GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1936-37 OPERA Urednik M. Bravničar Ding2-50 Izhaja za'vsako premijero Okusno Vas oblači le DAMSKI MODNI SALON »« Cene in izdelava solidna GLEDALIŠKA UL. 7 NOVO OTVORJENI SALON DAMSKIH KLOBUKOV „OREL“ 4 LJUBLJANA SV. PETRA C. 13 VELIKA IZBIRA IN PRVOVRSTNA KVALITETA - NIZKE CENE IZVOLITE Sl OGLEDATI MOJE IZLOŽBE! PA.P1R, pisarniške, tehnične in šolske potrebščine £ Najugodneje v največji Izbiri ^ IV. BONAČ, Ljubljana Akademiki dobijo pri nakupu popust Nalivna peresa r GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1936/37 ŠTEV. 5 OPERA UREDNIK: M. BRAVNIČAR RUDOLF KAREL: BOTRA SMRT PREMIERA: 7. NOVEMBRA 1936 Rudolf Karel — Botra smrt Rudolf Karel, avtor oper »Ilseino srce« in »Botra smrt«, predstavlja v moderni češki glasbi vrsto absolutnega glasbenika, ki se izživlja predvsem v simfoničnih in komornih delih. Njegova glasba, ki temelji v spontanosti, spominja na Dvoraka, s katerim je v marsičem soroden — robustna umetniška pojava z bogatimi ritmi in širokimi linijami. Rudolf Karel se je rodil meseca novembra 1880. v Plznu kot sin nadinženirja državnih železnic. Skladati je začel že kot šesto-šolec brez vsakršnega znanja glasbene teorije. Na praškem konservatoriju je najprej študiral orgle pri Jos. Ivlički, skladbo pa pri K. Knittlu in K. Strecker ju. Takrat so vzklile njegove prve skladbe: melodram »Večna bajka«, skladbe za klavir, ki so izšle v glasbeni prilogi »Zlate Prage«, ter prvi godalni kvartet, ki je dobil nagrado češkega društva za komorno glasbo. To zadnje delo je tako ugajalo Antonu Dvoraku, da je Rudolf Karola sprejel v svojo skladateljsko šolo. Dovršil jo je julija 1904. z orkestrsko suito kot poslednji Dvorakov učenec. Takoj po končanih študijah jc Karel uglasbil simfonijo v f-molu in jo posvetil spominu svojega učitelja. Partitura te simfonije se jc pozneje izgubila in je niso več našli. Sledila je »Uvertura k veseloigri«, »Scherzo capriccio«, ki je kasneje izšel pri N. Simrocku v Berlinu, »Klavirski trio« in »Fantazija« za veliki orkester (izvajana po Češki filharmoniji pod taktirko Fr. Neumanna). Leta 1905. se je Rudolfa Karela lotila bolezen. Po nasvetu zdravnikov se je odločil za potovanje na jug. Telesni bolezni se je pridružila še duševna kriza. Njegovo na videz brezskrbno bohemsko življenje je začelo izpodjedati svetobolje, ki je značilno za mladega človeka. Začel je dvomiti v svoje deio, zgubljal je veselje do življenja. Grenko je tudi občutil, da se njegova osebnost še ni uveljavila. Iz tega razpoloženja je vzniklo zrelo delo, ki ga je dolgo imenoval »Dopisi iz Italije«. Več kot tri leta je nato delal na svojih »Idealih, simfonični epopeji iz umetnikovega življenja«, na prvo izvedbo tega dela pa je moral čakati dve leti. Istočasno (1. 1904.) je skladal svojo lirično komedijo »Ilseino srce«, »Notturno« za klavir in drugi godalni kvartet v Es-duru. To so bile — z izjemo »Notturna« — same večje skladbe, ki so zahtevale skrbnega in velikega študija, zato so prvo izvedbo doživele precej pozno. V letih 1909.— 1914- je Rudolf Karel uglasbil nadaljnih pet velikih inštru-mentalnih skladb. Ko je Jaroslav Krička v decembru 1. 1910. prvič dirigiral »Ideale« so bili vsi kritični glasbeniki mišljenja, da je to delo veliko in globoko premišljeno. R. Karel je napisal sedem stavkov, ki si sledijo neprekinjeno in so med seboj monotematično povezani. Čeprav je z njimi ustvaril programsko delo, vendar ni zatajil v sebi absolutnega glasbenika. (Slično kakor pozneje v »Demonu«.) Skladba je zrastla iz ideje in je bila pač izvedena in rešena čisto glasbeno. Sedaj je Karel iskal za svoj duševni izliv prikladne oblike v godalnem kvartetu, katerega izvedbo je doživel 1. 1921. V njem je rešil vprašanje oblike v enem stavku, kot eden prvih sodobnih skladateljev. (Pred njim je bil na Češkem edino Vit. Novak s svojim baladnim triom.) V naslednjih treh delih se je Karel približal klasičnim tvorbam; to so Variacije za klavir, Sonata za klavir in renesančna Simfonija; 42 beseda »renesančna« pomeni skladatelju prerojena simfonija v klasičnem duhu, ki se poslužuje malega orkestra. Karlova dela so bila pred vojno poredkoma izvajana. Pridobil si je sicer berlinskega založnika Simrocka za svoja »Slovanska plesna nastrojenja« ter za violinsko sonato, največ pa sta pripomogla Skladatelj prof. Rudolf Karel. k poljudnosti teh skladb Roman Vesely in Karl Hoffmanu, ki sta se z veliko ljubeznijo zavzela za te stvari. Poleg manjših klavirskih skladb (valčkov in burlesk) je Karel začel delati na violinskem koncertu. Skiciral ga je 1. 1914. v Pragi, njegovo inštrumentacijo pa je nameraval izvršiti o počitnicah v Rusiji, kjer ga je zatekla svetovna vojna. Po izbruhu vojne je bil najprej zaprt kot avstrijski državljan, pozneje pa interniran z olaj- 43 šavo, da sme živeti v Orenburgu. Kljub slabemu življenju in pomanjkanju je v Orenburgu veliko skladal. Izvršil je inštrumentacijo violinskega koncerta in zložil klavirski kvartet. Pozneje je bil premeščen v Rostov na Donu, kjer je napisal simfonijo v D-duru. Jeseni 1. 1917 se je v Rusiji izvršil prevrat. Rudolf Karel je ta čas mnogo pretrpel; iz Rostova je moral pobegniti in pustiti tam vsa svoja dela, ki so bila pozneje uničena. Nazadnje ga je pot pripeljala v Irkutsk, kjer je vstopil v češko legijo. Imenovan je bil za dirigenta nedavno ustanovljenega legionarskega simfoničnega orkestra. Karel je tu razvil veliko delavnost. Legionarski simfonični orkester je kmalu postal v Sibiriji pomemben kulturni činitelj, z njim je Karel potoval po vsem ozemlju, ki je bilo zasedeno po Češkoslovaški vojski. Začel je tudi z veliko vnemo zbirati glasbeno snov in študirati dela vseh narodov. Pri vsem tem pa je našel še dovolj časa za skladanje. V Sibiriji je zložil veliko simfonično pesnitev »Demon«, ki glasbeno rešuje donjuanski problem. To je tudi edina skladba, ki jo je prinesel s seboj iz Rusije. Prvič jo je izvajala češka Filharmonija 1. 19211. pod Talichovo taktirko. Iz Rusije sc je Karel vrnil v domovino 1. 1920. Začel je znova popravljati svoje starejše partiture, ki so šele sedaj, po vojni doživele svoje prve izvedbe. Violinski kvartet, ki ga je že v Rusiji končal in tudi tam pustil, je moral znova inštrumentirati. Iz starejših skic je inštrumertiahali tudi Capriccio za gosli in orkester. Napisal pa je tudi dve stvari:- ciklus pesmi »V zarji helenskega sonca« na besede Machara (izšel v Hudebni Matici Umelecke Besedy) in moški zbor »Naši polki gredo« na besede Rudolfa Medka. Zadnja skladba kaže, da je na tvorbo Rudolfa Karela vplival čas velikih prevratov, ki jih je tudi sam doživel. O tem pa nas še bolj prepričuje simfonija, v kateri se menjavajo instrumentalni stavki z vokalnimi na Medkove verze. V tej simfoniji spoznamo R. Karlovo umetnost iz čisto nove strani, v njej se zrcali skladateljev umetniški obraz zadnjih let. ^ y (Iz »Moravsko-slezskc divadlo«) * 44 Rudolf Karel o svoji skladbi Ko je 1. 1924. pripravljalo Narodno divadlo uprizoritev mojega dramatskega prvenca »Ilseino srce«, nisem niti slutil, da bo ta zakasnela premiera (delo je bilo napisano 1. 1907.) zbudila in dala pobudo za novo glasbeno dramatsko delo. Ta uprizoritev mi je pri- Bcrnot - Golobova, ima v Karelovi operi »Botra Smrt« naslovno 'vlogo. nesla — razen drugih izkustev — jasno sliko, kakšno bi moralo biti približno novo delo v svojih sestavinah. Videl sem, da se ni nobena stvar že tako izživela, kakor glasbena drama v svojih visokih koturnih. Občutil sem, da je nujno potrebno izločiti iz opere ves tipičen patos, verizem ter tako imenovano dramatično akcijo, '41 še posebej pa razne sentimentalne ljubezenske izlive, ki pretvarjajo igralce v lutke, ki nam prepevajo z visokega in vzvišenega piedestala. Čim jasneje sem si zastavil to nalogo, tem očitneje sem se zavedal, da mora biti to, kar hočem ustvariti, namreč spevoigro v pravem pomenu besede, oproščeno nekih sestavin, glasbenih kakor tudi tekstovnih in da me mora nujno privesti do tiste vrste ljudske igre, ki je bila vzor Smetani in Dvoraku. V današnjem času je bilo seveda težko iskati in najti odgovarjajoč libreto, kajti razvoj stvari je šel na vseh poljih umetnosti svojo pot. Mislil sem, da bom moral še dolgo čakati, a slučajno znanstvo s pesnikom Lomom 1. 1929. mi je izpolnilo željo. Na mojo prošnjo mi je Stanislav Lom obljubil, da mi napiše besedilo. Podlaga naj bi bila ljudska pripovedka in že to bi bilo zadostovalo, da bi lahko uveljavil svoja načela. Za Božič me je pesnik presenetil s prvim dejanjem najine spevoigre »Botra smrt«. Osnutek vsebine, posebno pa preprostost in prisrčnost izraza so popolnoma zadostili moje zahteve, ki sem jih imel za svoje bodoče delo. To je bila preprosta fabula iz ljudskih pravljic, z dejanjem brez zamotanih zapletljajev, mestoma dovtip-na in pisana v lepem slogu. Nastopajoče osebe so jedrnato slikane, s humorjem in ljubeznijo tako, da so nam vse enake drage. Vmes so tudi nekateri sebičneži, kaj hočemo, saj so ljudje. Na koncu srečamo dvojico mladih ljudi, ki se ne ljubita, a se imata rada. Vse to je prežeto z zdravim optimizmom, ki je izražen v geslu glavne osebe — godca: »Nič ne morem izgubiti, bog mi vsak dan potrebno da!« Skladateljeva naloga ni bila baš lahka. Od pesnika nisem zahteval običajnega libreta in mu namenoma nisem hotel dajati navodil, ki bi se nanašala na porazdelitev besedila tako, da bi iz njih zrastla potreba čisto opernih sestavin, na pr. arij, duetov, zborovskih ansamblov i. t, d. Rezultat je bil ta, da sem dobil besedilo, ki se je izogibalo vsem običajnim pojmom o libretu, zahtevalo pa je za uglasbitev popolnoma novo rešitev. Potrebno je bilo spraviti v skta bolniške sestre in zdravniki. I. dejanje: V vinogradu. II. dejanje (trinajst let pozneje): 1. slika v vinogra 3 s|ika v Limbu. III. dejanje (nadaljnjih sedemnajst let pozneje): 1. slika v sanatoriju, 2. slika v budoarju princeZf %a slavnost na grajskem dvorišču. NAJVLJUDNEJE SE PRIPOROČA Frizer za dame in gospode v pasaži palače VIKTORIJA LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 4 Zobna ordinacija Dentist teh. Leopold Smerkolj laboratorij za močerno tehniko in keramiko orčinira za zčrauljenje zob od 8-12 ure čop. in od 2-6 ure pop. # Ljubljana U1I. Celouška cesta 32 // Telefon 34-48