1 ,eto XIV. 1 '»tev. 164 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-457 U°R A V E: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek 23. fuiija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman » nnravi ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.«— | Novi Mi Sovjetske zvezo ske vlade — Gigurtova vlada že odstopila — V Ameriki pravijo, da Je to le predigra za sovjetizacifo Romunije — Tudi Turčiga se bo popolnoma naslonila na Sovfetsko zvezo V Rusiji 12 milijonov vojakov pod orožfem mmmmmmmmmmmm—mm—mmammm-mmmmmm »im Moskva je v Romuniji zahtevala odstranitev totalitarističnega režima in ustanovitev Ifud« LONDON, 23. julija. Reuter. Današnji listi objavljajo iz Bukarešte vesti, ki pravijo, da stoji Romunija zopet pred težko preizkušnjo. Vlada Gigurta, ki je bila ustanovljena, da uvede v Romuniji totalitarni režim v smislu nacionalnega socializma in fašizma, je morala odstopiti, ker je njena tendenca nasprotovala bistvu, da spada Romunija pod sovjetski interesni vpliv. Pričakovati je torej, da bo dobila Romunija sedaj vlado, Iti bo bližja Sovjetski zvezi, in to tembolj, ker so v Berlinu in v Rimu odklonili, da bi se vmešavali v sovjetsko-romunske zadeve. Odstop na pritisk iz Moskve? BUKAREŠTA, 23. julija. Ass. Press. Gigurtova vlada je včeraj popoldne nepričakovano odstopila. V zvezi s tem so Se razširile vesti, da se je demisija izvršila na pritisk Sovjetske zveze, ki je Poslala po Stalinu kralju Karolu odločno zahtevo, da se odstrani v Romuniji vlada in sploh režim, ki }e Sovjetski zvezi sovražen. Sovjetska zveza zahteva baje v Romuniji ustanovitev ljudske vlade, ki, bo nehala preganjati komuniste in posluževati se totalitarističnih metod. Nova vlada naj bi tudi naslonila Romunijo pa Sovjetsko zvezo in sodelovala z njo v vseh zunanjepolitičnih in drugih vpraša- NEMŠKO POROČILO BERLIN, 23. julija. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Naša letala so izvšila uspešne letalske napade na angleška pri. stanišča, letališča in tovarne. Nastalo je veČ eksplozij. V Kanalu se je našim letal. cem posrečilo potopiti za 40.000 ton so-^ažnih ladij, zlasti cisternskih. Angleška letala so tekom noči zopet letela nad se-Verno in zahodno Nemčijo in nad zasedenimi pokrajinami na zahodu, a so s svojim bombardiranjem povzročila, samo materialno škodo. Pri tem so sestrelili eno sovražno letalo. V celoti je izgubil sovražnik 8 letal, mi pa 1. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 23. julija. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: V bojih m^d 9. in 13. julijem so bile v bitkah na morju nevarno poškodovane angleške ladje: »Are ^ojral«, dve vojni ladji vrste »Warspite« ter križarki ^Gloucester« in »Arethus«. Pri tem je bilo tudi mnogo človeških žrtev. Naši lovci so sestrelili sovražni b°mbnik. Angleški letalski častnik^ ki se ie spustil s padalom na morje, je bil ujet. V vzhodni Afriki so naša letala bombar. dirala angleške čete na področju Duna in At Saler; zbito je bilo eno sovražno leta. lo. Naša so se vsa vrnila. Sovražni napad na Asmaro je ostal brez uspeha. V sever-n> Afriki so naša letala bombardirala Sidi branijo in Marso Matruch. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE London. 23. julija. Reuter. Sinočni kpmunike letalskega ministrstva se glasi: V nedeljo ponoči so letala RAF na daijevala z najintenzivnejšim bombardi ranjem sovražnih objektov: letališč, pristaniških. industrijskih in prometnih naprav, petrolejskih skladišč in rafinerij ie? koncentraciji ladjevja. Poleti so bili izvršeni nad Francijo, Belgijo, Holandijo njih. Na uradnem mestu vse te vesti odločno zanikujejo, vendar se zdi, da niso brez podlage. Počakati bo pa treba še na nadaljnji razvoj dogodkov, zlasti na sestavo nove vlade, da bo mogočo ustvariti pravo sodbo. V Bukarešti so se tudi razširile vesti, da so sovjetske čete na nekaterih mestih prekoračile novo sov-ietsko-romunsko mejo. Vesti iz ameriških virov LONDON, 23. julija. Reuter. Vsi londonski listi prinašajo iz Bukarešte datirano vest, po kateri je Sovjetska unija ter Nemčijo. Radiopostaji Bremen in Hamburg sta prekinili z oddajo. Samo na dve tovarni letal je bilo vrženih nad 37 ton ekrazita. Tako so bombniki v valovnih zaporednih napadih nad celo uro obsipavali z bombami letalski tovarni v VViesmarju, kjer izdelujejo letala Dornler in v Casselu. Opažene so bile silovite eksplozije in ogromni požari. Nadalje so zlasti trpele pristaniške naprave v Hamburgu, kjer je obala totalno razrušena, ter v Rotterdamu. Težko poškodovani so bili nadaljnji, objekti letalske tvoruice tokker-Wolf*v Bremenu, pa tudi pristaniške naprave. Nadalje so bile poškinlo-vane industrijske in prometne naprave v Gelsenkirchenu, Wiesenburgu, Hamu, Weserju, Gottingenu in Rottenburgu. Letališč je bilo poškodovanih: v Franciji 4. na Holandskem 2, v Nemčiji 3. V Franciji je bil poškodovan prekop Salsette in tvornice v Gentu v Belgiji. Pri vrnitvi je bila potopljena neka 14.000-tonska nemška prevozna ladja. Z vseh teh poletov se 4 letala niso vrnila. NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 23. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da so nemška letala ponoči poskušala izvesti napade na ustje Temze, na kraje v južnem VValesu in v južni Angliji ter na Škotskem. 2rtev ni bito. Nekaj zgradb v nekem škotskem mestu je bilo poškodovanih. NEMŠKA TAKTIKA LONDON, 23. julija. -Reuter. Včeraj zjutraj je bilo nad Kanalom zrušeno nemško bombno letalo. Verjetno je, da so bila tekom dneva zrušena še tri nadaljnja letala. Nemci se pri dnevnih napadih na Anglijo poslužujejo posameznih letal, kot vabe. Posamezna letala lete nižje kakor močnejša formacija, ali pa pristanejo na , morju, kakor bi bila pokvarjena. Nič hudega od drugod pričakujoči lovec, ki bi 'vegal napad na posamezno letalo, h* bil *akoj nato napaden po večji formaciji, ki bi se strmoglavila nanj z višin. poslala Romuniji noto, v kateri predlaga, naj bi Romunija preosnovala svojo vlado v tem smislu, da bi se približala tipu ljudske vlade. Tudi ameriški listi prinašajo to vest pod senzacionalnimi naslovi. Tako komentira to vest ugodno celo desničarski list »New York Herald Tribune« in je mnenja, da bi ta nota utegnila biti predigra, kakor je bila ona v treh baltskih državah, ki so neposredno pred zasedbo prejele enake note, ki so vse tri države povabile, naj uvedejo ljudsko vlado. Drugi ameriški listi pišejo, da je v Sovjetski uniji pod orožjem 12 letnikov. Vsak šteje po en milijon ljudi. Vpoklici se baje nadaljujejo. Sovjetske čete so se umaknile BUKAREŠTA, '23. julija. Reuter. Sovjetske čete, ki so v zadnjih dneh prekoračile novo sovjetsko-romunsho mejo in zasedle nekatere romunske kraje, so se zopet umaknile na določeno mejo, ker je Romunija proti temu protestirala. NAPADI V AFRIKI KAH1RA, 23. julija. Reuter. Letala RAF včeraj uspešno bombardirala Tobruk- LONDON, 23. julija. Globereuter. (Radiogram). »New York Times« komentirajo sinočnji govor lorda Halifaxa in pravijo, da je britanski zunanji minister Hit. lerjev apel na razum gladko odklonil. To pa zato, ker Hitlerjeva ponudba ni vsebovala nobene garancije, da bi mogel mir sloneti na pravičnosti. Važno je, vzeti na znanje, da je duh. Velike Britanije nezlomljiv. To pokončno stališče Vel. Britanije bo strašno orožje v veliki bitki, ki pride. Nemčija ne razume angleškega na. roda, vendar je spoznala, da bo imela opravka s strašnim nasprotnikom, če v trenotku, kakor je ta, angleški zunanji Tudi Tur£l|a na razpotju CURIH, 23. julija. »Basler Nachrlch-ten« poročajo iz Budimpešte, da je nastala po vesteh iz Ankare tam močna diplomatska delavnost. Turška diplomacija Se ne zavzema samo za ureditev odno-šaj©v s Sovjetsko zvezo, ampak tudi za ustanovitev nove balkanske zveze. Kar se tiče Sovjetske zveze, ne gre le samo za sporazum med obema državama, ampak za ustvaritev resnične zveze, ki bi dala podlago za skupno turško-sovjetsko sodelovanje v vseh vprašanjih Bližnjega vzhoda in Balkana. Značilno je, da tudi najbolje informirani turški list »Jeni Sa-bah« že uporablja izraz »zveza« in piše odkrito o možnosti ustvaritve turško-sovjetske zveze v tem smislu, da prevzame Turčijh na račun Sovjetske zveze obrambo BoSpora In Dardanel. To bi dokazovalo, da so se prej tesni odnošatl med Turčijo in Romunijo razbili. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno, vetrovno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 24.0, danes najnižja 14.0, opoldne 23.0. F.I Gubi, Bavijo, Asmaro, Barentul in 4Ssab. južnoafriška in južnorodez:jska letala so bila na izvidniškem poletu. Pri tem so napadla sovražno kolono. KAHIRA, 23. julija. Reuter. Napadi italijanskih letal so se včeraj izjalovili. Pri *em sta bila sestreljena 1 bombnik in 1 lovsko letalo. Tudi napadi na Egipt so minister lahko tako mirno in hladnokrvno govori( kakor Je sinoči. Francoski finančni minister v Berlinu VICHY, 23. julija. Ass. Press. Francoski finančni minister je odpotoval včeraj v Berlin, da Izposluje dovoljenje za prenos svojega ministrstva Iz Vichyja v Pariz. V Franclji se pojavljajo tudi prvi znaki akcije proti Židom. Tako piše »Pariš Solr«: »Ml smo doživel) okupacijo skupaj z Židi, toda sedaj je popolna rešitev židovskega vprašanja ena glavnih naših nalog.« Aktivnost angleškega letalstva Manjii nemški napadi na Anglijo — Angleikl Seta ski napadi na nemSke letalske, pristaniške, industrijske in prometne naprave — V Afriki le man še praske bili brezuspešni. Velik Hullov govor v Havani HAVANNA, 23. julija. Reuter. Zunanji minister USA Cordell Hull je v včerajšnjem otvoritvenem govoru na panamefl-ški konferenci v Havanni svaril ameriške narode pred samozadovoljno mirnostjo, ob naraščajočem pohlepu po osvojevanju, ki ograža ameriško celino od zunaj. Predlagal je uvedbo kolektivnega nadzorstva nad evropskimi posestmi onih narodov na ameriški celini, ki so prišli ob samostojnost. To pa nikakor še ne pomeni teritorialno osvojitev po ameriških državah, ali raztegnitev njihovega gospostva nad temi ozemlji, dasi ni mogoče prikriti, da W vsak prehod teh ozemlj iz rok dosedanjih evropskih posestnikov v roke drugih evropskih posestnikov pomenil usoden pretres ameriških držav samih. Nadalje Je Hull svaril pred termitsklm delovanjem tuje propagande In ugotovil, da je ta ne- varnost, ki je zajela velike predele sveta, tik pred tem, da se razširi tudi na ameriški kontinent. Nevarnost obstaja, da tuja propaganda razje ameriške države od znotraj In od zunaj. Priporočal je zato nujno in odločno zdravljenje te nevarne bolezni, da se zavaruje lastna varnost in samostojnost. Medameriškl sistem zatorej ne pomeni razširitve hegemonije ene države nad drugimi, ampak pomeni ukrep samoohranitve. Ni nikako ogražanje samostojnosti ameriških republik. Govoreč nadalje o gospodarskem sodelovanju in gospodarskem programu držav zahodne poloble, je Hull dejal, da tudi to sodelovanje pomeni obrambeni sistem proti gospodarski dominaciji, ki grozi od zunaj, ki pa je obenem namenjeno tudi uspešnemu pobijanju gospodarske depresije navznoter. Ameriški komentar Halifaxovega govora Anglija ie odklonila mir Sinoči je angleški zunanji minister lord Halifax v imenu angleške vlade izjavil, da bo Velika Britanija nadaljevala vojno in odklanja Hitlerjeve ponudbe za mir LONDON, 23. julija. Reuter. Sinoči ob 21.15 je imel preko angleških radiofonskih oddajnic angleški zunanji minister lord H a 1 i f a x govor, ki je pomenil uradni odgovor na Hitlerjev apel pred nemškim državnim zborom pretekli petek. Lord Ha-lifax je v splošnem dejal: Gospod Hitler je pozval Anglijo naj se podvrže njegovi volji. Ne bom izgubil nobenega časa z razpravljanjem o dogodkih, o katerih je Hitler govoril in ki so se pripetili od začetka vojne dalje. Hitler pravi, da nima namena uničiti angleškega imperija. Toda v njegovem govoru ni bilo nobene omembe o tem, da mora biti mir zasnovan na pravičnosti, niti besede nismo slišali o tem, da imajo tudi drugi narodi v Evropi pravico do svobodnega samobitnega življenja, do tistega načela o j samoodlo&ji, ki ga je Hitler sam tolikokrat omenil v korist Nemčije. Njegov poziv na nas je imel samo namen, da vzbudi strah pri našem narodu in z nami je govoril v obliki groženj. Njegov molk glede bodočnosti tistih narodov, ki jih je s tega ali onega razloga podjarmil, je zelo značilen. Podoba njegove Evrope čisto jasno izhaja iz govora, je to Evropa, v kateri bo Nemčija gospodovala nad vsemi temi narodi, ki jim je vzela svobodo. Naša podoba nove Evrope, ki sta jo s takim zanosom naslikala Roosevelt in Sinnfs, jc čisto drugačna. V naši podobi vidimo Evropo, Id je svobodna družina svobodnih držav. Ker obstaja tako osnovna razlika med našo Evropo in Hitlerjevo, nas grožnje ne ganejo. Hitler je v svojem govoru jasno izpovedal, da pripravlja napad z vso nemško silo na angleško otočje. To je tudi' razlog, zakaj v slehernemu,kotičku Anglije, v velikih mestih prav tako kallcor v najbolj oddaljenih vaseh, najdemo sanio en duh, in ta dluh je prežet z nepremagljivo odločnostjo v borbi proti sili. Nihče ne dvomi, da bi prišel konec za marsikaterega poleg nas, ako bi Hitler zmagal, konec tudi vsega tega, kar mi pravimo, da nam dela življenje vredno življenja. Mi vsi razumemo, da lahko v tej borbi izgubimo vse. Toda vprav zaradi tega, ker so stvari, vrednote, ki jih branimo, vredne sleherne žrtve, se ponašamo s plemenitim naslovom, da smo branila tako dragocenih vrednot. Vojne nikdar nismo hoteli. Prav gotovo ni v Angliji nikogar, ki bi želel, da naj vojna traja samo en dan dalje, kot je neobhodno potrebno. Toda mi ne bomo nehali borbe, dokler svoboda za nas in druge narode ni popolnoma zajamčena. Naša želja je, da bi smeli taka? živeti svoje lastno, samobitno življenje, tako kakor nam je prav, in da ne bi bilo treba neprestano gledati nazaj čez rame, ali morda kakšen član Gestapo ne prisluškuje. Mi želimo služiti Bogu tako, kakor ml hočemo. Oskrbovanje Anglije od drugod LONDON, 23. julija. Globereuter (Radiogram). Ker se je v Avstraliji javilo predčasno nad 80.000 prostovoljcev za vojsko, ki bo poslana na evropska bojišča, je nadaljnje sprejemanje začasno prekinjeno. Armada, ki bo ostala v Avstraliji za njeno obrambo, šteje 250.000 rekrutov. Vežbanje se vrši z vso energijo. Nadaljnje sprejemanje tudi v to vojsko je bilo prekinjeno, ker je večja potreba po delavcih v vojni industriji. Čeprav je Ford odklonil izdelovanje letalskih motorjev za račun angleške vlade, so vendar njegove velike tvornice v Windhorju ob jezeru Ontario, le nekaj milj onkraj kanadske meje, v polnem obratu pri izdelovanju vojnega materiala za Vel. Britanijo, piše »New York Herald Tribune«. V kanadi izdelujejo sedaj za britansko vojsko 50.000 motoriziranih vozil vseh vrst, je dejal predsednik ene največjih avtomobilskih tvornic v Kanadi, Wallace Campbell. Pravtako izdelujejo podružnice teh veletvornic vojni material za Anglijo v Južni Afriki, Novem Zelandu, Indiji, Malaji. Svoje verske svobode, ki je zgrajena na svobodi vesti, mi ne damo. Kajti vest ni vrednota, ki jo lahko mirno izročiš komur koli. Samo v Nemčiji narod svojo vest izroča Hitlerju, tako da je postal stroj, ki izpolnjuje povelja, ne da bi presodil, če so dobra ali slaba. Ko je nemški državni kancler prišel na oblast, je razlagal, da so njegove težnje strogo omejne, da mu leži pri srcu samo dobrobit Nemčije. Toda njegovo mišljenje se je spreminjalo. Danes že zavzema vlogo vrhovnega varuha nad vso Evropo. In že vidimo v bodočnosti sliko nove Evrope, kot si jo je zamislila Nemčija. Na severu vlada Hitler nad narodi, na jugu pa vlada Mussolini ves ponosen na svojo zmago nad Francijo in nad Sredozemskim morjem, katerega gospodar, da je postal. Hitlerjeva moč je postala zakon za usodo ljudi in narodov. Nemčija ima moč, zato naj tudi Nemčija odloča, kako naj se narodi obnašajo in žive. Nikomur nič mar, če ti narodi to marajo ali ne. Po mnenju narodnega socializma so narodi slabotna bitja, ustvarjena za pokorščino in se bodo kmalu privadila pokorščini svojemu gospodarju.« Nato je lord Halifax govoril o raznih načelih narodnega socializma, ki jih je drugega za drugim zavračal, nakar je nadaljeval, da je dolžnost Angležev, ki so krščanski narod, da se z vsemi silami bo-(rijo proti Nemčiji skupno z vsemi narodi Kongo bo podpiral Anglijo ELISABETH VILLE, 23. julija. Reuter. Generalni guverner belgijskega Konga ]e včeraj izjavil, da Kongo trdno vztraja na strani Vel. Britanije. Vsi bogati viri kolonije stoje Vel. Britaniji na razpolago za pomoč v namene vojevanja do 'končne skupne zmage. Začasno bo vodil posle vlade poseben na novo osnovani odbor v ElŽsabeth Villeu. Lista nove japonske vlade TOKIO, 23. julija. Domej. Nova Kono-jeva vlada je sedaj sestavljena in novi ministri so včeraj bili tudi že zapriseženi. Sestavljena je tako-le: predsednik knez K o n o j e, zunanji minister J o š u-ke Mačuoka, notranji minister m minister za socialno politiko E i j i J a š u i, finančni minister Išao Kavada, vojni minister general H i d e k i T o j o, mornariški minister admiral Zen go J o- m i d a, pravosodni minister A k i r a K a-z a m i, prosvetni minister K u n i h i k o H a š i d a, poljedelski minister T a 1 a c u Ipiguro, minister za trgovino in industrijo Ičizo Kobajaši, prometni minister Sozo Marata in minister brez listnice N a o k i Hašino. Japonski tisk je sprejel novo vlado z velikim zadovoljstvom. Tudi Kanada la Anglijo OTTAWA, 23. julija. Reuter. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je včeraj v parlamentu imel govor, v katerem je dejal, da je treba glede bodočega razvoja vojne privesti v čelo najodločnej-šo dejavnost v svrho preprečenja tiranije, bede in uničenja civilizacije. Odločitev, da se vojna nadaljuje, ne zavisl niti od Nemčije niti od Italije, ampak od svobodne volje kanadskega naroda! Bitka se je pravkar šele pričela! Za kanadski narod je Velika Britanija svetišče. Kdor vanjo vdre, vdre v Kanado! Borili se bomo z Britanci ramo ob rami za socialno pravico in človečansko svobodo! Pot pomembnih govorov LONDON, 23. julija. Vsi jutrnji londonski listi posvečajo glavno pozornost dvema važnima dogodkoma včerajšnjega dne: obema govoroma dveh državnikov dveh anglosaksonskih velesil. Tako govor britanskega, kakor govor ameriškega zunanjega ministra, je bil posvečen prav za prav eni in isti stvari: skupni nevarnosti. Oba govora pa še dopolnjujejo govori ministrskih predsednikov Južne Afrike. Avstralije in Kanade. Vseh teh pet govorov izzveni v isto misel, očuvatl zamisel svobodnega sodelovanja med narodi. SODELOVANJE FRANCOSKIH BOMB NIKOV LONDON, 23. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja, da 90 pri nedeljskem nočnem zračnem napadu na Nemčijo prvič sodelovali tudi francoski bombniki, ki stoje pod poveljstvom generala de OaullCa. AVTONOMIJA PODKARPATSKE RUSIJE BUDIMPEŠTA, 23. julija. Stefani. Madžarska vlada bo stavila parlamenta predlog za avtonomijo Podkarpatsk® Rusije. Zakonski predlog predvideva široko avto. nomijo, vendar tako, da ne bo škodovala madžarski državni skupnosti. POTOPLJEN PANAMSKI PARNIK LONDON, 23. julija. Reuter. Nemška letala so včeraj potopila panamski parnik »Fostulo« 200 milj severozahodno od rta Finisterre. »BRAZON« POTOPLJEN LONDON, 23. julija. Reuter. Nemška letala so potopila angleški rušilec »Bra-zon«. Pred tem je »Brazon« sestrelil '3 napadalce. MINSKO POLJE OKOLI IRSKE LONDON, 23. julija. Reuter. Admirall-teta objavlja, da je bilo položeno novo veliko minsko polje med Anglijo In Južno Irsko v višini Bristolskega kanala. To polje min Ima namen preprečiti sovražno izkrcanje, bodisi na Irskem, bodisi v zahodni Angliji. LOTHIANOVA IZJAVA WASHINGTON, 23. julija. Globereuter. (Radiogram) Britanski veleposlanik v USA, lord Lothian, je v nekem inter- i angleškega imperija in z vsemi tistimi, j ki ljubijo resnico, pravičnost in svobodo. I Vsi ti nikdar ne bodo sprejeli tisti novi : svet, ki ga Nemčija ponuja. Svobodni ljud ; je in ne sužnji, svobodni narodi in ne 1 podložniki nemški, družina narodov, ki j svobodno sodelujejo za dobrobit vseh, j to so stebri novega in boljšega reda, ki j ga angleški narod želi ustanoviti. Na koncu je Haiifax izrazil upanje, da bo angleška država, ki vodi danes borbo zato, da prepreči neizmerno človeško tragedijo, ki bi jo nemška zmaga izzvala, tista, ki bo pokazala smer vsem drugim narodom, smer namreč do boljšega življenja. Lahko smo prav dobro volje, ako gledamo v bodočnost. Nemčija lahko zasadi svoje zastave kjerkoli hoče, toda ako se ji ne posreči, da zruši temelje^ na katerih je zgrajena Anglija, bo njen Imperij zgrajen na pesku. Nato je lord Halifax izrazil upanje, da se bo nemški napad ustavil in razbil ob angleški trdnjavi. Halifax je nadalje omenil, da živijo tudi onstran Atlantskega oceana narodi, ki z vedno večjim zanimanjem gledajo na dogodke v Evropi. Ameriški narod prav gotovo ni gradil svojega doma zato, da bi ga sedaj predal. Ame-rikanci dobro poznajo sedanji položaj, to* kar sedaj v Evropi zmaguje, ni pomerjeno za njegove želje. Lahko smo prepričani, da veliki ameriški narod prosi za našo zmago prav tako goreče, kakor prosimo mi na teh naših angleških otokih. Halifax je sklenil svoj govor s prošnjo, naj vsi prosijo Boga, da blagoslovi angleško stvar. »Mi in vsi naši tiominioni onstran morij stojimo neomajno nasproti zlem silam, ki se dvigajo proti nam in svetu. Zato bomo korakali naprej, videč pred seboj lepoto, pa tudi nevarnost svoje naloge«. vrv 11 včeraj na ameriškem radiu dejal: Mi, Vel. Britanija, smo vaša Maginotova črta. Ako se zrušimo, pride vrsta na vas. Mi se napada ne bojimo. Nemčija je prisiljena storiti poskus podjarmljenja Vel. Britanije bodisi s silo, bodisi z zvijača Mora to storiti, ako hoče uresničiti svoje cilje. Ako vzdržimo do oktobra, ko se prične slabo vreme, smo že preko nevarnosti. Prihodnjo pomlad pa bo dobava letal iz USA in imperija ogromno na-rasla« VOLIVNA ZMAGA SDS V ogulinskem okraju so bile v nedeljo v Drežnici občinske volitve. Pri volitvah, ki so potekle v popolnem miru, je zmagala lista SDS (Samostojne demokratske stranke), ki je dobila vseh 24 odborni-ških mandatov. UTEMELJITEV PRIKLJUČITVE MOSKVA, 23. julija. Tass. Vlade vseh treh baltskih držav so izdale svečane proglase, s katerimi utemeljujejo sklep o priključitvi k Sovjetski uniji. Minister sssRhraljo Aleksandru BEOGRAD, 23. julija. Sovjetski poslanik na našem dvoru V. Andrejevič P1 o t n i k o v je obiskal Oplenac in Ava-k>. Najprej je bil na Avali, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka ter počastil spomin na padle jugoslovanske junake. Odtod se je odpeljal na Oplenac, kjer sta ga sprejela topolski župan in upravnik dvorskega posestva. Po sprejemu se je najprej podal v cerkev na Oplencu. Tu je položil na grob blagopo- kojtiega kralja Aleksandra Zedinitelja krasen venec z napisom »Minister SSSR kralju Aleksandru«. Nato pa si jc ogledal umetniške freske, ki so na stenah zaduž-bine na Oplencu. Popoldne jc bil posla* nik v Banji, kjer si jc z velikim zanimanjem ogledal vinogradniško zadrugo. Tti sa je sprejelo veliko število kmetov. Odtod oa se je odpeljal v Arandjelovac. nato pa se je proti večeru vrnil v Beograd. Dr.Maček vHrvatskem Zagorju ZAGREB, 23. julija. V okviru progra ma proslav rojstnega dneva voditelja Hrvatov je dr. Maček obiskal v spremstvu svoje rodbine Hrvatsko Zagorje. Po trgih in vaseh, ki jih je obiskal, mu je podeželsko ljudstvo priredilo navdušene sprejeme in pozdrave. Posebno svečan pa je bil sprejem dr. Mačka v njegovem rojstnem kraju Ja-strebarskem, kjer se je zbrala ogromna množica ljudstva. Na pozdrave poveljnika HZ (Hrvatske Zaštite), župana Jastre-barskega ter narodneg poslanca Novosela. se je dr. Maček zahvalil s krajšim govorom, v katerem je med dru&m de- jal; »Pred 20 leti se pri preurejanju Evropo niti malo ni upoštevalo zahtev posameznih narodov, še manj socialnih zahtev. Radi tega se je moralo tako stanje porušiti. Leto 1918 je dočakal hrvatskl narod nepripravljen. Sedaj nastopa čas, ko se spet preureja zemljevid Evrope. Tokrat pa je hrvatslti narod po zaslugi bratov Radičev In naroda samega, ki se jo str* nll okoli njunih Idej, pripravljen na to dobo. Danes je ves hrvatsk! narod pre* pričan, da se bodo pravično rešile vso njerove znhteve, do katerih ima popolno pravico.« Novice Za vse enake dolžnosti in pravice Potrebna je enakopravnost v izpolnjevanju obvez In ukrepov, ki jih terjajo izjemne prilike ■ »Politika« prinaša daljši članek, v katerem ugotavlja uvodoma, da je storjeno vse — z zakonskimi uredbami iti predpisi —, da bi ostala morala naroda čvrsta. Med drugim pravi pisec: Kljub temu se je i življenje ogromno podražilo, deloma opravičeno, vendar ne sorazmerno Špekulacija cvete. Še do danes niso niti izvedeni neobhodni popisi blagovne rezerve. In kar je poglavitno, naši ljudje niso dobila sigurnosti, da je tudi opravičena podražitev izvestnih dobrin pravična. Napori prebivalstva pri prenašanju težav niso enakomerni. Celi sloji naroda niso imeli niti podlage za prenašanje starih težav, kako bi torej mogli prenašati še nove. Prevladalo je naziranje, ki ga ne zanika niti državna propaganda, da se kupičijo preveliki materialni dobički tako pri posameznih plasteh , naroda, kot pr: Posameznih državljanih... Medtem ko na primer sledi največji del naroda vsem pozivom oblasti na vaje, ko cele plasti naroda vršijo dela na potrebah državne obrambe, se poslužuje cela kategorija naših državljanov vseh nedovoljenih sredstev in podvzema često nedostojne korake, da bi se na vsak način osvobodila obveznosti. Cela kategorija mož poseda po javnih in nočnih lokalih ter se zabava, dočitn so naši delovni ljudje po mestih in vaščani prisiljeni, da takoj zapustijo svoje nedovršene posle, družine in delavnice, da bi se odzvali svojim dolžnostim. Medtem ko skušajo oblasti na sicer ne-sistematski toda hiter način izdati predpise, ki so potrebni ne samo radi sedanjih trenutkov, temveč tudi radi bodočnosti naše države in naroda in dokler ima večina naroda samo dolžnosti, izgle-da tako, kot bi imele cele tesno povezane plasti samo privilegije. Vse to vpli- va zelo težko na narod. To tem bolj, ker je-bister in je navajen, da hrup in uživanja in tudi vse posledice hitre obogatitve ter pomanjkanja zavednosti tolmači s pravimi vzroki. Vse to -nanjšuje edinstveno zavest in domoljubnost, potrebno bolj kot kdaj koli poprej. Zavest o edinstveni skupnosti vseh slojev je možno vzpostaviti s pravičnimi, tudi drakonskimi ukrepi, toda ne samo z zakonskimi predpisi. Ti ukrepi morajo biti pravični in drakonski za vse one, ki ne spoštujejo zakonskih predpisov, za one, ki jih ne držijo ter jih sabotirajo in izpreobračajo Posebno mora to veljati za one posameznike, ki imajo samo pravice, dolžnosti pa ne — pa tudi za tiste organe, kateri ne razumejo, da so dolžni skrbeti za pravično in točno izvajanje zakonskih predpisov. Gospod urednik! — Kakor znano je stopila 1. julija v veljavnost uredba o obveznem pokojninskem zavarovanju tr-fiovskih pomočnikov. Brezdvomno je to važna socialna uredba za naše trgovske pomočnike, ki bodo na stara leta preskrbljeni. Z isto uredbo so tudi določene minimalne mezde za trgovske pomočnike, ki znašajo din 900. Ce prištejemo sedaj to zavarovanje, ki znaša za minimalno mezdo 108 din in še zavarovanje pri OUZD velja trgovca pomočnik ca 1200 din. Res lepo, da se skrbi za trgovske pomočnike in za izboljšanje njih socialnega in gmotnega položaja, a s to uredbo je sprožena druga nevarnost. Trgovci so danes silno obremenjeni bodisi z davki, ki so različni, bodisi z drugimi dajatvami itd., pa jim še napr-tjo razne dajatve. Seveda trgovec tega ne plača sam, ampak plača vse to kon-sument, kmet, delavec, uradnik, ki je pa itak tudi v slabem položaju. Na ta način se cene povišujejo. Trgovci sami pa bodo prisiljeni odpuščati pomočnike, posebno na deželi, in bodo imeli več vajencev. Na ta način se zna zgoditi, da se bo v vrstah trgovskih pomočnikov pojavila brezposelnost in tekom let, ko bo dotok naraščaja vedno večji, utegne ta brezposelnost še narasti in imeti slabe posledice. Zato bi bilo umestneje, če bi se povišala kupna možnost našega konsumenta, Povišale plače trgovskim pomočnikom, ki bi to obvezno zavarovanje sami plačevali. Trgovci bi gotovo na to pristali, ker bi se jtudi povečali njihovi dohodki. To bi bHo bolj socialno, kakor sedaj, kb se z uredbo enemu skuša pomagati na račun drugega, potem pa se onega, ki se mu skuša pomagati, na drugi strani udari in ga ogrozi z brezposelnostjo. — Deželan. DEŽEVNO VREME ima vsaj eno dobro stran. Radi obilnega dežja zelo rasejo. gobe. Posebno Prekmurje in Prlekija sta polni te dobrote za našega malega človeka. Nabiranje gob je Povsod intenzivno in so gozdovi polni vnetih nabiralcev, Del gob konsumirajo ljudje sami doma, največ jih pa posušijo ter nato prodajo. Pred leti. ko je bil izvoz dokaj dober, so bile tudi cene suhim gobam ugodne. Saj so plačevali trgovci od .50 do SO din za kg. Letos pa so cene slabše in. stane kilogram 30—35 din. Posebna novost je k on serviranje gob. Trgovci konservirajo gobe in jih v škafih odpošiljajo. POŠTARSKI KONGRES V NIŠU Te dni je bil v Nišu kongres jugoslovanskega poštnega uradništva. Spremenjena pravila določajo, da postanejo vse Pokrajinske poštne organizacije avtonomne. Vsa društva bodo včlanjena v Zvez društev poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov. V posebni resoluciji zahtevajo poštni uradniki spričo odgovorne in naporne Službe izboljšanje gmotnih prilik. Po kongresu so udeleženci priredili več izletov v niško okolico. Celit Kaj je z avtomatsko telefonsko centralo ? ŠE VEDNO NEPOJASNJENA SMRT 17. t. m. smo poročali o nenadni smrti 15ietne' Anice .Pristovnik iz Dragučeve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tragično preminulo dekle je bilo pokopano 19. t.m, ob veliki udeležbi součencev in součenk, ki so naravnost ‘ zasule mladi grob s cvetjem. Ob grobu pa je spregovori! učitelj Mirko Vaud a. Nenadna smrt nesrečnega dekleta pa je še vedno predmet najrazličnejših ugibanj. Zdravniški pregled je ugotovil, da ni bilo nobenega zunanjega znaka smrti. Ni pa bil ugotovljen vzrok smrti, kar bi seveda mogla ugotoviti le obdukcija. Zakaj do obdukcije ni prišlo, ni znano. Gotovo pa je, da bi le obdukcija mogla razpršiti "razna ugibanja, ki se sučejo okoli smrti tega dekleta. Že neštetokrat so se po časopisju obravnavale neznosne telefonske razmere v Celju. Te razmere postajajo iz dneva v dan neznosnejše. Neprijetne so te razmere za telefonske naročnike, ki si morajo zbrati vse živce, kadar se odločijo zahtevati kako številko. Treba je dostikrat zvoniti in zvoniti, predno se oglasi centrala, ko pa se k sreči dobi številka, pa se pojavljajo drugi nedostatki. Slabo se sliši, govori vse križem, prekinitve med pogovorom so pogoste. Naročnik mora imeti veliko potrpljenje. Neprijetne pa so te razmere tudi za uradništvo v telefonski centrali, ki bi rado ustreglo naročnikom, pa tega pri najboljši volji kljub vsemu trudu ne zmore. Polno je bilo že obljub od merodajne strani, da se bo za Celje in zdraviliške kraje okrog Celja uvedla avtomatska telefonska centrala, k realizaciji teh obljub pa 'še ni prišlo. Ker postajajo telefonske razmere vedno neznosnejše, je nujna želja m tudi zahteva, da se tenvu takoj odpomore in uvede avtomatska telefonska centrala v Celju. Zadeva ne trpi več odloga. Celje je tako važen industrijski, trgovski in tujskoprometni center, da so take' telefonske prilike, kakor tukaj vladajo, naravnost škandal. Skrajni čas je, da se od obljub preide tudi k izvedbi istih in se te neznosne prilike odpravijo z uvedbo že dolgo obljubljane avtomatske telefonske centrale. c Pogreb v cvetu mladosti preminule gospodične ,Tee Čatrove se je včeraj popoldne vršil ob veliki udeležbi občinstva iz Bežigrada na celjsko mestno pokopa-, lišče. Pogreb je ob veliki asistenci vodil teharski župnik g. Vesenjak. Ogromna udeležba ljudi vseli slojev na pogrebu je pokazala, kako priljubljena je bila pokojna Tea in kako vsi sočustvujejo nad bridko izgubo, ki jc zadela ugledno rodbino g. Čalra z izgubo hčerke edinke. c Nočno lekarniško službo ima od 20. do 20. t. m. lekarna „Pri Križu" na Kralja Petra cesli. c Umrla jo na Bregu 14 pri Celju 65 letna žena železniškega upokojenca Marija Rajškova. c Nesreča na posiaji v Slorah. Ko se je peljal 32 letni Nikola Savič iz Vladjeviča pri Donjem Vakufu v soboto popoldne na vojaške vaje v Maribor, je padel v Štorah pri Celju iz vagona m se hudo poškodoval po glavi. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Borza dela. 20. julija je bilo skupaj v evidenci 251 brezposelnih, moških 131, žensk 117. 10. julija pa jih je bilo skupaj v evidenci 239, moških 177, žensk 02. — Delo je na razpolago: 4 poljskim de-, lavcem ,2 hlapcema, 5 čevljarjem, 1 peku, 1 krojaču, 1 mizarju, 1 mlinarju, 10 deklam ,2 natakaricam, 10 kuharicam, 1 sobarici in 3 služkinjam. c Novo cesto gradijo iz Štor proti St. Janžu nad Štorami in Svetini. Cesta je že zgrajena v precej dolgi progi pod Št. Janžem in se bo gradnja nadaljevala sedaj proti Štoram, pozneje pa se bo podaljšala še do Svetine. Cesta, vkolikor je že zgrajena, je prav lepa in bo za vsak vozovni promet sposobna. c Dva nesrečna padca s kolesa. Ko se je peljala s kolesom Karolina Apihova, uradnica Poštne hranilnice iz Ljubljane, ki je bila v Laškem na dopustu v soboto iz Laškega na Rečico, je padla s kolesa in se težko poškodovala po obrazu, rokah, nogah in ramenu. — 42 letni Anton Novačan iz Začreta pri Škofji vaši, je padel v Trnovljah s kolesa in si zlomil roko v ramenu. — Oba so oddali v celjsko bolnišnico. c Mlatilnica je odrezala tri pi;ste na desni roki 58 letnemu posestniku Ivariu Krajncu iz Lopate pri Celju. Oddali so ga v celjsko ljolnišnico. c Avtomobil se jc zadel v drevo. 00 letna žena kočarja Marija Praprčthikova iz Gomilskega se je z nekim avtomdbi-bilistom peljala proti Si. Pavlu pri Preboldu. Avto se je med vožnjo zaletel v neko drevo. Praprotnikova je dobila,hude poškodbe po glavi in rokah. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Planinski dam pod Tovslotn. V eni zadnjih sej mestnega sveta je. bilo obljubljeno, da se bo dogradil planinski dom pod Tovstoni. Izgloda pa ,da bo letos zopet prešlo poletje in stavba bo ostala takšna, kakor je. Medtem je na liribu nad vasjo Svetina zrasla lepa planinska postojanka iz privatne iniciative, ki bo za Svetino tudi važna, utegne ‘pa biti tudi konkurenca domu pod Tovstoni, če se bo z dograditvijo istega še dalje odlašalo; Plul p Preminul je po daljši in mučni bolezni ■29 letni čevljar Avnejčič Franc. p Požari povzročili OOIMtOO din škode. V prvem polletju je bilo v Ptuju in okolici 31 požarov. Med temi jc popolnoma uničenih nad polovico domov. Človeške žrtve ni bilo nobene. Povzročeno škodo cenir jo nad 600.550 din. Ugotovljeno jo,., da jc bilo precej požarov podtaknjenih. p Ne prirejajte neprijavljenih plesov! Ugotovljeno je, da so nekateri gostilničarji pod krinko koncertov prirejali pleše, da izbeghejo zapadlim taksam. To se dogaja predvsem v bližnji okolici. Ti neprijavljeni plesi pa stanejo gostilničarje večkrat lep denar, ko morajo plačali maksimalno takso in še obeulno globo. p Čeprav smo v „Večerniku“ opozorili na neurejeno stanje ceste pri kolodvoru in drugem drevoredu, katera resno ovira promet, še vedno odločujoči niso poskrbeli, da se popravi cesta. o Smrt na Veliki planini. V nedeljo se je' na Veliki planini smrtno ponesrečil 24 letni delavec Friderik Hrovatin iz Domžal. Padel je v prepad in se na skalovju ubil. o Vreče iz konoplje. Zaradi pomanjkanja surovin za industrijo jute razmišljajo naši gospodarski krogi o izdelovanju vreč iz konoplje. V Novem Sadu so že pričeli izdelovati vreče iz konoplje. o V Obrežu obč. Središče je v nedeljo strahovito potolkla toča, ravno ialro v okolici Varaždina. Stari kruh“. ki rase na rii ff Predno požanjejo rž, vidiš na Murskem polju, še bolj pa po Medmurju, ljudi, ki hodijo med ržjo in nekaj pobirajo. Pobirajo takozvani »stari kruh«, kakor ga imenujejo, in ga nosijo v trgovino, kjer ga dobro vnovčijo. Ljudje se niti ne zavedejo, kako dobro delo opravljajo s tem, da ta »stari kruh« pobirajo in odvračajo veliko, nevarnost zastmpljenja. »Stari kruh«, kakor ga imenujejo Mu-ropoljd in Medmurci, so rženi rožiči (hrvaško ražna glavnica, latinsko secale cornutum), ki se pojavljajo na rži. Tl rožiči so 10—30 mm dolge in 2 do 5 nun debele tvorbe, temno sivkaste barve, navadno na straneh nekoliko upognjeni in žlebičasti. Prelom je raven in notranjost je modrikaste sivkaste barve in posebnega vonja. Ti rožiči nastajajo na ta način, da se posebni trosi gljive »Clavvi-ceps purpurea Tul« razvijejo v pk>dnici rženega cveta. Te gljive povzročijo okužbo rži, da sc namesto zrna tvori potem omenjeni sivkasti rožič, ki se stalno razvija in doseže do žetve omenjeno velikost. Takrat so rožiči tudi zreli in oadejo s klasov na tla, kjer potem prezimijo Iz rožičev se potem pomladi razvijejo zopet trosi, ki pridejo potem spet v ržene plodnice in tako se ta proces ponavlja. Ti rožiči so zelo strupeni in jih uporabljajo v zdravilstva. Vprav radi tega jih ljudje nabirajo in prodajajo, a ne vedo kako hud strup nabirajo. Zmleti rožiči v rženi moki lahko povzročijo akutno zastrupljenje. Saj zadostuje že 2% te snovi v kruhu, da se človek zastrupi in ima potem trajne bolečine. Pri uživanju večjih količin pa nastanejo potem po zastrupljenju katastrofalne posledice, človeku odpadajo posamezni deli telesa ali zblazni in končno nastopi smrt. Zgodovinsko dejstvo je, da se je leta 857. ob reki Reni pojavila epidemija za-strupljenja s strupom iz rožičev, kar so smatrali za kazen božjo. Snov, oziroma strup, ki ga pridobivajo iz teh rožičev, rabijo v zdravilišču kot .zdravilo in je Evropa do 18. stoletja to zdravilo uvažala iz Kitajske. Od takrat pa to zdravilo izdelujejo tudi tu. Zaradi tega so začeli umetno gojiti te rožiče in je povpraševanje po njih vsako leto večje. Tudi na Murskem polju in v Medmurju gojijo te rožiče umetno. Spomladi so s posebnimi aparati okužili ržene kla- se, pravili so, da rž »cepijo«. Sedaj pred žetvijo pa so rožiče pobirali iz' klasov, ker rožiči ne smejo odpasti in ne smejo biti pobrani z zemlje. Razni špekulanti so obljubljali kmetom spomladi precej visoke cene, zato so precej rži okužili in se je sedaj vršil pravi lov za rožiči, a cena je sedaj zelo nizka. Komaj 50 din plačajo za kilogram. Koliko je truda in dela. predno naberejo 1 kg teh rožičev, si lahko vsak misli. Z obiranjem teh rožičev pa je preprečena nevarnost, da bi se večje količine teh rožičev ne pomešale med zrnje. Od-vrnjena je s tem akutna zastrupitev naših kmečkih ljudi, ki se ne zavedajo hudih posledic te zastrupitve in nevarnosti okužbe. Zanimivo je, da smo 1. 1924. izvozili 430 kg teh rožičev, dočim je Španija 1. 1927. izvozila 74 t. Največ gre v Ameriko, kjer letno uvažajo do 100 t teh rožičev za predelavo v zdravila. Na Murskem polju in Medmurju je letos precej teh rožičev in bosta ti dve pokrajini nabrali za izvoz dosti, če bi le cene bile boljše, kar bi bilo upravičeno spričo truda in nevarnega eksperimenta, ki so ga naši kmetovalci napravili. Var Manisor l ^asji dnevi v zname^u - «!•** •• ■■ ■ ivi vr©fn*©ržSi^© ^fšz© taiiianski pogon za dobavo bombaža i ■»«. *«*■«.^ 2e pred dnevi smo poročali, da je v italijanskih lukah in Carinskih skladiščih večja količina bombaža, raznih drugih tekstilnih surovin in ostalega blaga, ki je blokirano. Naši uvozniki so na vse načine poskušali doseči oprostitev tega blaga. Sedaj se je italijanska vlada odločila omogočiti naši državi oziroma našim uvoznikom, da pridejo do blokiranih tekstnih surovin, ki so naši industriji tako krvavo potrebne. Stavili pa so naslednje pogoje: 1. Vse ono blago jugoslovenskih uvoznikov v italijanskih lukah in svobodnih carinskih skladiščih, ki izvira iz nevoju-očih se držav, se iahko takoj dvigne in prepelje v Jugoslavijo. 2. Blago, ki je namenjeno za Jugoslavijo, pa je frankiratio na italijanskega trgovca in izvira iz ene od vojujočih se držav se lahko oprost:. ako dotični italijanski trgovec dokaže, da je to blago dejansko namenjeno Jugo- slaviji odnosno jugosiovenskemu uvozn-ku. 3. Blago, ki je franki rano na jugoslovanskega trgovca in izvira iz ene od vo iujočih se držav, pa leži v Italiji, se lahke osvobodi, če jugosiovenski trgovec dokaže, di. je to blago v resnici namenjeno Jugoslaviji. V tem primeru mora naš trgovec, odnosno uvoznik, takoi naslovit prošnjo na naslov: Ministero per gli scambi e valute — Direzione generaie epr gli servizi ed esportazioni, Roma. Zakaj imafo vlaki toliko zamude? Potniško baga.ne so preoaramsn one Od prijatelja našega lista smo prejeli i si že dan pred potovanjem v miru naba tale dopis: vil potrebne vozne karte v lepi posloval- Letos smo zek) pozno dočakali lepo | niči »Putnika« na Trgu svobode, če si vreme; posebno ob sobotah in nedeljah izumre Maribor in vsi silijo v naravo na krajše in daljše izlete, posebno na naše Pohorje in obmejni Kozjak, pa tudi dalje na Uršljo goro, Peco itd. Na že-žezinici je ob takih dnevih velika zadrega Že v čakalnioi se komaj prerineš do vhoda, na peronu je kakor v čebelnjaku m v vlaku skoro ne najdeš mesta. Zadnjo soboto m nedeljo so imeli vlaki, prav posebno oni, ki pridejo za naše turiste in izletnike v poštev, že pri odhodu iz Maribora precejšnje zamude. Menda izključ no iz razloga, ker potniške blagajne na železniških postajah niso mogle zmagovati dela in so odpravljale potnike tudi še tedaj, ko bi moral vlak že davno odpeljati. Ti nedostatki bi se dali odpraviti z večjim številom potniških blagajn ali potom »Putnika«. Velik del turistov in izletnikov, ki si že par dni prej določijo m Naplavljeno iraplo. Dx'ava je naplavila na Bregu pri Ptuju truplo 73 letnega Jožefa Bogatina iz Studencev. Omenjenemu sta manjkala na ievi roki prstanec in mezinec. Pri njem so našli tudi nerazvite fotografske plošče. m Racija na kolesarje. Zaradi stalnih kolesarskih nezgod so orožniki v Studen- posebno številko .Večeruika", ki bo izšla 3. avgusta 1940 sp —......—, — _. __ _____ški promet lahko rednejši in bodo vse program za nedeljo in zberejo družbo, bi | zamude izostale. bodo izletniki in turisti pravočasno prej cih priredili v zadnjih dneh racijo na kolesarje, ki so poštah ze tako brezobzirni, da se vozita kar po dva na kolesu in povrhu še brez luči. ra Karumbol. V Studencih na Aleksandrovi cesti je neki kolesar podrl kolesarko Ano Fuchs iz Zg. Radvanja. Poškodoval ji je levo roko in kolo. Po nesreči je po- nabavili pri »Putniku« vozne karte, bodo imeli sami koristi od tega, hvaležni pa jim bodo tudi vsi ostali potniki in tudi železniška uprava sama, ker bo železni Ne koplji jame drugemu, že nočeš... V nekem večjem mariborskem podjetju je že 20 let uslužben kurjač S. M. V istem podjetju je po njegovem pripovedovanju tudi nekdo, ki mu delavske skrbi niso prav nič mar in ki hote ali nehote čestokrat dela krivico delavcem »Slučaj je nanesel«, da je bil M. po službeni potrebi premeščen iz Maribora daleč od svoje družine. Ima namreč ženo in sedem otrok, od katerih je samo eden preskrbljen, za vse druge pa mora skrbeti družinski oče, ki je v 20 letih službovanja pretrpel že marsikatero grenko M. se je vozil v službo in se po končanem delu vračal k svoji družini. Že se je vdal v težko usodo, ko ga je te dni doletel drug, morda še težji udarec. Po posredovanju »dobrih ljudi« mu je bi- lo odpovedano upravno stanovanje. Kako naj plačuje mož, ki ne živi pri družini zaradi premestitve, drago stanovanje in poleg tega še preživlja svojo veliko družino? M. se je zatekel na social-no-politični urad mestne občine za pomoč. Posredovali so, toda posredovanje je bilo brezuspešno. M. je prepričan, da mu delajo krivico in da ima »prijatelje« ki mu kopljejo jamo, saj ima menda prav isti »prijatelj« na vesti že tri človeška življenja. Trije uslužbenci so si namreč zaradi neprestanih šikan sami končali življenje. Zato nas prosi, naj javno po sredujemo zanj, naj njegovi predpostav-ljni vendar uvidijo propast njegove nepreskrbljene družine m umaknejo stanovanjsko odpoved ter mu omogočijo službovanje v Mariboru. SLOVO STEVANA IN DR. BOSILJKE KRAJNOVIC Ob svojem definitivnem odhodu iz Ma rifoora se tem potom poslavljam od vseh prijateljev ta znancev, s katerimi se nisem mogel osebno posloviti, z zagotovilom, da jih ohranim v trajnem in prijetnem spominu. Stevan Krajnovič, višji komisar. Ob odhodu iz Maribora smatram za svojo prijetno dolžnost, da se tem potom poslovim od vseh prijateljev in znancev s katerimi se nisem mogla osebno posloviti Hkrati se tem potom zahvaljujem vsem pacientom, bodisi privatnim bodisi železničarjem, za izkazano mi zaupanje. — Dr. med. dent. et phil. Bosilj-ka Krajnovki. OPOZORILO DAVKOPLAČEVALCEM J5. avgusta poteče skrajni rok za plačilo v IH. četrtletju v plačilo dospele zgradartae, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet ta luksus, družbenega davka in I. polletni obrok zemlja-rine. Davčni obvezanci se pozivajo, da poravnajo svoje dačne obveznosti do 15 avgusta, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter zaračunali eksekucijski stroški ta zamudne obresti. m Nočna lekarniška služba: od 20. do vključno 26 .t. m. lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna „Pn Mariji pomagaj", Aleksandrova cesta 1, MILO SE JE PODRAŽILO Banska uprava je dovolila tvrdki Zlatorog v Mariboru, da sme prodajati Zlatorog milo pri odjemu A) 150 kg po 13 din, do 300 kg po 12.75 din, od 300 kg dalje pa po 12.50 din za 1 kg; Zlatorog terpen trnovo milo pri odjemu do 150 kg po 14, do 300 kg po 13.75 din in od 300 kg po 13.50 din za 1 kg. Cene pri takojšnjem plačilu ta brez vštetega 5% prometnega davka. m Premeščena sta policijski agent Ignac Jelinčič z Jesenic v Maribor in policijski stražnik Karl Jurkovič iz Maribora v Ljubljano. m Seja zveze slovenskih mest bo 3- avgusta v Mariboru. m Nova stražnika. Za policijska straž-nika-pripravnika sta imenovana pri pred-stojmštvu mestne policijo v Mariboru Anton Grešak in Ivan Bratuša. m 22 kaznjencev so izpustili včeraj na pogojni dopust. Med njimi je tudi več težkih zločinov. Cc se bodo lepo obnašali, bodo ostali na svobodi. m Neki brezvestni avtomobilist je na Aleksandrovi cesti povozil dijakinjo Bo-rislavo Vrenko ter jo nevarno poškodoval. m Hrvatske gospodinjske učiteljice so tc dni obiskale Maribor. Po ogledu vinarske in sadjarske šole so se odpeljale v Svečino, kjer si bodo ogledale gospodinjsko šolo. m Ob priliki nedeljskega neurja je udarila strela v topol v mestnem parku in ga ob vrhu razklala. m Okradeni brivec Seme Jožef iz Radvanja prosi onega, ki ima vse njegove listine, naj jih odda na žandannerijski, postaji v Studencih. begnil. m Mariborske gospodinje se s strahom vprašujejo, ali ne bodo dobile več namiznega olja, ki ga zdaj resnično primanjkuje. Prizadeti so zlasti domači bolniki in rekonvalescenti. m Ukradeno kolo .Tovarniški delavki Mariji Štancerjev! jc' nekdo ukradel izpred neke gostilne na Ptujski cesti kolo „Auher“ z cv. štev. 130883. m Tatvina otroškega vozička. Državna uradnica Anica Lengerjeva je prijavila tatvino športnega otroškega vozička, ki ga je imela shranjenega v stanovanju v Go-spejni ulici 9. m Od doma je pobegnil 91etni Franc Vogrin od Sv. Ruperta v Slovenskih gor. Ker se jc potikal po mestnih ulicah so ga prijeli in izročili v mestni mladinski dom. m Tatvina zlato brošc. Reiser Justina iz Studencev je prijavila orožnikom, da ji jc brivski pomočnik H. Stevo iz Čakovca ukradel iz njenega stanovanja na dr. Krekovi cesti v Studencih zlato brošo. H. je tatvino priznal ter bil ovaden sodišču. m Tatvina breskev. Posestnik Anton Žurga iz Gozdne ulice v Studencih jc prijavil orožnikom v Studencih, da so mu neki fantalini pokradli z vrta breskev v vrednosti nad 300 din ter poškodovali drevo. CENE MESA PRI ŠPEHARJIH Govedina 12 do 14 din, teletina 10 do 14 din, svinjsko meso s kostmi 15 do 16 din, svinjsko meso izluščeno 17 do 18 din riba 20 dta, zajec 16 do 17 din, salo 19 do 20 dta, slanina 18 dta. pljuča 8 do 10 din, jetra 12 dta, reberca 14 do 15 din, glava 8 do 10 dta, ledvice 2 do 3 dta noge kom. 1.50 do 3 dta. začetek tiste posebne poletne dobe. ki je bila že staremu svetu znana kot doba pasjih dni. Pod to označbo ki je drugače v zvezi s Siriusom, to je iz ozvezdja Velikega psa tista svetla zvezda, ki v tem Času vzhaja in zahaja s soncem, ,:e običajno mišljen čas približno enega meseca največje vročine. Zato pravimo tudi vročini izven te dotfe, da je vroče kot v pasjih dneh. Letos je bila sv. Magdalena vse prej ko vroča in sončna. Bodimo pa veseli, da ni deževalo; po starih pravilih namreč »se dolgo slabo vreme drži, če na dan sv. Magdalene še deži*. Nahajamo pa se tik pred nadaljnjo veliko preizkušnjo: dan sv. Jakoba, kateremu sledi sloveča Porcijunkula. Opozarjamo, da je to leto posebno za to enomesečno visoko poletno dobo zelo važno ne Te za vreme v letošnjem božiču in za usodo naših letošnjih pridelkov, marveč tud z? meteorološko statistiko celega stoletja. Kino • Grajski kino. Ponedeljek in torek Gigli v prekrasnem velefilmu Marioneti«. — Sredo in četrtek veliki ruski film „Raspu-tin“. • Union kino. Do vključno torka „Po-ročnik Repkin“ prekrasni češki film iz časa svetovne vojne. • Kino Esplanade. ,.Trije valčki". Razkošni, veseli m zabavni lilm, glasbe, petja in plesa. PASJA STEKLINA V MARIBORU Dne 18. L m. popoldne se je priklati, v mesto majhen žolto-črno-rjav, srednje-kratko dlakast pes. Na tem psu, ki je ugriznil več oseb in je imel znamki občine Sv. Bolfenk v Slov. gor. štev. 9/40 in 49/39. je ugotovljena steklina. Zato se v smislu živ. kužnega zakona odreja strogi pasji zapor. Naroča se ,da se vsakdo ki bi. bil od lega psa ugriznjen, javi takoj mestnemu poglavarstvu ,ravno tako je prijaviti, če je ta pes ugriznil kake živali. Vsi psi morajo biti tako zavrovani, da je vsako poškodovanje oseb ali živali onemogočeno, kakor tudi, da je pobeg ali dostop tujim psom izključen. (V zaprtem prostoru nagobčnik, sicer pa veriga ah močna vrvica in nagobčnik). Na cesti sc morajo psi voditi na vrvici, imeti morajo varen nagobčnik, da je vsako grizenje in po padanje onemogočeno. Vse mačke morajo biti varno zaprte. Iz območja mestne občine se smejo psi odstraniti le z dovoljenjem mestnega po^ glavarstva. To pa le tedaj, če se žival pri veterinarskem pregledu spozna za popolno^ ma nesumljivo, Prepovedano je pse jemati v gostilne, kavarne in druge javne lokale (trgovine, mesnice, tržišča, zabavišča). Vsak pes, tudi z nagobčnikom, se bo izročil konjaču, če bo zaloten brez nadzorstva. Prav tako prosto se potepajoče mačke. Konjač bo v presledkih lovil pse in mačk »Torej zalijemo dogovor?« Angel je pritrjevalno zakašljal ter puhnil dim proti stropu. Krisa mu je ponudil steklenico. Angel jc izvlekel zamašek, s prstom je pokazal na polovico steklenice, nagnil glavo ter pil v grgrajočih požirkih, da mu jc jabolko poskakovalo gori in doli. Ko je odstavil steklenico, jo je pazljivo pogledal. Zares: topil je toliko, kolikor je rekel. Steklenico je dal Krisi, ki ie tudi topil svoj del ter nato dal steklenico ^'eni, Angelu pa je dejal: »Kje se torej sestanemo?« »Zvečer... pri Kentauru ... kakor angelčki!« »Imenitno! Zdravstyuj!« Ko sva odšla, sem pripomnil Krisi: »Ta je vendar zares blazen!« »Pameten blaznež!« mi je odvrnil Krisa. Zvečer sva se namenila proti trgovcu Kentauru, ki so ga vsi v mestu smatrali za blaznega. Morda zategadelj, ker je 'ln.ial blago divjakom. Ponujala so se mu sicer tudi druga krdela, toda on je dajal blago že tretje leto divjakom... Divjaki so mu prirejali »poteze«, toda on ja zatisnil oko: »Poznani vas!« Pa je prišel znova napad! In Kentauer je znova zatisnil oko, nekoliko divjakov pa jc poklical k sebi na vodko. Dejal jim je: »Torej, .fantje, če sc to še enkrat zgt> di, potem boste nesli čez mejo slamo! Jaz pa poidem z vamd!« Za nekaj časa je grožnja zalegla. Petkrat ali osemkrat so zares nesli »pošteno« čez mejo. Kentauer si je opomogli Ustanovil je tovarno mila v Vilni, tovarno črnila in tovarno čokolade v Grodnu Vse tri tovarne so bile plod njegove spretnosti. Mimo imena Kentauer, ki ga je imel po začetnicah svojih tovaren, so mu tudi rekali — Fabrikant. Ko so divjaki videli, da trgovec bogati ter ustanavlja tovarne, so mu jeli uganjati »poteze«. In Kentauer je pričel pešati.. Znova je poklical k sebi divjake... in spet si je opomogel. In tako je vozil z njimi že trd leta. Okoli Kentauerjeve hiše so se plazili fantje. V skupinah po dva, trije, celo Štirje. Nekatere je Krisa pozdravil. »Kje je Kentauer?« je vprašal. »S siiincem sedita.« »In pijeta žganje«, so dostavili fantje. Pomešala sva se med fante. Kmalu je pripeljal skozi glavna vrata velik voz Na njem so sedeli Angel, Sumeč in žid Berek Pogrebnik, ki je spremljal krdelo. Konje je vodil Kostja Kulhavi, Ken-tauerjev hlapec. Angel je poklical nekega fanta ter mu nekaj naročal. Fant je prikimal. Kostja je spet pognal in voz je izginil na ovinku. Fantje pa so krenili v manjših skupinah proti Duškovu. Kmalu za Vigoniči je stopil to gozda Angel. Počakali smo še ostale, nato pa smo zavili globoko v gozd. Ob veliki grmadi vejevja se je Angel ustavil. Tu sta bila tudi Sumeč in Berek Pogrebnik. Angel je jel vlačiti izpod vejevja nahrbtnike. Malomarno jih je metal na tla in glasno štel: ».; .eden, dva trije...« Naštel jili je osemnajst. Potlej se je obrnil k nam: »Pograbite nahrbtnike kakor angelčki!« Prezgodaj je še bilo, da bi odrinili na Dot. Fantje so se porazgubili po gozdu Lomili so močne veje ter si rezali palice in kije. Tudi Krisa in jaz sva si urezala debeli gorjači. Nato smo se vsi zbrali ob grmadi vejevja, polegli na mah ter kadi- li. Bilo nas je devetnajst. Bližal se. je večer. V gozdu je bilo čedalje temnejše Angel je pristopil h grmadi, ter izvlekel veliko vrečo, polno steklenic žganja. Naštel jih je devet ter dejal: »Ena steklenica za dva! Kakor za angelčke!« . '' Fantje so pričeli piti. Angel, pa je skrbno zavezal vrečo ter jo izročil Sumcu kot dodatek k nahrbtniku: »To poneseš ti! Pa nikar ne pobij vsega!« ‘ Sumeč je godrnjaje vzel vrečo. Fantje so pili. Nekateri so se dušili ob žganju ter so kašljali. Razlegali so se veseli glasovi in smeh. Stemnilo se je. »Tako, divjaki, zadenite nahrbtnike!« je kričal Angel. Vsi so vstali ter si jeli pripenjati jermen je. Nahrbtniki so bili težki. Nosili Smo usnjene podplate in kože. Sicer cenejše blago, toda dobiček je bil tristo odstoten. »In sedaj tišina! Niti besedice!« je ukazoval Angel ter krenil na pot. . . Nekdo mu je odgovoril s krohotom Drugi je spet zažvižgal. Krdelo se je pomaknilo naprej. Fantje niso bili tiho ter se niso ravnali po navodilih. Lomil! so vCje, kašljali, kleli, se smejali ter se raztegnili na četrt kilometra. Angel se je nekajkrat ustavil, grozil je s pestmi, toda zaman. Nato pa je jel tako hiteti, 'da smo morali teči za njim. Jaz in Krisa sva šla sredi krdela. Sprva me je presenečalo tako vedenje tihotapcev. Pa sem se ga privadil kaj naglo Žganica me je pogrela, nepreviden pohod fantov pa tni je pregnal sleherno misel na nevarnost. (Dalje.) ŽENSKI KOTIČEK SLUŽBO DOBI SLUŽBO IŠČE VAJENCI-(KE) STANOVANJE ODDA OBRT - TRGOVINA CENE MALIM OGLASOM: v malih oglasih stane vsaka beseda 50 par, nalmanlša prlstolblna za te oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanjski oglasi din l,— no besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din 12.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v pismu skupa) z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti snamka za 3 din. kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5164-18 Sporočamo žalostno vest, da se je v planinah smrtno ponesrečil gospod Iščem popolnoma samostojno SLUŽKINJO k 2 mesečnemu otroku. Naslov v ogl. odd- »Večcrnika«. '_______________________5639-2 FRIZERKA mlajša moč. dobi takoj stalno mesto. Salon Knez, Kneza Koclja 24, Maribor. 5643-2 odvetniški pripravnik. Pogreb bo v sredo, 24. t. m., ob 18. uri iz mrtvašnice pokopališča na Viču. Rožna dolina, dne 23. julija 1940. ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme- F E L I C I T A S sprejema na posebno željo klientov, le še nekaj dni. Sodna 26 1II/8. 5634-18 ROZINA GABROVŠEK in sorodstvo, Spomnite se CMDt Grem za POSTREŽNICO ves dan ali predpoldne. Naslov v ogl- odd. »VeČernika«. 5638-3 TRAVNIK ALI NJIVO kupim v okolici Maribora. Plačam takoj. Pobrežje pri Mariboru, Jadranska ulica 3. 5640-11 sprejme trgovina ODDAM STANOVANJA v novi zgradbi, enosobna, komfortna, v Mariboru. Po-štelska 14, zraven Ljubljanske ulice._________ 5641-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, se odda mali mirni družini 1. avgusta- Ogled po popoldnevih Dušanova 9. Vetrinjska ul. 26, »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike. predno nastopi zima. Vsa pe carska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki In pečarji popust. 5212-13 PARCELA na prodaj. Pobrežje, Lovska ul- Vprašati Gregorinova 7. 5645-11 VEČJA PARCELA v tnagdalensketn predmestju na prodaj. Ponudbe pod »Parcela« na ogl- odd. lista. 5642-11 ŠIRITE »VEČERNIH«! Naša iskreno ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa Helena Pukl gostilničarka in posestnica nas je po kratkem trpljenju v 89. letu starosti, po prejemu sv. zakramentov, 21. julija, ob 4. uri za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 23. julija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Razvanju v družinsko grobnico na vaško pokopališče. Sv. maša zadušnica bo 24. t. m.,ob 7. uri v cerkvi Sv. Mihaela v Razvanju. Razvanje, Poljčane, Maribor, 22. julija 1940. Konrad, Franc, sinova; Roza Drofenik, Jožefa Černe, hčerki; Marija Pukl, snaha; Franc čeme, zet; nečaki in nečakinje. Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR t Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se na vračajo. — Uredništvo tn uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67 — Poštni čekovni račun štev 11 400 Šport Teniški dvoboj I V TOREK IN SREDO POPOLDNE NA SKEM Dones popoldne se bo pričel na igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu dolgo napovedani teniški dvoboj med zastopnikoma BTK Milanom Branovičem, ofi-cielnim prvakom Srbije, ter Borisom Smerdujem na eni strani in najmočnejšo ekipo ISSK Maribora na drugi strani. Gosta sta dosegla v planiškem turnirju vrsto lepih uspehov, tako da čaka naše igralce nad Rezultati teniškega turnirja v Planici Planica uživa svetovni sloves radi tamkajšnje mamutske skakalnice, sedaj- pa je na najboljši poti, da se proslavi tudi z velikimi teniškimi napravami SIC Ilirije ter dobi mednarodni sloves kot center teniškega športa. Otvoritveni turnir je združil elito slovenskega in srbskega tenisa. Nastopila sta poleg drugih gostov igralca BTK Boris Smerdu in Branovič iz Beograda ter med drugimi slovenskimi igralci sedaj brez dvoma najmočnejša trojica Alba-neže in O. Blanke iz Maribora ter Šivic iz Ljubljane. V slnglu gospodov je Boris Smerdu v finalu premagal Branoviča, ofi-ciclnega prvaka Srbije, z 2:6, 6:4, 6:3. Branovič je v semifinalu odpravil BI trnke j a po trdem odporu z 2 :6, 4:6, dočim je v drugem semifinalu izpadel Bogdanovič proti Smerduju z 1 :6, 2:6. Srečanje obeh Mariborčanov je prineslo zmago Blankeju s 6:4, 3:6, 6:1. Oba sta pa tudi dobro odrezala proti Ljubljančanom. Blanke je premagal Sivica 8:6, 13:11, Albanežc pa dr. Smerduja 6:4, 6:2. Zmagovalka v damskem singlu je postala gdč. Maribor-Beograd IGRIŠČIH ISSK MARIBORA V LJUD-VRTU vse težka naloga. Maribor bo postavil dva leama v sledečih postavah: I. Albaneže-Korenčan, Skapin-Tončič, II. Kirbiš, Ja-godič-Kobi-Vute. Tekmovanje se bo pričelo oba dni ob 15., na sporedu so vsak dan po 4 singli in igra v dvoje. Cene sd jako popularne (10‘—, 5'— in 3'— din), tako da bo vsakemu prijatelju belega športa omogočen posel. Dragica Mitičeva iz Beograda, ki je v finalu izločila go. inž. Ezo Sernec-Maire s 7:5, 6:2. Zmagovalca v dvoje sta Bog-danovič-Boris Smerdu, ki sla v finalu premagala beograjski par Branovič-Bojovič s 6 :0, 6:2. Mariborski par Albaneže-Blan-ke je izpadel proti kombinaciji Sivic-dr. Smerdu s 3 :6, 4:6. XI. športni dan na Jesenicah SK Bratstvo je p;. . ...uh XI. športni dan, ki je ob sodelovanju športnikov iz vse Slovenije pokazal lepo _ uspehe. Spored jč bil kaj pester, v atletiki in nogometu so sodelovali tudi člani mariborskega Železničarja ter Ipavec, član PSK, V nogometu so- nastopili sledeči nasprotniki: jun. Kovinar—Bratstvo 2:0, jun. lezničar—Bratstvo 7 :0, Slovan, Naklo — Bratstvo II 1:0, Gradjanski, Zagreb— Bratstvo 6 :5. V table-tenisu je v konkurenci moštev v finalu Hermes premagal Planino s 3:1. Sodelovalo je 18 klubov. V singlu je Marinko (Hermes) v finalu premagal Krečiča (Mladika), v doublu pa sta zasedla prvo mesto brata Vrečič (Celje). V okviru boksarskega večera je bilo najzanimivejše srečanje Mariborčana Ipavca (PSK) z Balonom, ki ga je slednji odločil v svojo korist s 125 :105 točkam. V atletiki je Mavsar, član ljubljanske Planine, dosegel nov državni rekord v metu kopja s 62.50 m, pa tudi siepr so bli postavljeni prav dobri rezultati. Med drugim je junior Bačnik (2) zasedel 3. mesto v teku na 100 m s časom 12.3, prvo mesto v skoku v daljino s 601 m ter prvo mesto v metu krogle z 12.13 m, Leban (2) je skočil v daljino 5.85 m (2. mesto). s Ljubljanska Slavija je porazila na Rakeku SK Javornik v prijateljski tekmi s 3 :1 (0 :1). s Juniorski dvoboj mestnih reprezentanc Zagreba in Splita se je v Zagrebu končal z zmago domačinov v razmerju 58 :36 točkam. s Nov švedski rekord v jadralnem letenju je postavil švedski dijak Laften. Vzdržal je v zraku 4 ure 49 min. s Mariborski plavalni klub, službeno: Za dvoboj s SK Ilirijo v Ljubljani odrejam sledeče moštvo: Zlatič, Jandl, Bra-niselj, Dornik, Petek, Voler, Zimic, Jankovič, Golež Amalietti Lampret. — Tekmovalci morajo biti 24 . t. m., ob 9. na glavnem kolodvoru ter se javili kapetanu moštva g. Zimicu. Prinesite plavalke in trenirke. o Žrebce iz Mole, ki so državna last in so radi požara v zadružni žrebčarni zgubili streho, so sedaj preselili v drž. žrebčarno na Ponoviče. Ce zadruga ne bo dobila podpore za zgradbo žrebčarne, bo imelo to brezdvomno hude posledice za muropoljsko konjerejo. Zato vsi pričakujejo, da bo podpora prišla kmalu in bo še pred zimo žrebčarna zopet zgrajena. 40LETNICA GOSPODARSKE ZADRUGE V SREDIŠČU Pred 40 leti, t. j. 22. IV. 1900, so si J podjetni Središčani na pobudo tedanjega župana g. Jos. Šinka ustanovili svojo j lastno Gospodarsko zadrugo z namenom »pospeševati gospodarske koristi svojih članov«. Danes šteje zadruga 77 članov, = bi jih pa pri vsej svoji koristnosti štela \ lahko še trikrat toliko. Največji uspeli zadruginega delovanja se posebno lepo j opazuje na čisti pinegavski pasmi goveje ) živine in njenih plemenjakov, ki jih za drag denar na vse strani razpečava. Va- j žen je njen sklep od 13. III. 1910, »da 1 zadruga tujejezičnih revizijskih poročil ne 1 bo več vzela na znanje«. In. tako je tudi ] ostalo. Preko štirih desetletij jo je vodilo samo pet načelnikov in sicer so to gg. Ivan Kolarič, oče sedanjega župana, i od 1. 1900—1907 in od 1. 1915—1921, Jurij j Polanec od 1. 1907—1912 in od 1. 1913 i do 1915, Anton P1 e p e 1 e c od 1912 do j 1913, Feliks Horvat od 1921—1934 in Anton Tkalec od 1. 1934 naprej. Za- ] druga prav živahno posega v gospodarsko življenje svojih članov. Tako je n. pr. že nakupila 13 raznih gospodarskih j Strojev, med drugim tudi veliko mlatilnico in mnogo prvovrstnih plemenjakov. • Prometa v preteklem letu je imela din 42.800, rezerv, sklad pa je narasel na : 40.658 din. Tajniške posle vodi že peto leto g. Mirko P1 e p e 1 e c. Partljič za Sokolski rtom