66o
Ste"bor:  S;imotarjeva zgodovina.
Samotarjeva zgodovina.
iŠli
Knj igo mož prileten piše,
V   davne čase zatopljen, Svoje v nji  življenje riše
V   ce"li   samcat  — mož učen. Vreden  v ljudstvu je  spomina : Kadar spava v hladni zemlji, Brate  duh njegov  objemlji,
Živi  —  ujega zgodovina !
Duh se možu  vrača v le"ta, Ko mu cvela je pomlad, Ko minila doba cveta,
In  zore"val mu je sad .   .   . Z leti slika zgodbe svoje, Nadeje  in  koprnenja, Radost  in bolest življenja In z viharji ljute boje.
Drag ponos mu  roko vodi, Živel v svetu ni zaman ! Kaj   dosegel, narod  sodi, Delal mož je dan na dan. Z učenosti poti prave Nikdar krenil ni stopinje, Na liebd pripel je sinje Domovini zvezdo slave.
Z umom volje moč jeklena,
To  človeku da ime". Trajnega si je imena
Lahko  v svesti mu  srce ! Vender slavljenega sina V  sleliami življenja  črti, Pred potomci razprostrti, Rada  gleda domovina
Njega zgodbe hrani knjiga,
V  nji za rodom rod  ga glej ! —¦ Starca čut sladak užiga,
Kakor jasnih čut nadej   .  ... Dela riše,  zgodbe svoje, Rddostno žare" mu lica  — Zdajci,  stoj!   —  Na  oknu ptica, Kaj  možii ta  ptica poje?
»Knjigo mož prileten piše,
V   davne čase zatopljen, Svoje v nji življenje riše
V   celi samcat   —   mož   učen. Vreden v ljudstvu je spomina: Kadar spava  v hladni zemlji, Brate duh njegov  objemlji,
Živi  —  njega zgodovina!
Misli nične,  prazno delo !
Ne poznaš li,  mož,  sveta ? Mnogo že je  m 6 ž živelo, Svet imžn jim komaj  zna, Kaj so zgodbe mu njihove! Ptica svet prostrani gledam, Na grobove slavne sedam, Žal  —  pozabljene grobove .
Tebi z umom podarila
Volja močna je  —  ime .   .  . Bodi ti dov61j  plačila, Pusti druge  vse želje"! Ako  vreden si spomina, Ko te smrt odvede v svate, V samem tem spominu nate Vsa je  —  tvoja zgodovina !«
Stebor.