskušališča so šla v boj proti temu sleparstvu, le ljubljansko ne; narobe v enem slučaju je celo izdalo certifikat, da je neki tak prašek najboljši med vsemi preiskanimi. Nagibi so meuda bili isti kakor pri brezpogojnem priporočanju kostne moke '
Zaradi ljubega miru sem doslej vsa izzivanja prezrl, če pa ne bo miru, odgovorim enkrat za vselej !
Gustav Pire.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 90 novembra
— Odličen gost. Danes je po-setil naše uredništvo in si ogledoval tiskarno gosp. František Star v, duhovnik iz Prostjejova na Morav-skem   in   urednik   lista -N o v v ž i -
TI %J
vot", glasila takozvanih reformnih katolikov na Češkem. G. Star y se je udeležil kot zastopnik „No-vega Života" Gregorčičevega pogreba in bil navzoč tudi pri nagrobnem govoru župnika Gregorčiča katerega izvajanja je označil t a skrajno netaktna in neumestna že zaradi tega, ker je bil pokojni pesnik Gregorčič v vseh svojih delih in v vsem življenju pravi apostol ljubezni in miru.
— Šentjanška železnica. Piše se nam: Torej — šentjanška železnica je zagotovljena. Povsod, koder bo pihal parni stroj, je zavladalo veliko veselje. Naravno je pa tudi, da je mnogo pritožb in ugovorov. Ker definitivno trasiranje Še ni določeno, dalo bi se brez posebnih stroškov Še marsikaj doseči, ako bi se odločilni faktorji ozirali na tehtne, uvaževanja vredne razloge. Nikjer se ni šlo tako tebi niČ, meni nič preko želj in prošenj ljudstva, kakor ravno pri od-cepljenju šentjanške od dolenjske železnice iz Trebnjega v Mirno. Tu je nekaka Sibirija. Ena sama vasica je tu in z vsem smo pri kraju. Vse dru-
r^acne koristi bi imeli ml in dežela ako bi se trasirala proge iz Velike Loke proti Mirni. Tekla bi vedno po krasni ravni dolini, med rodovitnim poljem in mimo mnogoštevilnih v neposredni ali vsaj posredni  blizini ležečih vasi ter  čez bogate premogo-kope. A to se ni nič uvaževalo. Res je, da je premogokopaka družba veliko žrtvovala za železnico in da ima torej takorekoč odločilno besedo, tudi je resnica, da bi bila proga Trebnje-Mirna nekolike krajša. Ali kaki bodo otroški,   to  je   drugo   vprašanje. V -meri iz Trebnja  je  baje predor neizogiben  in  torej   Čisto  naravno, da da bi bili izdatki na loški  progi za J00.000 K manjši vsaj  tako je bilo približno proračunjeno. Gospa Košar-eva bi bila baje odstopila ves svet rezplačno, isto bi storili brez dvombe Arugi kmetje in žrtvovali še kaj več v to svrho. Imamo pa tudi še neko ugodnost. Le oglejmo si velikološki in rrebanjski kolodvor.  Po našem mnenju je  vsako  odcepljenje iz Velike .oke veliko lažje in brez vsake ne-arnosti, medtem ko je lega trebanjskega kolodvora zelo neugodna. Ugo-ori,   da je   v  Trebnjem zdravnik, <odnija i. t. d.   so   brez   prave pod-age.  Kaj  naj  iščejo g. zdravnika v »uluV Kakega pomena bi pa bil za judi ob loški progi,  kjer je gotovo ez  20  vasi!  Mirna  bi  pa bila ne-natno prikrajšana.  Sodnija tudi mogoče ne  bo  za  večno  v Trebnjem. Ako bi bili občani edini,  bi lahko v •oglednem  času  sezidali  na Veliki Loki   sodnijsko   poslopje.   V druge •rezpomembne  ugovore se za sedaj ne  spuščamo,   pričakujemo   pa, da bodo naši poslanci in vsi merodajni :aktorji  vpoštevali  naše  razloge in kar najhitreje  potrebno  ukrenili za jdcepljenje  šentjanške   železnice iz Velike Loke.  Naj  ne bo ta prošnja »las upijajoČega v puščavi.
— Promocija  Danes promovira -ia dunajskem vseučilišču tr. Gregor .erjav,   pravni praktikant pri tuk. ež. sodišču Čestitamo!
Iz finančne službe. Davčni v i j al Ivan Skotiek je premeščen z Brežic v Ptuj.
— Iz gledališke pisarne. Jutri, v soboto, poje se Bizejeva roman-ična opera „Biseri". — V torek se uprizori prviarat na slovenskem odru italijanska komedija „Mariettau jiulia Galiine, v kateri nastopi ljubka -r.ša naivka, gospa Barjaktarovi-
va kot nositeljica naslovne vloge.
— Slovensko gledališče Wil-liam Shakespeare: Beneški trgu v ec. Igrokaz v petih dejanjih. Preložil Oton Zupančič. — Veliki zakonodajalec dramaturgije Lessing se je še vedno tesno oklepal antiške, usodnostne drame, ko je spoznal Herder, da novi čas zahteva novo dramo in da je oznanjevatelj te nove drame Shakespeare (1564-1616), oče in nedosežni mojster karakterne drame.
tistega  časa (177.)   je zavladala maksima, da poglavita stvar v drami ae bodi dogodek, ampak značaj: iz značajev se razvijaj   dejanje, in ves učinek  drame  izviraj   iz duševnega hoja,   ki   je   drami  predmet,   in iz sredstev, ki ta boj gledalcu očitujejo. Tako je na mesto marijonet antiške drame, oseb brez lastne volje, ki se * njimi kruto igra slepa usoda, stopil subjektivizem in individualizem. ^ individuu si poišče dramatik usodo n sicer posebno usodo,  izvirajočo iz uega značaja junakovega in nje-g vib posebnih življenjskih odnošajev. j* a tej podlagi je vzrasla povsem nova umetniška   dramatska   tehnika: ves lialog se  mora  koncentrirati  na to. da ilustruje   razvoj   duševnega boja junakovega, iu sceniska situvacija ima sto samo  ta namen,  z nove strani {osvetliti tisti duševni boj. Na ta način Je postala tudi epizoda velepomembna, ter je spcpolnujoč   faktor.   Od tod 32n&ja, da se pri Shakespearju, stvaritelju
nove drame, scena neprestano ^fcjava. Samo par besedic čujemo 12 Ust epizodne osebe in že je zopet padfd zastor. Ta tehnika pa zahteva obenem tudi nepregledno število naj-r&znovrstnejših oseb iz najrazličnejših jtauov, celo bujnopisano družbo. — « označenih tehniških razlogov je za Majhne odre nad vse težavno, vpri-kujati Shakespearjeve drame. Vzlic r>t-tQ notranjim in zunanjim težkočam ^ je uspel „Beneški trgovec" tako 'Jjajno, kakor se resnično nismo na-fejali. Ako >reudarimo, koliko truda ili študij je stalo, da se je v očigled ^okretnosti, ki je neizogibna na Jdrih, ki so tako majhni in tako eno-*avno konstruirani, kakor je naš i(ter, izognilo potrebi, ki jo Sh. sicer erja, da se namreč pozorišČe nepre-**no spreminja, izognilo na ta način, l* so se posamezne epizode krajša-
nega teksta dislocirale na eno in isto pozorišče; da se je nadalje izvežbal ves obsežni aparat postranskih oseb, komparzov in statistov in da se je si-en eri j a pri nedostatnih naših sce-niČnih sredstvih konstruirala tako okusno, ako h koncu preudarimo še to, kako izborno in dobro je bila igra naštudirana in izpiljena — potem moramo ob snočnjem večeru z odkrito samozavestjo trditi, da mora biti slovenski narod ponosen na svoje gledališče, da ima v njem resničen, pravi umetnosti posvečen kulturen zavod. Režiji in intendanci pa je na snočnjem večeru iskreno čestitati. Bil je pravi gledališki praznik. Občinstva se je zbralo skoro polno gledališče. Igralo se je, kakor rečeno, izborno. Ako pograjam kak nedostatek, tedaj treba to vzeti kot malenkost, ki ni mogla motiti skupnega efekta, ki pa bi bilo bolje, da se jo odpravi — pač recimo odločno — v svrho dovršenosti. Palmo krasnega večera je odnesel Sbvlok D ragu t in o vič. Gospod D., sicer priznan kotzelo marljiv, zanesljiv in vrlo nadarjen, je snoči pokazal, da je v njem umetnik, ki bi s svojim Shvlokom smel stopiti pred kritično občinstvo največjih odrov. Krasen in originalen v karateristični maski, je kreiral zida Shvloka tako v govorici kakor v intimni obrazovni in širši gestikularni mimiki tako individualno, da se je videlo, da mu je ta kreacija privrela prav iz dna prave umetniške duše. Dosleden do najmanjše podrobnosti je na oder postavil tip, kakršnih smo na našem odru le malo videli in burni a.davzi, ki so bili v prvi vrsti naslovljeni na njegovo adreso, so bi u istinito zasluženi. V istini izborno, brez najmanjšega defekta tudi pred najstrožjim kritičnim forom. K-diko zaslug si je iztekel Bassanio g. Taborskv in koliko priznanja mu gre za snočnji večer kot režiserju, o tem govori skoro vsaka vrstica t<=ga poročila. Izboren oproda in pro-tiigralec mu je bil g. Nučič, kakor je ge. Taborski, dovršeni Porziji, bila dobra protiigralka gospa Barja k -tarjovićeva kot nje družica Ne-rissa. Dovršen in neprekosljiv kakor vedno v karakternih vlogah je bila g. Bo leska v obeh svojih vlogah kot muhasti Shvlokov sluga Lanzelot in kot omejeni in originalni kraljevič aragonski; g. V ero vse k pa je iz svoje epizodične figureLanzelotovega očeta, starega, slepega in omejenega Gnbbe. ustvaril, kakor se po sebi umeje, imeniten komičen karakter v pravem Shakespearjevem duhu. Gosp. B a i j a k t ar o v i 6 je bil v maski kakor v igri izboren, temperamenten kraljevič maroški, g. Danilo vrlo dober Antonio: gdč. Noskova je v svoji karakteristični maski oČarovala kot lepa Židinja Jessica in g. Bukšek je nad vse zadovoljeval kot njenlju-bimecLorenzo. Pohvalno omeniti je še gdč. BergantovoinKočevarjevo in g Betetta. Kakor je videti, je „Beneški trgovec" na odru zbral izimši nekaj dam vse naše dramsko osobje in pokazala je harmonična ubranost predstave, da je v istini vse svoje moči zastavilo tako uspešno, da je predstava morala tako lepo uspeti. — Beneški senatorji oziroma uradniki sodnega dvora naj bodo prihodnjič dostojneje opravljeni in očešani in ne tako lesene figurae comicae — vzemite gospode iz opernega zbora! — spremniki bolje maskirani in baroki-rani g. frizer! — istotako galerijski publikum v sodni dvorani. Scena beneškega trga bi se morala zastavil i s stilistično primernejšimi hišnimi kulisami. — če se odpomore še tem sicer malenkostnim nedostatkom, ki se jim je pri naših gled. razmerah resnično težko ogniti, potem se smemo s svojim „Beneškim trgovcem" pokazati pred najrazvajenejšo publiko. Brez pretiranega obetanja opozarjamo si. občinstvo na bodoče reprize.
Fr. K.
— Družbi sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je doposlala tvrdka I. Drufovka v Gorici kot večletni prispevek od prodanega družbenega voščila za čevlje znesek 101 K. — Opozarjamo vse častite somišljenike tudi na to blago, ki bi lahko dona-šalo naši družbi bogatejših prispevkov, ako bi je rabili Slovenci. Vodstvo družbe  sv.   Cirila in
Metoda.
— Splošno slovensko žensko društvo vabi svoje članice, da se v Čim največjem številu udeleže maše zadušnice za pokojnim svojim ljubljencem, Simonom Gregorčičem, katera bo v soboto 1. decembra ob 8. zjutraj v Trnovski cerkvi.
— Izredni občni zbor „SIo-venskega   planinskega društva"
(osrednjega društva) v Ljubljani se bo vršil na praznik, dne 8 decembra t. L ob 8. uri zvečer v restavraciji ^Narodnega doma" v Ljubljani. Na dnevnem redu je: Sklepanje o pre-uredbi „Planinskoga Vestnika". Pristop imajo le društveniki.
— Glede koncerta v prilog Gregorčičevemu sp meniku, ki se
vrši v nedeljo ob i/2S zvečer v hotelu „nirijau,je pripomniti, da se za-
radi tega, da prepusti gostilničar vso vstopnino za tozadevni fond, ne bodo prav nič zvišale navadne cene jedil in pijače. Rodoljubni in požrtvovalni gostilničar pač zasluži, da ga zavedno občinstvo, ki zna ceniti velikega pokojnega pesnika, počasti v obilnem številu.
— Prod upravnim sodiščem
se vrši (>. decembra javna ustna razprava o pritožbi deželnega odbora kranjskega proti finančnemu ministrstvu zaradi deželnih doklad k dohodninskemu davku.
— Narodna čitalnica v Kranju
prične prirejati ljudska predavanja. Prvo predavanje bo v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. ob 7.29. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava prof. Makso Pirnat: Pesnik Simon Gregorčič. Pristop vsakemu prost.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi v prostorih: „Zum Magistrat4 I. Lichtenfelsstrasse 2., dne 2. decembra svoj III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika; 2) poročilo odbo-rovo: 3.) poročilo legit. odseka; 4.) volitev blagajnikovega namestnika; 5.) sprejemanje novih članov; 6) slučajnosti. Začetek ob 7. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli !
— Izobraževalno, zabavno in podporno društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, 2. decembra t. 1. v dvorani E. Schvvarzove restavracije, Dunaj Auerspergst. 6 (blizu drž. zbora) svoj 3. zabavni večer v tej sezoni. Pri tem bodo sodelovale gosp ce Savka pl. Bran-njjeva (samospev); Ljudevika Hrže n jakova, Olga M ožina, Olga Messnerjeva, ravnatelj Ivan T*o maže vič, društv. tamburaški zbor pod vodstvom g. Fur-lanija, društveni pevski zbor pod vodstvom g. V. Krujšiča. Na sporedu so skladbe V. G. Broža, P. H. Sattnerja, Herolda, H. O. Vo-griča, H Herza, F. pl. Suu-peja, An t. Nedveda. — Začetek ob 7. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli!
— Aretovan je bil včeraj popoldne 43ietni dninar Blaž b^assbiuder, ker je ukradel svojemu gospodarju Mateliču več kilogramov voska in ga hotel prodati.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Slovencev in 20 Hrvatov. V Heb se je odpeljalo 25 Hrvatov, v Scheibbs 19, v Inomost 25, v Celovec pa 17. A' Line je šlo 20 Kočevarjev.
— Izgubljene m najdene reči. Šolska učenka Štefanija Vrtnikova je izgubila par vrezanih Črevljev, vrednih 8 K. — Hlapec Ludovik Marolt je izgubil 50 kg ploščevine, vredne 20 K. Neki gospod je izgubil srebrno to-bačnico s črkami A. V , vredne 20 K. — Kuharica Terezija Rusova je našla ročno torbico, v kateri je bila suha in sveža svinjina in nekaj sladkorja. Dobi se na Miklošičevi cesti št. 36.
— „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost.
— Afera a la Kopenick v Zagrebu.  Afera sleparja Strassnoffa v Zagrebu   o kateri smo že poročali, postaja vedno interesantnejša. Kakor zatrjuje    „Magyarorszagu,   je imel Strassnoti   brezdvomno   komplice v ministrstvu zunanjih zadev, s pomočjo katerih se mu je posrečilo dobiti take informacije,   da je  lahko zagrebške kanonike prepričal, da imajo opraviti s pravim  ministerialnim svetnikom. Strassnoffje vedel, daje zagrebški nadškof   dr.   P o s i 1 o v i ć svoječasno predlagal  kanonika  dr j a. Barona za Strossmaverjevega naslednika na škofovski stolici v Djakovu in da so se v tej zadevi vršila pogajanja med rimsko  kurijo in ministrstvom zunanjih   del.   Ministrstvo ni bilo  zadovoljno  s kandidaturo drja. Barona in je vplivalo na nadškofa, naj bi se ne zavzemal za tega kandidata.  To zadevo je Strassnoti' porabil in se izdal, ko je prišel v Zagreb, za ministerialnega svetnika, ki je prišel k nadškofu kot odposlanec ministrstva zunanjih del, da bi se o osebi kanonika   Barona natančneje informiral in da bi bil v ugodnem slučaju le-ta vendarle imenovan za škofa djakovskega.    Duhovni   gospodje v nadškofovi   palači   so   bili  seveda s tem silno zadovoljni in so se na vse načine trudili, da bi gospoda „ministerialnega svetnika" prepričali, da ni bolj sposobnega kandidata za škofovsko stolico v Djakovu kakor je kanonik  Baron.   Razume  se samo ob sebi,  da  se je kanonik Baron sam najbolj trudil,  da bi si pridobil zaupanje in naklonjenost navideznega ministerialnega  svetnika,  saj je bil prepričan,  da mu  potem  ne odide mastna djakovska škofovska stolica. Zato je  Baron  tudi  z največjo radostjo  dal  Strassnoti u  na razpolago tisočak, ker mu je le ta rekel, da potrebuje to svoto za drja. Franka, da ga pridobi zase, in da bo Starče-
vićanska stranka podpirala Baronovo kandidaturo. Da mora Strassnoti' imeti komplice  v ministrstvu zunanjih del, izpričuje  tudi to,   da je tako dobro poznal zveze med drjem. Frankom in dunajskimi dvornimi krogi,  da se je dr. Frank brez vsakega pomisleka odzval njegovemu povabilu na politično  konferenco.   Kanonik dr. B a-r o n,  ki je ob  enem ravnatelj nad-škofovskega seminarja, je peljal Strassnoffa  tudi v seminar, je dal zbrati bogoslovce in jim ukazal, naj prirede „ministerialnemu   svetniku" ovacijo. Kakor smo že omenili, je Baron „posodil" Strassnoifu 1000 K, ker je mislil, da si s tem najlažje zagotovi njegovo pomoč pri svoji kandidaturi za djakovsko  škofijsko stolico. K a-nonik Pliverić   bi  rad postal pomožni škof v Zagrebu   ker mu je Strassnoti obljubil, da bo to izposloval, mu je „posodil" 800 K. „Az Ujsag" poroča, da je  „ministerialni svetnik" nabral v Zagrebu ne samo  1800 K, nego 40.000 K denarja. Neki trgovec, ki ima neko zadevo z dunajskim ministrstvom, je  poslal  Strassnoifu v kuvertu 6000 K, da bi interveniral v njegovi zadevi, neki slavonski župnik Durfacik pa 3000 K. Tako je Strass-noff nabral 40 000 K in jih spravil pravočasno  v varnost.   Skoro   bi se mu pa še posrečilo, da bi bil izvabil od   nadškofa    Posilovića celih 200.000 K. Zatrjeval je namreč nadškofu in kanonikom,  da ima nalogo v [Zagrebu  ustauoviti  list,  ki bi naj  zagovarjal skupne koristi duhovščine in Starce-vićancev   V to  svrho  bi morala nadškof ova   blagajna prispevati 2 0 0.000 K.  Ker nadškof   slučajno   te   svote   ni  imel v blagajni, mu denarja ni takoj izročil, obljubil je pa, da mu izplača dotičnih 200.000 kron to  sredo.  Ako bi „ministerialnega svetnika" ne razkrinkali pravočasno, bi Strassnoff dobil od nadškofa 200.000Kin bi bil z njimi,   kakor je izpovedal pri policijskem zaslišanju p o b eg n i 1 v  Italijo.   Kako je   intimno Strassnoti   občeval    z   nadškofom Posi-lovičem in kanoniki, je razvidno iz teh-le njegovih besed pri policijskem zaslišanju:  „Po naključju sem se seznanil  z   zagrebškim nadškofom Posilovićem.   Z   duhovnimi gospodi razumem izborno ravnati. Na vrat na nos sem sklenil z malim starčkom (nadškofom) prijateljstvo. Vsak dan sem ž njim občeval:  vozil sem se ž njim na sprehod in ga zabaval, daje bil kmalu ves zal j ubij en vame. Zagrebški gospodje so opazili, da sem v momentanih denarnih neprilikah in so mi pomagali. Zagotoviti so si hoteli  mojo   naklonjenost in so mi ponujali posojila.   Ali bi naj   te   prijazne   ponudbe odklonil? Srce mi ni dovolilo, da bi duhovne gospode žalil z odklonitvijo. Sicer pa imajo gospodje denarja v izobilju" ... V tem tonu je  pripovedoval slepar Strassnoti' in razvil pestro sliko o dogodkih  v nadškofovi  palači  v Zagrebu.   Te   slike   pa   niso bas ugodne   za nadškofa in njegove kanonike, saj razkrivajo naravnost neverjetno korupcijo,  ki vlada   v nadškofovi palači! Značilna in veleinteresantna je vest, ki jo  priobčuje „Budapesti Hirlap" : Vodja „Stančevićanke stranke prava",    dr.    Frank,    je brzo-javil   poštanski   policiji,  naj preišče prtljago Strassnoffa, ker je on izročil „ministerialnemu svetniku" važne,  državnih zadev se  tikajoče   dokumente  v izročitev     ministrstvu zunanjih zadev. Torej le ima dr. Frank tehtelmehtel z dunajskimi krogi, kar je pa dosedaj ta no kategorično zanikal ! — Značilno je, da „Slovenec". ki sicer priobčuje o vsaki malenkosti sežnje dolga  poročila, previdno molči   o   tej    s e n z a e i j o n a 1 n i aferi, v katero so zapleteni nadškof in kanoniki in drugi njegovi politični prijatelji v Zagrebu. Trpela bi seveda vera katoliška, Če bi se povedalo, da škofe in kanonike lahko opehari vsak slepar,  samo  ako   se jim predstavi za višjega državnega uradnika
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Obsodba Jožefa Rozmana. Porotniki so vprašanja, tikajoča se uboja, soglasno potrdili, nakar je bil obdolženec obsojen na 7 le|t težke ječe, katero kazen je takoj nastopil.
Tepe ž. Janez Pretnar, 34-letni delavec v Radovljici, zaradi raznih tepežev že 9krat kaznovan, je meseca rožnika 1.1. na Leškem polju Janeza Gogola udaril z oslo po obrazu in levem očesu, vsled česar je poškodovanec na tem očesu trajno oslepel. Povod k prepiru je dal Gogola sam, ker je Pretnerja pri košnji na travnika nalagal, da bi on to delo dobil lahko za 28 K od Andreja K a p s a , ne pa za 22 K, da je torej to prepoceni prevzel.   Ko je Pretnar
zvedel, da ga je Gogola nafarbal, zapre ti 1 mu je, da ga bode oklofutal. Za to grožnjo je zvedel Gogola ter je še tisto popoldne prišel nekoliko vinjen vprašat na travnik, kje da so tisti „smrkavcia, ki bodo njega pretepli. Takoj nato sta se s Pretnarjem spopadla. Slednji trdi, da ga je Gogola z roko prijel in mu raztrgal srajco, ko ga je v drugič prijel za rokav, ga je enkrat po licu klofutnil. Ta obdolženčev zagovor so izpodbijale vse zaslišane priče ter še pristavile, da je Pretnar takoj začel Gogola tepsti, da je imel slednji oko črno ter da je bil krvav na nosu, na sencih in bradi.
Obravnava se je preložila, da zdravniki-strokovnjaki natanko preiščejo poškodovano oko Janeza Gogola.
Spridena fanta. 161etni ko-larski vajenec Ivan Ferjančič in 151etni France Rus, učenec VI. razreda tukajšnje ljudske Šole, pristojen na Brdo, sta 22 mal. srpana učinila na 12ietni deklici hudodelstvo po § 127. kaz. zak.
Ferjančič je bil obsojen na eno leto, Rus pa na štiri mesece težke ječe.
Svoje dejanje je priznal po sodbi v zaporu na 15 let težke ječe obsojeni požigalec Štefan Mi-kuž iz Šmihela, češ, da je podtaknil tlečo cunjo v seno na podstrešju, nakar sta pogoreli obe hiši, kakor že znano.
Telefonsko m uuojdvne
poročilu.
Dunaj 30. novembra Današ nja seja poslanske zbornice je bila tako viharna, kakor že ne od Badenijevih časov. Poslanci so se stepli, se davili in si dajali udarce po glavi. Zgodilo se je to vse med glasovanjem o razdelitvi mandatov na Češkem in na Moravskem.
Dunaj 30. no embra Prvo glasovan e v današnji sej«, o številu poslat cev za ^eško, ie izvršilo čisto mirno Vsi prem»nje-valni pr-dlrgi so bi ( dk loli j en i, kar s prizadet v stranke vzele ravnodušno na znan e Potem se je začelo g as an.e o sestav* posamičnih volilnih okrajev, Na glasovanje je prijel predlog agrarna Zazvorke, na) se ćcšna oDćma Rana izloči iz nemš-cega okrbj t, kateremu je dod-Lenj, in pndruž« sosednemu reškemu okraju Predsednik je razglasil, d» ie ti predlog odklonjen s 188 pr ti 126 glasom. Ta eouoc'jac ia je b la povod velikanski rabuki, vsed kateve se je morala seja pretrgati.
Dunaj 30. novembra. Vzrok škandalu in pretepu je blo to,  da je zapisn kar Albrecht bdie napačno   štel   glasove pri plasovanju o Zazvorkovem predli gu    Ko je preztdent Vctter iz •a*'l, da je Zizvorkjv predlog s 188 proti  126 glasom odkionj-n, je tFressl zakrčal: „To j* sič-parstvo" — „Slepardi ne b stea. Planil je na predsed »išt o in po sušil   prezidenta   grofa Vet terja pahniti s tribune Vetterju  je  priskočil   ra pomoč zapisnikar Albrecht, ki je Fressla sunil na stran. Fressl je ves Čas kričal:    Vi   lopovi,   vi sleparji. Zgrabil je papirje, ki so ležali na mizi podpredsednika Kaiserja, jih zmečkal in vrgel ob tla. Poslanci vseh strank so v t m prihiteli na tribuno in se tam spoprijeli in stepli.   Tolkli  so se s pestmi in se psovali. Zlasti seje odlikoval vsenemec Jiiger, ki je bil  doslej  eden  najmirnejših poslancev cele zbornice. Hrup je bil nepopisen.  Pravo Čudo, da se na tesnem pr štoru med predsedstvom in sedeži vladnih zastopnikov ni zgodila kaka nesreča.   Fressl je bil že «zdignil  fotelj,  da  bi ž njim udaril,   a   to   se je vendar preprečilo. Prezident je na to pretrgal sejo,
Dunaj 30. novembra. V pavzi, ko je bila seja pretrgana, je nastal nov pretep. Klofač je rekel ministrskemu predsedniku Becku, da je vsega škandala kriv zapisnikar Albrecht, kije pri Štetju glasov sleparil. Albrecht je stal v bližini in je te besede slišal. Planil je na KlofaČa,
ga zgrabil za vrat in ga hotel udariti. KlofaČ je udarec odbranil z roko in potem Al-brechta udaril s pestjo po obrazu , da mu je odletel cviker. Nastala je potem med poslanci, ki so se zbrali okrog Klofača in Albrechta, nova rabuka, ki ji je bilo šele Čez dolgo časa konec. Vmes so se prepirali Nemci in Italijani ter Vsenemci in Wol-fovci.
Dunaj 30 novembra.   Ko je prezider t Vetter zop t otvonl se o, je izrek'1 svoie globoko obž^lo vanje radi škandalov, ki so se d ^ godili, in izjavil, da je zapisnkar Albreht pravilno stel.  Vzhc te u U je ta odst pil. Malikov predlog na konec seje je bil odklonjen  Pot m se je nadaljevalo glasovanje o raz delitvi volilnih okrajev na Češkem Ker je Mdl k pri vsakem okraju zahte'ai, da se mera konstatirati razmerje glasov, je traialo glaso vame skoro tri ure.   Zdai sta na razpravi Gališka inBu-ko v ina
Heteorologlčno poročilo.
nsd zaorimm   o -
> o	Ča.	Stanje barometra	So a, B *		Nebo
		▼ mm			
29	9. rv.	740 9	10	si. svzhod	jasno
30.	7. »j. 2. psp.	Sd \ 734 3	—2*9 41	si. jvzh. sL jvzhod l	megla jasno
Srednja včerajšnja teorptratura: sala: 0*7°   — Pada*»»>fi r mm 0 0
1 5 , v**-
t
Potrtim srcem izjavljamo žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena teta, gospa
Jttarija Bencina
posestnica in trgovka
danes po dolgi mučni bolezni, previđena z sv. zakramenti za umirajoče, ob polu 4. uri zjutraj v 84. letu svoje
starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnicebode dne 1. grudna ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na tukajšno farno pokopališče. 4308
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
V Travniku, 29. listopada 1906.
Žalujoči ostali.
Mesto vsacega posebnega obvestila.
Potrtim srcem javljam svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umna včeraj, dne 29. novembra ob poluštirih popoldne moja iskreno ljubljena soproga, gospa
Ana Jebačin
roj. Jambreković
po dolri mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 57. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 1. decembra t. 1. ob dveh popoldne z Gline št. 6 na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani
Sv. mase zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. 4302
Drago pokojnico priporočam v blag spomin.
L j u b 1 j a n a, 30. novemera 1906.
Anton Jebačin
sprevodnik Južne žel. v pokoju.
Zahvala.
Povodom kratke bolezni, kakor tudi ob smrti naše premile mamice in soproge, gospe
Jttarije Cepuder
izkazalo se nam je toliko srčnega sočutja, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Dovoljujem si torej tem potom izraziti srčno zahvalo vsem za častno spremstvo k zadnjemu počitku nepozabne pokojnice in za podarjene prekrasne vence.
V Ljubljani, dne 29. nov. 1906. Žalujoča ostala rodbina :
4288
Jos. Cepuder,
mestni učitelj.
se sprejme pri    3878—28
H Suttnerjti v Ljubljani Parna žaga DEGHENGHI
v Ljubljani ===== išče --------------
več zastopniko
ki bi prevzeli nakup hlodov proti proviziji
Gostilničarji v bliiini železniških postaj imajo prednost. 42tf*—2
■jBliH
U soboto, dne 1. decembra 1.1.
velik
KONCERT
L j ubij. društvene godbe
s pojedino
damačih svežih
letrnic, kruauic in mes. klobas.
Začetek ob poluosmih     Vstop p ost.
Točila se bodo obče priljubljena vina pro-ducentov gg.: gospe vdove notarja Vršca. Jurja Vršca iz Pisec, sodn. svetnika Rav-niharja, stot. Frid. Kavčiča iz Sromelj i. dr.
A. Seidel,
4305 hotelir.
Korespondent Jtnubni risar
ki je ftlovenScine, nemščine in lašČine popolnoma zmožen, se sprejme.
Ponudbe pod   Tovarna" naj se
pošljejo na npravn. „Siov. Naroda-
4879—9
zmnžfo obračunov in proračunov, se takoj   sprejme   v  stavbni pisarn
Jos. Hronek v Radovljici.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5*60 K.
Vsleu ugodnega ugioame^a nattnpa ee odda za tu nizko ceno: par mo&kih ia par ženskih čevljev črnih ali r;avih ua trakove z moćno zbitiini podplati, n jnovejfee ohhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, eWanunb in lahkih.
V nI 41 g* n rt itniiui ***.aO 14.
Za naročite v zadostuje dolgost
42 2 itazpoSiljanje po povzetju
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
V..:MiAji.iV rad zameni aro
Bistrica.
Proda Se prav poleg postaje za bote) ali prnsiou pripravna, prav dobro zidana
SUKNA
Tvorniske cene.
In modno 2 blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno V JCumpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
|gOO0OVWW WOff OgOPOOPOt? O n p OO«
J«
R5
1
9
m
Bi
Fran leman, Ljubljana
Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču šl. 97 skladišče nvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klinj, mlatilnic, motorjev za lage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. ;;t3s—n Itfixk.tr ceno! Za;  mčeco Tblt* g o !
m IS
5<5
05SS^Oll>>STOrOT&šH     &**>     aj* <S     *>     *> *Jr 4J*O <JfO X&-J
b 30 sobami, kopelmi itd., okoli 2700ma sveta. — Već nove R. K. v Gorici, via Strazig 44. 4271—2
Blogajničarka
v tem poslu že delajoča, bitra in dobra račuuarica, kakor tudi     r>io—2
X* & & XTL 1^ &L
pridna, poštena in iz dobre meščanske družine, se sprejme takoj pri tvrdfci
M. ELSNER, Litija.
Kolodvorska restavracija.
Jutri in vsako soboto
sveže domače
krvave in jetrne
klobase-
Točijo se priznano izborna dolenjska vina posebno znano vino s Trske gore (ia vinogradov prostije novomeške), dalje štajerska in avstrijska vina. Na obilen obisk vabi z velespostovanjem
4290 1
Jos Scbrev,
restavrater.
50
50
ceneje z+ntiti pozne >ezonc ~ a 1110
42o5—1
v ..Angleškem skladišču oblek
Dolg crn,	najfinejši	sukneni paletot		Riva         s svilo podvlečen		prej gld. 43*—			sedaj gld.		2150
		rt	v	šchlenther „ „	tj	tj	71	34 50	tj		17-25
n n		n	n	Giinther „	tj	?5	tj	42-50	r?	t)	21 25
n n	tj	T)	n	Jamo       „ n	n	tj	:?	37-50	tj	tj	1875
7) n	V	n	n	Konigsberg „		t)	Ji	4\)' —	tj	tj	24-50
ji n			t)	Tantalus povleka klot. iz ovc.		volne „	tj	2950	tj	tj	I4'75
n n	r>	paletot iz	svil. pliša	Ilarz          s svilo podvle<5en		tj	Yf	46-—	t)	tj	23'—
n n	tj	t) V)	tj tj	Drau        .. „	n	t)	tj	35 —	tj	tj	17 50
v rt	V)	n n	tj tj	Oceana     n „	tj	n	tj	32*50	tj	tj	16-25
D VI	V)	n n	tj tj	Hypolit     n n		tj	tj	30 —	tj	tj	15-
Najfinejši črn Figaro „			tj tj	Pascha      ^ „	v	tj	tj	27 —	tj	tj	13-50
n	t? n	n	tj 7j	Leonhard „	17	1»	j j	32*—	1j	j?	16-—
Angleški medni in donble paletoti od 4 gld. naprej. ]fa]««{]a Izbira moške in deške konfekcije.
O. BERNATOVIČ
v Ejubljani, JVtestni trg štev. 5.
Ose za polovično ceno!
Sprejme se priden   4--'"- 1
učenec
v trpoviDo z rne^anim blag* mi
K WERLI v Ce koici.
Zanesljiv
stavbni pisar
te stroke popolnoma vaien, se sprejme. Vnrafiania   na   stavbnega mojfltra
Derwuschka v Maribora.   4263 -3
Ura z verižico
za samo K 2'—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošil a iie-zijhk;i razpoailjalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijako uro ankerico z lepo vri-žico za samo 14 9'— kakor tidi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prasko-slezijska razposiljevalnica
F. WTNDI CH v K amovu TJ/38.
NB. Za neugaiajoče denar nazaj 4^91
^ rK ^r»-?fek.til»jfei **i
Jutri
v soboto, dne 1. decembre
priredim podpisana povodom prevzetja dobroznane
gostilne ji hm?
v Trnovom, 3(onju§ne ulice 2
otvoritveni večer
spojea
s koncertom
katerega bode izvajal ob goremljevanj. dveb citer prvi štajerski virtuoz na gosli
gosp. Robert JViayer
Prvi družbeni sestanek omizja „Jetnote" v letošnji seziji.
Začet k ob 8, uri.        Vstop prost,
Za izborno   kuhinjo   in klet dobro 8krbljeno.
Z odličnim spoštovanjem
JKUka Perl«,
4309
• o>tilnićarka
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtnri trs Jtev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512      Gene zmerne« 19
i
u
i
M
Mm
Naznanilo.
iT
iT 1
Naznanim slavnemu občinstvu, da sera kupil od g. Brunerja v Novem mestu hifto ter prevzamem in otvorim z 2. decembrom 1.1.
staroznono
Priporočam se sl.f občinatvn ter obetam, da bodem vedno postrezal
z gorkimi in mrzlimi okusnimi jedili, kakor tudi s pristnim
Vinom in svetim pivom. Gospode kegljalce vabim v obilnem številu na kegljanje, zlasti v zimskem času v z prte zakurjene prostore^ na kegljišču. Gostje se sprejemajo na opoldansko hrano. S spoštovanjem
*» 1 Jožef, Jffartinčič.
f bi
*y hj* po najraznovr»too)iik koabinaeitsh pod tako vgodninri pogoji, ko nobena d'u**, zavarovalnica ZlaaH j« ugodno aavarovauje na doiive^e Ia lairt ■ nanjfiaJodlBi rpimUM.
fnk eUn ima po preteku  petih lat prariao dO
i!
Prva ljubljanska velika žsalnica kaue
Karel Plnninšek Ljubljana, Dunajska cesta.
ooooooO oooooo
Električni obrat, tedaj večkrat na  dan sveže žgana  kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-
znanej&e zmesi.   - --  -- -......-
Prodaja Iz higijeniških posod za kavo.
3986—5
-   .   -   -   vzajemno   zavarovalna  banka  v  Pragi.   -   -   - ■ Rez. fondi: 34,788.637'76 K. Izplačane odškodnine tn kapitalije 87,176.383 76 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na^c države
T V««>fiil«al nIo< jniMtio-norodna mmmurm^m.
Vsa m llMpap ••»«
zaatop v LJubljani, čigar pisarne ao ▼ levtnej bančne) hiei
Zavaruje poslopja in premičnin«* prott požarnim škodam po najnižjih cenah Šk odo črnin/te takoj in najkalantne>-Uiiva   aajbo^ii   slove«, koder posln)*-
Dovo^aje ia čistega dobi oka mdatfl« podpore   ▼   narodne   in   oben okori« ta«
Lastnina in tisk j „Narodne tiskarne"
HR
M/D
11353137
3106