SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKI.
r4a Zidanem mostu.
Kjer objema bistra Sava
^'or solčavskih brhko hči,
tam ni zemlje naše meja,
sklep celote tam leži.
Most granitni nad globino,
— skalna vez slovenskih tal, —
jasno pne nad njim se nebo,
v dnu šumi deroči val ! . . .
Sloga zidaj most mogočni,
nad prepadom tujstva svod,
in v ljubezni bratski, močni
k zmagi stopal boš, moj rod !
]V[imo Celja.
V obrazu jeze rudečica
podviza mojo pot od tod,
kjer v gnezdu tujem kukavica
zli svoj je izvalila rod.
Na lazvalinah ob strmini
oko trenotek se mudi,
in v duši temnih dob spomini
bude prizore lepših dni . . .
Mogotcev krutih stebri stari
razsuti v sip in prah leže,
nad njimi pa se v solčnem čari
slovanski sokol smelo pne.
V pivarni v Žaleu.
Mogočno se kupe pene
in radostno vriska srce,
da jek se razlega okrog :
Domači sok, živi te Bog !
Kot hmelj korenito navzgor
oklepa se trdnih opor,
oklenirao mi se povsod
ljubezni za dom in za rod !
Bog čuvaj te, cvetna ravan,
in jasno naj sije ti dan,
da sladni tvoj hmelj bo zorel,
sok zlati nam srca razgrel !
Mogočno se kupe pene
in radostno vriska srce,
da jek se razlega okrog :
Domači sok, živi te Bog !
56
SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKl.
II.
Mozirju.
Kjer vrsta belih hiš stoji,
koSata lipa zelein ;
ponosno ziblje gost razplet
čuvalka srečonosnih let.
Nad njoj je hrul mnog hud vihar,
a stala je krepko vsikdar
in zrla na planinski dom,
ko zemlje drob je stresal grom . .
Le cveti, lipa, rasti, klij,
na vse strani svoj vrh razvij,   '
in ti, moj dom, ne trepetaj, —
dasi okove trga zmaj, . . .
miruj domača čeda, —
sv. Jurij*) nate gleda !
i^opelj v Savini.
Cisti kot kristal
biserne Savine val
po kamenčkih in peščini
lahno žuboreva,
solnce žarko se v gladini
mavrično odseva.
Tam v zatišju vrl:ia
giblje se rahlo, —
čutim, da dih božji
pluje nad vodo. —
Rosne si demante
bajnomična Vila
s kit je zlatokodrih
tajno utrnila,
v hladno je naročje
me vabeč sprejela,
kot z baržunora svilnim
mehko me odela . . .
Spone so odpale,
piost je duše vzlet,
ves prerojen gledam
solnčnojasni svet ! —
Srebročisti reke tok,
blagoslovil te je Bog, —
ti si me pretvoril,
dušo mlado storil !
*) Mozirska župnija posvečena je  zaščitniku sv.
Juriju
78
SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKI.
in.
V zakladnici pri Sv. Frančišku.
Monstranca zlata, kclih zlat,
oprava z zlato nitjo tkana,
povsodi svila in škrlat
»ex pio voto«*) darovana.
Skoz mreže solnčni soj skeli,
prizore čudne senca rise . . .
Gorja, ki v zlatu tem leži
pero nobeno ne popise. —
*) Lat. — vsled pobožne zaobljube.
104
v gorniegradski katedrali.**) Vizija.
v svetišču sam. Tišina sveta
razliva v dušo mir slaoiik,
oko strmi in v lahnih valih
gubi pred njim se tajni mrak.
Ob zidih spomeniki davni
oživljajo se pred menoj
in zarkofagi kameniti
odpirajo se pod cerkvoj.
Polni se stara hiša božja
in čarnosvitla luč vzplamti,
svitlejša kakor zora zgodna,
ki sneži vrh gora zlati.
Skof Žiga Lambergar pristopa,
in Ernest Attems, Tomaž Hren,
za njimi broj opatov slavnih
in mož pozabljenih imen . . .
V granitnih krstah svečeniki
sanjali so stoletni sen,
da vzdramil jih bo glas trobente,
oznanjajoč vstajenja dan,
svobode dan za rod teptan,
ki v bedi stiska ga veliki
mogotec krut, nevstrahovan. —
Čuj danes bojne trublje glas
po širnem dolu se razlega
in klic mogočen v slednjo vas
in v slednjo kočo sega !
Glasan odmev do krst doni,
iz spanja mitvece budi,
in — vstaja trop častit,
vstajenja dan slavit ! . . .
.Skof Lambergar daruje mašo,
ž njim moli svečenikov zbor :
Da Vsevladar bi z lovor-vencem
okitil svobode napor !
A gori pred prestolom božjim
Mohor in Fortunat klečita
in za svoj rod, svoj rod trpeči
»Gospoda vojnih trum« prosita . . .
Večerni mrak rastoč po stenah
do kupole se pne,
in orgelj zadnji se akordi
kot v dalji grom gube ...
**) Leta 1463. stopil je prvi ijubljanski škof Žiga j
Lambergar v posest Gornjegradske graščine, ki je bila|
od 1. 1140, last benedektinskih opatov. \
Skof Tomaž Hren je 1. i6o|. kapelo sv. Tomaža j
blagoslovil. j
Skof Einest grof Attems je v letih 1752—60.^
pozidal velikansko novo hišo božjo v p'ortunata in Mo-
horja, ki je največja v celej labodskej škofiji.
(Lapajne ; Zgodovina Slov. Stajarja.) I
J 05
SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKI.
IV.
Pri „RogoviloVßu".*)
Poldan. Malce odpočili,
suho grlo porositi,
mislim ne bo v kvar.
Tu s požirkom kaplje sveže
radodarno vsem postreže
gostoljub krčmar.
Suh iz torbe kos živila,
in studenega krepčila
v čašo poln zajem ! —
V roko znova les popotni :
> Hvala ti, krčmar dobrotni,
hvala ti, na vžitku tem !«
Pri „Igli".
Clüveku pot htel zajeziti
v planinski raj je škrat srditi
in zrušil skalo vrh bregov
s pomočjo zlobnih je duhov.
V prepad je skala zagrmela,
ob robu strmem obviséla,
in v veličastno čudo Bog
spremenil delo zlih je rok.
*) Rogovilovec ali Viličar se zove, v gen. štab.
karti >Gabelwirth< imenovan, izboren studenec med
])Otjo iz Luč v Solčavo,
152
ista poti V Liuee.
In tebe tudi tukaj srečam
v kostumu šegnem, kolesar,
na poti, zglodani od vihre.
K-üIesa vztrajnost skušaš mar?
Lepoti se planinski divit
prikolovratil si lesćm,
da jasen prizor bi narave
odprl zamračenim očem ? —
Kaj če ? Gourmandski tvoj želodec,
prijatelj žlahtnih postrvij,
iz mestnega je trottoirja
privedel v gorske te vasi !

SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJ2VKOV-MOZIRSKI.
v.
Perijodični studence.
Iz osrčja zemlje sili
srebropeni vir na dan
in skrivnostno v zemlje krili
spet izgine nepoznan. —
Večno kakor raz vršine
vir gubeč se v skalni sip,
up za upom zopet mine,
varajoč nas kiatek hip.
„Rve JVIarija" V Solčavi.
Prozorno mrak nad selom plove,
za gore tone beli dan,
k počinku zvon večerni zove,
pobožno kriza se seljan. —
Ni molil z vami potnik verno
in trudne glave ni odkril :
strmeč v krasoto neizmerno
i on je božjo moč častil ! . . .
SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKI.
VI.
Lkogarje\/i dolini.
Ti svet prelep, planinski svet,
iz dnu srca pozdrav ti vnet,
pozdravljen cvet in kras planin
in ti, najlepša vseli dolin.
Tu kos nam raja še cveti,
očit ves božji kras leži,
ki dičil je nebeški vrt,
prvotni sreči razprostrt.
Kot v dolu jezero temno,
kjer bajne lilije cveto,
tako ležiš tu vrh planin,
najlepša gorskih ti dolin !
V kraljevo krono ni vkovan
smaragd tako bliščeč, krasiin
kot mični ta planinski svet,
v zelenje ves in cvet odet !
Ponosno na-te zre oko,
srce pa vriska mi glasno :
Pozdravljen cvet in kras planin,
in ti najlepša vseh dolin !
201
SAVINSKI VENEC. ZLOŽIL ŽIGA
LAJAKOV-MOZIRSKI.
vn.
Vrh Ojstrice.
v brezdanji globlji pod menoj
sveta vrvenje, večni boj,
krog me vesoljstva mir razlit,
bližine božje čar odkrit.
V krtišču zemskem skrito past
povsod nastavlja skrb in strast.
Tu orel čil, svobode sel,
drzno se gnezdo je pripel.
Jutranji svit gore zlati,
A v dolu gost še mrak leži____
Le skrij, le skrij mi, mrak teman,
zeleni hrib in cvetno plan!
Tam doli sveta tla leže,
kjer v bedi bratje mi trpe,
kjer solze toči narod moj,
ko bič vrši mu nad glavoj !
Solze in kri in toge sled,
boj ljut za skromne zemlje ped, —
drhti in trepeta srce
le skrij, oblak, prizore te !
SaVinski dolini.
Ni Bog nam dal srebra, zlata,
a dal nam v last je kos sveta,
nanj blagoslov nebes razlil      * m
in v zemski raj ga spremenil.
Ta solnčni svet, ta svet krasan
Savinska cvetna je ravan.
Kjer biva rod če čvrst in čil
v zavetju starih šeg in sil.
Kjer bistro je Savine dno
kot vitkih postrvi oko,
kje sinja višnjevost neba
nad njoj se jasno lesketa.
Kjer brkih srn se trop podi,
zeleni log oko bodri,
kjer prsi dviga sveži zrak,
cvetlic planinskih vonj krepak. -
Dolina cvetna, dom ljubljen,
krasan kot prvi božji sen,
izročam ti pozdrav gorak,
plamtečih čustev skromen- znak !
206