Leto n.
Poštnine - ’«8" • pariaHrma.
Ljubljana, četrtek 26. februarja 1920.
T^^vwsutimrscrai sufiMLfnff
Štev. 46.
Cmmm po pnT—i *1 CSlB l«tB . I «0*-
a pl Mi . i!2T-a tstvt Ml. I B’-—
11
i m
MbMm Ib ipnd
InpttaFlro sna tt.6
Mb. Mita Bai
Posamezna številka 30 vin« "" NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 39 vfn.
Dr. Brejc predsednik deželne vlade.
^I*jubljana, 26. febr. Včeraj je došlo ob-VeJ~.°' da je dr. Brejc imenovan za pred-^mka deželne vlade v Ljubljani. Novi Predsednik prevzame posle, kakor hitro službeno obvestilo o imenovanju. • Brejc ima nalog, predlagati v imeno-
vanje osebnosti, ki pridejo v poštev za poverjenike. Kako čujemo, se bodo prašale v prejšnji deželni vladi zastopane ostale stranke, če so voljne sodelovati v deželni vladi.
Židje groze.
Socialna demokracija služi velekapitalu.
Pra^a, 21, februarja- Češki listi priob-pismo, ki ga je uredniku lista »Štit do ^asan(^ poslala mednarodna ža-J"**3 organizacija. Pismo je polno židov-®^nosti, in se v njem zrcali gospod-^^“linosi židovskega kapitala. Cela vse-5^ te cna sama žalitev krščanskega ljud-
pj Mednarodna židovska organizacija v a odkrito izjavlja, da je njena volja, denTu kapilaia in mednarodne socialne Pos^K	vlado celega sveta.
tisk6	s*av*	v	s00'3!11® demokratski
Med drugim pravi: »Deset Židov zroo-jj ’ s^°io delavnostjo ter s pomočjo veli-*apitala mnogo več ko tisoč naših bik	Bidu«	™ njegov »Večer-
_ * f°ba socialistična lista) imata najmanj
Te
sto tisočkrat več vpliva na delavsko ljudstvo ter druge nižje stanove ko vsi drugi češki listi skupaj. A ti delavski listi so nam naklonjeni, ker dobro vedo, v čem je njih glavni psrospeb.« Nato pravi: »Prole-tarstvo celega sveta, je naša najmočnejša zgradba, ki nas po potrebi kuje.* Ko pismo psuje krščanstvo in njegovo moralo, nadaljuje; »Ko dolbimo v roko svetovno vlado, pa vam (kristjanom) pokažemo, kaj znamo ter vas naučimo ubogati ter delati. Nad vami mora žvižgati bič!« K sklepu zopet proslavlja socialistično internacionalo ter mednarodni velekapital, ki bosta židovstvu pripomogla do svetovne vlade.
To pismo je značilno, ker sc iz njega vidijo nameni židovstva ter vloga, ki jo socialna demokracija igra pri tem kot dekla židovskega velekapitala.
Verižniki.
Toi.,^ak°r predpustna burka se citajo po-ljj.a ° čudnih izpremembah v življenju > ki so znali izkoristiti »veliki« vojni jj ,na uučin roparjev in mrhovinarjev v ko *“ svetu- Te ljudi imenujemo krat-jj.^^uike. Naj sledi tu par verižniških da	P*sn’k črtic — saj je že vredno,
ti i	Ppzpamo. Pri tem nič ne de, da so
aa 1111 .j doma v Budimpešti. — Zgodovi-V~ri2uik°v je povsodi enaka.
{ iq, ,u *mamo bivšega komija, ki je še je v ...s*už*l mesečno 300 K; začasa vojne il8ae^*l z moko in danes stanuje v palači Iran ftrežaia, 2 kuharici, 3 sobarice in denC 0 komornico, dasi seveda nobe-^ družini ne ume francoski, lih	judek,	ki je v najtemnejših ko-
in .P^thnskega geta krošnjaril z dežniki Pod*- V sv°iilj dveh sobicah po devet j^r- mnikov, je letos ob novem letu sla§-?al Pri najslovitejšem peštanskein 2r, CvCariu Gerbeaudu mesečni račun v rači U ^-812 K, pri mesarju pa mesečni strel,” V znesku 43.214 K. — Bivši mini-je , * Predsednik Aleksander Wekerle si Sov k- • * naPraviti 2 para čevljev, nje-žen' ^ ®higa, ki se je obogatil z veri-mastjo, pa pri istem čevljarju 5 Geu V čevljev in 2 para škornjev. — Pod jevaf v m slanuic milijonar, bivši preka-Vsen,* 1 P°m°čnik, ki se je bil seznanil z korrtk preddvori in dvori kazenskega žabji ^e*os spomladi bodo njegovi ko-^rkah m°Va^ ^ elegantnih konjskih
Urgj^tfetično jc dokazano, da je od 30 bi-h n l! v Budimpešti, ki so pri uradna . akupih na deželi delali pomalem tudi kov V°,C> iaes^' P0®*3^0 20 hišnih posestni-kunij Neki bivši konjederec si je naje >. .°f>r.omna zemljišča z milijoni, ki jih Ta ^ ^Z1 kožami v vojni padlih konj. učitd'°Z si.vzdržuje sedaj kot privatnega mu nila. nekega vseučiliškega docenta, ki mUiiVv ?nesečno 10.000 K. — Neki drug nicc	1]C še k ^1*1 Prodajal razgled-
?0cor,	i-, kolodvorom, si je kupil dra-
D -* starih mojstrov, ie kunč"1” °fravl>ai° veliki verižniki svo-jejo rn»i1,CL" čno na telefonu, pa kapu-Za bj-g i6 .ai)ene za krone, ki so jih dobile krito v e,Gi ^°larje malone zastonj, od-Ije, slikSe' f Sc sPl°l1 da dobiti: poste-zdravilae’- omare' Preproge, zlate plombe, stvaji P S,*° drugih lakih in podobnih Šti jJ , red kratkim sta bila v Budirape-k°rZe 2^kM-a Pariške in amsterdamske kriljanto r'ljante in pokupila cele partije ^LViomr,k-i-V ,v.rcdnosti dveh miljard kron. °d rum, 1 V 1 so kili kupili verižniki s«daj "Un.sklh častnikov po 8000 K, gredo krikov mozemstvo DO 18000 in 30.000
Nobena stvar ni vama pred pohlepom verižniških hijen. Vsak prodaja vse. Celi deli mesta so že prešli v roke Angležev. Eden teh je podaril nedavno neznatni filmski igralki v Budimpešti palačo, za katero je po zaslugi valutne razlike vsekakor plačal tako malo angleških funtov, da bi bil mogel v Minnesotti kupiti zanje komaj farmersko kočo.
V	neposredni bližini tega sijajnega razkošja pa živi armada brezposelnih, trume mater, ki svojih 16 mesečnih otrok ne morejo odstaviti, ker jim nimajo dati drugega jesti, in vse drugo nepopisno gorje stotisočev, ki jočejo, da se morejo veseliti verižniki.
In kako je pri nas, kjer je bivša so-cialistično-liberalna vlada dala prosto pot vsem, ki verižijo in odirajo!
Trumbič protestira prof! ententi.
LDU Trst, 23. februarja. Italijanski listi poročajo iz Pariza od 21. t. m., da je jugoslovenski zunanji minister dr. Trum-bič odpotoval prejšnji večer iz Londona v Pariz, ne da bi odgovoril na vprašanja sveta trojice, ali sprejme kompromis, ali londonski pakt. Pred odhodom se je raz-govarjal dr. Trumbič glasom teh poročil z dopisnikom »Newyork Heralda«. Predvsem, da je ostro napadal politiko, ki jo vodi svet trojice. Zavezniške vlade — je rekel Trumbič — so razpravljale o jugo-slovenskem vprašanju, ne da bi vprašale Jugoslovene. Razmotrivale so razne projekte glede Reke, a Jugoslovene niso pripustile k razpravi. Edinikrat, ko so vlade zaveznikov poslale Jugoslovenom sporočilo, je bilo meseca januarja, ko so predlagale kompromis, ali pa londonski pakt, Majhna Srbija je med vojno mnogo štela; dokaj večja Jugoslavija, ki sega z ene strani od Adrije in z druge strani do Donave, je od njih prezirana. Evropski narodi vedo, kaj je bil iredentizem za Italijane, sedaj pa je nevarnost, da se ustvari med nami še večji iredentizem.
Dr. Trešlč od karabinjerjev aretiran.
LDU Split, 25. februarja. (DDU) Život« javlja: Na prehodu skozi Zadar, ko se je dr Tresič-Pavičič na svojem potovanju dotaknil Zadra, ga je sprejela mestna drhal v pristanišču z demonstracijami. Na parnik so prišli karabinjerji in so dr. Tre-sič-Pavičiča aretirali. On je protestiral, pokazal diplomatske spise m zahteva! poveljnika karabinjerjev. Ko je ta prisel.je dr. Tresič-Pavičiča izpustil in se opravičil i na incidentu.
Zatafena revolucija.
V vrstah socialne demokracije opažamo vsak dan večji razkol. Zdelo se je izprva in na videz, da je ta razkol le izraz hipnega nezadovoljstva z dosedanjo politiko socialističnih voditeljev. Razvoj je pokazal, da je ta zunanji razkol le posledica velikega notranjega razkola v socialni demokraciji po celem svetu.
V Nemčiji vidimo na vladi večinske socialiste, ki so revolucionarno geslo preteklosti pokopali ter se sedaj, ko so na vladi, pečajo z mirnimi socialnimi reformami. Desno krilo nemške socialne demokracije deluje vzajemno s krščanskimi organizacijami. Temu bloku nasproti stoji socialistična opozicija neodvisnih socialnih demokratov in komunistov. Ti so zagovorniki revolucije, uprizarjajo štrajke, katere večinski socialisti s pomočjo policije in vojaštva skušajo zatreti.
Italijanska socialna demokracija stoji v znamenju razkola. Po zadnjih volitvah je prišla v parlament zelo močna po številu, a na znotraj nima enotnosti. Večji del je sicer revolucijonaren, a manjšina stoji na stališču, da je treba socialno vprašanje rešiti z delom, a ne s krvjo. Zanimiv privesek k temu je izjava znanega italijanskega socialista Turatija, ki je ob priliki železničarske stavke povedal delavcem, kaj sodi o štrajkih v javnih podjetjih:
Stavka v podjetjih, ki so za življenje dežele nujno potrebna, ni politična stavka proti državi, ni razredni boj proti vladajočemu razredu, marveč je to boj ene skupine proti narodu, proti razredu, ki nosi bi-emena celega naroda, proti prole-t a r i j a t u. Kar država končo dovoli, vzame iz žepov delavskega razreda. Zle posledice železničarske stavke v mednarodnem, političnem in vojaškem ožini škoduje najprvo delavstvu. Milijoni in milijarde so s to stavko uničene. Delavci, ki to stavko podpirajo, postanejo ne vede lastni »stavkokazi«,
S tem je voditelj italijanske socialne demokracije, ki se sam pohvali, da je izmed vseh poslancev dobil pri volitvah največ glasov, podrl doslej veljavno socialistično revolucionarno načelo o generalnem štrajku, ki naj pripravlja revoluciji pot.
Podobno pot gre tudi slovenska socialna demokracija. Komunisti in desničarji j so si med seboj v laseh. Njihovo časopisje ; je polno psovk, ki se ž njimi med sebojno j obkladajo. Zadje čase so si nadeli naziv ; lakajev. Nimamo nič proti temu, da se go-
i	spod a zmerja med seboj. Porabimo le to priliko, da pokažemo na velik notranji razkol v njihovih vrstah. Revolucionarni komunisti so hudi na Kristana, ker je šel služiti buržoaziji kot minister. Služit pa je šel ravno zato, ker Kristan ni revolucionar in nikdar ne bo. Gotovo igrajo pri takih zadevah osebne koristi svojo vlogo, a glavni vzrok je ta, da Kristan noče revolucije ter se jc boji. Zato se je okrog njega zbralo vse, kar je protikomunistično. Tako postaja Kristanova struja iz socialistične stranke marksistične barve polagoma tiha in zmerna meščanska stranka malo bolj radikalne barve sicer, a brez strupa v svojem zobovju. Svoje revolucionarno želo je izgubila. Poučno za miselno obzorje Kristanove socialne demokracije je predavanje, ki je 15. t, m. knel dr. Lončar v Zagorju.
Ta mož, ki igra v socialni demokraciji znatno vlogo, je obsodi! revolucionarje
tako-le:
»Ali hočemo uporabljati primitivne bojne metode (revolucijo), da bomo sami uničevali proizvajalna sredstva in z enim udarcem ubijali kar po dve muhi: Kapital a obenem tudi sebe? Naša naloga jc vendar. da stopnjema izvijamo kapital iz rok poedincev in ga dovajamo v oblast skupnosti družbe. Zato potrebujemo demokracije, a ne diktature, ki znači nasilje manjšine.«
To je jasno govorjeno in revolucija, s katero hočejo komunisti uvesti diktaturo proletarijata, je obsojena. Toda to ni nič drugega, kar smo povdarjali že mi še boli odločno ves čas. Socialna demokraci-
ja k pcrcaviia na siausee mirnega, razvoja.
Revolucija je zatajena, obsojena. Pra-šamo se, zakaj sedaj ne išče socialna demokracija stika s krščansko delavsko organizacijo, ki po svojih načelih sicer ni revolucionarna, ki pa je saj pri nas in v Nemčiji v socialnih zahtevah saj toliko radikalna kot so radikalni socialistični desničarji. Zakaj tedaj ta strupeni boj proti krščanski organizaciji, ki svojo nalogo vrši največkrat, zvesteje in odločneje kot pa delajo to socialisti?
Oogovor jc jasen! Socialna demokracija je svobodomiselna, sovraži krščanstvo. Če mi hočemo sezidati nov družabni red na načelih krščanstva, pa hoče socialna demokracija iz družbe odstraniti vse sledi krščanskega mišljenja in življenja. To je tista velika razlika med nami in njimi. Socialna demokracija tvori levo krilo v enotni fronti svobodomiselstva, desno krilo te protikrščanske fronte tvorijo židovski velekapitalisti, središče pa takozvane meščanske, liberalne ali demokratske stranke. Socialna demokracija jc le del ene in iste armade, ki jo vodi judovski velekapital. Zato vidimo, kako pohlevno so se vedli socialistični ministri v Belem gradu, ko je bilo treba braniti koristi delavstva. Šele krščanskim ljudskim zastopnikom je. bilo pridržano, da dvignejo na dnevni red parlamenta. davek na vojne dobičke, ki so «e ga kapitalisti tako otresali.
Nam se zdi Škoda toliko delavnih sik ki razbite čakajo, da jih zopet kdo združi, Naj bi krščanska organizacija bila ona ma* tiča, ki bi združila okrog sebe vse ooul dele našega delavskega stanu, ki čutij« krščansko, socialno in pošteno. Na delo?
Železniško ravnateljstvo v Ljubljano!
»PROMETNA ZVEZA« NA MINISTRA ŽELEZNIC DR. KOROŠCA GLEDE ZOPETNE VPOSTAVITVE LJUBLJANSKEGA ŽELEZNIŠKEGA RAVNATELJSTVA.
Prometna zveza izrabi dano ji priliko, da opozori najvišjega zastopnika železnic na eminentno važnost takojšnje vpostavit-ve ljubljanskega ravnateljstva, katero je prejšnja demokratsko-socialistična vlada, samo radi tega razdrla, da ustreže častihlepju, intrigam in osvetoželjnosti par oseb. V boljše razumevanje in podkrepitev tega svojega koraka naj služi mali pregled zgodovine jugoslovanskih železnic.
Po prevratu.
Z redkim navdušenjem in požrtvovalnostjo je slovensko osobje prejšnje tržaške železniške direkcije osnovalo takoj ob prevratu svoje ravnateljstvo v Ljubljani. Želja, gojena desetletja od železniških kakor tudi od vseh drugih slojev je bila izpolnjena. Kljub temu, da je bil novoustanovljeni urad skoro brez vsakega pripomočka, je vendar v kratkem času zadela ta direkcija razmeram primerno, dobro delovati. Pripisovati je to seveda največ vzorno izšolanemu eksekutivnemu osobju, ki je, ne glede na slabe gmotne razmere, z občudovanja vredno žilavostjo izvrševalo nad vse težko službo. Da pri novem ravnateljstvu ni bilo vse v redu, temu se ni čuditi, ker pač vsakdo, ki je količkaj pre-motrival produkcije drugih narodov, dobro ve, da ljudje, ki se v takih prilikah polaste vodilnih mest, po navadi niso ravno prvovrstne moči. Kajti večino teh ljudi ne vodi želja po delti, marveč želja po moči in izrabljanju v takih trenutkih danih možnosti, se na lahek način polastiti ugodnih raesL Tudi ljubljansko ravnateljstvo je moralo plačati ta zgodovinski davek. Kljub temu nedostatku je pa vseeno bila ljubljanska direkcija edina v Jugoslaviji, ki je vsaj deloma odgovarjala zahtevam modernega inštituta, Saj je obče znano, da so vsi potniki, bodisi domačini, bodisi tujci, bili enoglasno mnenja, da se samo na slovenskih progah ločno, varno in za sedanje čase še dovolj udobno vozi. Zamudo vlakov, tatvine pri ekspediciji blaga, tega pri nas z malimi izjemami ni bilo. Dobili smo precejšnje število strojev in vozov, ali nerabnih..
Toda pomagali smo si, Mala delavnica ljubljanske kurilnice se je črez noč spremenila v glavni zavod za popravo železniških vozil in dan za dnevom so letali po-skuševalni stroji med Ljubljano in Vižmar-ji, znak pridnega, vestnega, slovenskega dela. Sprejelo se je precejšnje število no-novega osobja, ustanovili posebni tečaj za hitrejše šolanje mladega uredništva, sploh se v vseh ozirih napravilo, kar je bilo v tem kratkem času mogoče.
Zakaj je ravnateljstvo moralo v Zagreb?
Med tem časom je ministrstvo ustanovilo vrhovno prometno kontrolo in imenovalo za načelnika moža, ki ni zahtevam nikakor odgovarjal. Da ga podpro v njegovem delovanju, so mu pridelili par uradnikov, ki pa niso bili srečno izbrani. Žalostni konec večine teh ljudi je popolnoma potrdil mišljenje njihovih tovarišev. Ker se je tedaj začelo občutiti pomanjkanje osobja na Hrvatskam, se je določilo, da mora Ljubljana odposlaiti večje število uslužbencev vseh vrst na zagrebške proge. In tedaj je ljubljanska direkcija usodno grešila. Določila je ljudi, kateri ji niso bili po volji. Posamezne vodilne osebe pri ravnateljstvu so igrale pri tem največjo vlogo. Ne da bi se vprašalo, je li dotični zadovoljen ali ne, dosti je bilo, da ni bil po volji temu ali onemu šefu, in letel je na Hrval-sko. Reveži so protestirali, a vse zastonj, vse se je bilo zaklelo proti njim. Prodali so jih, kakor kravo iz hleva ... stari avstrijski predpisi glede prestave so veljali samo za gotove gospode, ne pa za te obsojence, In odšli so na Hrvatsko gledat.,. avancement protežirancev pri vrhovni prometni kontroli in njihovih prijateljev v Ljubljani.
Selu vrhovne kontrole se je naenkrat zahotelo po višji šarži. Izrabil je ugodno priliko, vstopil, dotedaj demokrat, v socialistično stranko, in s pomočjo ministra Kristana in tovarišev razbil ljubljansko ravnateljstvo pod pretvezo, da ima premalo kilometrov in preveč osobja. »Ravnateljstvo Ljubljana se spoji z zagrebškim.« Kakor strela z jasnega je deloval ta ukaz na slovensko javnost. In sedaj se je pokazala vsa podlost tega načrta, vsa nezmožnost razdiralcev, reorganizirati, kaj šele kaj novega napraviti. Ne da bi se pobrigali za stanovanje, so dirigirali ljudi kar brzojavno v Zagreb in jim odkazali najslabše hotelske sobe. Večinoma po dva ali po tri so natrpali v eno sobo. Dva oddelka pa še do danes nista v Zagrebu, ker kljub vsemu rekviriranju ni dovolj prenočišč na razpolago. Lagalo se je na najvišjem mestu ljudem, da dobe v kratkem privatna stanovanja. Ko so pa bili enkrat v Zagrebu, se Jim je odvrnilo, da pred letom 1921 ni misliti na to. In tako so družine ostale v Ljubljani, njih hranitelji se pa v Zagrebu potikajo. Ista mizerija je pa glede uradnih prostorov. Ljudje kar kupoma tiče v posameznih sobah... in čakajo odrešenja. Sedaj pa še najlepše pri celi stvari. Slovenci so vsi dodeljeni Mažarom in mažaronom, kljub temu, da so prišli na Hrvatsko pre-iistrojit železniško službo. Kljub temu, da <ie je ogrski sistem izkazal za popolnoma nezmožnega, Slovence silijo, da bi delali po tem vzorcu. In dosedanji vspeh tega dela?
Ena oseba je zasedla mesto, ki bi ga drugače nikdar ne bila dosegla, mesto pod-ravnatelja. Par njegovih prijateljev je dobilo krasno napredovanje. In to je vse. Zagrebška direkcija je pa postala velikanska zmešnjava, pri kateri se nihče več ne jpozna. Slovensko osobje nima volje do dela, ker vidi, da ga izrabljajo samo, da pomore malemu krogu protežirancev, ker ima vedno skrbi, kaj je s svojci v do-
movini, ker ga mažaroni in Hrvatje pri železnici — ne ljudstvo — zatirajo, in mu stavijo zapreke, kjer le morejo. Nezadovoljnost Slovencev je dosegla vrhunec, in bati se je, da isti, ne glede na posledice, lepega dne samovoljno odjadrajo v domovino.
Ravnateljstvo zopet v Ljubljano!
Edini izhod iz tega labirinta je takojšnja zopetna ustanovitev ravnateljstva v Ljubljani. Izgovor, češ da imajo slovenske proge premalo kilometrov, ne drži. V bivši Avstriji je bilo načelo, da obsegaj eno ravnateljstvo 1000—1500 kilometrov, zagrebško pa ima sedaj 3200 km, a zmožno-ni voditi niti desetine tega. Kar je bilo za železniško izvrstno organizirano Avstrijo preveč, to naj bode sedaj dovolj za brezglavo zagrebško ravnateljstvo, ki nima ljudi, kateri bi bili že kdaj delovali v ravnateljstvu. Kaj takega si more izmisliti le človek, ki se je z lastno pametjo skregal, ali pa oseba, kateri so osebni interesi prvi, kakor se to v Zagrebu opaža. Jugoslavija, sedaj še v povojih, rabi predvsem dobro idoče železnice. Na našem ozemlju se sedaj vporablja pet sistemov, in sicer; avstrijski, ogrski, bosanski, srbski in bania-luški, Srbski niti ni vreden, da ga sploh omenjamo, ker je ta sistem pač dober za balkanske razmere, nikakor pa ne more biti vzor drugim modernejšim deželam. Bo^ši je ogrski, pa ima napako, da rabi veliko več osebja, kakor avstrijski, je nepregleden in zelo kompliciran. Tudi je že radi tega nemogoč, ker nima niti enega uradnika v celi Jugoslaviji, ki bi že bil delal službo v bivših ogrskih direkcijah; Szege-din in Budimpešta. Dosti boliši od njega je bosanski, po katerem je dosti vzorno urejena direkcija v Sarajevu. Ima to napako, da je prikrojen le za manjši promet, pri večjem bi na odpovedal. Je pa sicer še najbolj rodeben avstrijskemu, ki je od vseh petih tu omenjenih brezdvomno naiboljši. Italijani, ki imajo precej dobro razvite železnice, so se pri zavzetju proge Gorica— Trst sami izrabili, da je njihov sistem slabši, In bivša direkcija Ljubljana je bila popolnoma v avstrijskem smislu urejena.
Naše mnenje je, da je edina rešitev našega zavoženega železniškega vprašanja mogoča le z zopetno vpostavitvijo direkcije Ljubljana. Ista bi služila drugim tukajšnjim ravnateljstvom za nekak vzorec. Ker se ne more takoj izvesti izenačenje vseh teh petih sistemov, naj bi vsako sedaj obstoječih ravnateljstev vodilo posel v dosedanjem svojem pravcu. Poslati bi pa moralo vsako od tu navedenih gotovo število svojih uradnikov v svrho priučitve našega sistema v Ljubljano.
Za uradniške in poduradniške aspirante, kakor tudi za osobje po skladiščih bi se morali držati kurzi izključno le v področju slovenskega ravnateljstva, po ab-solviranju teh kurzov bi se isti pridelili postajam te direkcije, da se tu še par mesecev praktično vežbajo. Na ta način bi bilo mogoče po približno enem letu v področju celega našega omrežja uvesti slovenski sistem in tako rešiti ta gordijski vozel. Da bi se pa to hitrejše vršilo, bi se morale progam direkcije Ljubljana priklopiti še proge: Zagreb—Reka, Bubnjarci—Karlo-vac—Caprag in Ogulin—Gospič—Split. S prevzetjem teh prog bi imelo slovensko ravnateljstvo okrog 1500 kilometrov proge, katere bi moglo s svojim lastnim osob-jem zasesti. Na ta način bi se pomoglo tudi Zagrebu, ki bi se skrčil na 1800 km in dobilo bi se z omenjenih prog dokaj osobja, s katerim bi se mogle druge hrvatske proge temeljiteje zasesti. V slučaju, da se mora pustiti nekaj osobja v Zagrebu, naj se
LISTEK.
Človeško žtvljenfe.
Francis Jammes — Nenad Vojvodič.
Nekoč je sedel pesnik k mizi, da bi lapisal pravljico. Pa mu ni hotelo nič pa-netnega priti na misel. Vendar je bil ves resel, zakaj solnce je obsevalo kaktus na frknu, a sredino modrega, odprtega okna e brenči obletavaila muha. In tedaj je matoma zagledal svoje življenje pred seboj. 3ila je dolga, bela cesta, ki je peljala iz emnega gaja, kr;er so žuborele vode, te-ooče k majhnemu, tihemu nagrobnemu ipomeniku, okoli katerega je rastlo trnje m koprive. V temnem gozdiču je zagledal «/ngela varuha svojih otroških let. Imel je -.lata krila kakor osa, svetle lase in tiho ibličje, ko studenčnica v poletni dan.
Angel varuh je izpregovoril in rekel jesniku: »Ali se spominjaš na tiste čase, to si bil še majhen? Prišel si semkajle z naterjo in očetom, ki sta hotela loviti ribe. Toplo je bilo na loki, ki je bila vsa polna vetlic in konjičkov, Ali še veš, da so bili conjički taki kot zlomljena stebla, ki se •iblje.o? Prijatelj moj mili, ali bi še rad vi-*el ona mesta?
Pesnik je rekel: > Rad, rad.«
tn šla sta skupaj do modrega obrežja,
vsakega posebej vpraša, če je zadovoljen, in v prvi vrsti prestavi Hrvate iz Istre in Dalmacije, katerih je pri nas precejšnje število. Nikakor pa ne kaže ljudi proti lastni volji metati v tujino, kakor je to naredila bivša ljubljanska direkcija, ki se je dala pri tem voditi le po osebni mržnji. Priporočljiva bi bila pa tudi revizija sprejema vseh po prvem novembru 1918 sprejetih, ker se je prevej novincev vsililo v našo službo le po protekciji svojih sorodnikov ali prijateljev, šefov različnih oddelkov, čeprav nimajo za mesta, ki jih zavzemajo, predpisane šolske izobrazbe. Tak žalosten slučaj se je že ugotovil. Prometna zveza prosi, da se tu navedene predloge upoštevajo in predvsem z zopetno ustanovitvijo ravnateljstva Ljubljana da zadoščenje slovenskemu narodu in osobju.
nad njim je viselo modro nebo ter črni leskovi orehi.
' »Evo ti, tvojih otroških let«, je velel angel.
Pesnik je zrl na vodo, plakal in dejail: »Ne vidim mehkega obličja svoje matere in očeta, ki sta se tu zrcalila. Vedno sta sedla tu na breg. O, kako sta bila tiha, dobra in srečna! Nosil sem bel predpasnik, ki sem ga vedno umazal in katerega mi je potem mati oprala z žepi vred. Zlati angel, povej mi, kje v zrcalu sta podobi njih nežnih obličij? Nikjer ju ne vidim, prav nikjer!«
V	tem trenutku se je odtrgala kitica leskovih orehov z grma in je splavala po vodi, ki jo je odnesla. Tedaj je dejal angel pesniku: »Zrcalno podobo tvojega očeta in tvoje matere je odnesel vodni val, kot tole kitico oreho<v. Zakaj vse mine, stvari in podobe. Zrcalenje tvojih starišev je odnesla voda, a kar je ostalo, je spomin. Spominjaj se jih in moli, pa boš spet našel ljubi podobi!«
Ko je v tem trenutku letel preko pisane loke modri vodomec, je vzkliknil pesnik: »O, glej no, ali ne vidim v modrih krilih te ptice spet oči svoje matere?«
A nebeško bitje je dejalo: »Kajpada, Pa glej še daljeU
In z vrh drevesa, na katerem lica znašala svoje gnezdo, je počasi padaio in krožilo belo, lehno peresce. Pesnik je vzkliknil: »Mar ni tale beli puh čista r.ež-
Kabo poročajo llalifant.
LDU, Trst, 23, februarja. »Gazzetti di Venezia« brzojavlja njen korespondent iz Berna od 21. t, m,: »Jugoslovanska agencija* v Luzernu poroča o px-otiitalijanskih demonstracijah po vsem kraljestvu SHS, ki imajo svoj razlog v londonskih razpravah glede jadranskega vprašanja. Glasom poročila te agencije je belgrajrka vlada trdno odločena, posebno po koraku, ki ga je storil Wilson, da ne popusti niti za ped jugoslovanskega ozemlja Italiji. Brzojavka nadaljuje, ne da bi se vedelo, ali je to še poročilo »Jugoslovenske agencije«, ali pa lastno mnenje dopisnika: Agitatorji, ki jih pošilja vlada, hodijo po v?eh mestih in imajo predavanja, da razlože ju.gos'oven-sko stališče in ščuvao prebivalstvo na odpor ter izzivljajo protestne rpsolucije proti Italiji, kj se potem pošiljajo v Belgrad in ameriški viladi. Srbski regent prestolonaslednik ie eden najbolj delavnih propagandistov. Po svojih bojevitih govorih v Bel-gradu je še govoril v Zagrebu, Liubljani in po dručih krajih kraljestva. Povsod je označil Italijo kot požrešno, imperialistično in sovražnico JugosJrvie,
(Op, LDU: Objavljamo to poročilo zgolj kot ilustracijo prepričevalne italijanske propagande.)
Politične novice.
-f Davek na vojne dobičke bo prišel na vrsto v prvi seji parlamenta. Socialna demokracija, ki se je prodala velekapitalu in mu s svojimi ministri vemo služila do danes, ni storila ničesar, da bi se bil tak davek že sklenil. Pač pa ima danes predi zno čelo trditi, »da meščanske stranke nočejo izvesti davka na vojne dobičke.« Tista meščanska stranka, ki tega ni hotela, je socialna demokracija. Naša stranka spravi to v parlament, da se ta zadeva v korist ljudstva končno enkrat reši. Socialisti pa že naprej naznanjajo, da jih ne bo v parlament. Tedaj nočejo davka na vojne dobičke! Kapitalu prodani socialisti naj bi lepo molčali. Delavstva ne bodo več farbali!
+ Kristanov absolutizem. Dne 22. t,
m, je soc« demokratska stranka sklenila, da da Kristanu in vsemu vodstvu zaupnico. Odobrila je taktiko svojih voditeljev ter s tem odobrila vso korupcijo in ves nered, ki se je razpasel zadnje mesece v državi. Sodrugi morajo Kristanu in njegovim ministrom brezpogojno ploskati, sicer sme Kristan — kakor se glasi sklep — »razpustiti organizacijo, ki bi v svoji sredi ali na zunaj razvi ala kakšno agitacijo in razbijala enotnost stranke«. Kdor Kristana ne uboga, bo tepen in ven vržen! Tako
osrečuje socialna demokracija deia\ iy3' Trpi in molči!
-j- Liberalci se razgaljajo. L^J^SP^ svoji jezi, da so morali z vladnega odra me! navadne ljudi, pozabljajo na vso pie‘ vidnost in modrost in pred celim svetom kažejo svoje karte. Dočim so preje rili samo o demokratizmu in napredku; govore sedaj naravnost o svobodni m131 in liberalizmu. Sedaj odkrito priznavali da je bil in je seveda še njihov glavni en politično svobodomiselstvo — gospodova nje svobodomiselstva v Jugoslaviji, T° )e povedal tudi Svetozar Pribičevič na skupščini Demokratske zajednice v Zagreb11 dne 23. t. m. V svojem dolgem govoru, v katerem je pripravljal tla za bodoče volitve in vedel povedati o činih svoje vlade najlepše reči, o sedanji pa same hudobi)
— je rekel med drugim: ?Še nekaj jei moramo smatrati strašnim za vsakega l|' beralnega človeka, da eksponent klerika-cev in ^apist stoji na čelu ministrstva vere. To moramo smatrati za izzivanje.« Sedaj imamo v Jugoslaviji tri glavne ver«” izpovedi; katoliško, pravoslavno in medansko. Katoliška je no številu naj®0 ' nejša. Ministrstvo za. vere mora pač upraV' ljati prinadnik katere izmed teh treh v®' roizpovedi in ne morda kak — jud. h* *** cer se spodobi, da bodi minister za ver
— veren človek, pa naj bo že katolic*®* pravorlavec ali mohamedanec, drug® mora ves svoj posel smatrati za golo * medijo, za sleparstvo. Ako ima torej * daj ministrstvo za vere v rokah veren K toliški politik, je to nekaj popolnoma0” ravnega in pravilnega in se more nadt*. zgražati samo polovičarski in nazadnje** liberalni »mentalitet«, ki računa safflO najnižjimi človeškimi, nagoni in ne števa in ne spoštuje človeškega duha nravnih načel. Ako je kaj strašno, P°.
je strašna plitvost in omejenost ok0rfvjL starega liberalizma, ki se šopiri v mod nih demokratičnih hlačah, To ni sa® strašno, ampak tudi smešno.	»t
+ Sestava hrvatske pokrajinske ”7 de. Na pogajanjih bivših opozicion*’""' strank, ki so se vršila 25. t, m, v Zagre^ je Narodni klub ponudil Hrvatski P^_ stranki v hrvatski pokrajinski vladi sa® eno mesto. Hrv, pučka stranka, ki je eja ko močna kakor Nar. klub, je zaht®^ več mest. Do sporazuma ni prišlo, ***£ pokrajinska vlada se bo zato sestavila Nar, kluba, skupine dr. Medakovica srbskih radikalcev,	.	«5,
+ Na čast banu dr. Laginji se Je J t. m. zvečer, ko je Laginja praznoval . god, vršila bakljada. Manifestacij vdeiežil ves starčevičanski Zagreb, -+ Sovjetske čete napadle Poljsk0*^ Londona poročajo, da so začeli boljše ob železnici Riga—Orel napad na Vrše se hudi boji, ki potekajo za boJJ vike neugodno.
—	Zamenjavanje kronskih b«®'^ cev Avstro-ogrske banke za ^rO®l0d dinarske bankovce. Ker je Pon ,:0.
razširjeno napačno mnenje, da ®Prxjj& ma tisočake v zameno edino le fin® deželna blagajna v Ljubljani. _opo^e jamo občinstvo, da izvun kjub*Jt sprejemajo iisočake v zameno vsi čni uradi v Sloveniji, ki imajo priPr ^ Ijene za to potrebne kronsko-dinfll j bankovce. Stranke izvun Ljubljane , torej zamenjajo svoje tisočake t dr mi bankovci vred pri svojih	V
davčnih uradih in naj nikar ne S1 jLj)-Ljubljano, da ne bodo imele nepotr
nost moje matere?«
In nebeško bitje je dejalo: »Seveda
je!«
Lahni dih je zibal vodo in je šuštel z listjem. Pesnik je vprašal: »Mar ne slišim mirnega in temnega glasu svojega očeta?«
In nebeško bitje je reklo: »Da, slišiš
ga!«
Sla sta skupaj po cesti, ki je držala iz gozdiča poleg obali. Naenkrat se je daljna pot zbelila v solncu. Bila je kot platno na mizi Gospodovi. Na desni in na levi so zvenele derite vode, kakor sveti zvonovi. Tedaj je vprašal angel: »Kaj poznaš ta kraj
v svojem življenju?«
»To je dan prvega svetega obhajila«, je rekel pesnik, »Spominjam se cerkve, srečnega obličja svoje matere in pa babice. O, bil sem žalosten in srečen obenem. Kako goreče sem molil! V svetem strahu so mi lezle mravlje po životu. Zvečer so me pri večerji poljubljali, rekoč: »Bil si najlepši!«
Ob tem spominu se je pesnik zgenil in zjokal. V solzah je bil lep kot na dan svete slavnosti in solze so padale na njegove roke kot blagoslovljena voda. Šla sta po poti dalje.
Dan se je že nagnil. Visoki topoli kraj ceste so se lahno majali. Eden izmed njih, ki je stal nekoliko v stran sredi loke, je bil podoben visoki mladi deklici. Nebo se je tako čudno prelivalo iz blede barve v
sinjino, da je bilo kakor ženska ,s^Cj* Pesnik se je spomnil prve žene, ki
ljubil.	,iut,e
Angel varuh mu je dejal; »Ta ^ zen je bila tako čista in pa polna b° da me ni užalostila.«	■	je
Med tem, ko sta korakala n3PrC rastla mehka senca krog njiju in trop njet je hitel mimo. Ker je angel OP^j,. pesnikovo bolest, mu je zaigral °a ^ ljaj na licu, težak in sladak, kot na3 o£j. bolne matere. In njegovi zlati krili s a pihali grozno večerno sapo.	, v
Kmalu so zagorele zvezde, v5S^Lrtfli nebesni tihoti. Nebo je bilo podobno f* pe. očetovi postelji, obdani s svečami mim žalovanjem. Noč je bila kot v je ki kleči na zemlji. »Kaj poznaš to «	^
vprašal angel. Pesnik ni odgovoril 1 kleknil.	. ^0o-
Naposled sta prispela tja, kjer '^orast' čala pot pri nagrobnem spomeniku- P -xt. lem s trnjem in koprivami. In ajjj ij pregovoril in rekel pesniku: ti pokazati tvojo pot; tu je mesto. jgii
1 kl?7ii Vndo PrinoCrt fl 5*^ ■ '
počival, blizu vode, Prineso ti podobo spominov, kakor azur ^ ^ vodomca, ki je podoben očem 1. "neŽ0<?
tere, belo peresce od grlice, ki :o( ^jrti'1 kakor ona, šuštenje listja, ki 'e { {to* in temni glas tvojega očeta, lc-rk c^.[j{0 po* tvoje prvo chbajilo ter topolovo ^ fl3v^' stavo prve žene, ki si jo ljubi * jQ floC' zadnje ti prineso vode veliko sv
nih stroškov in mudile časa s čakanjem. — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
— Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronskodinarske bankovce. Novi finančni minister je brzojavil delegaciji ministrstva financ, da naj zamenjavanje nadaljuje po naredbah in navodilih, ki jih ima. Popolnoma neresnične in tendenciozne so vse vesti, da je zamenjava ustavljena, so razširjene edino
v namen, provzročiti zmešnjavo pri zamenjavanju. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 25. tebruarja 1920.
— Potvorjeni denarni koleki. »Jugo-slav. Llcyd« poroča, da so v Subotici in beckereku aretirali več bankirjev in njihove lokale zaprli, ker so potvarjali de-narne znamke. V stvar so zapletene tudi Beke madjarske banke v Novemsadu. Te banke so spravile v promet nad 30 milijonov kron potvorjenih kolkov.
„ — K notici »Ponarejeni bankovci« v Jjašem listu z dne 21. t. m. nas prosi Ja-ranska banka za konstatiranje, da med jsocaki, kafere je snrpje^a v kritičnem cssu od tukajšnjega kr. poStno-čekovnega Ufada ni ugotovila nobenega falzifikaia.
— Stavbinska raJrufa	dom«
^ Trbovljah naznanja vsem svojim člar,oT,\ da se vrši v nedeljo dne 7. marca 1970 ob
• Uri popoldne v društvenem domu v Tr-Ovljah letni občni /Bor m sledečem drtev-aem redu; 1, Pozdrav in otvoritev. 2. či-vanJe in cdobrenje zamsnika zadne:ga ob-*n.eSa zbora. 3. Poročila načelstva; sl na-®mka, b) tajnika, cj blagajnika; 4. p^ro-
nadzorstva, 5. odobrenje letnih za-stv'V za 'n 1^19, 6. volPev nrče1-a ui nadzorstva: 7, Raznoterosti.
Prodaja sladkorja. Pri deželnem so-s} Cu je razpravljalo v nenavzočnosti j - an"e M. Z, z Gline o oprostilni razsod-stilS er° je okrajno sodišče M. Z. opro-, ° °d krivde v tožbi, ker je pri 1 kg ,Skorja tehtala 3 dkg manj, češ da dobe r°0vci sladkor brutto za netto m bi bil 3 dtVe° °šk°dovan, če bi ne odračunal Ša u Pri sladkorja. Izvedenec trgovec abem ie podal pri vzklicnem sodišču sl^cU?	običajno,	da se natehta manj
s:	°rja< Pač pa ima trgovec pravico, da
1 zaračuna papir, oziroma vrečo, v kate-° se zavije sladkor.« Vzklicro sodišče je .^zpravo odgodilo, da se zaslišiio Se na-'lDe priče.
v ,. ~~t Roparski napad na Planinci. Ljudje Jubljanoki okolici so preplašeni: nedav-hal,S°	strašili požari, kateri so prene-
q odkar je v preiskovalnem zaporu Da r!a^C Zarpb Na pustno nedeljo so ro-Jlk katere je ljubljanska policija zaprla, 15 j i nek* mlin v ljubljanski okolici. Dne na'pi m.' 50 se Pa že zopet pojavili roparji s , »aninci, občina Tomišelj, Pred hišo po-
2	, nika Janeza Kavčiča je prišla tolpa iih • 6 °seb. Glasno so zahtevali, da naj 0b,^te notri; oblečeni so bili v vo;aške ni	*n 0lboroženi s puškami. Gospodi-
5^ ^arija Kavčičeva je sicer slutila, da ji nPrišk roparji, toda ker se je bala, da vraf -Zažžo hiše, če jim izlepa ne odpre je t' re^^a otroku, da naj jih odpre, kar hiš	s^orih Roparji so nato pridrli v j
te	S0 Precej vprašali po orožju in zah- j
sz. j ' naj jih peljejo h gospodarju. Go- I s /jarjev brat Jože jih je res peljal h go-en Pb ho so vstopili v njegovo sobo, ie D r°P^r nameril puško na gospodarja Ja-škZa av^oa, drugi ropar ;e nameril pu-pa°.,na gospodarjevega brata Jožeta: roče so Kavčičema zagrozili, da ju usmrte, sta116 p°hažeta denarja. Prestrašena brata i ,^°Parjeni nato pokazala kovčege, v ka-orl' ,e Kd denar, nakar je tretji ropar j e ,al kovčke in vzel iz njih 10.750 kron renaria-	mn	i,*
laria; roparji so dalje vzeli 100 kg masti j” klobas in drugega blaga, tako da ima ^T162 Kavčič 16.505 kron škode, Posebne gol1" bodo potrebne, da se roparska azen v naši deželi zatre.
fr-.rr konjska tatovi. Trgovcu Slavku ^ niju na Bregu so ponoči od 16. na 17. v'	ukradli neznani tatovi konja,
jj. dnega 12.000 kron, voz vreden 2000 , on. in konjsko opremo, vredno 600 ob°n‘ Tatovi 80 poizkušali v isti noči v Pol 22. uri ukrasti 2 konja z opremo fen'Bdn°stl 20.000 kron posestniku Lov-ncd Mačku, kateri jih je pa pregnal, r	Cene konj v Avstriji. Na velikem |
»iškem sejmu v Welsu (19. februarja) p. etos prodajali konje po teh-le cenah:
, ‘nogavski konji po 40.000 do 80.000 K;
roSko pleme 30.000 do 55.000 K; ogrsko
0	?rae 25.000 do 45.000 K žival. Prodanih krm°Uv zamenjanih je bilo približno 900 Živ. p seža so pripeljali na semenj 1800 ču u 1 v vrednosti 60 milijonov kron. Kup-Za izvoz so bile izključene. ski r »■ Kradeni vojaški grobovi. Dunaj-ls Poročajo, da so zlikovci na opu-
3	kr-^ni P°kopališču sv. Marksa pokradli leŽk.V na voiaških grobovih izza 1. 1866, kovinaste napisne table.
(10M- Zagrebška borza. Ameriški dolarji ; 2ehnoi P’ avstrijska krona (100) 50 K; I hinti m e krone (100^ 150 K; angleški j K. n ,430 K; francoski franki (100) 975 I ' nemStte marke (100) 175 K; rumunski 1
leji (100) 180 K; italijanski lira (100) 745 K.
Uubijanske novice.
lj Koncerti Glasbene Matice v mesecu marcu s sodelovanjem pevskega zbora in orkestra bodo v ponedeljek 15. in 22. — Zbor bo izvajal zborovske skladbe z orkestrom skladatelja Stanka Premrla, Vito-slava Novaka, Davorina Jenka, Zdenka Fibicha in a kapella zbore Lajovica: Pomladni spev, Črna lutnja in Adamičeva zbora: Bela breza se zdramila in Adamičevega: Jezdeca po Pavčiču za mešani zbor prirejenega.
lj Ukradena konja in kolo. Ivan Šebat iz Radovljice, Matija Strle iz Dobrave in Matija Cerar, katerega po dravi g. prvo-mestnik nadsvetnik Vedernjak s pozdravom »Vi ste pa naš stari znanec!« se zagovarjajo pred ljubljansko poroto. Obtožba jijn očita: Dne 27. novembra sta se sešla Šebat in Strle s Cerarjem na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Bili so brez sredstev in so ugibali med seboj, kako bi se dalo kaj zaslužiti. Na Cerarjev nasevt so se podali v Škocjan pri Domžalah, kjer je Cerar ukradel kobilo z žrebetom Ivanu Straži; skupaj so gnali vsi potem žival do Ljubljane, skozi mesto pa Cerar ni hotel iti in je tovaršema naročil, naj onadva ženeta žival na Vrhniko, kar sta tudi storila, toda na Glincah sta ju nadstražnik Šuligoj in Adolf Steklasa aretirala in sicer cb pol 2. ponoči. Dne 13. januarja 1920 je policija tudi Cerarja aretirala. Cerar je tudi obtožen, da je 15, oktobra 1919 Ivanu Jerančiču na dvorišču pri Figovcu ukradel kolo vredno 1200 kron.
Porotnemu senatu predseduje nadsvetnik Vedernjak, obtožbo zastopa dvorni svetnik v poko.u Trenz, obtožence zagovarja dr. Ažman. Šebat pravi: »Mislil sem, da je Cerar kobilo kupil; plačal je nama vožnjo do Domžal.« Matija Strle pripoznava, da so kobilo in žrebe ukradli, toda pravi, da Šebat o tatvini ni ničesar vedel, »Cerar, kolikokrat ste pa bili že zaprti zaradi tatvine,« vpraša prvomest-nik Cerarja — »Trikrat,« — »Tak močan fant naj bi delal, pa ne kradel. Zakaj Vam je bila kobda na poti?« — »Denarja nisem imel.« — »Šli bi na magistrat in rekli, dajte mi metlo, pa bi [bili zaslužili 200 K na teden!« Tatvino kolesa priznava. Pravi, da sta ga Šebat in Strle pregovorila k tatvini kobile. »Vi Strle, zakaj ste oa hoteli uiti? « — »Železne gavtre smo žagali.« Priča nadstražnik Šuligoj izpove, da sta pri aretaciji povedala Šebat in Strle napačno ime. Porotniki so nanje stavljena vprašanja soglasno potrdili, nakar je sodni dvor obsodil Ivana Šebata na 2 leti, Matijo Cerarja na poldrugo leto in Matijo Sterleta na 1 leto težke ječe.
lj Ogoljufani poštni uradnik. Pred poroto se zagovarja trgovski pomočnik Jakob Bricelj. Obtožba ga obdolžuje: Stavbni svetnik Josip Otahal je imel med drugimi posli tudi razdelitev drv med državne urade, šole in državne in deželne nastavljeuce. Za pomožno moč >e sprejel na peskušnjo tudi Briclja, o katerem mu je njegov brat povedal, da je lahkomišljen človek. Otahal je uredil zato poslovanje tako, da ni imel obdolženec z denarjem ničesar opraviti; odpošiljal je po pošti račune in jih tudi osebno dostavljal naslovnikom; denarja ni bil upravičen sprejemati in se je vsak račun glasil izrecno, da se plača pri »Deželni banki v Ljubi a-ni.« Drva so se namreč dobivala iz Črnomlja, stavbeni urad je imel zato pri deželni banki v Ljubljani za ta drva tekoči račun, vsled česar so dolžniki plačali svoj dolg pri deželni banki, katera je potem nakazala denar naravnost v Črnomelj. Obdolženec je imel 24. septembra 1. 1. nalog, da nese račun za drva v znesku 6010 K 20 v poštnemu oficijalu Martinu Mlakarju. Tudi ta račun se je glasil, da se mora plačati pri deželni banki, obdolženec je pa ti besedi prečrtal in napisal nad njima: »pri naši blagajni.« Falsifici-rani račun je nesel oficijalu Mlakarju in mu lagal, da ga pošil a inž. Otahal z naročilom, da se naj denar njemu precej izplača, ker da rabi za izplačilo drv, naslednji dan se mora namreč z denarjem odpeljati za Otahalom v Črnomelj, Mlakar je naročil, naj pride obdolženec ob 3. p°* poldne; takrat je res prišel, z Mlakarjem sta odšla v blagajno, ker pa ni bilo tam uradnikov, ni mogel dobiti denarja, vsled česar mu je Mlakar velel, naj pride drugi dan, kar je tudi storil in dobil pri glavni poštni blagajni v Ljubljani na navedeni falsificirani račun izplačano vsoto 6010 K 20 v. Ta znesek pa je obdolženec lahkomiselno zapravil. Odpeljal se je namreč na Koroško in ondi zapravil 1000 K, na^° pa prišel zopet domov in boječ se nasledkov goljufije je pil naprej. Bricelj trdi, oa mu je bil ostanek denarja ukraden, ker je
v	pijanosti obležal pod nekim kozolcem.
lj Jernej Črtanec iz P.cžne doline (Brdo) sc. v* ns*1asil d~nt ; \ nršem uredništvu tor »:• izjavil, da je cj jr : kil za \loiziia Vehovca 188 klobas do 2 kroni-
da pa Vehovca še do danes ni bilo k njemu po denar, kakor sta bila domenjena, Črtanec ni zaprt in nima sploh s policija nobenega opravka radi tega.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Gameljne. Sestanek vsega delavstva za Gameljne se vrši v sredo, 3. marca ob 7. uri zvečer. Vabimo delavce, da se ga zanesljivo udeleže, Ker gre za važno stvar, je pričakovati obilnega poseta. Razgovorimo se, kako se bo v prihodnje razdelilo delo v skuipini za Šmartno pod Šmarno goro.
Št. Vid, Vse krščansko misleče delavstvo se vabi k sestanku v nedeljo 29. februarja, kjer se bo vršil razgovor o naši delavski organizaciji in nje nujni potrebi. Zatorej polnoštevilna udeležba nujno potrebna. Sestanek se vrši ob 9. uri v »Ce-bavovi« dvorani v Šent Vidu nad Ljubljano.
šiška. Sestanek krščansko mislečega delavstva za Spodnjo in Zgornjo Šiško se vrši v četrtek ob 7. uri zvečer v prostorih šišenske Prosvete (Reininghaus). Ker jo zadeva važna za vse delavstvo, se vabite vsi, ki vam je pri srcu naš delavski prole-tarijat. — J. S. Z.
Marii or. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov, skupina J. S. Z., priredi v nedeljo, dne 29. svečana 1910, popoldne ob
4.	uri v društveni dvorani, Apotekarjeva ulica, gledališko predstavo, in sicer igri »Pogodba« in »Svoji k svojim«. Prijatelji kat. pomočnikov in kršč.-soc. del. organizacij — v nedeljo na svidenje!
Krčevina - Lajteršbcrk. V nedeljo, dne 29. svečana 1920, popoldne ob 4. uri sc vrši v krčevinski šoli občni zbor tukajšnje skupine J. S. Z. z nato sledečim delavskim shodom.
Tržič, V kaplamji ima sedaj naša skupina sobo, v kateri leže razni časopisi na razpolago. Ob sobotah je plačevanje članarine v tej sobi. Tu se sprejemajo no-
vi	udje. Somišljeniki, prihajajte ob večernih urah v naše prostore. — V pondeljek je bilo predavanje v Našem Domu. Pri polni dvorani je govoril g. učitelj Vider. Vabil nas je k izobraževanemu delu, spominjal se je Krekovega učenca dr. Petra Rogulje, ki je umrl v Bosni. V znak sožalja nad smrtjo tega prvoboritelja za krščanske ideje med brati Hrvati so vsi navzoči vstali, Pripovedoval je o početku jetništva na Laškem. Prihodnji pondeljek nadaljuje predavanje o tem. Nikdo naj ne manjka v pondeljek v Domu.
iavsUa zvez5?.
DemvsM shod v Škofji Loki se vrši v nedel c, 29. t. m. cb 10. uri dopoldne. Delvaci, delavke, pokažimo, da je med nami krščanska misel trdna. Onim sodru-gom,'ki so imeli protestni shed, povemo, naj raje stopi,o svojim ministrom r.a prste, mesto da zabavljajo in skušajo begati delavstvo. Tovariši, agitirajte za naš shod, Ja se oživi zavest tudi med katoličani, da se nam pridružijo.
V
rv
e ezn ear.
ZAHTEVE BLGČNIH SLUG.
Prometna zveza je odposlala na železniškega ministra naslednje zahteve:
Bločni sluge južne železnice prosimo, da bi se nam ugodile naše zahteve. Ker smo nastavljeni samo po velikih postajah, koder je več premikanja ter nastavljeno premikalno osobje, je naša služba ena naj-odgovorneših izmed vseh kategorij. Naša služba se niti primerjati ne da z delom drugega .osobja, je telesno in posebno pa duševno naporna, ker mora celih 12 ur, ko je v službi, delovati z umom, pogledom in posluhom. Bločni sluga mora misliti na vse vlake, ki prihajajo in odhajajo, in gledati in poslušati na vse premikanje, on se ne sme zmotiti in pregledati, kajti drugače se mu pripeti največja nezgoda. — Imeti mora tudi znotraj stolpa vso pozornost, kdaj pade kakšna cesta za vlak, ali dobi kakšno zvončno znamenje in od katere postaje, ima tudi več telefonskih zvez, s katerimi ima veliko opraviti, kar ima naj-škodljivejši vpliv na živce. Ker naša plača ne odgovarja naši odgovornosti, se smatramo upravičenim zahtevati sledeče:
1. Zahtevamo, da se nas premesti iz skupine kretnikov, oziroma bločnih slug, ter dodeli k skupini poduradnikov, in sicer z isto plačo, napredovanjem, dokladami m v obleki, kakor so prostorni pazniki, oziroma prostorni mojstri, ter nas se na-zove bločni paznik, oziroma bločni mojster
2. Služba v stolpih je nezdrava in naporna. Naporna, ker mora vzdigovati neprenehoma težo od 30 do 60 kg, nezdrava zaradi prepiha, kateremu smo izpostavljeni pozimi in poleti, tako da se že v mladih letih naleze vsak revmatizma, da je nesposoben za dolgoletno službovanje. Redkokdo doseže končno službeno dobo.
3. Zahtevamo, da se nam zaračuna poldrugoletna službena doba, to je dve za tri leta, kakor imajo sprevodniki in strojno osobje, in končno službena doba 25 let.
4. V slučaju, da je kdo prej nesposoben za to službo, da se mu omogoči prestop po predloženem izpitu v drugo kategorijo, in sicer za skladiščnega mojstra ali tem sorodne kategorije.
5. Da se nam odvzame vse snaženje ter prižiganje oziroma ugašanje luči.
Ker so naše zahteve že stare ter jih je že leta 1Q14 avstrijsko železniško ministrstvo priznalo opravič enim in je le vojna bila vzrok, da se niso ugodile, apelira’ mo na merodajne faktorje, da se naše zahteve sedaj izpolnijo.
Bločni sluge južne železnice.
V	Ljubljani, dne 25, svečana 1920,
Studenci pri Maribora, V soboto, dno 14. t. m., zvečer se je vršil v društvenih prostorih občni zbor tukajšnje skupine železničarjev. Iz poročila predsednika in tajnika je bilo razvidno, da je skupina dobro napredovala in dosegla za Studence res častno Število članov. Vse sovraštvo nem-škutarske internacionale 111 rdečega terorizma ni moglo utaviti našega napredovanja. Tudi poročilo blagajnika je bilo po-voljno, in še je v blagajni precejšen preostanek. Blagajniku se je izrekla za njegov trud in požrtvovalnost zahvala. Nato se je izvolil nov odbor z dosedanjim predsednikom Karbom na čelu. Za tem je imel še okrožni predsednik tov. Bogovič kratek nagovor, nakar je predsednik zaključil občni zbor s pozivom, da gremo vsi na delo še z večjim navdušenjem, kakor ob ustanovitvi, da se bo tudi v Studencih močno razširila krščanska delavska organizacija in da bo vedno večja tudi skupina železničarjev.
Zahvaljujem se vodstvu »Prometne zveze« tem potom najiskrenejše za velikodušno podporo, katera mi je bila naklonjena od strani vodstva. Tukaj se vidi, da skrbi društvo krščanskih železničarjev za svoje člane, — Josip Klander, žel. čuvaj v poko u.
Zahvala. Podpisani se vodstvu »Prometne zveze« prav lepo zahvaljujem zai velikodušno podporo. »Prometna zveza« ima namen pomagati svojim članom v vseh oz rih. Ta krščanska organizacija železničarjev se posebno ozira na svoje Člane, jim nudi pravovarstvo, posmrtnino in podporo v izrednih slučajih. Zato pristopajte krščansko misleči železničarji k »Prometni zvezi«. — Martin Novak, železničar v pokoju.
Zahvale, Podpisani se najtopleje zahvaljujem »Prometni Zvezi železničarjev« za podeljeno mi podporo, ki mi je v teh kritičnih časih prišla ravno prav. S hva^ ležnostjo kličem: Bog plačaj.
Janez Koprivc.
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem »Prometni Zvezi železničarjev« za podarjeno mi podporo. Iskreno Vam kličem: »Beg plačaj.«
Leopold Trobevšek.
Redar.
Mežica. Dne 2. februarja se je vršil pri nas občni zbor skupine v prostorih pri žagmoisterju. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik Luka Osojnik; podpredsednik Albin Hamu, tajnik Franc Ajdove; blagajnik Franc Osojnik; pregledovalca računov Valentin Brezovnik in Anten Melanšek; odborniki Janez Dobrišek, Jurij Podojster-šek, Eva Podojsteršek in Valentin Petro vnik; v ostalem je bil potrjen stari odbor, Ostalo poročilo sledi v prihodnji številki,
Mežica. Na pustni torek smo spremili k zadnjemu počitku enega našega člana in odbornika A. Pepelnika. Bil je odločen in zaveden naš član, priljubljen pri vseh, to je pričala tudi udeležba pri pogrebu. Ti pa, dragi Tone, počivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami)
Predilnlško delavstvo.
Tržič. V kratkem začne delati predilnica, ki je počivala več let v škodo delavstva. Pred tednom smo bili poklicani delavci v tovarno in povedalo se nam je, da bomo dobili delo tisti, ki imamo stanovanje v tovarniških hišah in oni, ki vlečemo brezposelno podporo, ne oziraje se na to pri kaki organizaciji da smo. Tako pravico smo mi krščanski delavci vedno zahtevali in nič drugega. To je hotel povedati tudi naš tovariš Vidic na shodu, ki so ga sklicali rdečkarji k Toncu, pa mu niso pustili govoriti, moral je iz dvorane. Na različnih sestankih predilniškega delavstva se je vpilo po socialnih demokratih in agitiralo za rdečo organizacijo s tem, da ne bo dobil dela nikdo, ki ni organiziran pri njih. To smo slišali premno-gokrat. Na zadnjem sestanku sc ie pa jezil Snoj na vse pretege, da ni to res n da se ni nikoli kaj takega govorilo. Se bolj smo spoznali značaj Snojev, ki se li-
Sfran 4
Štev, 46,
že tovarnarju na vso moč. Dobro, da so spregledali enkrat tudi na višjem mestu tega človeka. Mi smo vedno pripravljeni nastopati za pravice delavstva in za pošteno plačilo z nasprotno organizacijo, zahtevamo pa da se vpošteva naša krščanska organizacija in se nam v tem oziru pusti popolna svoboda.
Služkinja.
ZVEZA SLUŽKINJ.
V	nedeljo dne 22. februarja ob 5. popoldne se je vršil shod služkinj v prostorih Jugoslovanske tiskarne III. nadstropje. Bilo je zbranih okrog 800 služkinj. Predsednica otvori shod in napravi kratek nagovor na tovarišice, spomni se časa, ko še ni bilo organizacije služkinj in pozivlje navzoče k vztrajnosti in delu, nakar dobi besedo služkinja Godiša:
Današnji shod je sklican iz namena, da še enkrat obnovimo zahtevo za žensko volilno pravico, katero hočemo tudi me služkinje na vsak način doseči, ker smo si jo pošteno zaslužile s svojim trudapolnim delom. Ako ne moremo predložiti šolskih izpričeval osmih razredov, kakor se zahteva, pa lahko pokažemo svoje trudne in zdelane roke, saj to tudi nekaj velja. (Burno odobravanje.)
Ako imajo pravico voliti vsi moški, me poštena dekleta naj bi je pa ne imela!
Poleg tega je naša zahteva pa tudi od druge strani upravičena: Pred več leti je bil na Dunaju zbran na vseučilišču zbor učenjakov, kateri je imel nalogo razmo-trivati žensko stališče in rešiti uganko: Katera ženska znanost je najbolj potrebna za človeško družbo in tudi najkoristnejša. Bili so različnih nazorov, eni so predlagali vzgojo, drugi zopet šolski pouk. Tedaj se pa dvigne eden in pravi: »Najpotrebnejša znanost za ženske in najkoristnejša za človeško družbo je — kuharica, ker vsem Vam je znano, da ako si človek hoče ohraniti zdravje in življenje se mora hraniti z živili. Surovih živil pa ne moremo zauživati.« Uganka je bila rešena in vsi so jo odobrili. Tedaj kuharica igra glavno vlogo v ženski znanosti, še ministri v Belemgradu ne morejo biti brez nas. Dekleta! Korajža velja! Volilna pravica mora biti naša. (Odobravanje in smeh.)
Poleg tega je pa tudi naša dolžnost, da se pogovorimo o našem položaju. Zadnje čase se veliko govori in pišfe o služkinjah, a zdi se nam, da vsi ti gospodje in gospodinje še nimajo pravega smisla, kaj je pravzaprav služkinja. Vzemimo en slučaj. Pisalo in govorilo se je da je služkinja član družine, Ali je to resnica? Jaz mislim, povečini ne. Ako bi bila služkinja res vedno član družine, bi se mnogokrat ne nahajala v takem pomanjkanju in bi se ji ne bilo treba javno boriti za svoje pravir ce. Nam, ki same okušamo to življenje, je dobro znano, da se na noben način ne more primerjati služkinja s članom družine. Oglejmo si nekoliko preteklost, razmere služkinj: Služkinja je morala biti na vsak migljaj pokorna gospodarju oziroma gospodinji, nikoli ni imela ene ure, za katero bi bila lahko rekla: Ta ura je moja in lahko razpolagam z njo kakor hočem. Morala je biti zmeraj pripravljena noč in dan za delo, povrh pa dostikrat še za borno plačo. Trpljenje služkinj posebno med vojsko je bilo veliko. Kako naj si služkinja danes kupi obleko. Ali morda s tistimi kroncami, katere si je prihranila v prejšnjih časih z velikim trudom z namenom, da bo imela kaj za starost. In še to ni gotovo, da bi nam ne zamenjali 1 : 4, proti čemur pa z vso ogorčenostjo protestiramo. To bi bilo za nas strašen udarec. To bi bilo oderuštvo in starejšim služkinjam bi ne kazalo drugega kot iti od hiše do hiše in trkati na usmiljena srca. To bi bil vnebovpijoč greh, kateri bi odvajal blagoslov vsej državi. Pri tej priliki pa tudi prosimo, da bi se gospodje pobrigali, da bi dobile služkinje denar, ki so ga dale za vojno posojilo na prigovarjanje gospodarjev, nazaj ali pa naj to škodo trpe gospodarji, Tako dosedaj. Kaj pa naj pričakujemo v bodočnosti? Osebe, katere nam niso naklonjene, pravijo: Kaj je treba te organizacije? Služkinja naj bo, kar je bila, kakor da ne rabi zraka, ne počitka, ne razvedrila in ne izobrazbe. Ona naj menda samo dela in gara. Za odgovor naj jim bo: Mi jih hočemo še zanaprej spoštovati in izpolnjevati svoje dolžnosti, suženjstva t.c pa za zmiraj odpovemo. Borile se bomo še zanaprej, da bo par uric na teden res naših. Bodimo vztrajne, odločne in zveste svoji organizaciji. Pripeljimo še druge seboj, katerih danes ni tukaj med nami, v našo organizacijo. Potem pa delajmo skupno z združenimi močmi in zmaga bo gotovo naša. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Nato stopi g. vikar Škerbec. Razloži v splošno delovanje organizacije služkinj posebno od zadnjih časov, ko je vložila »Zveza služkinj« zahteve za izboljšanje gmotnega položaja služkinj. Nadalje da na glasovanje več resolucii ki so bile eno-
glasno spifejete. H koncu je tajnik J. S. Z. Cvikelj razložil še poselski red služkinj. Ob pol 7. zvečer zaključi potem predsednica shod. Tako je potekel četrti shod služkinj, odkar so organizirane. Upajmo, da se bomo večkrat in bolj pogosto videli v tako obilnem številu na shodih, Edino mora biti to, da organizacijo utrdimo in ji damo priložnost se razmahniti. Na svidenje kmalu!
Maribor. Skupina služkinj je v nedeljo 22. t. m. popoldne ob 4. uri ponovila v Narodnem domu igro >Luržka pastarica«. Dvorana kakor tudi galerija sta bili polni gledalcev, ki so se kar čudili nad spretnostjo vrlih služkinj, ki so vse od prve do zadnje rešile svoje vloge prav izvrstno in v občno zadovoljnost obiskovalcev. Prireditve se je udeležila tudi gospa general Maistrova, kateri gre vsa čast, ker je bila skoraj edina izmed mariborskega inteligentnega ženstva, in pokazala s tem spoštovanje do služkinj. Vrlim služkinjam pa kličemo: Le naprej po začrtani poti, da bo tako tudi dosežen enkrat vaš cilj, priti do lastnega doma, do katerega je nekoliko pripomogla tudi ta prireditev.
Kovinar.
Kamnagorica. V nedeljo, dne 29, februarja 1920 ob 10, uri dopoldne se vrši občni zbor skupine v prostorih stare sode. Člani, udeležite se tega občnega zbora kar v največjem številu. Zavedajte se, da ste organizirani in vsled tega morate izpolnjevati svoje dolžnosti. — Odbor.
Borovlje, Naša skupina se dobro razvija, Priredila jc že par predstav. Pri zadnji seji je določil odbor zastopnika v odbor Zveze kovinarjev. Nasprotniki so se daj precej poparjeni. Mislimo, da bodo tudi gotove orebe sprevidele tiste, katere so nas poprej prezirale, kam merijo nasprotniki. Bodimo vztrajni in korajžno na delo!
Iz Guštanja. Tu gre socialistična organizacija rakovo pot. Odkar so morali domov kmetski sinovi in kajžarji, je minila žetev socialnodemokratičnih zaupnikov, ki nimajo nobenega ugleda več. Slab vtis dela tudi rdeči konzum, kjer menda ni. vse v redu. Delavci so ostali brez sladkorja, dočim so pod roko delali kupčije ž njim. J. S. Z. krepko uspeva. To pripisujejo socialisti na rovaš g. župniku Razgoršku in so seveda silno hudi nanj. — Naš trg je dobil že čisto jugoslovansko lice, samo v tovarni še mislijo mojstri, ki so imeli svoje sinove pri Volksvvehrovcih, da smejo šikanirati delavce v nemškem jeziku in po načinu, kakor so ga podedovali po prejšnjem ravnate^u Goryju in očetu Lenzenhuthu. Tu bo še treba železne metle in to čim preje!
Cestar.
Omahljivci. Zadnji čas se je začelo opažati med nekaterimi cestarju, ki pa jih je hvala Bogu le malo, stremljenje po rdeči barvi. Ti nekaterndki menijo, da rdečd organizaci;a stresa svojim backom s svoje mize vse kar srce poželi, samo da se vpišejo v rdečo knjigo, V brk dotičnim, ki pričakujejo od organizacije samo, da jim bodo leteli pečeni golobje v usta, povemo, da niso pravi člani organizacije, Le s stanovitnostjo in z vztrajnim delom se kaj doseže. Opozarjajo se ostali stanovitni tovariši, da ne naseda; o na neutemeljene govorice dotičnih, ker takemu, ki vedno rad svojo barvo spreminja, stanovitni cestar ne bo zaupal. Mi se držimo gesla: V pravem združenju in disciplinirani organizaciji je moč, ki ž njo lahko kaj dosežeš. Opozarjajo se dolični, da si svoj razum malo bolj razbistrijo in upoštevajo težave, ki se ne samo ravno naši skupini delajo na gotovih za nas odgovornih mestih. Vzamejo naj na znanje dotični rdeči agitatorji, da nas je večje število, in pa — ako se tudi zapišejo samemu vragu — ne bodo več dosegli, ampak še manj, ker le od pravega in vztrajnega dela se lahko kaj pričakuje, ne pa od spreminjanja po geslu danes tu, jutri tam, To ima lahko slabe posledice za našo še ne dovršeno stavbo. Zato nič omahovanja !
Delavstvo papirnic.
Nov dogovor.
Vevče. V nedeljo so se vršila v Vevčah pogajanja za izboljšanje plače papirniškega delavstva za Goričane, Medvode in Vevče. Zastopani sta bili obe organizaciji. Papirniško zvezo je zastopal glavni tajnik Ant. Komlanec. Osrednje društvo kemičnih delavcev pa g. Tokan. Doseglo se je večinoma vse, kar je delavstvo zahtevalo v spomenici. Objavljamo dogovor na pogajanju sklenjen in podpisan:
Dogovor med delavstvom tovarne v Vevčah, Medvodah, Goričanah po zastopnikih obeh strokovnih podpisanih organizacij in ravnateljstvom omenjenih tovarn:
1,	temeljne plače sc povišajo vsem delavcem za 70 %, šteto s 1. ianuariem 1920.
V	tem je že všteto plačanih 20 %. — Nafc-nadno sc izplača odpadajočih 50 % od prvega januarja za nazaj.
2. akordne plače se povišajo povprečno za 35 %. Vendar se pa rezalcem in re-zalkam papirja in zavijalkam papirja poviša za 45 % na obstoječo plačo,
3. nabavni prispevki se izplačujejo dne 1. marca 1920 in znašajo za vsakega delavca in delavko, ki je poročen oziroma poročena, ali ki mora skrbeti za svojo nepreskrbljeno družino oziroma za svoje nepreskrbljene stariše, — 150 K; za vse druge znaša nabavni prispevek 100 K.
4. Ta pogodba velja z jutrajšnjim dnem, ko jo pregleda in! odobri tudi upravni svet, to je lastništvo označenih tovarn.
Pogodba se sklene in podpiše,
Vevče, dne 22. febr. 1920.
Dodatek: Če bi v izjemnih slučajih akordni delavci in delavke ne dosegli dnevnega zaslužka v višini svoje dnevne plače, se jim ista mora doplačati.
Za »Papirniško Zvezo« Anton Komlanec. Za Osrednje društvo kemičnih delavcev Ivan Tokan.
Za tovarne Fiirth, druga dva podpisa nečitljiva.
Tako je prišlo enkrat do rezultata, ki je ž njim saj nekaj doseženo. Do sedaj je bilo zmeraj drezanje enkrat 20%, drugič spet tako, da nikdar ni bilo miru. Če pomislimo na razmere, ki so, in ki so bile, ko so se stavile zahteve, pridemo do zaključka, da. so se med tem časom vse potrebščine za tisto podražile, kar je sedaj povišano. Mogoče se bodo kaj od sedaj naprej bolj brigali za delavstvo, ko je podjetje v drugih rokah. Upajmo!
Usnjar.
Tržič. JSZ, j c v imenu zveze usnjarskih delavcev stavila delodajalcem naslednje zahteve: 1. P o v i š a n j e p 1 a č e : a) kvalificiranim delavcem 4 K 50 h na uro, b) nekvalificiranim delavcem 4 K na. uro, c) navadnim delavkam 3 K na uro, d) štoparicam izučenim 3 K 60 h na uro. — 2. D r a g i n j s k e d o k la d e : Za družinske člane: a) za ženo 24 K, b) za otroka 15 K, c) za starše po 15 K. Draginjske doklade naj se izplačujejo perijodično. — 3. P 1 a -čani dopust: Delavstvu naj se da na leto 14 dnevni dopust s palno plačo in v času, v katerem delavec želi.
Sitarji.
Šmartno pri Kranju, Dne 8. svečana se je vršil občni zbor skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze. Predsednik otvori občni zbor in pozdravi navzoče, Nato sledi poročilo tajnika in poročilo blagajnika. Po podanih poročilih se izvrši volitev odbora. Med slučajnostmi se oglasita k besedi g. Hlebec in g. kaplan, katera razložita navzočim današnji položaj in težkoče v minulem letu, bodrita jih k vstrajnosti in zavednosti, posebno sta pa opozarjala na tiste, ki skušajo zbegati naše ljudi in trosijo lažnjivc govorice, da bi s tem razpredli svoje mreže, da bi se ujeli. Ker je bil dnevni red izčrpan, zaključi zborovanje.
Lesni delavec.
Vs cm skupinam sporočamo, naj se pri prvi seji določi zaupnik lesne stroke. Tam, kjer ;e sama lesna obrt razvita, naj se izvoli odbor, ki bo v direktnem stiku z »Zvezo lesnih delavcev«. Potrebno je, da ce lesni delavci po vsej Sloveniji združimo. Ravno naša stroka je potrebna trdne organizacije, ker je veliko žag in drugih tovarn, kjer so zaposleni obrtniki in delavci. Na delo za našo stanovsko organizacijo!
Bolniški strežniki.
Bolniški uslužbenci imajo v torek dne
2.	marca 1920 ob pol 8. zvečer sestanek v prostorih knjižnice Jugosl. Tiskarne, III. nadstr. Ker je shod zelo važen, se vsi člani vljudno vabite, da se gotovo v obilnem številu udeležite zelo važnega shoda. Na dnevnem redu je volitev odbora, poročilo odbornikov, raznoterosti, nadalnje delo. Prihodnji torek vsi na shod, nihče naj ne manjka! Odbor.
P* M. v Polju. Prihodnjo nedeljo, dne 29. februarja 1920 priredi Katoliško izobraževalno društvo v D. M. v Polju gledališko predstavo »Garzia Morena«, žalo-igra v 5. dejanjih, pri kateri nastopijo tudi boln. strežniki, iz zavoda za umobolne. Igra je krasna, in bo tukaj prvič vprizor-jena. Začetek točno ob 4. popoldne v dvorani Kat. izobraževalnega društva. Prija-tclji:Na svidenje.
Razne novicc.
r Gradba nebotičnih hiš v Varili
Poljsko-amerikanski trgovski dom »Uni<® Liberty« se je obrnil na poljske oblasfa s prošnjo, da bi mu bilo dovoljeno zgradi« v Varšavi prvo nebotično hišo iz strjenega betona s 16 ali 17 nadstropji. Glavni« v znesku 7 milijonov dolarjev bo dala amerikansko-poljska naselbina. Društvo se hoče zavezati, da postavi na rečeni ne-botični zgradbi brezžično celico.
r Predniki tankov. V prvih časih železnic se je pokazalo mnogo predlogov zaii' boljšano in enostavnejšo vožnjo. Marec®) iz Bruselja je v 1. 1837. naredil voz, ki * je nosil svoj tir s seboj. Mehanično je P°j kladal svojo lastno železno cesto. Pre prednji kolesi, a za zadnjima kolesoma P je odstranjeval. Pri vožnji se je gibala 01 obeh straneh voza široka veriga, zložen1 iz železnih desak, širokih nekoliko pak*v' Tako se je veriga pred prvim koleso® Pj lagala na zemljo, napravila tir za po&,®‘ nji dve kolesi, a za zadnjima kolesima ** je zopet vspela s pomočjo mehanične naprave. Poizkusi Marechalovi so se sicer # precej obnesli, ali pri vožnjah je imel v<^‘ nik še zmeraj par konj s seboj, da bi vj®* mih klancih pomagala spraviti voz napw Ideja Marechalova je sicer zaspala, z®*4* razvoj železnic je šel drugo pot, ali za lovne vojske se je zopet pojavila v obJ® premikajočih se trdnjav — tankov, so tudi polagali svoj tir (brezkončni P8®1* katerim se premičejo, se imenuje kate#' lar, gosenica) in premagajo, lahko trdi®* vsako zapreko. Ludendorff dokazuje v jih ravnokar izdanih spominih, da se poslednji fazi svetovne vojske PosretL Francozom popolnoma raztrgati neffl®a fronto z brezštevilnimi premičnimi vami, ki so prodirale globoko za nen»»" bojno črto. — Povedali smo že, da raM® v miru tanke za vlačenje ladij po nCP.n' stopnih obalah; zadnja poročila se pa sijo, da se tanki dobro obnašajo za Pr®Vf žanje ljudi in lovorov v francoskih A|p*^ kjer gredo z lahkoto tudi čez močno str®1 pobočja,
r O čem se zadnje dni v Londonu &
vori. Na tragičen način ste šli v večnfl»J Londonu 100 letna gospa ter njena ha »
ituna gospa ter njena m««*
je štela 70 let. Stara gospa ni imela
čas dekle in je delala vse sama. Neki “7
se ji je imela obleka, ko je kuhala stara	io	I#-«-	oP*
stara ženica je zgorela, ker ni mogla klicati pomoči. Ko je bila njena 70leW* hči prišla k njej na obisk, je našla samo s nje sežgano truplo. Zadela jo je kap i® jf je mrtva zgrudila poleg materinega ,trTj Obe gospe ste bili znani in priljub*)®^
zaradi svoje dobrodelnosti,   Londo®*^
listi poročajo, da je več kot 18.000 rikancev in Amerikank prosilo potnih ® stov, da bi obiskali London. Ta naval P v zvezi z valutnimi razmerami, kakof ** trjuje »Daily Mail«. Amerikanci jako Pj^ ceni potujejo in pokupijo vse, kar do Potrošijo peščico dolarjev, ki imajo tako visok kurz. — Londonska občina®** zlato knjigo, v katero zapisuje imena °fl, ‘ ki so si pridobili zasluge za London in
Oi piiuuum £d.SIUge Za JLtOHOUH	'
govo prebivalstvo. Nazadnje so zapisa1} njo ime poročnika Wooda, ki je iz va*°»
1	emse otel šest oseb, a pri tem sam ^ ^ svoje življenje. Pri sedmem poizkus*1 ^ odpovedale moči v ledeni vodi in
širite Ječerni lisi"!
mu
je — utonil,
r Dragocene izkopine na Kreti.
raes« so prinesle poročilo iz Aten, . na Kreti naleteli pri kopanju na zido^J iz katerega se da sklepati na odkritje & znanega mesta, V vasi Malia blizu Kan®£ so prišli na temelj velike palače iz sove dobe. Izkopani stebri so bogato okrr šeni z zlatom in so polni napisov. Ne*, liko kilometrov dalje so zadeli na šče, ki priča še o nepreiskani kulturi te iz iste dobe. Tudi v Macedoniji s0 t, kopali pri Amfipolu mramomatega lev3 klasične dobe grške umetnosti.	,
r Novi nemški pravopis. Predse^ Splošnega jezikovnega društva na N škem dr. Sarazin je objavil predlog z® ^ nemški pravopis. Izprememba tiči v na mestikt ie s prostim i in v odstranitvi ^ mega h in velikih začetnih črk sredi sta ka ter opustitvi dvojnih samoglasnik0^'
Narodno giedilče.
Opera.
26. februarja, četrtek, Rigolettoi dda pred. Abon. izven.	£
27. februarja, petek: »Netopir*- A
Drama.	,
.	_	/j*
26. februarja, četrtek. Brezdno (uf niška predstava). Abon. izven.
27. februarja, petek: »Kristalni 6r Abon, E.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega	,
Tiska, »Jugoslovanska tiskam«« v