CLASILO 3LOVEN3KE NAUODNE PODPORNE JEDNOTE mSirLZrL'SrZ SL22Í' CHk«tm-CJ%Uy j»>, \m. STEV.—NUMBER 171 antracita RP OST PROSTE OTENMI NAIODNI PODPOtKl JlUHOTS \A worp 1« MABOPftg fOPPOIWl JKPM0T1 Rokopisi M M frftéajo. (krm Cbtase«) f7 J* m teto, «S.7» m pyi leta, mmm strokovni organizaciji in ztmaj njo, ako ie niso ili te resnice, naj jo pa uče spoznavati, da jo tako razumeli, kakor se mora razumeti, da se delavci osvobode kapitalistične mezdne sužnostL I | Delavci, no strmite, kadar ste poraženi, in ne dajte I ne zavesti od nobene zmage, ampak val cilj mora biti •PEOSVETA" nmenf * ^JJ vedno naprej in naprej, aho hočete končno zmagati in u< " tako uresničiti Marksove besede, da mora biti osvoboditev delavskega razreda izpod kapitalistične sužnosti delo >i< lavoev samih. ENLIG ■j¡a Owwé h? ihm Wsti—I i UnHod Stets« < SIJO. saj twém W^JSJSBL Or THB FEDERATED m —mm v sfclspsjs pr ."rt*w SS-1MS) ▼ateta Imm PoaoriU J® KAJ JE NAMEN DELAVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE. VESTI IZMSELMN Delavci orgaalzirajmo se! Asa rmndsco, Csl. — "Oh, kako £ss beži, kakor blisk hiti mimo nas!** -X plavimo včasih. Ali čas stoji na enem mestu, kakor je stal že milijone let. Soln-ce stoji zmerom na enem in istem mestu, zemlja pa se vedno vrti okoli njega, zmerom po eni-inisti poti, že milijone in mili-lone let. Torej, kaj beži? Val človeškega življenja drvi naprej t neznansko hitrico, kakor gorski hudournik po svoji padajoči strogi. In ta val člove-Iškega življenj» hiti naprej do zmaga osel ali slon, oba eta njegova zvesta služabnika. Boj je tukaj in čas je, da se delavstvo vzdrami. Slovenci bodimo med prvimi, ki so se odzvali klicu modernih sužnjev, zberimo skupaj svoje prijatelje In znance in jih povabimo na sestanek. In čim večje bo naše število, tem lažje nam bo pronajti, kje dobiti zdravila za našo tako skelečo rano. Strnf-mo svoje sfle ter organiziraj mo klub, katerega priklopimo Soc. stranki in dajmo ji s tem novo oporo. To je stranka, od katere more delavstvo v resnici kaj pričakovati v korist delavstva. Socialistična, stranka izbira svoje kandidate iz vrst delavstva, kan-, dldate, ki so se borili za svoj obstanek kakor vsak delavec, ki poznajo našo boL Zato je naša dolžnost, ds jim pomagamo do zmago, kajti njih zmaga pomeni oevobojenje delavstva. Oh, bo rekel kdo od Čitateljev tega dopisa, kaj bo par Slovencev naredilo?! Toda pregovor pravi, da zrno do srna pogača. Učimo sebe in svoje tovariše na sejah, da bodo enkrat spoznali samega sebe. Pred nami leži širno polje za setev naših vzvišenih idej. V tovarni, na delu, zunaj na ulici, v javnih prostorih, povsod moramo tolmačiti nauk socializma. In ko bodo spoznšli delavci socialistične principe, nam bodo hvaldftni, ker smo jih privedli na pot spoznanja. ' Ne strašimo se boja in zaprek, ki se nam postavljajo na pot, temveč korakaj mo po začrtani poti s trdno vero v našo zmago. Eden ismed tisoč. t neznanih krajev in mej. Dam s, Člani delavske strokovne organizacije so delavci. I ko je med nami stotine in stoti- To nam pove beseda «delavsko" jasno in razumljivo. Na> ^fZ^J?» KS' men delavske strokovne organizacije je ustvariti svojim SJe^^^^n^f članom človeške življenske razmere. Kajne, to je pfavil- človeštva. Življenje posamezne-no. Kaj pa pomenijo besede "ustvariti svojim članom g* človeka je zelo kratko v pri-človeške življenske razmere"? Boljše ali višje mezde? Da, v resnici se delavske strokovne organizacije bo- druirl Po let!h „ je člo. ju jejo za boljše in višje mezde, ker so povišane in boljše vek civilizira in uravnal strugo, mezde potrebne, da delavci s svojimi družinami žive v po kateri se danes vale valovi florah ki » človeške. Vseeno bi pa bil namen delav- ** sldh strokovnih organizacij preozek, ako bi se delavske nek(lterlm ^^¿no .plezati na strokovno organizacije bojevale Ie za povišanje mezde; ramena drugega, da si s tem o-Ako se delavske mezde povišujejo, se delavci kolikor toliko kitajo svojo pot v življenju, ne o»b. morrfih ricrbi la mkdanji kruh. Ako prejema dobro mezdo, še ni s tem povedano, da delavec Lj^ove teie _ Srct teh Jgha. štfi v človeških razmerah. Živeti v človeških razmerah čev ps postajsjo z vsakim dnem pomeni več, lot samo to, da delavec prejema dobro mezdo, krutejša in njihov glavni cilj je, Človek lahko «vi prav po živalsko, pri tem pa ima M^t^^S S&* več, kot njegovo telo potrebuje. Človek pa vsled svojega jlh uklonlJo ^ svoj j&rem, da višjega in ragvitega razuma potrebuje več kot samo hra- napravijo iz njih takozvane mo- no. Imeti mora čas, da pohiti v prosto naravo in jo <*e™e sužnje. Ušiva. Negovati mora svoje zdravje, kajti dobro ^ravje l človeški ženij je izumil brez . ? , i «i xi fl.iv t števila modernih strojev, s ka- tudi potrebno, da človek živi v človeških razmerah. L^, 8, je olajWo člove4tvo iti nora Čas, da obišče muzeje in čita dobre knjige, svoje težko in naporno delo. Ali Imeti mora sredstva, da obišče gledališča in posluša god- kdo ima korist od vseh teh pri- bo mojsterskih skladateljev. Poznati, mora politiko in poglobiti ie v znanost, da Uko obogati svoje znanje. življenje na tem. ^^ Za vse te stvari pa ne zadostuje le dobra mezda, Koristi ^ tw imft le mogoč. ampak sanje je potreben tudi čas. To je vzrok, da se de- al kapitalizim, ki se je skopal ^ . . lavrte strokovne organizacije bojujejo za skrajšanje deV^J^« mita v kate- Z^MJ&lJt lavnika, odkar so bile ustanovljene. Stari delavci se •po- ^^je^ga M» pat~J---------— ^ mlnjajo, ko Je dnevni delavni čas v tovarnah bg dvanajst L« ^rCM> na Vse mogoče načine, ur. VeHkega boja Je bilo treba, da se je delavni čas zni- da bi se iznebila tega zajedalca, šal na deset ur in na osem ur dnevno. Zdaj se pa de- « ubo^mu proletari ja- mske strokovne organizacije že bojujejo za 40 delavnih J^j ^"^jti Lt]e, ur v tednu in so ponekod s svojo zahtevo prodrle. ]i\ jih mi a hlapčevsko udanost- # Visoka mesda in kratek delavni čas, sta potrebna, jo nosimo na svojih telesih, nas da delavec živi v človeških razmerah, v katerih se dobro|VM^.^ljv fl^Si počuti, in da- dviga iz človeških nižin vedno višje in Mjf £ višje k pravi kulturi, da postane res človek, kateremu je ramenih, imajo dovolj čaaa za delo veselje in ne šivljenaka butara, ki ga tlači nazaj-v itudiranje, kako bi nahujaAil njifaf brata proti bratu, da se potem ^ . . . . . , „ , . • «edsoboj tepejo in sovražijo ter Za to pa delavske strokovne organizacije niso le na- prelivajo nedolžno kri in to sa- vadni stroj za dosego boljše mezde. Delavcem ne koristi mo zato, da delavstvo pozabi na veHko samo boljša mezda, ako se hkratu ne zniža tudi ,voif*H P»vegn sovražnika, — delavni čas. Oboje - povišanje mezde in skrajšanje ■ iig.mur delavnega časa dvigne delavce višje in višje, da *e člo-Ldlteiji ameriških kolonistov volka družba dviga iz nižin k yišji kulturi, da bodo neke- svojo udanost angleškemu kra ga dne ljudje res ljudje, ko ne bodo več izkoriščali drog r profUsili neodvisnost movali med sabo le za palmo kulture. Skrajšani delavni jkim veseljem jo je pozdravljalo, čas In boljše mesde ne koristijo delavcem veliko, ako obo- Očtje te delele so bili sa ono do-gate svoje znanje in apopolnijo svojo izobrazbo in se tako 6016,0 revolucionarni ter so vpi-Mj^io m najvltjo toobr.iev.tao .topnjico. Ako « d^ fc ^„t , lavci ne uče spoznavati reHnice, ne bogate svojega znanja io koristile, ako bi jih ameriško in ne skušajo v izobrazbi tekmovati z zagovorniki in pred- delavstvo raaumevalo In snalo stavniki lastujočega razreda, tedaj jih tudi boljše mezdo I «g«»**1: in skrajšanje deUvnega časa ne privedeU na cilj. S trmo- JraV/upit^m*Z.JT glavostjo in ohranitvijo starih navad in šeg se ne doseže Ljil mezdno delavstvo In kmete, socialistična Človeška družba. Vse se klanja slatemu teletu ter Za dosego socialistične človeške družbe nt zadostuje ttZi^u-T L» v,j,0 u aMn.L . . a x ia j . , Washingtonu, ki se mu ponitno le volja v srcu, ampak treba je več. Da se doseže soda- klanja ter dela sa njegove nlk»- lističns človeška drviba, mora biti delavstvo prežeto z II polne žepe. In sakaj vse to? — jasnim znanjem o dlju in vrh tega mora biti njegovoktr 80 vtl iiV0|i*nl p° m|- n\k fer z^pa r/' ^ tP-asnMJK: de in skrajšani delavni čas porabiti sa obogatotije svoje-1 da bi al otrgak» mreno ista znanja In razširjen je svoje izobrazbe. Delavstvo bo j pred svojih oči ter spregleda doseglo socialistično človeško družbo, ako bo razumelo h* " ^ ^ ilvli«*.n. Um.ir.tuh, po«Uno vW„ ^ Um «vljJ l ■t®» 'i . '^p Ubirajo olroll starega sk>na. dru- Delavaka strokovna organizacija je torej sredstvo zajfi kimajo oalu. češ. ti boš razširjenje prave ljodake kulture. Na to naj strokovno',^1; kapUallstl i^te vedo. organizirani delavei nikdar ne pozabijo. Zato naj de- Prt-Helil sem se sem še presno je gl. porotni odbor isre-kel svojo obsodbo. Ce kdo mi-aH, da sem kdaj imel namen biti stavkokaz, se mo«. Ako bi hotel biti to, bi postal že davno preje, in to v boljšem rovu, kot pa je rov Montour št. 4 na Law-rencu, Pa. Marko Rapaik, R. F. D. No. 1, Manchester Depot, Vt. Opomba uredništva: — Uredništvo Želi, da napišete dopis o delovnih razmerah v Vermontu, in če je Um prilika, da še kateri izmed" stavkujočfh bratov rudarjev tam dobi delo. Gospodinjski klub. La Salle, IU. — Iz paše naselbine so redki dopisi, četudi je tukaj še precejšnje število Slovencev. Brezdvoma so temu molčanju krive slabe delavske razmere. Kljub slabim razmeram pa vseeno še precej dobro napredujemo.* Imamo pet podpornih društev S^PJ. Po dolgem času smo se tudi žene zedkitte in ustanovile gospodinjski klub in že takoj na seji dne 11. julija se je pokazal pravi uspoh. Nadaljne seje se vrše vsak prvi pondeljek v mesecu, in sicer ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu Vljudno vabimo vse lasallske Slovenke, da pridno pristopajo k našemu Gospodinjskemu kluba in nam tako poflftigajo do boljšega uspeha. Priporočamo se vsem podpornim društvom, da se pri vsaki prireditvi poslu žijo našega kluba, kajti na« tarnen je, da' delamo skupno za napredek Slovenskega narodnega doma. Odbor Gospod, kluba: Mary Frkoi, predsednica, Mary Ftnar, tajnica, Olga Jenko, blagajnka. da more biti rentabilna tu£ na tem poiju. Na eni strani bi z izbrano vsebino nudila svojim članom in' naročnikom duševne socialistične naobrazbe, na drugi strani P& bi s čistim dobičkom otvorila tiskovni fond za nove socialistične poblikacije. — Tudi o socialističnem koledarju bomo'še govorili. ZaAmfcnf dnevi v Sloveniji. Kakor vsako leto, tako tudi letos praznuje delavska Slovenija Kovica Iz domovliš oMzmiu j Zdravje mora biti prvo! V Londonu ee vrši mednarodna konferenca za pobijanje raku. Zdravniki - Specialisti vseh dežel razpravljajo o najboljših sredstvih za premaganje te ge danes, kljubujoče bolezni. Časopisje daje premalo pozornosti tej konferenci, daai je velike vaz-nosti za napredek Človeštva, v . -svoje zadružne p»-aznike z med- kakoj- večje važnosti kot raz». narodno gospodarsko organiziranim proletariatom. Slovenija je letos |e šestič praznovala Zadružni dan. Zadružna misel v Sloveniji vedno bolj napreduje. K zadružnim gospodarskim organizacijam pristopajo tudi delavske strokovne organizacije, kajti delavstvo vedno bolj spoznava, da je v sožitju dveh takih delavskih organizacij nepremagljiva moč proletarijata. Ni boljše in trdnejše zveze, kakor je medsebojno sodelovanje in podpiranje zadružnih organizacij s strokovnimi organizacijami, kajti vsi skupaj so zmožni — premagati vsak naval mfščanetva, vsak napad kapitalističnega razreda, ki ima tendenco gospodarsko in eksistenčno uničiti napredujoč pro- politične intrige, ki so na dm \-nem redu. Zdravje je prvi pogoj srecc. Človeštvo bo šele tedaj na pravi poti do sreče, kadar premaga vse bolezni in zajamči ljudem, zdravje. Edino zdrav in pravil-no razvit *človek more ustvarja-i in uživati; edino zdravi in e-nergični ljudje so v stanu reševati svoje življenske in socialne probleme. Žalostna doba, ko e človek v svoji perverzni men-aHteti pasivno prenašal bolezen n nakazo in si celo sam nalagal razno trpljenje kot "pokoro za greh", je že za nami. Bolezen 0-oožavanja bolezni in ran — naj-grša bolezen — polagoma izginja. Pride doba, ko bo vsaka bo-ezen velika sramota za človeka, letarski pokret. Kakor hitro se ker ^ dokaz velike zanikrnosti. bo napravila i v Sloveniji najožja zveza med strokovnimi in za- družnimi organizacijami, bo' delavsko gibanje lahko zaznamovalo največji uspeh in napredek, kajti po tej poti bo lahko delav stvo doseglo tudi politične uspehe in s tem soodlo^valo v vsem političnem življenju na ploven akem. Zato je doižnost vseh zavednih proletarcev, da se ta misel oživotari in da se s sistematično propagando dela v tej smeri za konsolidacijo delavskega gibanja v domovini. Akroneke veati. Akron, O. — Tukajšnji Slovenci živimo preeaj rastrešeno po vsem meetu, tako da se Človek utrudi, predno pride od enega do drugega soseda. Najboljše je, če Človek plača sedem ceu-tov, pa se pripelje, kamor, je bil pred 21 leti ob mojem prihodu sem. Sedaj živi v tem mestu 280,000 prebivalcev, kar je še precej. Dali bo mesto še kaj rastlo, je pač odvisno od industrij. Kakor znano je največja tukajšnja industrija gumija, ki je tudi največja na svetu. Iz gumija izdelujejo tu od največjega do najmanjšega komada. Razume da je sedaj urejeno delo tej industriji tako, da stalnb zmanjšujejo delavske moči. Stroje uvajajo najmodernejše, pri tem pa rabijo toliko manj delavcev. Stroji povzročajo hitro produkcijo, kar tudi največ šteje za bogatine, ker na ta način imajo tudi velikanske dobičke. Druge industrije so v mestu manjše. Za gumijevo je največja ona, isdelovanje vodnih cevi, ter nekaj železarske, ki pa je le lokalnega pomena. Mogoče bo kdo rekel, kako je z delom? Se precej dobro in tud znoji se dobro, ako človek ima delo. Kdor ga nima, ga težko dobi, poaebno Če Še ni delal gumijasti industriji. Mora tud biti od 20 do SO let star in pa orjak. Na društvenem polju bi še bilo, toda odkar obstoji društvo št. 170 SNPJ, so bila ustanov Ijena še druga tri društva in vsako je vzelo po par naših čla nov od naše številke. Seveda za to jim ne zamerim, pač pa telim mnogo nspeha v vseh ozi rih, posebno pa še angleško govorečemu društvu naše mladi ne. ki je začelo lepo napredovati I* tako naprej, mladi Slovenci Vlacsac 8ew da je ta borim samo peaek v oči lavd ostanejo . , ■ delovnemu ljudstvu; kspitaliz •vojim strokovnim orga*iaactjam,imu Jf po^*^ ymw>t ntJ Kočar ae tiče. -Maarkeater Depot. Vt — Venn onim. kateri se brigajo, kje je Marko Rupnlk. bivajoč nekdaj na Uwrenru. Pa., bod povedano, da sem fte od ft. junija Z družino tu v državi Ver- (Izvirno.) . Volilna borba v Zagorju. Vo-ilna borba med posameznimi po- itičnimi strankami postaja v Zagorju vedno ostrejša, kajti že se bliža dan volitev, ki naj odloči, kdo naj gospodari z občinskim denarjem. Politične meščanske stranke, to sta predvsem iberalna demokratska stranka stranka slovenskih klerikalcev, z najrazličnejiimi demagoš-kimi gesli mamita volflce, ki so v pretežni večini delavci - rudar-i, da jih pridobita za svoj "gospodarski" program. Toda izgleda, da delavci ne bodo volili meščanskih strank, temveč da bodo Šli sicer na volišče in bodo oddali svoje glasove delavski socialistični stranki. Meščanstvo se je v Zagorju že dovolj dlskredi-tiralo, posebno pa oni meščanski komisarji, ki so gospodarili na občini proti interesom gospodarskih rudarjev. Veliko Izgledov na uspehe imajo socialisti, ki svojim stvarno gospodarsko -komunalnim programom privabljajo še one indiferentne delavce in uradnike, kateri ie ne vedo, ali naj bi šli na volišči ali naj bi oddali svoje glasove meščanskim strankam. Precej agitacije so razvili tudi komunisti, vendar pa se upravičeno pričakuje, da ne bodo potegnili za seboj dosti glasov. Zagorski komunisti so se diskreditirall, kar Jih je še ostalo, en del pa je moral s trebuhom za kruhom v najrazličnejše kraje. — Volitve v Zagor ju bodo za rudarske revirje ^ Sloveniji zelo značilne, kajti brez vsakega dvoma je, da bodo te volitve pokazale, v katero smer se je obrnil delavski razred v Sloveniji. . Socialistična stranka v Sloveniji bo izdala letos svoj družin ski koledar. Socialisti v Sloveniji prikazujejo vedno bolj svojo aktivnost, ki je delavskemu gibanju v domovini itak totikan: potrebna. Ta aktivnoet pa se ne prezentlra samo na gospodar skem zadružnem polju, nego predvsem tudi na političnem in kulturnem polju. Dosedaj je posebno zaostajala strankina socialistična literatura. Rasen glasila Delavske Politike, stranka ni izdajala svojih publikacij in brošur, kaj šele beletrističnih publikacij bolj socialne vsebine. Vendar pa še gre tendenca na bolje. Za leto 1929 pravijo, da bodo izdali velik družinski eori alističen koledar, ki bo prvi ko-rak k nadaljnim publikacijam. 8 tem koledarjem bi stranka po- Nova teorija o blaznosti Istvan HoUos, psihopatolog na Madžarskem, je izdal knjigo Za rumenimi zidovi," v kater skuša na nov način razložiti nastanek duševnih bolezni, poka zati podrobnosti med čustvenim svetom blaznikov in normalnih ljudi ter razbiti v prvi vrsti vse predsddke, ki jih goji javno mnenje napram duševnim bolnikom Vsak človek, pravi Hollos, je doživel v svojem življenju neko dobo s čudovitimi vsemožnOsti-mi in halucinptoričniml Izpolnitvami vsake želje; dobo mladosti, ko je človek verjel da je bog, vladar ali-junak samo zato, ker Jje tako mislil Kdor to sanjo uresniči, je junak; kdor jo more opisati, je pesnik; a kdor ji znova in dokončno zapade, je — blaznik. Vsaka duševna bolezen pomeni umik v to dobo, umik pre< življenjem, ki mu človek ni več dorasel. Značilno je, kar piše velik blazen: "Zavil sem jadrat" To je zaključek, do katerega pride vsakdo izmed teh nesrečni kov, le da se mu vdajo nekater z bojem in besnenjem, drugi pa s topostjo. Pobeg iz zunanjega sveta v lastno bistvo se izvrš torej na različen način, a vsi blazniki si ustvarijo po tem pobegu namesto resničnosti nekak Šen nadomestni svet iz haluci nad j. Pri blaznikih zelo pogosta gesta, .da si zakrijejo glavo s odejo, je prispodoba tega po bega. Mnoge individualnosti so bile oškodovane v svojem razvoju že za mlada in šiloma pognane v ta nadomestni sanjsk svet, zlasti v tem primeru, če odrasli niso hoteU opaziti njih klijoče spolnosti in seksualne radovednoeti. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da je duševna boinoet vrnitev v pradobo, ko so bili nagoni še vsegamogočni. ko je človeštvo svojemu sovraštvu in svojim poželenjem dajalo prosto pot. Ce pomeče blaznik oblačila iz sebe, tedaj je to znak prena gonskega upora proti preeilne-mu pritisku sedanje seksualne morale, pradobna barbarska revolucija proti oblačilu in dru Žabni laži; pobeg preko vseh družabnih dolžnosti In zapoved v svnl^do pračloveštva. Več odkritosrčnosti napram tem pra-nagonom — to je boljše za bruna duševnih bolezni nego hinav ščina. Ne samo posametnikl. tud množice lahko zapadejo premo-čl takšnih nagonov. Kaj sta vojna in revolucija drugo. Se ne izraz teh masnih psikosM Bar- Zapišem še več: Pride doba, ko bo veljal splošen etični princip, da človek, ki si nakoplje bolezen, izgubi s tem pravico državljanstva in se sam izključi iz človeške družbe! » Predno more človek premagati bolezen, more poznati njeno bistvo. To je prvi ključ do zmage. V tem smislu deluje zdravil-ska veda in v tem smislu je premagala in zatfla — vsaj v civiliziranih deželah — mnoge kužne bolezni, ki so nekoč grozno morile ljudi. So še nekatere bolezni, ki jih Človek ne pozna. Med temi je rak. * Na temelju mnenj, ki Ife izmenjavajo na londonski konferenci, je rak posledica neke "rastne snovi", ki ne pozna meje, kadar začne rasti. Snov te vrste razvija nove stanice, ki kmalu deformirajo organ in uničijo človeka. Pri éksperimentiranju v Rocke-ftellerjevem institutu so producirán umetnega raka v kokoših in rastna grufea je bila večja kot kokoš. Iz tega sledi, da je rak orga-nična bolezen: abnormalna zrast gotove snovi. Ako se to ügotovi, bo lajhko najti zdravilna sredstva. Najboljše sredstvo bo "pro-tirastna snov". Taka snov w vedno pojavlja, kadar se celi rana na telesu. Snov naredi nova kožo, ki preraste rano, potem pa se proces ustavi. Glavno je, da medicinska veda spozna bistvo raka in zdravljenje bo potem lahka reč. Naj lx) vzrok karkoli, protivzrok se vedno najde, samo če poznaš vzrok. To pravilo velja tudi za socialne bolezni, ki še danes tarejo človeški rod. Nesreča je tu toliko večja ker mora biti bolna množica sam svoj zdravnik — sama je poklicana, da izreže raka iz svojega telesa, a še venino odlaša in rajše verjame ma/a-čem, ki se mastno redijo ob socialnem raku. barski pranagon sovraštva je klica za vojno navdušenje,.izrod neovirane togotnosti brez nravnih obveznosti. Tudi tu bo moralo posUti človeštvo odkritosrčnej-še v presojevanju ostankov i* barbarskih časov, če si bo hotelo ustvariti kulturo, ki je ne bo o-gražhlo zopetno zapadanje vs-nje. Odkritosrčnost in razum< » nje sta najboljša zdravnika individualnim kakor, masnim P"» hozam. Nasilje, s katerim *> blaznost nekoč "kurirali,M ne pomaga nič — do tega spoznanja smo že Mili v naših časih .Potruditi se moramo, da se pozabimo v mišljenje blaznikov. v i-sto zamegleno otroško dobo lo-veštva, v katero so se povrnil; To Je v krstkih potezah osnova Hollosove leorije. Neksj resnice je na nji vsekakor in gotovo storila precej dobrrga » presojevanje in zdravljenje du ftevnih bolezni. Njena napak» pa je gotovo ta. da ne up<» Čisto nič organske vzroke teh bolezni In da jih vseh torej tudi razložiti ne more. šgftsjk is "flvutO"! Vesti iz Jugoslavije -laskavct mnenje beograjskih demokratov 0 ml antonu korošcu in njegovi stranki. (Izvirna vest to Beograda.) 6. julija. Tukajšnji lidt "Heč", glasilo demokratov v Jugoslaviji, je povodom konzultacij Jugoslovan^ skih politikov na dvoru o priliki demisije Vukičevičevega kabineta, objavil lep in silno zanimiv članek, v katerem karakterizira slovenske klerikalce In njihovega predstavitčlja v Beogradu, dr. Antona Korošca, notranjega ministra v Vukičevičevem vladnem kabinetu. Pieanje,MReči" je seveda silno porazno vplivalo na slovenske klerikalce, posebno pa k na samega dr. Korošca, kajti pisanje je zadelo in napravilo o-gromen dojem na vso še polteno jugoslovansko politično jav nost. i m^^l $'■ V članku je med drugim napisano, kaj da je klerikalna stranka. In sicer pravi člankar, da je klerikalna stranka največja no-siteljics terorizma v naši državi in dobro je znano, kako pritiska na narod v Sloveniji z verskim terorjem in zlorabo cerkve. Na dalje pravi list: kadarkoli je klerikalna stranka imela v svojih rokah politično oblast in ji ni u-spelo, da bi samo s verskimi sredstvi pripravila narod k poslušnosti, je vedno uporabljala pendrek in bajonete. Najbolj porazno za vso to čedno kato|i6ko družbo pa so konkretni dokazt "Reči", ki jih o svojih trditvah o klerikalizmu na Slovenskem navaja. In sicer piše: Klerikalci so v Sloveniji prelivali kri, ko je bil vrhovni šef policije v Ljubljani dr. Jj*iko Brejc, ki je na krVav način udu-iil delavske demonstracije na ljubljanskih ulicah. To je bila krvava Zaloška cesta. Letos je bil iet celokupne jugoslovanske policije dr. Korošec, načelnik slovenske ljudske strankfe, ki je v Beogradu preprečeval manifestacije nacionalne mladine pulkafni in bajoneti, v Zafrrebu P» pustil streljati n % množice vznemirjene radi krvavih dogodkov v Narodni skupščini Dr. Anton Korošec prepoveduje javna zborovanja in pleni liste v taki meri, kakor se je to prak-tkiralo v Avstriji le med svetovno vojno. In celo pri brzoja vu in telefonu sede njegovi •judje kakor v času krvavih »vstrijakih vlad. Za tem isti list še podrobneje navaja manjše delikte, ki so jih klerikalci ali pa njihovi predstavniki zakrivili nad sloven-"hm ali celo jugoslovanskim prebivalKtvom in dodaja končno, J» hi le taki ljudje kakor so klerikalci iz Slovenije in njihovi Predstavniki mogli sestaviti jlri takem političnem položaju kakor J« danes nov in VuVlčevičtt po-P°'na podobni krvavi režim. Klerikalci so vedno, kadar J"10 o njihovem pogubnem dfe-lovanju napisali in razkrinkali "Jihovo delo za narod, — zavpi-(,a lažemo in da škodujemo 1 tem Kamemu sebi. Radovedni kaj bodo sedaj rekli sveti ko jih je enkrat tudi Ust v Beogradu nekoliko poizprašai. -ljubljanski "Slovenec", glasilo m «amega presvitlega In F®vi»okega škofa Ijubljanske-*[seveda drži kot navadno, J^r noče o svojih grehih nl-slišati. Toda ljudstvo bo poprej obračunalo z jezuittz-F»» na Slovenakem, ki ga uga-"J»Jo klerikalci. Bodo «e en F* Prišli do spoznanja in ta-dvomim, ako bo »e klerl- Tak je kapitalističen princip Jugoslavije in njenih magnatov. Da se je uveljavil, je znak dobe in pa duševne "razvitosti" jugo-alovanskega delovnega ljudstva. ZA SLOVENCE IN PRECANEI ^ Lovrenc Gorja» odhaja NOBENIH DAVČNIH OLAJ- I? SloveniJe in «e vrača nazaj v S A V. 1 Ameriko. V Sloveniji se je na- u___hajal osem mesecev in je v teku . »«ograd, začetkom julija H** **** dodobr» «l»snal naše fc oficijelnih poročil Juiroslo-i 8lovwlske in tudi jugoslovanske vanske vlade je V«£vWnodat H?*«* D°d°brt pa Mje 8e*n«-donos neposrednih davkov v kra fU 1 r4umerarai v delavskem gi-Uevini SHS — v zadnjem letul njUL' Sodru*u Gorjupu Wičo-znatno padel. Vladne stranke m° tej Priliki: Na »vrenje! posebno pa naši slovenski wwi' h" V LJ'ubljani se nahaja že več kalci, so po svojem časopisju »I J?1 J*kob Stonič * Kalifornije. vpili, kako velike ugodnosti so' PS 0bUkftl * tudi dali gospodarskim pa tudi dru K , 4flružne "kanove ia Za-*im krogom, kajti n,po^i dr" "° davki so se silno zmanjšali. To- Lo^itro ^ **nke kr*' da vse to je grda prevara Rm i» ,Jevm€ SHS — bodo izpremenili. • 'Ke8f!|- Iz Beograd« vedo poroi.ti. I b. a: ono, trimea norimi O Brnu smo brsli svoje dni kot šolarji v Lavtižarjevi knjigi "Pri severnih Slovanih." Od vse- fs mi je ostal v spominu samo pilberk, kjer .so zapirali hudodelce. Nič ve«. Prispeli smo tja iz Prage ponoči in smo bili drugo jutro navsezgodaj. pokonci. Dan je bil lep, solnčen. Veljalo si je ogle-dati mesto. že s razpadom zaznamovanega. Krog In krog pa se je rasprodti-rak> mesto življenja, trgovskih hi« in velikih raspoiiljalnic. Brno, srednjeevropski "Msnchee- ter," nas je svak) na svoje živahne ulice, kjer so še — kakor pri nas v Zagrebu — srečujeta ve-likomestaa eleganca in tiha idila starinskih narodnih noš —- lepih, živopisanih, Um od nekod s moravekih vaai, od slovaške strani, kjer se slovanski iiveij — tu t«ko žilav, premočrten in praktičen — mehča v slovansko R. Muther je nekje zapisal, da rT 7™"™ v 8,0 so mesta kakor iwske:S£k jih P25??1 »n -njavost. sodi In iftče po svojem okusu. JS^T WIT moderno indu' Ce bi jsz iskal mesta na Češkem, ï^^**™*0 *Tk bi se zaljubit v^rago in Brati- ' inamenit m»taia slavo. AH nikar da bi devait ^-¡^" ^^¿ÏV* no v nič. To je močno, dejal bi : **** ko * ^^r1^ -icer, da se je donos dohodov « J KrinT^v^V^ občutno zmanjšal, toda zm«£ Î* * Jl T*?1 ^ Narodne .u^skim ^oûcôm £^Inijanskem aamosUnu js de-šal se je zato, ker so Srbiji?*1*6 kra,Jevine Srbov, Hrva- d^p^S^ rda^ e Brno ,OVâl uètni ^ter Mend1' W ^ Plačali, kajti istočasno je t^,OV m fvencev zedinU trn tem, ta mu ^^ k^turno člove- pogledati v poročilo donosa £ hpremene *tatuU. o8Uk>f ^ SWlu p obi- àt.V° " teûr,jo 0 i«P^«»Uivo- posrednih davkov, ki jih je £ - * ^^K "Z^V^T^]*«*« ¿ala Slovenija in slovensko pro- ^^^1 «!nerf,m. «MMki. Šteje 221,758 duš, med njtJn"Vftnl 2S^?m\V ^etn-bivalstvo in videlo se bo da so tor Narodne' Novakovič, ki je mi Xkk 931 ¿ëhov ? « .i- skem samostanu je sloveča grob-ta donos napram tetu 1926 ni Predlwl vladi' da ^ tudi Zmcev 5MM nlca. v kateri leže mrliči posu- brav nič zmanjšal, nego še ce- !?Z^°"\°vNarodni B™ im* »«Po lego: ze- ^1' k^or ^T« lo za par milijonov dinariev do- bankI SHS' ~ «e tu- h0 novsdiffuie Soilberk n« *kem Bamo F6< Had,k v Tkih& večal J J6V ^ Idi, da bodo delničarji Narodi»M s^îÏÏ ^^rov^M^ ^^ V »tanju In toki Slovenija je v koledarskem le- SHS' 8e, Ht, ^" dvostropno cerkvijo. Na tem ne- J^1 ÎS^L^f tu 1927 vplačala na neposrednih ?a svoji »^ni ^skupWini, koliko vzvišenem in hribovitem*^ davkih nič več in nič manj kot ¡¿^ZtTTT*} 8tatutov ln Prostoru M rssprostira jezero "In^ i^lï ti i 227,826,911 dinarjev. In v let« * te?deif°i ki hU ~ večini visokih, moder- 192« ps samo 221,857.234 dinar- sedl^8lr8 0(1 stranl uP^vne-l nih, vmes pa tudi starinskih. \2StJ2SEZ* jev. To so vse Cisto velike davčne fa f®^ ^ *e™t&]ne** direk-1 Mestu ne dajejo poglavitnega l uH ir^ il ulu« Olajšave, za katere so se naVdu- Narodne Banke' Novako- obeležja zvoniki kakor Î^T L? ševali vladni klerikalci. In oni r*?'4t at marveč tovarniški dimniki, ^ J^JJ* nMntoJ^ so bili celo taki, da so nam po zZ Li??1^ W Brno So že v avstro-ogAki ^ ^ * konu priznali davčne olajšave fcsî™ „J*?*™ J® v Slovenijlmonarhiji imenovali "avstrijski r^' wmmàM ln Mn sicer po finančnem zakonu sale-T ZldnJIh dveh mesecIh Manchester." Tu je središče če- ^ ^ ln TZ to 1926-1927 In za leto 1927 Jla ta|co »koslovaške In prav za prav +s« 1928. ^ P^i^i sadeži, dobro kaže- Srednjeevropske tékstllne Indu- mMÎn,mauuT^ ï"T.10™ Davčna praksa, ki jo uvaja jo' Seno'^je že 8P»vlJeno, je strljs. Po nekaterih ulicah sko- P0 lffn8kiLul^h;lu^okaaa,lJ1î<, finančno mLsterstvô, e Z^l^TJ ^fû fà Uk0 raj v,d,i ko ^KT^Kï^tS zala, da gospodje iz Beo^ada, ki ^kaprJdï!Jlh žan^,c' volika skladišča. t še prav nič resno ne misUjo « ff ^ tad1' da 1)0 dostt Golica, sestavljena omiljenjem davčne nSwkL l\v Jewm1' 8eveda' č« ne bomo iz majhnih delavskih trgov in n ^J1 .\ldtl .Modfr"a B^vba SlovS^Pa čeprav 2 V J'^' » točo, kar pa bdg ne Občin, živi od tekstilnih tovaren ^08^^ ^ mno- i n •, . fp imaJ0 da i ! h« v« . fo solnca in sraka. Zato js pri dnni klerikalci iz Slovenije H ^omor sodnika Slovenca t L ^^li^dLnikov^u "aki stavbi zelo vatno gradiv 'S^ sodnik iz Travnika, Pot na Ôpilberk je prijetna in ^aba pr^fa ^T ^'v Sln Prav tako na s. ni ori nas nr J ki je z 161,0 in Urokom pred ne- zložna; pogled tu in Um male. ^S ^uI.^L^Lrî.lii!" nič zman išal donos ^Lvînv Wi W dnevl prIa^ v I>«^nik. spomni na Ljubljano in Ijubljan- JiS a nS je UvrôH v dulevnl zmed0" V**' če je na pol v megli. | Let! T^l ^r^r^^: no8t,> K«r mu j so razve- . selila, ln ko Je stopil v sobo, sem mu planila jokaje nasproti In obviaela na njegovem vratu. Za-pasli jo moje sasolsens oči, selo -se je prestrašil In me vprašal, kaj aa ja bilo pripetilo. Ko ssm mu pripovedovala vso bojasen, jo smsjal In jo rokel, da se "mora imeti malo poaoaa, da se vrše v Sprovo in se utoni V tej mali rački." Smojal ss j« tudi mojim Mislim o ločitvi In dšjal, da ,'ns vam' kako islo lju& on svojo *bro tenko." — Bn je prej doma, odprl Je bil kovčeg, da bi vsel denar ?en, ko jo hotel naročiti plašč. . . Vaa se Ja bilo raajasnllo, pobotala ava se bila n sem bila neizrečeno veaela. milijonov večjk je nastopil preobrat v notranje- znani pesnik Silvio Pellico je na- šola. Srednjs Šole, številne me-ŠČanake in strokovne šole. Nrm- u .Vu / i08^00®^ političnem življenju JugoslavUe. pisal spomine na svoja bivanje ski in pridobitni, predvsem Cevnem redu so bolj vat- v Spilberku. Poslhmal ja to Ime m " 9Mnimlvm mali - krogi pod težo davčnih na vpralftnjllf kI Jlh Je treba svetovno znano; vsak, kdor pri- . pograde zanimiva male«- bremen, se dviora nad delavsk m ' .l,.«»—:__. ______L». .. n______n r«redom še večja krivica. Go- tJ Tudi {t Rtma Shajajo poro- kazemate, dočlm so IUlijani Po-Lu^ ^TZiMmZ vrt spodarski in socijalen pritisk naL^ da 8e IulIjftnom ne mudi J stavili svojim mučencam krasen |8,,ka ¡^ * ra« «al j enimi prd. delovno ljudstvo pa je še par- ^ jggoBlovija kar brž ratificl-Upomenik. krat večji in ostrejši, kakor oni n nettunske konvencije. Ita- Kdor ja šel kedaj po beneškem j na gospodarske kroge. Tako čar |ijangka vlada ^ je izjavlU, da rPonte del sosplri" v kazemate Piadrx>r",k" moremo trditi, da se Slovenija je dovolj uvidevna, da mora Ju- doiev, ne bo opazil tukaj nlčlaUka v • zopet počasi pogreza v ekonom-Loglavjja urediti avoja no. posebnega; vsekako so imeli be-sko katastrofo. Nove uredbe o tranja poi|^na vprašanja, In še- neški gospodje prsv Uko mslo delu in delovnem času pa so na- ¡e „ |,jtv|ti 0"Vonvenci- umevanja za Človeško trpljenje I w .ravnost odkrit in zakonit napad jah a IuliJo in jlh eventuelno kakor hlapci habsburške "piia-na delavstvo in na meščanstvo, predložiti p^^entu v ratifika- vice." Hodili smo po teh temač- J)a^ V» ^LtTlflki ki ga ne tare samo bresposel- dJd ^ SJc4ir pA je eno gotovo: [nih, vlsžnlh celicah, ki so skri- * " nost,nego ga tudi zakonitim po- Tudj v «lučaju, da naslj>pl kaka vale mimo velikih razbojnikov Je" tom prisili do dvsnsjst ur dela nova vUda v1Wadu, M velike IdealUte. Mogotci rti- K^enUl smo v mestno vrtni. na dan s plačo, ki je toHkšna, da neonskih S U ^1lkovafl fcjiAft — Prihajam Iz kranjaka dežele, gospod sem rekel šolskemu kako pa taka-le — Nu, zakaj pa na 7 Zares, zakaj pa ne 71 Spomnil sem se Preferí""* Ana Origorjevna Doatojevski: Prvi zikiiiki priplr triumfiral nad sloven-l>rn ljudstvom. Takemu kato-r*7'mu pa, l>omo dosledno vedno Sevali obisti, pa ne ssmo 7"mu ^ — domovine, nogo tu-¿¿T*1« ki se je z vami vred J**1« i* domovine, na vaša r»- tiči in vam pije kri. ^'k napredek bo, ako bomo klerikalisom in njego- . i.. ... ^ m* ■ klerikaHssai Ia !,rH«Uvitoljo, kajti ^va zla na svetu, kakor je Judeje za delovno Ijud- t A. si je mogoče najeti samo stanovanje — brez hrane In oblc?k.'. ali pa ssmo hrana (pičla In revna seveds), brez stsnovsnjs in obutve. Tako je pri nas. Ali ljudje se še niso spametovali. Gospodje Iz mehkih foteljev ae gredo št rajši politiko, mesto da svoje gospodsrstvo sanirali s pametnimi ukrepi, delavci in uradniki pa so kolikortollko še indi-ferentni In verjamejo evropskim geslom, izgovorjenim od balkanskih politikov. ZAto pa tudi nI čuda, ds je reakcija, katero ljudje hočejo, na pohodu. — Polne po zopet cerkve in beaaioe. Alkohol in cerkev triumfirsta, — ljudstvo pa strada in sa kolje med seboj. • • Jugoslovanska devizs je še I-sta, kakor je bila pred lati. ko je bila najhujša gospodarska kriza: Nobenih' davčnih olajšav. Kapitalisti sko hočejo prospe-riratl, prosperirsjo oa račon delovnega lpudstva. Zadostuje naj vam, ako utakonimo deset in dvanajst umik, kajti v vašom Interesu je, da to razumet* In da z brezpravno rajo, tavajočo in nezrelo, delate, kakor Mata. cij Je gotova stvar |zločinov in revolucijskc poi"rtvo-|Jo drevesa za mestne nasa prisk lions M aa-| vsat, aa ispoatl Ig mama-atti vas aosbas sahvals la bao- tedaj vat!»/ po. air MKa Bhetl lio pa Mata Haetl prloMo vrsto ranih Inea la êmtli stvari, ja pa U oglas, m katerega ae mesa plačati, to vs-(Ja aa škao la m aoflMo. Na-daljo velja lato tudi aa vana Prlradllvs, vaaaBa% ahotfa, Itd Vaelaj Ja traba povedati aH ho-lata Imeti pialan egias ali aama navadno laaalkarako vaot, tad rahel odsev an^eríkanaacij«. A\odàsi. gs, brež dežnika v dežju. Pro-eej pa sem se pomirila, ko sem spoznsla, da iaa Fedja nI hotel prav nič razdmžit! in da som ss le sama vznemirila. Spor s Fsdjo me je solo vznemiril Ia jaa sem si predstavljala v domišljiji bog-vs ksj vss. Hitro kakor jo Mlo mogoša ssm sklenile, da grem sopet donu»v, ker aem mislila, da ae je Fedja ravno vrnil In Jaa ae bom mogla s a jim spraviti. A kako ml je bilo talko, ko ssm v hoUlu zvedela, da Je bM Ked-ja pravkar doma. da se jo mudil nekaj minut v šoM ia da ja spat j f takem alučaju aa aa flgt, naredi stvar MJ M kratko In ae pove le važno JU dal Ca M naročite, da naj bo pfalaa o-glas, se priobči vaa, kar sahlévala. late taka ralla aa vaa ira-n naznanila Ia aa ksa Illa. la. altfaae ponudba, prodaje, Itd Za vaa talca atvart aa mors va* n povedali, da aaj bo ta eftao, kolikokrat naj aa lati arloMMii da Msta sanj plačali Ta pa-jarnllo dajem radi lega» ker Ja ta *Jep konvencije, da «a potem ravaamo vsi, draštra, liani, aa-ralallU Ia apravaHtva lista. I^M», da te upefttsvota Ia aa Petem raraate. - Filip Codlna »pravi telj.___ NAZNANILO. Društvenim tajnftem la UJ- ala, naslove aovlh mm peMjaaJe liai »ta glsvnama lajalka lam ? arhiva Ia Jlh aa dobi. Torej Jo arfa iVMŠtJ naroČite m knjmo AMKHlSKl HLOVJMl" JTJEIJA. KNJIŽEVNE MATICE k N. P. J. AMEKIfiKI SLOVENCI—forratai» krtM knjig«, obMgi (U strani, tedo v—»M, TTOdnJl S*oja MM, iUm........$t4« SLOVENSKO.ANGLEŠKA SLOVN!CA-««lo ptdhu te lahko —umljhra knjig« n očsnjo «ngldMfna, i dodafhsei nurafli ko-rlatnih infomeiJi itm aamo.»•••*. • *»•*••.S1S9 ZAKON BIOGENEZtJE—toteuč! mikvm aske^e te *Mtel n* roj, knjig» ia kater« nm««te črpati »nogo aaokor ta teU.no in duicTBO dobro ...>..........«>«««.*•..««.»«...«..».,.TSt PATEK MALAVENTU RA—V KABARETU—«animira poreat it IMjonJa uMriikft frančilkanor, te dsSMjajl rojaka, iamtno ■popolnjona • »Hkami....................................75« ZAJEDALO raanična poraat te prete ihntracija Maj skritega dala «vUtaJa aloronaldh dalav Amoriki..............7Bc JIMMIE HIOOINS—kraaaa poraaVM jo ja apiaal storiti am«- KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. MIT S«. Lairtetela Are, CMsage, HL Člani in članice S. N. P. J. Maj lahko dobita Ust Proaveta vsak dan sa eno teto Is knjige AMKRlftKI SLOVENCI, vredno $5.00—eke aam pošljeta breg odbitka eveto $7.80. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLlBKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BI06E-NBZtfEL vredaa $1.50, te PATER MALAVEN-TUŠA V KABARETU, vredna $LS0, akvpaj vrednost $5.00 In dnevnik PresveU aa «ne teto is svoto $7.80. Te velja aa člane & N. P. J. ta vae Ob oltaiju SPREJEMA VSA V . TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice m shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake'itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, Ceftem, nemškem, angleškem jeziku in drugih — A, dobro jutro, gospodične! — se tačuje na pragu glas kleparja. — Zmotil aem ae, kad v kopalnici moram popraviti, pe sem tgreAil vrata. To je povedal le ta vrati, kajti čim jih je odpri. 16 dekleta preetraleno takričala ln aaloput-nlla vrata. Ko to bila vrata dobro zaprta In taklenjena, je ee» dela Adela tavita do brade v kopalno rjuho v tadnjem kotu I •obe, a od Mlnde «e je videl lata taveee samo komolec. Samo PotruAka je stala sredi I sobe v dolgi nočni srajci a viao-Ikim ovratnikom, nallk Lotov i leni. Imela je komaj toliko časa, da si je t rokami takrlla sa-I rdela lica. VODSTVO TISKARNE APEURA NA ČLANSTVO &N.P.J., DA USKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY